leto xii. št. 135 GLASILO KOLEKTIVA P O D f E T f A »GRADIS« Gradnja TE Šoštanj III leče s polno para Dela se odvijajo po planu — Kakor zdaj kaže, na kakšne ovire ni računati in bo termoelektrarna pravi čas dograjena — V veliko pomoč je priprava dela — Betonsko železo prihaja iz centralne železokrivnice v redu — Vse delo je akordi-rano — Koncentracija mehanizacije Gradnja tretje faze šoštanjske termoelektrarne, katere instalirana pogonska moč bo znašala 270 megavatov in ki jo gradi naša poslovna enota v Celju, je stekla s polno paro. O tem nam podrobne pripoveduje sektorski vodja Vladimir Prosenih. Vsa gradbena in obrtniška dela je Gradis prevzel lani. S pripravljalnimi d eli pa so začeli letos januarja in februarja, vtem ko so gradbena dela stekla v začetku aprila. Urejati so začeli pobočje hriba nad centralo, trato plato in dovozne ceste na ta plato. N4S^k:oMeNTW Organizatorji poslovanja Že dalj časa opažamo v podjetju razna protislovja in nasprotja predvsem glede učinkovitosti samoupravnega sistema, ali bolje rečeno med samoupravi jen jem in vodenjem tehnološkega procesa in poslovanja. Ob dejstvu, da sodeluje v organih upravljanja v podjetju skupno s komisijami 840 članov kolektiva, da imamo poleg DS in UO podjetja še 14 delavskih svetov in 13 upravnih odborov, ki samostojno opravljajo odgovorno delo samoupravljanja, skratka veliko število dejanskih samuprav-Ijavcev, je na drugi strani vrsta strokovnjakov oziroma strokovna opera-tiva, ki ima pogosto občutek, da ne more napraviti vsega operativnega dela, kot ga zahteva sodobna proizvodnja, ker marsikje naleti na odpor, oziroma si nekateri jemljejo v zakup »zaščito« samoupravljanja in s tem kažejo svojo pravovernost in borbenost za čistost samoupravljanja. Razvoj pa gre naprej. Zato v času skokovitega tehnološkega napredka in vse večje delitve dela ne moremo in ne smemo zapostavljati skupnih ciljev in take organizacije dela. ki zelo natančno usmerja celotno poslovanje in delovanje podjetja k naprej programiranim ciljem. Tudi samoupravni sistem v podjetju, pa naj si bo še tako demokratičen, ne more biti popoln in uspešen brez dobre koordinacije, vsestranskega ekonomskega sodelovanja, brez organizatorjev poslovanja in dela, brez strokovnih služb, tako na centrali kot v enotah in brez vodilnih ljudi, katerih glavna naloga je, da koordinirajo delo drugih za enotne gospodarsko-fi-nančne in sploh poslovne uspehe podjetja kot celote. Dileme med upravljanjem in vodenjem ne more biti. Vodenje je proces izvrševanja oblasti delovnih ljudi in pomeni nujno potrebno vrsto delovnih dolžnosti v sodobni delitvi dela. Vendar so tudi te delovne funkcije le vrsta opravil v tehnični delitvi dela in so kot take skupaj z drugimi podrejene samoupravljanju. Obenem pomenijo sredstvo za uresničevanje samoupravljanja, ne pa podlage za prisvajanje oblasti. Za hiter gospodarski razvoj je potrebno kvalitetno in hitro sprejemanje poslovnih odločitev. Za kvalitetno upravljanje, ki se izraža v kvalitetnem gospodarjenju, pa je potrebna plast tako imenovanih manager-jev — specialistov za organizacijo in vodenje poslovnih procesov. Ti pa se v svoji funkciji ne smejo iz organizatorjev procesa spremeniti v oblast nad ljudmi. Poleg tega je treba de-(Nadaljevanje na 3. str.) Pri tem so uporabljali buldožer D 7, 'nakladač UL 90, material pa so vozili kamioni v ugreznine velenjskega rudnika. Vsega skupaj je bilo okrog 20.000 kubičnih metrov materiala. Na gradbišču imajo zdaj naslednje stroje: štiri buldožerje, 16 kamionov, nakladač, bager UB 100 in francoski žerjav Weitz z ročico, ki seže 40 m daleč. S pobočja so 10.000 kubikov materiala zvozili na cesto. Najbrž pa bo treba pobočje še bolj odkopati, ker je teren plazovit. Že pri urejanju pobočja za prvo fazo termocentrale so bile težave zaradi plazovitosti terena in je bil naklon celo manjši kot pa je predviden zdaj. Bati se je, da bi pobočje ob močnejšem deževju drselo ter ga bo treba močneje zavarovati. Preddela na območju glavnega pogonskega objekta, ki ga obsegajo kotlarna, bunkerski del in strojnica pa so bila naslednja: ureditev kanalizacije, prestavitev toplovodnih in parovodnih instalacij, odriv in deponiranje humusa ter rušenje in prestavitev raznih objektov. Sama gradbena dela na glavnem pogonskem objektu pa so se začela prvega aprila z izkopom gradbene jame za kotlarno. Pri tem so uporabili bager UB 100 in šest do osem kamionov prekucnikov. Ko so izkopali okrog 2.000 kubičnih metrov materiala, so začeli kopati posamezne temelje za kotlarno, ki pa so bili vsi v četrti kategoriji. Gradbena jama je na nivoju — 5 metrov, posamezni temelji pa še 1,7 m globlji. Vode v gradbeni jami ni. Zato so morali urediti črpanje vode s črpalko, ki črpa 3.000 litrov vode na minuto. V temelje glavnega pogonskega objekta je zabetoniranega okrog 300 kubikov betona, izkopanega pa okrog deset tisoč kubikov materiala. Kot rečeno, obsega glavni pogonski objekt kotlarno z 2000 kvadratnih metrov površine, bunkerski del in stojnico, katere površina meri tudi 2.000 kvadratnih metrov. Razen tega bo treba zgraditi še dimnik, ki bo visok 150 metrov, vtem ko meri sedanji le okrog sto metrov. Pri dnu pa bo širok 20 metrov. Potem je še elektrofilter, hladilni stolp, ki bo za okrog 40 metrov višji od sedanjih dveh, se pravi 105 metrov, spodaj pa bo imel premer 95 metrov. Zgraditi (Nadaljevanje na 3. str.) Investitor je zadovoljen Izjava pomočnika direktorja TE Ribiča Takrat, ko smo obiskali termoelektrarno Šoštanj, se pravi investitorja tretje faze, glavnega direktorja ni bilo, ker je bil na potovanju y tujini. Sprejel nas je njegov pomočnik Ribič. Na vprašanje, kakšna je njegova ocena dosedanjega poteka dela, se je najprej namuzal ter dejal, da ne kaže hiteti s pohvalo, kajti ta lahko še kaj pokvari. Potem pa je dejal, da je vsestransko zadovoljen z dosedanjim delom Gradisa in da bi ver jetno isto povedal tudi direktor inž. Mislej. > Cvikel te stvari perfektno vodi,« je dejal. »Če bo delo vodil tako kot doslej, ga bo treba predlagati za nagrado,« je smeje pristavil. »Gradbišče je dobro organizirano, v kar se lahko prepričam vsak dan, saj ga vsak dan tudi obiščem. Reči je treba tudi, da doslej ni bilo nobenih intervencij ne pri meni, niti pri direktorju, kolikor jaz vem. Če bo tako ostalo, bomo najbolj srečni.« »Tudi koordinacija je zelo dobra med nami in Gradisom in si samo želimo, da bi tako ostalo tudi v prihodnje.« Se kratek pozdrav in vkrcali so se v letalo, ki je poletelo proti vroči Afriki Srečno, Libijci! Naši delavci so se na letališču Brnik prisrčno poslovili Končno je prišel tako pričakovani dan. Na letališču na Brniku se je zbralo 35 naših delavcev z ing. Erjavcem in delovodjem Lisjakom načelu. Prvo letalo, ki je ob 6.30 poletelo proti Beogradu, je odbrzelo proti vzletišču. Nekateri z veseljem, drugi s strahom so opazovali let letala. Večina delavcev se je z letalom peljala prvič. Pa ne samo to, da se bodo tudi oni čez pol ure dvignili nad oblake, prevzemal jih je občutek pred neznanim, saj odpotujejo daleč v Afriko. Slovo je bilo prisrčno, kanilo je nekaj solz, saj so svoje može spremljale do letališča tudi žene in dekleta, sicer je pa vsako slovo težko. Objavljamo delček zemljevida Afrike. V mestu Agedabia, t'o je približno 100 km južno od Bengazija, smo skupno s »Slovenija ceste« prevzeli gradnjo večjega objekta. O naših Libijcih bomo še poročali. Za danes pa objavljamo samo nekaj slik ob njihovem odhodu. Našim delavcem v Libiji želimo obilo uspeha: DELAVSKI SVET JE RAZPRAVLJAL Delavski svet, ki je zasedal 15. maja, je imel na programu potrditev mandata novo izvoljenih članov delavskega sveta, izpopolnitev komisij in odborov ter izvolitev novega upravnega odbora. Delavski svet je tudi spremenil pravilnik o terenskih dodatkih, odobril posojila za stanovanjsko gradnjo in nekatere nabave osnovnih sredstev, katere je predlagala komisija za investicije. Predsednik delavskega sveta Janez Kuštrin je posebej pozdravil na novo izvoljene člane namesto tiste polovice članov, katerim je letos potekel mandat. Po poročilu o izidu voli-ev je poročal predsednik upravnega odbora Leopold Ilovar. Izčrpno je opisal delo upravnega odbora v pretekli mandatni dobi. Obširne naloge je upravni odbor uspešno opravil. Obravnaval in koordiniral je poslovanje podjetja kot celote z nalogami enot v okviru podjetja, predlagal dopolnitve in spremembe samoupravnih aktov, katere je sprejel delavski svet, dalje je predlagal organizacijske spremembe stroj no-prometnega obrata, katera organizacija je bila tudi izvedena. V zvezi z gospodarskim načrtom za leto 1969 je upravni odbor ugotovil, da predvidena delitev dohodka ne zagotavlja dovolj skladov za uspešen razvoj podjetja in je priporočil delavskemu svetu, da z določenimi merili usmeri delitev skladov enot prvenstveno v poslovni sklad za obratna sredstva. Ugotovil je dalje tudi pomanjkljivost sistema razporejanja režijskih stroškov podjetja na enote. Priporočil je, naj ustrezne službe izdelajo boljši sistem razporeditve režijskih stroškov podjetja s tem, da bo stroške krila enota, ki jih je tudi povzročila. Sprejet je bil tudi sklep, da se izdela pravilnik o poslovanju interne banke. Posebej je upravni odbor obravnaval problematiko naših samskih domov v Ljubljani. Navedena vprašanja so dolgoročnega značaja in bodo morali organi upravljanja začeto delo nadaljevati in pospešiti rešitev. Nato je delavski svet izvolil kolegijski izvršilni organ — upravni odbor in pri tem že upošteval načela iz ustavnega amandmaja XV k zvezni ustavi, kakor tudi določila statuta podjetja, ki so še v veljavi, dokler ne bodo sprejete spremembe v smislu zveznega zakona. V nadaljevanju seje je delavski svet sprejel spremembo pravilnika o terenskih dodatkih z veljavnostjo od 15. maja 1969 dalje Terenski dodatki se povišujejo za delavce, ki delajo na terenu, nadomestilo za stroške prevoza na delo in z dela pa se ne spreminja. Investicijska komisija je predložila delavskemu svetu v odobritev nabavo posameznih strojev in strojnih naprav, kar je delavski svet potrdil. Sprejel je nadalje predlog o odobritvi posojil za individualno gradnjo članom kolektiva, ki ga je predložila komisija za skupno potrošnjo. Obenem je sprejel sklep o 20. členu pravilnika o stanovanjski gradnji, da bo prosilcu zapadlo posojilo za individualno gradnjo v letu, v katerem je dobil posojilo, če ne ga bo pričel črpati. So posamezni primeri, ko je bilo prosilcu odobreno posojilo, vendar ni ugodil zahtevam glede dokumentacije za pričetek gradnje. S tem pa ni niti začel graditi in tudi seveda ne črpati posojila, vezal pa je sredstva, katera bi lahko dobil drugi po vrstnem redu, ki se je potrudil in uredil potrebno dokumentacijo za začetek gradnje oz. nakup lastnega stanovanja. Na predlog komisije za skupno potrošnjo ie delavski svet sprejel priporočilo, naj ustrezni organi upravljanja v enotah pri reševanju stanovunjskega problema usmerjajo razpoložljiva sredstva več v posojila, da bi bilo mogoče hitreje rešiti številne stanovanjske probleme. Kljub temu, da znašajo skupna razpoložljiva sredstva, vključno z bančnimi krediti, v letošnjem letu več kot tri milijone dinarjev, gre reševanje stanovanjskega vprašanja 'prepočasi. Glavni direktor je na seji poročal o poslovanju podjetja in pojasnil predvidevanja za naslednje obdobje ter priporočil delavskemu svetu določene ukrepe za uspešno vodenje poslovne politike glede na tržno situacijo in angažiranost kapacitet. . v: if Organizacija samoupravljanja po XV. amandmaju k zvezni ustavi Decembra lani je zvezna skupščina sprejela amandma k zvezni ustavi, s katerim se postavljajo le splošna načela o organih upravljanja v delovnih organizacijah, podrobnosti pa se prepuščajo delovnim organizacijam, da same uredijo ta vprašanja v skladu s svojimi potrebami in razmerami. Do sedaj so ustava in zakoni zelo podrobno urejali vprašanja o vrstah in številu organov upravljanja v delovni organizaciji, o načinu volitev in imenovanja oziroma odpoklica in razrešitve teh organov, o njihovem delovnem področju in podobno. Ustavni amandma postavlja načelo, da delovni ljudje v delovni organizaciji sami določajo organe upravljanja — delavski svet, ter kolegijski in individualni izvršilni organ — za delovno organizacijo kot celoto in organizacije združenega dela v njeni sestavi, njihovo delovno področje in čas, za katerega se volijo, ter pogoje in način za njihovo izvolitev oziroma razrešitev. Iz tega pa ne sledi, da so delovne organizacije zdaj povsem samostojne pri urejanju vprašanj v zvezi z organi upravljanja, oziroma da zakonodaja na to področje ne more več posegati. Ni namreč izključena možnost, da se po 9 in 91. členu ustave ne predpišejo z zveznim ali republiškim zakonom okvirna določila, po katerih bodo delovne organizacije urejevale v svojih statutih tista vprašanja, na katera se nanaša ustavni amandma XV. Ob koncu marca letos je tudi že izšel zakon o. prenehanju določb zveznih zakonov, s katerimi so urejena vprašanja, na katera se nanaša ustavni amandma XV Z njim so prenehala veljati posamezna določila temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v cle-lo\ nin organizacijah in določbe drugih zakonov, ki se nanašajo na ustanavljanje kolegijskih organov in individualnega organa, ter na njihovo delovno področje, na sestavo kolegijskih organov, imenovanje in razrešitev direktorja podjetja in druga določila, ki niso v skladu z načeli amandmaja XV k zvezni ustavi. Omenjeni zakon pa predpisuje prehodno obdobje in obveznosti delovnih organizacij v zvezi s prehodom na nov način postavljanja njihovih organov. Postavljen je rok 31. dec. 1969 do katerega bo potrebno uskladiti naš statut. V našem statutu imamo že reguliran način izvolitve delavskega sveta in delavskih svetov enot. čas, za katerega se volijo, in delovno področje teh organov. V bistvu niso ta določila nasprotna načelom amandmaia XV k zvezni ustavi. Vendar so naša določila bazirala na podrobnih predpisih zakonov, ki so sedaj razveljavljena in tudi v bodoče zakoni ne bodo predpisovali podrobnosti. Zato so nekatera določila preveč toga in bo prav. da jih prilagodimo naši praksi, ker nam to tudi sedaj predpisi omogočajo. Ker z zakonom ne bo določen čas. za katerega se volijo delavski svet podjetja oziroma delavski sveti enot (sedaj organizacij združenega dela v sestavu podjetja), bo prav gotovo koristno, da v statutu spremenimo določila s tega področja. Kar zadeva kolegijski izvršilni organ, kakor ga po novem irae-nuje ustava, in se nanaša na upravni odbor, predpisuje naš statut stevdo elanov tega organa, čas, za katerega se voli. in delovno pod-rocie. Tudi pri teh določilih bo kazalo spremeniti statut, čeprav po vsebini niso nasprotna že prej omenjenim načelom, bili so pa vnesena v statut po predpisih zakonov, ki so podrobno urejali to vprašanje m so sedaj preklicani. Tudi določila v našem statutu glede individualnega izvršilnega oigana upravljanja — direktorja — ki se nanašajo na čas izvolitve način izvolitve in na sestavo razpisne komisije, kakor tudi na po-goje razrešitve, bazirajo na sedaj preklicanih zakonih. Statut bomo morali pravočasno spremeniti in dopolniti in pri tem upoštevati okvirna določila zakonov, ki so, oziroma bodo še izs i, v glavnem pa smotrnost ureditve, vse pa z namenom, da bi je uredili notranjo organizacijo dela in da bi dosegli napredek podjetja na podlagi delavskega samoupravljanja. Z. R. Proslavljali smo skupaj z bistriškimi pionirji, našimi varovanci Kot naglo hitijo tedni ob sedanjem petdnevnem delavniku, tako hitro mine tudi leto naokoli. Takoj v začetku aprila smo dobili povabilo na proslavo od naših bistriških pionirjev, ki so se pripravljali na proslavo pomembne oblethice v okviru njihovega pionirskega praznika. Celih štirinajst dni pred praznikom je dež neusmiljeno padal in skoraj smo izgubili vsako upanje, da bo slovesnost lahko na prostem (na žalost tako lepa šola še nima telovadnice, v kateri bi bile lahko predvsem orodna telovadba in pa razne svečanosti ob slabem vremenu). Kot da bi se sonce usmililo prosečih oči pionir-jev, ki so gledale, kdaj se bo meglena koprena razpršila, je bil tisti dan eden izmed najlepših. Čudovito jasno nebo in sonce sta obsijala prelepo šolsko poslopje, praznično pripravljeno šolsko dvorišče pa je čakalo goste. Ko se je ob napovedani uri pričela slovesnost, so bili povabljenci ze zbrani. Program nas je presenetil. Za nas je bila to ena izmed najlepših prireditev, v kateri so bile združene vse pomembne obletnice: 50. obletnica ZKJ, obletnica -ustanovitve Osvobodilne tronte, proslava delovnega praznika 1 maj, 10. obletnica našega patronata nad bistriško šolo, odkritje spomenika Prežihovemu Vo-rancu, po katerem se šola tudi imenuje, in proslava pionirskega odrednega praznika. Ko iz leta v leto prihajamo v to šolo, vidimo, kako bistriška mladina napreduje. S svojim pestrim programom se prav lahko pohvalijo. Pohvala gre tudi njihovim vzgojiteljem, ki so s skrbnostjo naučili pionirje deklamacij, petja in skečev. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti tudi na očeta te družine — njihovega upravitelja ki je dal od sebe vse. da se danes Bistričani lahko ponašajo s tako lepim poslopjem sredi prekmurske ravnice. Prepričana sem tudi, da bo marsikateri učenec po končani •POtyku1,tUfi na naša vrata- saj našemu podjetju manjka dobrdi vajenskih kadrov m Prekmurci so znani kot delovni ljudje. .. .. smo odhajali iz gostoljubnega Prekmurja, smo odšli zado-• ‘,ni ju Vese * ,z mishjo, da je po eni strani vas in mesto ter šola in gradbeno podjetje po drugi strani trdno povezano in prepleteno L?,njk’° rselnostJ° ~ vzSojiti našo mladino v poštene, dobre in zavedne delavce N. P. Naloge sindikata gradbincev pri uresničevanje samoupravnih dogovorov Nagrajevanje Že določanje osnov predstavlja cel splet problemov. Pri tem pa nismo rekli še nobene o merjenju delovnih učinkov in nagrajevanju po teh učinkih. Zelo radi pomešamo ti dve prepletajoči se obliki nagrajevanja. Doslej smo namreč govorili izključno o delovnem mestu ne glede na to, kdo to delovno mesto zaseda. Mi pa včasih kar v eni sapi hitimo dokazovati, da je na primer določeni tehnik sposobnejši od določenega inženirja. Analitična ocena pa daje temu na primer slabšemu inženirju višjo startno osnovo. In naslednji zaključek: diskvalifikacijo ocene, No, tako preprosto to ni. Inženir mora biti v startnem izhodišču na enakem delovnem mestu višje ocenjen že samo zato, ker ie dosegel višjo izobrazbo in ker se je med študijem zavestno odrekel zaslužku in ker se ie kasneje vključil v pridobivanje vseh pravic, ki gredo zaposlenemu delavcu (staž). Za individualno merjenje pa je potem mnogo dejavnikov, ki lahko na primer tehniku omogočijo tudi precej višje osebne prejemke kot inženirju. Ti dejavniki so: delovno mesto, praksa, individualni učinek, individualne delovne sposobnosti in še drugi. Merila za merjenje delovnih učinkov posameznikov in skupin izhajajo za rečne delavce v gradbeništvu še vedno pretežno iz jugoslovanskih začasnih norm. Te so že precej z^s^a-rele in pomanjkljive. Kljub dobri volji in željam pa še nismo vložili resnega in strokovnega napora za izboljšanje normativov. Skupaj z zbornico in še posebej s strokovnimi gradbenimi ustanovami bomo morali sprožiti akcijo za izdelavo normativov. V nasprotnem bo naš dogovor slonel na dogovorjenih kvalifikacijskih osnovah in na nedogovorjenih normativih. Naše delo bo opravljeno le polovično. To dejstvo vzbuja skrb toliko bolj, ker so normativi podlaga enkrat za oblikovanje cene, drugič pa za obračun akordov pri nagrajevanju delavcev. Slabi normativi povzročajo pri delavcih nezadovoljstvo. Kadar so preblagi, ne spodbujajo delavcev k večji storilnosti, za nameček pa blage norme na veliko jezo delavcev tudi »strižejo«. Preostri normativi niso sprejemljivi, saj jih delavec tudi z velikim naporom ne more dosegati. Režijsko se obračunava v naših podjetjih tudi brez slabih normativov preveč delavcev. Za tiste delavce, ki se jim delovni učinek ne da meriti, poznamo razne tehnike subjektivnega ocenjevanja. Napravili bi veliko uslugo vsem tem delavcem, če bi se dogovorili za kvalitetne kriterije ocenjevanja. Veliko delavcev se pritožuje prav čez subjektivno ocenjevanje, ki er je plodno področje nekaterih »nadrejenih« za šikaniranje in uveljavljanje avtoritete. Terenski dodatek Tudi terenski dodatek predstavlja problem, ki ga rešujemo že več kot dvajset let. Stališča slovenskih in tudi jugoslovanskih sindikatov gradbincev so znana. Iz predkongresnega gradiva izhaja, da terenski dodatek predstavlja nadomestilo za dejansko povečane stroške na terenu in selitve po gradbiščih. Za take stroške naj bi ne plačevali prispevkov. To pomeni, da naj bi funkcionalni terenski dodatek še naprej predstavljal materialni strošek. Treba bi bilo ugotoviti enotna merila, po katerih bi vse delovne organizacije gradbeništva določale pogoje za upravičenost do terenskega dodatka in kolikšen naj bi bil Terenski dodatek za »delo v copatah«. kot slikovito označujemo nete-rensko delo, sindikati odklanjamo. Delavec mora dobiti najnižje osebne dohodke mimo terenskega dodatka, s katerim plača le dodatne stroške. Sedanja politika gradbenih podjetij, ko je terenski dodatek sestavni del osebnega dohodka, gre na škodo gradbenega delavca. Terenski dodatek največkrat ni odvisen od de-, lovnih rezultatov, se ne šteje v osnovo za pokojnino in boleznino, hkrati pa zaradi neenotnih kriterijev glede upravičenosti in višine terenskega dodatka povzroča po nepotrebnem fluktuacijo med gradbenimi podjetji. Naš mestni odbor je skupaj z republiškim odborom sindikata gradbincev zavzel jasna stališča in napravil tudi izračune za morebitne kriterije. Na kongresu menimo vprašanje terenskega dodatka rešiti v jugoslovanskem merilu. Mislimo namreč, da bi z dogovorom ali predpisi določili enotna izhodišča. Naš dogovor predvideva, da bi izplačila za terenski dodatek ne smel predstavljati več kot 22°/o od izhodiščnih vrednosti posameznih delovnih mest. Plačilo in delo v zimskem času Zelo pomembna je četrta zahteva o vrednotenju dela in delitvi dohodka, ki pravi, da je treba v sezoni oblikovati takšen rezervni sklad osebnih dohodkov, ki bo omogočal naj -nižje osebne dohodke skozi vse leto. To je tudi v zimskih mesecih, ko je efupoAzioid jouizea tjpjsuuz iperez zelo otežkočena, če že ne povsem nemogoča Nedavni dogodki pri »Tehniki« opozarjajo na vprašanje zadostnih osebnih dohodkov (za življenje) v zimskem času. Kolikor bodo hoteli oblikovati zadosten rezervni sklad, bomo morali v sezoni delati bolj produktivno. To pomeni, da bomo morali čim bolj zmanjšati neproduktivno delo. Tega pa je največ ravno pozimi. Seveda je treba tudi s pomočjo tehnologije in organizacije pozimi zagotoviti čim več možnih del. Najbrž pa se da ekonomično zaposliti pozimi samo del delavcev. Po izračunih v večjem gradbenem podjetju bi že z manjšimi spremembami v razporeditvi delovnih ur po- leti na račun zime prihranili zaradi izboljšanja produktivnosti pet milijonov novih dinarjev ali osem odstotkov dohodka. Ta denar bi v celoti lahko namenili za dvig osebnih dohodkov. Naložbe v družbeni standard Pomembna zahteva dogovora je tudi šesta, ki pravi, da je treba izločiti v sklad skupne porabe: — 4 odstotke od osebnih dohodkov za gradnjo stanovanj za gradbene delavce tudi v primeru, če bo ukinjeno obvezno izločanje; — 2,5 odstotka od osebnih dohodkov za pošolsko izobraževanje in strokovno usposabljanje gradbenih delavcev; — 1,5 odstotka od osebnih dohodkov za potrebe rekreacije in oddiha. Ti namenski skladi bedo pospešeno odpravljali še tista nerešena vprašanja, ki gradbene delavce pestijo že vsa povojna leta. Delavcu nuditi stanovanje po sprejemljivi ceni pomeni zadovoljiti njegovo osnovno življenjsko potrebo tudi delavcu, ki jo doslej zaradi nizkih zaslužkov ni mogel. Izobraževanje, tako strokovno kot družbeno, je tolikanj pomembno, da bi brez zagotovljenega trajnega vira financiranja ne uspevali slediti razvoju tehnike na eni strani ter razvoju samoupravnih odnosov na drugi strani. Rekreacija in oddih sta pastorka naših samoupravnih organov, ponekod pa tudi sindikalne organizacije. Kakšno stanje je na tem področju med gradbenimi delavci na ljubljanskem področju in kaj nameravamo storiti za izboljšanje, je razvidno iz posebnega gradiva strokovne komisije, ki je analizirala življenjske razmere gradbenih delavcev. Trajna vrednost dogovora _ Eno od najbolj pomembnih določil dogovora predstavlja tretja zahteva, ki pravi, da se vsako leto povečajo izhodiščne osnove za odstotek povečanja življenjskih stroškov V preteklem letu. To pomeni, da se bodo osnove po dogovoru samodejno prilagjevale tržnim gibanjem, kar daje dogovoru prav gotovo trajnejšo vrednost. Velika gasilska vaja v KO Maribor Dne 18. aprila je bila v kovinskih obratih Maribor vaja članov požarne varnosti. Sodelovalo je prostovoljno gasilsko društvo Studenci. Pred celotnim kolektivom je najprej Alojz Senekovič, gasilski podčastnik, demonstriral delovanje gasilnih aparatov Ph. S 9 in CO. Člane kolektiva je opozoril in jim pokazal načine aktiviranja posameznih tipov gasilnih aparatov na improviziranem izvoru požara. Take pokazne vaje so najmanj enkrat letno ter se tako sproti obnavlja znanje članov kolektiva. da bi vsak znal v primeru požara aktivno sodelovati pri gašenju. S pomočjo prostovoljnega gasilskega društva Studenci je bila izvedena tudi mokra vaja na objektu garaže in priprave dela. Vaji so poleg članov kolektiva prisostvovali tudi člani občinskega komiteja za požarno varnost pri občini Maribor, tov. Samostar. predsednik PG društva Studenci Maks Lešnik in član varnostne službe podjetja Jože Lorenčič. Gasilski podčastnik Alojz Senekovič demonstrira delovanje gasilnih aparatov v kovinskih obratih v Mari- Kratek posvet na gradbišču Kratek intervju — Po dveh letih smo končno srečali našega Vlada Jarca na terenu Gradnja TE Šoštanj III leče s polno paro (Nadaljevanje s 1. str.) bo treba še transport premoga do novega jaška, in sicer pod zemljo, ter izkopati od 20 do 25 tisoč kubi-kov materiala. Vsega skupaj računajo, da bo treba izkopati okrog 130 tisoč kubikov materiala. Gre torej v resnici za velikanska dela. Letos bo glavni pogonski objekt v glavnem končan, bunkerski del do maja prihodnjega leta, strojnica pa do novembra prihodnjega leta. Dela tečejo zdaj po planu. Pri nekaterih so sicer v zaostanku, so pa zato nekatera druga opravili prej, kot pa je to predvideno po planu. Tako lahko rečemo, da tečejo v glavnem po planu. Po tem, kakor zdaj kaže, ni nobene bojazni, da se naša Poslovna enota rokov gradnje ne bi hincrla držati. Na gradbišču so posebej poudarili, da so v pripravi dela na centrali °pravili veliko delo in imajo zato na gradbišču veliko manj težav. Razen tega pa so posebej poudarili, da dobivajo betonsko železo iz centralne železokrivnice in da doslej glede dobav in kakovosti nimajo pripomb. Centralna železokrivnica torej zelo uspešno prestaja svoj prvi veliki izpit. Beton dobivajo iz avtomatske betonarne na gradbišču z imenom ELBA, ki ima 500-litrski mešalec, kar povsem zadošča za potrebe tega gradbišča. Morda kaže še posebej omeniti, da so vsa dela akordirana in da je to tudi eden izmed bistvenih elementov, da tečejo po planu. Posebej nas je zanimalo, kako so nagrajevani strojniki glede na to, da smo večkrat slišali, kako to ni povezano z delom na gradbišču. Strojniki so plačani v SPO, so dejali. Mi plačamo le presežek akorda, in to mesečno. Delavsko naselje je še prejšnje. detajl z gradbišča Postavili bodo dve novi baraki, spada pa pod upravo stanovanj gradbenega vodstva. Hrano vozijo iz šo-štanjskega hotela in stane malica 1,90, kosilo pa 5 novih dinarjev. Večerjajo pa v hotelu in stane večerja 2,50 dinarja. V baraki imajo urejeno > samopostrežno restavracijo«, v kateri dobe obroke hrane. V tej baraki je tudi garderoba, v kateri sicer ni omaric, so pa kljuke. Zdaj pa se spodobi, da predstavimo še vodstvo gradbišča. Vodi ga inž. Ferdo Cvikl, sektorski vodje so Vladimir Prosenik, Ivan IClugler in Rudi Kranjc, delovdja pa Ivan Irner in Rudi Lukner. Nadzorno gradbeno skupino investitorja vodi dipl. inž. Milan Pajk. operativni nadzor vodi za glavni pogonski objekt dipl. inž. Janez Černivec. Ta nam je povedal, da s strani investitorja doslej ni pripomb. da gre vse po terminskem planu. Ponekod malo naprej, ponekod malo zadaj in bi lahko celo rekli, da so. celo malo pred planom. Kar pa je videti na oči. tudi glede kvalitete ni pripomb. Skratka, dokaj pohvalna izjava. Organizatorji poslovanja (Nadaljevanje s 1. str.) jansko moč povezati z odgovornostjo za strokovne predloge in odločitve. Vendar priznavanje strokovnosti in pomembnosti vodilni skupini ne pomeni, da popolnoma samostojno sprejema odločitve na podlagi politike samoupravnih organov in da gre odločitve presojati periodično le po ekonomski učinkovitosti in po ekonomskih rezultatih. Sistem mora organizirano omogočati iniciativo čim-več članov delovne skupnosti in v danih možnostih odpirati poti, da bodo delavci resnično udeleženi v upravljanju, pri čemer ni potreben noben idealizem. OB KVALITETI NEKEGA BETONA Zadnja leta je bilo v našem podjetju napravljenih nekaj centralnih več ali manj avtomatiziranih betonarn. Mi, inženirji-konstrukterji smo tak razvoj pozdravili, ker le take betonarne omogočajo določanje trdnosti betona vnaprej in s tem zagotavljajo, da bo projektirana kvaliteta v resnici tudi dosežena. Konstrukcije, namreč, pri kateri predpisana marka betona ne bi bila dosežena, bi bilo treba porušiti, kar ]e zvezano z velikimi stroški. Zato pa silijo projektanta, da bi eventualno tak slabši beton nekako opravičil in vzel zadevo »na svoje rame«. V zadnjem času pa se je zgodilo, da je naša najbolj avtomatizirana betonarna dobavila na gradbišče namesto betona marke 220, beton, ki je v kocki dosegel marko 130, sklerometriranje pa je pokazalo nekaj boljše rezultate. To se je zgodilo v betonarni, ki je stala nad 60 milij. starih dinarjev in kjer se samo s pritiskom na določen gumb požene mehanizem, ki zmeša beton v poljubnem razmerju frakcij agregata, cementa in vode ter tako da točno določeno kvaliteto betona. Izkazalo se je, da betonarna sploh ne dela s frakcijami in da naravni mešanici. ki ji manjkajo fine frakcije, dodajajo mivko dokaj sumljive kvalitete. Za konstruktorje, ki se nas to tiče, nastaja vprašanje, kako je to sploh mogoče in nas kar strese, če pomislimo na možne posledice takega neodgovornega ravnanja. Ze vrsto let uporabljamo Itasova vozila za prevoz betona, ki so opremljena s posodami za beton, ki se morajo med vožnjo vrteti. Pri nas šoferji trdijo, da to ne gre. Mi pa smo povsod po svetu in tudi povsod doma videli, da se hruške med vožnjo vrtijo. Očividno gre za samovoljnost voznikov in pa za to, da so hruške prenapolnjene. V betonarni pravijo, da separacija ne da vseh frakcij, pa so prisiljeni uporabljati naravno mešanico in dodajati mivko. Recimo, da je temu tako. Ampak to za dobavitelja nikakor ne more biti razlog da dobavlja beton sumljive kvalitete. Morda ja krivda v organizaciji. Deloma gotovo, vendar osebno mislim, da je v največji meri v odgovornih kadrih, ki bi morali, če sami nimajo dovolj avtoritete, stvari urediti prek samoupravnih organov. Ing. Jože Uršič Sef sektorja inž. Ferdo Cvikclj mr Betonarna na gradbišču TE Šoštanj III Pogled na gradbišče — začetek del Naši novi ekonomski tehniki Katica Kozar, Eva Keršič in Pavla Retelj pri polaganju zaključnega izpita za pripravnike Nadaljujmo z bogato tradicijo skrbi za udobno počutje delavcev Prizadevanja republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev in Sindikalnega odbora podjetja »Gradis« za izvajanje družbenega dogovora o minimumu življenjskih razmer delavcev v delavskih oasejji.h, so pozitivno odjeknila v celotnem kolektivu. Rei imamo v vseh večjih krajih, kjer so sedeži naših poslovnih enot. zgrajene lepe samske domove (Maribor, Ravne, Jesenice, Ljubljana, Celje, Koper in v bodoče šola in dom za vajence v Škofji Ltikfr-. -'Obs taja" pa 'še ved no neka.r barak, Ttl -jih bCfspofrebno prej ko slej, kot strokovno pravimo, »vzeti iz prometa«. Posebno velja to za Ljubljano, kjer bomo morali kmalu zgraditi še en samski dom, Novakovo in nekatere barake v Tomačevem naselju pa podreti. Sredstva za gradnjo novega samskega doma bodo seveda morale prispevati vse enote ljubljanskega območja Hkrati bo potrebno tudi misliti na gradnjo začasnih, toda sodobno urejenih bivališč pri gradnji nove avto ceste. Vsekakor pa bomo kot doslej tudi v prihodnje nalagali znatna finančna sredstva za delavčev standard ter mu naprej nudili primerno stanovanje in šele potem zahtevali od njega večji delovni uspeh. ODHOD LIBIJCEV — Ob prihodu na letališče je v slovo Drago Perkovič zapel še domačo pesmico Za naše bodoče kadre bi morali vendarle bolje poskrbeti Prva skupina pripravnikov je že položila zaključne izpite. Moramo priznati, da so se na zadnji preizkus znanja dobro pripravili. Največ kandidatov želi delati v sindikatu. Eden odličen, trije prav dobri in en dober uspeh. To so rezultati njihovega znanja. Upamo, da bodo tudi drugi sledili svojim vrstnikom. Po planu in dejanskih potrebah bomo v letošnjem letu imeli 35 pripravnikov raznih poklicev. Zato nam ne sme biti vseeno, kako bodo naši bodoči strokovnjaki opravili pripravniško dobo. Nedavno smo med pripravniki izvedli krajšo anketo z željo, da bi opisali potek pripravniške dobe, kot so jo v resnici doživljali sami. Želeli smo proučiti razne organizacijske procese, učinkovitost našega dela s pripravniki, izvajanje programa. medsebojne stike in pogoje dela na delovnih mestih, kjer delajo 'pripravniki. Iz dobljenih odgovorov je ršžvtd-no, da je njih delo v glavnem odvisno od: — stopnje motiviranosti, — mentorja in njegove sposobnosti, — obsega in vrste komuniciranja, — načina dajanja in določanja naloge, — kontrole nad uspešnostjo dela pripravnika in — odnosa šefa enote do pripravnika. Kaj predlagate, da bi praksa v bodoče boljše potekala? — Več sodelovanja z mentorji, — vsake tri mesece naj se skliče sestanek s pripravniki, — želimo, da se program dosledno izvaja, — tehnično strokovni kader naj nam pri delu bolj pomaga, itd. Ali ste zadovoljni z višino nagrade? — z »da« je odgovorilo 17, — z »ne« je odgovorilo 6 pripravnikov. Odkod ste dobili največ informacij? — kadrovska služba 4, — Gradisov vestnik 12, — sodelavci 3, — mentorji 1. Ali vas politično delo zanima? — z »da« je odgovorilo 14, — z »ne« so odgovorili 4. Aii so mentorji v času prakse kontrolirali pisanje dnevnika? — večkrat 7, — dvakrat 2, — enkrat 6, — niso kontrolirali 1, — brez odgovora 2. Kaj predlagate za bodoče? — Več sodelovanja in medsebojne pomoči; — razumevanje starejših do mlajših kadrov: • — več sestankov ali posvetovanj glede dela pripravnikov; — da bi v času pripravniške dobe pisali poskusni test; - ogied vseh večjih Gradisovih delovišč.; _ — ponekod več ažurnosti in delovne vneme, pa tudi več odgovornosti; — želel bi se zaposlili na delovnem mestu, kjer bi lahko svoje znanje s pridom uporabljal. Skratka, bodočim kadrom več pozornosti! Vsaka izmed teh točk po svoje učinkuje na pripravnika, so tudi med seboj povezane in njihovo mesto v tej povezavi je zelo pomembno za končni rezultat. Navajamo še nekaj odgovorov pripravnikov: Na vprašanje, na kakšne pomanjkljivosti ste naleteli v pripravniški dobi, so odgovorili takole: — to ni bila pripravniška doba, ker sem delala samo v enem oddelku; — nismo se držali programa, ki nam ga je določil Center za izobraževanje; — več sodelovanja s centrom in mentorji: — mentor se je premalo ukvarjal z nami; — pri nas ne bi smel veljati pregovor »znajdi se«. Pripomb ni imelo šest kanddatov. Slavnostna otvoritev poslovnih prostorov »Kompasa« na obmejnem prc-honu v Škofijah Udeležili so se je tudi šef koprske poslovne enote Bernard Gabrijelčič ter Silvo Erjavec in drugi predstavniki podjetja. Oba objekta je namreč gradila naša koprska poslovna enota Plan vrednosti skupne proizvodnje je letos za 24,5 •/• višji kot lani. Tudi čiste proizvodnje je za 21,1 »/* več planirane, medtem ko je plan vrednosti obrtniških del večji za 42,2 */*. Zaradi zelo neugodnih vremenskih razmer v začetku leta je plan v prvih štirih mesecih relativno nižji, čeprav je absolutno malo višji, vendar ne v toliki višini kot odstotek let- % nega plana. Zato bo v naslednjih mesecih potreben večji napor, da bi ustvarili zastavljeni načrt. Če pa primerjamo letošnji plan z lansko realizacijo, pa je odstotek plana letos na osnovo realizacije preteklega leta nekoliko nižji, kot plan 69 na plan 68, saj znaša povišanje pri skupni proizvodnji 5,6 V«, pri čisti proizvodnji 5,1 °/» in pri obrtniških delih 7,8 “/n. Zaradi že omenjenih slabih vremenskih razmer je realizacija v prvih štirih mesecih v primerjavi z realizacijo istega obdobja lani nižja in je pri skupni proizvodnji za 4,1 %, pri čisti proizvodnji za 4,2 ”/«, pri obrtniških delih za 3,9 °/e pod lansko realizacijo. Plan efektivnih ur za leto 1969 je v primerjavi s planom za preteklo leto samo za 2,6 °/» višji. Ker merimo produktivnost z razmerjem čista proizvodnja na efektivno uro, je plan produktivnosti za 14,4 »/o višji kot lani, ker je vrednost čiste proizvodnje planirana za 21,1«/« več kot lani. V prvih štirih mesecih letos so pri vrednosti proizvodnje skoraj vse PE dosegle plan, vendar z nekoliko več urami, kot je bilo predvideno, saj so pod planom PLANSKI BAROMETER ZA APRIL 1969 160 160 no 100 80 60 60 20 ’ o bi m ■ efektivnih ur samo štiri PE, kar je v tem primeru pozitivno. Planirane produktivnosti niso dosegle štiri gradbene PE in ena PE obratov. Vendar je pokazatelj produktivnosti gradbenih PE kot celote pozitiven (+ 1,8 "AJ, prav tako obratov (+0,5 V«) in biro za projektiranje (+ 8,4 °/e). | ČISTA 'PROIZVODNJA 'Hilli EFEKTIVNE URE V--A PRODUKTIVNOST 71 & ;:v "/.V; • ■•v’ . V* •v E v." (Z j **> I 6) «5 § S o \\ ;: . & y! :;v // S 6 1 I 5 § 3 I 8 1 i fc X 0; •s QQ 1 s ‘"N s 8* 5 o s •s ■s ^4 5 5 § Š § CJ S SPO s K) Ker v letošnjem letu nismo dali kolektivu Gradisa še nobenih priprav, jih objavljamo v tej številki informacij o nabavi delovnih »Gradisovega vestnika«. • Stolpni žerjav Richier, tip GT 1267 S 3 Nabavljen je bil že v začetku 'eta iz Francije na podlagi lanskoletne pogodbe. Trenutno je montiran in dela na gradbišču TE Šoštanj Ul Nabavna cena skupno s podaljški, protintežmi za rep in posode za protiutež! je 734.709,60 din. Posebnost tega žerjava je, da ima ročico dolžine 40 m, da ga je mogoče dvigniti na višino 93 m in da ima daljinsko upravljanje. Na ročici 40 m je nosilnost 1850 kg, na ročici 20 m pa 4 tone. V principu je istega sistema kot dosedanji žerjavi Weitz — Metalna, Z žerjavom je mogoča vožnja tudi v krivini do 8 m. @ Hitro zabijajoče zabijalo Menek, tip SB 270 Nabavljeno je bilo ob koncu aprila v Zahodni Nemčiji. Pri gradnji V, naveza v Luki Koper je potrebno v osmih celicah zabiti 32,764 m BEL-VAL PBP zagatnic tipa 9,5 in 853 m B El V AL zagatnic tipa PBP-T 9,5. Nabavna cena stroja je 160.000 din. Stroj lahko deluje bodisi na paro ali na komprimiran zrak. V Kopru je priključen na kompresor Spiros, ki lahko daje do 12 m3/min. Delovni pritisk stroja je 8 do 10 atm. Teža stroja je 4 tone, ima 130 udarcev na minuto, udarna moč bata je 870 kg. Predvidoma bo stroj amortiziran pri delih v Luki Koper. ® Buldožer Caterpillar, tip D 7 E Po skoraj 25 letih obstoja podjetja smo v letošnjem letu nabavili prve nove buldožerje Caterpillar D7. Kot je znano, smo sedaj imeli v podjetju samo stare buldožerje Caterpillar, ki smo jih podedovali kot ostanek mehanizacije pri gradnji avto cest v Jugoslaviji. En buldožer D7 dela že v Šoštanju, eden pa je še na poti z ladjo iz ZDA. Predvidoma bo v Jugoslaviji ob koncu maja. Kot posebnost velja omeniti, da sta stroja opremljena z riperji (ri-.iači), ki so prav tako upravljani s hidravličnim sistemom. Riperska naprava ima tri zobe. Služi za rahljanje in izkop materiala do VI. in VII. kategorije. V Šošlaniu pa ga uporabljamo za rahljanje laporja, ki se je pojavil v spodnjih plasteh pri izkopu. Moč motorja na zamašn.iaku je 180 KM, je štiritaktni, štiricilindr-ski diesel motor, ima 3 brzine naprej in 3 brzine nazaj. Teža stroja je 15,6 tone brez pluga in riper jev. Teža riperja s tremi zobmi je 3180 kg, plug ima širino 4110 mm, višino 960 mm, levi in desni naklon pluga 25°, teža pluga 2770 kg. Skupna teža stroja je torej 21 ton. Glede na naša prevozna sredstva bo potrebno pred prevozom demontirati plug in riper-sko napravo. Nabavna cena stroja, kompletno z riperjem in kabino znaša 700.000 din. S Rovokopač in nakladač, tip ICB 3C Stroj je angleškega izvora, nabavljen pa je iz Avstrije. To je kombiniran stroj, ki služi za nakladanje že nakopanega materiala in za kopanje kanalov. V ta namen ima na eni strani nakladalno žlico z vsebino 960 litrov in globinsko žlico za kopanje kanalov z vsebino 150 litrov. Upravljanje celotne opreme je hidravlično. Pri kopanju jarkov mora uporabiti dva stabilizatorja zaradi boljše opore globinske žlice. Moč pogonskega motorja je 77 KM. Nabavna cena stroja je 220.000 din. Prvotno smo nameravali kupiti dva takšna stroja, in sicer enega z lastnimi devizami, drugega pa z devizami, ki bi jih nabavil za nas Teh-nometal Novi Sad. Ker pa je v zadnjem času povsod zmanjkalo deviz, nismo uspeli nabaviti še enega stroja, morda ga bomo pozneje, ko bomo uspeli devize nabaviti pod ugodnejšimi pogoji. S Buldožerji, tip TG-50 — »14. oktohar« Kruševac V mesecu aprilu smo prejeli iz domače proizvodnje od »14. oktobra« Kruševac dva hidravlična buldožerja TG-50, ki sta bila planirana v nabavi za leto 1969. Stroja sta bila nabavljena za nadomestilo odpisanih strojev. ® Nakladač — Radoje Dakič, tip 120 S K še enemu nakladaču na gumijastih kolesih tipa T-100 (proizvajalec P.adoje Dakič), smo po programu nabavili še en močnejši nakladač istega proizvajalca, samo tipa T-120 S. Tudi tu je osnovni stroj na štirih gumijastih kolesih. Izdelan je po licenci italijanske firme Moncalvi. Pogonski motor je Famos tip F A13 (tovarna motorjev v Sarajevu po licenci Saurer). Moč motorja 130 KM pri 2000 obratih na minuto. Teža osnovnega stroja je 9680 kg. Transportna brzina stroja je do 30 km na uro. K osnovnemu stroju pripada razna dodatna oprema: nakladalna čelna žlica vsebine 1,5 kubičnega A 5-03m B 0-91 m C 203m D 3-61m E 2-85m F 0-76m G 2-18m H 3*15m I 2-74m Pri gradnji petega naveza v Luki Koper je potrebno v osmih celicah zabiti 32. i64 m Bevlal PBP zagatnic, tipa 9,5 in 853 metrov zagatnic tipa PBT, 915 Na sliki ob začetku del — zabijalo stoji pod pravkar' dvignjeno zagatnico metra. Širina žlice 2650 mm, teža je 3600 kg, žlica za bočno iztovarjanje, in sicer v obe smeri, vsebina žlice 1,3 m:\ širina žlice 2920 mm. To opremo so nabavili skupno s strojem, medtem ko je mogoče stroj uporabiti še kot dozer, bočno dvigalo, iz-kopni stroj, mogoč je priključek na dumper, greder in skreper. Te opreme pa nismo nabavili. Proizvajalec stroja tovarna Radoje Dakič (Titograd) predvideva, da j.e s strojem, ki ima napolnjeno žlico, mogoče prevažati material do razdalje 30 m. Pri tem je transportna brzina 3 do 4 km na uro. Kapaciteta stroja je odvisna od transportne razdalje in materiala, ki se naklada in se omenja po podatkih tovarne od 44 m3 na uro do 103 m3 na uro. Nabavna cena stroja je bila 357.960 din. Ta stroj je bil do sedaj v proizvodnji samo za potrebe jugoslovanske armade. Letos pa ga proizvajajo tudi za druge kupce. Iz teh podatkov je razvidno, da smo do sedaj nabavljali v glavnem težko mehanizacijo, ki sicer še ni vsa dobavljena po programu, da pa bomo v naslednjem, obdobju morali nabavljati tudi srednjo in lažjo mehanizacijo. T. M. V baru naroči stalnj gost vedno dva viskija in jih izpije. Pa ga vpraša barski mikser, zakaj ne naroči kar dvojnega. »Nemogoče,« odgovori gost. »Eden je za mene in drugi za mojega prijatelja, k; je odpotoval. Midva pijeva vedno skupaj.« Nekega dne je isti gost z mrkim očesom naročil samo en viski. »Ali je vaš prijatelj umrl?« ga vpraša mikser. »Ne,« odgovori gost, »ampak meni je zdravnik pijačo prepovedal.« Avtošola V manjšem mestu se je nedavno oglasila neka gospodinja k izpitu za voznika in v prošnji je napisala pripombo, da ne potrebuje celega izpita, ampak samo toliko, da bo zjutraj odpeljala otroka v šolo. Zakon je čudovita ureditev, ki dvema človekoma dovoljuje skupno prenašati težave, ki jih nikoli ne bi imela, če se ne bi poročila. Vilko Grl nastavlja zagatnice v Kopru 1 » iliiF Trenutek, da si prižgem cigareto, je dejal ETanderajh iz Kopra Med nebom in zemljo Učimo se nemško LEHllSTUCK VIER (4) spielen = igrati Ich spiele Violine du spielst Klavier er spielt Flote sie spielt Flote es spielt Flote wir spielen Tennis ihr spielt FuBball sie spielen Karten ich spiele nicht Violine, sondern Klavier er spielt nicht Flote sondern Tennis vvir spielen nicht Tennis, sondern FuBball ihr spielt nicht FuBball, sondern Karten Herr Weber, spielen Sie Schach? Ja, ich spiele Schach. 9 E trinken = piti Ich trinke Bier du trinkst Kaffee er, sie, es trinkt Tee wir trinken Wein ihr trinkt Likor sie trinken Milch ich trinke manchmal Bier und manchmal Wein wir trinken manchmal Milch und manchmal Kaffee sie trinken Kaffee mit Milch und Zucker (der Zucker ist siiB) Fraulein Anna, Sie trinken Tee mit Zucker und .Zitrone. Herr Weber, trinken Sie VVasser? — Nein, ich trinke Mineralwasser. te iti — gehen und kommen = ich gehe nach Berlin du geh.. nach Pariš er geh., nach London tvir geh.. nach Amerika ihr geh.. nach Afrika sie geh.. nach Asien priliich komme von Rom du komm.. von Wien er komm.. von Frankfurt wir komm.. von Spanien ihr komm.. von Beograd sie komm.. von Deutschland Gehen Sie nach Hause? Ja, ich gehe nach Hause. Ich gehe nicht rechts und nicht links, sondern geradcaus. Wir gehen die 1. Strafie rechts und dann links, Gehen Sie rechts oder links? Ich gehe zuerst rechts und dann links, bleiben = ostati Karl kommt und geht nicht. Er bleibt hier. Er bleibt bis 4 Uhr hier. ich bleibe bis 7 Uhr 15 hier du bleibst bis 8 Uhr 30 hier er bleibt bis 10 Uhr 40 dort vvir bleiben nicht in Deutschland ihr bleibt manchmal in Wien sie bleiben immer in Vugoslavvien. Bleiben Sie hier, Fraulein Slavka? Nein, ich gehe nach Hause. Ich gehe nach Hause. Ich trinke dort Kaffee und spiele dann Klavier. Grete geht in die Schule, in die Musikscbule, und spielt dort Violine. Herr Weber bleibt hier und spielt Schach, nicht Karten. Er spielt gern Schach. Der Brieftriiger trinkt gern Bier, Hans trinkt sehr gern Milch. Die GroBmutter trinkt nicht gern Kaffee ohne Zucker. Grete geht gern in die Schule, Bleiben Sie gern hier oder kommen Sie nach Vugoslavvien? Ich komme nach Vugoslauien und bleibe dann dort, Was macht Karl (machen = storiti, delati). Er springt (springen = skakati). Was mache ich jetzt? Ich schreibe (schreiben = pisati). Wir schreiben schlecht und ihr schreibt gut. Sie schreiben mit Tinte. mit ICreide oder mit Bleistift. Ich springe hoch, Er springt sehr hoch, Ich mache die Arbeit gut. Maria macht die Arbeit immer schlecht. machen aufmachen = odpreti ich mache das Buch auf er macht die Tiir auf ihr macht die Hefte auf Machen Sie die Biicher auf! (odprite knjige!) 1 Wk zumachen = zapreti vvir machen die Tiir zu sie machen die Hefte zu Machen Sie das Buch zu! (zaprite knjigo!) Die Biicher, die Hefte, die Turen — das ist die Mehrzahl (množina). Die Mehrzahl bat immer »die«. Einzahl (ednina) der die das moški ženski spol srednji Mehrzahl (množina) die za vse tri spole kommen, gehen, springen, spielen, trinken, schreiben, machen, stehen (stati), silzen (sedeti), knien (klečati), liegen (ležati) VVORTER — BESEDE fler Wein = vino sauer = kisel die Milch = mleko die Zitrone = limona das Bier = pivo geradeaus = naravnost das VVasser = voda dann = potem, nato manchmal = včasih gern = rad Schach = šah jetzt = sedaj mit = s, z die Arbeit = delo ohne == brez die Flote = piščal, flavta der Zucker = sladkor der Tee = čaj stifi = sladek der Kaffee = kava FuBball = nogomet aši veterani odhajajo v zaslužen pokoj V prijetnem razpoloženju so se v Celju poslovili od dolgoletnega sodelavca, gradbenega tehnika Jurija Ivanovskega. Jurij Ivanovski je bil rojen 7. 4. 1899 v Kremencu v Rusiji. Zelo mlad je okusil vse vojne grozote prve svetovne vojne, dokler ni 1. 1921 srečno pristal v Jugoslaviji. Kot gradbeni tehnik — kalkulant je delal v podjetju polnih 17 let. Ves čas službovanja je bil zelo vesten in natančen pri delu. Bil je skromen, tih in v kolektivu zelo priljubljen. Posebno rad je delal razne analize in sestavljal poročila, katera so uspešno služila pri poslovanju enote. Tudi danes, ko je že skoraj mesec dni v pokoju, se vedno rad vrača v podjetje. Upamo in srčno želimo, da bi svoj zasluženi pokoj še dolgo užival, 0 V poslovni enoti Ljubljana pa je odšel v pokoj šofer osebnega avtomobila Anton Dominik. Anton Domini?, se je zaposlil v podjetju leta 1957. V času svojega službovanja je prevozil okrog 400.000 kilometrov dolgo pot. Svojo prvo vožnjo je opravil na »studenbacker-ju« pri gradnji bloka na Titovi cesti v Ljubljani. Vse kilometre je srečno prevozil, imel le manjši karambol v Opatiji, pa še tega ne po njegovi krivdi. Anton Dominik je bil rojen v Žab-nici. Sam je želel postati stro-jevodoja, toda do tega poklica si v stari Jugoslaviji težko prišel. Končno pa je postal šofer in ta poklic je zelo ljubil. Delo je opravljal vestno in tudi avtomobil je bil vedno v redu. V pokoj odhaja zaradi bolezni srca. Tudi njemu želimo, da bi doigo užival zasluženi pokoj. Nedavno je odšla v zaslužen pokoj Marija Žirovnik, skladiščnica poslovne enote Maribor. V kv'.eklivu se je zaposlila 16. 6. 1957 kot nekvalificirana, delavka. Dve leti je opravljala vsa težaška dela po gradbišču. Zaradi izredne pridnosti in marljivosti je bila pozneje premeščena na novo delovno mesto skladiščnika. To službo je opravljala na raznih gradbiščih v Mariboru, tovarni močnih krmil, perutninski farmi v Ptuju, farmi beko-nov v Turnišču, vjnskj kleti Ormož itd. Skladiščna služba ni lahko, posebno za žensko. Vendar je bila in je še danes zadovoljna in hvaležna, da V Celju so se dostojno poslovili od dolgoletnega sodelavca Jurija Ivanovskega. V imenu kolektiva sc je za njegovo vestno delo zahvalil šef enote Berto Praprotnik Dominik Anton Marija Žirovnik so ji predpostavljeni zaupali opravljanje te dolžnosti. Leta 1960 je močno zbolela, bila je na težki operaciji na pljučih, ki jo je uspešno prestala, dobro okrevala, držala se je strogo navodil ždravni-kov. Če jo kdo vpraša, s kakšnimi občutki je odšla iz kolektiva, je odgovor takoj pripravljen: Z lepimi vtisi, predvsem pa ne bo pozabila na tovarištvo, ki je vladalo v skupinah, kjer je delala. Vedno se je namreč nahajala v takšnih delovnih skupinah, kjer so bili dobri odnosi, tovarištvo in tudi uspehi dela. Vsi člani našega kolektiva, pa ji želimo, da bi zasluženo pokojnino še dolgo v zadovoljstvu preživljala. Kolektiv GV Maribor RIMSKE NAJDBE V CELJU Pri gradnji veleblagovnice za podjetje »Tehnomercator« so naleteli na ostanke rimske naselbine Celeia Morda se bo kdo še spomnil, da smo za prvoaprilsko šalo v našem Gradisovem vestniku zapisali, kako so delavci pri kopanju temeljev v Ljubljani odkrili rimski zaklad. Tokrat pa to ni prvoaprilska šala, temveč se je v Celju to tudi res zgodilo. Pri kopanju temeljev za veleblagovnico Tehnomercatorja so naši delavci naleteli na ostanke nekdanjega rimskega mesta Celeia. Da pa bi čisto po resnici povedali, je treba reči, da se je že prej vedelo, da bo veleblagovnica stala na ozemlju nekdanjega rimskega mesta. Zato so bili predstavniki celjskega pokrajinskega muzeja navzoči že pri prvih vrtinah, ko so preskušali teren. Ze takrat so tudi odkrili prve rimske zidove in je odkopavanje nato teklo pod strokovnim nadzorstvom pokrajinskega muzeja. Kaj so našli? Predvsem so našli ostanke ceste, ki je potekala nekako po današnji Gubčevi cesti v Celju. Iz prvega stoletja po našem štetju pa so odkrili dvoje grobišč. V njih so našli denar takratnega rimskega cesarja Hadriana. V samem zidovju hiš pa so našli celo rimsko šestilo, po čemer so sklepali, da je v taki hiši stanoval rimski arhitekt. V grobiščih so našli razne predmete, na primer lakrimarij. To je nekakšna posodica, v katerega so žalujoči točili solze. Med najdbami so bili tudi razni vrči za hrano pokojnikom, steklenina in podobno. Zanimivo je tudi to, da so v rimskih hišah odkrili ostanke centralne kurjave. To so kanali, prek katerih je tekel topel zrak. Arheologi pa so bili tudi malce razočarani, ker niso odkrili nobenega tlaka, se pravi mozaikov, ki so jih rimski stavbeniki izredno lepo sestavljali. Vse to nam je pripovedoval sektorski vodja Marjan Adamič, ki pa je povedal tudi nekaj zanimivosti o sami gradnji veleblagovnice. Predvsem je povedal, da so roki izredno zahtevni. Skrajšali so jih namreč zaradi trgovske razstave, ki bo novembra in ki se je bodo udeležili razstavljale! iz vse Evrope. Do takrat bo moral biti objekt gotov do tretje faze, seveda pa bo moralo biti urejeno še ogrevanje, vodovodne instala- cije, elektrika, da bo razstava lahko odprta. No, Celjani so prepričani, da bodo rok dosegli, pri čemer računajo na pomoč vsega podjetja. Gre namreč za afirmacijo Gradisa v celoti in ne bi bilo prav. če bi celjski kolektiv pustili na cedilu, ko gre za skrajšanje rokov in ne morda za zamudo po njihovi krivdi. Celoten kompleks meri 1.300 kvadratnih metrov. Sama zgradba pa bo petetažna in v glavnem vse v vidnem betonu. Vrednost vseh del znaša 13 milijonov novih dinarjev. Končni rok za dograditev stavbe pa je tudi premaknjen za en mesec zaradi občinskega praznika na 15. maj 1970. (Nadaljevanje in konec) Elektronski računalnik Razvoj elektronskih računskih strojev je odprl nove možnosti za točnejše in sistema-Bčnejše delo tudi v gradbeništvu. Konstruk-*-er, inženir v operativi in kalkulant bo ved-n° manj obremenjen s šablonskim računskim delom, ki mu običajno pusti le malo časa za študij posameznih, problemov in za iskanje novih najboljših rešitev. Elektronska mehanografija pa se je razvila