poštnina piaiam v ioi««M Leto LV. .f Uubllanl, v sredo, dne 14. septembra 1927 St. 207. Posamezna številka 2 Din Naročnina Dnevnolidoj« za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Dtn celoleino 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din ncdel)ska Izdal« celoleino v Jugoslaviji so Din, m Inozemstvo lOO D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsia moli oglasi po 1 50 lil 2D,ve£|l oglasi nad 43 mm viSlne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri veClem u naročilu popust Izide ob 4 zfutral razen pondel)ka ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6111 Rokopisi ae ae vračajo, nefranhtrana pisma ae ne sprejemajo ■»• Urerlnlitva telefon it. 2050. upravnlštva št. 232S llprava Je v Kopitarjevi ul.it. 6 Čekovni račun: CJublJana štev. 10.630 In 10.349 io fnserciie, Sarajevoit.7503, Zagreb it. 3».OH, Vrana In Dunaj it. 24.797 Volivcem SLS! ežka je bila borba, ki ste jo izvojevali, sijajna je zmaga, ki ste jo dosegli. Število glasov, oddanih za Slovensko ljudsko stranko, je doseglo doslej najvišjo številko 107.240. Zahvaljujem se vsem volivcem in zlasti vsem zvestim prvoboriteljevi za ogromni trud in delo. Poslanci, izvoljeni na programu naše stranke, bodo z delom poplačali zaupanje. . Načelstvo SLS: Dr. Anton Kot ošec s. r. Zavednim Ljubljančanom ! Volivcem mesta Ljubljane, ki so v najhujšem boju izkazali svoje zaupanje SLS in ji dali toliko glasov, kakor doslej še nikoli, najtoplejša zahvala za politično zavednost, zvestobo in neomajen pogum! Hvala vsem, ki so se pridružili našim, da bi se prestolica Slovenije pokazala zop^t edina z vsem. narodom! število onih, ki so storili svojo dolžnost, da se to pričakovanje izpolni, je toliko in tako njihovo navdušenje, da nas bodri v nadalnji borbi za popolno zmago. Dr. Anton Korošec. Barbarstvu odgovor. Glasovi, ki zadnji čas prihajajo dan na dan | o čimdalje hujšem preganjanju naših bratov v j Italiji, so taki, da prevpijejo naš„ notranje z volivno in povolivno situacijo združene strankarske borbe in obračajo pozornost cele države na brezčloveško postopanje, ki ga je deležna slovanska narodna manjšina pod vlado gosp. Benita Mussolinija. Italija je z indignacijo zavrnila že samo misel, da naj se mednarodno obveže, da bo ščitila naravne pravice neitali-janskih narodov, ki so imeli to nesrečo, da so ji pripadli. Saj se je Italija pridružila veliki antanti za to, da se udeleži svete vojske za osvoboditev vseh tlačenih in zasužnjenih! Saj je Italija stara kulturna država, ki je sama nekoč Evropi dala vzgled osvoboditve izpod tujega jarma pod geslom samoodločbe naroda in borbe za najsvetejša prava človeštva! Saj je ta Italija po svojem monarhu Slovencem in Hrvatom slovesno obljubila, da se ne bo dotaknila njihove narodne samobitnosti in v dolgem delu ter trudu ustvarjenih kulturnih dobrin! Saj je Italija po izjavah svojih bivših in sedanjih državnikov in kulturnih delavcev v bojih za lastno svobodo krvavela obenem za vse človeštvo in se s tem ponašala in se še ponaša! In zdaj je na tem, da z enim udarcem uniči vse, čisto vse, kar pomeni narodno kulturo naših bratov v Italiji! Potem ko so že prejšnji liberalni režimi porušili samoupravo čisto ali po veliki večini slovenskih, oziroma hrvatskih pokrajin, demontirali slovansko šolstvo in izbrisali vsako sled slovanstva iz javne uprave, je ostalo Slovencem in Hrvatom samo še privatno društveno in nabožno življenje kot edino narodno kulturno ognjišče poleg domače rodbine. Fašizem je slovenščino ir šol do korenine iztrebil, iztrgal prebivalstvu tudi vso občinsko samoupravo, potem pa posegel po otroških srcih, ki naj se po »Balilli« svojemu narodu popolnoma odtujijo, tako da poseže kruta roka raznarodenja posredno tudi v svetišče rodbine. Zdaj sc pa tudi šoli odrasli skušajo narodu iztrgati po italijanski fašistovski »prosvetni« organizaciji »Dopolavoro«, za kar je seveda potrebno, da sc uničijo slovenska prosvetna društva. To delo vrši zdaj vlada presvitlega »duceja po svojih primorskih prefektih, ki kar tekmujejo med seboj, kdo bo preje gotov s tem gnjusnim delom, ki je vredno bivših turških paš ali Elizabctinih valpetov v bivši Irski. Od teh se razlikujejo gg. Cassini, Forna-ciari in Cavalicri po tem, da jih v svojih metodah daleč prekašajo po perfidnosti. Vrhtega bi ti gospodje svoje delo radi opravili, ne da bi izvenitalijanska javnost bila preveč opozorjena in so silno nervozni, čc kulturni ljudje izven Italije njihovo početje ocenjujejo za to, kar v resnici je, namreč za rabeljski posel, ki je v sramoto Italiji, njim in celemu Svetu, ki to šc trpi. Nočejo razpustiti osrednje prosvetne organizacije, nc, razpuščajo društvo za društvom, vsak dan nekaj, vsako z isto motivacijo, da dela društvo proti redu v državi, za kar ni treba nobenih dokazov, ker pod ducejcm je v Italiji namesto dokaza volja enega. Slovenski narod je tu, slovenski narod mora izginiti!, to je razlog, ki vse opravičuje pod režimom, v kojega grbu jc rimski snop sekir. Razburljivo je le to, da sa istočasno od kulturnega sveta, ki je hvalabogu izven meja apeninskega polotoka, zahteva, da bi k temu mižal z obema očesoma, če ne celo te pojave barbarstva smatral za nekako »civilizatorično delo!« In kakšno ogorčenje v fašistovski Italiji, če se kakšen mednarodni forum predrzne izreči o tem še tako rahlo kritiko! Prosvetna društva naj torej izginejo! Kaj zato, če so vršila veliko delo za splošno izobrazbo in moralo naroda, če so pomagala ustvariti iz primorskih Slovanov enega naj-prosvetlencjših rodov, če se ima Italija s te strani njim zahvaliti, da ima tako omikane in napredne državljane — da se le iztrebi jezik tega obsovraženega plemena in umakne italijanski govorici, četudi za ceno kulturnih in moralnih dobrin, ki si jih je naše ljudstvo s svojim lastnim delom pod tujo avstrijsko vladavino steklo! Naj se zopet pleše, nečistuje, pijančuje, zapravlja, naj se utopi ljudstvo v nemorali, samo da se nauči ustrahovani, de-moralizirani, omamljeni rod sladkega »si«! To imenuje Italija kulturno delo na mejah svoje države! Ni zadosti! Fašizem, ki ne priznava nad seboj sodbe ostalega kulturnega sveta, ki je krščansko vest zamenjal s poganskim nacionalizmom, ki je zavrgel katolicitcto in jo hoče zožiti v osvajalni Iatinizem — fašizem se pripravlja na naskok na Cerkev v primorski pokrajini. Na programu ima zdaj uničenje slovenskega krščanskega nauka v šoli, čemur bodo potem sledili še ostali potrebni udarci, ki naj ljudstvo s časom oropajo sploh vsega bogoslužja v materinem jeziku. Slovenska duhovščina ima priti v celoti na proskripcijsko listo, slovanska manjšina naj se oropa vse svoje inteligence. Kar sc ne odreka zamorcem, da smejo svobodno častiti svojega Boga iz svoje duše in miselnosti, to naj se s silo vzame Slovanom v Italiji. Cerkev naj se poniža v sužnjo laškemu snoparstvu, njen pontifex v Italiji naj bi postal »duce«, njegovi politiki naj služi učiteljica narodov! To meji gotovo že na blaznost. Naj ve Italija, da čujemo! Naj se zaveda, da noben čin njenih današnjih vlastodržccv nc bo ostal brez pravičnega povračila zgodovine. Naj ve »duccs da naših zunanjih zadev ne vodijo več oni, ki so sklepali z njegovo domovino rapallskc in santmargeritske pakte. Mi ne grozimo, ker se čutimo dovolj močne. Bratje trpe, mi se krepimo v notranji slogi in moči ter moralni zavesti svoje narodne enote in pravde. Vsako prosvetno društvo na Goriškem, Tržaškem, vsak vzdih našega trpečega istrskega seljaka bo maščevan. Na ccli Jugoslaviji, na naši državi je, da sc nič nc bo pozabilo. Na sedanja barbarstva pa bo morala cela Jugoslavija že zdaj dostojno, pa odločno odgovoriti. Češki listi pozdravljajo kič naših volitev. v Pragu, 151. sept. (Izv.) Z ozirom na re-7."'lat volitev v Jugoslaviji konstalira uradna v !. i lovenska republika«, da je razmerjo . ,. i med cboj ostalo v glavnem onako. Nar nr. oj je sedaj pri vladat koaliciji ter l'Viiv/.:'i rav radikalna stranka ona. ki nosi breme političnega življenja. Ku.du se bo pokazalo, ali pomenijo te volitve ozdravljenje, kakor ga je želel ministrski predsednik, ali pa so volitve prinesle oslabitev in nadaljnjo cepitev radikalov. Kar se tiče zunanjepolitičnega pomena volitev, ni povoda, da bi se menjal dosedanji kruz. »Narodni Iistk pišejo o izidu z zadovoljstvom in hvalijo posebno mirni potek volitev. List z veseljem pozdravlja izid volitev, kolikor so pospešile ojačitev dr.avotvor-nih eiemeniov. Mičevič gospodar položaja. Intrige Pribičeviča. - Značilen molk Davidoviča. - Enotnost radikalov. Priprave za delovno vlado. Ministrski svet. - Poročilo kralju. - Oddaja del za nove železnice in mostove. Kralj se vrne v Be&rad. Bodoči skupščinski predsednik dr. Ribar? SDS je obsojena v opozicijo. r Belgrad, 13. sept. (Izv.) Politični položaj nudi po teh volitvah posebno obeležje. Dosedaj je opozicija po vsakih volitvah sestavljala različen material o volitvah. Po teh volitvah pa vlada tišina. Voditelj demokratov Ljuba Davidovič, je na predvečer volitev govoril o nasilju in korupciji, sedaj molči. Nasprotno tudi vsiljivim časnikarjem ne daje nobenih pritožb in izjavlja, da ne namerava zatoninjevati položaja. Tekom volivnega boja smo večkrat poudarki, da je Davidovičev boj razumeti izključno kot strankarsko agitacijo. Pravilnost naših poročil potrjuje Davidovič s svojim zadržanjem. Niti Davidovič, ki je imel gornji paroli o nasilju in korupciji kot glavni šlager v volivnem boju in ki je s tem grozil za čas po volitvah, se sedaj ne pritožuje. Pribičeviča presojati torej ni težko. Pri-bičovei se hvalijo, da so obdržali sedaj v opoziciji prejšnjo mandate, katere so imeli v senci bajonetov PP vlade. To priznanje je hvalevredno, da ta stranka ne bo mogla govoriti o svobodi in parlamentarizmu. Na drugi strani je znnčjlno, da se dejansko bratijo pribičevci in propadli pašičevci. Drug drugega iščejo. Za zapuščeno SDS pač vel a stara solamen nviseris socios habuisse dolorum. Radi neobičajne molčečnosti vodje druge najmočnejše stranke Ljube Davidoviča ter povsem normalnega dela vlade nihče ne dvomi, da je Vukičevič slejkoprej gospodar položaja. r Belgrad, 13. sept. (Izv.) Pribičevič se trudi, da bi dobil zaveznika v Radiču. Tudi Davidoviča nadleguje, naj se ga usmili. Od Pribičeviča inspirirani pomagači se zavzemajo za blok Pribieevič-Davidovič-pašičevci-Radič. K temu je pripomniti, da sta Davidovič in Grol danes sama izjavila, da vidita v radikalih pač radikale, in da gredo stremljenja vseh radikalov za tem, da ostane radikalni klub enoten, s čemer računajo vsi trezni politiki. Dalje izjavljajo demokrati, da so med njimi in Pribičevičem prevelike načelne razlike. Med demokrati in Radičem pa je vsaka politična koncepcija izključena. Za Radičeve kombinacije imajo gluha ušesa, ker imajo iz Korošec-Davidovičeve vlade preslabe praktične izkušnje z Radičem. Zato se v demokratskih krogih jemlje kol edina resna kombinacija z radikali, pri kateri bodo demokrati stavili kot vprašanje vprašanje skupščinskega predsednika. V tej kombinaciji se imenuje ime bivšega predsednika narodne skupščine dr. R i b a r j a. Kakor rečeno, radikali so popolni gospodarji položaja. Samostojni "demokrati pridno intrigirajo in hočejo delati na eni strani šti-nuingo za verifikacijski odbor, na drugi strani pa vsaj za vlado radikalov in demokratov brez Korošca, češ da sla radikalna in demokratska skupina za vlado dovolj močni. Te intrige so le postranskega pomena. v Belgrad, 13. sept. (I/.v.) Zanimivo je, kako se v tukajšnjih krogih komentira Pribičevičeva skupina. Podčrtava se, da se smatrajo slovenski štirje mandati kot izraz boja med liberalizmom in SLS, dalje da si Pri biče vičevi eksponenti tam niso upali nastopiti pod lastno firmo. Kar e dobil v Vojvodini, gre na račun radikalov, ki so kot zvesti pašičevci v zavesti, da njihovi lastni kandidati ne bodo prodrli, glasovali za Pribičeviča, ki jim je najbolj soroden. Če oe vpo. tevajo večletni ogromni napori Svetozarja Pribičeviča in izrabljanje lako srbstva, hrvatstva in slovenstva, kakor tudi jugoslovanstva, je Pribičevičeva stranka doživela popoln polom in nima v državi nobene opore pri bodočem delu. Zato je razumljivo, da Pribičevič, ki go dna vidi vso brezplodnost opozicije svoje stranke, ponavlja fraze o demokraciji, parlamentarni svobodi in da roti stranke, poslance, namestnike in krajevne organi zucije, da zbirajo materijal o nasiljih in brez/akenitosti. Pri tem bo namreč ostalo celo bodoče delo SDS v opoziciji. r Belgrad, 13. sept. (Izv.) Dopoldne je predsednik vlade sprejel dr. Ninka Perica, Stankoviča, Šumenkoviča in z njimi dalj časa konferiral. Popoldne ob 4 se je vršila prva seja vlade, ki je trajala do pol 8. Prisotni so bili vsi ministri. Vlada je razpravljala o položaju, ki je nastal po volitvah in o raznih resornih zadevali. Kakor smo zvedeli, je šlo za poročilo kralju in za formalno otvoritev delovne vlade. Med resornimi zadevami je bilo najvažnejše razmotrivanje o bodočem proračunu, da se spravi v soglasje s splošnim gospodarskim položajem prebivalstva. Nadalje je bila na dnevnem redu oddaja gotovih železnic v delo, od katerih pride za Slovenijo v poštev Baker— Criikvenica za 21 milijonov. Dalje se je oddalo v delo pet novih železniških mostov, od katerih je važna za Slovenijo zgradba mostu ria progi Ormož—Murska Sobctu čez Muro. To delo se je oddalo Splošni stavbeni družbi v Mariboru za 5,094.750 Din. Drugi štirje mostovi se zgrade na progi Stalač—Vardište. Narodni odbrani se je dovolila oddaja avtomatov in tehtnic za 36.000 Din na želez-niških posta:,ih za eno leto. r Belgrad. 13. sept. Danes ob 12 je dvor na Bledu zahteval od belgrajskega železniškega ravnateljstva dvo.ni vlak. Vukičevič je čakal,, ali naj gre na Bled, ali naj čaka dva dni, da se kralj vrne v Belgrad. Sedaj se kralj vrne v Belgrad, nakar odide v Topolo. Predno odide v Topolo, mu l>o ministrski predsednik Vukičevič predložil poročilo o volitvah in mnenje, na kakšen način naj se preide od volivne na delovno vlado. Položaj v novi skupščini. Vladno predsedstvo je objavilo sledeče končnoveljavne uspehe zadnjih skupščinskih volitev. Dobili so: Radikali vseh frakcij.......112 Demokrati...........61 Radičevci...........60 Samostojni demokrati.......23 Slovenska ljudska stranka 20 in Hrv. pučka stranka t, skupaj.....21 Spaho vci ........................18 Zemljoradniki ..............9 Nemci........................6 Hrvatski blok....................2 črnogorska stranka . . . , , • • , 1 Socialisti................1 Kmetijci . .....................1 Skupaj , , . 315 Glede 112 radikalnih mandatov smatrajo v vladnih krogih, da pripada pašičcvcem 17, ostalih 95 pa vladnim in središčnim radikalom, v čemer so všteti tudi Madjari. IMENA NOVIH POSLANCEV. Po uradni objavi so izvoljeni sledeči po slanci: Radikali: Stcvan Savkovič, Radovan Jevtič, SVclisIav Mitosavljcvič, Vasilije Trbič, .lovan Altiparmako-vič, Vlajko Kocič, Stcvan Jankovič, Viča Malic' Dimitrije On. Popovič, Bora Jovčič, Milutin Dra-(Jovič, Dragoinir Obradovič, Kadoslav Brušlifa, Žlvk o SuSič, Toma Pooovič, Scjda Smajlovič, Miloš Vukičevič, Čcdomir Mihajlovig, Dobrosav Jo-vičič, dr. Dragutin Kofič, llija Mihaflovič, Isidor Živkovič, Čcdomir Radovič, dr. Milan Stoj Dimitrijevič, Stojndin Pavlovič, Liu-bnrri>- Stojad;novič-Segedinac, Joca Selič, dr. Aleji a Sa- 'i, Hadži-Ljuba Patrnogič, Sreten Srete-nrvič, \'ilia Vukičevič, Said Idriz, Dragomir Ob- v.č, Marko Petrovič, Ugrin Joksiraovič, Bog-•i ' . r.tovič, Krsta Miletič, Konstantin Grufič, < • .M.-.! i Savič, Miša Trilunovič, Andra Stanič, ' i'.)-, i Vujičič, Anta RaJoJevič, Miloš čosič, 1 ar.ar Kuzmar.ovič, Velja Vukičevič, Stjcpo Kokos ca, Tode Jeremič, dr. Vasa Jovanovič, dr. Laza Mariovič, Ratko Parcžanin, dr. Milan Srfkič, dr. V!n S \*>Hrič, Knsta Gn' ič, Bogoljub Kujun-Hflč \ i"kn Grgurevič, dr. ' ' da Andrlč, dr. Ninko Per Stanko Nikolič, C ro Jankovič, Jovan Vukovfč, dr. Ninko Peric, Bo".'. Maksimovič, Bogdan Milošinovič, dr. Jovan Radivojevič, Kmilijan C-:'c'.č,c L;uba Jovanovič, Joa';im Kunjašič, dr. Ni-ko Subotič, Sc-foj I>!i':nlo, dr. Dušan Ivet:č, Ljuba Stojanovx, dr. M?'an Stojadinovič, Pundša Račič, dr. Momcilo Nine:-', Miloš Stankovič, dr. Imrc Varadi, Svetozar Stankevič, dr. Djura Hadija, Milan Kostič, dr. Bogdan Radosavljevič, dr. Dušan Subotič, Bela Strilič, Marko Jurič, dr. Dcneš Strellcki, Svet07nr Stankovič, Janko šijačlč. Miloš Katic, Daka Popovič, dr. Dušan Subotič« Joca Laloševič, Siraa Račič, Boža Maksimovič. Demokrat« Ljubomtr Davidovič, Vasilije Ognjatiovič, dr. Ko»ta Kumanudi, Acko Tro|kovič, Benedikt Popovič, dr. Iliia Šumenkovič, Milan Pop-Dimitrije-vič, Pctar Markovič, Živojin Rafajlovič, Dušan Maksimovič, Krsta Markovič, Kosta Timotijevič, Gjordje Popovič, Dušan P. Jotlč, Svetislav Vuč-kovič, Milan Grol, Sefedin beg Mabmudbegovič, Dragutin Pečic, Djoka Z. Petkovič, Radoslav Agatonovič, Pctronije Popovič, dr. Tlija Šumenkovič, Camilheg Jašar, dr. Dušan Stevčič, Milan Ljubičič, dr. Voja Veljkovič, dr. Voja Marinkovič, Lazar Radivojevič, Dragutin Rankovič, Šerif Bajram, dr. Voja Marinkovič, Mubamedbeg Ašimbe-govič, Pavle čubrovič, Pera Milanovič, Mihijlo Kujundžič, Dimitrije Bojadžijevič. Kosta Timotijevič, Radomir Krstič, dr. Milan Milojevič, dr. Božidar Vlaiič, Ignjat Stefanovič, Gjorgie Manojlo-▼ič, dr. Aleksander Mijovič, Velimir Pavlovič, ar. Kosta Kumanudi, Miloje Jovanovič, Milenko Gli-fič, Liubomir Davidovič, Makslm Djurkovič, dr. Grga Andjelinovič, Andrija Radovič, Nikola Šk«-rovič, dr. Slavko Šečerov, Savo Zarič, Milan Grol, Vlnce Kerepeši, dr. Ivan Ribar, Ilija Vulanovič, dr Isa Novakovič, Ljtibomir Davidorič, dr. Kosta Komanndi. Slovenska ljudska stranka: Dr. Anton Korošec, Franc Žebot, Jos. KleH, Josip Hohnjec, dr. Andrej Gosar, dr. Jakob Hodžar, Vlado Pušenjak, Ivan Vesenjak, Jak. Vrečko, Andrej Bedjanič, Štefan Falež, Ivan Jerič, dr. Anton Korošec, dr. Fran Kulovec. Fran Smodej, Janez Brodar, inž. Dušan Sni:c, A. Sušnik, Kari Skulj, Janez Štrcin in Stjepan Barič (Hrr. pnčka itrankaj. Muslimani fSpaho)i Dr. Mehmed Spaho, Mustafa beg Kapetano-rK, Huso Alič, Hasan Mlljkovič, Nurija Pozderac, Solih Baljič, Ismetbeg Gavran-Kapetanovič, dr. Mehmed Spaho, dr. Šefkija Behmen, dr. Halidbeg Hrasnica, Ismetbeg Gavran - Kapetanovič, Džafer Kule noric, ' dr. Mehmed Spaho, Ethen Mulabdič, dr. Mahmud Behmen, dr. Abdulah Bokvica. Radicevcfe Pavle Radič. dr. Avgust Ko«ntič, Nikola Preka, Borisa Smoljak, Ivan Čelan, dr. Juraj Šotni, Karlo Galič, dr. Djuro Basariček, Jotip Pre-davec, Tomo Madžarič, dr. Vlatko Maček, Valent Hodalič, Ivan Kraljič, Mijo Stuparič, Ivan Čnr-kovič, dr. Juraj Krnjevič, Jakov Jelašič, dr. Ivan Krajač, dr. Stjepan Košutič, Juraj Antolič, Stjepan Krklec, Josip Pasarič, Stjepan Valjak, Milan Podgradski, Dragutin Kovačevič, Ivan Peš' .j, Fa-be Petrovič, Ljubomir Maštrovič, Ivan Hišaj, Ivan Robič, dr. Stanko šibenik, St. Tonkovič, Franjo Malčič, Ivan Granča, Djuro Krndelja, Pavao Ma-Cč, dr. Ivan Pernar, Mirko Neudorfer, Karlo Brk- Kič, Ante Pavelič, Juraj Valeksič, dr. Filip :kovič, Imbro Stilič, Mirko Račan, Rikar Kraj-eer, dr. Ljudevit Kežir.an, dr. Sigismund čajkovac, dr. Sekula Drljevič, SL Šibenik, Srdjan Ečimovič, dr. Ivan Fedor, Dimko Grba, Stjepan Radič, Stipe Matijevič, Nikola Preka, dr. Mih. Vukotič, Mato Klarič, Pavle Radič, Mate Goreka, Rude Bačinič in Ivan Pucelj. Samostojni demokrati: Svetozar Pribičevič, Večeslav Vllder, dr. FTmko Krizman, Valerijan Pribičevič, dr. Edo La-kinič, dr. Milan Metikoš, Svetozar Pribičevič, dr. Gjorgjc Brankovič, Dušan Ivančevič, Juraj De-metrovič, dr. Svrtislav Popovič, dr. Milan Koatič, dr. Nikola Radojevič, dr. Srdjan Budisavljevič, Savo Kosanovič, dr. Ljudevit Pivko, Ivan Urek, dr. Gregor Žerjav, dr. Prvislav Grizogono, dr. Albert Kramer, dr. Nikola Pradičerič, dr. Duian Botkovič, Adam Pribičevič. Zemljoradniki: Voja Zarič, Jovan M, Jovanovič, dr. Branko Čubrilovič, Gjorgje Vraneševič, Čeda Kokanovič, Trivo Drljača. dr. MUo« Tupanjanin, Novica šau-lič, Dimitrije Vujič. Nemci: Dr. Vifhelm Hajner, dr. Hans Moser, dr. Sina Bergmann, dr. Štefan Kralt; imeni dveh nemških poslancev še nista znani. Socialist: Josip Petejan. Hrvatski blok: Dr. Ante Trumbič, dr. Ante PaveBč. Imena poslancev, ki pridejo na mesta v več okrajih izvoljenih poslancev, se bodo zvedela šele o priliki verifikacije mandatov v skupščini. DANES SE VRNE MARINKOVIČ. r Belgrad. 13. sept. (lav.) Z jutriSnflm !owiju, uoaa> bo puuDČni v demokratskem klubu. Po odso<}itvi sej Društva narodov. Pred podajanji za revifijo madjarsko UalQan-skih tarilov. as v Budimpešta, 13. «iptemt»ra Hzw.) Ka-laaar porofe >Az Efl' iz eanesijivegi* viti, je madjarski zunanji minister Vtdk» v Ženevi govoril z italijanskim drž. tajnikom Clrandi-jsm o pogodbi glede revizije niqdjarsko-italija nsk i h tArifov. Pogajanja s« lx>do zaSela v Rimu in končala v Budimpešti. Jugoslavija za poglobitev jugoslovansko-ma-djjarsklh odnosajev. Rothormerovit akcija na Madjarsk<*m brez vpliva. v Budimpešta, 13. sept (Izv.) Ženevski poročevalec lista »Az EsU' je imel daljši razgovor z jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Marinkovičem, kj je izjavil, da z vsemi močmi dela na to, da se obstoječi d- bri odno-,-i;'ji med Jugoslavijo in Madjarsko poglobijo. Dne 20. septembra se začno nova p->g;ijanja o še nerešenih problemih na političnem, gospodarskem in kulturnem polju. Dr. Marinkovič je izrazil upanje, da bi se vsa ta vprašanja rešila v obojestransko zadovoljnost. Rotherme-rova akcija, ki se ne smatra kot naperjena proti Jugoslaviji, ni tam imela nobenega učinka in je čisto protestna kampanja, ki pri obstoječem položaju ne izpremeni ničesar. Sicer pa Jugoslavija vodi najliberalnejšo politiko napram Madjaroni in ostalim nacionalnim manjšinam. Vesti o stremljenju za posrbljenjo smatra za neresnične. Nacionalne manjšine naj se učijo v svojih šolah, samo tako morejo postati zadovoljni državljani. Velika napaka je, da ne delajo vse sosedne države tako. Seveda je v interesu vsake drŽave, da narodnosti obdržijo svoje plemenske lastnosti. Minister ima pred sel>oj vedno zgled Sviče. Grrija želi obnoviti pogajanja »u M»ltm«k« konvencije, v Praga^ 13. Septembra. (Izv.) »Pragfcr Presse« poroča iz Ženeve: Prj včerajšnji razpravi zastopnikov Male antante se }e govorilo poeebno 6 volitvah v svet Društva narodov. Kakor se čaje, odpotuje dr. Marinkovič danes v Belgrad. Ittifel je razgovor z grškim zunanjim ministrom Michalokopulosoih,' ki je izrazil željo, da bi se kmalu obnovila pogajanja radi soltinske konvencije, in potrdil, da gre samo /a enostavno modaliteto. Obnovitev pogajanja bd orinesLo popoltoi apocazuln. ' Italija. ' v Pariz, 13. a«pembra. (Izv.) Angleškemu poročilu, po katerem je Mussolini po svojem ! zastopniku t Ženevi dal sporočiti svojo željo ; glede osebnega razgovora z nemškim, angleškim in francoskim zunanjim ministrom, se v | tukajšnjih političnih krogih navzlic italijan- j skema demantiju pripisuje velika važnost, j Pariški listi naglašajo, da je razgovor italijan- j skega državnega tajnika Grandija z dr. Stre-semannom včeraj trajal celi dve uri in smatrajo, da ni šlo samo za vprašanje razdelitve kolonialnih mandatov, temveč tudi za daleko-sežno italijansko približanje. List »L'Informa-tion« piše, da Mussolini smatra, da se svet nahaja pred odločilnim preokretom mednarodne politike, in stremi za tem, da bi Italija pri tej odločitvi vplivala kolikor mogoče. Poseben poročevalec lista »Pariš Midi« v Ženevi poroča, da sta se včeraj Grandi in Chamberlain razgovarjala predvsem o rešitvi albanskega problema, ki je že napredoval bolj, kakor se splošno misli. Čuj« ■•, da je med italijanskimi kl jugo-riovanskidd delegati prišlo do načelnega sporazuma, ki se bo predvidoma m*«eca ok-, ("br* praktično pokazal v pogodbi med obema državama. Glasom istega vira jH nje d Francijo in Italijo v Žertevl prišlo v zadevi izgraditve gospodarskih in finančno političnih organizacij v Društvu narodov do hudih kon-traverz. Francija je predlagala kot delavskega zastopnika glavnega tajnika francoskih strokovnih zvez Jouhaxa. Temu nasproti pa je -Italija postavila kandidaturo predsednika fašističnih strokovnih organizacij Rossonija. Društvo narodov Tudi Poljaka je Število za posamezne stranke oddanih glasov. r Belgrad. 13. septembra. (Izv.) Po dosedanjih podatkih je glasovalo 2 milijona 294 tisoč 362 volivcev (63 odstotkov). Količnik /naša 7283. Radikali so dobili 734.122, demokrati 375.789, radičevci 381.370 (od zadnjih volitev so padli za 150.000 glasov), samostojni demokrati 202.127, zemljoradniki 146.425, muslimani 128.386, Korošec (skupno z dr. Bari, čem 139.932 (L 1925. 123.813), Hrvatski blok 48.526, Nemci 48.032. komunisti 42.866, socialisti 23,477, republikanci 5.907, Madjari 4^32, ostale stranke 12.094. Poročnik Pajevit umri. v Dunaj, 13. sept. (Izv.) Kakor se poroča h Feldkircha, je tam umrl v bolnici jugoslovanski letalski poročnik Pajevič. Kakor je Vaš poročevalec zvedel po lastnih informacijah, Pajevič m umrl vsled zadoNjenih težkih poškodb, temveč je bila neposredni vzrok smrti popolna oslabelost Pojavil se je črevesni katar, katerega zdravnika navzlic največji skrbnosti nista mogla ozdraviti in Pajevič ni mogel prebaviti niti ene mrvice hrane, ki jo je mogel zavžiti. K vsem telesnim mukam se je pri-dnižila še duševna 1k>1 radi •smrti tovariša. Pa-jevič je zdravnikom in obiskovalcem večkrat rekel, da želi umreti. Pokojnikovo truplo »o danes popoldne po cerkvenem blagoslovu spravili na kolodvor, da »e z brzovlatkom odpelje v domovino. Na kolodvoru je bil kot zastopnik oblasti okrajni glavar dr. GraL VojaSke časti je izikazala četa 4 planinskega bataljona, katere poveljnik je položil na krsto venec v avstrijskih državnih l>arvah. r Belgrad, 13. sept. (Izv.) Albanska poslanik Cena beg jr danes obiskal šefa kabineta zunanjega mkustrstua. Ljubeznjiv sprejem jugoslovanskih železniških uradnikov v Pragi. v Praga, 13. sept. (Izv.) Jugoslovanski železniški uradniki, ki so bili poslani v svrho proučavanja poslovanja češkoslovaških želez-nic, so bili danes v praški mestm hiši slovesno sprejeti. Pozdravil jih je praški župan dr. Eaxa. Odgovoril mu je zastopnik jugoslovanskega železniškega ministrstva dr. Kavčič. V svojem govoru je poudarjal prijateljstvo med Čehi in Jugoslovani in pripomnil, »študiral sem v Pragi in ko sem se danes vrnil v Prago, se mi je zdelo, kakor da sem se vinil k materi. Hotel sem poklekniti in poljubiti svetn češka tla.< Dr .Kavčič vsled ginjenosti svojega govora ni mogel končati Nato so jugoslovanski železničarji položili venej na grob neznanega junaka. Radič je zgubil 150.000 glasov. Kakor v Sloveniji, prav v enakem razmerju je propadel Radič tudi drugod. Dočim je leta 1925. dobil 545.406 glasov, jih ima sedaj 150.000 manj. To je silovit padec. V mandatih se pa la padec ne izraža, ker bi sicer Uadic dobil kounaj 35 poslancev. Hrvateki volivci, ki so svojoas trdno verovali, da je njihov s pas v Radiču, so po ogromnih masah ostali doma. Oni ne vedo ne kod ne kam. Čakajo, da se lx) politično ohnebje razjasnilo. Tako je Radič vsled velike abstinence obdržal število poslancev, dasi je na glasovih toliko iz-gubiL Radič ne bo več dolgo govžiitvi v tretji komisiji Društva narodov j« rekel belgijski senator De Broucker, da se vojna organizira veliko hitreje kakor mir. V lem tiči velika nevarnost. V ženevskem mirovnem protokolu se je našla izvrstna metoda >a ohranjenje miru. Č« ta metoda danes ni izvedljiva, je treba samo na enaki podlagi poiskati novo hietndo. Če bi vsaka država svoje oboroževanje omejila res na najpotrebnejša minimum, bi bilo moTda lažje priti do splošne razorožitve. Društvo narodov mora videti svfcjo nalogo v teftl, da vpliva vzpodbujajoče na svoje člane, da se bodo držali vsaj obstoječih obveznosti, ako nočejo sprejeti novih obvez. Komisija bo imela torej nalogo, da preizkusi pakt glede možnosti -zavarovanja miru in Ustvariti temelj za razorožitev. Če se stori vse, kar predpisuje pakt, bi to balo še vedno niajlino delo, imeli bi pa vsaj gotovost, da se je nekaj storilo.. Ne gre. sedaj toliko za to, da dela Društvo narodov, kakor za to, da delajo posamezne vlade in da ustvarijo razpoloženja, /a izvedbo predpisov pakta Društva narodov. Dalj« je govoril poljski delegat Sokal, M je ugotovil, da prj vprašanju razorožitve ne gre tolika »a tehnični kakor za politični problem. Dobro znsn<> je, da se čut varnosti najprej doseže z gotovimi garancijami in sankcijami. Če pa *ta ta pogoja izvršena, to ne pomeni, da sicer ni treba ničesar storiti. Nedvomno obstoji strah pred novo vojno na vsem »vetu. Zato je Poljska stavila svoj skromni predlog. Rtnmmija grozi i izstopom ii Društva narodov. v Beron, 13. septembra. (Tzv.) »Dentscbe AUgernetne Zeitungt poroča iz Ženeve, pri čemer opozarja na previdnost glede verjetnosti, da je ronmnska delegacija sporočila angleškemu zunanjemu ministru Chamberlainu, da bi »e romunska vlada smatrala prisiljeno, izstopiti iz Društva narodov, če bi spor radi optao-tov izpadel proti Romunijt Neoficielna pogajanja med zunanjimi ministri locarnskih držav so se pričela. v Berlin, 13. septembra. (Izv.) Nemška delegacija v Ženevi bo ostala tam s Streseman-nom Še do srede prihodnjega tedna. Dr Stresemann se ne more prej vrniti, ker bodo sedaj po zaključku generalne debate o ratifikaciji poročila Društva narodov začeli neoficlel-ni razgovori zunanjih ministrov locarnskih držav, kateri bodo trajali osem dni. Stresemann bo govoril tudi še v posebni debati glede razorožitve. Po volitvahv CJubHani. K W0jemu včerajšnjemu tg/adevnemu Slfcnku pripominjamo, da z opombo na naslov pod pred sodnika NRS nisiuo mislili nobenega izmed podpredsednikov ljubljanske organizacije NRS-dr. Ivana Mod i ca in Petra Romavha in tudi dr. Uik.o Zupaniča ne. K .bedastim OpOitiflhin Sww. Naroda na naše tozadevne pripombe, pa pri poni iin jamo samo to, da bo od zvele SLS z NRS v Ljubljani »Narod-/, še sala-mensko glava bolela. • 1 ... I n, Ii . Fašistični komplot na francoski Rmjeri. Tajna telefonska zveza in tajna spojna pot t Italijo. — Vtihotapljanje orožja. — Pred nadaljnjimi razkritji, v Pariz, 13. septembra. (Izv.) Francoski ljst >La France de Niče« poroča o velikem l'a-• šističnem komplotu na Rivieri. Iz Niče imajo tajno direktno telefonsko zvezo z Italijo, katere francoske oblasti ne morejo kontrolirati. Telefonski vod je menda napravila italijanska fašistična milica. Vsled malomarnosti nekega francoskega obmejnega stražnika imajo lajno spojno pot, po kateri se vrši živahen promet in po kateri tihotapljajo tudi razno blago ter celo orožje. Fašistični agitator Volpi, ki se je žalostno proslavil prj umoru Matteotlija, je bil več dni brez dokumentov in neprijavljen gost Italijanskih konzularnih agentov v Antibesu, in oicer ravno dva dni pred bombnim atentat tom v Juan le Aixu. List, ki je tudi svoje-ča.nno prvi odkril Garibaldijev škandal, ob-ljubuje Še nadaljnja razkritja, iz katerih sledi, da na francoski Rivieri deluje velika fašistična tolpa in ogroža javno varnost. Slučaj Rakovskega pred likvidacijo. r Pariz, 13. septembra. (Izv.) Kakor poroča novipska agentura »Informationa«, se vrši danes razgovor med francoskim poslanikom Herdeteom v Moskvi z ruskim komisar-jčfn za zunanje stvari Člčerinom glede likvidacije slučaja Rakovskega. Sovjetska vlada je pripravljena storiti vse mogoče, da prepreči prekinjenje diplomatskih odnošajev s Francijo. Atentator na Nardinija -blaznež? v Pariš, 13. septembra. (Izv.) Pariški lisb pišejo z ozirom na umor italijanskega podkon-zula Nardinija, da gre tu očividno za delo umobolnega človeka. Samo »Echo de Paris< dolži komuniste, da so g svojo propagando ustvarili razpoloženje /a tak atentat, identiteta morilca so še vedno ni mogla ugotoviti, ker radi telesne oslabelosti ni mogel biti zaslišan. v Pariz, 13. septembra. (Izv.) Motivi atentata na italijanskega konzula še vedno niso pojasnjeni. Atentator radi živčne krize včeraj ni mogel biti zaslišan, radi ran, ki jih je dobil pri aretaciji, pa je izgubil govor. Danes je preiskovalnemu sodniku na vprašanja odgovoril pismeno, da je italijanski delavec, kj živi tri leta v Parizu, star 25 let, njegova žena pa da z enim otrokom živi v Italiji. Glede motiva svojega dejanja je odklonil odgovor. Večerni listi pišejo, da je grof Nardini pred par dnevi dobil grozilno pismo. Italijanski pariški krogi ne verujejo toliko, da je bil to političen atentat, temveč dejanje umobolnega človeka. Poostritev položaja v Litvi. Splošna protestna stavka. — Številne aretacij®. Usmrfen poslanec, v Varšava, 13. sept. (Izv.) Po puču v Tau-roggenu se je po poljskih poročilih po vsej Litvi položaj poostril. Aretiranih je bilo 2000 oseb, večinoma delavcev, listom pa" je odvzeta vsa svoboda. Delavstvo je odgovorilo s splošno protestno stavko, kar pa je zopet dalo povod za razglasitev vojnega stanja v Litvi. Socijalno-demokratski litvanski poslanec Mokalski, ki se je udeležil puča, je bil usmrčen. Smrtne obsodbe, v Kovno,, 13. septembra. (Izv.) V zvezi l državnim udarom v Tauroggenu je preko sodišče včeraj obsodilo 6 udeležencev puča na smrt Smrtna obsodl>a je bila danes zjutraj ob štirih izvršena .Danes je to sodišče obsodilo nadaljnjih pet oseb na smrt. Izvršitev te smrtne kazni pa z ozirom na sedanje politične razmere na Litvanskem ni pričakovati. Odkritje Matteottijevega spomenika v Bruslju. v Bruselj, 13. sept. (Izv.) Danes je bil v beti dvorani bruseljskega Ljudskega doma o priliki sorijalističnega kongresa odkrit spomenik Matteottlja. Ilenderson in Turatti sta imela spominski govor. Govor Turattija bi utegnil privesti do diplomatske napetosti med Italijo in Belgijo, tako da bi se začasno ne zasedlo mesto italijanskega poslanika v Bruslju. OBSODBE RAD! VOHUNSTVA, v Lonirifcrad, 13. septembra. (Iz.v.) Izredno vojno sodišče je devet Rusov med njimi eno Žensko, obsodilo na smrt radi vohunstva j v kčrišt Anglije, 13 oseh jc bilo obsojenih v dolgoletno ječo, tri osebe pa so bile oproščene. k Kaf se godi doma Ob koncu sezone. Slovo od kralja, krrjire in prestolonaslednika. Bled, 13 septembra. Poročali smo že, da je tega poletja tuoi Bled napredoval po obisku tujcev. Skozi pcmiad in poletje je bilo okroglo 140 000 nočnin, stalnih gostov pa dnevno v rekordnem Številu 2000 do 2500. Do zadnjega kotička je b'1o vse zasedeno. Le s težavo in srečo je bilo mogoče dobiti presečišče brez poprejšnjega naročila. S septembrom je sezona seveda popustila. Gostje so se razdelili po hotelih, penzionih in vilah. Ko so si zvečer zaželeli godbe, so se zbirali v kavarni in v kazinu. Pomembno je, da so te sezone ".ačeli rajhovci zahajati v naše kraje. Kot ljubiteljem mrtve, kar je predvsem opažati pri Nemcih, se jim je Blei posebno priljubil. Z našimi enostavnimi stanovanji so zelo zadovoljni. Kar setiče hrane, jo kar pre-hvaliti ne morejo. Vsak nam je zagotav' al priporočila pri svojih prijateljih, kar nam »o gotovo najučinkovitejša reklama. Ponovno moramo omeniti, da so Nemci kar presenečeni nad prijaznostjo našli javnih nameščencev na meji, kakor tudi na železnicah Ta vtis, ki je neprecenljive vrednosit, bo vseh djor pripomogel k nadaljnjemu in obilnemu obisku Nemcev. Čutijo pa tudi z našimi prijatelji v skupni težnji in feti zadregi, kaT kaj radi zagotavlijijo, nko nane.e razgovor na ta vprašanja. Jutri se moramo posloviti od naših najmilej-Sfh gostov, kralja in kraljice in prestolonaslednika Peterčka. Kralj in kraljica sta tudi to p-detje r^ča-atila Bled z več kot dvamesečnim bivanjem. Prestolonaslednik Peter je dolgo časa prebival ob morju, odkoder se je pred tremi dnevi vrnil na Bled. Danes dopoldne sta kralj in kratjica sprejela častno dvorno damo go. dr. Tavčarjevo. Na željo kraljice je ga. dr. Tavčarjeva poročala o dobrodelnih delih za Dečji dom kraljice Mar je v Ljubljani. Naša kraljica, ki je velikodušna dobrr.tr ica domu naše revne dece, je dala nadaljnja naved la častni dvorni danii ge. dr. Tavčarjevi, ki «stop.i kraljico pri dobrodelnem delu v Sloveniji. S težkim srcem se Blejčani poelav.jaju od nagih najmilej-ih gostov in kličemo: sŽivel kralj! Živela kraljica! Živel prestolonaslednik, na- srčkani Peterček !< Poplave. Nedeljskim nalivom sledeče naraščanje vode Je v ponedeljek zlasti po Gorenjskem, tako v selški in poljanski dolini ter v kamniškem okraju prizadelo prebivalcem občutno škodo; voda je poškodovala ceste in pota, raztrgala struge, mestoma izpodjedala celo hiše, zlasti pa hudo trgala polja in travnike in odnašala plodno plast, tako da jih bodo ljudje s trdim delom in velikimi stroški komaj spravili v prejšnje stanje. Sora je v selški dolini zopet razrušila okoli deset mostov, tako veliki most pri Praprotnem med Železniki in Škofjo Loka Kopačevska cesta je tako poškodovana, da so jo morali začasno zapreti, ker je nesposobna za promet. Iz Radomelj nam poročajo, da je Kamniška Bistrica v Volčjem potoku prestopila bregove in šalila vse mline in hiše ob reki. Tako visoke vode najstarejši ljudje ne pomnijo. Voda se je razlila čez polja in preplavila ceste, tako da je bil vsak promet nemogoč; ogrožala je že lesene mostove na Bistrici, a so k sreči obstali. Nad Domžalami si je Bistrica napravila novo strugo skoro sto metrov od stare regulirane struge. Veliko je trpela tudi cesta Stranje—Gornji grad; naliv jo je na več mestih raztrgal, v Črni je v dolžini kakih sto metrov tako poškodovana, da bo promet za dober teden popolnoma izključen. Posledice velikega deževja po Gorenjskem so se pokazale tudi v Savi pri Jezici. V ponedeljek je tekom dopoldneva Sava tako narastla da je samo pol metra manjkalo do one višine, ki jo je dosegla ob lanski jesenski povodnji. Z vso silo je butalo narastlo vodovje ob mostovne stebre, ki so bili tekom leta temeljito popravljeni, ko je lansko leto že obstojala resna nevarnost, da jih voda izpod je; zdaj so izven nevarnosti. Umazano-rjava voda je nosila seboj cele skupine grmovja, dreves itd. Sava je raztrgala in deloma odnesla pomožno železnico z lesovjem in odrom vred, po katerem je bila speljana v svrho prepeljavanja materijala, ki so ga rabili za popravljanje in ojačevanje temeljev. Kongres Jugosl. zdravniškega društva v . ogaški Slatin!. Kukor smo že pred nekaj dnevi poročali, se vrši letošnji kongres Jugoslovanskega zdravniškega društva dne 24., 25. in 26. sept. t. 1. v zdravilišču Rogaška Slatina. Udeležencem se priporoča, da se zberejo po možnosti že dne 23. sept. Radi stanovanja je za vse preskrbljeno. Uprava zdravilišča prosi, da udeleženci javijo že prej svoj dohod in sicer ali sami ali z družino, ki je istotako dobrodošla. Glede znižane vožnje naj se udeleženci takoj obrnejo na odbor zdravniškega društva v Mariboru, da jim pravočasno dostavi tozadevne legitimacije. Ministrstvo za ljudsko zdravstvo je za udeležbo na kongresu dovolilo zdravnikom, ki so v državni službi, tridnevni dopust. Kongres se vrši po sledečem sporedu: Dne 24. sej>t. ob 10. uri slovesna otvoritev. Takoj po otvoritvi se preide na dnevni red Na kongresu se bo obravnavala zanimiva znanstvena l"nin »Patologija prehrane v naši državic. Kol stanovska tema je določena »Prosta izbira zdravnikov pri bolniških blagajnah«. Razen tega se bodo na kongresu obravnavale razne druge stanovske zadeve, ki so zelo važne. Za referente in kore-ferente navedenih tem se je javilo lepo število strokovnjakov, tako da obeta biti kongres zelo zanimiv v tem pogledu. Svojo udeležbo na tem kongresu so prijavili tudi številni zastopniki Češke, Poljske, Bolgarske itd., tako da bo to obenem najboljša reklama za naša zdravilišča. Slovenijo zadeBe topot že drugič čast, da se vrši kongres te celodržavne zdravniške organizacije na njenih tleh. Ker smo zdravniki, bivajoči v Sloveniji, zlasti pa zdravniki mariborske oblasti, na ta način gostitelji, je dolžnost da se kongresa udeleži čim največje število tukajšnjih zdravnikov. Za dan 27. septembra je določen razhod iz Rogaške Slatine na poljubne izlete. Kot taki so določene tri skupine. Ena v Maribor, Falo in Ruše, kjer si oglodajo izletniki tamošnje zanimivosti, druga v Doberuo in Topolščico, kjer si ogledajo izletniki tamošnje zdraviliške naprave, tretja skupina pa gre na Bled in k Bohinjskemu jezeru ter samoumevno tudi v Ljubljano. Iz tega načrta, ki ga je izdelalo zdravniško društvo v Mariboru, se razvidi, da se hočejo s tem pokazati udeležencem kongresa, ki bodo prišli iz drugih pokrajin naše države ali celo iz inozemstva, vse najvažnejše zanimivosti Slovenije, kar gotovo ne bo ostalo brez vpliva na tujski promet. S tem so na tem kong-esu interesi-rani tudi drugi stanovi, ki jih radi tega zdravniško društvo tem potom še enkrat prosi, da gredo izletnikom v vsakem oziru na roko. Tozadevno so že razne institucije obljubile radevolje svojo pomoč. — Odbor Zdravniškega društva v Mariboru. Tretji konsres pravnikov v Sarajevu. Letošnji kongres pravnikov v Sarajevu se bo vršil po naslednjem programu. Prvi dan kongresa 23. septembra 1927: Ob 9 svečana otvoritev v Narodnem gledališču. 'lakoj po otvoritvi zasedanje sekcij iz razpravnih tematov (odgovornost organov delniških družb in zaščita vložnikov, izvršba zoper državo in privatne osebe, osnovna načela našega pomorskega prava, kolektivne pogodbe, pravni položaj žene v zakonskem, imovinskem in nasledstvenem pravu) v dvoranah pravosodne palače. Sekcije bodo nadaljevale svoje delo popoldne ob 15. Ob 21 zvečer svečani raut in družabni večer; priredi mestna občina na čast gostom v prostorih mestne hiše. Drugi dan kongresa 24. septembra 1927: Ob 9 nadaljevanje dela po sekcijah. Ob 16 čitanje in sprejem resolucij, volitve novega stalnega odbora in vključitev kongresa x nar. gledališču. Ob 20.30 svečana predstava v narodnem gledališču. Na sporedu: Sefka Hasanova od Veselinoviča-Muše. Tretji dan kongresa 25. septembra 1927: Izleti na različne kraje (preračunjeni stroški po 70 Din): Kopališče Ilidže in Vrelo Bosne, Trebevič (1629 m visoka gora, s katere je veličasten razgled po vsej Bosni, avtomobilska vožnja iz Sarajeva tri četrt lire), V a r e š (7, železnico od Sarajeva 3 in pol ure, znamenit rudnik železne rude, livarnica in topilnica), Zenica (z železnico tri in pol ure, premogokop, velike modeme tvornice, kaznilnica) ogled mesta Sarajeva in mestnih znamenitosti. V ponedeljek, dne 26. septembra, izlet na morje, Dubrovnik, Kotor, Split. Spotoma cgled g Lahnega mesta v Hercegovini, Mosta ra. Kdor se ne bi hotel udeležiti tega izleta, se more vračati preko Travnika, Jajca, Banje luke, Bi-hača in Plitviokili jezer ali pa po vzhodni progi na Višegrad, Užice in Belgrad. Glede nato opozarjamo člane: Vse priprave za kongres so zaključene in se nove prijave ne sprejemajo več. Legitimacije so bile razposlane vsem članom izven Ljubi ano po pošti, ljubljanski člani jih dobijo na sodišču št. 133 pri dr. Sa-jovicu v popoldanskih urah. Priporočamo članom, da odpotujejo v Sarajevo dne 21. septembra z brzovlakom št. 5. Brzovlak odhaja iz Ljubljane ob 20, Zidanega mosta 21.07, Zagreba 23.20, Slavonskega Broda 4.30 Ln dospe v Sarajevo dne 22. septembra ob 14 pop. S tem vlakom l>o potovala tudi večina članov iz Hrvrtske in Slavonije. Dovoljena je po vseli progah in za vse Hete četrtins' a cena od 18. seple:: bra do 8. oklobra. Vsak na 1 upi samo četrtinsk'; 'a: to, ker se bo vračal najbrže po drugi pregi. 1'godncst sta dali tudi paro-brodni družbi Jadranska plovitba in Dubro-vačka plovitba. Pri Jadranski plovitbi se plača II. razred za I., III. za II. in sicer ve'ja ugodnost za prihod od 20. do 25. septembra, za povratek od 23. septembra do 10. oktobra. Dubrovačka plovitba daje I. razred, a plača se III. in sicer od 26. septembra do 2. oktobra. Vsak udeležnik se takoj po prihodu v Sarajevu javi na glavnem kolodvoru, kjer uraduje permanentni stanovanjski odsek. Tam se dobivajo vse informacije in vsa nakazila in izpolnijo takoj izkaznice za izlete. Za te se je moči prijaviti tudi še na prvi dan kongresa (23. septembra), a samo do 9 dopoldne in sicer pri generalnem sekretarijatu, ki bo posloval in dajal informacije na okrožnem sodišču, soba št. 7, skozi ves čas kongresa. Stalni odbor. Slovenske narodne noše -ženska ročna dela. Lani je na velesejmu Žensko društvo pod naslovom »Žena< priredilo razstavo ženskih ročnih del. Pri tej priliki je razstavilo tudi nekaj gorenj-sMh in drugih narodnih nož. To razstavo je pose-čclo naše ženstvo z velikim zanimanjem. Zato priredi slovensko ženstvo v Ljubljani tudi letošnjo jesen enako, toda dokaj obsežnejšo razstavo. Na tej razstavi bodo občinstvu na vpogled razstavljene vse slovenske narodne noše, gorenjske, belokranjske, noše Iz bivše Štajerske in iz Prekmurja; videti bo tudi narodne noše Slovencev iz Koroške, Trsta in ■njega okolice ter iz Istre. Obenem bo tudi tekmovanje narodnih noš V nedeljo 18. septembra ob 13. liri se bo vršil na obsežnem prostoru velesejma obhod naših žena in deklet ter moških v narodnih nošah. Ta obhod naj bo veličastna manifestacija, s katero pokažemo Slovenci, da se vedno in povsod zavedajo svoje narodnosti, ki nrrm navdaja dušo in ctc-5. V narodno nošo so se oblačili naši prednik! ob vseh slavnostnih prilikah in tej tradiciji moramo o rt? ti zverti tudi mi, njih potomci Narodna noša mora biti viden znak naše narodnosti S ponosom nastopamo v nji, kadar je treba pokazati, da smo zavedni Slovenci. V bodrilo in zgled naj nam bodo drugi narodi, zlasti neši bratje Cehi, ki ob vsalri priliki s ponosom manifestirajo za svojo narodno stvar. NTn velesejmu bodo nzstavljena tudi žemska ročna dela. a izključno le ona, kojib okraski so irv,*?ni po r.nših narodnih motivih S ponosom hočeno pokazati krasoto naše nai-odne umetnosti tudi tujcem, ki prihajajo k nam. Tudi v tem oziru posnemamo svoje brate Cehel Ti uporabljajo svo-ju narodne motive na ženskih oblačilih in vseh drugih predmetih, ki jih hočejo okrasiti in napraviti očem prijetne. Apeliramo torej na naše ženstvo, da se ude-leli te razstave v polnem številu. Razstavi naj vsa svoji ročna dela, izvršena v narodnem duhu in ako se ne udeleži omenjenega obhoda osebno, pa naj s^ojo narodno nošo razstavi, da bo slika razstave tem lepša, tem popolnejša. R^dto-razstava v L«ub'iani. O priliki jesenske velesejmske razstave v dneh 17. do 26. septembra prirede tudi naši amaterji razstavo kompletnih radio-aparalov in posameznih delov, ki so jih sami sestavili. Prijavljenih je 24 razstavljak-ev (lani jih je bilo 17) i aparati vseh sistemov in kapacitet od preprostih detektorjev, eno- in dvocevnih aparatov do kompliciranih su-perhetero-, ultro- in neutrodynov s 6—8 elektronkami. Zastopani bodo tudi aparati z večkratnimi cevkami in aparati specijelno za kratke valove. Svojo bogato zalogo bo razstavil tudi tukajšnji trgovec z radio-potrebščinami, g. Fr. Rar, ki bo menda edini zastopnik radio-trgovcev. Da vzbudi ambicijoznost svojih članov, j3 Ra iio-klub r,izpisal za najboljše amaterje 3 denarne nagrade (500, 300 in 200 Din), g. Bar eno v denarju (500 Din), dve pa v materijalu, poleg tega pa klub še zlite, srebrne in bronaste kolajne. Ocenjevanje se vrši že od ponedeljka tako, da bo na razstavi že m rgoče videti kvalifikacijo aparatov Zanimiva novost na razstavi bo mala telegrafska radio-oddajna postaja na kratke valove (30— 50 m), ki so jo izdelali člani Radio-kluba Poskusi z njo so se dobro obnesli. V klubovih prostorih so oddajali znamenja, neki član Kluba na je v drugem 1 delu mesta sprejemal in jako dobro slišal. Iz oddaljenejših mest poročila še viieo prišla, ker so se poskusi vršili šele pred dobrim tednom Radio-klub je izdelal tudi mal model bodoče slovenske oddajne postaje v Domžalah, ki je že v delu. Model je 160 cm dolg in 90 cm širok, kolori-ran in izdelan v odgovarjajočih limenzijah, tako da bo nudil prav nazorno sliko domžalske, postaje. Poleg tega bo razstava obsegala vse polno stikalnih načrtov za vse vrste aparatov in posameznih delov, obsežen pregled strokovne literature v vseh jezikih in še takozvano Bastler-delavnico. Razstava bo nudila prav pestro in poučno sliko današnjega stanja radio-tehnike pri nas in drugod, ki bo zanimala amaterja in laika. Požar na kopiših v Kamniški Bistrici. O nesreči smo zvedeli sledeče podrobnosti: Dne 8. t. m. ob 11. uri je zapazil gozdar Janez Spin, da mu gorita hlev in shramba za krmo. S svojo ženo je takoj hitel reševat živino, a bilo je prepozno, ker je bila radi dima že zadušena. Mož, ki ga vsak pozna, da je poštenjak od nog do glave, je na ta način takorekoč ob vse premoženje. Zgoreli sta mu dve kravi in pet prašičev. Kar je prihranil v dolgih letih svoje težke in naporne gozdarske službe, mu je sila ognja uničila v eni noči. Ker je nesreča velika — škoda znaša okoli 15.000 dinarjev in ni bil zavarovan za živino — je pomoč nujno potrebna. Zato v prvi vrsti apeliramo na mestno kamniško korporacijo, kateri omenjeni služi pošteno in vestno že dolgo vrsto let, da mu denarno priskoči na pomoč. Enako najemniki lova, ki imajo v Špinu zvesto moč, ki odločno preganja divje lovce, ki so najbrže iz jeze tudi zažgali. Spina naj se končno spomnijo tudi vsi listi turisti in izletniki, ki so se radi ustavili na njegovem domu as*a »obe- daktiloskopije ugotovilo, da je imenovani identičen z nevarnim pustolovcem in tatom Rudolfom Vodo-pivcem, roj. 1899 v Sarajevu, pristojnim v št. Peter na Krasu. Po jioklieu je mehanik in ima za seboj že več let težke ječe. Vodopivec je najbrž identičen tudi z onim pustolovcem, ki se je pred nekaj tedni z avtotaksom iz Zagreba vozil po Rogaški Slatini ter lastnika avtomobila in šoferja opeharil za več tisoč dinarjev in je skušal ogoljufati tudi nekega bankirja za večjo vsoto. Takrat se je izdajal za inženerja Arko iz Zagreba, gina industrijalca v Zagrebu. Cez par dni nato se je pojavil pri uekem odvetniku v Osijeku, kjer si je nadel zopet drugačno ime in je obstojal sum, da je nameraval na omenjenem odvetniku izvršiti roparski napad. Moderna kriminalistika uporablja danee sredfitv.., da tudi najbolj pretkanim lopovom in pustolovcem pride na sled in jim prekriža njihove nepošten pusle in cilje. Priiet tiček. Dno 12. septembra zvečer je zmanjkalo izpred glavnega kolodvora v Ljubljani kolo. ki ga je tamkaj naslonil na zid in so za trenotek odstranil šolski upravitelj Anton Germek iz Ježice. Tat je moral kolo nesti, ker je bilo zaklenjeno. Polic, kriminalni organi iz kolodvora so kmalu nato ugotovili, da je storilec kolo prinesel v gostilno »Stari TiSler« v Kolodvorski ulici ter ga tamkaj shranil, nato pa zopet odšel rekoč, da se vrne pozneje. Policijski organi so vso noč zaman čakali na imenovanega neznanca, ker ni držal besede glede jx>-vratka. Ker je imel tamkaj shranjeno tudi potno košaro z obleko, je bilo vendarle pričakovati za-željenega povratka imenovanega. Iu res, včeraj proti 10. uri se je nenadoma pojavil v gostilni Stari Tišler, kjer je popolnoma nepričakovano pred seboj zagledal varnostnega stražnika in detektiva, ki sti mu seveda brez ovinkov napovedala aretacijo. Aretovanec se zove Rudolf Znidaršič je star 21 let, rojen v Ljubljani, pristojen v Stari trg, jjo poklicu točaj in akrobat in .je dospel v nedello Ia Sušaka, starši in sorodniki mu bivajo v Sisku. Oddan je bil v zapore deželnega sodišča in bo po prestani kazni oddan vojaški oblasti v svrho odsluženja kadrskega roka, čemur se je odtegoval že eno leto. Slovenci v Italiji Strašno neurje na Primorskem in v Furlanijš. ž Gorica, 13. sepi. (Izv.) Včaraj jc divjala v severovzhodni Italiji velika nevihta, združena s točo. Na Soči je porušenih vec mostov. Ceste v Vipavski dolini so težko poškodovane. V Furlaniji so potrgane vse telefonske, brzojavne in elektrovodne žice. V Čedadu je nastal vsled strele velik požar. Ponekod je padala kakor oreh debela toča. * v< * Gonja proti slovenski šol; pri Sv. Jakobu v Trstu. Priliko kongresa narodnih manjšin v Ženevi, ki mu je predsedoval dr. VVilfan, porablja italijan-.ko časopisje v to, da hujska proti Jugoslaviji in proti slovenski zasebna šoli pri Sv. Jakobu v Trstu. Tako prinaša milanski »II Secolo? dopis iz Belgra-da, v katerem hujskajoče in neresnično poroča o položaju naroonih manjšin v Jugoslaviji in opozarja na gori omenjeni jugoslovanski zasebni šoli v Trstu. Pra\i, da se v teh dveh šolah vzgaja italc-fobska mladina, ki odhaja potom v Jugoslavijo, kjer jo v porabljajo za proti italijanske demonstracije. Predlaga, naj se slovenska šola v Trstu zatre in pusti le srbska zasebna šola, ki je namenjen i jugoslovanskim državljanom. Po vseh drugorodnih vaseh pa naj st? ustanove italijanski otroški vrtci, ki naj bodo prav tako obve/.ni kakor 'judska šola. Na ta način se lx> r>ospešila asimilacija slovanske narodne manjšine in med Italijo in Jugoslavijo bo nastal mir. — Na to bi pripomnili le ?no: da v Jugoslaviji ni lista, ki bi hotel objaviti tako neresno obravnavanje manjšnskega vprašanja. Zopet razpuščena društva. Goriški prefekt je poleg do sedaj razpuščenih društev razpustil še prosvetno diuštvo -Vrteče v Vipolžah in pevsko društvo »Sloga« v Ročinju. Tržaški prefekt je razpustil pevsko društvo »Zvon na Opčinah. V Italijo prestavljene učiteljice. Poleg 15 učiteljev in učiteljic, ka'erih imena smo navedli v prejšnjih številkah našega lista, so premeščene s Primorskega v Italijo še naslednjo gospodične učiteljice: Marica Perin iz Šebrelj, Albina Grželj iz Cerkna ter Ljudmila Velikonja iz Lokrovca, ki mora oditi v Toskano. Vpisovanje v fašjo na Goriškem. Že davno je generalni tajnik fašistovske stranke na ukaz samega Duceja prepovedal nadaljnje vpisovanje v fasi-stovsko stranko, da se v strankin hlev ne zateče preveč »garjevih ovac , da govorimo z Mussolini-jem. Izjemo pa dela Kanal. Za fašjo v Kanalu je generalni tajnik izdal posebno dovoljenje V stranko se lahko vpišejo novi Člani, toda !e pod pogojem, da menjajo svoje ime v italijansko. Tako so se fašisti javili te dni pri kanalskem sodniku g. Grossluppu, ki jo nemškega pokolenja. ter 11111 tojv lo priporočali, naj se vpiše v fašjo, sicer. sme se pa vpisati v stranko pod pogojeni, da prosi zn menjavo svojega priimka. Sodnik je Čeden predlog odbil. Isto priporočilo so fašisti dali tudi nekaterim slovenskim inteligentom. Tudi Ii so se zahvalili. Vpisovanje v Kanalu kaže, da fašizem ne prišteva med Slovenci rekrutirane fašiste k »garjovim ovcam*. Pošten Slovenec pa se te domač« golazni tako boji, da mu je celo italijanska družba veliko ljubša. Radi tega lahko generalni tajnik kar mirno odredi zaključite-, vpisovanja v Kanalu. Slovensko ljudstvo je že duvuo bruhnilo iz sobe izmeček. Dnevne novice Položnice priložili * današnji Številki imročn&om brez izjeme« Naj se je p Jasno posluži vsak, ki v£, di sin je aH ttfa Bt) v kratkem potekla naročnina. Oni p. it naročniki, ki imajo naročnino plačano Ao konca leta, naj položnice shranijo za oozriejšo doboA • * • k V Mavčičah je bil tale vofivni i*id'. Pucelj 37, Korošec 155, Žerjav 3, socialisti 23, kolHUniSti 9. Zopet se je izkazalo, da M«W-iite sfl in ostanejo SLS. k Nova slovenska organizacija nH Ho-Mndskem. V Eygelshoven-Litnburgu so si tamkajšnji Slovenci ustanovili DruštVo sf. Bar-Hffrfe. Za predsednika je bil izvoljen Fr. KB-tMtr. Bog blagoslovi delo! * Odkritje Aljaževega nagrobnega spomenika. V nedeljo, 18. t. m., bomo odkrili nagrobni spomenik triglavskega župnika na Dovjem ob pol treh popoldne. Spored: Molitve na grobu, govor (g. vseučil. profesor 4t. Gt. Roiman), blagoslovitev, petje. Vse prijatelje »n častilce pokojnikove uljudno vabi k ti prireditvi — Odbor. ir Duhovniške izpremembe. G. Stanko VFeingerl. novomašnik, je imenovan za kaplana v Marenberg. — G. Tomaž Ulaga gre za kaplana v Belgrad. iT Žensko gibanje. Aljansa Ženskih Po-kretov pripravlja za mesec oktober pred otvd-ritvijo skupščine v vseh večjih krajih naše države manifestacijske shode za žerisko vo-fivno pravico. ir Naši poštni direkciji. Spričo ponovnega napada na poštni voz na dolenjski Železnici dobivamo ponovna vprašanja: Kaj je poštna direkcija v zavarovanje občih, ožifo-ma državnih interesov že ukrenila? Kakoto, da po prvem lanskem napadu ni prav niŽe-sar storila? Če bo šlo tako dalje, bodo za dosedanjimi napadi prišli še novi m roparji bodo lahko zadovoljni. Da-li bo ostalo vse pri starem ali pa misli poštna uprava storiti svojo dolžnost, da, kolikor je v njenih močeh, take napade prepreči. •k Grdobija. Te dni je bil aretiran nek pristaš SLS iz Ljubljane. Oba ŠDSarska lista sta stvar obširno popisala, eden celo na prvi strani, s celim imenom dotičnega. Aretirartec ima ženo in družino, ki so že itak uničeni. V takih slučajih ima javnost navado, da tudi pri najhujših zločinih obzirno razpravlja, da niso nedolžni preveč prizadeti. V mnogih slučajih, kjer je šlo za pristaša SDS, Strto ffli, bodisi naproseni ali ne, popelBSffiS molCall. ln to še nedavno, ko je šlo za zelo veliko de-fravdacijo. Ugotavljamo tudi, da dotični gospod ni bil nikak funkcionar niti v SLS, niti v kaki drugi naši organizaciji, v Kmetškl žVezi pa niti član ni bil, kaj šele član vodstva. Sicer pa — se bo lahko o priliki vrnilo milo za drago. ir Sprejem gojencev v kmetijsko šolo fta Grmu se ima zaključiti s 15. septembrom t 1. Po dosedanjih direktnih prijavah in po poročilih posameznih okrajnih glavarstev so ža I. tečaj Zimske šole vložene prošnje za vsa prosta in plačujoča mesta in bi bile nadaljnje prošnje za ta oddelek brezpomembne. Prav-tako so zaključene že tudi prijave pri okrajnih glavarstvih za brezplačne učence celoletne šole. Opozarjamo pa, da je na zavodu ie na razpolago do osem privatnih (plačujo-tvh) mest v celoletni šoli. Ker je oskrbnina izredno majhna in znaša le 150 Din na mesec, in ker ima celoletna šola znatne prednosti pred zimsko, priporočamo posestnikom, ki žel« svoje sinove strokovno izšolati, da porabijo priliko in takoj, najpozneje pa do 20. septembra, vlože prošnjo po navodilih, objavljenih v »Kmetovalcu« z dne 15. avgusta t. L, na ravnateljstvo spec. kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. * Legitimacije za obisk II. Pokrajinske razstave Ljubljana v jeseni od 17. do 26. Septembra 1927 so že v prodaji. Dobe se po 30 Din pri vseh večjih denarnih zavodihi županstvih, raznih društvih in v Ljubljani pri sledečih tvrdkah: Putnik, Dunajska cešta; Obrtna banka, Jugoslavenska banka, Jadran-sko-podunavska banka, Zadružna gospodarska banka, Češka industrialna banka, Prva hrvatska štedionica, Ljubljanska kred. banka, Slovenska banka, Kreditni zavod za trgovino in obrt, Aloma Company, Zadružna banka, Matelič & Co., Kongresni trg, Komerčijalrta banka, »Posredovalec«, Sv. Petra cesta. Zarodi, trafike itd-, ki teh legitimacij še nimajo ▼ razpečavanju, pa jih žele proti proviarji prodajati, naj se takoj obrnejo na Urad velesejma v Ljubljani. — Občinstvu priporočamo, da se posluži te ugodne prilike in si nabavlja legitimacije že v predprodaji, da se ne Bo treba nastavljati ob času prireditve pri sejm-skih blagajnah. ir Za rezervne častnike. Pododbor je prejel sledeče pojasnilo k členu 295. zakona (» ustrojstvu vojske in mornarice v zadevi pra-vice brezplačnega zdravljenja rezervnih Častnikov. ki so se udeležili vojnei den 295. m-kona o ustrojstvu vojske »*» mornaric« M v splošnem nanaša na rezervne častnike hale voiske. Zdravljenje vrše vojaške državne bolnišnice. Vsak rezervni častnik, ki M |a b£| d aa podlagi naredb« mtni- atp» vojake ja mopjirice Adj. Br. 28.365/19?4 od voTPeg* okro^m izposoje ■ fotpgrafijo in osebnimi podatki. opremljerio častniško fefliti-macijo, v k,ateri so zabeležene tneji, vojne r?u ne in posledic«. Vsi, ki posedujejo take legitimacije. imajo po čl. 295. tega zagona pravico do zdravljenje v vojaških bolnišnicah. Oni pa, ki nipravice do te ugodnosti, (čl. 295), se sprejemajo v vojno bolnišnico leot civilne osebe, ako so na razpolago prazna mesta in ako izpolnjujejo čl. 63. pravilnika o vojaških bolnišnicah. Vsaka taka oseba plača . vnaprej bolniške stroške za 15 dni, ne-vštevši stroške za zdravila, ovojni materijal m posebne preglede, -rr Pododbpr Ljubljana. . . ir Slovenski klub„ y Sarajeva, .ima KV. J3?dni občni zbor v soboto, 17. septembra t. 1„ ob 7. uri zvečer v klubovih prostorih. Jcliča uk. br. 28 z običajnim ^dnevnim redom, Ako občni zbor,.zaradi prcmale udeležbe n? bi bil sklepčen, -bo zboroval eno uro pozneje drugi, brez ozira. na.štavUo navzočih članov. .Prosijo se člani za . pplnoštevilno udeležbo, ker gre obstoj društva. — Odbor. ir Koncert pevskega društva »Ljubljanski Zvon« bo v nedeljo, 18 t, m., v Hrastniku. Na sporedu izključno narodne pesmi. ir Uprava glasbenega lista »Zbori« sporoča vsem cenj. naročnikom, ki še niso poravnali naročnine za letošnje leto, da jim prihodnjega zvezka (Slovenske narodne pesmi v priredbah Hubada, Adamiča, Preglja, Pavčiča, Prelovca, dr, Seh,waba in Zepiča) ne bp več poslala. Nakažite torej čimprej..naročnino! OBLATILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova 42 so najfiofJSft in najcenejša; k Apel na dobre ljtidl. Podpisano drtl-prefci nStftfljeha erea prostovoljnih da-f&v ža redueirtinega uradnika, ki ie brez vseh gmotnih sredstev — fSdl hudih udarcev usode — tudi bolehen z žefl6 iti štiriletnim otrokom; radi bi mu omogočili povratek v ..ožjo domovino in primerno zaposlenost. Star je 34 let. ifflfk štiri gimnaziji jakci lepo ročno pfSiVO, čtftbžšri strojepisja ttl vseh pisarniških del ter bfl Več let pisarniški Solieltator. Eventualni šltižhedajalci ali tisftliljetta Srtfft, ki bi mu hotela gmotno pomagati, daj sfe obhiejo na Strokovfio drušfvct jaVtilh HameŠčeneeV in vpokojetičev kraljevine SHS y Ljubljani, Mesthi trg št. 19, III. KtTSAtfOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe k Stenico! najboljše sredstvo proti šrteni-«am dobite samo v drogeriji Kane, Židovska ulica. Ljubljančani! Gospod Minister Hl fifltoee je mestni občil« ljiibljflfisUl odobffl obligacijsko posojilo po 30.000.000 Din ik zgradbo stanovanjskih hiš. Obligacijam je odo v najkrajšem časil na razpolago pri mestni bldgajhi ljilbljahski, ftolškf dfevo-rptd 2-1. (Krosija), ki od daftfes fiaprej kot edina poslovalnica sprejema obvcišne prijftVe ha podpis in sprejema valuto proti šestodstotne-frrfl flfekoiltovanju . Stanovanja ima-jt> vse pritililiine, tudi kupelj iai vrtove, Do prihodnjega lota bo dogotovljena palača Delavsko zbornice na MLklošit^vi ce»ti s 36 dvo- do štiri»obna4n» udobnimi stamovaaji z vsemi pritiiklmami, in istotako blok stmovanj^kih hiš na Poljanski ccsti in ob Poljanskem nasipu s 107 eno- do trisobnimi ndoljniitni stanovanji z vsemi pritildina-mi in obširnimi dvorišči ter s cestnim prehodom med Poljansko oesto in Poljanskim na-Hiporn. Prednost za stanovanja gre onim, ki obvozne podpišejo po svojih močeh čim večjo vsoto obligacijskega posojila. Načrti vseh zgradb s slikami, proračuni m stavbnim programom ter obligacije bodo na vpogled na letošnji Pokraposki razstavi vftiet^ejma »Ljubljana v jeseni«. Me«tna občina bo torej s tem posojilom zgradite 267 stanovanj za različne sloje in zahtev« mmta. Po do sedaj izdanih stavtunih dovoljenjih bodo zašel miki zgradili v tej dobi okoli SOrt sUflovtUij ter je pričakovati, da se te vilo zfl«ef>mh Tiovih zgradb do yrH*Ktnieaa ieia še pouMrli, ker je iii»>uia ®f®buo tem, da ^^v^^Ta^be^a aedaj^za»pet let Stiska /a bo t vseitf'i«irtS tni^-- no aH rolo popolnoma ponehala. Ako pa vse to le se ne}» za^(ivfflo','.iio mogM tftesffiA rtft-čina, se lladalje gfjtditi % »j. Za to pofrehno j glavnioo pridobiti, s fem^ b nadaljniit hiš prt fwMr e bi. ampitfk tudi zri ražbrčfrieftitev ob-črhjfltegri iiroračuna, danes oftt^emehjenega s priTtitfftjkljnji /a popOlTU) kritje obr^stcrt-anla trt dmOHizacije posojil, š katerimi je medtna otvina dosedaj gradila stanovanjske hiše za omiljen je stanovanjska bede. Na podpisovanju itn uspehu posOjfla so totej interesiratii prav v»i sloji našega mesta. Zato pa so prav vsi sloji tudi dolžni, da se pozivu na podpisovanje posojila v kar največji mori odzovejo. Saj bo kone«i tnizeriji onih, ki zaman iščejo stanovanj aH se morajo potikati po vagonih, kleteh in pod slabimi šotori ali 5*o v MfA.hu, da Rgnbo Svoji stanovanja. Konec bo pa tudi itti%6rijf hišne la anje in bil dobrodošel, hišni posestnik pa !'! vnboden in spoštoVttn gospodar v svjl hiši. T .žiiho rte SVoje sile iti ti časi se povrnejo, brez truda ih ne dA bi bil posameznik količkaj občutno prizadet. A ne saifiO to! Za zgradbe r°ir°šenl denar ostane prav Ves d o ril a! Zaslužili bodo neposredno in posredno v i sloji, stavbenik in obrtnik, tfgoVee in gostilničar, delavec in nezaposleni. Ta akcija mestne občine ni torej samo stanovanjska, temveč v enaki meri soc.ijalno gospodarska! Zato Ljubljančani! V edinosti in vsi krepko na delo! Premožnejši, zlasti pa podjetniki, ki ste že po zakonu dolžni graditi stanovanja za svoje nameščence, dokažite, da imate srce in dobro voljo za bedo usmiljenja vrednih in vsak dan pomilovanih, da imate smisel za kulturno in gospodarsko povzdigo prestolioe Slovenije! Gostoljubno triCd nami živeči inoZfemd, dokažite, da se zavedate svojih dolžnosti fid-pr4hl občini in občanom, ki Vam nudijo pridobitne možnosti in udobno ali celo prav udobno življenje! Manj premožni, državni in zasebni nameščenci, delavci, dokažite, da hočete tudi Vi po svojih močeh pripomoči, da za vselej odvalimo neznosno breme, ki tisci danes vse sloje k tlom! Ljubljančani! Dftkažifnd siVetti prftv VSi Kfez izjeme, fla je bela Ljubljana t e s naša LjUbljaita! V Ljubljani, dne 14 septembra 192?. Za mestno občino ljubljansko: vladni komisar: Mencingei' 1. T. C i um f arta 0 »Slovenec« v ZvezdL Da uštWžemo mnogoštrafiski želji tlaŠih somišljenikov v okolici Kongresnega trga, bo *Slo»eneč« čeiiši ž današnjim dnem vSak dan afiširatl v izložbeflčtn ttkftU I. ljublj. delavskega konzum-nega društva. © Davčne olajšave za nOtfe hiše v Ljubljani. Da še po'možttosti pospešt Stavbna podjetnost ifl s tem ublaži stanovanjska beda* je odredil vladni kdflušar ltiestfie 6bčlhe ljubljanske v skladu š ptedlogftm Zbornice Za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da «e za nove zgradbe (rtadzidke, prižidks itd.), ki so se pričale graditi v letu 1927. ali pdiheje ih ki So po zakonu prčste državnega davki, tudi občinska doklada ne predpisuje. Ta oprostitev velja za enkrat do dne 31. dec. 1931. O Slava rezervnih olicirjeV, Občinstvo pr6šimo, da se udeleži slave rezervnih bfiCir-jeV V četrtek, 15. Septembra, ob 7. ' ri žjutHij V spomin devetletfiice prebitja solunske tratite, Sv. mašo zadušnicc) za padi* bojevnike bo čital č. p. Aljančič v cerkvi Marijinega Ožttartenja (frančiškanska). Zvečer ob 21. uri bo v restavraciji *Zvezda« prijateljski Večer s petjem in godbo. Pevske točke izvajajo člani. Posebnih vabil ne bo. Vabijo se VSi Člahi in po njih vpeljani gostje. G) Policijska ura povodotn letošnje Pokrajinske razstave od 11. do 26. šeptembra 1.1. Veliki £upan ljubljanske oblasti je dovolil ha podlagi § 2. ministrske uredbe z drte 5. apr. 1883, drž. zak. št. 62, podaljšanje policijske •are de 1. tire zjutraj za vse restavracije. tKi- -ha* aiim m -okrepčevalnice v ograjenem prostoru sejmišča za čas letošnje Pokrajinske razstave. Opozarjamo naše občin-da Ir bo nrfdila na vescličnem oddelka razstave vsakemu najlepša zabava. Mali pra-ter bO bogato zaleden z najrazličnejšimi atrakcijami. " "0 ZrffVtffiižt peti V Latterthanovetn drevoredu. Dne tl5» septembra 1927 se začasno zapre pot, ki vodi od bivšega otroškega igrišča mimo velesejlmskih paviljonov proti pivovarni »Union«. Občinstvo se opozatfa, da je javni prehod od 15. do 2 Dr- Mihaal Opeka ViČNA KNJIGA Desat govorov o Sv« Pismu. Cena t6 DiU) po-poiti ,1'žO Pip več. ,, Maribor □ Koliko tlomokratskih glasov v Mariboru? v^ajšnje >Jutro< že k^atkoOialo Stoj« vse H«etaliste za svoje, ko piše, da je v MafibOfu 2!>27 gkeo\ naprednjakov, kamor je štele demnltrate ln obe Pa da nam niste tega preje povedali!«- Mi mm dali odgovor: ^»Povedali »mo vam, delavci, a vsi niste hoteli verjeti nam, attupak svojim »vodiite-•Ijehi*. Zdaj pa vidite to zvezo in jo boste še čtflili.« Jutrova notica je med socijalislični-iftl pristaši izzvala veliko razočaranje. Ona Skupina, kj je zoper Groarja in njegovo družbo v socijalistični stranki, ker ve, da je Grčar le eksponent naprednih krogov v socijalistič~ ni stranki, se pripravlja za oster nastop zoper to zvezo s kapitalistično irt buržujsko SDS, katere pohleven privesek so postali mariborski socijalisti. □ Demokratska predrznost. V Mariboru mnogo takozvanih »Uaprednjakov«, na katere šo demokratje fačunali, sploh ni volilo. Sedaj dobivftjo od faznih demokratskih voditeljev pod nos, zakaj nisO glasovali. Tako je neki pMčSitf v kavarni kar javno nahrulil več gospodov! »Zakaj niste prišli volit? Dali smo vam 5Hlo piko ter si vas bodemo zapomnili k Trike gospode si bomo tudi mi zapomnili. D KaJko daleč je iz Maribora v Ljubljano? Za peš hOjo ta dober dan, z vlakom nekaj ur. '/A plšnta pa — 3 dni. Ali se vsem lako godi ali le nekaterim, to bi radi vedeli. In če le nekaterim, Mikaj ravno tiskarni sv. Cirila, kddaf naroča šolske knjige? Zanimivo je to, da Isti večer, ko jn bil napad v »Večerniku« Z/'pfsr Cirilov« tiskarno, so zaostale tudi dopis-nice, h katerimi se ie naročalo blago. O klane bi c : u. v scp'.i Krn zvečer ob pol 11 na kolo-.Jul l.ano pa so došle 9. t. m. Kje so',J i.' L'|,i -n/e ali v Mariboru alj v Lju . . ; i} ; liano. Dognami je le, kdaj so bi '<011:? t« t ii (»i'. ■ "s a /očdttk in spored lx> razvidefl i !■ . - ■ na deski'. — Nit ca/na vprašanja: i l • V 1 i li:;; za pn.-nje za sprejem v kn. šk^ lavani n ki duh. semenišče so javlja, da je I« i' /i i p. i ".nji: 1. krsini I 'st i 2. izpričevalo 6 viseli k čajuem izpitu; 't. domovnica; 4. ;cii. vn : o i/pri. e alo (za zgolj notranjo uporabo) n zdravstvenem stanju srca, živčevja iri I I n z morebitno piipoiubo o dednih bolez-i i : n birmsko i mimnto. — Glede perila ve! a: \ u.!; gojenec i njej najmanj po 6 kosov, od vsa!:e vrste sp dnje obleke za zimo in ravno 'oliko za poletje, 12 žepnih robcev, 6 parov nrgnvic a zimo in toliko za poletje ifi 1 ser-\ ir te. Perilo b"dj razloi nO /nuiamovano. Vsa druga p trehna pojasnila daje ravnateljstvo n*k akademikov in starešinstva je danes -zvečer ob osmih v cerkvi sv. Alojzija. Cftife . Hvali vam! Nnsi l;ra,j', ' ier se jim naznani urnik in razloži i j t. (ii lulinivrni rod. Redili pouk se prične v j" I; dne 10. septembra. "do jo našel? .loško Hribar, uslužbenec pri r' m i;"'i v Celju je dne 10. septembra na • •'I' • I -v ;••■:« do proirst intovske corkvo izgubil i ' ' \.. b i i io Din ."tO. železniško legitimacijo , i io knjižico. Najditelj se naproša, da vpft-> , t >i položaj državnega nameščrnca in iz-, . • f ri fl' preje vrne potom policije. n ' '.Miiiiko služtio opravlja ta leden le-l p-: riji Pomaga je na O lavnem trgu. ■m i krožek v Celju inin svoj redni letni i i- utri v Četrtek dne 15. septembra ob ' ■ v društvenem lokalu v Narodneui do-čl.ni so vabljeni, da se občnega zbonl ■ : v- 'n se v.ibijo vsi, ki se zanimajo za 1...UCjezik iu za francosko kulturo, da pristo- pijo k društvu kot flani hi pridejo na jutrišnji občni ■bor. tf • u h u V " iTnrftf *"<* CeljH: Dno 2i. 1927; y«tnt .liovSok Marija, žena posestniku it Ponikv>. start 41 let; 25. avg. Deželak Marija, žena pos. iz Št. Ru-perta nad Laškim, stirfa !?5 let. 2". aVg. Kračun ' Kf^f^i. dn delavke v GuberJti, stur 2 liill, J Mn]t. Paradiž Terezija, poV; Lopati, stara 02 loi. 7 sept. lluš Anton, doiaVČft/ Gaberju, star 58 let. 0. sepl. Kolar Než;irf_________ v Gaberju, stara 30 let Dne 11. septembra; VoUk" Marija, hišnica v Celju, stara 59 let Dne411. Lopan Frančiška, žena pekovskega mojstiVt v Celju, stara 50 let. — Naj počivtijo v miru! Tr&f«t Zamera ivi ilemokrrifih je gotova ^Slovenec« namreč v pondeljkovi izdaji nj prinesel pr^Cfla števila njihovih glasov. Tipkarski škrat je napravil i/, H'29 samo 239. In vend(ir-b() ■ Jutro* gotovo.poročalo o napredku v demokratskih yrsfahf tte* bratci so se znašli v objema. Naši soc ijulisti, ki pač v vrstah sodrugov igrajo silno žalostno vlogo, so pri teh volitvah pomagali 'demokratom. Okrog štirideset socialističnih clasov je šlo v doindkralsko skrinjico in le ti so število demokratskih glasov dvignili za 25, če primerjamo elitsove zudntlh obl. volitev. Tudi mi smo napredovali in naš napredek je resničen, ne pripeljan ž hvtomobilom i/. Sv. Ane ali izprošen z vsiljivimi Obiski in obljubami! '/'« ni bnmn :o)>r'l zftpMvnili; da so rte kateri naši socijalisti volili kapitalistično SDS. I seveda, saj so sodrugi tudi delavskega župana v Tpmčji ;!>i|- ,. klonili in volili raje meščanskega demokratu' tel socialističnega ali našega delavca. :■ -im Naši sotijalinli so pri volitvah silno nazadovali. fte pri zadnjih občinskih volitvah, ko občina Sv. Ana volj Ktt»e, >*j dobiti -168 <4asov, ztluj,. pa. samo 79. Na Vemo. ali »o jih zmešali komiinlsfl, ki so jim s svi^tm lolnkoni odtrgali ol flln*ov,''Wl pa jim duševni Voditel.it nudijo že kar narftvnosl demokrulsko hranol Dober tek! čiža vsakega 1. in 15. v mesfiru. Tagl ed aTTJTtcT" TT3" dobe vsi gledališki abonenti po pošti na m CENE ABONMAJA! 4 '/m gba abonmaja tako za premierskegn kakor tndCza rMfteua vel ju jo isle eem-. Abonma pa se lahlto plačuje v oRDiih m porodnih obrOlfh i rt »icnr prvi obrok lakoj pri vpisu, vsak nadaljnl obrok pa mesečno vsaj do 10. vsakega meseca. EBZrSt: 1—B 8 obrokov h 4?2 Din „ l. red fi-„ II. red 1-Parterni sedeži krm»ki Galerllfiki •5 8 ti 547 ■9 8 k 627 »» 6 8 rt k 332 * 1.' vrste 8 *i k 142 11.—IV. t» 8 k 127 v v,—IX. n 8 »i k 122 v X.-X1. M g k 112 tt I,| M 8 ti k 117 tt IL: M 8 k 84 tt III. tt 8 k 80 ♦t I. tt 8 V) k 60 tt TI-— III- tt 8 VI k 50 tt IV.-V. tt 8 Yt k 40 tt MetTiiz.a Volitve. '/. neko nervoznostio smo pričakovali vsi izida volitev, najprej doma, potem pa tudi v celem okraju. Tudi mi smo nekoliko napredovali od zadnjih oblastnih volitev, namreč za ti glasov. V celoti je p* črnomaljski okraj zelo dobro volil. Posebno se bdlikujejo Semič, Vinica, Črnomelj, Dobliče, Radovica. Agilacija pa menda tudi zn nobene druge Volitve ni bila tako Živajina kot za lo. Sedaj nas Čakajo 2. oktobra še občinska volitve. Ž!e sedaj se grozi drug drugemu Drugega oktobra se vidimo pri Filipih! Tedaj bo borba na življenje in smrl. Nam je pa zalo, da dobimo dobrega župana. Pnrsliivfi plemenske iiviuf. Dno 32. septembra ob pol 9 sd vrši v Minarjoli pri Rimskih toplicah na sejmišču razstava plemenske živine murodolske pasme čianq\ kmetijskih podružiiic laškega okraja. Razdeljenih bo okrog 70 denarnih nagrad. Glavni namen razstave |e pospeševanje izključno murodolske govedi v tukajšnjem Okraju. Certtev&Btš vtesinili Kongregacija gospa in gnspndifen Žal. Maturo božjo pri sv. Florijami v Ljubljani vljudno obve: -i vse ren.j. dame članice, da ima v četrtek, t j. 15. t. m, zjulraj ob pol 7 sv. mašo s skupnim sv. obhajilom, popoldan ob 5. uri pa shod. Udeležba obvozna I &TO&tJale Štejem si v prijetno dolžnost zahvaliti se vam, volivni agitatorji demokratske stranke, za čast, ki ste mi jo izkazali z lepaki ob zadnji volitvi poslancev v narodno skupščino in za preprijelno iznenadenje, kakor, tudi za dobro voljo, v katero ste me s tem spravili. Zal, da nisem prej izvedel za vašo namero, ker bi vam bil gotovo poslal v ta namen tudi svojo sliko, kar bi bilo še bolj »vleklo« in še k »sijajnejši vaši zmagi« z mojo pomočjo pripomoglo. Priporočam se vam še v nadaljnje agita-cijske svrhe, ker končna zmaga nad klerikalnim zmajem bo z mojo pomočjo le vaša! Preddvor, 12. septembra 1927. 2upnik Lakmayer. CfublfansJko gledišče RAZPIS GLEDALIŠKEGA ABONMAJA. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje za sezono 1927/28, ki začenja prve dni meseca oktobra gledališki abonma, in stcer: o) Premierski abonma. Ta abonma velja za 16 dramskih, 8 opernih, 2 operetni in 2 baletni premijeri: skupno 28 predstav. Premijere bodo sledeče: 1. Drama: Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica (dramatizacija M. Skrbinška). I.esko-Vec: Ne čez most. Golia: Betlehemska skrivnost (božična igra). Kulundžič: Polnoč. Jankovič: Novi. Tolstoj: Vstajenje. Kvapil: Oblaki. Jeroinski: Ušla mi je prepelička. Euripides: Medea. Shakespeare: Ukročena trmoglavka. Goele: Faust. Ibsen: Divja račka. Tagore: Poeta in Moliere: Ljubezen zdravnik. VVilde: Idealni soprog. Bernard: Kavarnica. Asch: Bog osvete. 2. Opera: M.Kogoj! Črne mftSke. Konjovič: Miloševa ženitev. Prokopjev: Tri oranže. Mozart: Čarobna plŠČal. Richard Strauss: Salome. VVagrt^r: Walk(ire. ' Flouttfvv: Marta. Verdi: Moč usode. 3. Opereta: Kalmann: Bajadera. Rirski: I Zmagovalka oceana. 4. Balet: Nedbal: Andersenove pravljice. Baletni večer. b) Redni /)lrdaliilti abonma, ki Šteje 20 dramskih in 18 opornih predstav. V ta abouma »padajo poleg vseh zgoraj navedenih del še sledeča Hela: t. Drama: Shakespeare: Mnogo hrupa za nič. Dofrtolevsk.V: Razkolnikov. Regnal: Grob no znanega vojaka In Kaldfron: Sodnik Zaiatnejslti. 2. Opera: KFenek: Jonny svira. Gounod: Faust. Beethoven: Fidelio. Verdi- Trubadur in Trnviata 8. Ot>er«ta: Oskar Strnu*«: Kralflca. V sefconi 1927/28 bo izdajala ghxU(lišku uprava svoj Gledališki !isf, ki ho iz-hojnl pod uredništvom generalnega tajnika in dramaturga g. Otona Župati- Uradnikom dovol juje uprava kakor lansko leto tudi v letošnji sezoni poseben popust. Cene zvedo potoni svojih uradnih prislojništev. Ker se razpisuje za letošnjo siv.ono popolnoma nov način gledališkega abonmaja, zalo izjavlja uprava, da pri letošnjem razpisu ne bo nikomur rezervirala lanskih mest. Priglasi za premierski abortma kakor tudi za redne abonmaje A, B. C, D itd. po potrebi so sprejemajo v veži dramskega ' gledališča in sicer od pondeljka 19. septembra do •Aobutf» 24. septembra 1927 vsak dan od 9. do 12. uro dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. Uprava Izjavlja,, dn razven abonmajev no rto-Vuljuje./iikoniur riob^tiih popustov od dnevnih con, ki so običajne za dramske in operno predstave, ter ■bo vse tozadevne .^»ro^nje raznih organizacij in društev odklanjala, rr Z ozirom na to vabi p. n. občinstvo, da se. v ohilrtdftt številu posluži ugodnosti, ki jih jim dovoljuje gledališki abonma. K sklepu pripominjamo še lo, da je premierski abonma z ozirom na število razpoložljivih par-lernil) sedežev in Jož, omejen ,do gotovega števila. REPERTOAR NAponi>TTT— *r>ALISČA V LJUBLJANI. Za časa je--»pisk* razstavo na ljubljanskem velesejmu se vršijo v Ilubljanskam opernem gledališču sledeče predstave: 17. septembra, sobota: Verdi: TRUBADUR. 18. ., nedelja: Ncdbnl: POLJSKA KRI, opereta. 19. septembra, porolellfk: Zaprto. 20. „ lorek: ftč^iiauer-Oostorfeichpr: RAJ-SKI VRT. dialiiskn prerfiiera. 21. septembra, sreda: Kalmarf: GROFICA MARICA, opereta. 22. septembra, čelrl^k: •Sh: kespeare: MNOGO HRU- PA ZA NIC, komedija. 28. septembra, pfMftk: Verdi: TRAVIATA. 24. ., sobota: Bernauer-Osterreicher: RAJSKI VRT. { 25. septembra, nedelja: Granirhstedten: ORI/lV, opereta. Začelok točno ob Osmi nri. — Predprodaja vstopnic Od petka daljo pri dnevni blagajni v operi. MarffoorsHo gledišče REPERTOARNI NAČRT NARODNEGA GLEDALIŠČA V MARIBORU ZA SEZONO 1927/28. A. Drama. Slovenska dela: Kraigher: iškoljka«., Cankar: •Lepa Vida« ali »Hlapcic, dalje kaka dobra domača noviteta in ena slovenska ljudska igra. Srbohrvaško literaturo zastopata Predič s »Polkovnikom Jeličem< in Vojnovič s »Smrtjo majke Jugovičev*. Ruska dela: Gogoljev »Revizor«, Dostojevskega Idiot*, Averčenkova »Igra s smrtjo«', Ostrovskega »Nevihta* in dramatizirana Tolstega Kreutzerjeva sonata . Češka literatura: Čapkov: »R.U.R.« ali velezabavna dramatizacija »Dobrega vojaka Švejkac. Francoze zastopa Sardou s komedijo »Madame sans gene Ier Caillavet z Lepo pustolovščino*', Nemce Wedekind Z »Oftdboi, Anzengruber s »Slabo vestjo« in Karl-vveis z ljudsko igro - V raševini«. Na repertoar pride seveda ludi en Shakespeare, menda »Otelo«, dalje Sha^ 8 «Pygmalionom in VVilde z :.Idealnim soprogom«. 100-letnica Ibsenovega rojstva se proslavi z »Divjo raco«, od Italijanov pa se predstavi Pirandello z igro »Šest oseb išče avtoria«. B. O p e r a. Smetana, s čigar JProdano nevesto se le pred leti jako uspešno začela mariborska opera, pride letos na vrsto s svojo melidijozno ljubko opero »Poljub . Dalje je na repertoarju prva ruska opera, Čajkovskega »Evgenij Onjegin«. Verdi bo zastopan po »Plesu v maskah ali pa celo po >Aidic, katera bi se davala z gosti. Na novo se naštudira »Carmen«, in »Traviata ter v korist Parmovega spomenika >Urh, grof celjski«, s katerim se proslavi tudi sedemdesetletnica Prrmovega rojstva. 1'onove se opere »Manon«, »Madame Butterfly in RigolettcK. C. Opereta. Opereta študira Kalmanovo »Bajadero.. Vpri-zori se kasneje Leharjeva »Eva«, Stolzova ljubezenska zgodba »Takrat v starih časih« (Lang, lang isl's her...), Straussova »Beneška noč-, Jonesova Geisha« in še kak najmodernejši »šiagBr . Ponove se: »Grofica Marica«, »Orlov«, »Logarjeva Kri sta. in »Čardaška kneginja«. D. Ljudske ln otroške igre. Razume se, da se bo kakor lani tudi leto« obračalo veliko pozornost ljudskim in otroškim igrani. Tako se misli pred vsem na v Mariboru iz prejšnjih časov dobro znano igro -»V znamenju križa«, n« »Lumpbcija vagabunda« in na Jurčič-Govekarieve »Rokovnjače«, ter na otroško igro Snegulclca«. Uprava se bo skušala držati čim bolj lega reperloarnega načrta. V kolikor ne bodo nasprotovale zapreke (bolezen itd.), katerim je seveda malo gledališče 1. malim ansamblom prav posebno podvrženo« vesti. Komisija za rešitev ^madjarskesa vprašanja. Pomisija nima nobene zveze i Rothernierovo akcijo. — Jugoslavija za prijateljske od noša j« t Madj&rsko. — Težavno vprašanje razlastitve velepemestev. v Budimpešta, lil. septembra. (Izv.) Dva dnglešku politika: Sir Hovvurd d'li(|iiille, generalni tajnik družlie britskili državnih parlamentov, in major Gower. zastopnik mažarske komisije angleškega parlamenta, se od včeraj nahajata v Budimpešti. Govver je izjavil časnikarjem, da je njuna svrha proučevanje srednje, in vzhodnoevropskih vprašanj. Komisija bo šla iz Budimpešte v Belgrad, Bukarešto in Prago in hoče na licu mesta zbirati gradivo, da se od vseli strani informira objektivno, ker je njen namen, zavarovati mir med Sosednimi državami. Govver pravi, da ni re*, da bi delo angleškega parlamentarnega odbora bilo v zvezi z Itothei inerovo akcioj. Mažar-ska komisija hoče mažursko vprašanje rešiti v zv6zi s sosednimi državami mirnim potom ter je zvedeJa, da je Jugoslavija pripravljena, ' tiesknljenem lokarnskem duhu vzpostaviti mirovne odnošaje z Mažarsko. Najtežavnejše vprašanje je odločitev glede razlastitve vele-posestev v ziiisedenih državah glede finančne strani. Komisija pa je pripravljena, ako hočejo sosedne države v i Vrh d Odškodovanja veleposestnikov najeti posojilo, v tem oziru pi>-mag$U jim z vsemi sredstvi, ki so ji na razpo-lago. ROMUNSKI PRINC KAROL. Bukarešta, 13. septembra. (Izv.) »Luxa< poroča, da je romunski princ Karol pisal materi kraljici Mariji pismo, v katerem izjavlja, da ne bo ugovarjal proti načinu, kako bo nia^ tj razdelila dedščino kralja Ferdinanda. Strinja se z vsako rešitvijo. OTVORITEV čtPANHKKOA PARLAMETA. v Madrid, 1!?. sept. (Izv.) Otvoritev španske narodne skupščine t>o 10. oktobra. Skupščina je »klicana za tri leta. nato pa se bodo zopet vzpostavile normalne politične razmere, ki pa ne bodo -stične razmeram pred diktaturo. Skupščina je bila vedno zbrana od oktobra do julija. NERESNIČNE VESTI O ATENTATU NA SPANSKEGA KRALJA, v Pariz, 13. septembra. (Izv.) Španski poslanik v Parizu je izjavil Vašemu dopisniku, da so vesti, ki so se širile danes po evropskih mestiti o atentatu na kralja Alfonza, popolnoma brez podlage. Poslanik |e izjavil, da so se te vesti že včeraj širile v Londonu in da se dosedaj ni moglo ugotovili, odkod izhajajo. POTRESI. v Moskva, 15. septembra. (Izv.) Na obali Črnega morja so bili včeraj trije močni potresni sunki. V Sevastopolu so poškodovane vse hiše, tri pa so porušene. V Simferopolu so tri osebe mrtve, 65 pa ranjenih, v Korejcu so mrtve tri osebe. Tudi v Jalti je bilo ubitih več oseb. V Namanganu se potresni sunki nadaljujejo, tako da je ljudstvo po|H>lnomn zbegano. Središče potresa je v Kavkazu, kjer se menda vrši premikanje v gorskem skladu. — Včeraj smo poročali, da sta le potrese zabeležila Hela rjeva potresna postaja pod Triglavom in pa postaja v Faenzi v Italiji. LOV LETALCEV ZA REKORDI NA SUHEM. v Pari*, 13. septembra. (Izv.), Medlem kn je v taboru transoceanskih letalcev v Le Bourgetu popolnoma mirno, hočejo danes ob lepem vremenu startali kar štirje francoski letalci za polet preko suhega ozemlja. Tako namer&vata Marmicr in Favrcan startati v Sibirijo, da pobijeta svetovni rekord na suhem. Kapetan Pelleticr d'Oisi hoče poleteti i okoli Sredozemskega morja preko Bukarešta, | Alepa, Jeruzalema. Kairc, Tunisa, Alžira, Ca-j sablancc in Madrida. Brala Vitrolles hočeta i leteti v Maroko hre/. pristanka, poročnik Gi-rardov pa v Egipt. Radio Šport SK Ilirija, nogometna sekcija, .hitri, v Mrlek ločno ob (7.30 trening I. skupine s SK Jadranom. Pridite v garderobo ob 1715! — Današnji trening U. skupine odpade, prihodnji trening fl nkupfno v petek. — V nedeljo Za 1. moštvo tn u\ rezervo prvensfveha tekma s SK davijo. — Načelnik M. 0. ta jnniorske tekme tfK Ilirijo. 11.1 nes, v srMo ob 20. ttri te vrW kratka MMlirf-nri seja medkltmftkrga odbora «a tzvodhn Ji«iiwskth fok<*n » ptfih. ffltfftil 3K fttflj«. — treftNKfeiik PROGRAMI: Zagreb 310, Breslau 315.8, Barcelona 344 «, Pragn 848.9, Leipzig 865.8. Schenecladv 879 5. Stuttgart 879.7, Toulouse 892. Hamburg 894.7, Frankrurt 428.6, Brno 441.2, Rim 450, 1'aris 45$, Oslo 461 5, Langenberg 468.8, Berlin 488.9. Dunaj 517.2, Milnehen 585.7, Rudapest 555.6. Varšava lili Carigrad 1230, Konlgsvvusterhauson 1260. Sreda. 14. Kepiemlira. ftroslaii: 19.20 predavanje: o bodočem zračnem prometu, 21. koncert — Prana: 13.11.") iudti-stftja, trgovina in obrt, 18.3ii in 16 45 borr.a. 1 prMios iz Brna: Daliibor (Smetana), 22 čas. Mgual, poročik. — Brno: 14.30 praška borza, 19.15 prenos iz gledišča: Dalibor (Smetana). Rim: JI IO večer lahke gWWbe. — Pari«: 14 koncert (Missenot, Dellb«i. O lučk, Bi*), 18 radto-poročila iz Francije, 2} odlomki to. opere »Tannhiiuser< (Wapner). — l.angenhorg: 13.10 orkestralni koncerl, 20.15 Sen kresne noči , veseloigra v 3 dej. (Shakespeare). — »eriln: 17 koncerl. 21 potjo in recitacije. 22.30 Khnepirt mfltidolin. — Mlinchen: 20. Hi hnlgnr^ki vr flar. — Rinbiprst: 19.4A Carriaikkn prineozinjn. ope-rfrta v 3 dej. (Kalman). Potovedovan/o V^rrojeljo se jr na^la zlati /jipe«tnicn. Dobi se pri Steiancio, ^eijahika inicn ti Odlični, strankarski voditelji in politiki, ki so bili izvoljeni pri volitvah dne 11. septembra 1927 zopet v narodno skupščino Pripravlja se nova ekspedicija, ki namerava prodreti v neznane pragozdove v pokrajini Matto Grosso v Braziliji, kjer hočejo najti sled za že dve leti pogrešanim raziskovalcem polkovnikom Favvcetlom in njegovima tovarišema. Fawcett je brez sledu izginil v brazilskih gozdovih in do danes ni znano, je li bil žitev divjakov, mrzlice, strupenih kač ali lastlin iu žuželk. Ko se polkovnik in njegova tovariša le niso hoteli vrniti, se je formirala ekspedicija. da bi jih šla iskat. Toda komaj se je prikazala na robu Matto Grosso, že so jo napadli domačini in morali so l>ežati, da s j si rešili golo življenje, ter vso zalogo pustiti na mestu. O pogrešanih ni ekspedicija zvedela prpolnoma nič. Sedaj poskuša druga ekspedicija doseči to, kar se prvi ni posrečilo. Mihael Terry, mlad avstralski raziskovalec, bi bil pred petimi leti skoraj žeje poginil, ko se je z avtomobilom podal na raziskovanje severne Avstralije. Imel je seboj -orno enega spremljevalca in nekega dne sta Hi znašla sred; puščave brez bencina in brez vode. Pustila sta avto ter nadaljevala pot peš. Hodila sta tri dni in nikjer našla pitne vode in bila sta že na tem, da od žeje in strašne vročine pogineta. Terry je omagal ter se udal v usodo, njegov spremljevalec pa je še iskal rešitve, a vse zaman. Tudi on je uvideL, da mora umreti. Na nepopisno srečo pa ga je Cez dva dni našla družba, ki je »la pogrešan-ca iskat. Bila sta rešena gotove smrti. Roald Am und sen jc bil na svojih potih po polarnih krajih več kot enkrat ua robu Svctozar Pribičevič šef SDS, ki je le z največjo težavo vzdržal svoje dosedanje pozicije, a bo obsojen na grenak kruh opozicije Stipica Radič ki je zaenkrat še obdržal veliko večino hrvaških mandatov, a je izgubil nad 200.00(^ glasov pogina. Nekoč je s svojo ladjo zavozil na skalo blizu obrežja v severni Kanadi. Zalogo, katera je bila namenjena za tri leta, je moral zmetati preko krova, a še vedno brez uspeha, ladja se ni ganila z mesta. Napel je vsa jadra in le po skrajnem naporu se mu je posrečilo, da je ladja splavala. Največje zlo raziskovalca je žeja. V osrednji Aziji je puščav« Gobi, nepregledna planjava, brez vode in rastlinstva. Nikjer živega bitja. Do sedaj je samo en človek prišel skozi lo ogromno pustinjo m sicer je bil to Sven Hedin, švedski raziskovalec Prepotoval je puščavo od enega konca do drugega in zgubil pri iem vse kamele ter vso prtljago in zalogo živil. Lansko leto je šlo c. 200 raznih ekspedicij v> Anglije in Amerike, ki so šle raziskavat než.nanc pokrajine. Narava pa lako dobro varuje tajnosti nepoznanih krajev, da bo še Ne bo dolgo, ko bosta pes in mačka izginila iz domače hiše ter ju bodo nadomestile druge štirinožne in tudi drugačne živali. Bo-.aiaši, ki si lahko dovolijo vsako novost in modo, so že pričeli in v velikih mestih so nalašč trgovine, katere imajo v zalogi take »ljubljence«. Papigam n. pr. nadevljejo trakove kot nekda j mačkam. Nekdo je v Londonu hotel celo hijeno, a te vendar ni imel trgovec. Ker tudi šimpanza nj dobil, se je koučno zadovoljil z krokodilom. Posebno povpraševanje je po mladih levih, kateri stanejo od 75 do i>5 funtov (26 tisoč dinarjev). Do starosti dveh let, -<" to prav »] ubke« živalice, pozneje pa postane čemerne in treba jim je poiskati drugačne ok lice Strašna jeza. Neka koristka je svojega zaročenca predstavila svoji prijateljici, istotako koristki. Posledica je bila, da je »zaročenec« ono popustil, pa se je raje oprijel prijateljice. Kajpada je bila ona strašno razljučena ter napisala riva-linjj pismo tele vsebine; Brezsrčna kreatura! Dobro si vedela, da hodiva midva že šest mesecev vkup. Veselim se trenutka, ko prideš v moje pesti, ti bleda blondinka. Izpraskala ti bom oči, izpulila vse lase, izbila umetne in prave zobe, te polila z bencinom in vse skupaj zažgala. — Tvoja C. N. — P. S. Oprosti, da pišem s svinčnikom.« Velja Vukičevič ha je kljub vsem napovedim pašičevcev m SDS odnesel iz. nedeljskih volitev lepo zmago Boža Maksimovič -voditelj centrumaškega krila NRS, ki se jc popolnoma zedinilo z Vukičevičevim To in ono Pogresanci v pustinjah- DR. ANT. KOROŠEC katerega je slovenski narod vnovič izbral za svojega voditelja. Voja Marinkovič naš zunanji minister in ejen najvplivnejših voditeljev Davidovičevih demokratov Ljuba Jovanovič dejanski vodja sedanjega kluba NRS, ker je Vukičevič znan kot iskren pristaš Jovanoviča mnogo let poteklo, predno bo zadnji košček zemlje preiskan. , Nenavadni »ljubljenci«. Ljuba Davidovič šef demokratske stranke »SLOVENEC«, rine 14. septembra 1927. . ....... ■ M«.' hm ■»> f> r j t k—x -t— r**-' i"* »^j ■■ Gospodarstvo „Uubl|ana v |esenl.M fce preti leti si je stavila uprava Ljubljanskega velesejma važno nalogo, * svojimi razstav-lilnii prireditvami podpirali ne samo razvoj naše industrije, obrti iu trgovine, marveč celokupnega narodnegj gospodarstva, zlasti Jcmctijftva, kakor tudi umeinosli, higijene, športa itd. Zato prireja pOidif svojih običajnih vzorčnih velesejmov pokrajinsko razst.ve pod devizo »Ljubljana v jeseni«, ,lu. se letos vcsi, 0<1 17,- septembra Razstava bo zavzela ve« prostor obsežnega sejmišča Ljub-linijskega ve|eH'.jitia in nudila zaokroženo in zanimivo sliko. 1'rednjafi pa zlasti kmetijstvo, ki se bo letos |.ijli(,/,alo v trgovske« pmveu. Tako bo na »»dni raaKiavi obiskovalcem ■omogočen ugoden nakup naj-bolnega l-zbi-iiupga' sAdja v zabojih po 20 kg. Zele-njailni oilfleleii bo nu'(ltl 'različno vrtno '/elenjiul, istočasno pa pokazal, da Jo naša sočivna hrana ze-lo,.1-uauolična. Mlekarski oddelek bo obsegal naše domače izdelke sira iti surovega masla in Jih nudil v nAfcup. Čebelarji bodo razstavili letošnji med in VOsek. vinska razntava pa bo obsegala najboljša •oHrva vina v buteljkah. Kmetijsko strojni oddelek bo Obsegal eel paviljon in bo prikazal ltme-lijftkemu prebivalstvu vse vrste kmetijskega orodja in strojev, ki jih rabimo pri poljedelstvu Ln trav-ništvu, pri živinoreji in mlekarstvu, pri sadjarstvu, vrtnarstvu, vinogradništvu in kletarstvu itd. Ljubitelje cvetja in dekorativnega rastlinstva bo vzradostila obsežna in enotno prirejena vrtnarska razstava, katero prirede priznani ljubljanski trgovski in umetni vrtnarji. Razstavo plemenskih konj v zvezi z velitto jahalno in dirkalno dirko priredi Kolo jahačev in vozaČev z zvezi s ffonJŽSfejsklni' dtU^Om v Ljubljani. Novost bo vsekakor kulturna razstava »Zgodovinski razvoj slovenskega gledališča*. Slovenci take razstave, ki bo prikaza, da ima skromno slo*vensko gledališče svojo tradicijo irt primeren umetniški nivo, še nikdar nismo imeli. Dekorlrala pit bodo tO razstavo umetniška dola naših najboljših slovenskih upodabljajočih umetnikov. Higijenska razstava pod vodstvom zdravnikA-STfftkoVlilnka bo preurejena ih bo nudila novih zanimivosti. k.-ldlo razstavo-antalerjfev bo priredil Radio klub v Ljubljani. Razstava bo prikazala najnovejše HsHtt. novosti istočasno pa bo- tudi revija od amaterjev Sestavljenih aparatov, Določene so števjlne deftarHe in blagovne nagrade. V kolikor bo ostalo razpoložljivega prostora t paviljonskih zgradbah, se bo namestilo raMlaV-ljalee ,ki razstavijo industrijske in obrtne izdelke onih panog, za kateM ptlde Jesenska sezija v po Itev. Hrfsfcem »fddielku pti ~&o hantoŠSen >«se-llini park z raznimi vrtiljaki, hipodromi, tobogani itd. Uprava Ljubljanskega velesejma upa, da bo s temi prireditvami pest.re vse.bine vsbudila zani-■Bian.je pri vseh slojih natega prebivalstva. Razstava Hiij služI v procvil riaSega narodnega gospodarstva, povždigo kulture ln higijene in koncem tudi v zabavo. Hmeljarski kongres v Žalcu. ŽAtec, 9. septembra. V. mednarodni kongres srednjeevropskih hmeljarskih'organizacij še ie letos vršil dne 8. I. m. v Žatcu oh prav lepi udeležbi delegatov in drugih hmeljarjev, predvsem žatežkeg« in drugih Čsl hmelpkih okolišev. Izmed glavnih produkcijskih držav so bile fko delegatih zastopane razen č. S. R. še Nemčija in Jugoslavija. Poljska in Francija (Alzacija) sto poslaie le pismenim potom potrebne podatke. G krvna naloga vsakoletnega kongresa je, da »e približno določi množina vsako leto pridelanega hmelja, kajti po tej množini in po zalogah neporabljenega hmelja pri pdvovarjih se ravnajo potem tudi cene za novi hmelj. Čim večje Je oboje, lam nižje so ifane, in nasprotno. Kakor pri vsaki kupčiji, tako hočejo kupci' tudi pri hmeijski pričeti s prav nizkimi. cenami, Prodajalci (Hmeljarji) razvajeni po ugodnih cenah zfdnjih treh let, zahtevajo, oziroma pričakujejo zopet visoke cene. Dasi se cane vsakega proizvoda uravnavalo naravam potom,, skušate vendar obe stranki — kupec fh prodajalec — napeljevati »vodo na svoj mlin«;. Kapel (plvovarji) skušajo svoj namen doseči s tem, da priporočajo svojim tovarišem, da jemljejo 1. za varjenje piva prav male količine hmelja, 2, da kupujejo hmelja le toliko, kolikor ga rabijo za najnujnejše potrebe in 8. da rabijo manj vreden .-Hmelj, ki ga dobivajo. $ko m neplemenitl. ameriški, angleški ali belgijski hmelj pomete s pleftiortilim -hmaljoiu in sc potem kot pleinenj^ prodna »n uporablja. Vsakdo, komur ae dokaže, da je prodajal z vodo razredčeno mleko, se cpihiJm potWB*|sa*led u je iti k.uniije; Enak? yso-da Jil morala dgjetoti onega; kri meša nepiomomlr hmelj s pj^uiertjtim in ga km plemeni ;ega prodaja.-Obvezna provenijenena postava bi crvnfofafe' Vpeljati 7A vse hlnelje. Mvovarnarji t-firneljujejo f(S-tftSnje nižje Cf ne tudi s starimi sal-jgatnf hmelja, ki jih imajo baje izračunjenc^flo pol. funta, lyir pa. je tznriSljeno tn sledr l. z ozirom na ptčlo pridelke hmelja v minulih letih in 9, t ozirom na letošnje Ovroče poletje, ki je ppvzročevato ogromen kfmzum piva. Pri vseai leni so hmeljski trgovci in pivovarn arjl izvrstno organizirani in dosežejo navadno zaželJŠnf dlf . Kaj pa bmeljarji ? Ako se hočejo le-H uspešno poeti« v iti kupcem v bran, ako hoč»Jo zahtevati za pošteno blago tudi polteno ceno. potem se morajo pred vsem Organizirati, Vsak hmeljar niora biti ml svoje organizacijo ter se sirojo držati po društ*U fedAnlh navodilih. Predvsem ne sme svoj pridelek ponujati v nakup, nego mora čakati, da pride kn-pec na njegov dem. Nadalje morajo hmelj a^i opustiti vsako lire/mejno razširitev hnieljsklh nasadov. Neki hmeljar je dejal: Mko trf še lefos imel hmelj visok0:;>eno,-bi-se .prihodnje leto zasadilo toliko hmelja, da bi' ne imeli'več prostora aa najpotrebnejši »ivež.< Kaj bomo počeli s hmeljem, ako ga-.bp- na -eyetovnj?.m. tfgu več. nego ga ph'Ovarji p'o-rrbiti ramorejo? Do tega lahko kmalu pride, «Ho I«3aljevala ta .brezniSejna razširitev hmelj-"kih nasadov. To "velja-posebno Za Račko, kl hofe prekosili s pvojim pridelkom vsa druga okolišča. -Kdo. bo kupoval lnnglj v Jugoslriviji, ako bo Nemčija krila potrebno množino t. lnsfnifl-i pridelkom? 8 primerno omejitvijo hmeljs' "• nasadov se bodo pa kupci prisilili plačevati l.niielj po primerni ceni. Brez hmelja tudi ni piva. >>doj pa pride poglavitni pogoj za obstanek hmeljarstva fn ta se glasi; Pridelujmo le lunelj nnjliotjs« kakorosti! Kakor ni vsak kraj ugoden Za vinarstvo, za Čebelarstvo, za srtjenje fflta, tobaka itd., tako je tudi pri hmeljarstvu. To velja za vse države, za vsa okolišča. Torej proč s hmeljem, kjer f.e prideluje slaba kakovost! ljalo nh kongresu ler se priporoča našim hmeljar-j(el milijon, dinarjev. Izdala bo 10.000 delntč nom 100 Din pocj sledečimi Jiogoji: Stari delničarji dobe na ' vsake trt delnice eno novo po 10i> Din, nadatjne p« »0 Din.J\pi'4 ^Ijpve ^olničarjf ir^^n.1, Itfjr. za Ameriko 2 dolarja. ■k * * Blčrovo pfliiiitlo na n<'wyorški borri. Znano je. da na nevvj-prtki borzi kodira sahto prejšnje Blerovo posojilo, dočitii letošnjp ppsolilp še ne kotira kakor tudL ne posojilo Drž. hipoiekflrne banke. fvinlaj piše .nek Mgrajski gospodarski 'cinik, fv- gu.sta je iturz nitr^Mel Wf->a. 00 n ie razvila. Jetoji z^k>fživahna trgovina ž »Ijem tn Ijmnillirjftp, Želj©"plačujejo po'f Din za 1 kfr jii krompir po 1-V)" Din ?a k kg, Kjipfjin s huji^ljem. Žalee, ti o»pt. Kupčija gtf qruštya tn n^-ijpuujajo .lieii.pi jo pričakovati šele po lft;. Septembru. , . ______, ______.. računskem 7iaktjučku z« leto kaže-doivra konjunktura 'tekstilne io- Tti)sltij6 • v--i»sKiiittvfc'iCl!rti dobiček znaša na kapital'10 •WttXFabrlter-iitltl"«d-t^ ^ bit is.etv (SM) milijona Bld. Bilanhia vsot« podjetja je narasla od na 0(1.3 milijona Din. Nejireiivikdne zvikal« od 15 na ?9i) milijona 'ftbt. inve&tar pa od' 11^ nn 24 mtl.iioncv. Din. kar kaže, daJee podjetja še.vedno razvija in gradi." SvflirVtvo v naši državi. V 16!u' 192o. jo znašala produkcija Svilenih kokonov (13354 prmlucea-tov) 08S ton v vrednosti 30.3 milij. Din; v I. 102B. "Je padla na 958 ton (42.196 produceul'..v) v vrednosti 38.4 milij, leloš pa jo zopet narasla na 974 ton (44.076 producehtov) v vrednosti 392 milij. Din. Svilarstvo je najbolj razvito v južni Srbiji, potem v Vojvodini, seviferrit Srbiji in Hrvatski, dočim je lelos popolnoma prenehalo v Hercegovini, Črni gori in Dalmaciji. Večinoma izvažamo iz naše država sirovo »vtlo. Razfttava stavbenih načrtov bo prirejena v paviljonu -sE< na sejmišču povodom'letošnje Pokrajinske razstave od 17.—36. septembra f. 1. Sodelule "Mestna občina ljubljanska ter Stavbna zadruga >Stan in Domt v Ljubljani. Razstavljeni todo tipi vseh- zgradb, ki Jih namerava mestna občina še postaviti, kakor ttidi lipi večjilj ln manjših ono- hi "dvodru?,lnski.il hiS."" ? "'" PHpt&ve /A razsMVo. NtfViMe d«Sevnfcnru vre-mehii Je na sejmišču Ljubljanskega velesejma zelo živahno. Marljivo" s« vršfc priprav« za Pokrajinsko rVžstavOs ki Se.otvOfi v soboto Ob pol tO. uri dopol-.dne. VJemo^islcr prtroki pravijo, da iw et lepo vrem^ Zato naj si vftikaolžerfhaflfej Ku|Ti-!e.gllinract1o, da bo te morda zSdn.i© IiSpe Jesenske dni preživel v svojem pro-stefif časti Ha Mjmitču, kjer mu bo vsak paviljon, koti«1* nmtil tt^kaij novega, koristnega, lepega, zanimivega in zabavnega. Legitimacija stane 30 Din in i* Jo dobi v pr«dprod«ji pri veeh večjih o kuncu 8.005, tudi Nevvjork je oslabel na 56.73, kakor tudi Praga na 1 (18.-I,"). Trst je bil zaključen |Ki 308.75. Narodj* banka je intervenirala v devizah Curih in Berlin. Ljubljana. Devize: fiorlin (ob zaključ.) 18.538 -13.5275, Curih 10.94—10.97 (10.955), Dunaj 799— 8.02 (8.005). London 275.85-276.65 (276.65), New-vork 56.63—56.83 ( 56.73). Praga l«8.a5—168.85, Trst 307.75—309.75 (308.75). Valute: Avstr. šilingi (ob zaključku) -7.98—7 995. Zapre b. Berlin 13.51—13.54, Curih 10.94— 10.97, Dunaj 7.99-8.02. London 275.85—276«, Nevvvork 56.636—56.836, Pariz 221.50-223.50. Praga 168.05-1(^85, Trst 3(77.81-309.81. . Curih. Belgrad 9.1375. Amsterdam 207.89, Berlin 123.325, Budimpešta 90.70, Bukarešt 3.305, Dunaj 73.08, London 25.21. Nevvyork 518.50, Paria 20/63. Praga 15,37, Trst '8.205. Sofija 3.75, Varšava 58, Madrid 87.(i0. Trst Belgrad 32,435 32.45, I ondon 89.40— 89.45, Newyork 18.37—18.39. Pariz 72-72.15. Dunaj Devize: Belgrad 12.49. Ivodanj 180.90, London 34.49. Milan 38.61, Ne\vyork 709.40, Pari* 035: ? č' ; Vremenskoporočilo M$teorolo?W ^avbd v Ljubljani, dne 13. septembra 1927. Višina barometra 308*8 m Opazovanja Baro-| meter —-- toplota * C' Rel. vlaga ' % Vftter In brzine ▼ m Oblačnost 0—11! Vrsta padavin a ll mi II krni Ob opazovanju vmm7h p , > - -' .') c r .. . .. • 4 .' i 763-0 7-4 89 N 2 10 Ati 44-7 17-1 6*4 L|ub!;ann (dvorec) 14 763-8 14-9 60 W 6 2 21 765-7 12-6 98 SE 2 0 Maribor 763-0 10-0 86 NE 6 3 j dež 35 12 6 Zagreb 763-1 13-0 81 SW 6 7 dež 45 20 10 Belgrad ;; 762-6 13 0 95 W 2 10 dež 5 30 11 Sarajevo 759-7 11-0 94 SSW 4 10 dež 23 25 10 SUoplJe 759-4 20-0 73 NW 2 6 28 14 Dubrovnik * 758-6 24-0 82 mirno 4 24 14 Split 758-1 18-0 62 NNE 10 6 dež 9 24 16 Fraga 7 760*7 11-0 W 6 10 16 10 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračm tlak (barometer nad 768 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved t& 14. september: Deževno ifl hladno vreme, severno od Alp živahni zapadni vetrovi. TrTiTC—TTTrtr Mark Tvvain: Kraljevič m siromak.11 Pravljica za mlade ljudi vsake staro.«!? Iz angleščine prevel: Jos. Poljatiec.; >Njegovo veličanstvo kralj zapoveduje, da naj njegova visokost kraljevič iz tehtnih državnih razi o-, gov prikriva svojo bolezen z vsemi svojimi močmi, dokler mu ne mine in dokler ne bo zopet ztlrav kot poprej. To se pravi, da naj nikomur ne taji, da je pravi kraljevič in dedič velike angleške države, da naj se vede dostojanstveno in naj brez vsake bešede ftli zunanjega ugovarjanja sprejme vse časti in spoštovanje, ki mu gredo j)o pravu in starodavnem olsi-ča.ju, Da ria.j nikomur rte govori o tlatcm nizkettl i*Mhi in življenju,-ki mu ga je bolezen pričarala v nezdravi domišljiji preizmučenega duha, da naj si skuša zopet pokfieaii v spomin vse'one obraze, ki jih je prej poznal ako pa lii se mu kaj ne posrečilo, da naj ne izda Ji ri;i'ninnjšrm: presehečcinjem aH drugim znamenj ni, tfe je to ptr/.abil. Nadalje, da naj ob posebnih tIn.Mvmh r.riložiiofelihv kedar bo glede kake stvari v »a Ircu in ne bo vGdel» kaj naj stori ali kaj naj reče, ne pokaže nobene nemirnosti radovednim pogledom, ki lin:!n vanj obrnjeni, ampak naj se v tistf-zfldevi o! i ne za svet do grofa Herlforda ali do moje ponižno malenkosti, ki tni je po kralju zapovedano,, da :-cnt v tej stvori na uslugo iu vedno v bližini, in lo dellej, dokler se ta kraljeva zapoved ne prekliče.. I :' r> jc velelo kraljevo veličanstvo, ki pošilja j-o: Irav tvoji kraljevi visokosti in pr.osj Boga, da bi i-i! lake usmiljen, da bi fi kmalu (loiJelil zdravje in le "i 'dj in na veke čuval v svojem svetem varstvu.' Orel St. dohn se je priklonil in stopil v stran. Tomu/ i? ie udano odgovorih < »Kral j je velel. Nikdo ne sonc omalovažovaa kra- ljeve zapofegdi..in- jo s praznimi, spretnimi izgovori prikrojiti pa svoji- volji, ker se mu* zdi tfrla. Kralja moramo . bogati. Grof Hertford pa je rekel: Kar se liče odredbe kraljevega veličanstva ple-de knjig in drugih podobnih resnih zadev,. b6 tvoja visokost morebiti blagovolila krajšati, si čas z veselo zabavo,, dai se ne utrudiš do pojedine in si s tem škoduješ.«: ' - ■' ' :: . ■ - - - Na Tomažkoverni obrazu se tfiHkžz^lo radovedno pre$enot-enjo in njecica ga .[d^alila, ko jelvk del. da so se oči grofa St. .iohna.zflio3l.no ozjraJo vftnj. Njegova grofovska" milosf je rekla: - , >Tvoj opomin je še vedno slab in na obličju <se bojezen popravi. Grof .Hertford je imel v mislih pojedino, ki jo priredi londonsko me,« to in katetri na j" ptis<$Stv1ljb ^Voja visokost, kakor je. njegovo veličanstvo kralj pretf nekako dvema mesecema obljubilo. Ali se spominjaš? Žal mi Je>.. da prffcnarti, da mi je ušlo Iz spomina,« je r^kel Tomažek i, velikim obotavljanjem in vnovič zardel. V tem trenutku je paž oznanil prihod gospice Elizabete in dane. Grofa sta se pomenljivo sjiogledala In Hertford je urno Btopil k vratom. Ko ste deklici šli mimo njega, je rekel tiho: ProSiifl vajit, gošpli&i, delajte se, kakor da ne opazite njegovega razpoloženja, in ne pokažite nobenega presenečenja, če mu bo spomin odpovedni — sicer boste žalostni, ko boste opazile, kako se zatika pri vsaki kosti.i Med tem pa je St. John Šepetal Tomažku na ušesa: ♦l^osim te, gospod, da se skrbno oziraš na željo njegovega veličanstva kralja. Spominjaj se vsega, kar se moreš — spominjaj se na videz vsega. Ne daj, da bi opazili, da si se precej izpremenil in nisi več popolnoma tak, kot si bilj saj veš, kako nežno te negujete v. svojem srcu ti .^tarl tovarišici pri igri in kako bi ju žalostjto. Ali želi§, gospod, da Ostanem tukaj? fn tvoj stric tud'i?v: Tortia"2ek je prikimal in nekaj zamrmral; učil so ic že. in je v svojem preprostfFBI- srcu sklenil, da se r>o ravnal po zapovedih kralja^.kolikor mu bo le mogoče.« 111 = 111= ■5' ^..............,1 . ni zrušil tn jiri-znal, da ni kos iVO.ji silni Vlogi; toda obzirnost krdljične Eli^abftk1 ga je rešila ali pa je besedica ettega izmed paznih grofov, izrečena na i videč slličajrtt) tjavendan, I trte I a Isti srečni uspeh. Ne- | koč -ju gospica Jana pripravila Tomažka v veliko ! stisko, ko ga je vprašaja: ,4 Ali si danes že izpolnil R\'ojo dolžnost do njenega veličanstva kraljic«";"gospod? Tomtfžek se je portilšljal; Vi(Jetl je bil jako nesrečen. sKoraj bi bil nekaj zajecljal tjavendan, ko je grof St. John posegel Vtiies in odgt>voril namesto njega z lahkoto in spretnostjo dvornika, ki je vajen namertH na kočljive težfcoče in biti Vedfio pripravljen han je: Je že, gospica, in mu je dajala poguma glade stanja njegovega veličanstva; ali ni tako, visokost? Tomažek jc nekaj zdinomljal, kar jc bilo morebiti podobno pritrjevanju, vendar je čutil, da prihaja na nevarna tla. Cez nekoliko časa je bilo med pogovorom omenjeno, da se Tomažek 7fflčnsr»o ne 1k> učil, na kar jo mala kraljičina vzkliknila: Oj, škoda, kako je škoda! Vrlo si napredoval. Ampak le potrpežljivo čakaj priložnosti, ko zopet pričneš. Saj ne bo tako dolgo trajalo. Šc se.boš odlikoval z znanjem kakor tvoj oče in hos obvladal toliko jezikov kakor jih on, moj dobri kraljeviča S P ff Hektografični aparati, zvitki, masa, frnilo, trakovi se dobe vedno po konkurenčnih cenah pri LUD. BARAGA, LJUBLJANA $ELENB=> RGOVA UL. 6/1 Telefon Stev. 2980 27.805. Varšava 70.23. Valute: dolarji 707.80, angleški funt »4.44. lira 38.56. dinar 12.47, češkoslovaška krema 20.0225. Praira. Devize: Lira 183 40. Belgrad 50.40, Pariz 132.30, London 164.05, Newyork 33.745. Dinar: Newyork 176, Berlin 740, London 276.10. VREDNOSTNI PAPIRJI. Na današnjem efektnem tržišču so se Strojne nadalje nudile po 80, pojavilo se je tudi blago v Kranj. ind. po 405. V Zagrebu je beležiti nov znaten dvig vseh državnih papirjev. Na tržišču bančnih in industrijskih papirjev ni izprememb. V Slavoniji, ki je zadnje dni slabo tendirala. je prišlo do zaključkov po 12. Ljubljana. Oljska 197-199, Ljublj kreditna 140 den., Merkantilna 75 bl„ Praštediona 850 den.. Kred. zavod 100 den., Strojne 80 bi., Vevče 135 d., Kranj. ind. 405 bi- Ruše 260—270, Stavhna 56 den., Sešir 104 den. Zagreb. 1% invest. posoj. 87 —87.50, agrari 52 den., vojna odškodnina sept. 369.50—371. oktober 372—374, llrv. esk. 91, Hipobanka zaklj- 55, Jugo-biinka 91. Pra-štediona zaklj. 850, Ljublj kreditna 140 den., Šečerana zaklj. 550, Drava 565—570, Slavonija zaklj. 12, Trbovlje 460-475, Vevče 135 den. Trst. Adria 175. .'issicurazioni Generali 4540, Cosutich 192, Tripcovich 259, Split cement 188. Trž. IJoyd 735, Ocean ia 107. Krka 99. Dunaj. PodorL-savska-.jadran. 83.10, llrv. esk. II. Alpine 48.40. Lovkam 11.65, Trbovlje 58, Kranj, inil. 49.75, Gutmann 32.50, Mundus 162, Slavonija 155. BLAGO: Ljubljana. Les: Bukovi plohi suhi nežamani od 90—70 mm, od 2.50-4 m šir., od 20 cm I., II. fko vag. naklad, post. 2 vag. po 440, bukova drva suha, fko vag. naklad, jiost.. 2 vag. po 19.50, hrastova drva suha. fko vag. naklad. post„ 2 vag. jx> 17; z»klj. 6 vag.. tendenca neizpremenjena. Dež. pridelki (vse samo fionuube- slov. pntit., plač. 30 dni, dobava prompt): Pšenica bačka 78—79 kg, 2?o, ml. tar. 340.50—342.50, bačka 7S -79 kg. 2 % ml. Ur. za oktober 355—357.50, sremska 78—79 kg, 2%, ml. tar. 337-339, slav 78—79 kg, 1% ml. tar. 334—338: koruza bačka. nav. vozni na 245—250, ml. tar. 240—245, moka pšenična .fko Ljubljana pri odjemu cel. vag., plač. po prejenu 500. Tendenca mima. Novi Sad. Pšenica bačka 78—79 kg. 2"