PROLETARCI VSEH DEŽEL	ZDRUŽ
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, PONEDELJEK, 22. APBILA 1963 • LETO V., ŠTEVILKA 110 0 CENA 20 DIN 0
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1939 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, .KI JO JE 5. OKTOBRA 1984 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK JANEZ VIPOTNIK^ ODGOVORNI UREDNIK MARJAN JAVORNIK
Prva izdale
Grimau: demonstracije, obsodbe
Demokratična javnost vsega sveta obsoja justični umor španskega komunista
BEOGRAD. 21. apr. (Tanjug). Protesti in demonstracije demokratične javnosti zaradi zločina nad španskim patriotom Julianom Gpimaujem Garcio se po vsem svetu nadaljujejo. Komunistične partije, številne sindikalne mladinske in študentovske organizacije, socialistične in nekatere meščanske stranke, ugledni kulturni in javni delavci, znanstveniki in posamezni verski poglavarji so enotno obsodili ravnanje španskega diktatorja Franca, ki je ne meneč se za odločne proteste svetovne javnosti ukazal izvršiti zločin.
Nekaj sto mehiških državljanov je napadlo neuradno predstavništvo Francove vlade. Posredovati je morala policija, da ne bi demonstranti zgradbe Francovega predstavnika v Ciudad Mexicu popolnoma uničili.
Pred Francovimi veleposlaništvi in konzulati v Londonu, Rimu, Stockholmu, Milanu, Kjobenhavnu, Ziirichu, Ženevi, Parizu, Neaplju, Amsterdamu, Al-žiru in drugih mestih so se tudi sinoči nadaljevale demonstracije. Močne enote oborožene policije so še naprej stražile Francova predstavništva. Na španski konzulat v Buenos Airesu so sinoči vrgli zaži-galno bombo.
Vsezvezni centralni svet sovjetskih sindikatov je sinoči v imenu milijonov
sovjetskih delavcev izrazil najostrejši protest.
V številnih podjetjih Varšave in drugih poljskih mestih so bili sinoči protestni zbori zaradi usmrtitve Juliana Grimauja.
Biro francoske Generalne konfederacije dela je ob uboju Julijana Grimauja objavil sporočilo, v katerem poziva vse aktiviste Konfederacije kakor tudi vse sindikalne in demokratske konfederacije, naj v ponedeljek, 22. aprila, enotno demonstrirajo proti temu »gnusnemu fašističnemu uboju«.
Francoska organizacija »Ljudska pomoč« bo prevzela skrb za rodbino ubitega Juliana Grimauja.
Na Danskem so protestna sporočila ob usmrtitvi Grimauja objavili komunistična partija, socialistična ljudska stranka, libe-
ralna in radikalna stranka kakor tudi Združenja danskih umetnikov.
Številni časopisi po svetu komentirajo uboj španskega patriota Julijana Grimauja in obsojajo ravnanje režima diktatorja Franca.
»Francova fašistična klika je napravila še en gnusen zločin«, piše današnja moskovska. Pravda.
Londonski neodvisni časopis »Sunday Times« objavlja uvodnik »Neumnost v Španiji«, v katerem imenuje usmrtitev Grimauja brutalen akt diktatorskega režima.
Današnji »Sunday Citizen« poudarja, da je bilo sojenje Grimauja izigravanje pravice in da je bilo deloma maščevanje, deloma pa opomin španskim delavcem, da je španski režim pripravljen z uboji reagirati na vsak znak revolta. Ta laburistični list izraža mišljenje, da morajo Britanci odgovoriti z najmočnejšim protestom proti načrtom britanske vlade, ki hoče prodati Španiji vojne ladie. List prav tako napada namero, da se Francov režim vključi v Atlantski pakt, in poziva Britance, naj ne odhajajo letovat v Španijo.
Leve sile m bodo napadale nevtralistev v Solini vrčev
Obljuba voditelja Patet Laa iacškcmu premieru Suvani Fumi
VIENTIAN, 21. apr. (Reuter). Voditelj Patet Lao Sufanuvong je premieru Laosa Suvani Fumi oblju- j bil. da vojaške enote Patet Laa ne bodo napadle položajev nevtralističnih sil v Dolini vrč jv. To je izjavil premier Suvana Fuma po vrnitvi iz Kong Keia. kjer se je davi sestal z voditeljem Patet Laa princem Sufanuvongom in drpgimi.. ppUfi čnyni^ in vojaškimi voditelji Patet Laa.
Po besedah laoškega premiera bo obljuba Patet Lao veljala vse dotlej, dokler ne dosežejo trajnega sporazuma o premirju, s katerim bi bile zadovoljne vse strani.
»Jaz sem optimist,« je izjavil premier Suvana Fuma in dodal: »Niso izgubljeni vsi upi za mir «
Premier Suvana Fuma je nadalje sporočil, da bo o
aranžmaju, ki ga je dosegel z voditelji Patet Lao, takoj obvestil komandanta nevtra-listienih sil generala Kong Lija in mu ukazal, da takoj ustavi vse napade, čez dva ali tri dni bo premier Suvana Fuma ponovno obiskal sedež Patet Lao v Kong Ke-ju, da bi poskušal doseči dokončni sporazum o premirju.
Skupaj s premierom so bili na sestanku z voditelji Patet Laa tudi sovjetski in britanski veleposlanik v Laosu in trije člani mednarodne komisije za kontrolo premirja — predstavniki Indije, Kanade in _Poljske.
Po Reuterjevih . vesteh sta britanski'minister ža zunanje zadeve Home in sovjetski minister za zunanje zadeve Gromiko izmenjala v zadnjih dneh po diplomatski poti listine o situaciji v Laosu. Britanski veleposlanik v Moskvi Humphrey Trevelyan je izročil sporočilo ministra
0 Nadaljevanje
na zadnji strani
Ugledni francoski list »Monde« piše, da je šef španske države podcenjeval politične posledice, ki jih bo zbudila upravičena moralna obsodba njegovega dejanja. Po sodbi časnika »Monde« pomeni usmrtitev Grimauja opomin za vse ljudi na svetu, ki so upali v tako imenovani proces »liberalizacije« Francovega režima.
»Caudillo je izzval ves svet in ni hotel slišati humanih pozivov, ki so mu jih pošiljali ljudje iz vseh držav,« je sinoči izjavila Dolores Ibarruri »La Pas-sioneria«, voditeljica španske komunistične partije v oddaji radia Moskve.
Štafeta mladosti
Plevlje, 21. aprila (Tanjug), štafeta mladosti, ki je prispela sinoči v Plevlje, je nadaljevala danes pot proti Bi-jelem polju in Ivangradu. V Plevlju jo je pospremilo na pot veliko število meščanov.
V Ivangrad je prispela štafeta mladosti okrog dveh popoldne. Na vsej poti od Plev-lja do tu jo je pozdravilo več deset tisoč prebivalcev mest, skozi katere je šla štafeta.
Po slavnosti, ki je bila na glavnem trgu v Ivangradu, je štafeta mladosti nadaljevala pot preko Andrijevice proti Plavu, kjer bo prenočila. Jutri bo krenila proti Bjeluhi, tam jo bodo sprejeli mladinci iz Srbije.
Delegacija SZDL v DR Nemčiji
ERFURT, 21. apr. (Tanjug). Delegacija SZDL Jugoslavije, ki je na desetdnevnem obisku v Demokratični republiki Nemčiji, se je minulih deset dni mudila v erfurtski pokrajini v Tiringenu. Delegacijo vodi član izvršnega odbora zveznega odbora SZDLJ Milentije Popovič. Po razgovorih s predstavniki Nacionalne fronte Nemške demokratične republike in organov oblasti v Weimarju in Erfurtu je delegacija obiskala razstavo gospodarskega razvoja Demokratične republike Nemčije, tovarno pisarniških strojev v Semerdau, kmetijsko zadrugo v Berl-stadtu, bivše nacistično taborišče v Buchenwaldu in vrsto prosvetnih, kulturnih in zgodovinskih institucij.
Volivci razpravljajo o poslancih
CELJE, 21. apr. V občini Žalec so danes dopoldne imeli več zborov volivcev kmetijskih zadružnikov, v katerih so tudi predlagali prve kandidate za zbor delovnih skupnosti 'občinske skupščine ter dali soglasje za kandidate v zveznih in republiških skupščinskih zborih.
Na Polzeli se je začel zbor volivcev okoli 9. ure. Volivci so najprej poslušali poročilo o letošnjem programu proizvodnega okoliša na Polzeli in o sklenjenih pogodbah. Med drugim je bilo poudarjeno, da se bo tržna proizvodnja žit, krompirja in živine povečala nasproti lanski za 34 odstotkov. V razpravi pa so kmetovalci zlasti grajali nepravilnosti glede preskrbe z umetnimi gnojili. V drugem delu zbora volivcev na Polzeli so razpravljali o kandidatih za bližnje volitve. Za kandidata proizvodnega okoliša Polzela za zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Žalec je bil predlagan in potrjen Jakob Podlemšek, kmet iz Ločice. Zbor volivcev je prav tako soglašal, da kandidirajo za gospodarski zbor zvezne skupščine Viktor Opaka, metalurški tehnik v Štorah, za organizacijsko politični zbor zvezne skupščine Milan Kavčič, mojster v tovarni emajlirane posode Celje, za gospodarski zbor republiške skupščine inž. Milovan Zidar, direktor Agrokombinata Žalec in za organizacijsko politični zbor Alojz Kotar, rudar iz Uboj.
Prvi kandidacijski zbori volivcev v Timoški krajini so bili sinoči v dvanajstih naseljih. V ostalih enajstih naseljih občine Za ječar bodo zbori volivcev razpravljali o svojih kandidatih v kratkem.
V peški občini so se začela prva kandidacijska zborovanja, ki se jih udeležuje veliko število meščanov in proizvajalcev, predvsem žensk. Prvih zborovanj se je udeležilo o-krog 80 odstotkov vpisanih volivcev. Razen o odbornikih za občinski odbor so razpravljali tudi o kandidaturah poslancev za zvezno in republiško skupščino.
Na področju bihaškega o-kraja je bilo včeraj in danes okrog 150 zborov volivcev in nekaj deset zborov delovnih ljudi, na katerih so razpravljali o kandidatih.
Jordanija - „na robu”?
Šef nove vlade kraljev sorodnik - 40 mrtvih, 92 ranjenih
AMAN, 21. apr. (AP. AFP). Radio Aman je sporočil, da je jordanski kralj Husein razpustil parlament in mandat za sestavo nove vlade poveril Huseinu Ibn Naserju, članu kraljevske družine. Novi vladi, ki je že prisegla, je naloženo, da pripravi parlamentarne volitve v državi.
V novi jordanski vladi, ki bo na oblasti do novih volitev, so Rašld al Katib — minister za nacionalno gospodarstvo in vrhovni sodnik; Junis al Husein — minister za zunanje zadeve, za socialno skrbstvo in delo; Abdulah al Latif al Anbatavi — minister za finance, obnovo in razvoj in dr. Šalih Burkan, minister za zdravstvo, šerif Husein Ibn Naser, ki bo prevzel položaj premiera po 24-dnevnem vladanju Samira Ri-faija, ima tudi resor za obrambo.
Po večdnevnih množičnih demonstracijah je bil kralj Husein prisiljen storiti ta ukrep. Demonstranti so zahtevali, naj se Jordanija priključi tripartitni arabski federaciji Sirije, Iraka in ŽAR. V spopadu z vojsko in policijo je bilo po nekaterih informacijah ubitih 40 demonstrantov, 92 pa jih je bilo ranjenih. Po vesteh AP so demonstranti na ulicah Jeruzalema in drugih mest glasno skandirali ime predsednika ZAR Naserja in nosili njegove slike. Kljub policijski uri je prišlo v Amanu ponoči do streljanja. Po ulicah Jeruzalema in Amana patruljirajo motorizirani oddelki vojske.
Kairski časnik »Al Ahram«, piše, da je položaj v Jordaniji že skoraj podoben oboroženi revoluciji.
Agencija AFP javlja, da so telefonske zveze med Jordanijo in drugimi arabskimi državami pretrgane.
Danes dopoldne so se spet spopadli demonstranti in vojska na ulicah glavnega mesta Jordanije. Po vesteh agencije AP so se demonstranti skušali zbrati na ulicah, ki so jih zaprli za promet z odlokom o policijski uri. Vojska v oklepnih vozilih je takoj razgnala ljudi, ki so izražali nezadovoljstvo nad politiko jordanskega kralja in zahtevali priključitev Jordanije k uriiji Egipta, Sirije in Iraka. Po vesteh te agencije je bilo slišati okrog poldneva močno puškarjenje v nekaterih delih Amana, vendar
podatkov o posledicah še ni. Vojska ima položaj v rokah. Poročila o tem, da vojska patruljira tudi po drugih jordanskih mestih, zlasti v Dže-ninu, Jeruzalemu in Nablusu, prihajajo tudi od drugod.
Politični krogi v Kairu menijo, da je nova jordanska
vlada s šerifom Huseinom Ibn Naserjem zelo slaba in da ne bo mogla zajeziti vala zahtev za radikalno spremembo režima za notranjo in zunanjo politiko Jordanije. Arabski krogi ocenjujejo novo vlado politično brezbarvno in ne dovolj avtoritativno, da bi mogla urediti položaj v državi. Ko analizirajo sestavo novega kabineta, ti krogi poudarjajo, da kralju Huseinu očitno ni uspelo dobiti podpore niti ene skupine znanih jordanskih politikov.
GOSPODARSKA DELEGACIJA'KAMBOD2E V JUGOSLAVIJI — V Beogradu potekajo razgovori o razširitvi gospodarskih stikov s Kambodžo. Na sliki: vodja delegacija, podpredsednik visokega kronskega sveta Kambodže Niek Tilong in predsednik Komiteja za zunanjo trgovino Sergej Kraigher.	Foto:	Tanjug
Velik uspeh zagrebškega velesejma
Izjavi Miloša Minica in francoskih parlamentarcev - Velesejem zaključen
ZAGREB. 21. aprila (Tanjug). Clan Zveznega izvršnega sveta in predsednik odbora za družbeni plan Miloš Minič je obiskal danes spomladanski zagrebški velesejem. Po ogledu je Miloš Minič med drugim dejal, da spomladanski zagrebški velesejem, ki je postal žariščs poslovnih ljudi in barometer gibanja jugoslovanskega gospodarstva, kaže velik napredek, katerega je ustvarilo jugoslovansko gospodarstvo v zadnjih letih. Domači gospodarstveniki. ki sodelujejo na tej prireditvi, gledajo zelo optimistično na nadaljnji uspešen plasma svojih proizvodov na inozemska tržišča. Miloš Minič je dodal, da naj bi specializirana prireditve, ki so posebno dobro uspele, bile še nadalje osnovna karakteristika spomladanskega zagrebškega velesejma.
Dopoldne je obiskala velesejem skupina francoske parlamentarne delegacije, ki se mudi v Zagrebu. V izjavi, ki jo je dal po ogledu šef delegacije g. Bertrand Denis, je poudarjeno, da je cilj obiska francoskih parlamentarcev
proučiti, kako okrepiti odnose med Francijo in Jugoslavijo. Izrazil je upanje, da bo tudi Francija tako kot mnoge druge države težila za tem, da postavi na velesejmu svoj paviljon. B. Denis je dejal, da ga je zagrebški velesejem
prepričal, da je jugoslovansko gospodarstvo doseglo kvalitete, ki so potrebne za konkurenco na mednarodnem tržišču.
Poslovni uspehi, doseženi na letošnjem spomladanskem zagrebškem velesejmu, ki bo zaprt danes popoldne, so prispevali k nadaljnji afirmaciji te pomembne prireditve. Na velesejem so prišli razen številnih domačih tudi gospodarstveniki iz več kot 40 držav, od katerih so mnogi sklenili prve ali pa poglobili že obstoječe stike z jugoslovansko proizvodnjo.
Na spomladanskem velesejmu je razstavljalo svoje proizvode skupaj 719 razstavljal-cev iz Jugoslavije in 19 držav iz Evrope, Azije in Amerike.
Po prvih informacijah so mnoge jugoslovanske firme sklenile na velesejmu uspešne dogovore za izvoz. Isto pa
je mogoče tudi reči za večje število podjetij iz Poljske, ČSSR, Zahodne Nemčije, Nizozemske in drugih držav. Domači proizvajalci so razen tega sklenili tudi pomembne medsebojne dogovore, kar velja predvsem za elektroindustrijo, tekstil, lesno in prehransko industrijo. Na letošnjem spomladanskem velesejmu, je pritegnila posebno pozornost razstava »Medicina in tehnika« ter merilne in regulacijske tehnike »Ju-rema«. V okviru teh prireditev je bilo več strokovnih posvetovanj, na katerih je sodelovalo okrog 2.500 domačih in tujih strokovnjakov.
Za domače poslovne in gospodarske kroge je bil ta sejem zanimiv tudi po tem, da
00 Nadaljevanje
na zadnji strani
? * *
LJUBLJANA V NEDELJO; v Tivoliju in v središ ču mesta.
Foto: Denisa
Manifestacija jugoslovansko-francoskega prijateljstva
POITIERS, 21. aprila (Tanjug). V francoskem mestu Poitiers so bile včeraj in danes slovesne manifestacije in zborovanja posvečene francosko-jugo-slovanskemu prijateljstvu in prisrčnim odnosom, ki se razvijajo med tem mestom in Ljubljano. Prijateljski stiki obeh mest se razvijajo že nekaj let.
Osrednja včerajšnja mani-
festacija je bila otvoritev razstave del jugoslovanskih slikarjev Mihe Maleša in Jelke Žugel, ki so jo odprli v tamkajšnjem Kulturnem centru. Člani Francosko-jugoslo-vanskega društva so nato prikazovali filme in diapozitive, ki so jih sami posneli v Jugoslaviji.
Na slovesnem' kosilu v občinski hiši sta mestni načelnik in senator Masteau in
Zaupnica Aduii
LEOPOLDVILLE, 21. apr. (Reuter). Kongoški parlament je sinoči izglasoval zaupnico rekonstruirani vladi Cyrila Adule. V predlogu resolucije o nezaupnici vladi, ki jo je predlagala opozicija, so nanizane obtožbe, po katerih Adula namerava razpustiti oba doma in vladati brez parlamenta.
Ta predlog resolucije, ki ga je podpisalo 17 poslancev, je opozicija predložila parlamentu 24 ur po rekonstrukciji vlade.
Ben Belina poslanica Hasanu II.
RABAT, 21. apr. (AFP). Maroški princ Mulaj Abdulah, brat kralja Hasana II., se je sinoči vrnil iz Alžirije, kjer se je mudil en dan. V tem času se je informiral o zdravstvenem stanju hudo ranjenega ministra za zunanje zadeve Kemistija. Takoj po vrnitvi je Mulaja Abdulaha sprejel Hasan II. Poročajo, da je princ izročil maroškemu kralju osebno poslanico alžirskega premiera Ben Bele.
odpravnik poslov jugoslovanskega veleposlaništva v Parizu Zvonko Lučič izmenjala zdravici.
Po proglasitvi Poitiersa in Ljubljane za prijateljski mesti, se neprestano veča število meščanov tega mesta, ki obiskujejo Jugoslavijo, prav tako pa se povečuje tudi število Jugoslovanov, ki obiskujejo Poitiers.
Leninova nagrada za Vargo in Pontecorva
Moskva, 21. apr. Komite za podeljevanje Leninovih nagrad za znanost, tehniko, književnost in umetnost je sinoči objavil odločitev o podelitvi nagrad za leto 1963.
Med nagrajenci so ugledni sovjetski ekonomist Evgenij Varga, matematik lija Vekua, znani atomski fizik Bruno Pontekorvo, zdravnik Nikolaj Petrov in drugi. Nagrade za umetnost so med drugim dodelili ruskemu slikarju Pavlu Korinu in litavskemu kiparju Gedinimasu Iskuboni-su.
25. maja nov vozni red
Beograd, 21. apr. (Tanjug). Novi vozni red na jugoslovanskih železnicah, ki bo začel veljati 25. V. opolnoči, in sicer v mednarodnem in v notranjem prometu, bo uvedel več novih vlakov in direktnih zvez, s čimer se bo skrajšal čas potovanja na posameznih progah. Tako bo v mednarodnem potniškem prometu uveden novi ekspresni vlak »Helas-expresv med Dortmundom in Atenami. Uvedeni bodo direktni vlaki oziroma zveze iz Achena, Ostenda, Miinchna, Budimpešte, Dunaja, Hamburga in Lienza na Reko ozir. Split. Razen tega so sklenjeni s potniškimi in turističnimi agencijami raznih držav dogovori za prevoz turistov s posebnimi vlaki. Na Primorje in v druge turistične kraje bo po teh pogodbah prišlo nad 250 posebnih vlakov. Garantiran minimum potnikov s temi vlaki je okrog 80.000, kar je za 16 odstotkov več kot lani.
Sestavljale! novega voz. reda so težili za tem, da bodo naša mesta v notranjosti kar najbolj ugodno povezana s turističnimi središči. Tako bodo tudi letos v sezoni letnih dopustov vozili brzi sezonski vlaki proti Jadranu, Ohridu in drugim turističnim krajem. Zagotovljen bo udobnejši prevoz potnikov med Makedonijo, južno Srbijo in Beogradom. Vozili bodo motorni vlaki na krožfii zvezi Beograd — Niš — Skopje — Kraljevo — Beograd, in sicer v obe smeri. Novi vozni red bo uvedel direktne zveze med
■»m
Beogradom in Rogaško Slatino ter med Beogradom in Prizrenom. Direktni vagoni bodo vozili tudi iz Makedonije na Reko in v Split.
Rezervacija sedežev v brzih in sezonskih vlakih bo, kot poudarjajo v skupnosti jugoslovanskih železnic, organizirana tako, da bodo potniki iz notranjosti rezervirali prostore laže kot doslej. Prostore bo mogoče rezervirati že mesec dni pred vožnjo.
Tudi v tovornem prometu, posebno mednarodnem bo več novosti. Uvaja se novi sezonski brzi vlak iz Bolgarije, ki bo imel zvezo s trans-evropskim tovornim ekspresom. Uveden bo novi sezonski brzi tovorni vlak za izvoz sadja in zelenjave, in sicer od Zemuna do Jesenic, po potrebi pa tudi od Rume do Jesenic in od Dimitrovgrada do Zemuna s priključki za Subotico in Jesenice. Pri teh novostih velja omeniti, da bo uvedel novi vozni red večjo komercialno in tehnično brzi-no vlakov v mednarodnem tovornem prometu.
V notranjem tovornem prometu bo uveden razen sedanjih tovornih zvez vlak »La-sta« za prevoz bal in lahko pokvarljivega blaga. Vlak bo vozil med Djevdjelijo in Ljubljano. Te in druge novosti v tovornem prometu težijo za tem, da bi se skrajšal čas prevoza ter da bi se zmanjšali prevozni stroški.
Vse ekspresne in brze potniške vlake bodo vlekle die-sel-lokomotive, če to dopuščajo pogoji.
Wallops Island: RAKETA
Na raketni postaji na otoku Wallops. so v soboto izstrelili prvo italijansko dvostopenjsko raketo v okviru ameri-ško-itailijanskega programa za skupno raziskovanje vesolja. Po vesteh AP je raketa težka okrog 6 ton, dosegla pa je višino približno 500 km. Ta izstrelitev pomeni začetek priprav za izstrelitev prvega italijanskega umetnega satelita.
Džakarta:
NOVA VALUTA
Indonezijska vlada se je odločila, da uvede v Zahodnem Irianu po prvem maju, ko bo Indonezija prevzela to ozemlje od začasne uprave OZN, nacionalno valuto — zahodnoirijansko rupijo. Nizozemski gulden, ki je sedaj v obtoku, bodo zamenjati v sedmih mesecih. Kolikšna bo vrednost nove irijanske valute v razmerju do tujih valut, doslej niso sporočili.
Biddeford:
POŽAR
Velik požar je v noči od sobote na nedeljo uničil 15 hiš v Biddefordu, tekstilnem centru v državi Maine v ZDA. Približno 200 oseb so morali preselili, ker s8 je požar zaradi močnega viharja naglo širil ter zajel površino skoraj dveh kvadratnih kilometrov. Celotno škodo cenijo na približno milijon dolarjev, o človeških žrtvah pa ni poročil.
Intenzivni
priprave za novo ZAR
KAIRO, 21. apr. (Tanjug) V predsedništvu republike in drugih višjih državnih organih ZAR so se začele intenzivne priprave za bližnje razgovore s predstavniki Iraka in Sirije o pripravi teksta nacionalne listine in federalne ustave predlagane tripartitne federacije.
Uradno so sporočili, da se bo komite za izdelavo osnutka ustave kmalu sestal in da bodo njegovi člani najuglednejši pravniki treh držav. Prav tako so sporočili, da bosta dokončen osnutek federacije najprej odobrili predsedniški svet ZAR in nacionalni sveti revolucije v Iraku in Siriji, nato pa referendum v septembru.
Pričakujejo, da bodo podobne ukrepe storili tudi v Iraku in Siriji. Po vesteh iz Bagdada se je nacionalni svet iraške revolucije lotil formiranja iraške organizacije za nacionalno akcijo. Kandidature za to organizacijo, ki bo strnila »vse ljudske sile«, predvsem pa kmete, delavce in študente«, so začeli objavljati danes. Iraška organizacija za nacionalno akcijo bo neke vrste politična fronta, kakršna je bila predvidena v nedavni skupni deklaraciji v vseh treh državah. V Bagdadu pričakujejo, da bo v tej iraški fronti imela vodilno vlogo stranka Baas.
Po pričakovanju iz Kaira se bo te dni v Damasku začelo interno posvetovanje o političnih problemih države, o morebitnih spremembah v vladi in o možnosti za konsolidacijo fronte unionističnih sil, ki je bila ustanovljena neposredno pred kairskimi razgovori. Opazovalci opozarjajo na resne težave, če bo na teh posvetovanjih prevladoval problem razdelitve oblasti med različne unionistične skupine.
V zvezi s pripravami za osnutek federalne ustave obveščeni krogi menijo, da bi bile lahko postavke trojne deklaracije spremenjene. Tako sodijo, da obstaja močna zahteva, naj v ustavo ne pride odredba o islamu kot državni veroizpovedi.
Crvenkcsvski v Indoneziji
Džakarta, 21. apr. (Tanjug). — Clan zveznega izvršnega sveta Krste Crven-kovski je danes prispel na uradni obisk v Indonezijo. Povabil ga je indonezijski minister za osnovno izobraževanje in kulturo profesor dr. Prijon. Krste Cr-venkovski se bo mudil v Indoneziji osem dni.
Greifa: aretiranih 000 arstinukSearcev
ATENE, 21. apr. (Reuter) Grška policija je danes aretirala približno 500 udeležencev protijedrskega pohoda. Demonstranti so v manjših skupinah poskušali priti iz Aten do Maratona. Ta pohod je organizirala grška liga za jedrsko razorožitev, oblasti pa so ga prepovedale. V spopadu z močnimi policijskimi enotami, katerim je uspelo razgnati demonstrante, je bilo ranjenih več ljudi.
V spomin žrtev Jasenovca
Beograd, 21. april (Tanjug). — V Beogradu je bil danes komemorativni sestanek preži velih internirancev v fašističnem taborišču Jasenovcu in Stari Gradiški in članov družin, katerih sorodniki so umrli v teh taboriščih. Navzoči so z molkom počastili vse, ki so umrli v teh taboriščih. Slavnostni govor je imel polkovnik JLA Djordje Fuača.
IHIHHHIlHllHlllUBlUlllHlllHmillllllUllMIIIHIHIIIIIIHIlillii:nllllli;milllll[l||l
Kalkuta:
EPIDEMIJA
Epidemija črnih koz in kolera, ki je zajela zahodni del Bengalije, je pokosila od začetka tega leta do zdaj že več kot tisoč ljudi. Po vesteh zdravstvenih organov je v mestu Kalkuti zdaj registriranih 3.871 obolelih za kolero in črnimi kozami. Samo v minulih treh mesecih je zaradi te bolezni umrlo * Kalkuti 1355 ljudi.
Kandidati
za
Kfofburg
Prihodnjo nedeljo bodo v Avstriji volitve za novega predsednika republike. Po vseh znamenjih sodeč pa~to ne bodo volitve za novega, temveč za starega predsednika republike.
Kandidati so trije. Socialistična stranka je kandidirala spet svojega nekdanjega predsednika dr. Adolfa Scharfa, ki je bil pred šestimi leti izvoljen za predsednika republike, Avstrijska ljudska stranka je kandidirala nekdanjega kanclerja in »velikega starega moža« konservativcev inž. Juliusa Raaba, Evropska federalistična stranka, miniaturna organizacija, ki je nastala šele pred letom dni, pa je poslala v volilni boj upokojenega žanda.rmerijskega generala Josefa Kimmla.
Kandidati so trije, izvoljen bo samo eden. Kdo bo izvoljen, o tem, kot kaže, v Avstriji nihče več resno ne dvomi.
Res da je Avstrijska ljudska stranka kandidirala človeka, ki ima med vsemi konservativnimi politiki največ formata in ki dejansko uživa ugled med prebivalstvom. Toda v sedanji politični konstelaciji ji verjetno niti Raab ne more odpreti poti v predsedniške sobane v Hofburgu. Po štirimesečnih pogajanjih za novo koalicijsko vlado preživlja Ljudska stranka resno notranjo krizo. Nedavne mestne volitve v Gradcu so pokazale, da je precejšen del volivcev konservativne stranke zelo nezadovoljne s »popustljivostjo kanclerja gor-bacvha do socialistov in da hočejo radikalni krogi strankinemu vodstvu »zagosti«. Ce bi predsedniške volitve ne bile za prebivalstvo obvezne, bi bil prav na Štajerskem in Solnograškem, kjer je največ konservativnega radikalizma, odstotek volilne abstinence nedvomno zelo visok. Tako pa se bodo nezadovoljni verjetno ravnali po priporočilu nemško-nacionalistične Svobodne stranke (FPO) svojim članom, naj oddajo neizpolnjen volilni listek, ali pa bodo »maščevalno« volili Scharfa — kolikor se ne bodo odločili za žandarmerijskega generala, ki sicer nima političnega profila, saj ga tudi njegova stranka nima, ki pa s kontinuiteto svoje uradniške dejavnosti od francjožefovskih časov do lani pooseblja tradicijo avstrijstva in v svojih predvolilnih govorih tudi ne skriva simpatij do monarhističnih krogov.
Desnica bo 28. aprila nastopila torej neenotne in pravzaprav v pričakovanju poraza. Kaže, da niti vodstvo stranke same ne upa več na uspeh, kajti predvolilna kampanja je medla in v nasprotju z dosedanjimi slabo organizirana. Nekateri strankini časopisi — tako graška »Tagespost« — podpirajo Raaba celo z vidno distanco. Večini Avstrijcev je že zdaj jasno, kdo bo njihov »novi« predsednik. Položaj se utegne spremeniti, če v nedeljo nobeden od kandidatov ne bo dobil več kct 50 odstotkov glase v. V drugi rund:, ki je predvidena za 19. maj, bi se pomerila samo Scharf in Raab. Pri tej konfrontaciji bodo nezadovoljni morda premislili in se »zavedli«, tako vsaj upa Ljudska stranka in si zaradi tega druge runde tud: ne želi. Toda večina političnih opazovalcev sodi, da priložnosti za tak premislek sploh ne bo.	S. Fras
OB »AMERIKANIZACIJI« WINSTONA CHURCHILLA — BRITANSKI KOMENTAR — Nehaj že no govoriti o njem kot o »tistem velikem, starem Američanu, ki je dobil vojno«!
Emmwood, Daily Mail, London
anski sporazum: črka in duh
Sedemnajstega marca je alžirska narodna skupščina začela razpravljati o nacionalnem proračunu, v katerem js udeležena Francija z več kot eno milijardo novih frankov pomoči. Naslednjega dne — ob prvi obletnici podpisa evianskih sporazumov — je v In — Ekkerju v južni Sahari eksplodirala atomska bomba. Sledili so protesti in nacionalizacija Borgeauda ter še nekaterih francoskih veleposestev. ki so bili simbol in temelj bivšega kolonialnega gospostva____
V takem okviru se je razvila polemika med Alžirom in Parizom. Drugi je očital prvemu, da je atomska bomba v Sahari v skladu s črko evianskih sporazumov, da pa nacionalizacija Borgeauda odločno nasprotuje določbam tega sporazuma. Alžirci pa so poudarjali, da je treba gledati najprej na duh sporazuma, ki je imel za cilj končati vojno in omogočiti Alžiriji, da se razvije v neodvisno in vsestransko suvereno državo. »Ne želimo Alžirije, ki bi bila sovražna Franciji, ampak popolnoma enakopravno sodelovanje,« je ob nacionalizaciji Borgeauda rekel Ben Bela in hkrati jasno povedal, da francoska pomoč v nobenem primeru ne more biti cena za to, da bi Francija še naprej izvajala atomske eksplozije v Sahari.
Alžirska vlada je uradno sporočila, da se dogovarja s Parizom o tem, da bi začeli pogajanja o reviziji vojaških določil evianskega sporazuma, medtem ko je tiskovni glasnik Elizejske palače Pey-refitte po seji francoske vlade sporočil, da vlada nima nobenega namena začeti razgovorov, ki bi imeli za cilj revizijo evianskih sporazumov.
Vsekakor je dialog, ki ni zavzel propagandnega hrupa, izredno zanimiv, predvsem zato, ker izhaja iz dveh različnih izhodišč, vsebinskega in formalnega. Kaj je pravzaprav pogodba?
Odgovor na to vprašanje je dobil dopisnik pariškega Expressa neposredno od Ben Bele med vožnjo proti Oranu.
»Sporazum je zame živa stvar,« je pojasnil svoje stališče Ben Bela. »Te žive stvari ni mogoče definirati s tekstom, ki lahko zamre. Sporazum je moč definirati kot skupno voljo za dosego določenega cilja. Da pa bi dosegli ta cilj, je potreben tak ali drugačen tekst, če hočete, je to razlika med črko in duhom. Sporazum je lahko učinkovit samo, če obe podpisnici spoštujeta njegovega duha. Kakšen je cilj evianskih sporazumov? Kon-
čati vojno, dati neodvisnost in položiti temelje za enakopravno sodelovanje. Kar mene zadeva, popolnoma spoštujem te cilje. Francoskemu veleposlaniku sem zastavil vprašanje takole:	ali
mislite, da je enakopravno sodelovanje možno, če smo izpostavljeni na milost in nemilost tako nepovoljnim či-niteljem, kot so eksplozije atomske bombe na našem ozemlju? Ali mislite, da je Francija ostala zvesta duhu evianskih sporazumov?«
Toda tekst evianskih sporazumov ne izključuje atomskih poskusov v Sahari, medtem ko izrecno govori, da ni mogoče nikogar razlastiti brez predhodnih medsebojnih konsultacij.
Na to pripombo je Ben Bela odgovoril:
»Bistvo vprašanja ni v tem. Bistvo je v tistem, o čemer sem malo prej govoril — v spoštovanju cilja. Evolucija dogodkov lahko pripelje do tega, da celo črka nekega teksta ne ustreza več duhu, v katerem je bil ta tekst napisan. V tem trenutku postane sporazum mrtva črka na papirju. Vsekakor drži, da je bilo Franciji dobro znano, da smo proti atomskim eksplozijam. Predpostavimo celo, da sem osebno indiferenten do takih eksplozij. Ali mislite, da bi lahko prešel preko čustvene reakcije alžirskega naroda na to očitno ponižanje, da bi lahko ignoriral občutke arabskega sveta, Afrike in Azije, skratka vseh držav neangaži-ranega sveta? če mislite, da bi lahko prešel preko vsega tega, potem zahtevate od mene to, da priznam, da naša suverenost ni popolna, da dopuščam doma, na svojih tleh, to, kar pri vseh drugih obsojam. Dejansko bi to pomenilo onemogočati sodelovanje med nami, med Alžirijo in Francijo.
»Toda sodelovanje nudi velike prednosti, gospod predsednik,« se je glasilo novo vprašanje.
»Najbolj sem poudarjal prednosti, ki nam jih nudi-sodelovanje s Francijo. Toda če bi nas ta pomoč poniževala, pa četudi v najmanjši
meri, bo potrebno, da se ji odpovemo. Sodelovanje na nezdravih temeljih bi namreč povzročalo v Alžiriji stalno politično krizo. Zato vam moram popolnoma odkrito povedati, da je nujno, da popravimo evianske sporazume. Kako to storiti? Ne vem. V nobenem primeru pa ne bomo storili nobene sovražne geste v odnosu do Francije. Četudi bi naši odnosi s Francijo zaradi atomskih poskusov postali taki, kot so z vrsto drugih tujih držav, bomo do Francije ohranili veliko prijateljstvo, če pa je v interesu Francije, da sodeluje z nami, takimi, kakršni smo, bomo to samo pozdravili. Če pa to ni v njenem interesu, bomo to sicer obžalovali, toda brez dramatiziranja, brez demagogije in brez sovraštva.
»če sem vas dobro razumel, je bila razlastitev odgovor na atomsko eksplozijo«, je spet vprašal Jean Daniel, dopisnik Exprešsa.
»Nikakor! O bombi sem vam govoril zato, da bi vam pokazal, da nisem bil jaz tisti, ki se je izneveril duhu sporazuma. Razlastitve pa so del daljnosežne politike in sedanja je samo eden izmed vidikov te politike. To je politika samoupravljanja. Dobro veste, da je bilo 10 vedno cilj alžirske revolucije. Ali ste prebrali vrsto dekretov o samoupravljanju? Tu ni mogoče improvizirati. Ni resno, če to politiko razlagajo tako, da bi to razlaganje pripeljalo sodelovanje s Francijo v težavo, ali pa s tem, češ da imam osebno politične težave ... Ne, to ni resno.«	M.	Šuštar
/z včerajšnje	tren
Padec nove jordanske vlade
Demonstracije v državi in nezaupnica v skupščini
AMAN, 20. apr. (Reuter-Tanjug). Ko je po današnji deseturni razpravi o programu nove vlade 32 izmed skupno 58 poslancev jordanske skupščine, ki jih je večinoma imenoval kralj, izglasovalo nezaupnico premieru Samiru Rifaiu ter zahtevalo »dosledno in zvesto postavitev države ob novo ZAR«, je ta nocoj podal ostavko kralju, ki jo ja sprejel.
Premier Rifai je bil prisiljen k temu koraku zaradi globoke krize v državi, do katere je prišlo zlasti nocoj, ko so navzlic uvedbi policijske ure izbruhnile demonstracije tudi v Amanu, kjer so demonstranti protestirali proti vladi in zahtevali priključitev države k trojni federaciji ZAR, Sirije in Iraka. Med nocojšnjimi demonstracijami v jordanskem glavnem mestu sta policija in vojska streljali na demonstrante ter po nepotrjenih vesteh ubili 15 oseb. Pričakujejo, da bo zaradi napetega položaja kralj še nocoj razglasil obsedno stanje v vsej državi.
Jordanski skupščina je med današnjo razpravo ostro kritizirala program Rifaieve vlade, ki je bila sestavljena komaj pred 24 dnevi. Na vladin predlog, naj ji izglasujejo zaupnico, je večina poslancev otstro nastopila proti njenemu programu in kritizirala premierovo ravnanje, tako da je Rifai, še preden so zečali glasovati, izjavil, da se bo umaknil. Večina govornikov v skupščini je zahtevala, naj
Jordan uskladi svoje stališče z novo stvarnostjo v arab-sekm svetu ter prizna republikanski režim v Jemenu, v Amanu, pa naj sestavijo novo vlado.
Program nove Adulove vlade
Leopoldville, 20. apr. (AP-AFP). Kongoški premier Adula je danes razložil novinarjem glavne točke programa svoje nove vlade. Dejal je, da je v notranjepolitičnem programu sprejem predlogov za ustavno reformo, reorganizacijo vojske, gospodarsko obnovo in izdelavo investicijskega načrta z namenom, da bi spodbudili priliv tujega kapitala, v zunanji politiki pa bo Kongo vodil politiko neangažiranja, vendar se pri tem »ne bo odpovedal načelu svobodnega odločanaja.« Nova kongoška vlada si je zadala nalogo, da do 30. junija, to je dneva, ko je bila razglašena neodvisnost Konga, uredi odnose z Belgijo.
Val gospodarskih pretresov
Skrbi »zelenega kontinenta«
Ce si pobliže ogledamo gospodarsko panoramo Latinske Amerike v luči najnovejših statistik, so nam umljive zelo pesimistične ugotovitve, do katerih so hočeš nočeš ponovno prišli tukajšnji analitiki. Negativne tendence iz prejšnjih let so se nadaljevale tudi v letu 1962. Na dnevnem redu so ostale iste preglavice, a v zaostreni obliki: premajhno povečanje proizvodnje, povečanje zunanjetrgovinskih primanjkljajev, kopnenje deviznih rezerv, inflacija, poslabšanje življenjskih pogojev širših slojev in v končnem nasledku zaostritev socialnih konfliktov.
številke kažejo, da je val gospodarskih težav lani najhuje prizadel Argentino. Nacionalni bruto proizvod v tej, državi je leta 1962 občutno padel, zrasla je vojska brezposelnih, inflacijska krivulja pa se je začela vzpenjati z rekordno naglico. Velike težave v gospodarskem življenju imata tudi Cile in Kolumbija. Te težave so se jasno pokazale v uvedbi u-voznih omejitev, devalvaciji nacionalne valute ter socialnih in političnih vihrah. Majhni Urugvaj je spet postal eklatanten primer gospodarske stagnacije, ki jo spremljajo amflaeija in stavke.
I
Stari problemi čedalje bolj pereči
Gospodarski položaj Brazilije se je lani prav tako precej poslabšal. Inflacija je zavzela obseg, kakršnega ne pomnijo, letni tempo gospodarskega razvoja, ki je bil do nedavna največji na južnoameriških tleh, pa je zdrknil od 7 na 3,5%. To z drugimi besedami pomeni, da je lanska stopnja povečanja bruto proizvoda v največji latinskoameriški državi komaj krila prirastek prebivalstva.	-
Venezuela, Ekvador in Peru se imajo zahvaliti nekaterim specifičnim momentom začasnega značaja, da so bili manj prizadeti, vendar tudi tem državam ni prizanesla latinskoameriška plima gospodarskih težav. Tempo razvoja v teh andskih državah je precej počasnejši od brazilskega in po nobenem kriteriju ni bil zadovoljiv. Podobne gospodarske pre-tresljaje je občutila tudi Bolivija, kjer je gospodarska kriza močno podnetila socialna vrenja in pripeljala do odtekanja kapitala.
Razen čedalje večje socialne nestrpnosti in nacionalnega prebujanja postajajo stari problemi čedalje bolj
pereči in težavnejši in ni čudno, da je »zeleni kontinent« zdaj podoben ogromnemu ognjeniku pred izbruhom.
Vzroki takšnega položaja so dvojni. 'Na eni strani je tu anahronistična socialno-gospodarska struktura, ki omogoča koncentracijo bogastva v rokah maloštevilnih privilegiranih krogov in močno ovira splošni napredek. Na drugi strani pa niso nič manj važni zunanji vzroki — tuji kapital in progresivno poslabšanje zunanjetrgovinskega statusa mono-kultumih dežel na »zelenem kontinentu«.
Niti pri Argentini, ki brede iz krize v krizo, ni mogoče poudarjenih regresivnih značilnosti njenega gospodarstva pripisati izključno militarističnim avanturam.
Nedavno je objavila študijo o zunanji trgovini tudi Medameriška banka za razvoj. Njene ugotovitve:	na-
vzlic povečanemu obsegu (13 %) je bila vrednost latinskoameriškega izvoza v letu 1961 enaka (8,7 milijarde dolarjev) kakor pred štirimi leti. Razen močne ekspanzije izvoza industrializiranih področij in držav to pomeni, da je delež Latinske Amerike v svetovnem trgovinskem prometu iz leta v leto manjši.
Brazilski podatki o tem vznemirljivem pojavu so še natančnejši in še bolj drastični. V letu 1953 je največja latinskoameriška država izvozila okrog 4,4 milijona ton blaga in dobila zanj 1539 milijonov dolarjev. V letu 1961 so izvozili 12,7 milijona ton oziroma skoraj trikrat več, pa vendar je bil dohodek manjši — 1403 milijone dolarjev. Statistike nadalje povedo, da je znašala povprečna vrednost tone izvoženih proizvodov v 1953. letu 352 dolarjev, 1955.	—	230,
1957. — 179,	1959.	—	129,
1960. — 120, 1961. — 112 in v
prvem polletju 1962. leta — 99 dolarjev.
Draga pomoč
Brazilska vlada, ki je obravnavala severnoameriško pomoč glede na takšen položaj, je tudi uradno poudarila, da je ta pomoč zelo draga. Nota brazilskega veleposlaništva v Washingtonu, objavljena pred finančnimi pogajanji med Brazilijo in ZDA, poudarja, da je od septembra 1940 do oktobra 1962 prejela Brazilija 1064 milijonov dolarjev ameriške pomoči.
Večji del pomoči je dobila v obliki posojil preko Banke za uvoz in izvoz in AID. A ne samo, da sta ti dve ustanovi dobili obresti za te kredite, marveč sta tudi odobrili posojila s pogojem, da kupi Brazilija za ta sredstva severnoameriško blago. Med 1955. in 1961. letom so se proizvodi, ki jih uvaža Brazilija iz ZDA, podražili za 10 odst., kakor ugotavlja nota. V istem obdobju so znatno padle cene brazilskih izvoznih proizvodov — v skupni vrednosti 1486 milijonov dolarjev. Ker odpade skoraj polovica brazilskega izvoza na ZDA, je imelo največ j o korist od tega padca cen severnoameriško gospodarstvo.
Na podlagi teh dejstev sta v noti povzeti naslednji ugotovitvi: 1. da so »sredstva, ki so jih dale (ZDA) na razpolago brazilskemu gospodarstvu, precej manjša, kakor to na splošno mislijo« (povprečno okrog 50 milijonov dolarjev na leto), 2. da je bil »efektivni padec cen v zadnjih letih večji kot skupna pomoč v vsem povojnem obdobju«.
Podobno sliko nudijo tudi odnosi z Zahodno Evropo, za ZDA najvažnejšim partnerjem Brazilije in Latinske Amerike. To je nedavno zelo jasno ponazoril brazilski veleposlanik v Bonnu. Med državami Evropske gospo-
darske skupnosti Zahodna Nemčija ni samo 'najvažnejši brazilski trgovinski partner, -ampak 50 tudi največ je zar hodnonemške investicije prav v Braziliji.
V desetletju 1952—1961 so se cene osmih glavnih zaho-dnonemških proizvodov, ki jih uvaža Brazilija, zvišale za 27 %. Hkrati so cene štirih najvažnejših brazilskih proizvodov, ki jih kupuje Zahodna Nemčfja, padle povprečno za 21,9 %. Da bi Brazilija dobila enak dohodek, kakor če bi cene ostale enake cenam iz 1952. leta, je morala v omenjenem desetletju — kakor je povedal njen veleposlanik v Bonnu — izvoziti precej več: kave 22.000 ton več, bombaža 47.000 ton, kakaa 10.000 ton in železne rude 2 milijona ton več. Ce pretvorimo ta padec cen v denarno vsoto — je Brazilija v desetletnem obdobju izgubila 515 milijonov mark glede na cene iz leta 1952 in 1,4 milijarde mark glede na cene iz leta 1954.
Privatne zahodnonemške investicije v Braziliji (640 milijonov mark) znesejo nekoliko več kot brazilske izgube. Po cenah iz leta 1954 — je poudaril brazilski veleposlanik v BonnU Ouro Preto — znašajo slabo polovico brazilskih izgub.
Te investicije označuje Zahodna Nemčija celo kot »pomoč« Braziliji. Vsekakor popolnoma neutemeljeno, ker zahodnonemški kapital prav tako računa za svoje usluge in izvaža profite.
Ce dodamo temu kompleksu gospodarskih odnosov z industrializiranimi državami še diskriminatorske ukrepe Evropske gospodarske skupnosti ali carinske pregrade ZDA, potem je jasno, zakaj tu tako uradno kot neuradno pripisujejo velik pomen bodoči svetovni konferenci o trgovini in razvoju.
D. Šubic
Tekgram/
INDONEZIJSKA DELEGACIJA NA KITAJSKEM — KANTON. Indonezijska vojaška delegacija, ki jo vodi vrhovni komandant indonezijske armade general Ahmad Jami, je dopotovala v Kanton na povabilo generala Lo Jui Cinga, šefa generalštaba kitajske armade.
OBISK ALI SABRIJA — PEKING. Predsednik izvršnega sveta ZAR Ali Sabri je prispel na štiridnevni obisk v LR Kitajsko.
CIKLON NAD INDIJO — ŠILONG. Državo Asam (na severozahodu Indije) je zajel ciklon, ki je trajal komaj dve minuti, zaradi njega pa je izgubilo življenje 62 ljudi, več kot 500 pa je hudo ranjenih. Poročajo, da je tisoče ljudi ostalo brez streh in da so pretrgane številne telefonske zveze.
TRGOVINSKI SPORAZUM MED BRAZILIJO IN ZSSR — RIO DE JANIERO. Brazilija in Sovjetska zveza sta sklenili nov trgovinski sporazum, po katerem se bo blagovna izmenjava med državama podvojila. Novi sporazum je sklenjen za tri leta, vrednost celotne blagovne izmenjave pa znaša 585 milijonov dolarjev.
SOVJETSKI ZDRAVNIKI V ZDA — MOSKVA. Iz Moskve je odpotovala v ZDA delegacija zdravnikov, ki se bo med enomesečnim bivanjem v tej deželi seznanila z delom svojih kolegov, obiskala pa bo tudi nekaj večjih ameriških mest.
IZBRUH VULKANA MIHARA — TOKIO. Vulkan Mihara na otoku Izu Ošima je v noči od sobote na nedeljo začel bruhati ogromne oblake pepela. Japonski meteorološki observatorij javlja, da izbruh ni povzročil škode niti terjal žrtev.
Pa še
SUŠENJE KAVE — V Braziliji je kava še vedno najmočnejša izvozna postavka; iz prodaje kave dobiva Brazilija več kot polovico eksportnih dohodkov. Na sliki: kavo sušijo pred pakiranjem na soncu.
MONARHA BREZ NASLEDNIKOV — Znani ameriški komentator Walter Lippmann tokrat ni imel dlake na jeziku: »V Franciji in Zahodni Nemčiji vladata monarha, prestolonaslednikov pa ni. Stara kralja nista bodočnosti niti pripravila niti ne moreta nanjo vplivati.«
v Afriki
OD NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA
Marca 1956 je indijska Komisija filmskih cenzorjev po predhodnem protestu afriških študentov v New Delhiju ter na zahtevo samega premiera Nehruja prepovedala predvajanje osmih filmov z »afriško tematiko«. Gre za hollywoodske stvaritve vrste »Afriška kraljica«, »Sneg na Kilimandžaru«, »Mo-gambo«, »Afriška pustolovščina« ter nekatere druge, ki jim zahodna kritika ni odrekla vseh umetniških lastnosti. Komisija je predvajanje filmov prepovedala z utemeljitvijo, da »prikazujejo afriško primitivno življenje na način, ki bi utegnil raniti afriško občutljivost«.
Ta gesta dovolj zgovorno opozarja na prizadevanja indijske vlade, da naveže in utrdi najboljše odnose ne samo z mladimi afriškimi državami, marveč z afriškim nacionalizmom kot političnim pojavom. Po drugi plati opozarja na poseben interes, ki ga ima Indija v Afriki zaradi blizu milijona naseljencev indijske narodnosti:	danda-
našnji je v vzhodni Afriki okoli 330.000 prebivalcev indijskega porekla, v Rodezi-jah in Njasi okoli 200.000, v Južnoafriški uniji pa približno 480.000. To in pa indijska želja, da pridobi na svojo stran politike nepovezovanja kar največ afriških držav, je ustvarilo položaj, v katerem je moč govoriti o pojavu »indijskega elementa v Afriki«.
Ko so Portugalci pred petimi stoletji pripluli do obal vzhodne Afrike, so naleteli na Indijce, ki so se naselili v obalnem pasu kot posojevalci denarja in trgovci.
850.000	Indijcev današnjega časa pa je prišlo v Afriko mnogo kasneje. Pred sto leti so Britanci — sledeč praksi s Trinidada, Jamaice in Gvajane — pripeljali v južno Afriko prvo skupino indijskih delavcev za težaška dela na sladkornih plantažah v Natalu. Do leta 1911 je prišlo v južno Afriko 143.000 indijskih delavcev, od tega pa se jih je vrnilo po izteku delovne pogodbe nazaj v Indijo samo 27.000; precej pa jih je pomrlo zaradi podhranjenosti in bolezni, precej pa jih je ostalo. Dovolj zgovorno je dejstvo, da je bila Južnoafriška
unija v prvih desetletjih tega stoletja središče indijskih nacionalnih prizadevanj in da se je v njej začela kariera velikega indijskega voditelja Ghandija. Leta 1960 je bilo 90 % južnoafriških Indijcev rojenih v Uniji. Med njimi jih je bilo malo, ki bi kazali željo po vrnitvi v »stari kraj«, kjer je življenjski standard mnogo nižji — od leta 1945 do leta 1961 jih je odpotovalo samo 750, čeprav je južnoafriška vlada razpisala posebne premije za povratnike.
Indijsko priseljevanje v vzhodno Afriko se je v večjem obsegu začelo šele leta 1896, ko so Britanci pripeljali prvo skupino delavcev za gradnjo proge Kenija—Uganda. Delo je bilo naporno in je zahtevalo obilo človeških žrtev. Drugače kot v Južni Afriki je v vzhodni Afriki ostal po izteku delovne pogodbe le manjši del: 6700 ljudi od 32.000 delavcev, ki so jih bili najeli za gradnjo proge. Danes je v vzhodni Afriki — se pravi v Tanganjiki, Keniji, Ugandi in Zanzibaru —
330.000	Indijcev. Od tega števila jih je kar 80% naseljenih v manj kot dvajset večjih mestih. Ta podatek brez dvoma kar najbolj zgovorno priča o položaju, ki ga imajo Indijci v afriških skupnostih.
Trgovci in uradniki
Pravkar navedeni podatek pomeni, da so postali Indijci predvsem mestno prebivalstvo, se pravi tisti del državljanov, ki se ukvarja predvsem s trgovino in posredniškimi posli, v rokah katerega prihaja do prvobitne akumulacije kapitala in ki ima zaradi svojega »mestnega« položaja največ možnosti za prvostopenjsko šolanje in ki mu je zaradi vsega tega odprta končno pot na nižje ter srednje uradniške položaje v državni administraciji. V Keniji in Tanganjiki je le malo primerov, da bi se Afričani v večjem obsegu in z večjim uspehom ukvarjali s trgovino; nekaj več je afriške trgovine v Ugandi, vendar je v vsej vzhodni Afriki Indijec pojem za detajlističnega trgovca. Winston Churchill je ob neki priložnosti lepo opisal vlogo indijskega trgovca, ko je dejal, da so se Indijci »ohranili tako, da so prodrli na vsa mesta, kamor belec nikoli ne bi šel in kjer belec nikoli ne bi mogel zaslužiti za preživljanje«. Mirna tega so se Indijci že zgodaj organizirali, in sicer na versko nacionalni podlagi: pripadniki hindujske vere, muslimani ter ismailiti Aga Kana. Posebno slednji so bili pri tem uspešni. Ko je prejšnji Aga Kan leta 1890 prvič obiskal Afriko, so ga njegovi verniki odtehtali v zlatu, platini in diamantih: večina tega daru je šla za gradnjo
ismailitskih klubov, šol, bolnišnic in podobno. Enako je bilo v vseh deželah vzhodne Afrike, kjer so se Indijci združevali v nacionalne verske organizacije zaprtega tipa.
Ta poseben socialni položaj se je odražal tudi na političnem področju. Tako imenovani »azijski naseljenci« so imeli pogosto posebne interese ter so pogosto delovali kot sredstvo za »pritisk«. K temu je britanska kolonialna uprava načrtno igrala na karto rasnih različnosti ter si prizadevala preprečiti kakršnokoli rasno zbliževanje med Afričani in Indijci. Tan-ganjiški Zakonodajni svet je imel leta 1955 mesta razdeljena na tri enake skupine: po enajst med Indijci, belci in Afričani. Leta 1959 je prišlo do znanega bojkota neafriške trgovine v Ugandi. Sprožila ga je . »Uganda National Mo-vement« proti načrtom za posebno jieafriško predstavništvo v Zakonodajnem svetu. Bojkot je bil v prvi vrsti naperjen zoper indijske trgovce. Zaradi podobnega fazarizira-nja azijskih prebivalcev je nastalo v preteklosti še mnogo drugih trenj, pa tudi sedanjost ni popolnoma imuna pred njimi. V okviru razprav o enopartijskem sistemu ter izgradnji brezrazredne družbe so se v Tanganjiki pojavile idejno popolnoma zmedene misli o tem, da tanganjiška družba sploh ne more biti brezrazredna, ker živi v njenem okviru indijska družba
kot poseben sloj. Pri tem je šlo za zmešnjavo pojmov razreda in rase; bolj konkreten je bil odpor deia indijskih trgovcev zoper ustanavljanje potrošniških zadrug, ki pomenijo	neposreden poseg
Afričanov v afriško trgovino. V Keniji so v okviru sedanje predvolilne kampanje nekateri	politični voditelji
KANU zagrozili, da bodo organizirali bojkot indijske trgovine, če bodo Indijci volili za nasprotne stranke. Vsekakor pri tem ne gre za ravnanje, ki naj bi zaslužilo najbolj pozitivno oceno: vendar pa ta girožnja dokazuje, da se obogateli in uspeli del indijskih meščanov ne veže na afriške nacionalistične težnje, marveč na tako imenovane »zmerne« sile v Keniji. Kot rečeno, gre pri tem za del »azijskih naseljencev« za tisti del, ki vidi svojo perspektivo 'v meščanski družbi; dobršen del Indijcev v Afriki so kajpada polkvalificirani in kvalificirani delavci, katerih interesi so mnogo bolj »afriški«. K njim je treba prišteti napredno inteligenco, ki išče svojo perspektivo v socializmu.
Očrtal jo: je premier Nehru v govoru pred parlamentom leta 1953, ko so afriške osvobodilne težnje že visoko dvignile svojo zastavo. Nehru je tedaj zavrnil očitke o »indijskem imperializmu«; indijska vlada je po njegovih besedah pojasnila svojim ljudem, da od nje ne morejo pričakovati
zaščite za posebne koristi, ki ne bi bile v skladu s koristmi afriških ljudstev. Nehru je opozoril na prednostno vlogo afriškega nacionalizma ter poudaril, da je Indija sicer pripravljena branitj svoje ljudi, njih koristi ter njihovo dostojanstvo, vendar ne proti koristim Afričanov, kajti »vi ste njihovi gostje ...«. Ta splošna linija je ohranila veljavo do danes: vsaka drugačna politika bi bila ob vitalnosti in občutljivosti afriškega nacionalističnega čustvovanja napačna.
V sedanjih razmerah veljajo v deželah nekdanje britanske vzhodne Afrike ustavna in zakonska zagotovila, ki sicer ne dajejo neafričanom nobenih posebnih pravic, ki pa jim zagotavljajo enakopraven položaj z Afričani — in to je edina normalna podlaga za nadaljnji razvoj odnosov med obema skupinama, od katerih je afriška kajpada večinska. Drugačen je položaj v Južnoafriški uniji, kjer veljajo za indijsko prebivalstvo podobne rasistične omejitve kot za Afričane. Tod je boj zoper apartheid ena od stičnih točk, ki veže azijsko in afriško prebivalstvo; boj zoper južnoafriško politiko rasnega razlikovanja pa je tudi eno od področij, kjer se afriški interesi iicTenitificirajo z indijskimi, kar dokazuje ostro zasnovan bojkot južnoafriške trgovine s strani afriških držav ter Indije.
Marjan Sedmak
’	■	j
'
/ ■
INDIJCI V KENIJI — Precejšen del takoimenova-nega »srednjega sloja« v poslovnem življenju Kenije držijo v rokah Indijci. Na sliki: prizor ia indijske trgovine v Nairobiju.
Od starih topov do „fičkov”
Brutoprodukt Crvene zastave letos 13-krat večji kot leta 1954
Zavodi »Crvena zastava« slavijo letos 110-letnico obstoja. Leta 1853 so v središču Sumadije, v Kragujevcu, ustanovili topolivarno. Od takrat so v Kragujevcu izdelovali topove, prikolice, pluge, kovinske postelje i"n naposled — sodobne avtomobile. Pomemben dogodek v razvoju tovarne je bil sklep (leta 1953). da bodo začeli izdelovati tudi lažja vozila. Ob tej priložnosti se je 90°0 delavcev odreklo dela osebnih dohodkov in tako dalo prvi prispevek za začetek adaptacij prostorov, organizacijo montaže in proizvodnjo vozil. Začeli so graditi sodobno tovarno — in 6. julija 1962 so v njej zabrneli stroii. Tovarna meri 100.000 m2, stroji in oprema (večino so kupili v tujini!) pa so valjali 15 milijard dinarjev.
Osnovna vlaganja v tovarno so postavila trdne temelje za še nadaljnji razvoj v prihodnosti. Po dograditvi nekaterih objektov bodo lahko v Kragujevcu naredili na leto 83 tisoč vozil. Tovarna, kakršna je danes, pa lahko pošlje na trg letno 32.0000 vozil.
Sedaj dela v okviru zavoda »Crvena ' zastava« pet samostojnih tovarn — tovarna avtomobilov, motorjev, orodja in druge. O razvoju zavoda zgovorno priča podatek, da bo brutoprodukt letos v primerjavi z letom 1954 skoraj 13-krat večji!
Najnovejši podatki o proizvodnji vozil v letu 1963
Letos bodo poslali na trg 26.648 vozil vseh vrst. Letošnji plan zavoda »Crvena zastava« predvideva rekord-do proizvodnjo »fickov«. Izdelali jih bodo 18.000! Razen tega bodo izdelali letos še 3600 »Zastava 1300«, 43 — »Zastava 2300« itd.
V prvih mesecih letos so plan z uspehom uresničili. Januarja so izdelali 1510, februarja 2220, marca pa 2714 vozil. Med 6444 avtomobili je največ »fičkov« — 4058. če bi primerjali proizvodnjo prvega letošnjega tromesečja z lanskim, bi ugotovili, da so letos naredili za 150 0 o več.
Težave s kooperanti
»Crvena zastava« sodeluje z več kot 60 podjetji, ki dobavljajo končne izdelke — dele za avtomobile. Kooperacijska podjetja pošljejo na leto tovarni za več kot 10 milijard dinarjev raznih delov. In čc povemo še to v odstotkih: 65 odstotkov skupne vrednosti vozila naredijo v tovarni, 35 odstotkov pa razna koopera-
cijska podjetja. Vendar imajo s kooperanti precej težav, predvsem zaradi nespoštovanja rokov dobave in kakovosti izdelkov. Poseben problem pa so cene izdelkov, ki jih dobavljajo kooperanti. Kljub večletnim prizadevanjem mora »Crvena zastava« plačati za kilogram barve pri domačih podjetjih 1250 din, stroški za uvoženi kilogram barve pa znašajo 830 din.
Bržkone tudi letošnjo zimo nižje cene
Pred dnevi je bila skupina novinarjev’ iz vse Jugoslavije v Kragujevcu. Po ogledu tovarne so se pogovarjali z direktorjem tovarne avtomobilov inženirjem Momirom Ze-čevičem.
— Kaj je treba še uvažati za proizvodnjo »fičkov«?
— Pločevino za karoserije, nekatera tesnila, nekaj barve in nekatere manjše dele.
— Ali »fičkote« tudi izvažate?
— Da. Predvsem na Finsko (doslej smo jih tja prodali več tisoč). Manjše količine pa smo doslej izvozili tudi na Madžarsko in v Bolgarijo.
— Kakšna je izvozna cena?
— 850 dolarjev.
— Zakaj ste letos pozimi znižali cene?
— Zimska konservacija vozil in stalno negovanje bi veljala več. Pozimi pa, kot veste, ni najboljša sezona za prodajo avtomobilov’.
— Boste znižali cene »fičkov« tudi letos pozimi?
— Da. bržkone!
— Kot vemo, boste letos dosegli rekordno proizvodnjo »fičkov«. Jih boste iahko prodali?
— Menim. da. Do konca maja imamo vse »Zastave 750« prodane. Z drugimi besedami
— kupec, ki plača te dni, bo avtomobil dobil sredi junija.
— Govori se, da pripravljate industrijski remont obrabljenih avtomobilov. Ali je to točno?
— O tem razmišljamo. Vendar je sedaj še premalo izrabljenih avtomobilov, da bi kazalo opravljati generalna popravila na tekočem traku. Bilo bi predrago. Kdaj? To je težko reči. Menim pa, da dve ali tri leta v tovarni tega ne bomo delali.
— Kupci vedo, da so v različnih trgovinah različne cene za enake dele. Kaj pravite na to?
— To je točno. Zato že nekaj časa pripravljamo enoten cenik za vse rezervne dele, trgovska podjetja pa bodo dobila rabat. Povedati moram, da pripravljamo tudi normative za vse operacije v servisnih delavnicah. Tako bomo skušali doseči, da bo cena za enako storitev v vseh servisih — enaka! Sicer pa so servisi problem. Izdelali smo program za razvoj servisne službe za naslednjih petnajst let. Potrebovali bi 15 milijard dinarjev, če bi hoteli zadostiti potrebam. Kje dobiti toliko denarja, je za sedaj še vprašanje. Jasno pa je, da tovarna veliko sredstev ne bo mogla oddvojiti.
— Ali lahko poveste, kako dolga je življenjska doba »ficka« do prvega generalnega popravila?
— To je odvisno predvsem od cest, voznika . . . Povprečno lahko rečem, kot smo obveščeni, prevozijo »ficki« do prve generalne v Sloveniji 90 tisoč kilometrov, v Srbiji pa povprečno 60.000 km!
— Ali vidite kakšne možnosti za stalno znižanje cen »fička«?
— Zaenkrat ne.
Nekdaj so izdelovali le pluge in stare topove. I.eta 1954 so poslali na trg med drugim 25 »fičkov«. letos jih bodo 18.000: do konca lanskega leta pa so izdelali skupno 55.176 vezil trinajstih različnih vrst. Moderna tovarna je začela delati. Industrijski trak se pomika od stiskalnic do kontrolnih instrumentov . ..
Vsakih 7 minut zapelje med drugim s traku nov avtomobil, Zastava 750.
Vojko Černelč
Jugoslovani živimo vse dlje!
0 /ŠTANIM
2. mestom
/f/j HUD/ HJ A/A
G
um JU MA ■^S| 1000 ?REB!mCE\f'
Q vem6i?a Q BELčf/74 O AVSTRIJA O) SZEDSK4
%!{JCfOSLAVm
'10 UM El/0/ NA 1UL/U PREBIVALCEV
TfcA liiv
•I
.c-« U
M-.. G
Po umrljivosti ie predvojna Jugoslavija zavzemala v Evropi drugo mesto (na prvem je bila Španija). Leta 1960 smo bili na 13. mestu, boljšem kot n. pr. Švedska. Avstrija. Belgija. Nemčija in Anglija!
Evropske cenitve obetajo našim deklicam, rojenim leta 1958 in 1959, da bodo v povprečju učakale nad 64 let, dečki iste starosti pa nad 61 let.
Konjske dirke so vabljiv cilj za tisoče
Razmah turizma tudi v krajih ljutomerske občine
Zabeleženo
O turizmu v občini Ljutomer razmišljajo resneje šele zadnja leta. Slab obisk na postojanki v Jeruzalemu jih ni omajal v teh prizadevanjih. Glavna ovira za razmah turizma v privlačnih prleških vinskih goricah so slabe ceste. Ljutomer je še zmerom s svojo okolico odrszan od severne magistrale in asfaltne ceste v Ormožu.
Prav zaradi tega so predvideli letos 103 milijone a3n za urejanje cest. Najvažnejša investicija bo vsekakor asfaltiranje ceste iz Ljutomera v Radence, s čimer bo tudi Ljutomer povezan po asfaltnem traku z našim cestnim omrežjem. To pa bo brez dvoma vplivalo tudi na večji obisk tujih gostov v teh krajih.
Med turistično zanimivimi kraji v okolici sta vsekakor Jeruzalem in Železne dveri, dve postojanki, ki slovita po svojih vinskih goricah in najboljšem vinu. Obe postojanki še nista dovolj urejeni, saj primanjkuje prenočišč. Tako bi morali na Jeruzalemu v ta namen investirati najmanj 10 milijonov din. Pri Železnih dverih urejajo in razširjajo
ribnike, nedograjeno pa je a'o letos ostalo tudi kopališče, ki ga nameravajo zgraditi prvenstveno s prostovoljnim delom mladine. Z ureditvijo okolice bi lahko postale Železne dveri privlačen turistični kraj. Seveda pa lahko odigra v turizmu tega področja pomembno mesto tudi Ljutomer.
Najbolj privlačne so za mesto tradicionalne konjske a'irke. Letos bodo v programu tudi tri konjeniške prireditve, med njimi jugoslovanski kasaški derbi. Za konjske dirke v Ljutomeru so se doslej zlasti zanimali tujci iz Italije in Avstrije, če bi v vse to vključili še primerno propagando za lovski turizem, zlasti za lov na poljsko kuretino, bi se to zanimanje gotovo še poveča-
Težko je seči v roko sosedu
Na nedavnem občnem zboru republiškega odbora sindi. kata delavcev prometa in zvez so v referatu med drugim povedali tudi tole:
»Posebno vprašanje je uvajanje novih linij. Pod pogoji enakih cen je taktika sestavljanja voznih redov ostala edino sredstvo konkurence. Podjetje je uvedlo novo vožnjo tam. kjer je opazilo, da je vožnja konkurenčnega podjetja dobro zasedena. Novo vožnjo je navadno postavilo pred obstoječo. Na ta način se je presledek med posameznimi vožnjami ob določenih urah tako zgostil, da so avtobusi odhajali v isto smer s presledkom nekaj minut. Majhni presledki pa so omogočali. da so se avtobusi na linijah prehitevali z namenom, da drug drugemu odvzamejo potnike, ki so čakali na postajah. V letu 1962 je bilo v času veljavnosti objavljenih letnih voznih redov vneseno naknadno 146 sprememb in novih voženj.«
Tako nelojalno konkurenco je verjetno marsikdo že občutil na lastni koži. Namesto, da bi se podjetja trudila, da bi potnikom zagotovila udobno, varilo in prijetno vožnjo, ter se trudila, da bi imeli šoferji in sprevodniki do potnikov dober odnos, se šoferji med preklinjanjem prehitevajo kot za stavo in spravljajo v nevarnost sebe in potnike.
Pa ni le to. če bi konkurenčna pod etja med seboj sode-lovala, bi lahko prilagodila število in čas voženj potrebam potnikov ter hkrati bolie izkoriščala avtobusne kapacitete.
Trditve, navedene v refera. tu. so potrdili tudi mnogi diskutanti. Predstavnik podjetja Ljubljana transport pa je povedal med drugim tudi tole:
»že pet let uspešno sodelujemo s podjetjem Intereuropa iz Kopra, pred kratkim so se nam pridružila nekatera gorenjska avtobusna podjetja, nekatero, druga pa že prej. sodelujemo v več poslovnih združenjih, ne moremo in ne moremo pa se sporazumeti z avtobusnim podjetjem iz is. tega kraja.«
To najbrž ne potrebuje komentarja.
A. N.
Nov Tomosov »spaček«
Ljubljana, 21. apr. (Tanjug). Na letošnjem drugem sejmu motorjev in motornih vozil, ki bo od 10. do 19. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, bodo razstavila naša podjetja več novosti.
Mariborska tovarna motorjev in avtomobilov TAM bo pokazala nov tip avtobusa in tovornega avtomobila za prevoz sadja. Tovarna Tomos iz Kopra bo razstavljala nov model spačka z močnejšim motorjem. Tovarna Torpedo iz Reke obljublja zanimiv model motornega čolna, ljubljansko podjetje Avto-montaža pa novo modifikacijo fička. Isto podjetje bo razstavilo še dva modela samonosnih karoserij za avtobuse. Novosti pripravljajo tudi drugi predstavniki avtomobilske industrije in njihovi kooperanti.
Izvoz verig
Kragujevac, 21. apr. (Tanjug). Tovarna verig, »Filip Kljajič« je izvozila te dni prve metre svojih izdelkov v Mehiko, Gano in Indijo. Zanimanje za te izdelke je tudi v Egiptu, v Poljski, Madžarski in Bolgariji. Ta tovarna je v prvem tromesečju presegla plan za 10%. Poslovne stroške je zmanjšalo za 5“/o.
OB TORKIH	„
V NAŠEM JUTRANJIKU’! ZA DOM IN DRUŽINO,*!*
%
.06 V .*V
'H ,, 'St
VSE O SODOBNI MEDICINI — Skupnost hrvaških zdravstvenih ustanov je na zagrebškem velesejmu pripravila zanimivo razstavo »Medicina in tehnika«. Na sliki: V ameriškem paviljonu so razstavili med drugim tudi popolno opremo za operacijsko sobo.	Foto:	Z.	Filija
Postopoma dohajamo tujino
Poučen sprehod po razstavi »Medicina in tehnika« v Zagrebu
Skupnost hrvaških zdravstvenih ustanov si je kot organizator letošnje razstave »Medicina in tehnika« na zagrebškem spomladanskem velesejmu zastavila nedvomno zelo zahtevno nalogo, ko je sklenila, da naj bi ta razstava prikazala »vse. kar se v sodobni medicini lahko prikaže in kar je vredno videti«. Ta velikopotezen načrt so z razstavo tudi dejansko realizirali.
Ne pomnimo, da bi v okviru naših razstav kdajkoli to več kot interesantno področje farmacevtske industrije in industrije medicinskih aparatov razgrnili pred obiskovalce na tako pregleden in sistematičen način. Razstava je razdeljena v tri dele ter prikazuje v prvem delu medicinske instrumente, aparate in opremo za klinike, bolnišnice in zdravstvene ustanove. Drugi del obsega razstavo farmacevtskih proizvodov, raznih kemikalij, potrebščine za laboratorije in ortopedske pripomočke. V tretjem delu pa so razstavljena prometna sredstva za razne zdravstvene potrebe in sredstva za reševanje.
Proizvodne uspehe cenimo, če jih dobro poznamo
Sprehod skozi vse tri paviljone zapusti predvsem dva nepozabna vtisa. Prvi je v tem, da nam je 160 inozemskih razstavljalcev iz 16 držav, vključujoč ZDA in Sovjetsko zvezo, pripravilo nad vse zanimivo srečanje z zares vrhunskimi storitvami medicinske opreme v svetu. Drug, nam še posebej drag vtis, pa jo izzvalo presenečenje, ki ga je pripravila naša domača industrija s svojimi dosežki na tem področju. Proizvodnja medicinskih aparatov in far-
macevtskih proizvodov je namreč pri nas še relativno zelo mlada in čeprav nima prednosti, ki jih sicer daje tradicija, so vendar razstavljalci glede marsičesa predstavili svoje izdelke enakovredno inozemstvu. Z vse razstave diha težnja, da bi zlasti zdravstvene kolektive seznanili o tem, kaj vse si že lahko nabavijo doma. Podatki, ki hkrati pričajo o močnem uveljavljanju te naše industrije na tujih tržiščih, pa so najboljše jam-’ stvo, da gre za kvalitetno res prvovrstne izdelke. Poudarek na komercialnost je v tem bolj potreben, ker nas praksa opozarja, da zdravstvene ustanove dejansko premalo poznajo domačo proizvodnjo medicinskih aparatur in opreme ter marsikdaj še naročajo v inozemstvu stvari, ki bi jih lahko dobile doma.
Poglejmo nekatere podatke s področja farmacevtske proizvodnje. še leta 1950 srno imeli vsega le 250 domačih zdravil, lani pa že 886. Povsem smo se osamosvojili v proizvodnji antibiotikov, ki predstavljajo 50 skupne vrednosti zdravil. Za lep izvozni uspeh pa lahko štejemo primer zagrebškega podjetja »Jugosanitaria«, ki je lani izvozilo številne medicinske aparate na razna tržišča, od skupnega izvoza kar 80 "o na
tržišča s konvertibilno valuto.
V velikem paviljonu so zasedla razstavni prostor naša podjetja avtomobilske industrije kot Zastava, TAM. Zmaj, Utva Tomos, Pretiš, Industrija motornih vozil iz Novega mesta in drugi. Od majhnih okretnih rešilnih voz do velikih popolnoma opremljenih prevoznih ambulant so nam predstavila celo lestvico vozil, ki jih potrebujejo različne zdravstvene ustanove. Zlasti velikega pomena so prevozne zobne ambulante, kakršne že uporablja na primer ljubljanska šolska poliklinika za zdravljenje otroka v oddaljenih zaselkih. Imeli pa smo priložnost videti med drugim tudi sodobno opremljene rešilne avtomobile, v katerih ie mogoče že med prevozom dati bolniku transfuzijo, kisik in ki imajo UKV in druge aparature. Tudi za prevozna sredstva za transfuzijsko službo so pripravili nekaj novosti.
Aparature, ki pomenijo življenje
Medtem ko je na razstavi pritegnila pozornost zdravstvenih delavcev marsikatera drobna novost pri medicinskih aparatih, pa je laika im-presionirala še zlasti razstava tistih aparatur, o katerih vse pogosteje beremo, pa si jih praktično težko predstavljamo. Umetno srce, ki nadomesti med operacijo delovanje najvažnejšega človeškega organa, umetna ledvica, ki ob poškodbi ali bolezni v kritični dobi zdravljenja nadomeste živ organ, sta prav gotovo vrhunca sodobne medicinske tehnike, ki v spretnih rokah kirurga in zdravnika pomagata reševati nekdaj neoz-
dravljivo bolne. Ob razstavljenih predmetih, pri katerih je nazorno prikazana uporaba, se ustavljajo številne skupine obiskovalcev in človeku je prijetno, ko pomisli, da imajo te važne pripomočke tudi že nekatere naše zdravstvene ustanove. Izredne pozornosti pa so bili na razstavi deležni tudi izdelki sovjetskih proizvajalcev, zlasti bogat izbor najrazličnejšega instru mentarija ter aparatur za operacije in šivanje žil.
Na specialni razstavi »Sodobno zdravstvo v ZDA« je na zelo zanimiv način prikazan razvoj tamkajšnje zdravstvene službe. Obiskovalec se za trenutek prestavi v okolje bolniške sobe, sobe za novorojenčke, v oddelek, kjer upor rahljajo atomsko energijo v zdravstvene namene, v zobno ambulanto, v operacijsko sobo itd. Zanimiva je primerjava podatkov o njihovem sistemu socialnega zavarovanja in našem sistemu. Očitna je precejšnja razlika, in to v dobro naši službi, saj izpisani računi kažejo, da je delež zavarovanca pri nekaterih stroških zdravljenja v ZDA precej večji kot pa pri nas.
Ne bi mogli reči, da nista zelo dobri tudi naši dve specialni razstavi, in to razstava zaščitne opreme delavcev na delovnih mestih in propagandna razstava o prometni varnosti. Organizirali sta jih Avto-moto zveza Hrvatske in državni sekretariat za notranje zadeve Hrvatske. Obe razstavi imata vzgojni in propagandni pomen ter naj bi vplivali na nadaljnji razvoj higiensko tehnične zaščite in prometne varnosti.
Marija Namorš
2/3 gozdov v družbenem upravljanju
Zadruga v črni je s smotrnimi pogodbami dosegia lepe uspehe
Kmetijska zadruga Crna na Koroškem je sorazmerno pozno, šele lansko jesen, začela sklepati pogodbe z zasebnimi lastniki gozdov o podružblja-nju gozdne proizvodnje. Doslej pa je z ustreznimi pogodbami zajela preko 3000 ha, ali skoraj dve tretjini vseh zasebnih gozdov na svojem območju; z odstotkom podružbljenih gozdov je prehitela celo kmetijski zadrugi Vuzenica in Podvelka, ki sta začeli sklepati pogodbe mnogo prej.
Zadružni kolektiv v črni se jc- na sklepanju pogodb o po-družbljenju proizvodnje v zasebnih gozdovih dobro pripravil. Verjetno je tako pozno začel sklepati pogodbe prav zaradi temeljitih priprav. To se zdaj dobro odraža tudi v vsebini pogodb, v ka-
lo. Konjeniški klub v Ljutomeru je na primer pred nedavnim dobil tudi pismeno obvestilo Turističnega društva v Dubrovniku, pri katerem se je večje število angleških in ameriških turistov zanimalo za konjeniški šport v Ljutomeru. Seved'a bi morali, kot zatrjujejo pri Konjeniškem klubu, nekaj več investirati v ureditev tribun in ostalih objektov, medtem ko je dirkalna steza že zgrajena v skladu s predpisi, ki veljajo za ta šport v Evropi. Konjeniški šport bi skupaj z dobro reklamo za jeruzalemska vina znatno pripomogel k razmahu turizma na tem področju. Pričakujejo, da se bo z letošnjo dograditvijo ceste v Rad'ence marsikaj spremenilo. S tem pa bodo seveda odprti problemi še močneje potrkali na vrata občinskega gospodarstva, čeprav je promet v gostinstvu dosegel v obeh sektorjih lastništva lani le okrog 94 milijonov din, te panoge ne gre podcenjevati.	—	**
SMOTRNE POGODBE — Kmetijska zadruga v Orni na Koroškem je s smotrnimi pogodbami z zasebnimi lastniki dosegla lepe uspehe pri po-družbljanju gozdov. Na sliki: Zadružni gozdni delavci pri delu v zasebnem gozdu. Foto; J. Petek
terih piše, da lastnik daje svoj gozd zadrugi v upravljanje za 10 let; če šest mesecev pred iztekom tega roka ne odpove pogodbe niti zadruga niti lastnik, pa se avtomatično podaljša za nadaljnjih 10 let. Vsem pogodbenikom bo zadruga plačevala les na panju oziroma jim bo dajala ustrezno rento, izračunano po etatu lesa; dela, ki jih bodo opravili pri poseku in spravilu lesa do kamionske ceste, pa jim bo plačala po vsakoletnem dogovoru. Zadruga jim hkrati zagotovi tehnični les za lastne potrebe, potrebna drva in nekaj stelje. Njihovi bodo tudi vsi odpadki pri poseku tehničnega lesa.
V okviru takšnih desetletnih pogodb sklepajo še letne po godbe o tem, katera dela bo opravil lastnik gozda in za kakšno plačilo. Tega namreč ni mogoče določiti za 10 let vnaprej, ker se bodo v tako dolgem času spremenile sposobnosti družin za delo in verjetno tudi osebni prejemki delavcev.
V enoletni pogodbi si je na primer' Rudolf Mihev iz Podpece, ki ima na posestvu tudi za delo sposobnega sina, zagotovil, da bo letos za ustrezno plačilo posekal v svojem gozdu 180 kub. metrov tehničnega lesa in ga s svojo živino spravil do kamionske ceste. Takšnih lastnikov gozdov, kot je Mihev, pa je malo. Nekateri opravijo samo nekatera dela, nekateri pa celo nič. Delovni kolektiv zadruge, ki ima ustrezno mehanizacijo, opravi pri poseku in spravilu lesa približno polovico vseh
del v zasebnih gozdovih na svojem območju.
Pogodbe omogočajo dobro gospodarjenje
Posebna značilnost pogodb kmetijske zadruge črna z zasebnimi lastniki gozdov je v tem, da lastnik dobi vsako leto enako »rento«, ki je izračunana na ospovi desetletnega etata, četudi morda kakšno leto zadruga poseka manj lesa v njegovem gozdu. S tem si je zadruga zagotovila boljše gospodarjenje v gozdovih in večjo sečnjo tam, kjer je več zrelega lesa, zasebni lastniki pa ustrezne letne dohodke za vzdrževanje ali dodatek pri vzdrževanju družine. V desetih letih pa bo seveda zadruga posekala v vsakem gozdu toliko lesa, kolikor ustreza desetletnemu etatu.
Druga značilnost je, da pogodba daje lastniku gozda pravico, da nadzoruje, da ne bi zadružni strokovnjaki delali v njegovem gozdu škode z namenom, da bi povečali svoje dohodke. Če opazi kakšno nepravilnost, ki je v nasprotju s predpisi ali dobrim gospodarjenjem, jo lahko prijavi gozdni inšpekciji. Ker njegov letni dohodek iz gozda, ki ga je dal zadrugi v upravljanje, ni odvisen od vsakoletnega poseka, bo seveda čuval svoj gozd pred prekomernim posekom ali povzročanjem druge škode. S tem se močno poveča skrb za dobro gospodarjenje v gozdu. Zagotovljena je medsebojna kontrola med zadrugo in lastnikom gozda.
Pogodbe zajemajo tudi nego zasebnih gozdov. Ker so stroški za vzdrževanje in obnovo gozdov vračunani v ceni lesa, bo lastnik gozda zahteval ustrezno nego in spodbujal zadružni kolektiv, kadar bo potrebno, da bo svoje naloge dobro opravljal. To je mnogo bolje, kot če bi bilo s pogodbami domenjeno, da
bo vzdrževalna dela lastnik gozda posebej plačal zadrugi.
Zanimanje tudi za zakup gozdov
Nekaj lastnikov gozdov na območju kmetijske zadruge črna se zanima tudi za zakup gozdov. Vodstvo zadruge sc z nekaterimi že dogovarja o tem, saj bo tako doseglo še višjo stopnjo podružblje-nja. Med tistimi, ki se zanimajo za zakup gozdov, je tudi Rudolf Mihev. V pogodbo, ki jo je že sklenil z zadrugo, je dal pripisati, da se,desetletna pogodba razveljavi, če z zadrugo sklene ustrezno zakupno pogodbo. Seveda se je zadružni kolektiv strinjal s takšnim dodatkom.
Prostovoljni dogovori imajo prednost
Veliko večino sedanjih pogodb je kmetijska zadruga črna sklenila v enem mesecu. To je uspelo predvsem zaradi dobrih priprav. Ko je zadružni kolektiv izdelal kalkulacije stroškov, so jih razmnožili in na sestankih z lastniki gozdov razdelili; hkrati pa so jim obrazložili nam,en podružbljenia gozdne proizvodnje. Pogodbe sc začeli sklepati šele takrat, ko so lastniki gozdov vse to dobro proučili.
Kaj pa bo s tisto tretjino gozdov na območju kmetijske zadruge črna, ki še ni v družbenem upravljanju? člani zadružnega kolektiva s takšnimi lastniki gozdov še razpravljajo o sklepanju pogodb. Sicer jih lahko k ustreznemu vzdrževanju gozdov prisilijo z občinskim odlokom, vendar v zadrugi menijo, da s sprejetjem odloka še lahko počakajo. Pravijo, da z zasebnimi lastniki gozdov lahko ustvarijo pristnejše odnose z ustreznimi dogovori na prostovoljni osnovi kot s prisilnim ukrepom. Verjetno pa bo tudi tak ukrep potreben, vendar kasneje in verjetno le za malo lastnikov. J. Petek
Poplačani napori
Bel je, 21. aprila (Tanjug). — Delegati na letni konferenci sindikalne organizacije kme-tijsko-industrijskega kombinata Belje, ki je bila danes, so največ govorili o vlogi kolektiva in njegovih organih upravljanja pri uresničevanju obsežnih nalog kombinata ter o skrbi za človeka in njegov življenjski standard. Ugotavljali so, da so se beljski delavci in uslužbenci leta odrekali višjim osebnim dohodkom v korist investicijskih vlaganj za povečanje kapacitet in modernizacije obratov. Rezultati takih naporov kolektiva in njegovih organov upravljanja so se hitro pokazali. Proizvodnja pšenice se je na-primer povečala od 28.000 ton v letu 1954 na 266.000 ton v 1962 letu. Proizvodnja koruze se je dvignila od 26.000 na, 104.000 ton, mleka z okrog 5 milijonov na 13 milijonov litrov itd.
Delavci občutijo pri svojem standardu prve pomembnejše uspehe svojih naporov. Povečanje proizvodnje je imelo za posledico tudi, da so se povečali osebni dohodki delavcev. Povprečni mesečni dohodki na Belju so bili 1961 leta 16 tisoč dinarjev, leta 1962 pa že 26 tisoč din ali za 62 odstotkov večji kot prejšnje leto. Računajo, da se bo z povečano produktivnostjo in ekonomičnostjo poslovanja povečal o-sebni dohodek letos povprečno na 30 tisoč dinarjev.
V sklepih konference se poudarjajo naloge beljskih delavcev in njihove obveznosti, da bodo nosilci socialistične preobrazbe baranjske vasi.
Beograd vključen v letalsko linijo okrog sveta
Beograd., 21. apr. (Tanjug). Sekretariat ZIS za promet in zveze je izdal ameriški letalski družbi »Pan American« začasno dovoljenje za pristajanje njenih ietal na beograjskem letališču. Letala te družbe bodo pristajala na poti’ okrog sveta v Beogradu dvakrat tedensko v smeri vzhod—zahod in nazaj. Prvo letalo se bo spustilo na vzletišče v Surči-nu .3. maja. Od tega dne bo Beograd z direktno letalsko linijo povezan s 14 deželami sveta.
Delovna akcija »Rdeči nageij«
Skopje, 21. apr. (Tanjug). Mladina skopskega okraja je danes slovesno začela svojo osemmesečno prostovoljno delovno akcijo. Pogozdili in uredili bodo mesto in okolico. V tej delovni akciji, ki so jo imenovali »Rdeči nagelj«, bo okrog 20.000 mladincev in mladink skopskega okraja ozelenilo nad 6'.) ha zemljiška ter opravilo več drugih del.
RTV postaja na Paliču
Subotica, 21. apr. (Tanjug). Letos bodo postavili televizijsko relejno postajo na Paliču. Omogočala bo kvalitetnejši sprejem programa v severni Bački in v delu Banata. Preko te relejne postaje bo mogoče prevzemati tudi program intervizije ter prenašati naš televizijski program v vzhodne države.
Skrb za olepšavo krajev
Na občinski plenarni konferenci turističnih družbenih organizacij, ki jo je sklicala gorenjska turistična zveza nedavno v Kranju za kranjsko in tržiško občino, so v pripravah na bližnjo letno sezono precej razpravljali o olepšavi zunanjega lica krajev.
Sklenili so. da se bodo letos zaradi hude zime še posebej skrbno lotili tega dela. Pri mobilizaciji čimveč občanov za olepšavo krajev bodo s pridom uporabili izkušnje iz prejšnjih let. Pokazalo se je namreč, da s tekmovanjem in z manjšimi nagradami precej spodbudijo prebivalstvo h gojenju cvetlic ter urejanju stavb in dvorišč. Prav tako bodo turistična društva skupno s krajevnimi skupnostmi poskrbela za čimlepšo ureditev javnega zelenja.
Zal pa opažajo, da za svoje prizadevanje često ne najdejo pravega razumevanja, zlasti pri mladini, ki na zelenju povzroča celo škodo. Prav zato so sklenili, da bodo zaprosili vsa šolska vodstva, da nekaj učnih ur posvete turizmu in poskušajo v učencih vzbuditi veselje ali pa vsaj boljši odnos do zelenih nasadov. V Kranju, kjer je še zlasti težavno vzdrževanje zelenih površin, bodo celo sprejeli odlok o ureditvi. vzdrževanju in zaščiti zelenih površin ter predvideli za kršilce mandatne denarne kazni.
Na posvetovanju so sklenili tudi, da bodo za popularizacijo turističnih krajev izdali 5 barvnih razglednic; z območja vsakega turističnega društva v kranjski občini po en motiv. Prav tako pa bo tudi tržiško turistično društvo z nekaj motivi na barvnih razglednicah poskrbelo za to ristično propagando svojega kraja.	L.	S.
Nesreče v minulem tednu
Ljubljana, 21. apr. — V minulem tednu smo zopet zabeležili močan porast pro-•metnih nesreč, pr. izgubilo življenje kar sedem oseb. Tudi število ponesrečenih je močno poraslo, saj se je huje ponesrečilo kar 39 oseb, laže pa 45 voznikov motornih vozil, njihovih sopotnikov ali pešcev.
Na ovinku izsiljeval prednost
Ljubljana, 21. aprila. Davi, nekaj pred šesto uro, sta na križišču Rozmanove in Ilirske ulice trčila osebna avtomobila. Po Ilirski ulici je pripeljal osebni avtomobil Lj-212-69, ki ga je vozil Franc Hudej. Hudej- je izsiljeval prednost in je trčil v osebni avtomobil Lj-11-08, ki ga je pripeljal po prednostni Rozmanovi ulici Milan Melik. Na srečo ni bil nihče poškodovan, na vozilih pa je za 200.000 dinarjev škode.
Otrok zažgal skedenj
Ptuj, 21. aprila. Včeraj dopoldne je v Berkovcih pri Vidmu zgorel skedenj, last kmeta Antona Kseleta. V skednju je bila slama in poljedelsko orodje, ki je pogorelo. Skedenj je zažgal nepreviden otrok. Škodo cenijo na pol milijona dinarjev.
škodo, ki je nastala na vozilih in objektih, pa so ocenili na 9 milijonov dinarjev.
Med povzročitelju so na prvem mestu vozniki motornih vozil, ki so v minulem tednu povzročili kar 41 prometnih nesreč (od tega motoristi 15). Precej več kot prejšnje tedne, pa so povzročili nesreče tudi kolesarji (14 nesreč). Med povzročitelji so še mopedisti (7 nesreč), pešci (12 nesreč) in voznik vprege. Zaradi objektivnih vzrokov pa se je pripetilo 5 prometnih nesreč.
Razen vzrokov, ki so vrisani v grafikonu, je bila nepravilna vožnja vzrok za 11 nesreč, tehnična okvara na vozilu pa kar za 5 nesreč, štiri nesreče so se pripetile zaradi nepravilnega zavijanja v levo, tri zaradi prekratke zavorne razdalje in dve nesreči zaradi nepravilnega prehitevanja. Vzroki za Po eno nesrečo v minulem tednu pa so bili: nenadna slabost voznika med vožnjo, nepravilno naložen tovor, splašenje živine, nesposobnost voznika za vožnjo, obešanje otrok na vozilo, vožnja brez luči, neurejena cesta in divjad na cesti.
V soboto zvečer je na Kranjčevi cesti v Lendavi tovornjak prehiteval nekega kolesarja in pri tem zapeljal tla levo stran ceste. Z levega
pločnika pa je iz neznanega vzroka padel pod prikolico pešec. Zaradi hudih poškodb je pešec v noči na nedeljo umrl v murskosoboški bolnišnici.
Iz Domžal proti Kamniku se je v nedeljo zvečer vozil motorist s potnikom. Tik pred srečanjem z osebnim avtomobilom pa je motorist zapeljal v levo ter tako trčil v osebni avtomobil. Oba sta hudo poškodovana kmalu po nesreči umrla.
Na Ljubljanski cesti v Celju je v ponedeljek zvečer motorist podrl na prehodu za pešce nekega pešca. Pri padcu sta se oba huje poškodovala. Poškodbe motorista pa so bile življenjsko nevarne in je naslednji dan umrl v celjski bolnišnici.'
Na cesti II. reda v Pesniškem dvoru (okraj Maribor) je v torek popoldne neprevidni kolesar 10 metrov pred srečanjem z avtobusom skrenil na sredino ceste. Avtobus ga je zbil po cesti in ga nekaj metrov potiskal pred seboj. Zaradi hudih poškodb je bil kolesar na mestu mrtev.
Zaradi prehitre vožnje čez križišče v Oplotnici se je v sredo zvečer prevrnil traktor. Traktorist je padel s traktorja tako nesrečno, da je kmalu po nesreči umrl v ambulanti v Oplotnici.
V Ulici Pohorskega bataljona v Ljubljani je traktor s prikolico vozil zemljo na vrtove. Kopica otrok se je obešala na prikolico. Eden izmed njih pa je nesrečno padel pod zadnje kolo, ki je zapeljalo čezenj. Otrok je bil takoj mrtev.
Mestne ulice so še vedno najbolj nevarna mesta za uporabnike cest, saj se je v minulem tednu pripetilo na teh kar 26 nesreč. Precej nesreč pa je bilo tudi na drugih cestah: ceste I. reda (13 nesreč), ceste TI. reda (14 nesreč), ceste III. reda (15 nesreč), ceste IV. reda (8 nesreč) in avtomobilska cesta (4 nesreče).
Kljub ogromnemu številu prometnih nesreč v minulem tednu pa je najbolj porazno to, da so jih od skupno 75 nesreč (5, ki so jih povzročili objektivni vzroki, smo jih odšteli) kar 48 povzročili motoristi, mopedisti, kolesarji in pešci. To pa so le povzročitelji, zavedati pa se moramo, da so bili ti soudeleženci tudi pri več ostalih nesrečah. In če še pripomnimo, da je tudi med mrtvimi in poškodovanimi največ ravno teh uporabnikov cest, ki so najmanj za-, ščiteni, mislimo, da se. ravno oni vse premalo zavedajo nevarnosti, ki preti na cestah v prvi vrsti ravno njim.
Sodba bo izrečena v torek
Za branilci so spregovorili še obtoženci
NOVO MESTO, 20. apr. V soboto zvečer je bila razprava proti Stanku Iljažu, Milenu Petroviču in Ljubu Belogrliču končana. V popoldanskem delu razprave sta najprej govorila branilca Petroviča in Belogrliča, dr. Ljuba Prennerjeva in Sime Stevin. Za njima pa so govorili obtoženci. Sodba bo v torek.
Dr. Prennerjeva, ki je branila Petroviča, je na sodišču predlagala prekvalifikacijo prve točke obtožbe, ki bremeni Petroviča, da je jemal podkupnino, na tisti del kazenskega člena, ki predvideva. znatno milejše kaznovanje. Glede druge točke obtožbe, kjer je govora o izdajanju uradne tajne, pa je predlagala oprostitev. Dr. Prennerjeva je izvajala da Petrovič ni sporočal Iljažu nič takega, kar kot uslužbenec Komiteja za zunanjo trgovino ne bi smel. Glede zaupnega dopisa Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, katerega vsebino je Sporočil Petrovič Iljažu, je trdila, da to ni bil tajen dokument, saj bi ustrezen organ itak moral seznaniti Iljaža z nepravilnostmi in ga pozvati na odgovornost.
Belogrličev zagovornik Sime Stevin pa je skušal prepričati sodnike, da Belogrlič ni zavestno sprejel podkupnine od Iljaža, ko je letoval po dolenjskih letoviščih. Belogrlič naj bi ob omenjenem letova-
nju hotel plačati svoje stroške vendar ga je Iljaž postavil pred izvršeno dejstvo, ker je že prej dal plačati račun. Belogrlič na plačilu ni vztrajal, ker mu je Iljaž dejal, da bosta že kasneje uredila glede plačila. Ko je Stevin govoril o spornem aktu, v katerem je Belogrlič v Brežicah dal soglasje v imenu dveh zveznih ustanov za kompezacijsko dovoljenje, naj bi ne storil nič protizakonitega, kvečjemu disciplinski prekršek. Glede o-menjenega soglasja se je skliceval na pismena pričevanja nekaterih odgovornih predstavnikov zveznih ustanov, ki so pričali v prid Belogrliču. Ker je bilo na tem procesu govora tudi o tem, ali za Belogrliča velja zakon o javnih uslužbencih, po katerem mora biti vsak javni uslužbenec, dokler traja proti njemu kazenski postopek, v suspenzu in prejemati tretjino dohodkov, je izvajal, da Risto Ba-jalski, Jakov Blaževič in drugi visoki funkcionarji pač ne smatrajo Belogrličevega rav-
nanja za protizakonito in da so ga zato tudi postavili na prejšnje delovno mesto in da tega ni za napak razumeti. Predlagal je oprostitev.
Za zagovornikom je prvi spregovoril Iljaž, ki je v svojem obrambnem govoru predvsem poudaril, da je delal za korist podjetja. Nadalje je rekel, da vseh poslov ni sam opravljal in da ni zato sam odgovoren za nekatere nepravilnosti, ki so bile pri poslih, za katere ga bremeni obtožba. Nato je v kratkem ponovil zagovore, ki jih je obširneje že podal med glavno obravnavo. V ostalem pa se je pridružil besedam svojega zagovornika. Na koncu pa je še prosil sodišče, da naj ga z razumevanjem pravično sodi. Petrovič je v zaključnem govoru zopet začel dolgovezno ponavljati to, kar je že med postopkom obširno razlagal, Belogrlič pa je na koncu samo opozoril, da obtožnica pripisuje odgovornost za tisto, kar po njegovem mnenju ni bil odgovoren.
Senat je po obravnavi še sklepal o predlogu obrambe, da bi Iljaža spustili iz zapora. Sodniki so sklenili, da mora do izreka sodbe ostati v zaporu.	ra-
Nepreviden voznik
Celje, 21. aprila. Danes dopoldne je skozi Žerjav vozil osebni avtomobil CE-35-92, voznik Adolf Padel. Na ovinku ga je zaradi prenagle vožnje zaneslo v desno, da se je prevrnil v potok Mežo. Na srečo se voznik ni poškodoval, na vozilu pa je za 200.000 dinarjev škode.
Na ovinku
so mu ugasnile luCI
Maribor, 21. aprila. Sinoči, nekaj po 22. url, je peljal
skozi Bukovo vas osebni avtomobil MB-76-36. Ko je avtomobil, ki ga je vozil brez vozniškega dovoljenja Rok Funtek, pripeljal do ovinka, so avtomobilu ugasnili žarometi. Funtek je zaradi velike hitrosti zapeljal na rob ceste in se prevrnil.
STRTI OD NEIZMERNE BOLI JAVLJAMO VSEM, KI SO GA POZNALI, DA JE DOTRPEL NAS LJUBI MOŽ, OČKA, BRAT, STRIC IN SVAK
FRANC ING. ŽIVEC
POGREB DRAGEGA MOŽA IN OČKA BO V TOREK, 23. APRILA OB 17.30 IZ NIKOLAJEVE MRLIŠKE VE2ICE. ZAČASNO LEŽI POKOJNIK V JOŽEFOVI MRLIŠKI VEŽICI NA ŽALAH.
žalujoči:
ZENA JANA, SIN MARKO, HČERI MARJANA IN ŠPELA, BRAT DR. STANKO Z DRUŽINO, SESTRA MARIJA BRESKVAR Z DRUŽINO IN OSTALO SORODSTVO
LJUBLJANA, MEDVODE, 21. APRIILA 1963.
IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1—3. — UREDNIŠTVO: LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 3 — UPRAVA’ TOMŠIČEVA 1   TEI PFONI 93.599 nn 99 596 nr-T
ODDELEK: LJUBLJANA, TITOVA 1, TELEFON 21-896. - PRODAJNI ODDELEK: LJUBLJANA, TITOVA 3, TELEFON ZA LJUBLJANSKE NAROČNIKE 9fSfi2 v A	Joon
DAL 29. - BRZOJAVNI NASLOV: »DELO« LJUBLJANA. 2IRO RAČUN PRI NARODNI BANKI: LJUBLJANA 600-11-1-167. - MESEČNA NAROČN^A 550 IlINARJEv! — IK3K(3F^SOV ^fE VRAČAMO
Telefon dežurnega urednika: 20-646
Gledališče
DRAMA
Ponedeljek, 22. aprila, ob 19.30: Zupan: ČE DENAR PADE NA SKALO. Abonma G. (Vstopnice so tudi v prodaji).
Torek, 23. aprila, ob 19.30: Mikeln:	ADMINISTRATIVNA	BA-
LADA (komedija). Abonma Dijaški 7 večerni, (Razprodano).
OPERA
Ponedeljek, 22. aprila, ob 19. uri: Verdi: DON CARLOS. Gostovanje ljubljanske Opere v Zagorju.
Torek.	23.	aprila,	ob	19.30	uri:
Osterc:	ILUZIJE. Balet. Abon-
ma E. (Vstopnice tudi v prodaji).
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža
Torek,	22.	aprila,	ob	19.30:	M.
Stehlik, Tigrov kožuh. Abonma Kol H (Vstopnice tudi v prodaji).
Ob 19.30: J. 2mavc, Jubilej. Gostovanje v Mengšu.
I
MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Dvorana Soča
Torek,	23.	aprila,	ob	20.	uri:
Gray:	»CESARIČNA	IN	PA-
STIR«. Izven. Vstopnice so v prodaji dve uri pred predstavo.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
KRANJ
Ponedeljek, 22. aprila, ob 19.30: Bauer: RDEČE IN MODRO V MAVRICI«. Zaključena predstava za šole.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE — CELJE
Ponedeljek, 22. aprila, ob 19.30: Janez 2mavc: JUBILEJ. Irven. Vstopnice so v prodaji.
Koncerti
PIANIST SERGEJ DORENSKI iz
Moskve bo koncertiral nocoj ob 20.15 v Filharmoniji za MODRI ABONMA (Beethoven, Sonati op. 26 in 111; Chopin, Nokturno, Impromptu, Fantazija-impromp-tu; Prokofjev, Romeo in Julija; Sedrin, Basso ostinato). Vstopnice dobite v Filharmoniji.
RTV Ljubljana
SPORED ZA PONEDELJEK
4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored in dnevni koledar); 8.05 Z zbori po svetu; 8.30 Vedri zvoki; 8.55 Za mlade radovedneže — a) Sandi Sitar: Skrivnost Indijancev, b) Glasbena oddaja za otroke — Trije instrumenti — trije izvajalci (Izv.F. Rupel, F. Bregar in J. Karlin); 9.25 Glasba, nekdanja in današnja; 9.45 Slovenski ljudski motivi v priredbi Tončke Maroltove; 10.15 Finale Mascanijeve »Cavallerie rusticane« (Izvajajo: Jussi Bjorling, Renata Tebaldi, Licia Dani, Ettore Bastia-nini, Rina Corsi); 10.35 Naš podlistek — Modigliani brez legende; 10.55 Vsak dan nova popevka; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! (Oddaja za voznike in potnike motornih vozil); 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Stojan Vrabl:	škropljenje
sadnega drevja pred cvetenjem;
12.15 Poslušajmo Vesele Planšarje;
12.30 V paviljonu zabavne glasbe;
13.15 Obvestila in zabavna glasba;
13.30 Iz baletov »Ohridska legenda« in »Lectovo srce«; 14.05 Z ansamblom rimske Opere — Kavati-na Orovesa iz opere Norma — Duet Gvardijana in Leonore iz 2. dej. opere Moč usode — I. dejanje I. slike opere Mefistofeles — Arija Des Grieuxa iz I. dej. opere Man on Lescaut; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
15.15 Ob zvokih zabavne glasbe; 15.40 Literarni sprehod — Vlado Uroševič: Znamenja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Obdobja slovenskega samospeva — 23. oddaja: »To so mladi partizani . . .«; 17.45 Popevke ulice; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Domače melodije izpod zelenega Pohorja; 18.30 Igra ansambel Moj-mir Sepe; 18.45 Radijska univerza ■— Dr. Rastko Močnik: Ustroj nove skupščine SRS — II.; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 do 21.40 Skupni program JRT — Studio Zagreb. Komorni orkester RTV Zagreb —Dirigent: Carlo Ze-chi, solist: Detiček — rog — W. A. Mozart: Serenada v D-duru, Koncert za rog, Mala simfonija v C-duru — vmes ob 20.30—20.50 Kulturni globus; 21.40 Zabavna glasba;
22.15 Naš nočni kaleidoskop; 22.50
Literarni nokturno; 23.05 Veliki orkestri in zabavni zbori; 23.29 Blaž Arnič: Koncert za violino in klavir op. 25 (Violinist Karlo Rupel, pri klavirju Marijan Lipovšek);
24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
DRUGI PROGRAM
19.00 Napoved II. programa — poročila; 19.05 Rapid Speech — 3. lekcija; 19.20 Maurice Ravel: Trio za violino, violončelo in klavir (Yehudi Menuhin, violina; Ga-spar Casado, violončelo; Louis Kentner, klavir); 19.50 Glasbena medigra; 20.00 Ne vse — toda o vsakem nekaj; 20.30 Radijski dnevnik II. programa; 20.45 Zabavm omnibus; 22.00—22.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan.
TELEVIZIJA SPORED ZA PONEDELJEK Na kanalih 5, 6, 11
17.00 TV v šoli (Zagreb)
18.30 Poročila (Beograd)
18.35 »Vohljačeva zvijača« — zgodba iz serije Superavto (Ljubljana)
19.00 »Od kod smo doma« — dokumentarni film (Ljubljana)
19.15 Volilni sistem in organizacija oblasti (Ljubljana)
19.30 TV obzornik (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Beograd)
20.30 Tedenski športni pregled (Beograd)
20.45 Tomo Prošev: »PAJČEVINA* — TV drama (Zagreb)
21.45 Lepa beseda: angleška poezija (Ljubljana)
22.15 Poročila in šahovski komentar (Zagreb)
Na kanalu 9
19.15 Mala TV univerza (Beograd)
Kino
KINO UNION: amer. barvni film »DVOBOJ NA SONCU«. Režija: King Vidor. Igrata Jeniffer Jones in Gregory Peck. Tednik FN
16. Predstave ob 15, 17.30 in 20. uri. Ob 10. uri matineja domačega filma »ZGODNJA JESEN«.
KINO KOMUNA:	domači film
»ZGODNJA JESEN«. Režija: Tomo Janjič. Igrata Mira Sardoč, Miha Baloh. Tednik FN 16. Predstave ob 15, 17.30 in 20. uri. KINO SLOGA: franc, film »LOPOVI DOBREGA SRCA«. Režija: Cerlo Rim. Igrajo Eddie Constantine, Noel Noel. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri.
KINO Vič: sovjetski barvni CS film »RDEČA JADRA«. Režija: Aleksander Ptuško. Igrajo: Ana-stasija Vetrins, Vasilij Nanovo j. Tednik FN 16. Predstave ob 15,
17, 19 in 21. uri.
KINO ŠIŠKA: premiera japonskega CS filma »PRISTANIŠČE ZADOVOLJSTVA«. Režija: Stto-hei Imamura. Igrajo: Hiroyuki Nagato, Jitsuko Yoshimura. Tednik. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. uri.
Prodaja vstopnic od 9. do 11. in od 14. ure dalje.
KINO SAVA:	ital. nem. barvni
film »NE POZABI ME«. Režija: Giulio del Torre-Arthur, Maria Rebenalt. Igrata Ferrucio Ta-gliavini, Sabine Bethmann. Tednik FN 15. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. Prodaja vstopjiic c d 10. do 11. in od 14. ure dalje. KINO »TRIGLAV«, Ljubljana: francoski film »RESNICA«. Tednik. Predstave ob 16, 18.15 in 20.30. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje.
MLADINSKI KINO: jugoslovanski film SREDNJI NAPADALEC, ob
10. in 15. uri. Film za mladino od 12. leta starosti dalje.
KINO ZALOG:	ameriški barvni
CS film A LAMO — I. del, ob
19. uri.
KINO VEVČE:	francoski film
LEPA AMERIKANKA, ob 20
uri.
KINO DUPLICA, Kamnik:	itali-
janski barvni CS film »MAŠČEVANJE VIKINGOV«, ob 19. uri. KINO »DOM«, Kamnik: francoski film »NOC SPI JONO V«, ob 20. uri.
KINO BLED: poljski film SAMSON, ob 17. in 20. uri.
KINO STORŽIČ, Kranj: premiera sov. filma KO SO BILA DREVESA VELIKA, ob 16, 18 in 20. uri.
KINO CENTER, Kranj: premiera jug. barv. CS filma DEŽELA PETIH KONTINENTOV, ob 17 in 19.30.
KINO »RADIO«, Jesenice: amer. barv. CS film »SALOMON IN KRALJICA IZ SABE«, ob 18 in
20. uri.
KINO »KRKA«, Novo mesto: amer. barv. CS film »ALAMO«
11. del, ob 18 in 20. uri.
KINO METROPOL, Celje: amer.
barvni VV film SABRINA, ob 16, 18 in 20. uri.
Podružnica Časopisnega podjetja »DELO« -Trbovlje
SPREJME TAKOJ
VESTNEGA RAZNAŠALCA(-KO)
ZA RAZNAŠANJE JUTRANJIKA »DELO«
KINO UNION, Celje:	ameriški
barvni VV film RIO BRAVO, ob
16, 18 in 20. uri.
KINO DELAVSKI DOM, Trbovlje: angleški barvni CS film UPORNIK, ob 18. uri.
KINO SVOBODA II Trbovlje: CS film MEČ MAŠČEVANJA, ob
17. in 19.15.
KINO ROGAŠKA SLATINA: nem. film »UBIJALCI SO MED NAMI«, ob 19.30.
KINO »PARK«, Murska Sobota: ruski barvni film »ZORANA LEDINA« — II. del, ob 17.30 in 20. uri.
KINO »SVOBODA«, Šempeter: amer. film »NAJLJUBŠI UČENEC«, ob 20. uri.
KINO GARIBALDI, Piran:	itali-
janski film »LJUBIM, LJUBIŠ«, ob 16. 18 in 20.15.
Mali oglasi
MOTORNO kolo Lambretto LD, 150 ccm, odlično ohranjeno, proda Angel Trbižan, Rijavčeva 18, Nova Gorica.	3566*3
POTNIŠKE AVTOMOBILE, terenska vozila, avtobuse in kamione kupuje za svoje komitente »AGENCIJA BEOGRAD«, Beograd, Dositejeva 21III, telefon št. 622-322.	2499-3
OTROŠKI italijanski voziček, globok. modre barve — ugodno prodam. Ljubljana, Drenikova Št. 24 1.	4857-4
REPUBLIŠKI CENTER za podvodne raziskave, Ljubljana, Lepi pot 6 kupi kompletne letnike »Proteusa« 21, 22, 23.	4732-5
PREKLICUJEM vsa obrekovanja proti Malči Žabkar, delavki, Kamnik, Kidričeva 31 in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Marija Solev — Kamnik.
1859-8
RABLJENO kuhinjsko pohištvo prodam. Ljubljana, Kotnikova št. 19, vrata 5.	4860-4
OPEL — REKORD prodam. Ogled popoldne od 15. ure dalje. Milan Kovač, Jarška 13.	4690-3
Upravni odbor CENTRA ZA SOCIALNO DELO občine Novo mesto, Glavni trg štev. 7,
razpisuje delovno mesto
PSIHOLOGA
Pogoji:	filozofska	fa-
kulteta, oddelek za psihologijo. — Interesenti naj predložijo ponudbe za sprejem upravnemu odboru Centra za socialno delo občine Novo mesto, Glavni trg 7.
394
ISTRA VINJAK
GROG
V 1 LITER LAHKEGA RUSKEGA ČAJA ALI VODE DODAJTE 20 DKG SLADKORJA, 3 DCL ISTRA - VINJAKA IN REZINE LIMONE.
PIJETE LAHKO OHLAJENO, DODATE PA LAHKO TUDI MALO SIRUPA OD MALIN, LIMON ALI POMARANČ.
Vsem. ki so jo imeli radi, sporočamo, da je po mučnem trpljenju zatisnila svoje trudne oči naša skrbna žena, zlata mamica, babica in tašča
Angela
Lavrič
ROJENA ČOP
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 22. aprila 1963 ob 16. uri z Zal' na pokopališče v Trbovljah.
Žalujoči: mož Ivan, hčerke Ela, Milena. Ivanka in Darka z družinami in vnuki z družinami ter ostalo sorodstvo.
Trbovlje. Zagreb, Maribor, 21. aprila 1963.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je umrla
Frančiška
Trunkel
upokojenka iz Ribniške ulice 16
Pogreb pokojnice bo v torek, 23. aprila 1963 ob 16.45 iz Krištofove mrliške vežice na Žalah.
Družini Merkun. Ljubljana, 21. aprila 1963.
»ISTRA VINO EXP0RT«
IllimMffll UMAG, RIJEKA
KOMERCIJALNI SEKTOR RIJEKA, RADE KONCARA 40. PREDSTAVNIŠTVO LJUBLJANA, DOLENJSKA CESTA 6,
TELEFON 20-812.
Dotrpel je naš dobri mož in oče
Ludvik Podobnik
upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v torek,
23. aprila 1963 ob 15.15 iz Andrejeve mrliške vežice na Žalah.
Žalujoči: žena Marija in hčerka Milenca ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Mozirje, 21. aprila 1963.
Dotrpelo je zlato srce
Ive Andoljškove
Od nje smo se poslovili v nedeljo, 21. aprila 1963, na pokopališču Vič. žalujoči: mož Ivo, sin Ivo z družino in Danilo od rodbine Delkin.
Prosimo tihega sožalja!
Ljubljana, Piovenne, Male Lipljene, Gradec.
GOSTINCI, TRGOVCI IN OSTALI INVESTITORJI
IZKORISTITE POPUST, OD 30. APRILA 1963 LETA DALJE, KI VAM GA OMOGOČA
Fabrika rashladnih uredjaja »JUG0STR0J« -Rakovica pri Beogiradu
pri nakupu hladilnikov, hladilnih vitrin in pultov s promptno dobavo.
Če plačate v osmih dneh, imate 5 odstotkov popusta. Informacije: Sektor prodaje pismeno ali po telefonu št. 56-168 in 56-527.	3565
Doslej vsekakor še ni pomislil, kako bodo potekale naslednje ure in pot domov. Glennu je omenil, da bo trajalo precej časa, če hoče dobro opraviti, da avtomobila ne bi našli tako brž. Izdal mu je celo delček svojega načrta. Griffin je poln spoštovanja zažvižgal:
»Potem nimate slabega pohoda pred seboj, Hilliard.« Dan je menil, naj bi mu Cindy sledila s svojim avtom in ga nato odpeljala domov. Ko je Griffin odkimal in rekel: »Ne prihaja v poštev! Kolikor več Hilliardov bo nocoj v hiši, tem bolje,« je Dan opazil na licu mladega Griffina nekakšen mračen odpor, ki je bil naperjen proti bratu — ali pa tudi ne.
Zdaj n; časa za to, si je strogo rekel Dan. Ni bilo časa za takšna protislovja, ki se lahko pokažejo bolj varljiva, prav kot vse ostalo, kar delata družina in policija. Odločil se je, da bo zaobrnil: bil je že mimo globokega dela struge, pri zaraščeni kotanji, ki jo je poznal še iz deških let. Toda ko je ustavil pred temno progo grmovja in dreves, ki so rasla med cesto in strm brežino, je zagledal sledove koles, ki so vodili do roba škarpe. Peljejo prav do konca?
Potem ko se je prepričal, da bi lahko z avtom prebrodil mokro, črnikasto podrast, je Dan spet vstopil in obsedel kak drobec sekunde za krmilom. Zdaj je prekoračil mejo zakona. On, Dan Hilliard, je postal sokriv zločina, toda ta misel mu ni pomenila ničesar. Niti presenečen ni bil. Zaobrnil je limuzino proti drevesom, veje so prasketale in škrtale na ohišju. Na robu škarpe je zavri, splezal iz voza in prisluškoval v tišino. Snopi žarometov so prebadali temo nad vodo Reka pod njim je tekla skoraj neslišno. Niže doli je videl tu in tam bliskanje žarometov na vodni gladini; prihajali so od avtomobilov s ceste, po kateri se je malo prej peljal. Preiskoval je travnato, z grmičjem poraslo kotanjo — nobene ovire ni bilo. Potem se je njegov pogled zadržal na mladem, trdoživem drevescu, ki je raslo tik pod škarpo. Preklinjal se je, ker te možnosti ni vračunal: iz garaže bi moral vzeti žago s seboj. Oprijel se je korenin, ki so štrlele iz črne, lepljive zemlje, in se spustil nekaj korakov po strmini. Preizkusil je trdnost majhnega drevesa: ali bi lahko zadržalo padec avtomobila? In v koliko?
Toda brez orodja je bil šibak, tenko deblo je imelo močne korenine ...
Avto bi se moral kotaliti ves čas po strmini. Doseči bi moral reko. Gotovo bo glasno zagrmelo, ni nemogoče, da bo kdo slišal ropot. Toda Dan Hilliard se je v svojem položaju privadil zreti nevarnosti v lice. Vedel je, da je zdaj potrebna določena brezskrbnost in za njo skrbno preračunana sleherna možnost. Zdelo se je, da je postalo to prepričanje sestavni del njegovega živ-
ljenja. Premislil je celo. medtem ko je spe* priplezal nazaj na rob škarpe, ali to ne izvira že iz njegovega značaja.
Kdaj so možje prišli? Sele minulo noč? Nemogoče! Cas, ki je ležal vmes, se je zdel razpotegnjen v večnost. Sedel je na svoj sedež — premočen je bil in čevljev se je oprijemalo lepljivo blato. Ni imel moči, da bi se zamislil v dogodke naslednjega jutra, v jutranjo pošto ob pol desetih. Nobene preteklosti ni bilo in nobene bodočnosti. Prestavil je brzino nazaj proti drevesom in grmičevju, dokler ni čutil, da je dovolj daleč od roba prepada, da bi tako dobil potrebno hitrost in bi avto zletel čez majhno drevo pod škarpo.
Zdaj se ni več obotavljal. Zamislil se je v ta trenutek, njegov razum je spet deloval avtomatično; menjalnik je prestavil v prvo brzino in pritisnil na plin. Z levim komolcem si je pridržal odprta vrata in preračunal, kdaj mora skočiti. Avto se je pognal po mokri travi navzdol, z desnico je še za trenutek pridržal krmilo in skočil v trenutku, ko je pred njim zazijala globoka praznina. V ušesih mu je bobnelo od trušča in pokanja vej, od zavijanja motorja in cmokanja koles v mokri zemlji.
Ko je skočil. Je začutil boleče zbodljaje na licih; padel je na zemljo in zadel v bodičast grm. Vse naokrog se je streslo od grmečega trušča in bobnenja avtomobila, ki je padal proti reki. Dan je obležal v podrasti tiste trenutke, ki so odmevali od hre-ščanja, treska in hrumenja. Zdaj je vedel, da se je avto kotalil navzdol, toda hrupa ni hotelo biti konec. Padec v vodo je prišel nenadoma — skraja je plosko zadonelo, potem se je oglasilo grgrajoče stokanje, kot da bi se doli na robu prepada borila živa pošast za življenje. Končno je grgranje zamrlo in vsenaokrog je bilo spet tiho.
Dan se je dvignil in pogledal navzdol. Ali se je avto potopil? Drevesce se je še stresalo, ovelo listje je šumelo v njegovi krošnji. Spodaj ni bilo videti ničesar razen gladine umazane reke in gostega mraika.
Dan se je negotovo oziral. Nikakor ni mogel ugotoviti, ali se je avto potopil do kraja. Kaj se bo videlo jutri zjutraj ob svitu? Morda pride kak lovec iz bližnjega gozda.
Zdaj je imel Dan pred seboj nekajurno pot domov. Spet je veljalo staro načelo: nič misliti. To je vedel brez premisleka. Zdaj je bilo treba samo čimprej izginiti. S svinčeno težkimi nogami je bilo treba premagati razdaljo do doma, prisiliti svoje misli, da se spoprimejo z neizbežnim trenutkom, če M zarana zapustili njegovo hišo. Kaj bi lahko storil v tem primeru? Kako bi preprečil, da ne bi koga vzeli s seboj?
Morda bo našel odgovor na to, še preden bo prišel domov.
ROMAIN GARY
23
Obljuba ob zori
  ......
Trinajsto poglavje
Mati je, medtem ko sem jaz na dvorišču preživljal svoje prve stike z umetnostjo, še naprej načrtno proučevala mojo osebnost in kar naprej iskala v meni sledi kakega skritega talente. Ker sta violina in ples padla v vodo in ker je bilo slikarstvo prenevarno, sem se začel učiti petja. Mati je povabila velike mojstre lokalne opere, da bi se sklonili nad moje glasilke in presodili, ali se v meni morebiti ne skriva kak bodoči Saljapin, ki mu bodo v siju žarometov in med škrlatom in zlatom navdušeno ploskale množice. Izredno ml je žali, toda danes, po tridesetih letih omahovanja, moram končno priznati, da je med menoj in mojimi glasilkami ogromen nesporazum. Nimam ne posluha ne glasu. To je dejstvo, ki ga moram priznati, čeprav ne vem, kako je to sploh mogoče. Najhuje je, da sploh nimam tistega basa, ki bi md tako izredno pristojal: iz neznanih vzrokov je narava namenila ta moj glas včeraj šaljapinu, danes pa Borisu Hrlstovu. To sicer ni edini nesporazum v mojem življenju, toda
gotovo je eden največjih. Ne bi znal povedati, kdaj in po kakšni nesrečni zmoti je prišlo do te zamenjave, toda tako je. Tistim, ki bi hoteli slišati moj pravi glas, lahko samo svetujem, naj si kupijo kako šaljapinovo ploščo. Najbolje bo, če prisluhnejo »Bolhi« Musorgskega: tam bodo našli moj glas. Ce si me bodo zamislili, kako stojim na odru in pojem s svojim čudovitim basom: »Ha! Ha! Ha! Bolha!«, sem prepričan, da se bodo povsem strinjali z menoj. Zal pa je tisto, kar res pride iz mojega grla, ko stopim korak naprej, ko si položim roko na prsi, dvigjiem glavo in ko dam svojim glasovnim zmogljivostim prosto pot, nekaj, kar me vedno znova preseneča in žalosti. To mogoče niti ne bi bilo teko hudo, če ne bi v sebi čuitil, da sem pravzaprav velik pevec. In to sem zares. Tega sicer nisem povedal še nikomur, celo. materi ne, toda ne vem, zakaj naj bi še kar naprej skrival. Jaz sem pravi Saljapin. Jaz sem veliki tragični bas, ki ga nihče ne razume, in to bom ostal vse svoje dni. Spomnim se, kako sem nekoč sedel poleg Rudolfa Binga v njegovi direktorski loži Metropolitanske opere v New Yorku in s prekrižanimi rokami, me-fistofelsko dvignjenimi obrvmi in skrivnostnim nasmehom na ustnicah gledal na oder, kjer so igrali »Fausta« in kjer se je neki moj dvojnik trudil, da bi dal v moji vlogi od sebe vse, kar zmore. In še zdaj se čudovito zabavam ob misli, da Je tedaj sedel poleg mene eden največjih opernih impresarijev sveta in da ni vedel. Ce se je Bdng tisti večer čudil mojemu peklenskemu in skrivnostnemu izrazu, si lahko danes v teh vrsticah najde razlago za moje vedenje.
Mati je oboževala opero, šaljapina pa je občudovala skoraj kot boga in zase res ne morem najti nobenega opravičila. Le kolikokrat sem z devetimi
leti stekel v svoje skrivališče med kladami, ko sem opazil, kako me boža s tistim svojim nežnim in zasanjanim pogledam, ki je lahko pomenil samo eno, in potem tam med vlažnim lesom globoko vzdihnil, se postavil v primemo držo in zarjul iz vseh svojih globin tisti »Ha! Ha! Ha! Bolha!« s tako močjo, da bi se lahko kar svet stresel. Toda vse je bilo zaman. Mojemu glasu je bil bolj všeč nekdo drug.'
Gotovo ni nihče teko goreče in s tako vročimi solzami klical iz sebe svoj pevski talent, kot sem ga jaz, ko sem bil otrok. Ce bi se lahko samo enkrat, res samo enkrat prikazal na odru pred navdušenim občinstvom v svoji veliki vlogi Borisa Godunova, medtem ko bi mati zmagoslavno sedela v loži pariške opere ali pa vsaj v loži milanske Scale, bd bile vse njene žrtve poplačane in njeno življenje bi dobilo svoj smisel. Toda tega ni bilo. Edina zmaga, ki sem ji jo lahko podaril, je bilo prvo mesto na namiznoteniškem turnirju v Nici leta 1932.
Pa še tokrat sem samo enkrat osvojil prvenstvo, potem pa ga redno izgubljal.
Tako Je bilo torej tudi pevskih ur kmalu konec. Eden izmed profesorjev je celo prav hudobno rekel, da sem »čudežni otrok«, potem pa je še pojasnil, da v svoji karieri ni srečal Se nobenega otroka, ki bi bil tako brez posluha in glasu.
Pogosto položim na gramofon ploščo s Saljapi-novo Izvedbo »Bolhe« in ganjeno poslušam svoj pravi glas.
Ko Je bila mati tako končno prisiljena priznati, da ne skrivam v sebi nobenega posebnega talenta, je kot toliko drugih mater pred njo sklenila, da je samo še ena rešitev: miplomacija. Ko se ji je ta
misel trdno zasidrala v možganih, je postala pre< boljše volje. Toda ker je že vedno moralo biti teh da so mi bile namenjene najlepše stvari na svet sem tudi tokrat moral postati kar ambasador Frs cije in materi še na misel ni prišlo, da bi se zac voljila s kako skromnejšo rešitvijo.
• Prifn^ti moram, da me je materino občudovan in oboževanje Francije vedno precej presenečal roda ne smete me napačno razumeti. Tudi sam se bil vedno velik frankofil. To seveda nisem post slučajno: tako so me vzgojili. Kar zamislite si, kal kot otrok poslušate sredi litvanskih gozdov franc ske pravljice, kako gledate deželo, ki je ne poznal v materinih očeh, kako jo spoznavate iz njene nasmeha in navdušenega glasu. Kar prisluhnite zi čer, pri ognju in ob prasketu polen, ko širi zun sneg skrivnostno tišino, zgodbam o Franciji, ki va jih pripovedujejo kot pravljice o obutem mačk Kar pošto j te pred Kmcoskimi naslonjači, ki va bodo nekaj prišepetavali. Kar povejte svojim svi čenim vojakom, da gledajo z vrhov piramid nan štiri tisočletja. Kar pokrijte se z dvorogom iz pap; ja, zasedite Bastiljo. Kar naskočite s svojo lesen sabljo osat in klade in dajte ljudem svobodo. Ki učite se brati na La Fontainovih basnih, potem j se skušajte, ko boste v zrelih moških letih, reš: vsega tega. Celo zelo dolgo bivanje v Franciji va ne bo moglo pomagati.
Seveda je prišel tisti dan, ko Je ta, tako vzvišei teoretična in v litvanskih gozdovih zgrajena slil Francije, divje trčila ob hrupno in razgibano stva nost moje domovine, ki je teko polna nasprot toda tedaj je bilo že prepozno, veliko prepozn bil sem že rojen.
I	.	r.
Mirjana Bilič - evropska prvakinja
Prvi dan tekmovanja za evropski pokal v orodni telovadbi v Parizu
Pariz, 21. apr. Sinoči je v Parizu jugoslovanska telovadka Mirjana Bilič osvojila evropsko prvenstvo v orodni telovadbi. Druga jugoslovanska tekmovalka Tereza Kočiš se je v generalnem plasmaju uvrstila na četrto mesto. To je doslej največji uspeh jugoslovanske ženske gimnastike, čeprav je bil dosežen v odsotnosti najboljših telovadk iz vzhodnoevropskih držav. Slednje niso sodelovale na prvenstvu, ker francoske oblasti niso izdale viz telovadkam iz Nemške demokratične republike. Predsednik francoske telovadne federacije Clergerie je ob slovesni otvoritvi izrazil obžalovanje zaradi te diskriminacije.
Mirjana Bilič je v generalnem plasmaju, in sicer v tekmovanju v štirih disciplinah
(preskoku, na dvovišinski bradlji, gredi in parterju) zbrala vsega skupaj 37,232 točke, Švedinja Egman, ki se je uvrstila na drugo mesto, pa le nekoliko manj, in sicer 37,131. Tudi tretje mesto je osvojila švedska telovadka — Rydell s 36.966, na četrtem mestu pa je Jugoslovanka Tereza Kočiš s 36,865 Odločitev o prvem mestu je bila prav do zadnje izvedbe jugoslovanskih in švedskih tekmovalk na tehtnici.-Na četrtem tekmovanju za evropski pokal so sodelovale telovadke iz 13 držav, iz vsake države po dve. Biličeva je po končanem tekmovanju izjavila, da je zelo srečna zaradi doseženega uspeha, vendar pa ni docela zadovoljna s sinočnjim nastopom. »Všeč mi je, da sem skupaj s Te-
TEREZA KOČIŠ — druga jugoslovanska zastopnica na tekmovanju za evropski pokal v telovadbi je v generalnem plasmaju zasedla tretie mesto.
Foto: Dremelj
VINO
SLOVENIJA
Ljubljana
OBJAVLJA
REZULTATE IX. ŽREBANJA NAGRADNIH KUPONOV, ki je bilo 18. aprila v Ljubljani I. nagrado: 2001 vina »En starček« (rdeči) s sodom prejme PADARCIC Josip, Zagreb, Stenjevac — Jagnedje VII-8 II. nagrado: 1001 vina »En starček« (belo vino) prejme SINČEK Janko, Ljubljana, švabičeva ulica 15
III. nagrado: 1001 vina »Grajska črnina« prejme
STARE Anton, Sr. Bitnje 36, p. Žabnica
IV. nagrado: 1001 vina »En starček« (rdeče vino)
prejme BELTRAM Lija, Ljubljana, Gosposvetska cesta 13/56 V. nagrado: 1001 vina »En starček« (belo vino) prejme DJORDJEVIC Marija, Ljubljana, Djakovičeva 10 Po 12 steklenic sortnih vin »SLOVIN« prejmejo: URANC Heda, Mežica 85; MOHORKO Ivan, Zagreb, Gajeva ul. 55; LOGOŽAR Emil, Vel. Pogana, pošta Rasinja pri Koprivnici; ANŽIN Janez, Zg. Gameljne 27 pri Ljubljani; VRTAČNIK Jože, Sentlambert 13, p. Zagorje ob Savi.
Po 6 steklenic sortnih vin »SLOVIN« prejmejo: DEGAC Marijan, Čakovec, Maršala Tita 26; KOGLAR Martin, Ljubljana, Verovškova 56; MRGOLE Franc, Zg. Zadobrova 78, Ljubljana-Polje; ŠVAB Nada, Tržič, Koroška c. 14; KOPAČ Marija, Legen 75 pri Slovenjgradcu; ROZMAN Jože, Trbovlje, Leninov trg 16; VIRGINIA VILLA, Zagreb III., Vrhovčev vjenac 70; KMETIC Fani »TEVE VARNOST«, Zagorje ob Savi; ZALOKAR Jaka »GRMADA«, Črnuče; 2VEJ-LON Milan, Trg. podjetje »KURIVO«, Celje.
Po 3 steklenice penečega vina »BISER-SLOVIN« prejmejo: SKALA Marija, Kranjska gora 123; JEREB Marija, Idrija — Rožna ul. 7/A; VALANT Fani, Lesce 109; LJUBIC Ana, Zagreb, Udbinska ul. 20; SEDAK Drago, »Hidrotehna«, Podsused; FLAMAN ing. Ladislav, Zagreb I. — širolika 11/VI.; VRAN-CIC Marijan, Ljubljana, Gosposka 2; ŠANC Marija, Celje, Kočevarjeva 4; VERENJAK Zofija, Trbovlje, Kolodvorska 9; NOVAK Slavko, Gardina 14, p* Be-lica-Medjim.
Po 3 steklenice »VERMOUTHA-SLOVIN« prejmejo: MAVRIC Vojko, »PRI HRASTU«, Nova Gorica; CUCEK Angela, Ljubljana, Pot na Fužine 19; KANTE Izidor, Ljubljana, Perčeva 29; PUTNIK Ivica, Zagreb V., Gredice 117; SLEMENŠEK Marija, Ljubljana, Podutiška 40; BURJEK Stane, Kranj, Zevnikova 8; PALCER Josipa, Zagreb, Vočarska 46/a; PLEVCAK Milan, Šentvid 6, p. Grobelno; TRAKO-ŠTANEC Juraj, Mrkšina 53/a, Klara kraj Zagreba; DEMŠAR Darinka, Jesenice, M. Tita 89.
Po 3 steklenice aperitivnega vina »HERKULES prejmejo: HVASTI Janko, Kranj, Gorenjesavska 36; ŠVAB Nada, Tržič, Koroška 14; ARHNAVER Ivan, Ljubljana, Celovška 97/IV.; TAVČAR Josip, Hrastnik, Steklarna 68; IMBRIŠA Ignac, Zagreb, Deren-činova 36/a; PLANTARIC Ivan, Zagreb, Savska 162; OPERCKAL Angelinca, Vojnik 87; ZUPANČIČ Iva, SGP, Grosuplje; ŠEPEC Justi, Ponoviška 12, p. Litija; BORANIC Mirko, Zagreb, Vrapče 93/c. Posebno nagrado za originalne prispevke na temo »EN STARČEK« prejmejo: Ž. V. VUJADINOVIC, Cačak, R. Mitroviča ul. 24; Karol ŠKRABLIN, Višnja gora 103 in RAPUŠ Joško, Cesence 12, p. Mirna peč. NAGRAJENCEM ČESTITAMO!
Prosimo nagrajence iz Ljubljane, da pridejo po nagrade v podjetje, ostalim in prve nagrade pa bomo poslali.
Naslednje žrebanje bo 4. sept. na »Vinskem sejmu« v Ljubljani. Pošljite pravočasno 25 kuponov s steklenic renomiranih vin »EN STARČEK«, »GRAJSKA ČRNINA« in ostalih vin »SLOVIN« z nagradnimi kuponi na naslov;
SLOVENIJA VINO - LJUBLJANA
poštni predal 66/11.	3569
rezo Kočiš napravila dober vtis na pariško občinstvo v dvorani Coubertin. Prepričana sem, da bom v finalnih borbah za naslove na posameznih orodjih (kj so medtem že minile danes) telovadila bolje in bodo še večkrat zaigrali jugoslovansko him-
Začetek vseameri-ških iger v Braziliji
Sao Paolo, 21. apr. Na vseame-riških igrah, ki so se včeraj začele v Sao Paolu, sodeluje 2.454 športnikov i2 25 držav. Najštevilnejšo ekipo imajo ZDA 372 tekmo-
valcev. 2e takoj ob otvoritvi je prišlo na nogometnem turnirju do velikega presenečenja. Reprezentanci ZDA in Cila sta igrali namreč neodločeno 2:2 (1:1). Na turnirju sodeluje pet amaterskih nogometnih reprezentanc.
Francazi najuspeš-“i v Dakaru
nejši
Dakar, 21. apr. — Na športnih Igrah v Dakarju so poželi največ uspehov francoski tekmovalci, ki so osvojili 24 zlatih kolajn. Sodelovali so tekmovalci iz 18 držav. Igre so se končale s finalnimi tekmami v odbojki in košarki. Francozi so v odbojki premagali vrsto Madagaskarja 3:0, v tekmovanju, ženskih košarkarskih ekip pa so Francozinje premagale ekipo Senegala 47:5.
Veleslalom na Uršlji gori
Najboljši Eas: Obervvieser (Avstrija)
Ravne, 21. apr. Danes je Smučarski klub Fužinar izvedel tradicionalni — že petnajsta — veleslalom z Uršlje gore. Na 1300 m dolgi progi z višinsko razliko 400 m in 34 vratica-mi je nastopilo	81 tekmovalcev, med njimi	4 avstrijske
ekipe. Tekmovalce je po končanem tekmovanju po-zdravil predsednik ObLO Ravne Franc Hvale. Slavnostnemu zaključku so prisostvovali župani iz Pliberka, Petzena, Wolfsberga in Waldersteina, od koder so bili gostujoči tekmovalci. Snežne razmere so	bile ugodne
(1,5 m snega). Izidi:
člani:	Oberwieser (Wol.)
1:17,1, Pustoslemšek (Mež) 1:18,5, 3. Skudnik’ (Br) 1:21,1, Rakovič (Tr) 1:21,3, D. Fanedl (Fuž) 1:21,8,	9.	Vogrinc (Br)
1:23,2, 10. Wlodiga (Fuž) 1:25,7, 11. Rozman (Ti) 1:27,5;
članice: Krista Fanedl (Enot) 1:22,1, Rudar (Tr) 1:31,2, Zdovc (Fuž) 1:33,6, Hronjec (Fuž) 1,48,9. Lesser (Fetzen) 2:05,1; mladinke:	Milka	Fanedl 1:35,8,
Vida Tevž (obe F) 1:37,1, Kakor (Cma) 2:34,4;
starejši mladinci: Oberiausch (Peizen) 1:31,2, Podlesnik (Br) 1:34,8, Obretan (Cr) 1: 37,4, Mohorič (Br) 1:38,8, Strubej (Mež) 1:43,9; mlajši mladinci: Zagernik (F) 1:26,1 (med člani bi se uvrstil na enajsto mesto). Potočnik (F) 1:34,1, Fortin (Mež) 1:34,4. Golob 1:40,5, Zupan (oba F) 1:42,2.
Med starejšimi člani je zmagal Klaura iz Pliberka x':26,4, od naših tekmovalcev pa je bil Dušan Senčar četrti z 1:36,7.
Poškodoval se je mladinec Autz iz Pliberka.
E. W.
Kurirski smuk
Jesenice, 21. aprila. V organizaciji .Zveze borcev in izvedbi TVD Partizana z Javornika je bil danes smuk v Medjem dolu. — Na 1500, 900 in 500 m dolgih progah je nastopilo 56 tekmovalcev, ki so dosegli naslednje rezultate:
Člani ZB nad 35 let: Zvone Hu-tar (Jes) 28,6, Janko Smolej (Jav) 33,8, Rupert Kramar (Jes) 33,9, člani ZB pod 30 let: Ting (Tržič)
27.2, Šekli (Jes) 27.8, Vodnov (Bled) 27,9, člani:	Spom (Jav)
30.3, C. Cop (Pl), Mlekuš (Mojstr) 37f7, mladinci Jakopič (Jes) 31,8, Smolej 36,9, mladinke:	Treven (Jes) 37,4, Klajndinst (Jes) 44,4.
Med ekipami je pri članih zmagal Javornik, pri mladincih pa Jesenice.	P.	U.
indija : Jugoslavija v Radencih
Murska Sobota, 21. apr. — Kakor smo zvedeli bo v maju v Radencih meddržavni namiznoteniški dvoboj med reprezentancama Indije in Jugoslavije.
Zmaga kitajskih namiznoteniških igralcev
Leicester, 21. apr. Namiznoteniška reprezentanca Kitajske je premagala ekipo Anglije 7:1. Edino zmago za domače je izbojeval 16-letni mladinski prvak Anglije Bar-nes, ki je premagal Lio Van Tun-ga.
Slovan je že skoraj prvak?
Republiška rokometna liga gre h kraju
V zahodnem delu republiške rokometne lige si je Slovan z zmago v Tržiču skoraj že zagotovil prvo mesto, saj igra do konca samo še eno težko tekmo, in sicer s Krimom. Prav tako je skoraj dobljeno prvo mesto za Rudarja v vzhodni skupini in za Slovana v ženski ligi.
ZAHODNA SKUPINA
Piran : Krim 18:20 (12:8) Tržič : Slovan 12:18 (7:9) Ajdovščina : Mladost 20:16 (12:5)
Olimpija ; Svoboda 34:11 (12:)4 Gorica : Iskra
VZHODNA SKUPINA
Branik : Slovenj Gradec 18:22 (6:13)
Kovinar : Radeče 14:12 (9:6) Rudar : Brežice 26:9 (12:5) Krško : Celje
Beltinci : Velenje 25:15 (10:8) ŽENSKE
šiška ; Svoboda 14:9 (11:5) Slovan : Koper 8:5 (3:4) Branik : MTT 22:5 (9:10) Mladost : Kovinar 12:5 (5:2) Črnomelj : Piran
Zvezna rokometna
MOŠKI
Dubočica (Leskovac) : Dinamo (Pančevo) lx:ll (3:6).
Bosna : Borac (B.	L.)	14:14
liga
(5:7), Zagreb : Crvena zvezda 14:10 (7:6). Prvomajska (Zgb) : Slobo-da (Varaždin) 17:12 (10:6), Mlada Bosna . Vulkan (Zren) 37:26 (20:9).
2ENSKE
Lokomotiva (Zgb) :	Sloboda
(Bgd) 7:4 (3:0), Beograd : Grafi-Čar (Osijek) 5:4 (4:3), Proleter (Zren) : Tekstilac (“Pančevo) 9:7 (5:3), Lokomotiva (Vir) : Slavlja (NS) 7:2 (3:0), Spartak (Sub) : Slavonka (N. Grad) 11:8 (5:4).
Odbojkarski turnir v Hočah
Ho-če, 21. apr. Tu je bil danes odbojkarski turni,r nabolj-ših ekip iz severne Slovenije. Turnir so priredili hkrati s slovesno otvoritvijo novega odbojkarskega terena.
Izidi: Branik : Fužinar 2:x, Hoče : Zoriš 2:1, Branik : Hoče 1:2, Branik: Zoriš 2:0, Fužinar : Zoriš 2:0, Hoče : Fuži-nir 2:1.
Na tekmovanju sta zasedla prvo mesto Fužinar in Branik s štirimi točkami (5:3) pred Hočami 4 (5:4) in Zarisom 0 1:6).	B.	B.
Odbojkarji Mladosti zmagali
Zagreb, 21. apr. V zadnji tekmi IV. tradicionalnega tekmovanja za memorial Zdenka Mikine so odbojkarji zagrebške Mladosti premagali moštvo Železničarja iz Beograda 3:0 (15:9, 15:13» 15:3) in tako osvojili prvo mesto. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Pogona (Poljska), ki je v odličnem srečanju premagala moštvo beograjskega Partizana 3:1 (15:11, 8:15, 15:5, 15:10). Vrstni red: Mladost 6, Pogon 4, Železničar 2 in Partizan brez točke.
V sprintu: Boltežar pred Bajlom
Otvoritvena kolesarska dirka: Ljubljaaa-Jesenice-Ljubljana
LJUBLJANA, 21. apr.. Kolesarska zveza Slovenije je priredila in organizirala danes prvo letošnjo dirko v naši republiki, ki je bila namesto tradicionalne vsakoletne dirke okrog Podutika izvedena v spomin padlih kolesarjev-borcev v NOB. Organizator je imel srečno roko, saj so prišli na start razen vseh najboljših slovenskih dirkačev tudi vsi ostali kolesarji iz drpgih naših republik, tako da je bila ta prireditev po kvaliteti, vsaj za začetek sezone, ena najbolj kvalitstnih.
Med njimi ni bilo samo Šebenika, C. Bilsiča in Valčiča, ki so odšli na neko tekmovanje v Italijo, ter Rogovca Škerlja in Valenčiča, ki tokrat služita vojaški rok. Med drugim si je bilo zanimivo ogledati formo kandidatov za letošnjo mednarodno dirko Praga—Berlin—Varšava, saj se razen Šebenika, C. Biliča ter Valčiča že nekaj časa pripravljajo v Opatiji Boltežar, Roner, Ukmar, Levačič, Cu-brič in Bajlo. Od te deveterice bo zvezni kapetan za Prago določil šest reprezentantov.
Vreme je bilo za prvo spomladansko dirko kakor naročeno in je bilo zategadelj tudi po tej strani pričakovati, da bomo priče res lepim in vzburljivim razpletom na cesti Ljubljana—Jesenice in nazaj (140 km). Kolona 25 dirkačev je v zaprti vožnji izpred stadiona za Bežigradom odpeljala skozi Tacen v Šentvid, kjer so jih odpravili na progo z letečim startom. Iz strnjene skupine je poskusil srečo najprej Mariborčan Razbovšek, ki se mu je pri Jeprci posrečilo odmakniti se od zasledovalcev za nekaj sto metrov. Morda bi se mu bila namera posrečila, če ne bi bili imeli enakih namenov tudi vsi ostali favoriti, ki so z neprestanimi in nepričakovanimi pobegi kar naprej trgali kolono, ki je zavoljo tega po-
spešila tempo in tako hote ali nehote ujela prvega ubežnika. Za Razbovškom se je pred Kranjem pognal v beg Zidan (Odred), po Jelenovem klancu pa je bila situacija na čelu skupine že spet drugačna — vodila sta .Gros (O) ter Roner (Br). Brž ko je bila odpravljena prva nevšečna vzpetina, so se nekaj sto metrov pred ostalimi znašli Roner, Ukmar in španinger, ki so precej dolgo kljubovali nezadržnim naskokom zasledovalcev, med katerimi pa je bil slej ko prej najbolj neugnan Židan, ki se je kar naenkrat prikazal od nekod iz ozadja in se pridružil tej trojici. Po prvih znakih je kazalo, da utegnejo ti štirje vozači vendarle obdržati priborjeno prednost, toda Zidan ni zmogel več poprejšnjega tempa in zato so se tudi ostali trije — radi ali neradi — sprijaznili z usodo, da se bodo vnovič pridružili glavnini. Pred brezjanskim klancem pa se je slednjič ojunačil Mariborčan Šantavec, za njim pa še Kranjčan Hvasti, toda slednjega je očitno že hudi klanec preveč zdelal, tako da je Mariborčan ostal v vodstvu brez pomoči in sam nadaljeval vožnjo.
Tudi nazaj grede proti Ljubljani se situacija ni nikjer bistveno spremenila:	šanta-
vec je bil še zmeraj več sto metrov pred glavno skupino,
ki pa ga je na bistriškem klancu ujela. Skupina favoritov, v kateri so bili še Boltežar, Ukmar, španinger, Roner, Levačič, Cubrič in Bajlo, Je med lovljenjem posameznih ubežnikov na vzponih pustila za seboj vse ostale, ki niso vzdržali teh naporov. Brž ko je prišla ta osmorica do Kranja, skoraj ni bilo kaj dvomiti o tem, da bi se ji utegnil še kdo pridružiti od zaostalih. Od Kranja pa vse do Ljubljane so vozili vodeči zelo ležerno in prav izletniško. Nihče izmed njih ni poskušal tvegati prav nič, zato ni nič čudnega, da je uspelo Židanu — kdove od kod se je vzel — dohiteti jih v Tacnu. Tu pa je bila tudi edina »vznemirljiva« sprememba v tej enolični vožnji vse do nekaj kilometrov pred ciljem, ko se je iz skupine v sprintu odlepil Boltežar, za njim pa so v enakem času skozi cilj pridrveli tudi vsi ostali tekmeci.
Rezultati:	1. Boltežar
(JLA) 3;27:12, 2. Bajlo (P), 3. Ukmar, 4. Cubrič (Kraljevo), 5. Roner (Br), 6. Šantavec (Br), 7. španinger (Br), vsi s časom zmagovalca, 8. Zidan (O) 3;28:13, 9. Levačič (Karl) 3;29:13 itd.
Med mladini zmagal Uršič
Hkrati s člani so startali tudi mladinci (15) na progi Ljubljana — Lesce — Ljubljana (100 km). Kakor je bilo pričakovati, so vsa najboljša mesta pobrali Rogovci. Rezultati:
Uršič 2;56:00, 2. Sitar, 3. Trček, 4. Sever (vsi R) s časom zmagovalca, 5. Zupančič (Br) 2;56:30 itd.
(stl)
Nov zimski bazen na Reki
Dorčič (Primorje) dvakrat pred Vrbovškom (Lj)
Reka, 21. apr. Sinoči so ob sodelovanju 60 plavalcev in plavalk tukaj odprli nov zimski bazen v izmerah 25x12,5 m. To bo odslej razen zagrebškega zimskega bazena najsodobnejši športni objekt te vrste pri nas. Stroški zanj so dosegli 220 milijonov dinarjev. Doseženih je bilo nekaj zelo dobrih rezultatov. Nenad Kuridža je r.a 100 m prosto zabeležil čas 57,3, na 100 m metuljček pa 1:00,9. Dober rezultat je dosegel tudi Dorčič na 200 m hrbtno 2:24,0.
Rezultati — moški — 100 m prosto: Kuridža (M) 57,3, P. Brinovec (T) 59,5, Dermastia (Ljub.) 1:002, 100 m prsno Tomšič iMl) 1:14,0, Hebel (Medveščak) 1:15,8, Boneti (Primorje) 1:18,0, 200 m hrbtno: Dorčič (Pr) 2:24,0, Vrhov-šek (Lj) 2:29,7, Vagner (Med) 2:39,2. Mladi tekmovalci — 100 m prosto: Dijakovič (M) 1:00,4, j00 m prsno: Bole (Lj) 1:20,0, 200 m hrbtno: Mirica (V) 2:40,2, 100 m metuljček:	Vukičevič (P)	1:12,5.
Ženske — 100 m prosto: Zeier (J) 1:08,4, Trtnik (Lj) 1:09,4, Traniče-vič (P) 1:11.0, 100 m prsno: Pio-dov (M) 1:26,0, 100 m hrbtno: Ju-rinjak (Med) 1:28,4.
Drugi dan tekmovanja je bila najbolj razburljiva borba na 100 m hrbtno. Dorčič in Vrhovšek sta se ves čas izmenjavala v vodstvu, na koncu pa se je le prvi dotaknil cilja Dorčič. Obema pa so izmerili enak čas 1:05,2. Ostali izidi: moški — 400 prosto: Jeger (Ml) 4:39,2, Brinovec (T) 4:41,3, Dijakovič IM) 4:46,2, 200 m prsno: To-mičič (Ml) 2:44,0, Hebel (Med) 2,49,6. Dermastia (Lj) 2:58,0, 200 m metuljček: Kuridža 2:23,9, Zlatic (CZ) 2:27,9, Lutilski (Med) 2:53,4. ženske: 400 m prosto: Zeier 5:10,6, Verži (Ml) 5:33,4, Fra-ničevič (P) 5:44,5.
Vabila za naše plavalce na tuje
Plavalne zveze v tujini čedalje bolj vabijo jugoslovanske plavalce na njihove mitinge. Tako je med drugim plavalna federacija ZRN povabila na mednarodni miting v Hamburgu Rogušiča, Dijakoviča, Zeierjevo in Bjedovo, toda odbor za plavanje pri PZJ bo poslal tiste plavalce, ki so najbolje pripravljeni. Nizozemska plavalna zveza vabi naše plavalce, predvsem pa wat.erpoliste, na veliko tekmovanje, s katerim bo proslavila 75-letnico. Na tem turnirju v avgustu, ki bo zbral skoraj vse najboljše waterpolske ekipe iz Evrope, bo torej sodelovala tudi naša waterpolska reprezentanca, od plavalcev pa Nenad Kuridža in še
en tekmovalec, ki bo določen pozneje.
Najpomembnejša v/aterpolska prireditev pri nas »Lovorika Jadrana«, ki bo letos v avgustu v Splitu ali Dubrovniku, bo tokrat precej - okrnjena. Sovjetske reprezentance zaradi sodelovanja na Spartakiadi tamkaj ne bo, udeležbo pa je odpovedala tudi nizozemska plavalna zveza zaradi domačega državnega prvenstva.
Dva svetovna rekorda v plavanju
Tokio, 21. apr. Avstralski plavalec Robert Windl je sinoči dosegel nov svetovni rekord na 200 m prosto s časom 2:00,3. Prejšnji svetovni rekord je imel Japonec Jamanaka 2:004. Na tem tekmovanju je bivši svetovni rekorder Jamanaka zasedel tretje mesto s časom 2:01,5.
Tudi japonska štafeta 4x200 m prosto v sestavi Jamanaka, Tuku-moto, Okabe in Fukui je dosegla svetovni rekord s časom 8:09.8. Prejšnji svetovni rekord so imeli ameriški plavalci s časom 8:10,2, in sicer z olimpijskih iger v Rimu.
Jugoslovanski par izločen v San Remu
San Remo, 21. apr. V polfinalu tekmovanja parov' na mednarodnem teniškem turnirju sta Jugoslovana Pilič in Jovanovič izgubila s parom Lundquist (švedska) — Drobny (Anglija) 6:3, 0:6, 3:6. — Med posamezniki sta se uvrstila v finale Pietrangeli (It) in Brichant (Belg).
Japonska uspešna v Davisovem pokalu
Tokio, 21. apr. Japonska se j®
uvrstila v finale azijske cone tekmovanja za Davisov pokal. V polfinalu vodi proti Filipinom 3:0.
Indija drugi finalist v azijskem pasu
Kuala Lumpur, 21. apr. Indija vodi proti Malaji s 3:0 v polfinalu tekmovanja za Davisov pokal v azijskem pasu. Zaradi tega se je plasirala v finale, kjer bo girala z Japonsko.
Izrael : Turčija 4:1
Istanbul, 21. apr. — Teniška reprezentanca Izraela je v I. kolu izločilnih srečanj za Davisov pokal v evropskem pasu premagala izbrano ekipo Turčije 4:1.
Atleti so že šli na steze
Velika udeležba vsepovsod, rezultati pa še povprečni
Ljubljana, 21. apr. Na stadionu v Šiški so dopoldne atleti tudi uradno odprli novo sezono. Nastopilo je nad 150 tekmovalk in tekmovalcev 01 i mp ij e-S v obode, Ljubljane, Rudarja (Trbovlje), Kladi var j a (Celje) ter Triglava iz Kranja. Udeležba je bila res zelo številna. rezultati pa so vendarle ostali povprečni. Omeniti je treba tudi še, da so večino nastopajočih sestavljali mladinci in pionirji, medtem ko sie nekateri znani atleti niso zglasili na startu. Videli pa smo pri delu tudi nekatere reprezentante. ki so bili dokaj solidni. Stamejčičeva ie v teku na 60 m postavila 7,8. Kovač ..in Span pa sta se udeležila teka na 2000 m. Dvoboi v skoku ob palici med Leskom in Rojkom ni bil kdove kako zanimiv, sai je bil Celjan tokrat za razred boljši od ljubljanskega tekmeca. Lešek je začel skakati šele pri 4.20 m. nato pa je brez večje teža\re preskočil 4.35 m, le malo mu ie manjkalo, da ni premagal višine 4.50 m. Rojko pa se ie moral zadovoljiti z višino 4.20 m.
Rezultati: člani — 60 m: Hočevar 7.0. Punseršič 7.1. Taliat (vsi Li) 7.2: 300 m: Stanovnik (O) 36.0. C var (O) 36.8. Taliat (Di) 37.6:	2000 m: Kovač (Lj)
5:40:4. Span (Li) 5:41.8, Kosatoer (R)	6:02.3: xt>00m: Lavrih (O)
2:48.3. Žakelj (Lj) 2:51.8. Antončič (O)	2:52 0:	4 x 100 m:
Ljubljana 44.8, Olimpija 45,7: palica: Lešek (K) 4.35. Rolko (L1) 4.20. Rilih (K) 3.60: dalii-na: Ernestini (Lj) 6.30. Kovačič (O) in Švab (T) oba 6,19; krogla: Izidor Krunič (B) 14 07. Uršič (Li) 13,41, Hita Krunič (O)	13:28; konje:	Paik (Li)
60,13. Stipanovič (Lj) 47.49, Dolenc (Li) 44.47: sta.reiši mladinci — 60 m: Goljat (T) 7,2, Bi-škur (O) 7.3. Zalaznik (O) 7,4; 300 m: Verbič (O) 37,5. Goli at (T)	38.5;	1000 m: Baksič (O)
2:46,8. Dremelj (O) 2:50,5. Kralj (O) 2:55,4: 4 x 100 m: Olimpija 45,7: krogla: Piškur (O) 11.94, Konc (T) 11,74: kopje: Petrič (Lj) 45.24, Zalaznik (Lj) 42,25, Konc (T) 37,89; mlajši mladinci
— 60 m: Vras (Lj) 7,5, Pestotnik (K) 7,6, Justin (O) 7,6; 300 m: Gorenje (O)	37.0, Sedej (Lj)
38,9, Kastelic (Lj) 39.4; 1000 m: Virant (Lj) 2:46,0, Hafner (T) 2:48,9, Sitar (Lj) 2:56,5; krogla: Sattler (T) x5,0. Leskovšek (K) 12,61; kopje: Sattler (T) 40,76; pionirji —	60 m:	Podbevšek
(Lj) 8,9, Pajk (Lj) 9,7; 300 m: Povbevšek 50,7, Rogelj (Lj) 50,9; članice — 60 m: Stamejčič (O) 7,8. Ramšak (Lj) 8,4. Sajovice (Lj) 8,5; višina: Peče (Lj) 143, Sušan (Lj) 135; starejše mladinke — 60 m: Bole (Lj) 8.6; 400 m: Bole 1:05.1; mlajše mladinke — 60 m: Lajovec (O) 8,5; 4 x 100 m: Olimpija 57.0.
Kras Tineta Kosa v Celju
Celje, 21. apr. Na spominskem krosu Tineta Kosa, predvojnega atleta, ki ga je okupator leta 1941 ustrelil kot talca, je sodelovalo *10 mladih atletov iz Celja in okolice. Pionirke so tekmovale na 600 m dolgi progi, pionirji na 800, mladinke na 700 in mladinci na 1500 m. V posameznih razredih so zmagali:	pionirji:
Vrabič (Šoštanj), pred Kopačem (Cek'e) in Oremušem (So), ekipno: šoštani 14 točk, Šentjur 15. Štore 31; pionirke: Pintar (Šentjur) pred Poštrakom (Šentjur) in Pintarjem (Štore); ekipno: Šentjur 7, Ponikva 22 ter Store in Šoštanj 28; mladinke: Gačnik (Adm. š.) pred Borovšak (ESD) in Dečman (Učit): ekipno: ESŠ 12, učiteljišče 14. trgovska šola 27: mladinci: Černelič. Martinčič (oba tehnična. Krško), Vuga (učit), ekinno: tehnična (Krško) 13, ESŠ 15, učiteljišče 20 točk.
K. J.
Prvenstvo občine Vič-Rudnik v krosu
Ljubljana, 21. apr. — Danes jc bilo na Brezovici pri Ljubljani prvenstvo občine Vič-Rudnik v krosu. Tekmovanje je bilo v okviru občinskega praznika, organiza-
_	„C0L0R” tovarna barv in lakov, Medvode
specializirana za proizvodnjo najsodobnejših premaznih sredstev za potrebe industrije in široke potrošnje.
Najnovejša premazna sredstva za avtomobilizem — les — gradbeništvo — pomorstvo in vrsto specifičnih vej lahke in težke industrije — antikorozivne zaščite — zaščita proti kemikalijam, atomosferilijam in raznim drugim mehanskim in kemičnim vplivom.
Zahtevajte prospekte, navodila, nasvete in tehnično pomoč.
čestitamo za PRAZNIK DELA — 1. MAJ.	3567
/
IBS
cijo pa je prevzel Partizan Brezovica. Prireditev je sicer lepo u-spela, vendar bi bilo za naprej potrebno, da bi pri takih prireditvah pomagalo večje število domačinov, kar bi nedvomno poživilo delo v društvu. Vsega je nastopi-nad 100 tekmovalcev in tekmovalk. Posebno številni so bili pionirji in pionirke. Najštevilneje so bili zastopan Vrhovci, saj so se vsi tekmovalci in tekmovalke pripeljali v Brezovico s kolesi, osvojili pa so tudi najboljša mesta.
Tehnični rezultati:
pionirji — 400 m: I. skupina: Komat (Dobrava), Drolc (Vič), Matič (Brezovica), II. skupina: Markoja (Vrhovci), Sešek (Brez), V rep jak (Vrh); pionirke — 400 m: Gačnik tVel. Lašče), Perpar, Markoja (oba Vrh); mladinci — 1000 m: Rozman (Vrh), Božič (Dobrava), Adamič (V. Lašče); mladinke — 600 m: Igličar (Br), Sedej, Cankar (oba Vrh); člani — 1500 m: Geohelij (Br), Lenaršič (V. Lašče), Selan (Br). M. D.
červan ne pojde v Moskvo
Maribor, 21. apr. Kakor smo zvedeli pri vodstvu Atlantskega kluba Maribor, se Franc Cer-van ne bo udeležil mednarodnega krosa v Moskvi, ki ga prireja list »Pravda«. Vodstvo kluba meni. da Cervan še ni v dobri formi, keir je trening usmeril na tekmovanja, ki bodo v avgustu.
Republiška košarkarska lipa
Lujbljana, 21. aprila. V I. kolu moške republiške lige so bili danes	doseženi	tile	izidi:	Elek-
tra :	Ilirija	58:61	(22:29), Slovan :	Maribor	90:25	(31:12),	Tivoli :	Domžale	74:60	(38:28),	Triglav :	Branik	51:41	(29:20),	Le-
sonit : Ljubljana 45:41 (18:22).
V prijateljskih tekmah članic so Jeesnice premagale Slovana 58:50 (19:21), Olimpija pa ekipo Maribora 77:38 (33:20).
PORTUGALSKA : BRAZILIJA 1:0 (0:0)
LIZBONA, 21. apr. — Nogometna reprezentanca Portugalske je premagala moštvo svetovnega prvaka Brazilijo 1:0 (0:0). Edini gol dneva je dosegel Jose Augusto v 71. min. igre. Prireditev je gledalo 60.000 ljudi. To je bil prvi nastop brazilskih nogometašev na turneji po Evropi.
Novo na tujem
RIM — V italijanskem nogometnem prvenstvu so včeraj igrali: Atalanta' : Spal 1:0, Ca-tanda : Lanerossi 1:0. Fiorenti-na : Mantova 5:0, Intemazio-nale : Bologna 4:1, Modema : Juventus 0:0, Palermo : Napoli 1:0, Sampdoria : Venezia 2:1, Torino : Milano 0:0. — v tabeli vodi In ter s 45 točkami pred Juventusom (41), Bologno (38) itd.
KARLSRUHE — v mednarodnem plavalnem srečanju je reprezentanca ZRN premagala Italijo (moško in žensko vrsto) s 123:116.
LONDON — Na tekmah v dvorani ;e včeraj 18-letni srednješolec Robert Freet pretekel progo 60 y v času 6,2 sek., kar je samo za dve desetinki se-sunde slabške od svetovnega rekorda. Menijo, da bo Freet še pričel v olimpijsko reprezentanco.
Po domačih krajih
JESENICE — Nogometna tekma gorenjskega prvenstva: Jesenice :	Mladost (Kranj)
1:2 (1:0).
Murska Sobota — Na srednješolskem ekipnem prvenstvu v namiznem tenisu je zmagala srednja šola za telesno kulturo v, Murski Soboti.	D. B.
Ravne — Izidi koroške nogometne cone: pionirji: Fužinar B : Pohorje (Ruše) 0:6, Fužinar A : Ojstrica (Dravograd) 1:0; Člani: Fužinar B : Pohorje 0:5 (0:4).
CELJE — V prijateljski košarkarski tekmi je Celje premagalo Proletarca 60:24 (26:25) J. K.
CELJE — V prvenstveni tekmi v hokeju na travi sta moštvi Celja in Senovega igrali 1:1(1:0).
J. K.
Kruševac — Prijateljsko boksarsko srečanje »14. oktobar« : Rad-nički (Priština) 8:6.
V Mariboru 130 tekmovalcev
Maribor, 21. apr. Branik je priredil danes na svojem stadionu meddruštveni miting, na katerem je sodelovalo 130 tekmovalk in tekmovalcev, med njimi precej pionirjev in pionirk. Za začetek sezone so bili rezultati dokaj dobri. Skoda, da sta Fars n ari č in Štajner v medsebojnem neresnem spoprijemu pokvarila tek na 3000 metrov, ki bi bil lahko osrednja točka mitinga. Izkazali so se zlasti Podmilšakova, nekoliko boljša je bila tudi Kačiče-va, med mlajšimi pa je treba pohvaliti Kempra, ki je na 100 metrov z ovirami zabeležil 14,5.
Rezultati: moški —	60	m:
Muc (B) 7,2, Kosi (B) 7.3; 300 metrov: Muc 36,3 (mariborski rekord), Uranjek (B) 37,2; 1000 metrov ovire:	Osterman (M)
3:07,2;	3000 m:	Cervan (M)
8:26,4; x000 m: mladinci: Šketa (M) 2:47,2; kopje: Majcenič (B) 48,63; krogla: Markež (B) 12.63; višina: Medvešek (K) 180: palica: Hrženjak (B) 3,65: ženske — 80 m ovire: Rajnik (MV 12,8; 60 m:	Lubej	(M)	8,1;	300 m:
Podmilšak (B)	42,9; krogla:
Kačič (B) 12,01; kopje: Kačič 44.40; daljina: Toplak (M) 4.73; višina:	Pajnik	140;	4x100	m:
Maribor 53,2.
—s id
Prehodni pokal za Celjana Vivoda
Nova Gorica, 21. aprila. — Na otvoritvenem atletskem mitingu so nastopili nekateri najboljši slovenski atleti in nekateri iz zamejstva, člani »Bora« iz Trsta. Tekmovanje je vzorno organiziral domači -atletski klub.
Izidi: moški: višina: Vivod (KI) 195. Fabjan (Bor) 170, 1000 m: Tomažič (Kanal) 2:39,2, 100 m: Zaletel (KI) 11,0, 300 m Polutnik (KI) 37,5, 3000 m Kavčič (Tol) 9:19.4, daljina: Vravnik (KI) 6,61, 110 m ovire: Polutnik 16,4, krogla: Vravnik 13,91, 4x100 m: Gorica 49,6; ženske: višina: Varl (N. G.) 134, kopje: Urbančičeva (KI) 40,76, krogla: Urbančičeva 12,01, 400 m: Paz-zalin (Koper) 67,6, 4x60 m: Gorica I. 35,8
Prehodni pokal za najboljši rezultat na tekmovanju je prejel Vivod (KI), ki je skočil v višino 195 cm (974 točk), dobri oceni pa sta
zbrala še Zaletel (843) in Urbančičeva (825).	-jp
Celje : Kočevje 1265,5:1251,7 kg
Celje, 21. apr. V prijateljskem srečanju dvigalcev uteži partizanskih društev Celja in Kočevja so zmagali domačini s 1265,5 : 1251,7 kg in se tako oddolžili za nedavni poraz v Kočevju. Pri domačinih sta bila najboljša Urankar (285 kg) in Lisec (280 kg), pri gostih pa Nered (285) in Sega (280 kg).
K. J.
Dvanajsta partija -remi
Moskva, 21. apr. Dvanajsta partija za svetovno šahovsko prvenstvo med Botvinikom in Petros-janom se je po današnjem nadaljevanju končaal z remijem po 53. potezi. Tako vodi v dvoboju Pe-trosjan s 6,5:5,5. Remi je predlagal Petrosjan (črni), ko je ugotovil, da nima več možnosti, da bi zmagal. Naslednja partija bo 22. t. m. Po izjavi glavnega sodnika Stahl berga Botvinik pred dvanajsto partijo vso noč ni zatisnil očesa, zato je zaradi utrujenosti le s težavo analiziral pozicijo.
TASS-ovemu komentatorju Roh-lir.u je Petrosjan izjavil: »Aritmetično sem zadovoljen s stanjem dvoboja, toda priznati moram, da je zelo težko in naporno igrati z Botvinikom.
OB SOBOTAH
DELO
V VEČJEM OBSEGU
□
Tri zmage Groska in iusiSa
Na mednarodnem tuirnirju v Bognor Reggisu
Mednarodni mojster Nikola Karaklajič, mojster Larry Richardson ter slovenska mojstrska kandidata Branko Grosek in Vojko Musil so po IV. kolu mednarodnega šahovskega turnirja s 3,5 točke na vrhu lestvice 32 udeležencev Stevenso-novega memoriala, tradicionalnega angleškega turnirja v spomin svetovne šahovske prvakinje Vere Menčik-Steven-' son.
Rezultati prvih štirih kol: I. kolo — Musil: G. May 1:0, Grosek : L. May 1:0, II. kolo — Musil :	Code 1:0, Grosek :
Collins 1:0, m. kolo — Musil : Dean 1:0: Grosek : Kott-nauer 1:0, Karaklajič : Lloyd 1:0 (Grosek, Karaklajič ih Musil so po tretjem kolu sami vodili s 3 točkami), IV. kolo -Musil : Karaklajič remi, Grosek : Brockden remi. Stanje po IV kolu: Grosek, Karaklajič, Musil, Richardson 3,5,
Hecht 3, Bialas 2,5 itd.
Prva štiri kola so se tako končala z zmagoslavjem jugoslovanskih šahistov, ki so pospravili v devetih partijah z angleškimi zastopniki devet zmag. Zanimivo je, da sta po prvih kolih zaostala na lestvici, zahodnonemška olimpijska reprezentanta Hecht in Bialas. ki sta veljala pred začetkom, za najrejsnejša farorita v borbi za prvo mesto in nagrado x00 funtov. V petem kolu so se začeli s partijama Karaklajič : Grosek in Richardson : Musil obračuni med vodečimi. Ljubitelji šaha v Bognor Reggisu so prepričani, da bo Karaklajič že čertrtič osvojil prvo mesto na tem tradicio-nalmeim šahovskem festivalu; njegovo četrto zmago pa lahko — tako vsaj so pokazali prvi dogodki — zaustavita samo slovenska reprezentanta Musil ln Grosek.
n
NAROCAjTt PRI
PISMONOŠI
EVROPSKA PRVAKINJA - Mirijana Bilič je osvojila evropski pokal v orodni telovadbi v konkurenci telovadk iz 13 držav. Tekmovanja je bilo v pariški športni dvorani »Pierre Coubertin«.	Foto:	Dremelj
ŠVEDINJA RYDELL — je na tekmovanju za evropski pokal v orodni telovadbi osvojila bronasto kolajno, medtam ko je bila njena rojakinja Egman na drugem mestu. Posnetek je s svetovnega prvenstva.	Foto: Dremelj
PRVAKA MED SEBOJ — Na letošnjem prvenstvu Slovenije v boksu sta se v lahki kategoriji pomerila dva odlična mojstra i'inga — lanski prvak v tej kategoriji Trboveljčan Hribar in lanski prvak v paresnolahki kategoriji Zurman iz Maribora. Po izredno kvalitetni in vznemirljivi borbi je nadarjeni Trboveljčan, ki kandidira za nastop na evropskem prvenstvu v Moskvi, izločil edinega mariborskega nasprotnika.	Foto: Deniša
REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA - V tekmi zahodnega dela ja Olimpija dosegla visoko zmago nad krajevnim tekmecem Svobodo. Na sliki: Globokar (3), najboljši igralec tekme, podaja Juvanu.	Foto:	Deniša
»oteka! »proces
i3K0
Pričevanja pravnikov o razpravi proti Grimauju
RIM. 21. apr. (TASS). Italijanski odvetnik Fausto Tarsitano, ki je prisostvoval procesu proti ustreljenemu Julianu Giimauju Garcii v Madridu, je izjavil rimskemu dopisniku agencije TASS, da se je obravnava proti španskemu patriotu sprevrgla v tragično farso.
Tarsitano je predstavnik italijanskega združenja demokratičnih pravnikov. Z majhno skupino evropskih pravnikov je dobil dovoljenje Francovih oblasti, da prisostvuje procesu. Niso pa jim dovolili, da bi se sestali z Grimaujem.
»To, . kar sem doživel v Madridu, me je globoko presunilo,« je rekel Tarsitano. Poudaril je. da to ni bila nobena sodna obravnava v pravem pomenu besede. Na procesu ni bilo niti enega pričevanja ali dokumenta o krivdi, ki jo ie vojaški tožilec naprtil Grimauju.
»Videl sem Grimauja,« je nadalje dejal Tarsitano. »Na glavi se mu od daleč vidi, da so ga mučili. Na lobanji ima še veliko brazgotino, roke ima vse pod-plute.« Tarsitano je povedal. kako so izčrpanega Grimauja dve uri prisiljevali, da je samo na kratko odgovarjal na vprašanja »sodnikov«. Kadar pa je skušal kaj natančneje pojasniti, so mu vzeli besedo.
»Ne glede na psihične in fizične napore in kljub vsem poskusom ,sodišča-, da bi ga prisililo k molku, pa je Grimau našel toliko moči, da je glasno povedal: ,Začel sem se boriti za osvoboditev delovnih ljudi, ko mi je bilo 16 let. Bil sem komunist, komunist sem tudi zdaj in bom umrl kot komunist". Več mu niso pustili govoriti. Obsodili so ga na smrt, čeprav niso dokazali niti ene obtožbe zoper njega,« je zaključil Tarsitano.
Danes sta objavila nove podrobnosti o tem čudnem procesu še dva pravnika, ki sta bila prisostvovala sojenju, in sicer Francoz Charles Lederman in Anglež Richard Freeman. "
V listu L-humanite Di-manche« piše Lederman pod naslovom »Parodija pravice«, da pred vojnim sodiščem ni nastopila niti ena priča. Lederman poudarja, da niti tako imenovane priče, ki so med preiskavo baje dale pismene izjave, niso bile pred so
Nadaijevanje s prve strani
Isve sile*
HonVea v petek namestniku sovjetskega ministra za zunanje zad>ve Sergeju Lapinu. Včeraj je veleposlanik Tre-velvan dobil odgovor ministra Gromika, pričakujejo pa. da bo danes ponovno obiskal sovjetsko zunanje ministrstvo. Vsebina teh sporočil ni znana, vendar pa v diplomatskih krogih izjavljajo, da želi Velika Britanija učinkovitejše akcije mednarodne kontrolne komisije, zlasti v Dolini vrčev, kjer je v minulih dneh prišlo do .resnih spodadov med nevtralistični-mi silami in silami Patet Lao.
Po zadnjih vesteh iz Doline vrčev enote Patet Lao in disidentski nevtralistični bataljon niso napadali oporišča sil Kong Lija na tem območju, se pravi letališča, na katerem je še pred dvema dnevoma bil štab sil Kong Lija. Ta štab je zdaj v Mung Keungu, devet kilometrov severovzhodno od letališča v Dolini vrčev.
Iz Washingtona pa medtem poročajo, da je ameriški državni podsekretar Harriman danes odpotoval v Pariz in London, da bi se z ministroma za zunanje zadeve Francije in Velike Britanije Cou-ve de Murvillom in Homeom »hitro pogovoril o položaju v Laosu«. Sporočilo State Departmenta o njegovem odhodu je bilo objavljeno.po razgovoru predsednika Kpn-nedy.ja z visokimi svetovalci in po Kennedyjevem proučevanje sedanje situacije v Laosu z ameriškim Svetom za nacionalno varnost. Iz istih krogov poročajo, da se bo Svet ponovno sestal v ponedeljek.
State Department je prav tako sporočil, da se je minister za zunanje zadeve Dean Rusk ločeno pogovarjal z indijskim odpravnikom poslov in veleposlanikoma Kanade in Poljske. Predstavniki teh držav so v mednarodni komisiji za kontrolo premirja v Laosu.
Zagrebški
velesejem
je bilo na njem organiziranih več javnih prireditev, na katerih so si- izmenjali misli o aktualnih problemih v turiz-
mu, obrti in drugih vejah proizvodnje.
Po necopolnih podatkih si je ogledalo zagrebški spomladanski velesejem nad 310.0011 obiskovalcev, kar je nekaj deset tisoč več kot prejšnje leto.
Praga: »novo poslanstvo tiska«
Praga, 21. apr. (Tanjug L i Centralni komite Komunistične partije ČSSR je danes pozval kongres Zveze novinarjev CSSR. ki se začne jutri v Pragi, naj se odločno zavzame za novo poslanstvo tiska in nov način novinarskega dela, ki zahteva, da se začne nov proces v socialistični graditvi države.
Glavni organ Centralnega komiteja poudarja v uvodniku, posvečenem jutrišnjemu kongresu, da morajo novinarji začeti odločno bitko proti ostankom dogmatizma, subjektivizma in diletantizma v svojem delu in da se pri tem varujejo tedenc liberalizma, malomeščanske senzacionalnosti in neprincipialnosti ter vseh drugih oblik buržoazne ideologije, da bi tako stopili na ustrezno mesto v novem gibanju češkoslovaškega družbenega razvoja.
Priprave za arabsko
petrolejsko
konferenco
KAIRO, 21. apr. (MEN). Pod pokroviteljstvom arabske lige se je v Kairu začelo 19. zasedanje komiteja petrolejskih strokovnjakov iz devetih arabskih držav. Na konferenci sodelujejo predstavniki ZAR, Iraka, Libanona, Jordana, Saudove Arabije, Kuvajta, Libije, Tunizije in šejkata Bahreina, zastopana pa je tudi delegacija generalnega sekretariata Arabske lige.
V krogih Arabske lige poudarjajo, da je to zasedanje zlasti pomembno zaradi krepitve sodelovanja arabskih držav glede proizvodnje in izvoza nafte. Poročajo, da se bodo na tem zasedanju med drugim začele tudi priprave za sklicanje konference arabskih držav o problemu nafte, ki naj bi bila v Bejrutu od 5. do 12. novembra letos.
diščem soočene z Grimaujem.
Francova vlada pa je navzlic temu objavila, da se proces odvija normalno, pravi pariški pravnik in dodaja, da bi lahko to sprejeli samo v primeru, če je zares normalno, da pred sodiščem ne nastopijo priče, da obtoženec in njegov branilec le nekaj ur prej izvesta, da bo obtoženi šel pred sodišče. Prav tako bi bilo treba sprejeti za »normalno« to, da je vojaško sodišče kompetentno za obtožbe proti politični dejavnosti in da obtoženi ne more sam izbrati branilca. temveč mu vsilijo neko vojaško osebo v vlogi advokata.
»Normalno«, vendar samo za Francov režim, nadaljuje Lederman, je tudi to, da moreta predsednik sodišča in vojaški tožilec obtožencu postavljati vprašanja, ki zadevajo njegovo politično dejavnost, hkrati pa mu branita, da na vprašanja odgovori. Če je Grimau le uspel kdaj odgovoriti na taka vprašanja, je bilo to vedno v nasprotju s sodniki, ki so mu branili, da odgovarja do konca.
Britanski pravnik Richard Freeman, ki se je sinoči vrnil iz Madrida v London, je na britanski televiziji izjavil, da je bila edina Grimaujeva krivda v tem, da je bil komunist.
laribor zmaguje še naprej
Mariborski drugoligaši so zabeležili novo zmago — tokrat proti
Istri 4:0
. MARIBOR. 21. apr. V srečanju II. zvezne nogometne lige je danes moštvo Maribora premagalo Istro iz Pule s 4:0 (0:0). Strelci: Arnejčič v 62.. Pirc v 71. in 77. ter Ceh v 86. min. Sodil Bajič iz Beograda zelo dobro. Gledalcev 8000. Vreme lepo.
Maribor: Vabič, Jovanovič, Tolič, Ceh, Kreač, Kek. Markovič, Canjek. Arnejčič, Pirc. Prosen.
Istra: Zagorc (Vujatovič). Rosignoli. Vučetič. Malivukovič, Mikulandra. Valenčič, Cernjul, Pie-mate, Stojanovič, Trozina, Stamatovič (Stipčič).
Občinstvo je od začetka do konca vneto spodbujalo domače moštvo, ki je igralo zelo požrtvovalno. Gostje že
začetku niso pokazali volje, da hi igrali odprto, marveč se je večina igralcev potegnila v obrambo, torej v bunker, tako da sta bila v napadu samo po dva igralca.
Maribor je v prvem polčasu igral prikupno, toda bolj za oko, vselej je prodiral do 16-metrskega prostora, skozenj pa se napadalci niso mogli prebiti. Zato so streljali predvsem od daleč. S takim delom pa domačini niso mogli premagati izvrstnega vratarja. Gostje so kdaj pa kdaj uprizorili bliskovite in nevarne napade. V 22. min. so na primer streljali drugi kot, Vabič se je preveč oddaljil od vrat in nato še prekratko odbil žogo do nasprotnega napadalca. Le-ta je streljal v prazna vrata. Toda iznenada se je tamkaj znašel Tolič in žogo sunil nazaj v polje. Gostje so imeli ugodno priložnost za zadetek tudi v 43. min., ko se je Stojanovič znašel sam pred
Vabičem, v katerega se je streljana žoga zadela in odbila.
Po odmoru sta obe moštvi igrali precej časa nezavzeto, v glavnem na polovici gostov, ki so se branili, kakor so pač vedeli in znali. Vendar je v 42. min. Arnejčič dosegel gol po lepih kombinacijah s Pir-
cem. Mariborčani so nato odločneje začeli podirati zid v obrambnem prostoru. V 68. min. je moral zapustiti igrišče Trozina zaradi nenamerne poškodbe. Mariborčani so bili zdaj še boij pri moči in dosegli še tri gole. Proti koncu igre je Prosen nenamerno poškodoval vratarja Istre, ki se mu je drzno vrgel pod noge. Kmalu nato je Ceh po prodoru zabil četrti gol. Proti koncu so začeli gostje zavlačevati igro.
Vodstvo Istre se je po tekmi pritožilo, češ da je Bajič sodil preblago. Igra proti koncu je bila res ostra, ni pa bila groba.
-sid
En gol je bil dovolj
Z najtesnejšim izidom 0: izkupička s
Zagreb, dl. aprila. V prvenstveni nogometni tekmi je Trešnjevka premagala ljubljansko Olimpijo 1:0	(1:0).
Edini gol je dal Vučkov v 22. min. Pred kakimi 3500 gledalci je dobro sodil Zečevič iz Beograda.
Trešnjevka: Mrduljaš, Pov-pič (Poljanec), Ladovič, Kovač, Orsag, Turkalj, Grača-nin, Jovičič, štampelj, Vučkov Remete.
Triglav ■ 0. Krim 5:1 (3:0)
šest zmag gostov v slovenski nogometni ligi
Ljubljana, 21. apr. Na Rakovniku je danes kranjski Triglav nred približno 1500 gledalci premagal domače moštvo z visokim izidom 5:1	(3:0). Sodnik Janžekovič iz
Maribora.
Odre d-K rim: Istenič. Komleno-vič, Zabukovac, Gabrovšek, Kržin, Toni (Pal>, Lunar, Jovanovič, Kastelic, Erzar. Marjanovič.
Triglav: Vagaja, Brezar, Veroič, Jerman, Perkovič, Vidic. Gošte, Verbič. Bajželj, Ugrica, Binkovrki.
Strelci; Bajželj v 29. in 35., Bin-kcvski v 31. in 89., Verbič II. v 81. min. za Triglav in Erzar v 56. minuti za O.-Krim.
Med starima tekmecema iz slovenske lige ni bilo enakovredne borbe, ker domače moštvo že od začetka ni znalo izkoristiti nekaj lepih priložnosti, nato mimogrede prejemalo gole. Do odmora so si Kranjčani že zagotovili zmago predvsem po zaslugi malo prisebne in slabe obrambe. Po odmoru je sicer kazalo, da bodo domači znižali rezultat, toda brez prave sreče so v vrsti priložnosti zgrešili celo prazna vrata. Za nameček so prejeli še dva gola.
Kranjčani kljub izdatni zmagi niso pokazali nič posebnega in so domači kljub malodušni igri imeli več od tekme. Številni gledalci so bili precej razočarani nad porazom domačih, še bolj pa nad slabo igro obeh moštev, katerima se je pridružil še enako slab sodnik.
(dn)
Ljubljana : Gorica 2:1 (1:1)
Šempeter pri Gorici, 21. apr.
V srečanju SNL je moštvo Gorice izgubilo srečanje z Ljubljano 1:2 (1:1). Strelci: Gosar v 10. in Pašič v .53. za Lj. ter Križaj v 9. min. za G. Sodil Bertok iz Kopra z napakami. Gledalcev 1500.
Gorica:	Brezavšček. Terpin,
Mermolja. Kuzmin, Torlakovic (Pertot), Markovič, Uršič, Križaj, < Besednjak, Faganel, Mozetič.
Ljubljana:	Suler. Kristič,
Soštar. Konič. Frič. Skušek, Jež, Turšič (Pašič), Džafero-vič. Gosar. ‘Popivoda.
Zmaga gostov je zaslužena,
ker so bili tehnično boljše moštvo in so igrali tudi bolj premišljeno. Prvi polčas je. potekel v izmeničnih napadih, i pri katerih sta se odlikovala oba vratarja. Domačini so z enajstmetrovko — z roko je žogo igral Turšič — dosegli vodstvo. Ljubljana je zaradi grobe napake domače obrambe takoj nato izenačila. Paši-čev strel tik ob vratnici je bilo težko ubraniti. Domačini so tudi v drugem polčasu precej napadali, toda neurejeno. Gledalci so bili nezadovoljni zaradi neučinkovite igre domačinov.
V predtekmi je Primorje iz Ajdovščine premagalo Gorico B 3:2 (3:1).	J.	O.
Ilirija : Slovan 5:0 (2:0)
Ljubljana, 21. aprila. —; V prvenstveni tekmi SNL je danes do-
poldne na igrišču Slovana moštvo Ilirije premagalo enajstorico Slovana 5:0 (2:0). V.lepem in sončnem vremenu je pred okoli 300 gledalci sodil Janežič iz Ljubljano. Za Ilirijo so bili uspešni Dermastja v 34., 50. in 76 minuti tor Škufca v 28. in 80. minuti.
SLOVAN: čeme, Udovič. Vdovč, Limo. Oplotnik, Bezjak, Janša, Po t.očnik, Radovan. Mozetič.
ILIRIJA:	Kalšek,	Gabrovšek,
Bremec, Daneu. Rotar, Judež, Curk, Škufca, Dermastia, Novak in Pa-pec.
V zadnjih tekmah so bili Uiri-jani do krajnih mej neučinkoviti ter so izgubili nekatere točke, ki so jih imeli malone že v žepu. Tokrat pa jim je šlo kar dobro od rok, saj so dobro napolnili Černetovo mrežo, v katero bi bili lahko zadeli še nekajkrat. Dodati je treba. da Slovan ni nastopil z vsemi najboljšimi, imel pa je tudi Izrazito slab dan. Vsi njegovi ljudje so bili zelo počasni v akcijah, kar so borbeni nasprotniki izkoristili in imeli ves čas pobudo. Pri zmagovalcih sta se zlasti izkazala strelca Škufca in Dermastia, pri Slovanu pa ni bilo nobenega igralca, ki bi ga kazalo tudi pohvaliti. Sodnik Janežič je nalogo opravil dobro.	B.
Svoboda 3:0 (0:0)
Železničar
Maribor, 21. npr. V prvenstveni tekmi SNL je ljubljanska Svoboda na stadionu ob Tržaški cesti premagala nogometaše domačega Železničarja 3:0 (0:0). Pred 400 gledalci je sodil Kukanja iz Murske Sobote. Gole so dosegli: Strme-cki v 67., Slanic II. v 86. ter Demos v 72. min.
Železničar: Lavrenčič, Breznik, Podbrščak. Kopše, Rečnik, Pšunder (Ribi.), Li.poglav-šek, Vagner, Pavalet, Frangeš, Rupnik.
Svoboda: Jazbinšek. Banja-nac, Torkar. Alibegovič. Loboda I., Loboda II., Valjavec. Verbič (Slanič II.), Kneževič, Slrmecki, Detrmoš.
Kakor je razvidno iz časovnega pregleda doseženih golov, je Železničar izgubil tekmo v pičlih petih minutah, ko je obramba zagrešila -tri usodne napake. V prvem polčasu so bili domačini boljši, po odmoru pa je bila igra več ali manj enakovredna. .
—sid
Delamaris : Kladivar 2:1 (1:1)
Celje, 21. apr. Pred kakimi 1000 gledalci se je Delamaris iz Izole danes retvanširial za lanski »poraz« za zeleno mizo in premagal domačega Kladi var-ja 2:1 (l:l).
Delamaris:	Fermo, Božič,
Černe, Kovačič I. MTilojkovič, Gabrijelčič, Jerkovič, Januš, Mairchesan, Kostič. Kovačič H.
Kladiva**: Bauman, Kovačič, Koren. Kokotec, ves tč. Coplič, Dvornik, Vodeb. Čretnik, Hribernik, Perc. — Sodnik: Jakše iz Ljubljane:
Kladivar je nepričakovano izgubil dve točki, čeprav je skoraj vseh 90 minut imel terensko premoč. Zlasti po odmoru so njegovi igralci dobesedno oblegali vrata gostov, med številnimi priložnostmi pa so izkoristili samo eno. Gostje pa so imeli več sreče. Ze v 5. min. je namreč domačin Koren »dosegel« avtogol. Hudo napako so skušali sicer napadalci Perc, Hribernik in Čretnik popraviti, toda ni jim uspelo doseči zadetka. Sele v 25. min. je Vodeb izenačil.
Takoj po odmoru v 46. min. je Jerkovič dosegel zmagoviti gol za goste'. Odtlej je Kladivar igral samo še na nasprotnikovi polovici toda izrabil ni nobene priložnosti.
Predtekma mladincev: Kladivar : Maribor 2:1 (1:0).
K. J.
Sobota : Rudar 0:0
M. Sobota. 21. apr. Prvenstvena nogometna tekma med Soboto in tiboveljskim Rudarjem, se je Končala brez gola. Pred približno 800 gledalci je sodil Legat iz Maribora.
Sobota:	Vrdjuka,	Sečko,	Zver,
Novak, Balažič, Puškarič, Drvarič, Pučko, Serotar, Maučec, Tkalčec,
Rudar: Bontan, Pristav, Zveglič, Breznikar, Knavs, šorel, Bučar, Halilagič, Bosič, Zibut, Opresnik.
Domača enajstorica tudi * to pot ni prikazala igre, kakršno je pričakovalo občinstvo. Njeni napadalci tudi niso imeli prave sreče, saj so imeli dosti več priložnosti za zadetek, pa jih niso znali realizirati. Vse preveč so se igrali s kratkimi pasovi, zlasti v kazenskem prostoru, kjer je bil trboveljski vratar skpraj nepremagljiva ovira. Za izredno uspešne paradne akcije je požel obilo priznanja.
Mnogi kritični trenutki za goste so bili po odmoru, saj je razplet dogodkov kazal, da bo Sobota vendarle pobrala vfes izkupiček. Zategadelj so gostje lahko povsem zadovoljni z neodločenim izidom.
V domačih vrstah sp odlikovali Puškarič, Drvarič _ ih Maučec, pri gostih pa Bontan in Knavs.
V mladinski predtekmi je Sobota premagala Rudarja 2:1 (trJ >.
D.B.
Celje : Rudar (V) 2:1
Trbovlje,' 21. apr. Zaradi zapore igrišča v Velenju je maral ve-lenjški Rudar danes odigrati prvenstveno tekmo s Celjem v Trbovljah. Zmagali so Celjani 2:1 (1:1). Gole za Celje sta dala Ad-žič in Florjane, za Rudarja pa Cafuta iz kazenskega* strela.
Igra je bila že v začetkd ostra in je večkrat prešla meje dovoljenega. Prvi so prišli v vodstvo Celjani, nedolgo za tem pa so Cafuto zrušili v kazenskem prostoru, zaradi česar je sodnik odredil kazenski strel. Po izenačenju je bila igra živahnejša in je Rudar imel zlasti po odmoru priložnost, da bi dosegel vsaj še en gol, toda Zagorc je bil prvič prepočasen, v drugi podobni situaciji pa je bil nad njim storjen prekr-ček, toda sodnik ni prisodil naj-etrožje kazni.
1 je Olimpija ostala birez Trešnjevko
Olimpija:	Žabjek, Gugolj,
Jovičevič, Jalševec, Kulenovie, Srbu, Brezigar, Mladenovič, Vukotič, Oblak, Klančišar (Velkavrh).
Trešnjevka je začela precej slabo, saj so njeni igralci dol-do poskušali urediti vrste, kar je gostom zelo ugajalo, saj jim je tako uspelo da so držali nasprotnika v primerni oddaljenosti od svojih vrat. V 21. min. je Žabjek pobral zasluženi aplavz, ko je v lepem paradnem skoku ubranil pravo Orsagovo bombo iz prostega strela. Takoj za tem pa ni opravičil tega slovesa, kajti Jovičičev predložek je lahkomiselno izpustil iz rok, tako da Vučkovu ni bilo težko usmeriti žogo v črno — 1:0. Odtlej dalje so domačini uprizorili nekaj zaporednih napadov, vendar brez uspeha. Potem ko je ofenzivna moč Trešnjevke polagoma plahnela, so pobudo prevzeli gostje, pa čeprav bi bil lahko Vučkov prav medtem povišal rezultat, vendar se v idealni situaciji ni znašel. Krilci Olimpije so z borbeno igro prenesli težišče na nasprotno stran igrišča in nenehoma zaposlovali lastne napadalce, ki pa so se le poredkoma odločali za pogumnejše zaključne poteze. Seveda pa je pri teh akcijah domača obramba s pridom opravljala težak posel. Trešnjevka je, imela v 61. min. še eno zelo lepo priložnost, ko je Vučkov z dobro odmerjenim udarcem z glavo poslal žogo prav v kot, vendar je Žabjek lepo ubranil. Do konca tekme je bila Olimpija v popolni premoči in je prikazala' tehnično solidno igro, toda brez pravega haska.
Trešnjevka	LESTVICA 22 13 3 6				46:26	P. 29
Čelik	22	11	6	5	32:22	28
Maribor	22	10	7	5	36:24	27
Slavonija	22	10	6	6	32:25	26
Famos	22	8	7	7	33:32	23
Istra	22	9	5	8	32:39	23
Olimpija	22	8	6	8	37:33	22
Borovo	22	9	4	9	24:25	22
Varteks	22	6	9	7	28:22	21
Borac	22	7	7	8	30:33	21
Šibenik	22	9	2	11	41:35	20
Lokomotiva	22	7	5	10	33:30	19
Split	22	7	5	10	22:35	19
Rudar	22	6	6	10	20:32	18
BSK	22	5	8	19	27:43	18
Karlovac	22	5	6	11	18:34	16
LESTVICA SNL						
Triglav v	16 14		4		43:13	32
Ljubljana,	18	12	3	3	56:26	27
Rudar (T)	18	9	4	5	41:34	22
Slovan	18	9	2	7	38:33	20
Kladivar.	18	6	8	'4	33:29	20
Celje	18	8	4*	6	29:26	20
Svoboda	18	6	6	e	23:19	18
- Železničar	18	7	4	/7 '	23:31	18
O. Krim	18	7	3	>8	26:32	17
Gorica	18	6	3	9	29:39	15
Sobota	18	4	6	8	24:28	14
Delamaris	18	5	4	9	18:38	14
Ilirija	18	3	4	11	22:37	10
Rudar (V]	18	2	a'	15	21‘53	5
Dvanajst pravilnih
Sloboda : Novi Sa4 :i; ■% Sarajevo : Radnički 1* 4 Crvena zvezda : Dinamo BudučnostPartizan Rijeka : Velež
Vojvodina >.i. 2eljezni6&A! '"partak : Vardar | elezničarRadnički-'(B)
Mačva : Sram Rudar : čeUk Borovo : Bttrac-Trešnjevka- ; Olimpija .
I
8 kolajn za Siličevo in Kočiševo
Biličeva je zlati medalji za prvo mesto v generalnem plasmaju dodala še zlato za parter in srebrno medaljo za nred, Kočiševa pa je osvojila drugo mesto na dvovišinski bradlji in tretje na gredi in v parterju
Pariz, 21. apr.. Danes dopoldne je bil finale evropskega pokala za ženske v orodni telovadbi za posamezna orodja. Državna prvakinja Mirjana Bilič, ki je sinoči v generalnem plasmaju osvojila naslov evropske prvakinje, je tej zlati medalji dodala danes še eno zmago v parterju, srebrno
Grom vodi s 1778 keglji
Kranj, 21. apr. Včeraj in danes je bil tukaj prvi del republiškega prvenstva v kegljanju za posameznike. Nastopilo je 33 u-aeležencev, med katerimi se je najbolj izkazal Grom iz Ljubljane. Tekmovali so 2 krat 200 lučajev mešano.
Ostali najboljši kegljači se bodo pomerili prihodnjo soboto, prav tako na tem kegljišču.
Rezultati: Grom < Lj) 1778 (882), Pečar (KG) 1706, Jereb (Tr) 1683, Vanovšek (oba C) 1665 kegljev itd.	j-k
San Remo — Italijanski teniški igralec Pietrangeli je zmagal na mednarodnem turnirju. V finalu je premagal Belgijca Brichanta 6:2, 7:5, 7:5.
medaljo pa je osvojila z drugim mestom na gredi. Tereza Kočiš je zasedla drugo mesto oziroma prejela srebrno medaljo na dvovišinski bradlji in tretje mesto oziroma bronasto medaljo na gredi in v parterju. Jugoslovanski zastopnici sta slabo začeli današnje popoldne, sta se pa izredno izboljšali pri izvajanju na gredi in v parterju.
V preskoku je zmagala šve-dinja Egman pred Nizozemkama Palmer in Viestro. Na dvovišinski bradlji je bil vrstni red naslednji: Palmer, Kočiš, Egman (Šved). Biličeva je bila v obeh omenjenih disciplinah zelo nervozna. Tako je dosegla rezultate, ki so pod njenim povprečjem.
Na gredi je zmagala šve-dinja Eva Rydell, 19.33, 2. Bilič 18,50, 3. Kočiš 18,40.
Parter:	1. Bilič 18,932, 2.
Egman 18,900, Kočiš 18,845.
Tekmovanje v dvorani Coubertin se je končalo s slavnim defilejem, na čelu kate-tera sta korakali Biličeva in Kočiševa. Kolajne je podelil predsednik Mednarodne telovadne federacije Charles Thony.
!z včerajšnje tretje izdaje
Hribar: Zurman 2:0
Finale republiškega boksarskega prvenstva
Ljubljana, 20. apr. Nocoj so bile na GR polfinalne borbe republiškega prvaka v boksu, ki se bo nadaljevalo jutri ob 19. Prireditvi je prisostvovalo približno 1000 gledalcev. Izidi po posameznih kategorijah: bantam:	Habicht (Odred) :
Tomše (Partizan, trb) 2:0. Kovač (Od) : Tomažič (Lj) 0:2.
Peresnolahka: Pagon : Černe (oba Od) 0:2 s.r.c. (predaja) v II. kolu. Lahka: Zurman (Mb) :
Hribar (P. T.) 0:2. Polsrednja:
Selih (Olimp. Celje) :	Volaj
(P. T.) s.r.c. v II. kolu. Polsrednja:	Prešeren :	Brglez
(JLA) 2:0. Srednja: Dolganoč (Olimp) : Erman (Od) k. o. v II. kolu. Poltežka: Sane (P.T.) :
Božovič (Od) 0:2 r.s.c. v II. kolu. Kostema j (Olimp) : Plut (Ljublj) 0:2 r.s.c. v I. kolu.
Vsi dvoboji večera so bili zanimivi predvsem zaradi borbenosti nastopajočih, medtem ko je bilo zares kvaliteten boks videti le v borbi med Hribarjem in Zurmanom. Tudi Habicht, Tomažič, Pagon in Černe. Prešeren. Brglez in Božovič so pokazali še kar zadovoljivo povprečje. Trboveljčan Tomše je v III. kolu spravil Habichta na pod. čeprav je bil le-ta med vso borbo boljši in je zmagal soglasno po točkah. Presenečenje večera je bila vsekakor čista zmaga 18-letnega Tomažiča nad lanskim prvakom. rutiniranim 37-1 et-nim Kovačem.
Na visoki ravni je bila — kot rečeno — borba med kandidatom za evropsko prvenstvo Hribarjem (Partizan Trbovlje) in starim mojstrom ringa Zurmanom (Mb). V I. kolu se je Mariborčan v glavnem samo branil, v II. rundi pa le bil domala enakovreden. V ITI. kolu je Hribar še silovite j e napadel kot v začetku dvoboja in malone spravil Zurmuna čez vrvi, potem pa se je Mariborčan odlično branil in napadal s krošeji in levimi di-rekti. Zurman je bil proti koncu dvoboja v premoči, toda odločilo je prvo kolo. Z dvema proti enemu sodniškemu glasu (Remec 60:59, Resnik
60:59, Volčič 58:60) je zmagal Hribar. Omenjeni sodniki in Zvone Podbevšek so nasploh dobro opravili svojo nalogo.
Prešeren in Brglez sta pokazala precejšnje znanje, bila pa sta tudi med najbolj nepopustljivimi borci polfinala. Brglez je bil v TI. kolu že krepko na podu, vendar se ni predal, potem pa ga je gong rešil k. o-ja. Tretje kolo ni bilo na ravni prvih dveh.
Od preostalih dvobojev ne bi imeli povedati kaj posebnega, razen tega. da je Dolganoč rešil čast Olimpovih boksarjev, ki so pod vodstvom trenerja Kul jati ja, nekdanjega profesionalnega boksarja, precej napredovali, zlasti pa so se odlikovali z borbenostjo.
Jovanovič, Pilič, Prešecki i-n Jelič za Davisov pokal
Zagreb, 20. aprila. — Po tro-dnevnem teniškem turnirju je zvezni kapetan Dr. Tončič določil repi ezentanco Jugoslavije za letošnji Davisov pokal. Poleg Jovanoviča in Piliča bosta v ekipi še Prešecki in Jelič. Danes je Prešecki v lepi igri premagal Jeliča 7:5, 6:4, 4:6, 8:6, Nadali pa Speara 3:6, 1:6, 7:5, 6:2. 6:3.
Indija : Malaja 2:0
Kuala Lumpur, 20. aprila. — V polfinalnem dvoboju azijske cone Davisovega pokala vodi Indija proti Malaji 2:0.
Izrael : Turčija 2:1
Istanbul, 20. aprila. — V izločilnem dvoboju evropske cone Davisovega pokala vodi Izrael proti Turčiji 2:1.
Noqometna prvenstva
LONDON — Po današnjem kolu angleškega nogometnega prvenstva vodi Everton, slede Lester, Totten-ham itd.
MOSKVA — Po današnjem V. kolu nogometnega prvenstva SZ vodi CSKA, slede Dinamo (Moskva), Dinamo (Tbilisi) itd.
Petrosian s kmetom več
Dvanajsta partija dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Mihailom Botvinnikom in Ti-granom Petrosjanom je. bila v 42 potezi prekinjena v boljšem položaju za Petrosjana, ki ima v končnici težkih figur kmeta več. Po prvih komentarjih šahovskih strokovnjakov bo armenski velemojster težko izkoristil prednost kmeta, ker bo po nekaj potezah nadaljevanja nastala verjetno trdnjavska končnica s tremi proti dvema kmetoma , ki je v teoriji kočnic označena za remi.
DAMIN GAMBIT BELI: BOTVINNIK CRNI: PETROSJAN 1. d4 d5, 2. c4 e6, 3. Sc3 Le7, 4. cxd5 exd5, 5. Lf4 c6, 6. e3 Lf5, 7. g4 Le6, 8. Ld3 Sd7, 9. h3 h5, 10. gxh5 Sdxf6, 11. h6 Sxh6, 12. Dc2 Sh5, 13. Le5 f6, 14. I.h2 Ld6, 15. Lg6+ Lf7, 16. Sf3 LxgG, 17. Dxg6+ S H, 18. Sh4 Lxh2, 19. Txh2 Dc7, 20. Sf3 0—0, 21. Dgl + Kb8, 22. h4 Sd6, 23. 0—0 f5, 24. Dgl f4, 25. Se5 Sf7, 26. Sg6 The8, 27. Th3 fxe3, 28. fxe3 Sf6. 29. Tfl a6, 30. h5 SC4, 31. Sxe4 Txe4, 32. Kbl Sd6, 33. Se5 Te8, 34. Tg3
Te7, 35. Tf8+ Ka7, 36 Tfl Sc4, 37. Sxc4 dxc4, 38. Tf5 Dd7. 39. Tf3 c5, 40. Tfl cxd4, 41. exd4 Dxd4 prekinjeno.
V menjalni varianti ortodoksnega daminega gambita sta velemojstra že v šesti potezi skrenila iz teorije, tako da sta po zapletih na kraljevem krilu izvedla veliko rokado. V * borbi v središču šahovnice je Petrosjan osvojil kmeta, toda po številnih menjavah ima v končnici težkih figur minimalne možnosti, da bi svojo prednost tudi izkoristil Po remiju v enajsti partiji vodi Petrosjan s 6:5, v primeru delitve točke v dvanajsti partiji pa bo to že peti zaporedni remi. V prvih dvanajstih partijah so bile doslej odločene samo tri partije, tako da vodi v zmagah Petrosjan z 2:1.	A.	P*.
Conski turniir v Eschedeju
Beograd, 20. aprila. — Kakor sporoča mednarodna šahovska zveza bo šahovski turnri prve evropske cone od 3. do 27. oktobra v nizozemskem mestu Eschede. Na turnirju bo zastopal Jugoslavijo ve-1 lemojster Svetozar Gligorid.
Naslov evropske prvakinj® so doslej osvojile:	1957	—
Bukarešta:	Latinina (SZ),
1959 — Krakovo: Kot (Poljska), 1961 — Leipzig: Latinina, 1963 — Biličeva.
S. ZVEZNA LIGA
BEOGRAD : HAJDUK
1:0 (0:0)
SLOBODA : NOVI SAD 0:0
SARAJEVO : RADNIČKI 2:1 (1:1)
CRV. ZVEZDA : DINAMO
1:1 (1:1)
BUDUČNOST : PARTIZAN
0:2 (0:1)
RIJEKA : VELEŽ 1:0 (1:0) VOJVODINA : ŽELJEZNI-ČAR 0:2 (0:0)
LESTVICA
Partizan	20	14	5	1	49	116	33
Dinamo	20	13	7	0	49	.21	33
Železničar	20	9	6	5	38	22	24
Beograd	20	8	7	5	31	33	23
Velež	20	8	5	7	27	25	21
C. zvezda	20	6	9	5	i7	20	21
Sarajevo	20	7	4	9	23	31	18
Radnički (N)	20	6	5	9	32	:29	17
Novi SacT	20	5	7	8	22	32	17
Sloboda	20	6	4	10	20	33	16
Vojvodina	20	6	3	11	35	34	15
Rijeka	20	6	3	11	17	28	15
Hajduk	26	6	3	11	19	49	a5
Budučnost	20	3	6	11	12	.29	12
II. LIGA - ZAHOD
RUDAR : ČELIK 0:2 (0:1) BOROVO : B0RAC 1:0 (0:0)
SLAVONIJA : KARL0VAC 2:0 (1:0)
TREŠNJEVKA : OLIMPIJA 1:0 (1:0)
VARTEKS : BSK 1:2 (0:1) SPLIT : LOKOMOTIVA 0:1 (0:1)
FAMOS : ŠIBENIK 2:1 (1:1)
MARIBOR : ISTRA
4:0 (0:0)
II. LIGA-VZHOD
TREPČA : RADNIČKI (K) 2:0 10:0)
BAČKA : SUTJESKA 3:1 (1:1)
PR0LETER : B0RAC 3:1 (3:1)
SPARTAK 0:2 (0:2)
JEDIN5TV0 : SUBOTICA 2:0 (2:0)
ŽELEZNIČAR : RADNIČKI (B) 0:2 (0:0)
MAČVA : SREM 3:0 (2:0) PRIŠTINA : BUDUČNOST 2:1 (1:1)
LESTVICA
VARDAR
Vardar	22	14	5	3	38:18	33
Radnički (B)	22	13	5	4	38:19	31
Trepča	22	11	6	5	38:26	28
Sutjetska	22	9	6	7	42:33	24
Subotica	22	9	6	7	32:29	M
Spartak	22	9	5	8	23:31	23
Bačka	22	9	4	9	39:35	22
Priština	22	8	6	8	34:34	22
Jedinstvo	22	6	9	7	26:31	21
Borac	22	6	8	8	27:30	20
Srem	22	7	6	9	28:32	20
Proleiter	22	6	7	9	26:27	19
Železničar	22	8	2	,2	29:40	18
Radnički (K)	22	6	5	11	34:42	17
Mačva	22	6	4	12	24:31	16
Budučnost	22	3	8	11	20:39	14
Stanje 21. aprila:	Zelo
oslabljena hladna fronta je ob vzhodnih Alpah povzročila le manjše krajevne nevihte. Ciklon z jedrom nad Irsko je ustaljen, zato se hladni zrak v zvezi z njim ne širi proti vzhodu. Iznad severozahodne Afrike dotekajo proti Alpam zelo tople zračne gmote.
Napoved za ponedeljek:
Sončno vreme z delno oblačnostjo.' V opoldanskih urah zmeren razvoj kopastih oblakov. Zjutraj , v nekaterih kotlinah kratkotrajna megla. Nočne temperature med 4 in 8, v Primorju 13, čez daa 19 do 23 stopinj Celzija.
IC^ndildafi
za
ofburg
Prihodnjo nedeljo bodo v Avstriji volitve za novega predsednika republike. Po vseh znamenjih sodeč pa to ne bodo volitve za novega, temveč za starega predsednika- republike.
Kondidati so trije. Socialistična stranka je kandidirala 6pet svojega nekdanjega predsednika dr. Adolfa Scharfa, ki je bil pred šestimi leti izvoljen za predsednika republike, Avstrijska ljudska stranka je kandidirala nekdanjega kanclerja in »velikega starega moža« konservativcev inž. Juiiusa Raaba, Evropska federalistična stranka, miniaturna organizacija, ki je nastala šele pred letom dni, pa je poslala v volilni boj upokojenega žandarmerijskega generala Josefa Kimmla.
Kandidati so trije, izvoljen bo samo eden. Kdo bo izvoljen, o tem, kot kaže, v Avstriji nihče več resno ne dvomi.	|
Res da je Avstrijska ljud- j ska stranka kandidirala človeka, ki ima med vsemi konservativnimi politiki največ formata in ki dejansko uživa ugled med prebivalstvom. Toda v sedanji politični konstelaciji ji verjetno niti Raab ne more odpreti poti v predsedniške sobane v Hofburgu. Po štirimesečnih pogajanjih za novo koalicijsko vlado preživlja Ljudska stranka resno notranjo krizo. Nedavne mestne volitve v Gradcu so pokazale, da je precejšen del volivcev konservativne stranke zelo nezadovoljne s »popustljivostjo kanclerja gor-bacvha do socialistov in da hočejo radikalni krogi strankinemu vodstvu »zagosti«. Ce bi predsedniške volitve ne bile za prebivalstvo obvezne, bi bil prav na štajerskem in Solnograškem, kjer je največ konservativnega radikalizma, odstotek volilne abstinence nedvomno zelo visok. Tako pa se bodo nezadovoljni verjetno ravnali po priporočilu nemško-nacionalistične Svobodne stranke (FPt>) svojim članom, naj oddajo neizpolnjen volilni listek, ali pa bodo »maščevalno« volili Scharfa — kolikor se ne bodo odločili za žandarmerijskega generala, ki sicer nima političnega profila, saj ga tudi njegova stranka nima, ki pa s kontinuiteto svoje uradniške dejavnosti od francjožefovskih časov do lani pooseblja tradicijo avstrijstva in v svojih predvolilnih govorih tudi ne skriva simpatij do monarhističnih krogov.
Desnica bo 28. aprila nastopila torej neenotne in pravzaprav v pričakovanju poraza. Kaže, da niti vodstvo stranke same ne upa več na uspeh, kajti predvolilna kampanja je medla in v nasprotju z dosedanjimi slabo organizirana. Nekateri strankini časopisi — tako graška »Tagespost« — podpirajo Raaba celo z vidno distanco. Večini Avstrijcev je že zdaj jasno, kdo bo njihov »novi« predsednik. Položaj se utegne spremeniti, če v nedeljo nobeden od kandidatov ne bo dobil več kot 50 odstotkov glasc-v. V drugi rund:, ki je predvidena za 19. maj, bi se pomerila samo Scharf in Raab. Pri tej konfrontaciji bodo nezadovoljni morda premislili in se »zavedli«, tako vsaj upa Ljudska stranka in si zaradi tega druge runde tud* ne želi. Toda večina političnih opazovalcev sodi, da priložnosti za tak premislek sploh ne bo.	S. Fras
OB »AMERIKANIZACIJI« WINSTONA CHURCHILLA - BRITANSKI KOMENTAR - Nehaj že no govoriti o njem kot o »tistem velikem, starem Američanu, ki je dobil vojno«!
Emmwood. Daily Mail, London
orazum: črka in duh
Sedemnajstega marca je alžirska narodna skupščina začela razpravljati o nacionalnem proračunu, v katerem j s udeležena Francija z več kot eno milijardo novih frankov pomoči. Naslednjega dne — ob prvi obletnici podpisa evianskih sporazumov — je v In — Ekkerju v južni Sahari eksplodirala atomska bomba. Sledili so protesti in nacionalizacija Borgeauda ter še nekaterih francoskih veleposestev. ki so bili simbol in temelj bivšega kolonialnega gospostva____
V takem okviru se Je razvila polemika med Alžirom in Parizom. Drugi je očital prvemu, da je atomska bomba v Sahari v skladu s črko evianskih sporazumov, da pa nacionalizacija Borgeauda odločno nasprotuje določbam tega sporazuma. Alžirci pa so poudarjali, da je treba gledati najprej na duh sporazuma, ki je imel za cilj končati vojno in omogočiti Alžiriji, da se razvije v neodvisno in vsestransko suvereno državo. »Ne želimo Alžirije, ki bi bila sovražna Franciji, ampak popolnoma enakopravno sodelovanje,« je ob nacionalizaciji Borgeauda rekel Ben Bela in hkrati jasno povedal, da francoska pomoč v nobenem primeru ne more biti cena za to, da bi Francija še naprej izvajala atomske eksplozije v Sahari.
Alžirska vlada je uradno sporočila, da se dogovarja s Parizom o tem, da bi začeli pogajanja o reviziji vojaških določil evianskega sporazuma, medtem ko je tiskovni glasnik Elizejske palače Pey-refitte po seji francoske vlade sporočil, da vlada nima nobenega namena začeti razgovorov, ki bi imeli za cilj revizijo evianskih sporazumov.
Vsekakor je dialog, ki ni zavzel propagandnega hrupa, izredno zanimiv, predvsem zato, ker izhaja iz dveh različnih izhodišč, vsebinskega in formalnega. Kaj je pravzaprav pogodba?
Odgovor na to vprašanje je dobil dopisnik pariškega Expressa neposredno od Br.n Bele med vožnjo proti Oranu.
»Sporazum je zame živa stvar,« je pojasnil svoje stališče Ben Bela. »Te žive stvari ni mogoče definirati s tekstom, ki lahko zamre. Sporazum je moč definirati kot skupno voljo za dosego določenega cilja. Da pa bi dosegli ta cilj, je potreben tak ali drugačen tekst. Ce hočete, je to razlika med črko in duhom. Sporazum je lahko učinkovit samo, če obe podpisnici spoštujeta njegovega duha. Kakšen je cilj evianskih sporazumov? Kon-
čati vojno, dati neodvisnost in položiti temelje za enakopravno sodelovanje. Kar mene zadeva, popolnoma spoštujem te cilje. Francoskemu veleposlaniku sem zastavil vprašanje takole:	ali
mislite, da je enakopravno sodelovanje možno, če smo izpostavljeni na milost in nemilost tako nepovoljnim či-niteljem, kot so eksplozije atomske bombe na našem ozemlju? Ali mislite, da je Francija ostala zvesta duhu evianskih sporazumov?«
Toda tekst evianskih sporazumov ne izključuje atomskih poskusov	v Sahari,
medtem ko izrecno govori, da ni mogoče nikogar razlastiti brez predhodnih medsebojnih konsultacij.
Na to pripombo je Ben Bela odgovoril:
»Bistvo vprašanja ni v tem. Bistvo je v tistem, o čemer sem malo prej govoril — v spoštovanju cilja. Evolucija dogodkov lahko pripelje do tega, da celo črka nekega teksta ne ustreza več duhu, v katerem je bil ta tekst napisan. V tem trenutku postane sporazum mrtva črka na papirju. Vsekakor drži, da je bilo Franciji dobro znano, da smo proti atomskim eksplozijam. Predpostavimo celo, da sem osebno indiferenten do takih eksplozij. Ali mislite, da bi lahko prešel preko čustvene reakcije alžirskega naroda na to očitno ponižanje, da bi lahko ignoriral občutke arabskega sveta, Afrike in Azije, skratka vseh držav neangaži-ranega sveta? Ce mislite, da bi lahko prešel preko vsega tega, potem zahtevate od mene to, da priznam, da naša suverenost ni popolna, da dopuščam doma, na svojih tleh, to, kar pri vseh drugih obsojam. Dejansko bi to pomenilo onemogočati sodelovanje med nami, med Alžirijo in Francijo.
»Toda sodelovanje nudi velike prednosti, gospod predsednik,« se je glasilo novo vprašanje.
»Najbolj sem poudarjal prednosti, ki nam jih nudi sodelovanje s Francijo. Toda če bi nas ta pomoč poniževala, pa četudi v najmanjši
meri, bo potrebno, da se ji odpovemo. Sodelovanje na nezdravih temeljih bi namreč povzročalo v Alžiriji stalno politično krizo. Zato vam moram popolnoma odkrito povedati, da je nujno, da popravimo evianske sporazume. Kako to storiti? Ne vem. V nobenem primeru pa ne bomo storili nobene sovražne geste v odnosu do Francije. Četudi bi naši odnosi s Francijo zaradi atomskih poskusov postali taki, kot so z vrsto drugih tujih držav, bomo do Francije ohranili veliko prijateljstvo. Ce pa je v interesu Francije, da sodeluje z nami, takimi, kakršni smo, bomo to samo pozdravili. Ce pa to ni v njenem interesu, bomo to sicer obžalovali, toda brez dramatiziranja, brez demagogije in brez sovraštva.
»Ce sem vas dobro razumel, je bila razlastitev odgovor na atomsko eksplozijo«, je spet vprašal Jean Daniel, dopisnik Expressa.
»Nikakor! O bombi sem vam govoril zato, da bi vam pokazal, da nisem bil jaz tisti, ki se je izneveril duhu sporazuma. Razlastitve pa so del daljnosežne politike in sedanja je samo eden izmed vidikov te politike. To je politika samoupravljanja. Dobro veste, da je bilo to vedno cilj alžirske revolucije. Ali ste prebrali vrsto dekretov o samoupravljanju? Tu ni mogoče improvizirati. Ni resno, če to politiko razlagajo tako, da bi to razlaganje pripeljalo sodelovanje s Francijo v težavo, ali pa s tem, češ da imam osebno politične težave ... Ne, to ni resno.«	M.	Šuštar
Zadnje
Grška policija preprečila »maratonski pohod za mir«
628 aretiranih, 500 so jih potem izpustili
ATENE, 21. aprila (Tanjug). Ob današjem »Maratonskem pohodu za mir«, ki ga je organizirala grška mladinska organizacija »Bertrand Russell«. je policija aretirala 628 demonstrantov; 500 so jih zvečer izpustili. Agencija Reuter je sporočila, da so ostale (med njimi so tudi tujci) zadržali.
Udeleženci te mirovne demonstracije naj bi odšli z zgodovinskega Maratonskega polja po 42 km dolgi poti v Atene. Tu naj bi bilo na Trgu ustave zborovanje za mir in proti jedrski oborožitvi. Ker je vlada s pomočjo policije in žandarmerija to akcijo preprečila, so demonstranti, ki se zaradi blokade niso mogli zbrati na Maratonskem polju, sklenili oditi proti Trgu ustave s trga Amelokiti v Atenah. Tu je prišlo do spopada s policijo, kjer je bilo poškodovanih več policajev in demonstrantov. Do spopadov je prišlo tudi na drugih krajih. Žandarmerija in policija sta bili zvečer še v stanju pripravljenosti.
Reuter poroča iz Londona, da je znani borec proti jedrskemu orožju filozof Be-trand Russell danes obdolžil grško policijo brutalnega ravnanja pri ukrepanju proti antinukleamemu pohodu v
Atenah. Po njegovih besedah mu je neki njegov predstavnik, ki se je pravkar vrnil iz Grčije, opisal grobo ravnanje in izpade policije. Številni demonstranti so bili resno ranjeni. Russell pravi, da je imela policija ukaz, da »v primeru potrebe« tudi strelja.
Djerdja pri libijskem premieru
Bengazi, 21. aprila. (Tanjug). Predsednik libijske vlade in zunanji minister Peki-ni je včeraj sprejel pomočnika državnega sekretarja za zunanje zadeve SFRJ Josipa Djerdjo in jugoslovanskega poslanika v Indiji Jovana Vukmanoviča ter se zadržal z njima v daljšem prijateljskem pogovoru.
Med bivanjem v Libiji je Josip Djerdja obiskal tudi guvernerja Tripolitanije Ben-zikrija.
Val gospodarskih pretresov
Skrbi »zelenega kontinenta«
Ce si pobliže ogledamo gospodarsko panoramo Latinske Amerike v luči najnovejših statistik, so nam umljive zelo pesimistične ugotovitve, do katerih so hočeš nočeš ponovno prišli tukajšnji analitiki. Negativne tendence iz prejšnjih let so se nadaljevale tudi v letu 1962. Na dnevnem redu so ostale iste preglavice, a v zaostreni obliki: premajhno povečanje proizvodnje, povečanje zunanjetrgovinskih primanjkljajev, kopnenje deviznih rezerv, inflacija, poslabšanje življenjskih pogojev širših slojev in v končnem nasledku zaostritev socialnih konfliktov.
Številke kažejo, da je val gospodarskih težav lani najhuje prizadel Argentino. Nacionalni bruto proizvod v tej državi je leta 1962 'občutno padel, zrasla je vojska brezposelnih, inflacijska krivulja pa se je začela vzpenjati z rekordno naglico. Velike težave v gospodarskem življenju imata tudi Cile in Kolumbija. Te težave so se jasno pokazale v uvedbi u-voznih omejitev, devalvaciji nacionalne valute ter socialnih in političnih vihrah. Majhni Urugvaj je spet postal eklatanten primer gospodarske stagnacije, ki jo spremljajo anflacija in stavke.
\
Stari problemi čedalje bolj pereči
Gospodarski položaj Brazilije se je lani prav tako precej poslabšal. Inflacija je zavzela obseg, kakršnega ne pomnijo, letni tempo gospodarskega razvoja, ki je bil do nedavna največji na južnoameriških tleh, pa je zdrknil od 7 na 3,5 %. To z drugimi besedami pomeni, da je lanska stopnja povečanja bruto proizvoda v največji latinskoameriški državi komaj krila prirastek prebivalstva.
Venezuela, Ekvador in Peru se imajo zahvaliti nekaterim specifičnim momentom začasnega značaja, da so bili manj prizadeti, vendar tudi tem državam ni prizanesla latinskoameriška plima gospodarskih težav. Tempo razvoja v teh andskih državah je precej počasnejši od brazilskega in po nobenem kriteriju ni bil zadovoljiv. Podobne gospodarske pre-tresljaje je občutila tudi Bolivija, kjer je gospodarska kriza močno podnetila socialna vrenja in pripeljala do odtekanja kapitala.
Razen čedalje večje socialne nestrpnosti in nacionalnega prebujanja postajajo stari problemi čedalje bolj
pereči in težavnejši in ni čudno, da je »zeleni kontinent« zdaj podoben ogromnemu ognjeniku pred izbruhom.
Vzroki takšnega položaja so dvojni. Na eni strani je tu anahronistična socialno-gospodarska struktura, ki omogoča koncentracijo bogastva v rokah maloštevilnih privilegiranih krogov in močno ovira splošni napredek. Na drugi strani pa niso nič manj važni zunanji vzroki — tuji kapital in progresivno poslabšanje zunanjetrgovinskega statusa mono-kulturnih dežel na »zelenem kontinentu«.
Niti pri Argentini, ki brede iz krize v krizo, ni mogoče poudarjenih regresivnih značilnosti njenega gospodarstva pripisati izključno militarističnim avanturam.
Nedavno je objavila študijo o zunanji trgovini tudi Medameriška banka za razvoj. Njene ugotovitve:	na-
vzlic povečanemu obsegu (13%) je bila vrednost latinskoameriškega izvoza v letu 1961 enaka (8,7 milijarde dolarjev) kakor pred štirimi leti. Razen močne ekspanzije izvoza industrializiranih področij in držav to pomeni, da je delež Latinske Amerike v svetovnem trgovinskem prometu iz leta v leto manjši.
Brazilski podatki o tem vznemirljivem pojavu so še natančnejši in še bolj drastični. V letu 1953 je največja latinskoameriška država izvozila okrog 4,4 milijona ton blaga in dobila zanj 1539 milijonov dolarjev. V letu 1961 so izvozili 12,7 milijona ton oziroma skoraj trikrat več, pa vendar je bil dohodek manjši — 1403 milijone dolarjev. Statistike nadalje povedo, da je znašala povprečna vrednost tone izvoženih proizvodov v 1953. letu 352 dolarjev, 1955.	—	230,
1957. — 179,	1959.	—	129,
1960. — 120, 1961. — 112 in v
prvem polletju 1962. leta — 99 dolarjev.
Draga pomoč
Brazilska vlada, ki je obravnavala severnoameriško pomoč glede na takšen položaj, je tudi uradno poudarila, da je ta pomoč zelo draga. Nota brazilskega veleposlaništva v Washingtonu, objavljena pred finančnimi pogajanji med Brazilijo in ZDA, poudarja, da je od septembra 1940 do oktobra 1962 prejela Brazilija 1064 milijonov dolarjev ameriške pomoči.
Večji del pomoči je dobila v obliki posojil preko Banke za uvoz in izvoz in AID. A ne samo, da sta ti dve ustanovi dobili obresti za te kredite, marveč sta tudi odobrili posojila s pogojem, da kupi Brazilija za ta sredstva severnoameriško blago. Med 1955. in 1961. letom so se proizvodi, ki jih uvaža Brazilija iz ZDA, podražili za 10 odst., kakor ugotavlja nota. V istem obdobju so znatno padle cene brazilskih izvoznih proizvodov — v skupni vrednosti 1486 milijonov dolarjev. Ker odpade skoraj polovica brazilskega izvoza na ZDA, je imelo na j več jo korist od tega padca cen severnoameriško gospodarstvo.
Na podlagi teh dejstev sta v noti povzeti naslednji ugotovitvi: 1. da so »sredstva, ki so jih dale (ZDA) na razpolago brazilskemu gospodarstvu, precej manjša, kakor to na splošno mislijo« (povprečno okrog 50 milijonov dolarjev na leto), 2. da je bil »efektivni padec cen v zadnjih letih večji kot skupna pomoč v vsem povojnem obdobju«.
Podobno sliko nudijo tudi odnosi z Zahodno Evropo, za ZDA najvažnejšim partnerjem Brazilije in Latinske Amerike. To je nedavno zelo jasno ponazoril brazilski veleposlanik v Bonnu. Med državami Evropske gospo-
darske skupnosti Zahodna Nemčija ni samo najvažnejši brazilski trgovinski partner, ampak so tudi največje za-hodnonemške investicije prav v Braziliji.
V desetletju 1952—1961 so se cene osmih glavnih zaho-dnonemških proizvodov, ki jih uvaža Brazilija, zvišale za 27 %. Hkrati so cene štirih najvažnejših brazilskih proizvodov, ki jih kupuje Zahodna Nemčtja, padle povprečno za 21,9 %. Da bi Brazilija dobila enak dohodek, kakor če bi cene ostale enake cenam iz 1952. leta, je morala v omenjenem desetletju — kakor je povedal njen veleposlanik v Bonnu — izvoziti precej več: kave 22.000 ton več, bombaža 47.000 ton, kakaa 10.000 ton in železne rude 2 milijona ton več. Ce pretvorimo ta padec cen v denarno vsoto — je Brazilija v desetletnem obdobju izgubila 515 milijonov mark glede na cene iz leta 1952 in 1,4 milijarde mark glede na cene iz leta 1954.
Privatne zahodnonemške investicije v Braziliji (640 milijonov mark) znesejo nekoliko več kot brazilske izgube. Po cenah iz leta 1954 — je poudaril brazilski veleposlanik v Bonnu Ouro Preto — znašajo slabo polovico brazilskih izgub.
Te investicije označuje Zahodna Nemčija celo kot »pomoč« Braziliji. Vsekakor popolnoma neutemeljeno, ker zahodnonemški kapital prav tako računa za svoje usluge in izvaža profite.
Ce dodamo temu kompleksu gospodarskih odnosov z industrializiranimi državami še diskriminatorske ukrepe Evropske gospodarske skupnosti ali carinske pregrade ZDA, potem je jasno, zakaj tu tako uradno kot neuradno pripisujejo velik pomen bodoči svetovni konferenci o trgovini in razvoju.
D. Šubic
SUŠENJE KAVE — V Braziliji je kava še vedno najmočnejša izvozna postavka; iz prodaje kave dobiva Brazilija več kot polovico eksportnih dohodkov. Na sliki: kavo sušijo pred pakiranjem na soncu.
INDONEZIJSKA DELEGACIJA NA KITAJSKEM — KANTON. Indonezijska vojaška delegacija, ki jo vodi vrhovni komandant indonezijske armade general Ahmad Jami, je dopotovala v Kanton na povabilo generala Lo Jui Cinga, šefa generalštaba kitajske armade.
OBISK ALI SABRIJA.— PEKING. Predsednik izvršnega sveta ZAR Ali Sabri je prispel na štiridnevni obisk v LR Kitajsko.
CIKLON NAD INDIJO — SILONG. Državo Asam (na severozahodu Indije) je zajel ciklon, ki je trajal komaj dve minuti, zaradi njega pa je izgubilo življenje 62 ljudi, več kot 500 pa je hudo ranjenih. Poročajo, da je tisoče ljudi ostalo brez streh in da so pretrgane številne telefonske zveze.
TRGOVINSKI SPORAZUM MED BRAZILIJO IN ZSSR — RIO DE JANIERO. Brazilija in Sovjetska zveza sta sklenili nov trgovinski sporazum, po katerem se bo blagovna izmenjava med državama podvojila. Novi sporazum je sklenjen za tri leta, vrednost celotne blagovne izmenjave pa znaša 585 milijonov dolarjev.
SOVJETSKI ZDRAVNIKI V ZDA — MOSKVA. Iz Moskve je odpotovala v ZDA delegacija zdravnikov, ki se bo med enomesečnim bivanjem v tej deželi seznanila z delom svojih kolegov, obiskala pa bo tudi nekaj večjih ameriških mest.
IZBRUH VULKANA MIHARA — TOKIO. Vulkan Mihara na otoku Izu Ošima je v noči od sobote na nedeljo začel bruhati ogromne oblake pepela. Japonski meteorološki observatorij javlja, da izbruh ni povzročil škode niti terjal žrtev.
Pa še to
MONARHA BREZ NASLEDNIKOV — Znani ameriški komentator Walter Lippmann tokrat ni imel dlake na jeziku: »V Fj-anciji in Zahodni Nemčiji vladata monarha, prestolonaslednikov pa ni. Stara kralja nista bodočnosti niti pripravila niti ne moreta nanjo vplivati.«
OD NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA
Marca 1956 je indijska Komisija filmskih cenzorjev po predhodnem protestu afriških študentov v New Delhiju ter na zahtevo samega premiera Nehruja prepovedala predvajanje osmih filmov z »afriško tematiko«. Gre za hollywoodske stvaritve vrste »Afriška kraljica«. »Sneg na Kilimandžaru«, »Mo-gambo«. »Afriška pustolovščina« ter nekatere druge, ki jim zahodna kritika ni odrekla vseh umetniških lastnosti. Komisija je predvajanje filmov prepovedala z (utemeljitvijo, da »prikazujejo afriško primitivno življenje na način, ki bi utegnil raniti afriško občutljivost«.
Ta gesta dovolj zgovorno opozarja na prizadevanja indijske vlade, da naveže in utrdi najboljše odnose ne samo z mladimi afriškimi državami, marveč z afriškim nacionalizmom kot političnim pojavom. Po drugi plati opozarja na poseben interes, ki ga ima Indija v Afriki zaradi blizu milijona naseljencev indijske narodnosti:	danda-
našnji je v vzhodni Afriki okoli 330.000 prebivalcev indijskega porekla, v Rodezi-jah in Njasi okoli 200.000, v Južnoafriški uniji pa približno 480.000. To in pa indijska želja, da pridobi na svojo stran politike nepovezovanja kar največ afriških držav, je ustvarilo položaj, v katerem je moč govoriti o pojavu »indijskega elementa v Afriki«.
Ko so Portugalci pred petimi stoletji pripluli do obal vzhodne Afrike, so naleteli na Indijce, ki so se naselili v obalnem pasu kot posojevalci denarja in trgovci.
850.000	Indijcev današnjega časa pa je prišlo v Afriko mnogo kasneje. Pred sto leti so Britanci — sledeč praksi s Trinidada, Jamaice in Gvajane — pripeljali v južno Afriko prvo skupino indijskih delavcev za težaška dela na sladkornih plantažah v Natalu. Do leta 1911 je prišlo v južno Afriko 143.000 indijskih delavcev, od tega pa se jih je vrnilo po izteku delovne pogodbe nazaj v Indijo samo 27.000; precej pa jih je pomrlo zaradi podhranjenosti in bolezni, precej pa jih je ostalo. Dovolj zgovorno je dej-| stvo, da je bila Južnoafriška
unija v prvih desetletjih tega stoletja središče indijskih nacionalnih prizadevanj in da se je v njej začela kariera velikega indijskega voditelja Ghandija. Leta 1960 je bilo 90 Vo južnoafriških Indijcev rojenih v Uniji. Med njimi jih je bilo malo, ki bi kazali željo po vrnitvi v »stari kraj«, kjer je življenjski standard mnogo nižji — od leta 1945 do leta 1961 jih je odpotovalo samo 750, čeprav je južnoafriška vlada razpisala posebne premije za povratnike.
Indijsko priseljevanje v vzhodno Afriko se je v večjem obsegu začelo šele leta 1896, ko so Britanci pripeljali prvo skupino delavcev za gradnjo proge Kenija—Uganda. Delo je bilo naporno in je zahtevalo obilo človeških žrtev. Drugače kot v Južni Afriki je v vzhodni Afriki ostal po izteku delovne pogodbe le manjši del: 6700 ljudi od 32.000 delavcev, ki so jih bili najeli za gradnjo proge. Danes je v vzhodni Afriki — se pravi v Tanganjiki, Keniji, Ugandi in Zanzibaru —
330.000	Indijcev. Od tega števila jih je kar 80 % naseljenih v manj kot dvajset večjih mestih. Ta podatek brez dvoma kar najbolj zgovorno priča o položaju, ki ga imajo Indijci v afriških skupnostih.
Trgovci in uradniki
Pravkar navedeni podatek pomeni, da so postali Indijci predvsem mestno prebivalstvo, se pravi tisti del državljanov, ki se ukvarja predvsem s trgovino in posredniškimi posli, v rokah katerega prihaja do prvobitne akumulacije kapitala in ki ima zaradi svojega »mestnega« položaja največ možnosti za prvostopenjsko šolanje in ki mu je zaradi vsega tega odprta končno pot na nižje ter srednje uradniške položaje v državni administraciji. V Keniji in Tanganjiki je le malo primerov, da bi se Afričani v večjem obsegu in z večjim uspehom ukvarjali s trgovino; nekaj več je afriške trgovine v Ugandi, vendar je v vsej vzhodni Afriki Indijec pojem za detajlističnega trgovca. Winston Churchill je ob neki priložnosti lepo opisal vlogo indijskega trgovca, ko je dejal, da so se Indijci »ohranili tako, da so prodrli na vsa mesta, kamor belec nikoli ne bi šel in kjer belec nikoli ne bi mogel zaslužiti za preživljanje«. Mimo tega so se Indijci že zgodaj organizirali, in sicer na versko nacionalni podlagi: pripadniki hindujske vere, muslimani ter ismailiti Aga Kana. Posebno slednji so bili pri tem uspešni. Ko je prejšnji Aga Kan leta 1890 prvič obiskal Afriko, so ga njegovi verniki odtehtali v zlatu, platini in diamantih: večina tega daru je šla za gradnjo
ismailitskih klubov, šol, bolnišnic in podobno. Enako je bilo v vseh deželah vzhodne Afrike, kjer so se Indijci združevali v nacionalne verske organizacije zaprtega tipa.
Ta poseben socialni položaj se je odražal tudi na političnem področju. Tako imenovani »azijski naseljenci« so imeli pogosto posebne interese ter so pogosto delovali kot sredstvo za »pritisk«. K temu je britanska kolonialna uprava načrtno igrala na karto rasnih različnosti ter si prizadevala preprečiti kakršnokoli rasno zbliževanje med Afričani in Indijci. Tan-ganjiški Zakonodajni svet je imel leta 1955 mesta razdeljena na tri enake skupine: po enajst med Indijci, belci in Afričani. Leta 1959 je prišlo do znanega bojkota neafriške trgovine v Ugandi. Sprožila ga je »Uganda National Mo-vement* proti načrtom za posebno neaf riško predstavništvo v Zakonodajnem svetu. Bojkot jebilv prvi vrsti naperjen zoper indijske trgovce. Zaradi podobnega fazorizira-nja azijskih prebivalcev je nastalo v preteklosti še mnogo drugih trenj, pa tudi sedanjost ni popolnoma imuna pred njimi. V okviru razprav o enopartijskem sistemu ter izgradnji brezrazredne družbe so se v Tanganjiki pojavile idejno popolnoma zmedene misli o tem, da tanganjiška družba sploh ne more bita brezrazredna, ker živi v njenem okviru indijska družba
kot poseben sloj. Pri tem je šlo za zmešnjavo pojmov razreda in rase; bolj konkreten je bil odpor dela indijskih trgovcev zoper ustanavljanje potrošniških zadrug, ki pomenijo neposreden poseg Afričanov v afriško trgovino. V Keniji so v okviru sedanje predvolilne kampanje nekateri politični voditelji KANU zagrozili, da bodo organizirali bojkot indijske trgovine, če bodo Indijci volili za nasprotne stranke. Vsekakor pri tem ne gre za ravnanje, ki naj bi zaslužilo najbolj pozitivno oceno: vendar pa ta grožnja dokazuje, da se obogateli in uspeli del indijskih meščanov ne veže na afriške nacionalistične težnje, marveč na tako imenovane »zmerne« sile v Keniji. Kot rečeno, gre piri tem za del »azijskih naseljencev« za tisti del, ki vidi svojo perspektivo v meščanski družbi; dobršen ded Indijcev v Afriki so kajpada polkvalificirani in kvalificirani delavci, katerih interesi so mnogo bolj »afriški«. K njim je treba prišteti napredno inteligenco, ki išče svojo perspektivo v socializmu.
Očrtal jo je premier Nehru v govoru pred parlamentom leta 1953, ko so afriške osvobodilne težnje že visoko dvignile svojo zastavo. Nehru je tedaj zavrnil očitke o »indijskem imperializmu«; indijska vlada je po njegovih besedah pojasnila svojim ljudem, da od nje ne morejo pričakovati
zaščite za posebne koristi, ki ne bi bile v skladu s koristmi afriških ljudstev. Nehru je opozoril na prednostno vlogo afriškega nacionalizma ter poudaril, da je Indija sicer pripravljena braniti svoje ljudi, njih koristi ter njihovo dostojanstvo, vendar ne proti koristim Afričanov, kajti »vi ste njihovi gostje...«. Ta splošna linija je ohranila veljavo do danes: vsaka drugačna politika bi bila ob vitalnosti in občutljivosti afriškega nacionalističnega čustvovanja napačna.
V sedanjih razmerah veljajo v deželah nekdanje britanske vzhodne Afrike ustavna in zakonska zagotovila, ki sicer ne dajejo neafričanom nobenih posebnih pravic, ki pa jim zagotavljajo enakopraven položaj z Afričani — in to je edina normalna podlaga za nadaljnji razvoj odnosov med obema skupinama, od katerih je afriška kajpada večinska. Drugačen je položaj v Južnoafriški uniji, kjer veljajo za indijsko prebivalstvo podobne rasistične omejitve kot za Afričane. Tod je boj zoper apartheid ena od stičnih točk, ki veže azijsko in afriško prebivalstvo; boj zoper južnoafriško politiko rasnega razlikovanja pa je tudi eno od področij, kjer se afriški interesi identificirajo z indijskimi, kar dokazuje ostro zasnovan bojkot južnoafriške trgovine s strani afriških držav ter Indije.
Marjan Sedmak
t
INDIJCI V KENIJI — Precejšen del takoimenova-nega »srednjega sloja« v poslovnem življenju Kenije držijo v rokah Indijci. Na sliki: prizor iz indijske trgovine v Nairobiju.
EVROPSKA PRVAKINJA - Mirijana Bilič je osvojila evropski pokal v orodni telovadbi v konkurenci telovadk iz 13 držav. Tekmovanja je bilo v pariški športni dvorani »Pierre Coubertin«.	Foto:	Dremelj
ŠVEDINJA RYDELL — je na tekmovanju za evropski pokal v orodni telovadbi osvojila bronasto kolajno, medtem ko je bila njena rojakinja Egman na drugem mestu. Posnetek je s svetovnega prvenstva.	Foto: Dremelj
PRVAKA MED SEBOJ — Na letošnjem prvenstvu Slovenije v boksu sta se v lahki kategoriji pomerila dva odlična mojstra ringa — lanski prvak v tej kategoriji Trboveljčan Hribar in lanski prvak v paresnolahki kategoriji Zurmari iz Maribora. Po izredno kvalitetni in vznemirljivi borbi je nadarjeni Trboveljčan, ki kandidira za nastop na evropskem prvenstvu v Moskvi, izločil edinega mariborskega nasprotnika.	Foto: Denisa
REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA - V tekmi zahodnega dela j? Olimpija dosegla visoko zmago nad krajevnim tekmecem Svobodo. Na sliki: Globokar (3), najboljši igralec tekme, podaja Juvanu.	Foto:	Deniša
Kako je potekal „proces“
Pričevanja pravnikov o razpravi proti Grimauju
RIM. 21. apr. (TASS). Italijanski odvetnik Fausto Tarsitano, ki je prisostvov ri procesu proti ustreljenemu Julianu Gtimauju Garcii v Madridu, je izjavil rimskemu don.sn-ku agencije TASS, da se je obravnava proti španskemu patriotu sprevrgla v tragično farso.
Tarsitano je predstavnik italijanskega združenja demokratičnih pravnikov. Z majhno skupino evropskih pravnikov je dobil dovoljenje Francovih oblasti, da prisostvuje procesu. Niso pa jim dovolili, da bi se sestali z Grimaujem.
»To, kar sem doživel v Madridu, me je globoko presunilo,« je rekel Tarsitano. Poudaril je, da to ni bila nobena sodna obravnava v pravem pomenu besede. Na procesu ni bilo niti enega pričevanja ali dokumenta o krivdi, ki jo is vojaški tožilec naprtil Grimauju.
»Videl sem Grimauja,« je nadalje dejal Tarsitano. »Na glavi se mu od daleč vidi, da so ga mučili. Na lobanji ima še veliko brazgotino. roke ima vse pod-plute.« Tarsitano ie povedal, kako so izčrpanega Grimauja dve uri prisiljevali, da je samo na kratko odgovarjal na vprašanja »sodnikov«. Kadar pa je skušal kaj natančneje pojasniti, so mu vzeli besedo.
»Ne glede na psihične in fizične napore in kljub vsem poskusom ,sodišča', da bi ga prisililo k molku, pa je Grimau našel toliko moči, da je glasno povedal: ,Začel sem se boriti za osvoboditev delovnih ljudi, ko mi je bilo 16 let. Bil sem komunist, komunist sem tudi zdaj in bom umrl kot komunist'. Več mu niso pustili govoriti. Obsodili so ga na smrt, čeprav niso dokazali niti ene obtožbe zoper njega,« je zaključil Tarsitano.
Danes sta objavila nove podrobnosti o tem čudnem procesu še dva pravnika, ki sta bila prisostvovala sojenju, in sicer Francoz Charles Lederman in Anglež Richard Freeman.
V listu L'humanite Di-manche« piše Lederman pod naslovom »Parodija pravice«, da pred vojnim sodiščem ni nastopila niti ena priča. Lederman poudarja, da niti tako imenovane priče, ki so med preiskavo baje dale pismene izjave, niso bile pred so-
Nadaijevanje s prve strani
Leve sile
Homea v petek namestniku sovjetskega ministra za zunanje zadeve Sergeju Lapinu. Včeraj je veleposlanik Tre-velyan dobil odgovor ministra Grcmika. pričakujejo pa. da bo danes ponovno obiskal sovjetsko zunanje ministrstvo. Vsebina teh sporočil n: znana, vendar pa v diplomatskih krogih izjavljajo, da želi Velika Britanija učinkovitejše akcije mednarodne kontrolne komisije, zlasti v Dolini vrčev, kjer je v minulih dneh prišlo do resnih spodadov med nevtralistični-mi silami in silami Patet Lao.
Po zadnjih vesteh iz Doline vrčev enote Patet Lao in disidentski nevtralistični bataljon niso napadali oporišča sil Kong Lija na tem območju. se pravi letališča, na katerem je še pred dvema dnevoma bil štab sil Kong Lija. Ta štab je zdaj v Mung Keungu, devet kilometrov severovzhodno od letališča v Dolini vrčev.
Iz Washingtona pa medtem poročajo, da je ameriški državni podsekretar Harriman danes odpotoval v Pariz in London, da bi se z ministroma za zunanje zadeve Francije in Velike Britanije Cou-ve de Murvillom in Homeom »hitro pogovoril o položaju v Laosu«. Sporočilo State Departmenta o njegovem odhodu je bilo objavljeno po razgovoru predsednika Ken-nedyja z visokimi svetovalci in po Kennedy.ievem proučevanje sedanje situacije v Laosu z ameriškim Svetom za nacionalno varnost. Iz istih krogov poročajo, da . se bo Svet ponovno sestal v ponedeljek.
State Department je prav tako sporočil, da se je minister za zunanje zadeve Dean Rusk ločeno pogovarjal z indijskim odpravnikom poslov in veleposlanikoma Kanade in Poljske. Predstavniki teh držav so v mednarodni komisiji za kontrolo premirja v Laosu.
Zagrebški
velesejem
je bilo na njem organiziranih več javnih prireditev, na katerih so si izmenjali misli o aktualnih problemih v turiz-
mu, obrti in drugih vejah proizvodnje.
Po nepopolnih podatkih si .ie ogledalo zagrebški spomladanski velesejem nad 310.000 obiskovalcev, kar je nekaj deset tisoč več kot prejšnje leto.
Praga: »»novo poslanstvo tiska«
Praga, 21. apr. (Tanjug). Centralni komite Komunistične partije CSSR je danes pozval kongres Zveze novinarjev CSSR. ki se začne jutri v Pragi, naj se odločno zavzame za novo poslanstvo tiska in nov način novinarskega dela, ki zahteva, da se začne nov proces v socialistični graditvi države.
Glavni organ Centralnega komiteja poudarja v uvodniku, posvečenem jutrišnjemu kongresu, da. morajo novinarji začeti odločno bitko proti ostankom dogmatizma, subjektivizma in diletantizma v svojem delu in da se pri tem varujejo tedenc liberalizma, malomeščanske senzacionalnosti in neprincipialnosti ter vseh drugih oblik buržoazne ideologije, da bi tako stopili na ustrezno mesto v novem gibanju češkoslovaškega družbenega razvoja.
Priprave za arabsko
petrolejsko
konferenco
KAIRO, 21. apr. (MEN). Pod pokroviteljstvom arabske lige se je v Kairu začelo 19. zasedanje komiteja petrolejskih strokovnjakov iz devetih arabskih držav. Na konferenci sodelujejo predstavniki ZAR, Iraka, Libanona, Jordana, Saudove Arabije, Kuvajta, Libije, Tunizije in šejkata Bahreina, zastopana pa je tudi delegacija generalnega sekretariata Arabske lige.
V krogih Arabske lige poudarjajo, da je to zasedanje zlasti pomembno zaradi krepitve sodelovanja arabskih držav glede proizvodnje in izvoza nafte. Poročajo, da se bodo na tem zasedanju med drugim začele tudi priprave za sklicanje konference arabskih držav o problemu nafte, ki naj bi bila v Bejrutu od 5. do 12. novembra letos.
diščem soočene z Grimaujem.
Francova vlada pa je navzlic temu objavila, da se proces odvija normalno, pravi pariški pravnik in dodaja, da bi lahko to sprejeli samo v primeru, če je zares normalno, da pred sodiščem ne nastopijo priče, da obtoženec in njegov branilec le nekaj ur prej izvesta, da bo obtoženi šel pred sodišče. Prav tako bi bilo treba sprejeti za »normalno« to, da je vojaško sodišče kompetentno za obtožbe proti politični dejavnosti in da obtoženi ne more sam izbrati branilca, temveč mu vsilijo neko vojaško osebo v vlogi advokata.
»Normalno«, vendar samo za Francov režim, nadaljuje Lederman, je tudi to, da moreta predsednik sodišča in vojaški tožilec obtožencu postavljati vprašanja, ki zadevajo njegovo politično dejavnost, hkrati pa mu branita, da na vprašanja odgovori. Če je Grimau le uspel kdaj odgovoriti na taka vprašanja, je bilo to vedno v nasprotju s sodniki, ki so mu branili, da odgovarja do konca.
Britanski pravnik . Richard Freeman, ki se je sinoči vrnil iz Madrida v London, je na britanski televiziji izjavil, da je bila edina Grimau.ieva krivda v tem, da je bii komunist.
Maribor zmaguje še naprej
Mariborski drugoligaši so zabeležiti novo zmago - tokrat proti
Istri 4:0
MARIBOR, 21. apr. V srečanju II. zvezne nogometne lige je danes moštvo Maribora premagalo Istro iz Pule s 4:0 (0:0). Strelci: Arnejčič v 62., Pirc v 71. in 77. ter Ceh v 86. min. Sodil Bajič iz Beograda zelo dobro. Gledalcev 8000. Vreme lepo.
Maribor: Vabič, Jovanovič, Tolič, Ceh, Kreač, Kek, Markovič. Canjek. Arnejčič, Pirc. Prosen.
Istra: Zagorc (Vujatovič), Rosignoli, Vučetič. Malivukovič. Mikulandra. Valenčič. Cernjul, Pie-mate, Stojanovič, Trozina, Stamatovič (Stipčič).
Občinstvo je od začetka do
konca vneto spodbujalo domače moštvo, ki je igralo zelo požrtvovalno. Gostje že v začetku niso pokazali volje, da bi igrali odprto, marveč se je večina igralcev potegnila v obrambo, torej v bunker, tako da sta bila v napadu samo po dva igralca, Maribor 'je v prvem polčasu igral prikupno, toda bolj za oko, vselej je prodiral do 16-metrskega prostora, skozenj pa se napadalci niso mogli prebiti. Zato so streljali predvsem od daleč. S takim delom pa domačini niso mogli premagati izvrstnega vratarja. Gostje so kdaj pa kdaj uprizorili bliskovite in nevarne napade. V 22. min. so na primer streljali drugi kot, Vabič se je preveč oddaljil od vrat in nato še prekratko odbil žogo do nasprotnega napadalca. Le-ta je streljal v prazna vrata. Toda iznenada se je tamkaj znašel Tolič in žogo sunil nazaj v polje. Gostje so imeli ugodno priložnost za zadetek tudi v 43. min., ko se je Stojanovič znašel sam pred
Vabičem, v katerega se je streljana žoga zadela in odbila.
Po odmoru sta obe moštvi igrali precej časa nezavzeto, v glavnem na polovici gostov, ki so se branili, kakor so pač vedeli in znali. Vendar je v 42. min. Arnejčič dosegel gol po lepih kombinacijah s Pir-
cem. Mariborčani so nato odločneje začeli podirati zid v obrambnem prostoru. V 68. min. je moral zapustiti igrišče Trozina zaradi nenamerne poškodbe. Mariborčani so bili zdaj še bolj pri moči in dosegli še tri gole. Proti koncu igre je Prosen nenamerno poškodoval vratarja Istre, ki se mu je drzno vrgel pod noge. Kmalu nato je Ceh po prodoru zabil četrti gol. Proti koncu so začeli gostje zavlačevati igro.
Vodstvo Istre se je po tekmi pritožilo, češ da je Bajič sodil preblago. Igra proti koncu je bila res ostra, ni pa bila groba.
-sid
En gol je bil dovolj
Z najtesnejšim izidom 0: izkupička s
Zagreb, 21. aprila. V prvenstveni nogometni tekmi je Trešnjevka premagala ljubljansko Olimpijo 1:0	(1:0).
Edini gol je dal Vučkov v 22. min. Pred kakimi 3500 gledalci je dobro sodil Zečevič iz Beograda.
Trešnjevka: Mrduljaš, Pov-pič (Poljanec), Ladovič, Kovač, Orsag, Turkalj, Grača-nin, Jovičič, Štampelj, Vučkov Remete.
Triglav - 0. Krim 5:1 (3:0)
šest zmag gostov v slovenski nogometni ligi
Ljubljana. 21. apr. Na Rakovniku je danes kranjski Triglav nred približno 1500 gledalci premagal domače moštvo z visokim izidom 5:1	(3:0). Sodnik Janžekovič jz
Maribora.
Odred-Krim:	Istenič,	Komleno-
vič, Zabukovac, Gabrovšek, Kržin, Toni (Pal*. Lunar, Jovanovič, Kastelic, Erzar, Marjanovič.
Triglav: Vagaja, Brezar, Veroič, Jerman, Perkovič, Vidic, Gošte, Verbič. Bajželj, Ugrica, Binkovski.
Strelci. Bajželj v 29. in 35., Bin-kevski v 31. in 89., Verbič TI. v 81. mm. za Triglav in Erzar v 56. minuti za O.-Krim.
Med starima tekmecema iz slovenske lige ni bilo enakovredne borbe, ker domače moštvo že od začetka ni znalo izkoristiti nekaj lepih priložnosti, nato mimogrede prejemalo gole. Do odmora so si Kranjčani že zagotovili zmago predvsem po zaslugi malo prisebne in slabe obrambe. Po odmoru je sicer kazalo, da bodo domači znižali rezultat, toda brez prave sreče so v vrsti priložnosti zgrešili celo prazna vrata. Za nameček so prejeli še dva gola.
Kranjčani kljub izdatni zmagi niso pokazali nič posebnega in šo demači kljub malodušni igri imeli več od tekme. Številni gledalci so bili precej razočarani nad porazom domačih, še bolj pa nad slabo igro obeh moštev, katerima se je pridružil še enako slab sodnik.
<dn)
Ljubljana : Gorica 2:1 (1:1)
Šempeter pri Gorici, 21. apr.
V srečanju SNL je moštvo Gorice izgubilo srečanje z Ljub-liano 1:2 (1:1), Strelci: Gosar v 10. in Pašič v 53. za Lj. ter Križaj v 9. min. za G. Sodil Bertok iz Kopra z napakami. Gledalcev 1500.
Gorica:	Brezavšček.	Terpin.
Me.rmolja, Kuzmin, Torlakovič (Pertot), Markovič, Uršič, Križaj. Besednjak, Faganel. Mozetič.
Ljubljana:	Suler.	Krist.	ič.
Soštar. Konič. Frič. Skušek, Jež.. Turšič (Pašič), Džafero-vič, Gosar. Popivoda.
Zmaga gostov je zaslužena, ker so bili tehnično boljše moštvo in so igrali tudi bolj premišljeno. Prvi polčas je potekel v izmeničnih napadih, pri katerih sta se odlikovala oba vratarja. Domačini so z enajstmetrovko — z roko je žogo igral Turšič — dosegli vodstvo. Ljubljana je zaradi grobe napake domače obrambe takoj nato izenačila. Paši-čev strel tik ob vratnici je bilo težko ubraniti. Domačini so tudi v drugem polčasu precej napadali, toda neurejeno. Gledalci so bili nezadovoljni zaradi neučinkovite igre domačinov.
V predtekmi je Primorje iz Ajdovščine premagalo Gorico B 3:2 (3:1).	J. O.
Ilirija : Slovan 5:0 (2:0)
Ljubljana, 21. aprila. — V prvenstveni tekmi SNL je danes do-
poldne na igrišču Slovana moštvo Ilirije premagalo enajstorico Slovana 5:0 (2:0). V lepem in sončnem vremenu je pred okoli 300 gledalci sodil Janežič iz Ljubljane. Za Ilirijo so bili uspešni Derma-stia v 34., 50. in 76 minuti ter Škufca v 28. in 80. minuti.
SLOVAN: Černe, Udovič, Vdovč, Limo, Oplotnik. Bezjak, Janša, Po tožnik, Radovan. Mozetič.
ILIRIJA:	KaJšek,	Gabrovšek,
Bremec, Daneu, Rotar, Judež, Curk, Škufca, Dermastia, Novak in Pa-pec.
V zadnjih tekmah so bili Iliri-jani do -krajnih mej neučinkoviti ter so izgubili nekatere točke, ki so jih imeli malone že v žepu. Tokrat pa jim je šlo kar dobro od rok, saj so dobro napolnili Černetovo mrežo, v katero bi bili lahko zadeli še nekajkrat. Dodati je treba. da Slovan ni nastopil z vsemi najboljšimi, imel pa je tudi izrazito slab dan. Vsi njegovi ljudje so bili zelo počasni v akcijah, kar so borbeni nasprotniki izkori stili in imeli ves čas pobudo. Pri zmagovalcih sta - se zlasti izkazala strelca Škufca in Dermastia, pri Slovanu pa ni bilo nobenega igralca, ki bi ga kazalo tudi pohvaliti. Sodnik Janežič je nalogo opravil dobro.	B.
Svoboda : železničar 3:0 (0:0)
Maribor, 21. apr. V prvenstveni tekmi SNL je ljubljanska Svoboda na stadionu ob Tržaški cesti premagala nogometaše domačega Železničarja 3:0 (0:0). Pred 400 gledalci ie sodil Kukanja iz Murske Sobote. Gole so dosegli: Strme-cki v G7., Slanič II. v 86. ter Dernoš v 72. min.
Železničar:	Lavrenčič. Brez-
nik, Podbrščak. Kopše. Rečnik, Pšunder (Ribi.), Lipoglav-šek, Vagner, Pavalet. Frange-š. Rupnik.
Svoboda: Jazbinšek. Banja-nac. Torkar. Alibegovič. Loboda I.. Loboda IT., Valjavec. Verbič (Slanič TI.), Kneževlč. Strmecki. Dermoš.
Kakor je razvidno iz. časovnega pregleda doseženih golov, je Železničar izgubil tekmo v pičlih petih minutah, ko le obramba zagrešila tri usodne napake. V prvem polčasu so bili domačini boliši, po odmoru pa je • bila igra več ali manj enakovredna.
-sid
Delamaris : Kladivar
2:1 (1:1)
Celje, 21. apr. Pred kakimi 1000 gledalci se je Delamaris iz Izole danes reivanširal za lanski »poraz*« za zeleno mizo in premagal domačega KJadivar-ja 2:1 (1 :l).
Delamaris:	Fermo. Božič,
Černe. Kovačič I. Milojkovič, Gabrijelčič, Jerkovič, Januš, Marchesan, Kostič,, Kovačič II.
Kladivar: Bauman, Kovačič, Koren. Kokotec, vesič, Coplič, Dvornik, Vodeb, Čretnik, Hribernik. Perc. — Sodnik: Jakše iz Ljubljane:
Kladivar je nepričakovano izgubil dve točki, čeprav je skoraj vseh 90 minut imel terensko premoč. Zlasti po odmoru so njegovi igralci dobesedno oblegali vrata gostov, med številnimi priložnostmi pa so izkoristili samo eno. Gostje pa so imeli več sreče. Zc v 5. min. je namreč domačin Koren »dosegel-avtogol. Hudo napako so skušali sicer napadalci Perc. Hribernik in Čretnik popraviti, toda ni jim uspelo doseči zadetka. Sele v 25. min. je Vo-'deb izenačil.
Takoj po odmoru v 46. min. je Jerkovič dosegel zmagoviti ‘gol za goste. Odtlej je Kladivar igral samo še na nasprotnikovi polovici toda izrabil ni nobene priložnosti.
Predtekma mladincev: Kladivar : Maribor 2:1 (1:0),
K. J.
Sobota : Rudar 0:0
M. Sobota. 21. apr. Prvenstvena nogometna tekma med Soboto in trboveljskim Rudarjem se je Končala brez gola. Pred približno 800 gledalci je sodil Legat iz Maribora.
Sobota:	Vrdjuka. Sečko. Zver,
Novak, Balažič, Puškarič. Drvarič, Pučko, šerotar, Maučec, Tkalčec.
Rudar: Bontan. Pristav, Zveglič, Breznikar, Knavs, šorel, Bučar, Halilagič, Bosič. Žibut, Opresnik.
Domača enajstorica tudi to pot ni prikazala igre, kakršno je Dri-čakovalo občinstvo. Njeni napadalci tudi niso imeli prave sreče, saj so imeli dosti več priložnosti za zadetek, pa jih niso znali realizirati. Vse preveč so se igrali s kratkimi pasovi, zlasti v kazenskem prostoru, kjer je bil trboveljski vratar skoraj nepremagljiva ovira. Za izredno uspešne paradne akcije je požel obilo priznanja.
Mnogi kritični trenutki za goste so bili po odmoru, saj je razplet dogodkov kazal, da bo Sobota vendarle pobrala ves izkupiček. Zategadelj so gostje lahko povsem zadovoljni z neodločenim izidom.
V domačih vrstah so se odlikovali Puškarič, Drvarič in Maučec, pri gostih pa Bontan in Knavs.
V mladinski predtekmi je Sobota premagala Rudarja 2:1 (1:1).
D. B.
Celje : Rudar (V) 2:1
Trbovlje, 21. apr. Zaradi zapore igrišča v Velenju je moral velenjski Rudar danes odigrati prvenstveno tekmo s Celjem v Trbovljah. Zmagali so Celjani 2:1 (1:1). Gole za Celje sta dala Ad-žič in Florjane, za Rudarja pa Cafuta iz kazenskega strela.
Igra je bila že v začetku ostra in je večkrat prešla meje dovoljenega. Prvi so prišli v vodstvo Celjani, nedolgo za tem pa so Cafuto zrušili v kazenskem prostoru, zaradi česar je sodnik odredil kazenski strel. Po izenačenju je bila igra živahnejša in je Rudar imel zlasti po odmoru priložnost, da bi dosegel vsaj še en gol, toda Zagorc je bil prvič prepočasen, v drugi podobni situaciji pa je bil nad njim storjen prekršek, toda sodnik ni prisodil naj-strožje kazni.
1 je Olimpija ostala brez Trešnjevko
Olimpija:	Žabjek,	Gugolj,
Jovičevič, Jalševec, Kulenovič, Srbu, Brezigar, Mladenovič, Vukotič, Oblak, Klančišar (Velkavrh).
Trešnjevka je začela precej slabo, saj so njeni igralci dol-do poskušali urediti vrste, kar je gostom zelo ugajalo, saj jim je tako uspelo da so držali nasprotnika v primerni oddaljenosti od svojih vrat. V 21. min. je Žabjek pobral zasluženi aplavz, ko je v lepem paradnem skoku ubranil pravo Orsagovo bombo iz prostega strela. Takoj za tem pa ni opravičil tega slovesa, kajti Jovičičev predložek je lahkomiselno izpustil iz rok, tako da Vučkovu ni bilo težko usmeriti žogo v črno — 1:0. Odtlej dalje so domačini uprizorili nekaj zaporednih napadov, vendar brez uspeha. Potem ko je ofenzivna moč Trešnjevke polagoma plahnela, so pobudo prevzeli gostje, pa čeprav bi bil lahko Vučkov prav medtem povišal rezultat, vendar se v idealni situaciji ni znašel. Krilci Olimpije so z borbeno igro prenesli težišče na nasprotno stran igrišča in nenehoma zaposlovali lastne napadalce, ki pa so se le poredkoma odločali za pogumnejše zaključne poteze. Seveda pa je pri teh akcijah domača obramba s pridom opravljala težak posel. Trešnjevka je imela v 61. min. še eno zelo lepo priložnost, ko je Vučkov z dobro odmerjenim udarcem z glavo poslal žogo prav v kot, vendar je Žabjek lepo ubranil. Do konca tekme je bila Olimpija v popolni premoči in je prikazala tehnično solidno igro, toda brez pravega haska.
Trešnjevka	LESTVICA 22 13 3 6				46:26	P. 29
Čelik	22	11	6	5	32:22	28
Maribor	22	10	7	5	36:24	27
Slavonija	22 TO		6	6	32:25	26
Famos	22	8	7	7	33:32	23
Istra	22	9	5	8	32:39	23
Olimpija	22	8	6	8	37:33	22
Borovo	22	9	4	9	24:25	22
Varteks	22	6	9	7	28:22	21
Borac	22	7	7	8	30:33	21
Šibenik	22	9	2	11	41:35	20
Lokomotiva	22	7	5	10	33:30	19
Split	22	7	5	10	22:35	19
Rudar	22	6	6	10	20:32	18
BSK	22	5	8	19	27:43	18
Karlovac	22	5	6	11	18:34	16
LESTVICA				SNL		
Triglav	18	14	4	0	43:13	32
Ljubljana	18	12	3	3	56:26	27
Rudar (T)	18	9	4	5	41:34	22
Slovan	18	9	2	7	38:33	20
Kladivar	18	6	8	4	33:29	20
Celje	18	8	4	6	29:26	20
Svoboda	18	6	6	6	25:19	18
Železničar	18	7	4	7	23:31	18
O. Krim	18	7	3	8	26:32	17
Gorica	18	6	3	9	29:39	15
Sobota	18	4	6	8	24:28	14
Delamaris	18	5	4	9	18:38	14
Ilirija	18	3	4	11	22:37	10
Ru»dar (V)	18	2	1'	15	21:53	5
Dvanajst pravilnih
Sloboda : Novi Sad	0
Sarajevo : Radnički'	1
Crvena zvezda : Dinamo	0
Budučnost : Partizan	2
Rijeka : Velež	1
Vojvodina : željezničar	2
Spartak : Vardar	2
elezničar : Radnički (B)	2
Mačva : Srem	l
Rudar : Čelik	2
Borovo : Borac	l
Trešnjevka i Olimpija	l
6 kolajn za Biličevo in Kočiševo
Biličeva je zlati medalji za prvo mesto v generalnem plasmaju dodala še zlato za parter in srebrno medaljo za gred, Kočiševa pa je osvojila drugo mesto na dvovišinski bradlji in tretje na gredi in v parterju
Pariz, 21. apr.. Danes dopoldne je bil finale evropskega pokala za ženske v orodni telovadbi za posamezna orodja. Državna prvakinja Mirjana Bilič, ki je sinoči v generalnem plasmaju osvojila naslov evropske prvakinje, je tej zlati medalji dodala danes še eno zmago v parterju, srebrno
Grom vodi s 1778 keglji
Kranj, 21. apr. Včeraj in danes je bil tukaj prvi del republiškega prvenstva v kegljanju za posameznike. Nastopilo je 33 u-deležencev, med katerimi se je najbolj izkazal Grom iz Ljubljane. Tekmovali so 2 krat 200 lučajev mešano.
Ostali najboljši kegljači se bodo pomerili prihodnjo soboto, prav tako na tem kegljišču.
Rezultati: Grom (Lj) 1778 C882), Pečar (KG) 1706, Jereb (Tr) 1683, Vanovšek Coba C) 1665 kegljev itd.	J-k
San Remo — Italijanski teniški igralec Pietrahgeli je zmagal na mednarodnem turnirju. V finalu je premagal Belgijca Brichanta 6:2,	7:5,
7:5.
medaljo pa je osvojila z drugim mestom na gredi. Tereza Kočiš je zasedla drugo mesto oziroma prejela srebrno medaljo na dvovišinski bradlji in tretje mesto oziroma bronasto medaljo na gredi in v parterju. Jugoslovanski zastopnici sta slabo začeli današnje popoldne, sta se pa Izredno izboljšali pri izvajanju na gredi in v parterju.
V preskoku je zmagala Sve-dinja Egman pred Nizozemkama Palmer in Viestro. Na dvovišinski bradlji je bil vrstni red naslednji: Palmer, Kočiš, Egman (Šved). Biličeva je bila v obeh omenjenih disciplinah zelo nervozna. Tako je dosegla rezultate, ki so pod njenim povprečjem.
Na gredi je zmagala šve-dinja Eva Rydell, 19.33, 2. Bilič 18,50, 3. Kočiš 18,40.
Parter:	1. Bilič 18,932, 2.
Egman 18,900, Kočiš 18,845.
Tekmovanje v dvorani Coubertin se je končalo s slavnim defilejem, na čelu kate-tera sta korakali Biličeva in Kočiševa. Kolajne je podelil predsednik Mednarodne telovadne federacije Charles Thony.
Finalisti navdušili občinstvo
Prva mesta za Odred 7, Ljubljano 2 in Partizan 1
Ljubljana. 21. apriia. — V veliki dvorani na GR so bile nocoj finalne borbe letošnjega (XVII.) prvenstva Slovenije v boksu za posameznike, na katerem so sodelovali tekmovalci Odreda (14), Maribora (1), TAK Ljubljane (6), Partizana iz Trbovelj (5) in celjskega Olimpa (3). Po predsinoč-njih polfinalnih srečanjih so v finalu poželi največ uspehov boksarji Odreda, ki so zasedli 7 prvih in 5 drugih mest. Ljubljana ima dva prvaka in 3 tretja mesta. Partizan po 1 prvo in drugo mesto ter celjski Olimp 1 drugo mesto.
Finalne borbe v desetih kategorijah so navdušile številno občinstvo.
Izidi (prvoimenovani so novi slovenski prvaki za leto 1963, drugoimenovani pa drugoplasira-ni), mušja kategorija Vuk (Ljubljana) : Požeg (Odred) 2:0, ban-tamska Tomažič (Lj.)	: Habicht
(Od.)	2:0, peresnolahka Černe
(Od.)	: Mikelj (Lj.) 2:0, lahka
Hribar (P. T.)	:	štricelj (Od.)
2:0, polwelterska Zupančič : Su-pan (oba Od.) 2:0, welterska L. Slavič (Od.) : Rot (Lj.) 2:0 k. o. v I. rundi, polsrednja Prešeren (Od.) : Volaj (P. T.) 2:0 k. o. v I. rundi, srednja Bitenc (Od.) Dolganoč (Ol.) 2:0 (predaja v III. rundi), poltežka Božovič (Od.) : Plut (Lj.) 2:0, težka Pivk (Od.) : Caleta (Lj.) 2:0 k. o. v I. rundi.
2e prvi par je ogrel kakih 1.500 gledalcev. Vuk (Lj.) je bil ves čas borbe v lahki premoči, izkazal pa% se je tudi z učinkovitim finišem.* Tudi v naslednji, borbi sta bila tekmeca precej ” izenačena, vendar so sodniki tudi to pot odločali soglasno v prid Tomažiča. V peresnolahki kategoriji je Černe (Od.) vnovič dokazal, da izredno lepo napreduje, še posebno pa je navdušil pred koncem odločilne tretje runde, ko je večkrat učinkovito zadel izčrpanega Mikelja (Lj.), ki se je med borbo preveč zanašal na močan udarec. Bržkone nihče v dvorani ni pričakoval, da bo štricelj (Od.) nudil hud odpor kandidatu za evropsko prvenstvo v Moskvi Hribarju (P. T.) Premaganec se je izkazal z jekleno kondidicijo in izredno borbenostjo. Interni obračun dveh Ocire-dovih boksarjev v pohvelterski kategoriji — Zupančiča in Supana — je bil nedvomno med nailep-šimi na celotnem prvenstvu. Zmagovalec je pokazal vse odlike odličnega boksarja. V welterski kategoriji je L. Slavič (Od.) že takoj po udarcu na gong prisilil Rot*a (Lj.) dvakrat na kolena. Predčasno — v I. rundi — se je
končal tudi dvoboj med Prešernom (Od.) in Volajem (P. T.); prvi je zmagal potem, ko je silovito zadel tekmeca v brado. Večkratni slovenski prvak Bitenc (Od.) je po taktičnem boksu prisilil Dolganoča k predaji. Srečanje v poltežki kategoriji je popolnoma izčrpalo oba tekmeca, medtem ko je Pivk (Od.) zlahka opravil s Caleto (Lj.) v I. krogu.
Jugoslavija :
Madžarska
80:65
Slavonski Brod, 21. apr. — Košarkarska reprezentanca Jugoslavije je danes v treh dneh že drugič premagala ekipo Madžarske. V Slavonskem Brodu je Jugoslavija slavila zmago 80:65 (35:39). Tekmi je prisostvovalo 800 gledalcev. V reprezentanci Jugoslavije so igrali:
Gordič 5, Korad 19, Rajkovič 14, Kovačič 4, Djerdja 5, Kažnjatovid, Daneu 10, Petri-čevic 2, Bojovid, Cvetkovič 9, Djurid 3, Nikolič 9.
Nogometno prvenstvo Madžarske
Budimpešta. 21. apr. Po današnjih tekmah nogometnega prvenstva Madairske vodi Dozsn Ujpest s 22 točkami, slede Ferenc-varos 22, MTK 22, Honved 21, Gyor 20, Dorog 20, Tatabania 19 itd.
Rennes — Zenska košarkarska reprezentanca SZ je premagala Francijo 63:57 (35:28).
Heidenheim — V finalu evropskega pokala v borbi z mečem je pariški Racing premagal Goteborg 9:8.
Petrosjan : Botvinnik 6,5:5,5
Dvanajsta partija dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Mihailom Botvinnikom in Tigranom Petrosjanom se je v 53. potezi končala z remijem. Partija je bila prekinjena po 41. potezi Petrosjana v naslednjem položaju: Beli — Botvinnik: Kbl, Dgl, Tfl, Tg3, a2, b2, h5. Cmi — Petrosjan:	Ka7, Dd4, Te4, Te7,
a6,	b7, c4,	g7. Poteze nadalje-
vanja: 42. Tdl Dxgl,. 43. Tdxgl, 43. Tdxgl Te7e5, 44. Tg5 Tel-j-, 45. Kc2 Tele2+, 46. Kbl Kb6. 47. Txe5 Txe5, 48. Txg7 Txh5, 49. Kc2 Th3, 50. b3 Th2+, 51. Kc3 Txa2, 52. Kxc4 Tc2-f-, 53. Kb4 remi. Armenski velemojster Ti-grano Petrosjan vodi tako po dvanajsti partiji s 6,5:5,5.
Dvanajst potez nadaljevanja prekinjene partije se je končalo s pričakovanim remijem. Botvinnik je po zamenjavi kraljic izsilil zamenjavo kmetov na kraljevem kri-
lu, tako da je po številnih menjavah nastala trdnjavska končnica z dvema kmetoma proti kmetu na istem krilu. Petrosjan V taki končnici seveda ni mogel izkoristiti minimalne prednosti kmeta. Velemojstra sta v 53. potezi podpisala peti zaporedni remi.
Prvih dvanajst partij težko pričakovanega dvoboja je Tnočno razočaralo ljubitelje šaha v svetu, ki niso videli niti ene zares velemojstrske partije. V pričakovani pozicijsk.1 borbi stu nasprotno velemojstra trikrat ž grobimi napakami dovolila, da je nasprotnik dosegel odločilno prednost. Ti-gram Petrosjan vodi v zmaguh 2:1 ob devetih remijih! V kolikor bosta Botvinnik in Petrosjan nadaljevala tudi v drugi polovici dvoboja s tako igro bo dovolj za naslov svetovnega šahovskega pr-f venstva leta 1963 šel kmalu v pozabo.	A.	P.
Naslov evropske prvakinje so doslej osvojile: 1957 — Bukarešta:	Latinina	(SZ),
1959 — Krakovo: Kot (Poljska), 1961 — Leipzig: Latinina, 1963 — Biličeva.
I. ZVEZNA LIGA
HAJDUK
BEOGRAD :
1:0 (0:0)
SLGB0DA :
0:0
SARAJEVO 2:1 (1:1)
CRV. ZVEZDA 1:1 (1:1)
BUDUČNOST :
0:2 (0:1)
RIJEKA : VELEŽ 1:0 (1:0) VOJVODINA : ŽELJEZNIČAR 0:2 (0:0)
LESTVICA
NOVI SAD : RADNIČKI
: DINAMO PARTIZAN
Partizan	20	14	5	1	49:16	33
Dinamo	20	13	7	0	40:21	33
Železničar	20	9	6	5	38:22	24
Beograd	20	8	7	5	31:33	23
Velež	20	8	5	7	27:23	21
C. zvezda	20	6	9	5	t7:20 21	
Sarajevo	20	7	4	9	23:31	18
Radnički (N)	20	6	5	9	32:29	17
Novi Sad	20	5	7	8	22:32	17
Sloboda	20	6	4	10	20:33	16
Vojvodina	20	6	3	11	35:34	15
Rijeka	20	6	3	11	17:28 15	
Hajduk	26	6	3	11	19:49	a3
Budučnost	20	3	6	11	12:29	12
II. LIGA - ZAHOD
RUDAR : ČELIK 0:2 (0:1) BOROVO : BORAC 1:0 (0:0)
SLAVONIJA : KARL0VAC
2:0 (1:0) -
TREŠNJEVKA : OLIMPIJA 1:0 (1:0)
VARTEKS : BSK 1:2 (0:1) SPLIT : LOKOMOTIVA 0:1 (0:1)
FAM0S : ŠIBENIK 2:1 (1:1)
MARIBOR : ISTRA 4:0 (0:0)
II. LIGA - VZHOD
TREPČA : RADNIČKI (K) 2:0 (0:0)
BAČKA : SUTJESKA 3:1 (1:1)
PR0LETER : BORAC
3:1 (3:1)
SPARTAK : VARDAR 0:2 (0:2)
JEDINSTVO : SUBOTICA 2:0 (2:0)
ŽELEZNIČAR (B) 0:2 (0:0)
MAČVA : SREM 3:0 (2:0) PRIŠTINA : BUDUČNOST 2:1 (1:1)
LESTVICA
RADNIČKI
Vardar	22	14	5	3	38:18	3S
Radnički (B)	22	13	5	4	38:19	31
Trepča	22	11	6	5	38:26	28
Sutjetska	22	9	6	7	42:33	IM
Subotica	22	9	6	7	32:29	24
Spartak	22	9	5	8	23:31	23
Bačka	22	9	4	9	39:35	22
Priština	22	8	6	8	34:34	22
Jedinstvo	22	6	9	7	26:31	21
Borac	22	6	8	8	27:30	20
Srem	22	7	6	9	28:32	20
Proleter	22	6	7	9	26:27	19
Železničar	22	8	2	x2	29:40	18
Radnički (K)	22	6	5	11	34:42	17
Mačva	22	6	4	12	24:31	18
Budučnost	22	3	8	11	20:39	14
Stanje 21. aprila:	Zelo
oslabljena hladna fronta je ob vzhodnih Alpah povzročila le manjše krajevne nevihte. Ciklon z jedrom nad Irsko je ustaljen, zato se hladni zrak v zvezi z njim ne širi proti vzhodu. Iznad severozahodne Afrike dotekajo proti Alpam zelo tople zračne gmote.
'Napoved za ponedeljek:
Sončno vreme z delno oblačnostjo. V opoldanskih urah zmeren razvoj kopastih oblakov. Zjutraj v nekaterih kotlinah kratkotrajna megla. Nočne temperature med 4 in 8, v Primorju 13, čez daa 19 do 23 stopinj Celzija.