Mi mrzlokrvni Slovenci niti do peta ne sežemo vročekrvnim južnjakom, kadar je treba izražati svoja čustva. Pustni dnevi so en dokaz za to. Državni uradi in zasebna podjetnost te dni počivajo. V normalnih časih mestne uprave žrtvujejo milijone,, da pripravijo svojim mešča¬ nom čim več zabavišč in zabave. Pustne naravnost sfanatizirajo stare in mlade. Nič ne rečem, saj smo imeli predpust in pust tudi pri nas: veliko oklicev in ohceti s harmoniko, šranganjem in vo- glarjenjem, kakor so vekoviti fantovski običaji velevali; običajna gasilska ve¬ selica v vsaki srenji s srečolovom in maj¬ hnim pretepčkom; takozvani elitni plesi v Unionu in na Taboru in morda še kje; tu in tam pijanček ali vaški tepček, ki si je v zabavo mularije namazal obraz z ogljem, — pa je bilo našega pusta konec, Kvečjemu še slanikova pojedina na pe¬ pelnično sredo in pa ploh, ki so ga tre- soriti fantje vlekli na čast zakrknjenim samicam, pa mirna Bosna! Da bi se pa častivredni ljubjanski meščan namaška- ral in pri belem dnevu koračil po pro¬ menadah ali da bi kaka naša gospodična pustila, da bi ji sosed ali soseda zlila vedro vode za vrat, nak, tega bi pa pri nas ne spravili skupaj. Pa se vendar Slovenci radi pobahamo, da smo veseli ljudje. Kolikokrat slišimo reči: Včeraj smo bili pa malo veseli! V pravo slovensko govorico prestavljeno se to pravi, da smo ga imeli včeraj malo preveč pod kapo. Prav to je ena naših na¬ rodnih značilnosti. Če nismo “pod paro”, ne znamo biti veseli. S tem nočem reči, da smo kot narod pijanci. Toliko kot kak drug narod, ali pa še manj. Ena razlika pa je, ki nam daje slabo ime: če mi kanemo kako kapljo odveč na zob, mi¬ slimo, da mora za to vedeti ves svet. Takrat izgine kot bi mignil naša sloven¬ ska pohlevnost, obzirnost in zaprtost in začnemo govoriti kot strgani dohtarji. Takrat nastajajo in se rešujejo problemi, domači in tuji, politični, socialni, kultur¬ ni in verski. Takrat strokovnjaško pre¬ iščemo svojemu sosedu kosti in obisti. Takrat kritiziramo kot absolutni veščaki vse, kar je bilo in prerokujemo nezmot- no kaj bo, kako ne bo smelo in kako bo moralo biti. če ne bo tako, potem pa “vse zbou”. Druga stopnja tovrstnega našega ve¬ selja pa je petje. Ob gotovem trenutku Slovenec poje; vsak, tudi tisti, ki ima tako malo posluha, da ne loči klavirja od kolovrata. Poje na ves glas in z vsem čustvom in — Bogu bodi potoženo — na¬ vadno ne lepo. Koliko slabega imena so že dala premokra grla naši prelepi na¬ rodni in ponarodeli pesmi! Kaj hočemo reči s tem? Ali smo komu nevoščljivi, če po kosilu ali med prija¬ telji popije čašo ali dve? Nikakor ne! Opozarjamo le na nevarnost, v katero se podajajo tisti, ki se pijače preveč navadijo. Posledica prebilnega pitja je namreč žalost. Ena taka žalost je prazen žep. En sam pogled med Slovence po svetu, “stare in nove”, nam poda dokaz za to trditev. Kdor se vda pijači, neozogibno propade zdravstveno, gospodarsko, um¬ sko, narodnostno in moralno. Kdo ne pozna cele vrste rojakov med nami, ki' so že popolnoma izgubljeni ali pa so na gotovi poti v pogubo. Vedimo, da ne pi¬ vo, ne vino, ne likerji in žgane pijače, ki so prilično cenene, nimajo vinskegA alkohola, ampak industrijskega, čigar kvarnega vpliva ne vzdrži najmočnejši želodec, še manj pa jetra. In to je druga žalost: neizogibna bolezen. Tretja pa je najnevarnejša in najresnejša: moralna otopelost za vse, ker označujemo z be¬ sedami: lepo, dobro, plemenito, idealno... Pustu sledi post, čas resnosti in poko¬ re, čas resnih dobrih sklepov in borbe za njih uresničitev. Ni s tem rečeno, da moramo hoditi po svetu z obupanimi obrazi in mrkimi pogledi. Le bodimo ve¬ seli, potrebni smo veselja in oddiha, ven¬ dar dajmo si dopovedati, da je mogoče biti dobre volje in razigran tudi brez pretiravanja v pijači. Ob trenutkih ve¬ selega oddiha pa ne pozabimo, da naše odpotoval na obisk v čile Predsednik republike gral. Juan D. Peron je snoči ob 21.30 uri s posebnim vlakom odpotoval iz Buenos Airesa pro¬ ti čilski prestolnici na obisk, kamor ga je povabil predsednik sosednje prijatelj¬ ske republike general Carlos Ibanez del Čampo. Na potovanju spremljajo pred¬ sednika generala Perona zunanji mini¬ ster dr. Jeronimo Remorino, minister za tehnične zadeve dr. Raul A. Mende in čilski veleposlanik v Argentini dr. Con- rado Rios Gallardo. Pri odhodu predsednika generala Pe¬ rona v Čile so bile na železniški posta- j ji FCNG Mitre zbrane visoke državne j osebnosti, številni poslanci in senatorji, s predstavniki čilske kolonije v Bs. Airesu, ter velika množica ljudstva, ki je pred¬ sednika republtke navdušeno pozdrav¬ ljala, mu želela srečno pot in polno uspehov njegovemu zgodovinskemu obi¬ sku. Na postaji se je od generala Perona prvi poslovil predsednik senata kontra¬ admiral Teisaire, ki v odsotnosti genera¬ la Perona vrši tudi posle predsednika republike. Na argentinski strani pripravljajo predsedniku gralu Peronu navdušene sprejeme na vseh postajah, na katerih se bo ustavljal predsedniški vlak kot v Juninu, San Luisu in Mendozi. Kot smo poročali, je predsednik repu¬ blike gral. Peron izrazil željo čilski vla¬ di, naj bi vse slavnosti, ki jih priprav¬ ljajo njemu na čast v čilski prestolnici in v vseh ostalih mestih, katere bo obi¬ skal skupno z gralom Ibanezom del Čam¬ po, omejili na najmanjšo mero. Tej nje¬ govi želji v Čilu niso ustregli ter mu povsod pripravljajo veličastne sprejeme. Čilska prestolnica je že vsa v čilskih in argentinskih zastavah, po glavnih a- venidah, po katerih se bosta vozila oba predsednika, so postavljeni slavoloki in veliki pozdravni napisi. Ko bo predsednik general Peron pri¬ spel s svojim spremstvom na čilsko o- zemlje, ga bo tam sprejelo in pozdravi¬ lo odposlanstvo predsednika čilske repu¬ blike grala Ibaneza in mu izreklo do¬ brodošlico. Pozdravila ga bo častna četa čilske vojske z zastavo in godbo ter pred¬ stavniki raznih ustanov. Od tu naprej se bo vozil general Peron s posebnim vlakom proti Santiagu kjer ga bo spre¬ jel in pozdravil predsednik čilske repub¬ like gral Ibanez z vsemi člani svoje vla¬ de, generaliteto in admiraliteto ter vi¬ sokimi cerkvenimi dostojanstveniki, čil¬ ski tisk navaja, da bo sprejem predsed¬ nika grala Perona v Santiagu prekosil vse dosedanje sprejeme, kakor so jih imeli tam in bodo pri njem sodelovale nepregledne množice ljudstva. Vse slav¬ nosti bodo prenašali tudi po televiziji in so v ta namen odšli že pred dnevi v Čile iz Buenos Airesa strokovnjaki s te¬ levizijskimi aparaturami. V Čilu pripravljajo predsedniku gralu Peronu celo vrsto slavnosti, med kate¬ rimi bo največja velika vojaška parada čilske vojske pred obema predsednikoma. Oba predsednika bosta govorila tudi na¬ rodu. Razgovorom predsednika republike grala Perona in predsednika čilske re¬ publike grala Ibaneza vsa politična jav¬ nost v Argentini, Čilu in vseh ostalih la¬ tinskoameriških državah pripisuje zgodo- viski pomen. Z njimi se ne bodo dosegli samo novi gospodarski sporazumi, ki bo¬ do še tesneje povezali obe državi na gospodarskem področju, ampak tudi po¬ litični. V tem pogledu je važna izjava, ki jo je podal predsednik gral Peron uredniku čilskega dnevnika “La Nacion”, v kateri povdarja, da sedaj, prav tako, kot v minulem stoletju, bije ura za združitev čila in Argentine. Napaka, ki jo pripisujejo San Martinu in 0’Higgin- su, je ta, da nista že leta 1817 zapečatila popolne unije med Čilom in Argentino. Obe državi imata danes možnosti, da dosežeta to aspiracijo, če bi se dosegla ta unija med Argentino in Čilom, bi pozne¬ je prišlo še do unije z Brazilijo in dru-, gimi latinsko-ameriškimi državami. Sovjetska zveza prekinila diplomat¬ ske odnose z Izraelom Sovjetska Zveza je prekinila diplomat¬ ske odnose z Izraelom. Povod za to ji je bila eksplozija bombe v sovjetskem ve¬ leposlaništvu v Tel Avivu, kjer so bili ranjeni trije člani poslaništva, med nji¬ mi žena veleposlanika. ZSSR je v to¬ zadevni noti obtožila judovsko vlado, da je ona dala postaviti bombo v posla¬ ništvo. Prekinitev odnosov je v svetu povzro¬ čila številne komentarje. Judovsko časo¬ pisje je zagnalo velikanski vik in krik, judovske organizacije so pozvale svoje člane na borbo proti “komunističnemu antisemitizmu” (ne proti komunizmu! — op. ur.), izraelska delegacija pri ZN pa namerava spraviti vprašanje tkzv. pre¬ ganjanja judov v ZSSR in satelitskih državah pred skupščino ZN, ko bo ta pri¬ čela zasedati 24. februarja. Komentarji v USA o tem dogodku so različni. Najzanimivejši med njimi je poročilo “New York Timesa”, v katerem med drugim pravi: “ZSSR izrablja ne¬ skladja med USA in evropskimi država¬ mi, da bi izvedla načrte ,ki si jih je za¬ stavila. V ta namen izrabi sleherno pri¬ liko. Prekinitev odnosov z Izraelom ima namen pridobiti si simpatije arabskih dežel, kjer stremi za nadvlado nad bo¬ gatimi petrolejskimi vrelci. Kremeljska poteza je uničujoča za gospodarske inte- življenje ni ne praznik ne veselica, am¬ pak delavni dan. Dovolj razlogov imamo, da vzamemo življenje resno in da vpo- števamo činitelje, ki nam v življenjski borbi jamčijo uspeh: moralno zdravje in umsko svežost, telesno zdravje in tisto življenjsko modrost, ki je neobhodno po¬ trebna da ne omagamo ali ne krenemo vstran. To resno pojmovanje življenja naj poživi v nas vseh postni čas. rese Izraela, zlasti kar se tiče izvoza sa¬ dja, ne dela pa nobene škode Kremlju. ZSSR lahko živi brez judovskih poma¬ ranč. ZSSR si je s tem korakom sicer nakopala jezo sinov Jokoba, raztresenih po celem svetu, vendar ne vseh, ker judovski komunisti — veliki rusofili — mislijo enako, odn. bolje rečeno, ponav¬ ljajo to, kar govori Moskva.” “Kljub vsemu pa ZSSR smatra, da na njenem ozemlju protijudovstvo ni do¬ voljeno. Antisemitizem pa. Težko je si¬ cer ločiti mejo med enim in drugim, toda Kremlja to ne moti. Prekorači jo na eno ali drugo stran, kadar smatra to za potrebno. V dolgem članku o “Ju¬ dih” v 15. zvezku Velike Sovjetske Enci¬ klopedije, ki je bil nedavno izdan, pisec poudarja, da sionisti podpihujejo nacio¬ nalizem “celo v pokrajinah, kjer so se judje asimilirali že v srednjem veku.” Nacionalizem in komunizem pa ne gre¬ sta skupaj.” “Zapad pa je medtem malo storil, da bi si pridobil simpatije Srednjega Vzho¬ da. Dokazi: teheranski parlament je o- stro obsodil pisanje bivšega ameriškega ooslanika v Abesiniji ,da naj bi si vele¬ sile Perzijo med seboj razdelile. Kar pa je še bolj tragično, je to, da je vsebino pisanja prenašala v perzijskem jeziku tudi radijska postaja “Glas Amerike”, za katero je znano, da je v poročilih od¬ visna od ameriškega zunanjega ministr¬ stva. Zun. ministrstvo se je sicer opra¬ vičilo, toda škoda je bila storjena.” Sovjetska “Pravda” je po prekinitvi si¬ lovito napadla Izrael in imenuje jude “stekle pse.” Podobno piše kom. časo¬ pisje tudi v satelitskih državah. Pojav¬ ljajo se tudi vesti ,da bodo sovjetskemu zgledu sledile tudi satelitske države in prekinile odnose z Izraelom. ŠOBRE LA EJECUC10N DEL PLAN GUINGUENAL El general JUAN D. PERON dieto el martes de 10 del mes corriente su segunda catedra magistral sobre ejecucion del Segundo Plan Quinquenal. Pala- bras suyas difundio Radio del Estado en conexion con la Red Argentina de Radio- fusion por todas las partes de la republica. En su segunda conferencia el Presidente de la Nacion, diferencio al justi- cialismo del capitalismo y diserto sobre deflacion, inflacion y epuilibrio, precios y salarios, oferta y demanda, produccion y consumo, equilibrio total economico, social y politico. La exposicion de doctrina del general Peron brindo a la “Democracia” la la ocasion de recoger las siguientes mas destacadas palabras en el discurso del primer magistrado: No somos ni inflacionistas ni deflacionistas; somos justicialistas hasta en esto. Bajo otros regimenes, con o sin inflacion, lo mismo sufre el pueblo hambre y miserias. Inflacion, deflacion y equilibrio estatico son posiciones economicas capitalis- tas. Los Peronistas nos decidimos como siempre por el Pueblo y aplicamos la economia social. No hay sistemas economicos rigidos,, sino momentos economicos. Čada ča¬ šo economico lo resolvemos mediante la apreciacion exacta de la realidad. El ideal economico peronista es el del equilibrio dinamico: si crece la renta nacional, debe crecer proporcionalmente la renta familiar. El ritmo de los salarios debe sequir el ritmo de los precios. En este caso, la economia (precios) debe servir al bienestar social (salarios). Para elevar los precios, el capitalismo propicia que la demanda supere a la oferta. En el Justicialismo la oferta esta subordinada a la demanda. En nuestra economia social dinamica, la relacion entre produccion y consu¬ mo es tambien igual: la produccion se subordina al consumo. Queremos una economia en permanente y progresivo desarrollo y una situa- cion social quie tambien mejore progresiva y paralelamente. La Justicia Social concilia la economia con la sociedad: pone las riquezas del hombre al servicio del hombre. Hay que pensar en grande para sentir en grande. Con todo lo que ya he- mos hecho, no tengo temor en afirmar que todo esta por hacerse. La potencialidad economica del pais es časi infinita. Lo que se necesita es ccnvertirla en riqueza y transformar esa riqueza en bienestar social y felicidad. Somos un Pueblo nuevo y pujante que reden conoce la dignidad de la justi¬ cia, de la soberania y de la libertad. Ofrecernos un programa mediocre seria sub- estimar lo que valemos. DRUGI GOVOR PREDSEDNIKA REPUBLIKE 0 IZVEDBI It. PETLETNEGA NAČRTA Predsednik republike gral JUAN D. PERON je imel v torek 10. februar¬ ja t. 1. svoj drugi govor o izvedbi II. Petletnega načrta. Njegova tehtna in pre¬ pričljiva izvajanja je prenašala Državna radijska postaja, na katero so bile priključene tudi vse ostaic radijske postaje v Argentini, tako, da so predsedni¬ kov govor lahko poslušali ljudje v vseh predelih prostrane republike. V svojem drugem predavanju je predsednik gral Peron predvsem povdarjal razlike med justicializmom in kapitalizmom, v nadaljnjih izvajanjih je pa razvi¬ jal svoje misli o deflaciji, inflaciji in ravnovesju, cenah in plačah, ponudbah in o povpraševanju, proizvodnji in potrošnji, popolnem ravnovesju — gospodar¬ skem, socialnem in političnem. Ta govor je dal “Demokraciji”, glavnemu glasilu Peronističnega gibanja, pri¬ liko, da je iz predsednikovega govora povzela naslednje njegove besede kot ges¬ la: Mi nismo inflacionisti, pa tudi ne deflacionisti. Smo justicialisti. Pod dru¬ gimi režimi z ali brez inflacije, ljudstvo prav tako trpi lakoto in pomanjkanje. Inflacija, deflacija in statično ravnovesje so kapitalistične gospodarske po¬ zicije. Peronisti smo se kot vedno odločili za ljudstvo in vodimo socialno gospo¬ darstvo. Ne obstojajo nespremenljivi gospodarski sistemi, pač pa gospodarski momen-, ti. Vsak gospodarski slučaj rešujemo po temeljiti presoji resničnega stanja. Gospodarski ideal peronistov je dinamično ravnovesje, če se zvišujejo dohod¬ ki države, se morajo sorazmerno zviševati tudi dohodki družin. Ritem plač mora slediti ritmu cen. V tem primeru mora gospodarstvo (ce¬ ne) služiti socialnim koristim (plače). Zvišanje cen skuša kapitalizem doseči na ta način, da povpraševanje prese¬ ga ponudbe. V justicializmu je pa ponudba podrejena povpraševanju. V našem socialno dinamičnem gospodarstvu je razmerje med proizvodnjo in potrošnjo prav tako enako: proizvodnja se podreja potrošnji. Želimo imeti tako gospodarstvo, ki bo v stalnem in neprestanem razvoju in takšno socialno stanje, ki se bo pravtako stalno in vzporedno zboljševalo. So¬ cialna pravičnost sprijateljuje gospodarstvo z družbo: postavlja človekovo bo¬ gastvo v službo človeku. Misliti moramo na velike stvari, da imamo čut za velike stvari. O vsem tem, kar smo povedali, se ne bojim trditi, da je treba vse to storiti. Gospodarske zmožnosti republike so skoro brezmejne. Vse, kar je treba storiti je samo to, da te zmožnosti spremenimo v bogastvo in to bogastvo potem v socialno korist in srečo. Smo nov in dinamičen narod, ki se šele zaveda vrednosti socialne pravično¬ sti, suverenosti in svobode. Ponujati nam kak polovičarski program, bi pomenilo podcenjavati to, kar smo. Lelalska bombardiranja na Koreji Bojišče na Koreji je bilo pretekli te¬ den popolnoma mirno. Samo v zraku so se odigravali hudi boji med ameriškim in komunističnim letalstvom. Ameriške veletrdnjave so bombardirale več komu¬ nističnih vojaških oporišč in zlasti pod¬ ročje okoli Pyongyanga. Posebna novost v vodenju vojne na Koreji je bila obja¬ va ameriškega glavnega stana, ba bodo v ponedeljek, 16. t. m. ameriške vojne ladje in letala bombardirala komunistič¬ no pristanišče Wonsan na vzhodni ko¬ rejski obali. Bombardiranje so napoveda¬ li vnaprej, da bi dokazali, da komunisti ne morejo nuditi posebnega odpora kljub vednosti o akciji. Bombardiranje se je izvršilo po načrtu in se je pričelo ob devetih zjutraj s petih vojnih ladij. Več desetin letal je istočasno tolklo pristani¬ šče iz zraka. Stran 2. Buenos Aires, 19. II. 1953 SVOBODNA SLOVENIJA --- Jugoslovanski katoliški ustanovitvi V vseh časih in v vseh državah so od časa do časa poskušali ustanavljati na¬ rodne Cerkve, ki ne bi priznavale pape¬ ža za vrhovnega poglavarja in ki bi bi¬ le povsem odvisne od ustave in državne oblasti ,da bi tako podredili vero politi¬ ki in Cerkev državi. Tak poskus so hote¬ li izvesti po prvi svetovni vojni in nato po drugi na češkem: obakrat je poskus propadel. Že v nekaj mesecih po koncu druge svetovne vojne je Tito sprejel v Zagre¬ bu katoliške škofe in jim dal naslednjo izjavo: “Nisem nasproten katoliški Cerkvi; že¬ lim, da so odnosi med Cerkvijo in drža¬ vo dobri. Toda katoliška Cerkev mora biti narodna, to se pravi, neodvisna od Rima”. Ta želja maršala mora danes postati resničnost. Tn je vzrok, zakaj skuša z vsemi sredstvi ločiti škofe in vernike Cerkve in Kristusovega namestnika na zemlji. Danes objavljamo prevod pisma v la¬ tinščini ,ki so ga jugoslovanski škofje sestavili na konferenci v Zagrebu od 23. do 26. septembra 1952 in ga naslo¬ vili na svoje duhovnike: Izjava o duhovniških združenjih (sin¬ il mm V TEDEN USA: Amer. zun. min. Poster Dul- les je po iz Evrope, kjer je obiskal se¬ dem zahodnih držav, imel po televiziji govor ,v katerem je v kratkih stavkih po¬ vzel svoje vtise iz Evrope in poudaril, da je ugotovil, da “evropska obrambna j skupnost ni mrtva, ampak samo spi.” Izjavil je nadalje, da “nismo dobili od naših evropskih prijateljev nobenih ob¬ ljub ali zagotovil, pa tudi mi jim nismo dali nobenih.” Dulles je dejansko ugoto¬ vil, da se Evropa še vedno ne zaveda resnosti komunistične nevarnosti in da med državami vladajo velike razlike na gledanje položaja v svetu in na možnost ureditve njihovih medsebojnih proble¬ mov, — Senator Taft je po konferenci v Beli hiši izjavil, da je posebni zako¬ nodajni odbor, ki ga je postavila ameri¬ ška vlada, že skoro do podrobnosti izde¬ lal resolucijo, s katero bo USA objavi¬ la sklep, “s katerim ne bo več priznala tajnih določil jaltske in potsdamske kon¬ ference, ki jih je mogoče smatrati kot kra¬ tenje svobode in samoodločbe narodov.” Taft je tudi izjavil, da se bo resolucija ■nanašala tudi na katere koli druge med¬ narodne pogodbe, ki bi vsebovale po dobna določila. — Pogajanja med USA in Španijo se nadaljujejo, španska vla¬ da je postavila nove zahteve ameriški delegaciji ,katera namerava zagotoviti ameriškemu letalstvu in mornarici u- porabo oporišč. Vlada zahteva svobodno porabo 125 milijonskega posojila, ame¬ riško zagotovitev varnosti Španije v slu¬ čaju vojne in modernizacijo španske voj¬ ske. USA bo te dni poslala v Madrid svojega novega poslanika Jamesa Dunna, ki je bil doslej poslanik v Londonu. — Svetovna banka je odobrila Titovi Jugo¬ slaviji novo posojilo v višini 30 milijo¬ nov dolarjev v desetih različnih evrop¬ skih valutah za financiranje dvanajstih industrijskih načrtov. PARAGUAY: Paraguayski volilci so v nedeljo 15. t. m. izvolili v drugič za predsednika države Federica Chavesa, člana “Partido Colorado”, ki je bil tudi edini kandidat. ZAHODNA NEMČIJA: Zahodnonem- ška vlada je prekinila gospodarska po¬ gajanja z Egiptom ,ko je ugotovila, da se je Kairo pričel pogajati tudi v vzhod¬ nonemško gospodarsko delegacijo kljub izjavi, da s komunistično Nemčijo ne bo stopil v stike. FRANCIJA: V Franciji so blizu me¬ sta Limoges odkrili eno najbogatejših ležišč urana na svetu. Rudninske žile vsebujejo do 85% urana. Francija bo iz teh novih ležišč povečala svojo uran¬ sko produkcijo letno na 10.000 ton. ANGLIJA: Zaradi nove nevarnosti po¬ plav, zlasti v Angliji, so nekatere evrop¬ ske države v nekaj urah z letali prepelja¬ le na ogroženo področje 10 milijonov vreč peska, s katerimi so zasilno utrdili jezove, poškodovane od zadnjih povod¬ nji. FLRJ: Jugoslavija je poslala poplav¬ ljeni Holandiji že izdelanih lesenih hišic v vrednosti 18 milijonov dinarjev, Angliji pa za G milijonov dinarjev. PERZIJA: Močan potres je v Perziji porušil do tal tri manjša naselja v po¬ krajini Turud in zahteval 900 mrtvih in ranjenih. Nepoškodovanih je potres pre¬ živelo 500 oseb. škofje se borijo proti cerkve dikatih), izdana na sestanku škofov v Zagrebu. I Vsak katoliški duhovnik in še bolj člani cerkvene hierarhije so del Cerkve, istočasno ko uživajo civilne pravice v časni skupnosti. Kot kristjani in kot duhovniki ima¬ mo pravice in dolžnosti do Cerkve in cerkvene autoritete: te pravice in te dolžnosti izhajajo bodisi iz vere in mo¬ rale, bodisi iz cerkvene discipline. Kot član časne skupnosti ima duhovnik prav tako pravice in dolžnosti do države in do tistih, ki izvršujejo oblast. Cerkvena oblast ne prepoveduje du¬ hovnikom uporabljati njihovih civilnih pravic v časni skupnosti tako dolgo, do¬ kler so te pravice v skladu z njihovimi duhovniškimi dolžnostmi, dolžnostmi, ki so jih duhovniki , vstopivši v cerkveno skupnost, sprejeli nase svojevoljno in svobodno. To je razlog zakaj je usta¬ navljanje poklicnih duhovniških zdru¬ ženj (sindikatov) tudi podrejeno cerkve¬ ni avtoriteti. II Škofovska konferenca v Zagrebu je dolgo proučevala vprašanje poklicnih duhovniških združenj, vprašanje, ki pri nas predstavlja žgočo najnost in smo po preudarku vseh dejstev in po globokem premisleku enodušno prišli do naslednje¬ ga sklepa: Ni dovoljeno ustanavljati taka poklic¬ na duhovniška združenja niti duhovni¬ kom vstopati vanja. III Še več, nihče ne more biti prisiljen vstopiti v kakšno združenje, ker je tak pritisk v nasprotju z naravnimi pravi¬ cami posameznika, potrjenimi z “Dekla¬ racijo o človečanskih pravicah” od ZN (Člen 20,2). če bi torej duhovnik skušal pod moralno obveznostjo prisiliti svoje¬ ga sobrata k vstopu v takšno združenje, bi s tem povzročil napad na svobodo ve¬ sti svojega sobrata in storil dejanje na¬ sprotno tudi osnovnemu zakonu naše države (Ustava, člen 25). Ob isti priliki škofje močno priporoča¬ jo duhovnikom nevmešavanje v časne za¬ deve, kajti njihovo poslanstvo je delovati v službi Boga. ' Duhovniki so dolžni dati Cesarju kar je Cesarjevega: da spoštujejo civilno avtoriteto, ker vsaka oblast je od Boga, toda isti duhovniki so tudi dolžni dati Bogu kar je božjega: da dejansko dela¬ jo v skladu in se zavestno podrede odlo¬ kom svojih cerkvenih predstojnikov. (Sledi 20 podpisov škofov, ki So se u- deležili konference.) Tal® v ofssramM svojega iti svetovnega komunizma Tito rad nastopa pred javnostjo. Pred ljudmi se rad pokaže v v'sem svojem mar¬ šalskem sijaju in blesku. Vedno je lepo napravljen ali v civilni obleki ali pa v maršalski uniformi. Tudi dragocenih pr¬ stanov ne zameta. Ugaja mu, da mu od tajne kom. policije UDBA skupaj segna- na množica delavcev ploska in ga pove¬ ličuje kot “največjega sina, kar jih je dosedaj rodila Jugoslavija”. Pri tem ga prav nič ne moti dejstvo, da je to “navdušenje” prisiljeno in da UDBA do vseh potankosti izvede vernostne ukrepe za zavarovanje maršalovega življenja pred “navdušeno” množico. Na takih sestankih pa Tita včasih “navdušenje” ljudstva “malo zanese” in pove odkrito stvari, ki jih v naprej se¬ stavljenem govoru ni predvideval. Po¬ sebne glede svojega bodočega zadržanja ali pa glede vloge, ki jo pripisuje komu¬ nizmu v bodočnosti. Tako nehote odkri¬ va svoje prave cilje in namene. Tako je bilo tudi 16. decembra 1952 v Smederevski Palanki. V tamošnji to¬ varni vagonov je Tito v letih med prvo i in drugo svetovno vojno tudi sam nekaj časa delal. Tej tovarni je hotel na vrhun¬ ci svoje slave izkazati posebno čast, da se je dal od tamošnjega delavstva ime¬ novati za delegata za VI. kongres ko¬ munistične partije v Zagrebu. In tega dne jim je prišel poročat o poteku komu¬ nističnega kongresa, na katerem so ko¬ munisti med drugimi sklepi sprejeli tudi, preimenovanje KPJ v Zvezo komu¬ nistov Jugoslavije. Ker navadno članstvo kom. stranke o razlogih za spremembo strankinega imena ni bilo poučeno, mu je Tito to j odločitev pojasnil in povedal, da tega \ niso storili, “da bi obledela vloga in lik komunista, ampak da dvignemo to zvezo ha višjo stopnjo.” Po Titu je sedaj v dr¬ žavi nastopilo novo razdobje in v njem imajo komunisti” nove specifične nalo¬ ge kot učitelji, inštruktorji ,kot nosilci čisto socialistične ideje v množicah.” To je bil torej glavni namen. Komuni¬ zem zato ostane tak, kakršen je bil in z njim je treba prodirati v množice, in ga v njih utrjevati. Zato Tito takoj tudi ! v naslednjih odstavkih postavlja na laž vse tiste naivneže doma in v svetu, ki menijo ,da se Titov komunistični režim “demokratizira” in približuje demokrat¬ skemu sistemu v zahodno-evropskih dr¬ žavah ali pa celo v Ameriki. Vsako po¬ puščanje komunistov bi predstavljalo za¬ četek likvidacije komunistične diktature., Tega pa komunisti ne mislijo in ie Tito to tudi odločno povedal vsem svojim zagovornikom v svobodnem svetu z be¬ sedami: “Varajo se tisti ,ki govore .da se mi oddaljujemo od komunizma, ali pa, da bi se ga odrekali. Ne, mi se ga ne odrekamo, ampak hočemo pokazati lju¬ dem in narodom (podčrtali mi, op. ur), da komunizem ni zadeva posameznika, ampak, da predstavlja v bodočnosti sre¬ čo za človeštvo. Če nekateri hočejo pri¬ kazati, kakor da mi odstopamo od ko¬ munizma, potem to delajo iz strahu ,ker se mi od komunizma ne oddaljujemo. Če na zahodu reakcija misli, da je naša pot v demokracijo dokaz za to, da smo mi dosedaj grešili in hočemo sedaj to po¬ praviti, potem se vara.” Ta Titov očitek leti na zahodne za¬ veznike, predvsem Amerikance, ki že leta sem z dolarji polnijo njegove prazne blagajne, odkoder pa prihajajo vedno odločnejše zahteve, da bi sleher¬ no pošiljko ameriških dolarjev v Jugo¬ slavijo morala spremljati tudi zahteva, da mora Tito začeti vračati narodu po¬ litične in gospodarske svoboščine. De¬ janja ameriške vlade naj bodo v skladu s principi največjih ameriških mož, ki so ustvarili v popolni svobodi najmoč¬ nejšo in najbogatejšo državo na svetu, ki danes nosi pred vsemi ostalimi naro¬ di zastavo svobode in jo po svojih vo¬ dilnih sedanjih možeh obljublja in zago¬ tavlja slehernemu še tlačenemu narodu v svetu. Take in slične želje in zahteve svobod¬ nega sveta v Jugoslaviji ne slišijo radi. So kot slaba vest po storjenem grehu in zločinu, za katere bi bilo treba opraviti pokoro in se odreči vsemu, kar je komu¬ nistična diktatura kot nagrado za storje¬ ne usluge dala posameznikom in komu¬ nistični stranki kot nositeljici vsega sedanjega političnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega stanja. Odpa¬ del bi sedanji monopolitični politični si¬ stem in komunistična stranka bi se ob pojavi demokratskih strank znašla v slabi manjšini in ljudstvo bi si posta¬ vilo na vodilna mesta može svojega za¬ upanja, ki pa gotovo ne bi bili več ko¬ munisti, pa tudi ne njihovi sopotniki. Zato sleherna zahteva po demokratiza¬ ciji političnega življenja v Jugoslaviji pod komunisti ni izvedljiva, ker bi bila v najhujšem nasprotju z bistvom samega! komunizma, ki z nikomur in nikdar ne mara deliti oblasti. Zato je tudi Tito v j svojem govoru ves nervozen zarohnel na 1 “neprijatelje nove Jugoslavije”, ki bi ho¬ teli sedanje stanje doma spremeniti ter je naglasil, “da so vsa mednarodna reak- glave v raznih državah smrtni neprija- eija z Vatikanom na čelu in vse njihove telji naše države”. Tito ob takih prilikah tudi rad grozi. Tako je storil tudi tokrat, ko je dejal: “Mi nikdar nismo drugemu vsiljevali svojega zavezništva. Mi prisiljeni ne bo- j mo nikdar zavezniki nikogar. Če nas ta ali oni noče za zaveznika, imamo mi še drugi izhod”. Da bi njegovi komunisti še bolj verjeli v resnost Titovih groženj zahodnim zaveznikom, “da ima še drugi izhod”, je nato še dolgo zatrjeval, da ne bo popustil pred nobenim pritiskom. Tako je Tito med drugim govoril na) javnem shodu. Zborovanju je pa sledil še banket. Dobro pripravljeno kosilo s srbskimi kuharskimi specialitetami so komunistični prvaki pošteno zalili z do¬ bro smederevsko kapljico. Še hladni in trezni Slovenci postanejo ob takih pri¬ likah zgovorni, kako bi ne bili še le “južni bratje, ki že tako uživajo sloves, da so rojeni kot pravi govorniki. Skrat¬ ka: Ob izvrstni smederevki je borbeni duh komunistov še naraščal in je priha¬ jal do vidnega izraza ^ številnih zdravi¬ cah. Tudi maršal jo je imel. V njej je naj¬ prej naglašal, da komunistična partija pod novim imenom pomeni “objedinja- vanje” vseh komunistov, vseh marksi¬ stov. Takoj se je pa zopet spomnil “ne- prijateljev” komunistične diktature ter se je znesel nad njimi z besedami: “Mi jih ne bomo zapirali radi tega, ker nas zmerjajo, takoj jih bomo pa spravili na varno, ko bodo začeli aktivno delati”. Vse je zagotavljal, da domačim sovražni¬ kom lahko “preprečimo, da bi nam po¬ stali nevarni in škodljivi”, z žalostjo pa ie moral priznati, da roka in metode njegove tajne policije UDBe ne seže do številnih sovražnikov v inozemstvu, ki se “z vsemi sredstvi bore proti naši državi, ker jim je socializem na poti.” Že močno razgret in v borbenem za¬ nosu je pa Tito nato v svoji zdravici iz¬ povedal tudi tole: “'Lahko vam odkrito povem, da so da¬ nes na zahodu ljudje, ki govore, da jim ni nevarna Sovjetska zveza, ampak da je zanje nevaren komunizem, pa naj isti vlada v veliki ali majhni državi, da jim je nevarna ideja. Ti ljudje, ki niso brez velikega vpliva v vladanju svojih držav, ne mislijo na borbo proti napadalcu, am¬ pak na križarsko vojsko proti novi ideji, proti komunizmu. V tem tiči nevarnost. Zato pa tudi mi danes z vsemi silami de¬ lamo na tem, da združimo vse, kar je progresivno in zavedno v močno fronto za nadalnjo izgradnjo in razvoj naše dr¬ žave, pa ne samo v naši državi, ampak hodimo tudi čez naše meje in se trudimo, ne da združimo, ampak da pridobimo za se kot svoje prijatelje progresivne ljudi v svetu. Mi želimo, da bi bili napredni ljudje v -svetu na naši strani in da jih ločimo od reakcije, ki je v svetu močna in postopoma postaja še^močnejša”. Končno je napadel, Rusijo in ji očita, da je ona kriva, da je v svetu nastal strah pred komunizmom. Tolaži se samo z mislijo, da reakcija ne bo uspela, ker da “progresivne sile v svetu istotako po¬ stajajo močnejše, bolj strnjene z izgle- dom, da ne bo zmagala reakcija, ampak progresivni svet.” S to samotolažbo je Tito zaključil svojo zdravico. Po informacijah “Hrv. Doma” je za¬ grebški komunistični “Vjesnik” v tej zvezi odkril še zadnjo Titovo misel, ko je njegov govor v Smederevski Palanki ob¬ javil pod velikim naslovom: “Komu-; nizem-bodočnost človeštva”. Sudan nova bodoča samostojna država Egipt in Anglija sta v Kairu podpisa¬ la sporazum, po katerem bo egipčanski Sudan, ki so ga imeli Angleži zasedene¬ ga nad 150 let in zaradi katerega je bi¬ la Anglija v sporu z Egiptom od 1. 1899 dalje, postal v treh letih samostojna država. Volitve v Sudanu bodo verjetno že prihodnji mesec za izvolitev prvega samostojnega parlamenta, pod kontrolo tričlanske egipčanske, angleške in ame¬ riške komisije. V prehodni dobi bo Su¬ danu načeloval še angleški guverner. Po podpisu pogodbe je gen. Naguib izjavil, da ima največjo zaslugo za po¬ godbo ameriški veleposlanik v Kairu, ki je uspešno predočil Angliji nujnost take¬ ga sporazuma. Takoj nato pa je Naguib pozval Anglijo, da začne z Egiptom raz¬ pravljati o umiku britanskih čet s pod¬ ročja sueškega prekopa. Anglija je na ta pogajanja že pristala in že v ponedeljek, 16. t. m. umaknila iz Sueza tri garnizije; dve odideta v Anglijo, ena pa na otok Ciper. Novo komun istion® na¬ silje besu«? kat. cerkvijo Poljskem Komunistična poljska vlada je z odlo¬ kom, izdanim 10 t. m., prevzela kontro¬ lo in upravo nad katoliško Cerkvijo na Poljskem. Ta korak smatrajo kot proti- akcijo rdeče vlade zaradi imenovanja za kardinala varšavskega nadškofa Msgr. Štefana Wyszynskega. Novi odlok določa naslednje; 1. Nastavitve in premestitve duhovni¬ kov se ne smejo izvršiti brez vladnega odobrenja. 2. Samo vlada more odobriti ustanovi¬ tev, odpravo ali spremembo župnij ali katero koli notranjo spremembo v že ob¬ stoječih. 3. Vsak duhovnik mora priseči na lo¬ jalnost napram Poljski Ljudski Republi¬ ki in sicer na ministrstvu za vere. 4. Duhovniki na Poljskem so lahko sa-, mo poljski državljani. Poljska je tako postala prvi sovjetski satelit, ki je podredila civilni oblasti ka¬ toliško Cerkev. Ukaz je dobila iz Moskve. Postopoma se bo isto zgodilo tudi v drugih satelitskih državah. Tudi v Tito¬ vi Jugoslaviji, čeprav morda na manj brutalen način. Razvoj v zadnjih mesecih gre v to smer: Tito hoče kontrolirati Cerkev, da bi uničil vero. Komunizem je povsod enak. Samo metode menja. AUGENTENA Predsednik senata kontraadmiral predstavnike argentinske težke indu¬ strije, ki so predsednika republike za¬ gotovili, da bo argentinska jeklarska industrija kot svoj prispevek za iz¬ vedbo II. petletnega načrta letno 'zdelala za 150.000 ton več izdelkov. Predsednik senata contraadmiral Alberto Teisaire, ki sedaj vrši posle predsednika republike radi odhoda predsednika generala Perona na obisk v čile je podpisal ukaz o postavitvi spomenika pokojni gospe Evi Peron na vrtu predsedniške rezidence v Bue¬ nos Airesu. Vlada je vrnila nemškemu športne¬ mu klubu v Quilmesu vsa njegova športna igrišča in poslopja. Slavnosti je prisostvoval tudi predsednik gral Peron, ki je predsedniku nemškega športnega kluba izročil dva pokala, od katerih eden nosi napis Eva Peron drugi pa ime predsednika grala Pe¬ rona, za katera bo vsako leto tekmo¬ vala nemška mladina omenjenega športnega kluba. S Plaza Miserere so te dni začeli voziti veliki omnibusi na treh novih avtobusnih linijah na kopališče 17 de Octubre na Ezeizo. Na postaji Remedio de Escalada se je zrušil na vlak most, ki so ga gra¬ dili za pešce. Nesreča je zahtevala samo 2 ranjenca. Ministrstvo za poljedeljstvo je ob¬ javilo sporočilo, da je zadnje deževje v posameznih provincah zelo ugodno vplivalo na pašnike. Živina se je radi zadostne hrane močno popravila. Letalo letalske družbe Pan Ameri¬ can Grace Airways je pred dnevi pre¬ vozilo razdaljo 1.118 km med Buenos Airesom in Santiago de Chile v re¬ kordnem času 2 ur in 16 minut. Tehnični strokovnjaki iz raznih ministrstev preučujejo načrt za sploš¬ no sanacijo področja Velikega Buenos Airesa. Med drugim predvidevajo zgraditev novih velikih kanalov za hitro odtekanje vode. Po novem filmskem sporazumu med Argentino in Francijo bo Francija do¬ bavila Argentini 2,200.000 filmskega traku za argent. filmsko industrijo. Sporazum predvideva tudi prikaz 18 francoskih filmov v Argentini in več drugih franc, dokumentarnih filmov. V Franciji bodo pa poleg argent. do¬ kumentarnih filmov igrali tudi 6 argent. daljših filmov. Po sporazumu med Argentino in Italijo bo IAPI izvozil v Italijo 300.000 ton žita. V Cordobi bodo zgraditi športni sta¬ dion za 35.000 ljudi. V Punta Piedra, nedaleč vstran od Comodoro Rivadavia, je na mostu iztiril vlak železnice Ferrocarril Na- cional Patagonico ter strmoglavil v 30 metrov globok prepad. Nesreča je zahtevala 23 mrtvih in 65 ranjenih, katere so z veliko težavo izvlekli iz- nod ruševin razbite lokomotive in va- tangkiijšek pripravila napad na koma., Kitajsko Vprašanje blokade rdeče Kitajske, bombardiranje Madžurije in ofenziva na Koreji so predmet razprav v vseh pre¬ stolnicah zavezniških držav. Pred vsemi prednjači Anglija, kjer je . zun. minister Eden v parlamentu tarča laburističnih in konservativnih poslancev, ki mu po¬ stavljajo vprašanja, na katera more od¬ govarjati le z željami, da bo “USA u- poštevala britansko stališče, da se bo po¬ svetovala z Londonom, predno bo storila nove korake na Daljnem Vzhodu”. Zlasti so razburile angleški parlament izjave šefa ameriškega glavnega štaba gen. Bradleya, da je blokado Kitajske lahko izvesti ali pa vsaj v veliki večini pre¬ prečiti tujim ladjam dohod v rdeča pri¬ stanišča s kakršno koli akcijo, le da bi toliko pazili, da se ne zaplete USA v vcjno. Svojo izjavo Bradley opira na dejstvo, da Anglija ni protestirala, ko so Čangkajškove ladjice nedavno zavrnile neko angleško ladjo v formoški ožini. Čangkajšek pa je medtem objavil, da se z vso naglico pripravlja na večje vo¬ jaške akcije proti rdeči Kitajski. Na Formozi grade letališča za reakcijska letala, ki jih Amerikanei nameravajo prepeljati tja v prihodnjih dveh mese¬ cih. čangkajškovi motorni čolni, obo¬ roženi z lahkimi topovi in strojnicami patruljirajo ožino med Formozo in celi¬ no, štiri med njimi pa so zablokirali ve¬ liko kitajsko pristanišče Amoy in s streli pi-egnali več trgovskih ladij, ki so hotele odložiti material. Buenos Aires, 19. II. 1953 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice Iz Ob imenovanju zagrebškega nadškofa dr. Alojzija Stepinca za kardinala so ko¬ munisti naročili svojim služabnikom na raznih položajih, da so morali s svojimi izjavami obsoditi to imenovanje. Tako sta se med drugim zvesto odzvala naroči¬ lu svojih kom. gospodarjev predsednik Društva slovenskih književnikov France Bevk in sedanji dekan pravne fakultete v Ljubljani dr. Makso Šnuderl. Njun na¬ pad na Vatikan radi imenovanja dr. Ste¬ pinca za kardinala je “Slov. Poročevalec” objavil pod naslovom “Škrlatni plašč za prelito kri”. Ob dnevu jugoslovanske “ljudske ar¬ made je Vojnozgodovinski institut JLA v Beogradu izdal prvo knjigo VI. dela Zbornika dokumentov in podatkov o na¬ rodnoosvobodilni borbi jugoslovanskih narodov. Ta krfjiga je najprej izšla v srbohrvaščini, sedaj pa tudi v slovenšči¬ ni in vsebuje “arhivsko gradivo in osta¬ le podatke o osvobodilni borbi slovenske¬ ga naroda 1941 leta.” Knjigo sta pri¬ pravila uredniški odbor v Ljubljani, v katerem so bili Ivan Regent, Vlado Ko¬ zak, dr. Metod Mikuž, prof. Janez Kra¬ mar, Franček Saje, Jože Bertoncelj in Jože šiška ter uredniški odbor Vojnozgo¬ dovinskega instituta v Beogradu polkov¬ nik Stevo Maoduš, podpolkovnik Vojan Vujoševic in major Zdravko Klanjšček. Poročilo o izidu te knjige navaja, “da so pri komentiranju in dopolnjevanju doku¬ mentov sodelovali tudi mnogi drugi to¬ variši, organizatorji narodno-osvobodil- nega gibanja in borci prvih slovenskih partizanskih čet.” Knjiga ima 572 stra¬ ni ter je v njej objavljenih 81 partizan¬ skih in 141 okupatorskich listin iz ob¬ dobja od razpada Jugoslavije do konca leta 1941. Poročevalec o tej knjigi v Ijb. kom. dnevniku tudi navaja, da je v knjigi oku¬ patorskih dokumentov več radi tega, ker da je iz prvega razdobja osvobodilne bor¬ be razen partijskega in frontnega tiska ohranjenih prav malo listin. Pove tudi, da arhiva Centralnega komiteja KPS in ■Glavnega poveljstva slovenskih partizan¬ skih čet iz leta 1941 in začetka 1942, ki so ga maja meseca 1942 zakopali v bli¬ žini Ljubljane, kljub ponovnemu iskanju doslej ni uspelo odkriti, “ker so belogar¬ disti pobili vse ljudi, ki so vedeli za skri¬ vališče tega dragocenega zgodovinske¬ ga gradiva.” Knjiga je pisana seveda v poveličevanju komunističnih zverstev nad slovenskim narodom. Ljubljanska mestna občina je predlo¬ žila spi’emembe v odloku o javnem redu in miru. Najvažnejša sprememba govori o varstvu mladine. Po novem predlogu naj bi se starostna meja postavila na 18. leto, vsled česar bi odpadlo razlikovanje mladine pod 16. oziroma pod 18. letom | starosti. Mladini do dovršenega 18. leta bi bilo prepovedano obiskovanje nočnih lokalov, barov in igralnic, ne glede na čas kdaj ti lokali obratujejo. Ostale go¬ stinske obrate, kinopredstave in javne prireditve, zvezane s točenjem alkoholnih pijač, pa mladina do 18. leta ne sme obiskovati v zimskem času po 21. uri, v poletnem času pa po 22. uri. Poostritev predpisov glede obiskovanja mladine raz¬ nih nočnih lokalov so narekovali vedno večji izgredi mladine, ki se je na raznih komunističnih prireditvah predajala pi¬ jančevanju in nemorali, ter je s svo- I jim prostaškim nastopanjem povzročala ' splošno zgražanje in obsodbo njenih vzgojiteljev-komunistov, ki so glavni krivci za moralno propadanje mladine. Ing. H. U. se v Ijb. “Slov. Poročeval- ) cu” navdušuje za postavitev krematori¬ ja za sežiganje mrličev na Žalah. Pravi, da zgraditev krematorija ne bi bila zdru¬ žena s prevelikimi izdatki, ker bi lahko porabili “kot obredno dvorano” Plečniko¬ vo centralno mrliško vežo, katero bi z 20 m dolgim podzemeljskim hodnikom zvezali s poslopjem, ki bi stalo na Kor- sikovem svetu in v katerem bi bila shramba in peč za sežiganje mrličev. V marcu* mesecu nameravajo doma iz¬ vesti zopet popis prebivalstva. V “Slov. poročevalcu” se nekdo pod šifro “farna” sprašuje, če je ta popis to leto res potre¬ ben, ker je bil izvršen že pred dvema le¬ toma, stal bi pa gotovo nekaj milijard dinarjev. Z ozirom na 140 milijardno škodo, ki jo je lani povzročila suša, je mnenja, da bi popis prebivalstva brez škode lahko preložili na leto 1955. V decembrski številki “Planinskega vestnika” za leto 1952 poroča F. K. o ge¬ neralni skupščini Mednarodne alpinistič¬ ne unije ter o svojih vtisih z povojne Avstrije. Dobesedno pravi: “Ko se vo¬ ziš pfo Avstriji, opažaš na vsakem kora¬ ku nove lične hotele, žičnice in manjše penzione, ki pa so vedno grajeni tako, da ne kvarijo naravne slike pokrajine. Kdor je bil v Avstriji pred tremi leti in jo je zopet obiskal v letošnjem letu, mo¬ ra priznati, da je turizem v treh letih tako napredoval, da je Jugoslavija zopet za več desetletij zaostala v tem pogle¬ du. Tudi avstrijska devizna bilanca izka¬ zuje uspehe turizma, kajti v Avstriji je bilo letos več tujcev kot pa v vseh osta¬ lih deželah Evrope.” — Ugotovitve F. K. pač niso niti malo ugodne za nosilce sedanjega komunističnega režima doma, ki razvoju turizma v Sloveniji niso po¬ svečali tolike pozornosti, kakor bi bili morali in so raje od naroda izsiljene dav¬ ke porabljali za propagando v inozem¬ stvu svojega kom. sistema in njegovih “gospodarskich uspehov.” ! V Ljubljani je zopet začela poslovati ! Mestna hranilnica. Ustanovljena je bila pred 63. leti ter je imela 1. avgusta 1939 blizu pol milijarde vlog pri 43.450 vla- j gateljih. Pod komunisti seveda ta “bur- žujska denarna ustanova” ni poslovala. Kakor pa veliko drugih koristnih stvari iz prejšnjih “reakcionarnih časov”, so komunisti morali poklicati v življenje tudi to denarno ustanovo. Da bi pa ko¬ munisti dobili od ljudi čim več denarja v svoje denarne zavode, jim “Slov. poro¬ čevalec” zagotavlja, da se jim ni treba bati, da bi svoje vloge izgubili, ker da “z zbranimi denarnimi sredstvi delovnih ljudi sedaj ne gospodarijo protiljudski, izkoriščevalski krogi, ki jim je bil čim večji profit edini smoter, temveč delov¬ no ljudstvo samo. Dokončno so ti kro¬ gi potolčeni na političnem polju in od¬ rinjeni iz dominantnih položajev v go¬ spodarstvu.” Kako pa znajo gospodariti komunistični gospodarski strokovnjaki s , tujim premoženjem, doma ljudje dobro j vedo in zato v njihove denarne zavode | sploh nimajo nobenega zaupanja in vanje tudi ne vlagajo svojih prihrankov. To potrjuje tudi sam “Slov. Poročevalec” ko pravi, da “dosedanji poizkusi v tej smeri niso imeli zaželenih uspehov.” Umrli so. V Ljubljani: Martin Mikek, Marija Tunin, upokojenka, Alojzija Mila¬ vec, roj. Jakše, Marija Petelin, Elza Pod¬ boj, roj. Sedmak, Franc Jurkovšek, u- Pisafel) Karel Nauser o Koledarju - Zborniku Svobodne Slovenije za leto 1953. Zadnjič smo poročali o nad vse le¬ pem vtisu, ki ga je napravil letošnji Koledar-Zbornik Svobodne Slovenije na rojake po vsem širnem svetu. Od pov¬ sod dobivamo priznanja in pohvale ter vzpodbudne besede, naj za vsako ceno svobodnim Slovencem vsako leto še na¬ prej pripravimo tako lepo knjižno dari¬ lo. O Koledarju-Zborniku Svobodne Slo¬ venije za 1953 je napisal laskavo oceno v kulturni rubriki “Am. Domovine” z dne 19. dec. 1952 tudi znani slov. pisa¬ telj Karel Mauser. V njej med drugim o Koledarju-Zborniku Svobodne Sloveni¬ je za 1953 pravi naslednje: “Spet je pred nami. Pregledal sem ga guncem kulturno tvornost. Da se je mo¬ til, bo nekoč pokazal čas, kaže pa to da¬ nes tudi naša dejavnost. Koledar Svo¬ bodne Slovenije je eden krepkih doka¬ zov, da je slovenski človek v emigraciji še vedno trdno usidran v slovensko kul¬ turno preteklost. Te usidrhnosti ne bo podrl nihče, ker umetnost ni dekla re- žimovcev. Zapisati si upam, da je danes slovenska umetnost v emigraciji tista, ki je v resnici še svobodna in ki še te¬ melji na temeljih, ki so edini pravi”. “Bogat je koledar Svobodne Slovenije. Ne bom se mogel ustaviti ob vsaki stra¬ ni. Naj se omejim samo na bogatejše strani.” G. Mauser se nato ustavlja ob posameznih prispevkih v Koledarju-Zbor- in prebral in se za dolgo ustavil ob be- ! niku in ^ ih P rikazuje z njihove nacelne ’ sedah danes že pok. pesnika Otona žu- ! literarne ali zgodovinske strani ter na- pančiča. Takole je zapisal v letu 1945: | to svojo oceno zakljUŽuje z "^dnjiim Da Slovenec, ki se je sam izločil iz svo- i ugotovitvami . je narodne skupnosti, nimsr Atca za slo¬ vensko kulturo, je tako naravno, da bi se čudili, ako bi bilo drugače.” “Škoda velikega Župančiča. Kulturo in komunistično politiko je pomešal in po¬ vezal, obenem pa odrekel slovenskim be- službenec Mestne klavnice v p., Jože Bo¬ žič, uradnik, Vladimir Jelnikar, uradnik Kontrole dohodkov žel. ravnateljstva, Rudolf Končnik, žel. oficial v p., Jože Herman, krojač, Ivanka Smole, upoko¬ jenka, Frančiška Jug, gospodinja in Ela Hrovat, gospodinja na Jesenicah, Vojko Cotič, solist sarajevske opere (pokopali ga v Mariboru), Franc Ropret, kipar v Mengšu (pokopali ga na Bledu), Matevž Turnšek na Polzeli, Dore Pirnat v Mo¬ ravčah, Marija Kunc, roj. Reberšek v Celju, Antonija Geiser na Viču, Marija Velkavrh na Viču, Alojzij Iršič, biv. trgo¬ vec v Št. Florjanu, Marija Pernuš, roj. Olip, biv. zalagateljica piva in gostilni¬ čarka v Lescah, Ivan Berger, st. v Tr¬ bovljah, Marija Sip v Trbovljah, Franc Trdin v Sp. Bitnjah, Jože Dolanc v Tr¬ bovljah in Vinko Razgoršek, župnik v Pamečah. Najcenejša in naj zanimivejša knjiga je Koledar-Zbornik Svobodne Slovenije za leto 1953 Nad 90 lepih slik in 256 strani pestre vsebine. Koledar - Zbornik Svobodne Slovenije v vsako slovensko družino! “Z eno besedo: Koledar je res bogat. Ko ga boste prebrali, se boste spomni¬ li marsičesa. Ob slikah, ki jih je veliko boste obudili spomine. Slišali boste be¬ sede škofa Rožmana, besedo dr. Miha Kreka. Videli boste v njem podobo na¬ smejanega Jaka Debevca, ki ga danes ni več. In še marsikaj. Koledar bo lep in zvest spremljevalec celo leto.” “Naj na koncu omenim, da je letoš¬ nji Koledar posvečen spominu pesnika Balantiča. Prav zato je v njem pre¬ cej pesmi mladega poeta, ki je kot bak- Ija zgorel v Grahovem in, čeprav mrtev, še danes krepko plameni. Ob njegovih nesmih boste začutili kaj je pesem, o- benem pa se zavedli, na kakšni poti je danes umetnost doma. Do zadnjega je komunistična umetnost zanikala veliko literarno vrednost Balantičevih pesmi. Na začetek sem postavil besede pokojne¬ ga pesnika Otona Župančiča, ki je ho¬ tel dokazati, da emigracija ne more kul¬ turno delovati. Za zaključek pa postav¬ ljam osebnost mladega pesnika Balan¬ tiča, ki bi bil-lahko to trdim-veliki an¬ tipod Župančiča, da ni zgorel na brani¬ ku tiste domovine, ki je Balantič ni ho¬ tel imeti rdeče. Balantičeva umetniška sila bo tista, ki se bo sama zapisala na literarne strani slovenske zgodovine. Te zgodovine pa ne bodo pisali tisti, ki da¬ nes žive in hočejo krojiti umetnost do¬ ma. In tisti, ki bodo zgodovino takrat pisali, bodo pisali tudi o naši emigracij¬ ski umetnosti. Vem, da ne v našo sra¬ moto.” 39 r u š t v o Slovencev VABI VSE SLOVENCE NA PODROČJU VELIKEGA BUENOS AIRESA NA PROSLAVO SEREMRESETLETNSCE PREVZVIš ENEGA GOSPODA ŠKOFA Dr. G Hi O© HI J A ROZMANA SLAVNOST BO V NEDELJO 8. MARCA 1953 OB PETIH POPOLDNE V DVORANI LA SALLE NA RIO BAMBA 850 V BUENOS AIRESU. Z AMERIK AMC1 MA KOREJI Amerikanci imajo na Koreji ok. 600.000 mož. čeprav v USA že težko prenašajo korejsko vojno, ker vedo, da; je brez tretje svetovne vojne ne bodo mogli dobiti, zlasti tisti, ki morajo od¬ pluti čez Tihi ocean na ta kritični azij¬ ski polotok, vendar je morala ameriških vojakov na bojišču zadovoljivo visoka. Dolgočasne in brezciljne dneve in noči čepenja v jarkih prepletajo z zanimi¬ vimi političnimi, vzgojnimi in tehnični¬ mi tečaji v zaledju, kamor izmenjavajo edinice iz prvih linij približno vsake tri tedne. Učinkovitost ameriških čet pa pove¬ čajo še posebno odlično organizirana prehrana, dobra obleka, verska oskrba in bolniška postrežba. Najbolj izpostavljena postojanka dobi dnevno vsaj enkrat toplo hrano v kakr¬ šnih koli razmerah. Za slučaj dalj časa trajajočih bojev preskrbijo vojake s tkzv. C-rations: konzerve s kuhanim mesom, sadne konzerve in prepečenec, Sleherni vojak je stalno preskrbljen z vsemi toaletnimi potrebščinami in z bomboni vseh vrst. Teh dodatkov dobiva¬ jo toliko, da jih lahko izredno ugodno zamenjujejo za radio aparate, ki jih imajo nič koliko po bunkerjih, za ure itd. Za uspešnejšo zamenjavo je vojska organizirala v zaledju posebne menjalni¬ ce (Post Exchanges), katerih kamioni (PX-trucks) enkrat tedensko obiščejo tu¬ di prvo bojno linijo. Sleherno vojaško edinico, tudi naj¬ bolj izpostavljeno, obiščejo najmanj en¬ krat tedensko duhovniki vseh ver, tako da vojaki lahko zadoste svojim dušnim potrebam. Zdravniška oskrba funkcionira odlič¬ no. Vsaki patrulji, ki se poda proti sov¬ ražniku, je dodeljen mlad izvežban zdravnik. Na majhnih letališčih, samo 20 metrov za bojno črto, čakajo noč in dan helikopterji za takojšen prevoz lažjih ranjencev v poljske bolnice. Tež¬ ke ranjence prevažajo na posebne bolni¬ ške ladje, ki so zasidrane vzdolž korej¬ ske obale blizu bojišča. Najdaljši čas, ki so ga doslej porabili za prevoz ran¬ jenega vojaka z bojišča na operacijsko mizo na taki ladji, je trajal 28 minut. Vsaka bolniška ladja je najmodernejše opremljena sedemnadstropna bolnišnica. Huda zima 1950|51 je zatekla ameri¬ ško vajaštvo dokaj slabo zavarovano proti mrazu. Skoro ni bilo vojaka, ki bi ne dobil hudih ozeblin, bodisi na rokah ali na nogah. Sedaj pa vsak vojak dobi za zimo posebne polškornje, sestavljene in dveh plasti usnja in gumija, med ka¬ terima je zrak. So odlična izolacija pro¬ ti mrazu. Vojaku zato ni treba nositi debelih volnenih nogavic. Oklepni jopiči, ki jih nosijo ameriški vojaki na bojišču, tehtajo po 3 kg in va¬ rujejo ves trup pred drobci granat in pred puškinimi kroglami, izstreljenimi iz večje daljave. Izdelani so iz vezanih ploščic iz mešanice aluminija in jekla ali pa iz posebne vrste nylona. Večino težaškega dela na bojišču ali v neposrednem zaledju — kopanje jar¬ kov, prenos živil po goratem terenu, postavljanje bunkerjev, podiranje dreves itd. — opravljajo južnokorejski težaki; na svojih širokih ramenih neverjetno vztrajno prenašajo najtežje tovore muni- cije in drugo težko prtljago. Plačani so kot ameriški vojaki in jedo ameriško hra¬ no. Prefabricirane bunkerje postavijo ti težaki na nanovo zavzetih položajih v dveh urah. Vsaka edinica ima namreč s seboj tudi nekakšne drvarje in mizarje s potrebnimi stroji, ki v kratkih minu¬ tah pripravijo iz drevesnih debel, ka¬ tera leže v bližini, pravilno odmerjeno in otesano ogrodje za bunker. Čez 140 km široki korejski polotok se vleče po sedanjem bojišču nepretrgan jarek, globok ok. 1.70 m. Za tem glav¬ nim jarkom so na kritičnih mestih izkopane še tri do štiri vrste takih jar¬ kov. Pot od vzhodne do zahodne obale polotoka je možno prehoditi vso po jih, kjer ga zaradi terena ni bilo mogo- jarku, razen na nekaterih redkih kra¬ če izkopati. V določenih razdaljah so po jarku zgrajeni bunkerji, navadno 12 m v kvadrat, tako močni, da jih prebijejo le težja topovske granate. Povprečno ima vsakih šest vojakov svoj bunker, po vsem bojišču pa pride povprečno po en vojak na vsakih 1,5 m. Ničija zemlja med sovražnikoma je posejana z minami, bodečo žico in z a- meriške strani še z napalm granatami, ki jih električno razstrelijo v slučaju sovražnega napada. Povprečna razdalja med obema frontama je 1,5 km. Na ne¬ katerih krajih pa se obe liniji približa¬ ta samo na 40 metrov razdalje. Amerikanci izvajajo dve vrsti patrulj¬ nih akcij na bojišču. V prvo spadajo direktni izpadi po 20 mož močnih patrulj naravnost proti sovražnikovi bojni lini¬ ji, v drugo vrsto pa patrulja, ki se iz svojih rovov poda čez ničijo zemljo iz izhodiščne točke istočasno v dve smeri, tako da tvori črko V. V to past potem z raznimi triki ujame rdeče ujetnike, ki jih poveljstvo potrebuje za zasliše¬ vanje, iz katerega izve podrobnosti o gi¬ banju sovražnika. Za patrolne akcije po¬ veljstvo vedno poišče prostovoljce, ker so silno nevarne. Neredko kdaj mora kakšna patrulja ostati na sovražnem o- zemlju po več dni, da izvede zadano na¬ logo. Vsako noč odide v akcijo po več sto patrulj. Glede prehodnosti terena so Amerikan¬ ci vedno na slabšem od komunistov. Te¬ ren se namreč stalno dviga od juga proti severu ter imajo zato rdeči več prilike odbijati ameriške napade z vrha navzdol. Teren se dviga po vsej severni Koreji do mandžurske meje. Komunisti so po številu čet in nagrma- denosti vojaškega materiala danes moč¬ nejši od Amerikancev in zaveznikov. Manjka jim le nadmoč v zraku. Z dobro pripravljeno in izvedeno ofenzivo bi lah¬ ko potisnili Amerikance proti jugu, ne morejo jih pa vreči v morje. Amerikan¬ ci se lahko izkrcajo na obalah severne Koreje, toda z veliko večjimi žrtvami, kakor je to izvedel gen. MacArthur 1. 1950. Če bi komunisti dobili premoč v i zraku, bi lahko zadali Amerikancem strahovite udarce v južni Koreji. Le — ti j namreč nimajo zaščitenih pred letalski- I mi napadi svojih skladišč, prometnih zvez itd., ker smatrajo, da jih v zraku rdeči ne bodo prekosili. Do miru v' Pan Mun Jomu v pravem pomenu besede ne bo nikdar prišlo, tudi ne v slučaju, da se podpiše premirje, ker bi i rdeči i Amerikanci morali zadržati svoje vojske ob mirovni črti, ker ne bi eden drugemu zaupali. Vojska v stalni pripravljenosti pa ni mir. Edino možnost zmage na Koreji je predstavljal MacArthurjev načrt, zaradi katerega ga je Truman 1. 1951 odstavil: izkrcevalne akcije v severni Koreji, veli¬ ki zračni napadi na Mandžurijo in naj¬ strožja blokada Kitajske. Zmaga na Ko¬ reji bi bila s takimi vojaškimi operaci¬ jami dobljena, toda samo v slučaju, če se ne bi vmešala v vojno ZSSR. Ta možnost je obstojala takrat, ko je Truman odsta¬ vil MacArthurja in obstoja danes, ko po¬ veljuje zaveznikom na Koreji gen. Tay- lor. V vojaških akcijah pa je itak treba jemati v račun tveganje. Ker je zmaga na Koreji tesno povezana z vsaj delno zmago nad rdečo Kitajsko, obstoja danes rešitev tega problema v eni sami postav¬ ki: tretja svetovna vojna. USA lahko dobi korejsko vojno samo v slučaju, če se sproži tretja svetovna vojna, ki bo pokopala pod ruševinami komunistični sistem. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 19. II. 1953 Slovenci v Argentini Ituvnats Aires TEČAJ 0 DRŽAVNO-PRAVNIH VPRAŠANJIH bo na Victor Martinez 50 v času od aprila do oktobra 1953. Vršil se bo vsakih 14 dni. Dnevi in ure tečaja bodo določeni v sporazumu z udeleženci. Na tečaju bodo predavanja in razgovori o narodu, državi, suve¬ renosti, ustavnih oblikah, držav¬ nih zvezah itd. Vabimo može in fantje, zlasti mlajše, in vse, ki se zanimajo za ta vprašanja, da se prijavijo. Pri¬ jave je nasloviti na Avgust Hor¬ vat, Victor Martinez 50. Vsi pripravljenci za državno-prav- ni tečaj so vabljeni, da pridejo v nedeljo 1. marca ob 11.15 uri na Victor Martinez 50 na kratek raz¬ govor. Fantje in dekleta so porabili proste dneve za pust za letne duhovne vaje. Fantje so jih imeli v Seminario Dioce- sano ter se jih je udeleževalo 70. Vodil jih je pa šentpetrski župnik g. duhovni svetnik Alojzij Košmerlj. 125 deklet je pa delalo duhovne vaje v Hogar San Vicente. Te duhovne vaje je vodil rek¬ tor slovenskega bogoslovja g. dr. Franc Gnidovec. FINALE ODBOJKE V veselem razpoloženju so fantje za¬ čeli v nedeljo, 8. februarja t. 1. popoldne odbojkin turnir na pristavi v Moronu. Ob točno napovedani uri, kar je nena¬ vadno in hvale vredno, so se zbrali vsi nastopajoči odbojkaši. Kot za uvod so začeli tekmo šestoric, nastopalo je mo¬ štvo “TRIGLAV” (Knap, J., Musar J., Benegalija, Baraga A., Magister B. in Tomažin L.) proti teamu “GRINTOVEC” (Mokorel, Smersu M., Prijatelj J., Smer¬ su J., Celestina M, Rogina). Po dolgi in zanimivi tekmi so si priborili zmago po¬ slednji z rezultatom 2:1. Po polurnem odmoru so fantje prešli na jedro prireditve — finale trojk. Po opravljenih formalnostih — izbi¬ ra igrišča, pozdrav itd. — se je začela nad vse zanimiva igra med zmagovalni¬ mi trojkami Drave proti Savi. Zmagala je Drava in si tako priborila prvo me¬ sto za leto 1952. Končni rezultat trojk skupine “A”, je naslednji: 1. DRAVA: Magister B., Mokorel, To¬ mažin. 2.SAVA: Prijatelj J., Celestina, Rogi¬ na. ^ 3. SOČA: Knap, Benegalija, Smersu M. 4. MURA: Miklič, Musar, Baraga. V skupini “B” pa je sledeče stanje: 1. Smersu J. — Krošelj T. — Trpin J. 2. Martelanc — Magister M — Rc- zelj. Skozi ves turnir in finale je požrtvo¬ valno in nepristransko sodil g. M. Pre¬ log, ki ima gotovo velike zasluge za ta¬ ko lep potek in uspeh turnirja. Najlep¬ ša mu hvala! OSEBNE NOVICE Družinska sreča: V družini g. Janeza Hribar in njegove ge Marte, roj. Zajc iz Berazategui so 12. februar¬ ja dobili sina, ki bo pri krstu dobil ime Tone-Janez. Srečni mladi družini iskre¬ no čestitamo! Poroka: V Moronu sta se 14. t. m. po¬ ročila g. Janez Koščak in gdč. Ivanka Kastelic. Poročil ju je g. dekan Ciril Mi¬ lavec, za priči pa sta bila gg. Anton Skubic in Janez Vovk. Mlademu paru želimo mnogo sreče! SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Duhovno življenje, februar XXI. 1953. Vsebina: El tango moderno (Msgr. T. Toth), Prava pobožnost in svetost (škof dr. Gregorij Rožman), Pustni norci (pes¬ mi Bogdan Budnik), Pratika — februar 1953. Ne bi bila rada podobna materi, Cerkev nas kliče k pokori (Alojzij Ko¬ šmerlj), Pred tabernakljem (Tone Ilc), “človeška duša je neumrljiva” (Dr. Alojzij Odar), Odvratna ljubezen, Du¬ hovno šibak (pesem Bogdan Budnik), Znaš reči “hvala?” (Pierre L’Ermite- Vinko), Splošna mobilizacija vernikov (Janez Kopač CM), Sveta Marija Evfra- zija Pelletier (Dr. Filip Žakelj), Prvi od komunistov obsojeni škof, Francu žužku v spomin (Alojzij Košmerlj), Zakaj rad darujem Bogu svoje otroke? (Franc? pokoro in se odreči vsemu, kar je komu¬ nistična diktatura kot nagrado za stor¬ jene usluge dala posameznikom in ko¬ munistični stranki kot nositeljici vsega sedanjega političnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega stanja. Odpa¬ del bi sedanji monolitični politični si- žužek), Znati se je treba obvladati, Abra ham (Boris Koman), Izseljenska pe¬ sem (Gregor Mali), Post (pesem (Bog¬ dan Budnik), Brali bomo Lukov evange¬ lij (Dr. Al. Odar), Brez Boga ni miru, Izgubljena verižica, Boj za mladino (Rudolf Hanželič), Konj, ki je vse be¬ rače poznal, Našel sem Boga (Cronin), Postni zajtrk. Nič ne de mnogo poti- (pesmi Bogdan Budnik), Zakaj je tu¬ di dekletu potrebna izobrazba (Vinko Brumen), Kakor suh smrekov češarek (Budnik), Daritev mladega življenja (Gregor Mali), Tožba v tujini (pesem Gregor Mali), Od doma, Fant na pragu svoje mladosti (Romanus), Med izseljen¬ ci, Iz dežele mate čaja, Iz večnega me¬ sta. Priloga: Božje stezice. Družabna pravda, Januar - Februar 1953. Vsebina: Slovensko krščansko so¬ cialno gibanje v izseljentsvu (Milan Maj¬ nik), Un lunes como tantos (Juventud obrera), Kongres krščanske delavske in¬ ternacionale, Svet se ni zmenil. Kaj bo. Dolar na pohodu (F.D.) Bolivija se je iz perzijskega primera precej naučila (Ciril Kobal), Slovenci v Argentini in gospodarstvo (Jože Mavrič), oče naš (Ivan Cankar), France žužek je bil ve¬ lika osebnost izseljenske skupnosti. Po amerikansko. Iz domačega in tujega ti¬ ska. Za božjo demokracijo kruha. Odme¬ vi naših naporov. Gospodarska tipanja, prizadevanja in izkustva. Vesti ob za¬ ključku lista. Lanus Lepo priznanje Slovencem V “Svobodni Sloveniji” z dne 8. ja¬ nuarja t. 1. smo poročali o obisku župana občine Partido 4 de Junio g. Adriana Huga Goyol-a in njegovih sodelavcev na občini v “Villa Eslovena” v Lanusu. O tem obisku predstavnikov argentinskih oblasti slovenskemu naselju v Lanusu je objavil lanuški dnevnik “Pregon” z dne 17. januarja t. 1. obširno poročilo pod naslovom “Viden izraz vdanosti sloven¬ ske skupnosti v Lanusu Oeste gralu Pe¬ ronu” in pod podnaslovom “Peron nam je dal zopet človeka vredno življenja — izjavlja zastopnik Slovencev”, v katerem s toplimi besedami popisuje podrobno potek vse slavnosti, ki so jo tedaj slo¬ venski naseljenci na čelu s svojim žup¬ nikom g. Hladnikom v Lanusu prire¬ dili predstavnikom argentinskih oblasti. V poročilu med drugim omenja, da se je Slovencem po prizadevanju g., župnika Hladnika posrečilo kupiti v tem kra¬ ju obširno zemljišče, na katerem ši bo postavilo lepe hiše 300 slovenskih dru¬ žin. Sedaj živi tam že 158 slovenskih družin. To naselje bo — tako nadaljuje poročilo — vzorno naselje odlične slo¬ venske skupnosti, ki jo sestavljajo de¬ lovni ljudje: obrtniki, profesionalci in delavci. Pohvalno omenja družine z otro¬ ki, ki so bili rojeni že tu ter povdarja, da vsi ti ljudje zaslužijo vso podporo oblasti. Končno obširno navaja posamez¬ ne odstavke iz govora g. Antona Galeta v imenu Slovencev, v katerem se je za¬ hvaljeval predsedniku generalu Peronu, da je s svojim osebnim pristankom in dovoljenjem omogočil naselitev v Argen¬ tini tako velikemu številu Slovencev. Svoje poročilo zaključuje dnevnik “Pre¬ gon” z odstavki iz govorov občinskega odbornika Rufina Ponzanettija in župa¬ na Adriana Huga Gayol-a. Na slovenskem zemljišču v Lanusu prodam stavbno parcelo štev. 15, man- zana B v izmeri 400 kv. metrov. Naslov v upravi Svobodne Sloveni¬ je. Lepe albume raznih vrst in kakovosti Slike slovenskih pokrajin Potrebščine za pisarno, šolo in dom Darila za razne prilike Vam nudi Santerfa y Papelerfa SANTA JUHA Victor Martinez 39 - Buenos Aires POSREDUJEMO POŠILJANJE DARILNIH PAKETOV V DOMOVINO SLOVENCI PO SVETU USA Komunisti odstru ušli I®! visokih cerkvenih dosioj a n stvemikov Mr. Frank Lausche je bil v ponedel¬ jek 12. jan. t. 1. zaprisežen kot izvolje¬ ni guverner države Ohio za svoj četrti guvernerski termin. Clevelandski list “The Cleveland Plain Dealer” je ob tej priliki objavil o guvernerju Lauschetu toplo pisan članek, v katerem med dru¬ gim pravi, da je država Ohio v svojem 150 letnem obstoju imela 52 guverner¬ jev. Od teh jih je bilo trikrat izvoljenih na ta visoki državni položaj samo pet, dosedaj pa še nobeden ni bil štirikrat izvoljen za guvernerja. Guverner Frank Lausche je prvi guverner te države, ki mu je ljudstvo izkazalo tako čast. Igralci “Slovenskega odra” v Cleve¬ landu so nedavno z uspehom uprizorili veseloigro “Trojčki”, čisti dobiček je bil namenjen za Ligo kat. ameriških Slo¬ vencev. — Znana slov. pevca v Cleve¬ landu Mrs. Josephine Petrovčič in Eduard Kenik sta imela 18. januarja v Clevelandu koncert slov. pesmi in oper¬ nih arij. Na klavirju ju je spremljal zna¬ ni slovenski pesnik in skladatelj Ivan Zorman. Eno najlepših lanskih slov. kult. pri¬ reditev v Chicago je bilo slov. Miklav- ževanje, ki ga je priredila podružnica Lige. V tam, slov. naselbini so tedaj prvikrat igrali Geržinčičevo opereto “Miklavž prihaja”. Na prireditvi sredi januarja je pa Slovencem v Chicago po¬ ročal o svojih vtisih z obiska stare do¬ V Krakovu na Poljskem je sodišče ne¬ davno obsodilo na smrt tri poljske pre¬ late, več drugih duhovnikov pa na do¬ smrtno ječo in druge težke zaporne kaz¬ ni. Obtoženi so bili, kakor vedno, “sabo¬ taž, špijonaže v korist zahodnim zavez¬ nikom in rovarjenja proti državi.” V zvezi z valom preganjanja katoliške Cerkve po vseh komunističnih državah, ki se vedno bolj širi od Baltika do ki¬ tajskih obal, je bilo objavljeno, da so komunisti doslej odstranili 161 cerkve¬ nih dostojanstvenikov in sicer: 3 kar¬ dinale, 31 nadškofov, 100 škofov in 28 prelatov. Trije kardinali, ki jim je one¬ mogočeno delovanje, so: zagrebški dr. Stepinac, madžarski Mindszenty in pe¬ kinški Tien. Od 161 cerkv. dostojan¬ stvenikov je bilo 26 pobitih, 45 jih je D ječah, 45 je bilo izgnanih, 21 jih je v begunstvu in 22 je konfiniranih. Na prvem mestu preganjanih je Kitajska, za njo ZSSR. V Titovi Jugoslaviji je rdeča oblast takole prizadela Cerkev: kardinal dr. Stepinac je konfiniran v Krašiču; ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman je v begunstvu, sarajev¬ ski Ivan šarič je v begunstvu; dubrovniški škof Josip Carevič je bil ubit od partizanov med vojno; mo¬ starski škof Peter čule je obsojen na 10 let ječe; banjaluški škof Josip Štefan Garič je umrl v izgnanstvu; križevski grškokatoliški škof Ivan šimrak je bil ubit v ječi. movine g. Anton Grdina. KOLEDAR-ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE lahko dobite: V USA: Slovenska pisarna, 6116 Glass Ave, Cleveland 3, Ohio. V KANADI: G. Franc Košir,, 362 Wellesley Street E., Toronto, Ont. V ANGLIJI: G. Jože Rehberger, 15 Rousbury, Stewartby, Beds. V AVSTRALIJI: Rev. Cloud Okorn ali Rev. Beno Korbič, 45 Vicotria Str., Waverley, N. S. W. PRAVNA POSVETOVALNICA “SVOBODNE SLOVENIJE” Vprašanje: Pri delu mi je stroj ranil roko in sem jo nato zdravil dva meseca. Ves čas sem dobival polovično plačo. Po dveh mesecih pa me je zdravnik poslal na delo in nisem dobil nobene odškodni¬ ne. Ali nimam pravice do odškodnine za nezgodo in do cele plače za ves čas zdravljenja ? Odgovor: Delavec, ki se pri delu po¬ nesreči in je njegova nesposobnost za delo samo začasna, ima pravico do od¬ škodnine, ki znaša polovico dnevne pla¬ če in to prejema od dneva nesreče do dneva povratka v službo. Povprečna pla¬ ča je povprečje v zadnjih 12 mesecih. — Do posebne odškodnine za nezgodo pa ima delavec pravico samo v tem prime¬ ru, ako ostane za delo trajno nesposo¬ ben, pa bodisi, da je ta nesposobnost po¬ polna (izguba vida, izguba obeh rok itd.), bodisi da je nesposobnost delna (izgu¬ ba roke, noge, prsta itd). V prvem pri¬ meru znaša odškodnina tisoč dnevnih plač, v drugem primeru pa tisočkratno razliko, katero je bil utrpel ponesreče¬ nec. Vi ste torej dobivali polovično plačo. Do posebne odškodnine bi imeli pravico samo v tem primeru, ako Vam je nesre¬ ča pri delu zmanjšala sposobnost za de¬ lo. Če tega zmanjšanja ni (o tem odlo¬ ča zdravnik), nimate pravice do te po¬ sebne odškodnine. Splitski "Hajduk" m gostovanju v Argentini Buenosaireški nogometni klub Boca Juniors je svoj veliki športni štadiom opremil tudi z svetlobnimi napravami za prirejanje nogometnih tekem tudi pono¬ či. Prva taka tekma na tem igrišču je bila prejšnji četrtek zvečer. Proti do¬ mačemu moštvu je nastopilo moštvo splitskega “Hajduka”, sedanjega držav¬ nega prvaka v Jugoslaviji. Tekmi je pri¬ sostvovalo okoli 80.000 gledalcev so na vstopnini plačali nad 350.000 pesov. Haj¬ duk je nastopil z naslednjimi igralci: Beara; Delič in Broketa; Lustica, Klaič in Milovanov; Rajkov, čajkoski, Matošič, Vukas in Krstulovič, Iz sestave moštva je razvidno, da so v njem še nekateri stari znanci iz predvojnih časov kot n. pr. Matošič in Broketa. V prvem polča¬ su je bilo nadmočno domače moštvo ter je v 15 minuti zabil gol za Boco igralec Navarro. Hajduk je izenačil v prvi mi¬ nuti drugega polčasa. Neobranljiv gol je zabil ‘Vukas. Vsi igralci so bili ves čas svojega bi¬ vanja v Buenos Airesu pod stalnim nad¬ zorstvom zanesljivih elementov sedanj, režima doma. Od doma niso smeli imeti pri sebi nobenega denarja ter so istega dobili šele po prihodu v Buenos Aires/Z njim so si nakupili raznih stvari, pred¬ vsem čevljev. Vsak večer so morali biti ob desetih doma v hotelu. V mesto so smeli odhajati samo v skupinah po dva ali trije, nikdar pa ne sam. Ker so bili pod stalnim nadzorstvom so bili tudi v svojih izjavah zelo previdni. Na lastne DVE O ŠKOTIH Trije Škoti pridejo v cerkev. Mčžnar začne pobirati s puščico. Brž, ko ga ti trije opazijo, bi se radi izmuznili iz cer¬ kve, da ne bi bilo treba odriniti milo¬ ščine. A kar tako, meni nič, tebi nič, ne morejo iz cerkve. Končno pridejo na srečno misel: Prvi pade v nezavest, dru¬ ga dva ga pa ven neseta. Dva Škota sta stavila za 25 centov kdo bo dalj časa pod vodo. Pa sta oba utonila. Marsikdo še ne ve ... .. .da je sedanja tretja Titova žena Jovanka nekronana komuni¬ stična kraljica v Jugoslaviji ter se koplje v razkošju, kakršnega kralji¬ ca Marija nikdar ni poznala. .. .da se je Titovi Jovanki zaho¬ telo lansko leto potovati tudi malo po Evropi. S svojo dvorno damo, staro in zvesto komunistko Vero Krušeč, je pod tujim imenom pre¬ potovala Italijo, Francijo in Švico. .. .da je tudi Jovanka, kakor njen moš-maršal, zelo udarjena na odlikovanja ter so ji pred nedav¬ nim ob priliki dneva titove vojske podelili odlikovanje Vojačke zasta¬ ve I. stopnje, Odlikovanje ji je v beograjskem oficirskem domu pri¬ pel na slavnosti, ki je bila prire¬ jena njej na čast, sam šef general¬ nega štaba general Gošnjak. .. .da je Tito v svojo Jovanko zelo zaljubljen in ustreže vsaki nje¬ ni želji. Tako je tudi Tito na njen predlog imenoval Boro Visoškega, poročnika in fotografa v general¬ nem štabu, za svojega osebnega fotografa in to samo za slike iz “družinskega življenja” Tita in Jo- vanke. .. .da na Titovem dvoru priča¬ kujejo veselega dogodka, Zato je Tito določil za osebnega zdravni¬ ka svoji Jovanki dr. Izaka Levija, ki jo mora spremljati povsod, stal¬ no paziti na njeno zdravje in vsak teden poročMi maršalu o njenem zdravstvenem stanju. oči so se pa lahko prepričali, da se no¬ vim emigrantom v Argentini vendarle ne godi tako, kakor so jim pred odhodom govorili komunisti doma češ, da so novi emigranti v Argentini “pod stalnim poli - cijskim nadzorstvom in da se jim ma¬ terialno zelo slabo godi”. Sodili so pač po razmerah pod svojo komunistično dik¬ taturo doma. LETEČI KROŽNIKI NAD BEOGRADOM V Beogradu je nad mestnim predelom Kotež Najmar v dedeljo letelo večje šte¬ vilo letečih krožnikov, v različnih viši¬ nah in z različno hitrostjo. Beograjska radijska postaja je po dogodku, ki je prestrašilo prebivalstvo, objavila ,da so leteče krožnike izdelali v jugoslovanskih letalskih delavnicah in jih poskušajo. Ra¬ dio je tudi objavil, da merijo v premeru 91,5 cm in tehtajo ok. 5 kg. Vodeni so po radiu in lahko lete z brzino do 35 km. Objavljeno je tudi bilo, da so jih v delavnicah izdelali brez prejšnjih izku¬ stev. Prve leteče krožnike pa da so izde¬ lali Holandci, kljub temu, da tega niso objavili. Ob priliki proslave Titovega rojstnega dne 25. maja bodo take leteče krožnike spustili na polet od Titove roj¬ stne vasi Kumrovca preko Slavonije do Beograda. Razpošiljalno podjetje "JADRAN" 25 de Mayo 140, piso 2, of. 15 T. E. 34-8661; 33-7294 Uradne ure: od 9. — 13. ure in od 15. — 19. ure Odpošilja vse vrste paketov. Preskr¬ bimo dovoljenja za odpošiljatev do¬ voljenih stvari iz Argentine, dviga¬ mo dovoljenja za staro blago in pre¬ skrbimo dezinfekcijo. Iz Trsta odpo¬ šiljamo vse vrste blaga po znižanih cenah. Zdravila pošiljamo z letalsko pošto. OBVESTILA Vse fante opozarjamo, da bo v nedeljo, 22. t. m. ob 17. uri sestanek z nad vse zanimivim sporedom. Vsi fantje vljudno vabljeni. SFZ. Socialno-organizacijski tečaj Družabne pravde, ki se je vršil skozi vso lansko zimsko sezono, se bo letos nadaljeval. Univ. prof. g. dr. Ahčin bo nadaljeval predavanje iz sociologije. Letos namera¬ va govoriti o socialnih ustanovah. G. Maks Jan bo pa nadaljeval predavanja o organizacijski tehniki. Vse lanske slu¬ šatelje vabimo na ta predavanja. Poleg teh pa vabimo nove slušatelje, ki bodo tvarini lahko sledili, ker predstavlja le¬ tošnja snov zopet zaokroženo celoto. Osnovne pojme pa bodo lahko dobili iz dr. Ahčinove knjige “Sociologija”, ki bo izšla okoli Velike noči. Prijave spreje¬ majo odborniki Družabne pravde. Družabna pravda Najhitreje, najbolje in najbolj solidno! PAKETNA AGENCIJA W P AKEX PORT” pošilja Vašim svojcem v domovino pakete iz Trsta. Pošiljke priha¬ jajo na naslovljenca v 20-30 dneh. Paketi so zavarovani. Pošiljamo pa tudi pakete iz Buenos Airesa s starimi in novimi oble¬ kami. Za novo blago preskrbimo sami izvozno dovoljenje. Zdravila pošiljamo z letalsko pošto. Glavni zastopnik: OTON FRESL — Buenos Aires, Reconquista 656/1-2 — T. E. 31-2241 URADNE URE: vsak dan od 9.—12.30 dop. in od 15.—18.30 ure popoldne. Ob sobotah samo dopoldne. £ ČASA SSOYIJ” — nrarna in zlatarna $ OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160 $ pol kvadre od Cabilda 2300 A KAKOVOST — naših ur, zlatnine in nakita je priznana podlaga za j SOLIDNOST — ki je največje poroštvo za vse blago, ker je njega , CENENOST vedno najboljše priporočilo za vse nakupe. š VSA POPRAVILA UR IN ZLTNINE — hitro in zanesljivo. Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. E. 54 -4 544