smerti svetega Metoda, velikega škofa slovenskega. 1885. Pač imenitno leto za ves slovenski rod, leto 1885 po rojstvu Gospodovem! Glejte, to je tisočni pot, ki ga dela zemlja okoli sonca božjega, kar jo je zapustil povzdignivši se nad sonce n nad zvezde v večna nebesa zveličani duh svetega Metoda. Tisoč let je, kar gleda poleg blaženega brata svojega Cirila Neskončno lepoto in veličastvo obličja božjega; tisoč let je, kar Prosi za mili svoj slovenski rod, kar ga vspešno priporoča milosti in ljubezni naj višjega Gospoda. Primerna prilika pač, da so mu zahvalimo za dobrote, ki nam jih je izkazal, ko je mej hami bil na zemlji, za milosti, ki nam jih je izprosil potem skozi Celo tisočletje in nam jih še vedno prosi, — primerna prilika, Pravim, da se mu zahvalimo združeni vsi Sloveni! Vsi Sloveni! Tudi mi mali rod, ki se tako radi še v Posebnem pomenu Slovene ali Slovence imenujemo, tudi mi nikar zaostanimo za mogočnišimi brati, ki se pripravljajo, da bodo Se vso častjo in slavo praznovali to pomembe polno leto. Vender mi — pervorojenci kerščanstva mej slovenskimi bra-ni otroci akvilejske patrijarhalne, zaljcburške primacijalne — 2 — cerkve — ali imamo mi pravico, ali imamo nadalje dolžnost praznovati in posebno častiti svetega Metoda ? dn ako imamo oboje, kako naj ga vender počastimo, mi vbogi, boječi, zaničevani, zatirani, nezmožni narodič ? Da ! imamo jo pravico, prijatelji, in ker pravico, imamo jo tudi dolžnost. Pervič smo Sloveni tudi mi; kar druge Slovene veseli, to veseli tudi nas; dobrota, izkazana keteremu koli bratovskemu narodu slovenskemu, zasluži tudi našo posebno hvaležnost. Pa sveta brata solunska sta nam celo bliže kaker, če ne vsem, pa vsaj neketerim drugim Slovenom, in to tako po jeziku, kaker tudi po delavnosti svoji. Ne priterjujemo sicer, da bi bilo pomenilo ime „S 1 o v e n“ (prav za prav „Slovenin“) ob času sv. Cirila in Metoda ali prej kedaj le eden posamezen mej „slovanskimi" rodovi, tako da bi se bilo moglo nasproti staviti imenom Hervat, Serb, Čeh, Rus, Poljak; ne priterjujemo torej, da bi bili stari noriški ali karantanski Sloveni sè Sloveni v Meziji, Macedoniji, na Ogerskem onkraj Dunava in na Moravskem, zato ker so se tudi ti Slovene imenovali, kaj bliže v rodu kaker n. pr. s Hervati in Serbi. Tudi Polabci so imenovali svoj jezik slovenski jezik in Kašubi ob Vshodnem morju imenujejo svojega še zdaj tako. Ali ne glede na ime, ki je občno, vemo vender le, da naši slovenščini razen hervaščine ali serbščine nobeden drugi slovenski jezik ni podob-niši kaker tista slovenščina, ki sta jo pisala Ciril in Metod, da nam torej nobeden drugi slovenski rod razen Hervatov in Ser-bov ni bliže kaker rod, ki je govoril slovenščino sv. Cirila in Metoda. In če pomislimo, koliko se mora vsak živ jezik spremeniti v tisoč letih, smemo pač' po pravici reči, da sta sveta brata solunska skoraj do pičice tako pisala, kaker so tedaj naši prednjiki govorili, da sta pisala torej svete knjige v resnici v naši slovenščini, ter prav naši slovenščini pridobila v Rimu neprecenljivo pravico, ki smo vže tolikrat govorili o njej, da se j0 smela namreč in se še zdaj sme tudi sveta maša opravljati V slovenskem jeziku. Pa naša slovenščina se je govorila pred tisoč leti po mnogih krajih, kjer se zdaj ne več; naš rod je bil takrat obilo veči kaker dandanašnji, razširjen po deželah, kjer so ga pozneje drug1 ali izpodrinili ali poptujčili. Na Ogerskem tedaj [še ni bilo Mu-žarjev; Slovenci so prebivali vse do reke Dunava. Tamkaj, na — 3 — bregovih Blatnega jezera, je imel slovenski knez Pribina in za fijim sin njegov Kocelj svojo stolico, v mestecu, ki so mu Nemci dali ime Mosaburk, po slovenski pa se je menim da imenova-1° Blatni grad. To mestece je imenitno v zgodovini svelga Cirila in Metoda. Tam sta se namreč oglasila sveta brata v^e na potu iz Carigrada k Rastislavu na Moravsko, leta 863. »Dalje pa sta se mudila v tej deželi", tako beremo v Letopisu tatice slovenske za 1884, „pred svojim odhodom v Rim jeseni ^67 ter sta prav tam zbrala tistih 50 učencev, ki sta jih, posvetne potem v Rimu za mašnike, perve pripravljala za slovensko bogoslužno obredje." Po smerti Cirilovi je prišel Metod zopet v Blatni grad, ter Je tam mej našimi slovenskimi preddedi stoloval ko pervi nadškof slovenski vsaj nekaj časa. Tam je tudi končno vpeljal slovenski Jozik v božjo službo v neizmerno veselje slovenskega ljudstva. Poslednjič je prišel Metod k našim Slovencem v Blatni grad b° svojem poltretjeletnem zaporu leta 874, ali le za malo časa; nato so prišli tisti kraji zopet Zaljcburžanom v oblast. Vshodni veji našega slovenskega narodiča, ketere ostanki s° tako imenovani prekmurski Slovenci na Ogerskem in pa serrilo vshodni na Štajerskem, je bil torej sveti Metod gotovo in tposredno učitelj in blagovestnik. Ali tudi pri Korotancih, pravi znano ®a očeta Leona XIII., se je Metod „ne Mpeljai k spoznanju in češčenju enega ar^nthiis autem ad unius veri Dei cultum foravit.) Ne moremo si misliti, da bi So Ukazov, zapisali te mnogo pomenljive besede. Tudi zapadna veja, h keteri spada večina sedanjega našega j^roda, je prišla potemtakem v dotiko sè svetim Metodom, tudi Je prejela od njega poterjenje v sveti veri in — za kar bi j*1*1 imeli biti večno hvaležni — dragoceni dar slovenske službe zJe ; sprejela se je namreč zlasti v akvilejski patrijarhiji vže časa Metodovega ter ohranila še dolgo potem — v nekih kra-1 teržaške in poreške škofije vse do naših dni. Ne le torej ko Sloveni sploh, temuč tudi posebej imamo ^ico in dolžnost hvaležni biti svetemu Metodu in z veseljem Vs° častjo obhajati njegovo tisočletnico. Ali kako naj jo obhajamo? okrožno pismo svete-malo trudil, da bi jih pravega Boga." (In traducendis plurimum bili rimski učenjaki, ki sestavili slavno okrožnico, iz svoje glave, brez zgodovinskih — 4 — Grdor more, naj se pridruži romarjem, ki pojdejo na Vele-grad na Moravsko, kjer je sveti Metod pred tisoč leti izdihnil svojo blago dušico, kjer so se tudi njegovi telesni ostanki položili k počitku. Na Velegrad torej, gdor količkaj more ! Doma pa praznujmo najprej, koliker se bo dalo, 6. dan meseca malega travna, smertni dan Metodov, kije letos velikonočni pondeljek; praznujmo ga ko narodni praznik z veliko častjo in radostjo. Peti dan malega ser-pana, to je 6. nedeljo po binkoštih, pa bodi .cerkveni praznik, zopet sè vso mogočo slovesnostjo: duplex 1. classis cum octava! Kjer je treba zato posebnega dovoljenja iz Rima, naj se dobi, dokler je čas. In to povikšanje cerkvenega obreda ostani za vse škofije, kjer prebivajo Slovenci, tudi nadalje veljavno. Sramota je, ako mi svojih svetnikov ne častimo po nič višjem obredu, ka-ker ves ostali katoliški svet. Sveti oče nam tega ne vkazujejo, ali pričakujejo pa gotovo, da se bomo sami predramili, da ne bomo na veke tako mlačni in mertvi, kaker smo bili do zdaj ! Naposled niste pozabili, predragi prijatelji, da smo pred nekaj časom pisali in predlagali, naj bi se za tisočletnico svetega Metoda po vsem našem Slovenskem (to se zna, da z dovoljenjem iz Rima) velika sveta maša pela v slovenskem jeziku. — Žali' bog, iz tega ne bo nič, kaj pa da ne ! Pri nas na Metodovi strani stoji celo majhino kerdelce; na perste bi nas seštel, gdor zna do pet šteti. Vender se nikar ne bojte, malo kerdelce! Sporni' njajrno se gorušičevega zerna, ki je po evangelijskih besedah najmanjše mej semeni, pa, ko zraste, je drevo in ptice spod neba prilete in prebivajo v njegovih vejah. Ali, samo, če ima zenice življenje v sebi ! Tako mora biti pač tudi z nami. Malo nas je, ali dajmo torej, da bomo živi; dajmo, da bo misel Metodova v nas veselo poganjala; in potem smemo upati, da pride čas, ko bo cvela in sad rodila. Skerbimo in delajmo potemtakem zlasti to tisočno leto, da se bo pravična, od cerkve poterjena in od svetega očeta Leona XIII. tako slovesno pohvaljena ideja našik častitljivih blagovestnikov vkoreninila in razširila mej nami 'n našim narodom ter bodo vsaj naslednji rodovi v srečnišem stoletju dosegli, kar nevgodne razmere žalibog še ne dajo doseči nam. Narod, ki se ne zna boriti za svoje ideje, ali jih še nima ne, tak narod ni vreden, da živi, on bo tudi v kratkem izgini izmej števila narodov, ki se štejejo na zemlji. — 5 — Sveta slovenska blagovestnika Ciril in Metod. V vod. Poglejmo nazaj v sivo starodavnost, ko še ni bilo na svetu niti Nemcev niti Slovencev, niti Rima niti Jeruzalema, ko je bilo človeštvo še le redko naseljeno po zemlji, pokriti večinoma z gostimi gozdi, ne okusivšimi še ostre sekire. V tistem času, recimo na priliko tri tisoč let, preden je zasvetila svetu nad betlehemskim lilevcem nebeška luč, tedaj je v temi nepoznanja pravega Boga daleč tam nekje pod stermimi gorami — „Bolortag“ in „Hindukuš“ jim pravijo učenjaki — tam je na višavi imenovani „Pamirski“ v sredi zemlje Azije rastel ne velik ali mlad in krepak rod — krepak v resnici! njegovi otroci zdaj po celem svetu razširjeni celemu svetu gospodarijo. In tudi naše slovensko deblo je pognalo iz te stare korenine, tudi naših preddedov preddedi so prebivali tedaj tamkaj blizu zibeli človeštva, govoreči enak jezik s prednjiki sedanjih Nemcev in Italijanov, Francozov in Angležev, (Jerkov in Perzijanov in tako dalje; bili so namreč ž njimi enega rodu, ene kervi, vsi le en sam narod. Imenovali so se Arje ; omenjeni jezik smemo torej imenovati pervotnijjarski jezik. Koliko je bil podoben ta jezik našemu slovenskemu, ali nemškemu, ali gerškemu in latinskemu i. t. d., to moremo nekoliko vedeti še dandanašnji. „Oče“ je bil starim Arjem: „patar“: „mati“: matar“, „sin“: „s ti n u s“, „hči“: „dughtar“, „brat“, „bhràtàr“, „sestra“: „svasàr“, „bog“: „daivas“ ali „ba-ghas“, „mož“: „manus“, „govedo“: „gaus“, ,.ovca“: „avis“, „ogenj“: ,,a g n i s“, „živ“: „g i v a s“, „mertev“: ,,m arta s“ ali „martuas“, „tenak“: „tanuas“ ali „tanus“, „kratek“: „kartus“, „dva“: „d v a“, „tri“: „tri“, „štiri“: „katvar“, „pet“ „p a n k a“, „šest“: „s a k s“, „s v a k s“ ali „k s v a k s“, „sedem“: „s a p t a n“, „osem“: „aktau“, „devet“: „navan“, „deset“: „dakan“, „sto“: „katan“ itd. itd. Pa kaj so delali ti ljudje v svojili gorah? Obdelovali so koliker toliko polje, poznali so ječmen in oves in pšenico ; govedo, ovca, koza, konj in prašeč in pes so jim bile vže domače živali. Meso in žito jim je dajalo hrano, pili so vodo in medico; — 6 — vina še niso poznali. Pač pa so znali tkati in šivati ; niso torej nagi lazili po tem božjem svetu. Zlato, srebro in bron jim niso bile neznane stvari, in kaker iz lesa tako so tudi iz rude umeli izdelovati razno orodje, ki ga je treba k poljskemu delu. Tudi brezbožni niso bili; častili so očeta nebeškega, ki so ga imenovali „Djauspatar“ (=Zevg narrjQ, Juppiter), pa poleg njega tudi razne druge bogove in božiče. Kar se jim je namreč čudovito in mogočno zdelo v natori, to vse, so mislili, je delo nekakega posebnega božjega duha, ki diše in živi in dela v tisti reči. Vbogi ajdje so bili, — ali če se komu lepše zdi, recimo: pagani — vender nepokvarjen rod zdrave kervi, zdravili možganov. Kako dolgo je to ljudstvo tako vkupaj rastlo in moč nabiralo, niliče ne more vedeti in povedati. Vender si lahko mislimo, da se je naglo množilo ter potem tudi v razne veje razraščalo in deliti začenjalo. Iz enega ljudstva se je naredilo tako najprej kakih osem glavnih plemen, keterih je vsako nekoliko drugači jelo sukati svoj stari častitljivi jezik. In ker je šlo po tem potu zmirom dalje, gdo se bo čudil, ker so se sčasoma razna plemena vže jako težko umela mej sabo? gdo se bo čudil, ako so si torej čedalje bolj ptuja bila ter so le sosednja ohranila nekaj dalje več skupnega in podobnega, kaker v jeziku, tako tudi v raznih drugih ozirih. In vsa ta posamezna plemena so se nadalje množila in razraščala. Domače gnjezdo jim je bilo kmalu pretesno; treba je bilo popotno palico vzeti v roke ter iti križem sveta iskat nove domovine. Kako so se poslovila pred odhodom bratovska plemena, nič ne vemo. Celo, kako so se imenovala tisti čas, ni znano. Imenujmo jih z imeni, ki so jih dobila ali nadela si pozneje. Najbolj proti zahodu so prebivali Kelti; njim so bili sosedje na jugu ìtali, na severu Germani. Ta tri plemena so se perva začela odpravljati iz stare domovine v nove dežele, tja, „kjer sonce dolu gre“. Za Itali so šli berž tudi njih vshodni sosedje G er ki. Bolj počasu so se pomikali na severni strani za Germani Litavci in Sloveni; vender so tudi oni prekoračili azijske meje ter si v Evropi novo domovino poiskali. V Aziji pa so ostali Indi, ki so bili neke-daj Gerkom sosedje na vshodni strani. Izselili pa so se tudi oni s pamirske višave v silno davnem času pomikaje se proti jugu tja za veliko reko (sindliu = liindu), ki so po njej tudi ime do-dobili. Mej Indi in Sloveni pa je bilo še eno pleme, ki je tudi — 7 — v Aziji ostalo, le da se je nekoliko proti zapadu pomeknilo. To so bili E r a n c i, starih Baktrov, Perzijanov in Armencev prèd-njiki. Vsa ta plemena so torej bratje mej sabo, sinovi starega a r s k e g a naroda. Zato se imenujejo tudi a r s k a plemena ali ljudstva ; drugi pa jim pravijo indoevropski narodi, ker so od predavnih časov vže razširjeni od Indije noter do skrajnega konca Evrope. Berž ko se začenja svitati v zgodovini človeškega rodu, vže so v teh svojih novih domovinah: Kelti na zapadu po zeleni Iriji, po Angleškem in Francoskem, pa tudi po Nemškem in po Španskem; Germani v severni Nemčiji, na Danskem in Skandinavskem ; Itali v sončni Italiji ; Uerki v primorskih zemljah imenovanih po njih imenu. Ali na jugu je vže davno „beli dan“, Gerkom vshaja veselo sonce, veličastno sveti že nad slavnim rimskim mestom — slovenski rod na merzlem severu pa pokriva še temna noč; mine stoletje za stoletjem, sonce gerške zgodovine je vže nizko na zapadu, po latinskem svetu se daljšajo večerne sence, v svitli jutranji zarji se prikaže čilo germanstvo — nad Sloveni le komaj svita, v sivi megli se težko razločno semtertja prikazuje naše ime. Veselo se je vže razcvitalo zveličavno kerščanstvo na toplem jugu; Sloveni so še vedno zmerzovali v snegu paganstva in nevednosti na ledenem severu. Kje torej imamo iskati pervotno evropsko domovino naših Preddedov, starili očetov slovenskih? „Od nekedaj tukaj stanuje moj rod“ — poje stari naš pes-Pik, pater M a r c e'l i n Vodnik. Ali mu hočemo verjeti, da nam le ne bo treba odgovarjati na to, kar pravi nadalje: «Če ve gdo za drujga, pove naj, od kod?“ Ali, da so bili vže v Emoni*), ki je stala svoje dni na ljubljanskem mirju, da so bili v starem Navportu Slovenci, preden so verhničanje Verhniko Vzidali verhu, mi tega našemu ljubemu pevcu vender le ne moremo verjeti ; sicer bi morali verjeti pač tudi, da nekako iz Šiške izvirajo vsi Sloveni, kar jih je bilo kedaj na tem svetu, in ne le *) Da A e m on a ni bilo slovensko mesto, že imo zadosti priča. Sloveni So naredili iz Ancona: Jakfn, iz Al bona: Labin, iz A en o na: Nin. Ime- nai ki se zveršujejo na -ona, torej niso slovenska. In da bi se bili Sloveni ^Saj naselili v teli krajih, ko je stara Aemona še stala, glavno mesto kranjsko 8e imenovalo zdaj: Min ali Je m in, no pa: Ljubljana. — 8 — ti, temuč tudi vsi arski rodovi in naposled celo človeštvo. Vender v resnici nič ne kaže na to. Verjetno se nam pa zdi, kar ličijo učenjaki, ki pravijo, da so prebivali Slovenci, ko so se priselili iz Azije, najprej tam, kjer so še zdaj najbliže svoje stare arske domovine, na Rusovskem nekje. Pa takrat se še niso imenovali Slovene; tudi iz perva še niso bili ločeni od preddedov sedanjih Lotišev in Litavcev, ki so dandanašnji posebni, sè slovenskimi Sicer sorodni, vender ne slovenski rodovi. Vender se je staro litvo - slovensko deblo vže v predzgodovinskem času ločilo v dva plemena, litavsko namreč in slovensko. Ali tudi po tej ločitvi so ostali Sloveni še mnogo let v omenjeni pervotni svoji evropski domovini, v srednji Rusiji; saj so imeli tam zadosti prostora, in živeža so si pridelovali tudi lahko zadosti, brez ovir so pasli svoje črede na dolgo in široko, ker jih pač še ni bilo mnogo milijonov. Tamkaj torej so živeli preprosto in pohlevno, častili svoje bogove, obdelovali svoje polje, redili svojo živinico, tkali platno in sukno ter veselo vživali, kar jim je Bog dal. Vojskovali se niso radi; vender so znali krepko braniti to svoje, ako so bili napadeni. V takem mirnem in zadovoljnem življenju so se množili, da je bilo kaj, ter kmalu začeli širiti svoja posestva na vse strani. In pri tem se je zgodilo vnovič, kar smo vže prej videli, da se je bilo zgodilo sè starim pervotnim arskim narodom. Koliker bolj se je rod naraščal, toliko bolj so se razne veje oddaljevale ena od druge tako v jeziku, kaker v di ligili zadevali. Vender so se vsi imenovali Sloveni, ker so se vedno še razumeli mej sabo, to so namreč mislili povedati s tem imenom. Svoje germanske sosede na zapadu pa so imenovali Nemce, to je mutce, ker več niso razumeli njih govorjenja, tako da so jim bili, kaker bi ne znali govoriti. Nemci so nasproti Slovene imenovali „W i n d e“ ali „W e n d e“, kar ne vemo, kaj pomeni. In kaker smo videli, da so se stari Arji naprej razcepili v razna plemena s posebnimi govoricami, ki so se če dalje bolj le' čile ena od druge, in potem so še ta plemena razselila po svetu na razne strani, prav tako se je to zgodilo našim slovenskim O' čakom. Tudi oni so se ločili v več plemen ter si začeli iskati novih zemelj na južni in zapadni strani svoje pervotne evropska domovine. Proti koncu četertega stoletja se začenja nov čas v zgodo' — 9 — vini našega dela sveta. Kaker jeseni „hripavi žerjavi11 in ljube lastovke v obilih jatah lete, kjer imajo v mečjem podnebju prebiti do spomladi, tako je tedaj ljudstvo za ljudstvom s pustega severa derlo proti sončnemu jugu v lepo obdelane dežele vže davno omikanih narodov. Pervi so se vzdignili divji Huni iz svojili sel onkraj Volge; terčili so ob vshodne Gote in razbili jim kraljestvo. Oboji skupaj so nato zadeli ob zapadne Gote v Daciji ter jih porinili dolu čez dunavske bregove. Zapadni Goti so dobili od cesarja Valenta sedeže v Meziji, to je na sedanjem Bolgarskem. Ali kmalu se vzdignejo tam zoper cesarja, ker niso lepo ravnali ž njimi njegovi namestniki, in s pomočjo vshodnih Gotov, Hunov in Alanov so ga v resnici premagali. Do smerti ranjen je zgorel v neki vbogi bajti. To se je zgodilo leta 378 pri Drinopolju. Za Valentom je sedel na cesarskem prestolu Teodozij, ki je vkrotil Gote, ter jih celo v službo vzel. Zavezniki so mu namreč imeli biti za določeno letno plačo, in sicer pod sami svojimi poveljniki. Teodozij je poslednji gospodoval čez celo rimsko cesarstvo. Pred smertjo ga je razdelil svojima sinoma, Arkadiju in Honoriju. Arkadij je dobil vshodno, Honorij zapadno polovico. Zapadni je bilo glavno mesto Rim, vshodni pa Carjigrad. Arkadij pa ni hotel nič več plačevati Zapadnim Gotom in ti so se vzdignili ter si nekega Alariha izvolili za kralja. In zadeli so pravega junaka. Alarih je napadel sè svojimi Goti Macedonijo, Ilirijo in Gerško, in dasiravno je v tej silni stiski na pomoč prišel vshodnemu cesarju Stiliko, vojskovod zapadne polovice, vender je znal Alarih izmuzniti se iz nevarnosti ter si pridobiti celo tudi vlado v obojni Iliriji, vshodni in zapadni. Seveda je ni dolgo ob-deržal. Šel je dalje na Laško ter je celo rimsko mesto preobla-dal in oplenil. — Ali predolgo in predolgočasno bi bilo, ako bi hoteli nadalje praviti, kako so razna germanska plemena, Svevi, Alani, Vandali, Burgundi, Franki, Longobardi itd., zapuščali svoje zemlje ter si na Laškem, na Francoskem, Španskem in celo v severni Afriki iskali boljše domačije. Tako se je za njimi prostor napravil našim slovenskim očakom. Učenjaki pravijo, da se jih je najprej nekaj plemen proti zapadli pomeknilo ter ob Vshod-ftein morju in rekah Odri, Labi in Solavi (Saale) naselilo. To se je zgodilo drugo polovico petega stoletja po Kristusu. Proti koncu ravno tega stoletja in v začetku naslednjega so se razširili tudi — 10 — čez Moravsko in Češko in nekoliko celo dalje na Bavarsko, Fran-ško, Turingijo, Saško in Švico. Pod imenom Moravsko pa si moramo misliti tisti čas ne le sedanjo Moravo, temuč tudi severno Ogersko, kjer še zdaj žive navadno tako imenovani Slovaki. V začetku 6. stoletja so dobili v oblast severne bregove spodnjega Dunava ko nasledniki zapadnim Gotom. V teku ravno tega stoletja so se razširili dalje proti jugu v Mezijo in še niže v Tracijo in Macedonijo. V drugi polovici 6. stoletja, ko so se vmeknili Longobardi, so naši preddedje šli čez Dunav tudi na zapadu in poseli staro Panonijo, Norik in Karnijo, to je sedanjo Gorenjo Avstrijo, Štajersko, Koroško, Kranjsko, Goriško, Furlansko, pa tudi Istrijo, vsaj severni kos, in Hervaško. Celo na Tiroljsko so segli, kaker še dandanašnji pričajo krajna imena in drugi neoveržljivi dokazi. Slovenov je bilo potemtakem ob tistem času vže jako mnogo. Vender niso imeli vsi enega gospodarja, temuč vsaki rod je bil zase, in tako ni čudo, ako beremo, da so jih v strahu imeli in v svoj sužnji jarem vprezali ptuji narodi, ki sami na sebi najberž nikaker niso bili tako močni kaker bi bili Sloveni, ako bi bili vkup deržali. Res je, prijetno je gledati po noči, ko je nebo čisto in jasno, brez števila zvezdic, ki se svetijo gori in migljajo lepo in milo, ali vsa njih svetloba sovražni temi ne more kaj; ko pa vzide sonce, berž je premagana stara sovražnica in bežati mora. Tako je pač tudi v narodskem in deržavnem življenju. Lepo je gledati veliko množico odličnih veljakov, ki vsak po svoje koristijo celoti; ali dokler ni enega, ki vse te presije, tako dolgo ni dne. Lepe so zvezde, ali sonca je treba narodu, ki hoče veljavo si pridobiti mej narodi. Tako sonce, ki je imelo obsevati in o-grevati cel narod, bi bilo skoraj v resnici vzešlo Slovenom tisti čas. Ali, ali, ni bilo sonce — le svitla zvezda repatica je bila, ki se je prikazala nenadoma in zgubila zopet, ne da bi se kedaj vernila. Kralj Samo, to je bila ta bliščeča prikazen na nebu naše zgodovine. Samo je vstanovil leta 623 veliko, samostojno slovensko deržavo, ki se je 35 let vzderžala, nevpognjena noter do smerti slavnega moža leta 658, raztežaje se od rečice Sprevje na severu (to je rečica, ki teče skozi Berlin, Nemci ji pravijo Spree) dolu do karnijskih planin na jugu, od Karpatov na vsliodu pa proti zapadu globoko v sedanjo Nemčijo, Ne vsega naroda slovenskega, ali vender vsaj polovico ga je obsegala, in da bi bil — 11 — imel Samo enako zmožnega naslednika, morebiti bi se bila raztegnila oblast mladega kraljestva tudi čez drugo, vshodno polovico. Ali Samo je bil kaker repatica zvezda, kaker bliščeč meteor ali vtrinek, ki je le prehitro vgasnil, in za njim je nastala noč, temna kaker prej. Pa tudi na vshodu vidimo ob Samovem času znamenito gibanje mej Sloveni. Dve bližnji plemeni, Serbje in Hervatje, ste se vzdignili iz svoje stare domovine za karpatskimi gorami, zmagovito prestopili čez reko Dunav ter prepodivši Obre ali Avare naselili se v južni Panoniji, Dalmaciji ter po ostalem Ilirskem. Hervatje so posedli zapadni, Serbje vshodni in južni kos tega zemljišča, kaker jih imajo tudi še dandanašnji v oblasti. Proti koncu sedmega stoletja pa so prišli naposled v deželo mej Dunavom in Balkanom ali Staro Planino Bólgarji, ter so tam vstanovili samostojno deržavo. Bolgarji niso bili Sloveni, temuč celo nesorotlnega, ne arskega jezika pleme. Ali v tisti deželi, to je v stari Meziji, sedanji bolgarski kneževini, so prebivali vže do sto let Sloveni, ki se tudi tedaj niso vmeknili Bol-garjem. Nič čudnega ! saj je bilo teh dosti menj ko njih. Prebivali so torej oboji skupaj v deželi ; Bolgarji so bili Slovenom gospodarji, Sloveni pa so njim bili učitelji. Ker so bili namreč Sloveni v tej deželi že celo stoletje v dotiki z olikanimi, vmetal-nimi Gerki, ali tudi z ostanki kakega drugega pervotno tu naseljenega naroda, ki je pač tudi do nekolike omike se bil povzdignil, zato ni ravno težko limeti, kako da so morali tamkajšnji Sloveni vže precej više biti v izobraženosti kaker pa Bolgarji, ki so bili ravno došli iz divjih krajev na severni azijski meji. Tako se je tudi zgodilo, da je v primeroma kratkem času slovenski jezik bolgarskega popolnoma izpodrinil. Le ime je ostalo, pa na slovenščino preneseno. Vže v 10. stoletju po Kristusu ime bolgarščina ne pomeni več pervotnega bolgarskega, temuč slovenski jezik, kaker se je govoril v tistih krajih, pokvarjen nekoliko po omenjenem pervotnem bolgarskem jeziku.* Ob koncu sedmega stoletja je bilo veliko preseljevanje raznih plemen slovenskega naroda doveršeno. V 8. in 9. stoletju stopajo ta plemena vže ko samostojni narodi v zgodovino, razširjeni od svoje pervotne domovine skoraj brez presledka do baljt-skega morja, Labe, Solave, Ina, Planin in sinje Adrije. Prostor, ki so ga imeli v oblasti, je bil velikanski, in kar terdijo — 12 — poznejši letopisci, da se skoraj ne da preceniti, kako daleč sega slovenski jezik, to je bilo resnično tudi vže tisti čas. V stari slovenski domovini so bili ostali rodovi, ki delajo zdaj ruski narod. Poljaki so imeli vže svoje sedanje sedeže, le da so najberž še dalj proti zapadu segali. Polabski Sloveni, ki so bili razširjeni do Hamburka, (pa so se konec prejšnjega stoletja do dobrega ponemčili) niso imeli še posebnega skupnega imena. Tudi lužiških Serbov na Saksonskem so se ohranili do današnjega dne le ostanki. Sedanje Peško, Moravsko, severno Ogersko in del Šleskega je zavzemalo pleme, ki se dandanašnji po svoji poglavitni deželi imenuje češko. Ogerski „Slovaki“, zdaj sami sebi in mažarski sili prepuščeni, se takrat pač niso še šteli za samostojno pleme; saj se še do današnjega dne imenujejo le z občnim imenom „Slovake“, svoje ženske «Slovenke**, svoj jezik „sl o venski11 jezik; tamkajšni Nemci pa jim pravijo „ Windische11, kaker naši nam. Sploh je s posebnimi imeni posameznih slovenskih narodov še dandanašnji velik križ. Tudi Serbje in Hervatje ste le dve polovici enega naroda, ki nima lastnega imena. Bolgarji so kaker Rusi od ptujega plemena, ki jih je pod-se spravilo, sprejeli svoje ne ravno prelepo ime, kaker smo rekli vže gori. Mi «planinski H er v a tj e“ — tako nas imenujejo v najnovejšem času naši južni bratje — pa hočemo vedno le «Slovenc i“ biti, ali «S 1 o v e n i“, kar je eno in ostane eno s češkim «Slovani4*. Nimamo torej pravega posebnega imena — to je, v knjigah ne; preprosti Hervatje nas imenujejo, kaker je znano, «Kranjce** in našo slovenščino «kranjski jezik**. Ravno tako se še vedno imenuje naše preprosto ljudstvo na Goriškem, dasiravno ne živi v Kranjski vojvodini. To narodno ime je torej v resnici narodno; novo književno razločevanje mej «Slo-venec“ in «Slovan** pa se vbija ljudem v glavo le po sili, ker nima nobene podlage v narodni govorici, nobene v jezikoslovju ali v zgodovini. To smo tukaj opomnili, da nas ne bo kedo napak razumel, ako govorimo ter bomo tudi v prihodnje govorili o Slovenili ali Slovencih, pa nigdar in nikjer ne o «Slovanih** in «Sla-vjanili**, ali kaker se koli še izpačeno piše lepo slovensko ime. Vender to le mimogrede. Vernimo se zdaj k svojemu zgodovinskemu pregledu. Ko so prišli v svojo novo domovino, so bili vsi Sloveni še nevedni ajdje, raznim vražam in krivim veram vdani. Mnogo se - 13 — je že pisalo o malikih ali bogovih, ki so jih častili, vender je v tej reči le malo dokazanega. Po vsi priliki je bil velik razloček mej posameznimi plemeni, terdnega verskega prepričanja in pravega bogoslužja pa menda nikjer ni bilo dosti. V svojih novih selih, zlasti na jugu, pa so prišli Sloveni s kristijani v dotiko ; in to najprej ravno naši preddedje, Kranjci v narodnem pomenu besede. Po velikem narodskem preseljevanju so se sicer stari škofovski sedeži v Emoni (Ljubljani), Pet o vi ju (Ptuju), Sisciji (Sisku) itd. poderli in zaterli; ohranila pa se je škofija v Terstu in zlasti velika škofija ali patrijarhàt v Akvileji. A k vi lej a je bila nekedaj glasovito in veliko mesto, per-va terdnjava rimskega cesarstva, imenovana zato „drugi Rim“. Tjakaj je poslal sam sveti Peter svojega učenca Marka oznanjat sveti evangelij ; zato Benečani, nasledniki starih akvilejcev tega evangelista časte ko svojega posebnega variha in svetega Marka lev je po celem svetu znano znamenje beneškega mesta. — Od-hajaje v Aleksandrijo pa je nagovoril akvilejske kristijane sveti Marka, da so si izvolili za škofa svetega Hermagora. Ta svetnik, ki mu mi pravimo navadno sveti Mohor, velja torej sploh za pervega škofa akvilejske cerkve. Mnogi mislijo, da je bil a-Postelj Slovencem ali celo sam Slovenec. Mi ne moremo priter-Hiti. Ob času svetega Hermagora so bili Slovenci še daleč tam za karpatskimi gorami na Rusovskem in sveti Hermagora težko (la bi bil vedel zanje. In da bi bil sam Slovenec, to je ravno tako Malo in še menj verjetno, kaker da je bil Nemec, kar sicer v repici beremo v stariših brevirjih. Od kod bi bil Nemec ali Slo-Venec v tistih časih dobil gerško ime: „Hermagoras“*)? To Mie kaže pač zadosti očitno, da je bil Gerk, če ne ravno z Ger-^kega doma, pa vsaj od gerških starišev v Akvileji rojen. Ak-vHeja je bila tergovsko mesto, kjer so se shajali ljudje od vseh Mrani; Gerkov pa je bilo skoraj gotovo ne malo stanovitno naoljenih tamkaj. Perve akvilejske marternice Evfemija, Do-r°teja, Tekla in Erazma imajo vse štiri gerška imena;**) *) 'EpfiayÓQug ; primeri : 'Ad-tjvccyoQccg, Arniayogag, AiuyÓQug, ^vxuyÓQag, NixayÓQag, IlQoayÓQug, IJQcorayÓQag, nvftuynqag itd. **) Evcptjuicc, Aagodéa, ®txku (iz ®s6xIslu), 'EpaGficc (iz '^«Ou/«). — 14 — tudi mestni glavar Sebast, ki je dal vmoriti svetega Hermagora in Fortunata, je po imenu in torej najberž tudi po rodu Gerk; ravno tako Gregorij, akvilejski plemenitnik, in vdova Aleksandra, o keterih obejuh beremo v življenju svetega Hermagora. Imena, ki bi le od daleč spominjalo na slovenski jezik, pa ne najdemo v stari Akvileji. Pred nekaj leti je dokazoval vse časti vreden pisatelj in učenjak slovenski, da so bili stari Benečani ali Veneti Sloveni; dokazovanje in preiskovanje pa ga je pripeljalo naposled, ako se ne motimo, do tega sklepa, da niso bili Sloveni, te-muč rod, ki izhajajo od njega od ene strani Sloveni, od druge strani pa Litavci. Ali tudi ta sklep se bo le tedaj poterdil, ke-der bodo izkopali na priliko v Padovi ali tam kje okrog napis, ki se bo dal s pomočjo slovenskih in litavskih jezikov brez težave umeti in razjasniti. In ke bi se to res kedaj vresničilo — pa ni verjetno, da se bo — vender s tem še ne bi bilo izpričano, da je bil sveti Hermagora učitelj in apostelj našim preddedom* Ti namreč niso bili mlajši starih Venetov, temuč, kaker smo povedali, rod, ki se je še le nekaj sto let po smerti svetega Her-magore naselil v teh deželah. S temi opazkami pa mi ne mislimo odpravljati ali ovirati češčenja, ki ga kranjski Slovenci od nekedaj izkazujejo sv. Her-magori in Fortunatu; saj sta ona perva in poglavitna svetnika akvilejske cerkve, keteri se je prištevala toliko stoletji velika večina preddedov naših. Ta cerkev namreč j cabila v resnici tista, ki jih je sčasoma največ spreobernila h kerščanstvu, ali neposredno ali pa po svojih podružnih škofih, zlasti teržaških. K» so Slovenci v te kraje prišli, sicer Akvileje niso našli v svoji stari slavi in mogočnosti. Leta 452 jo je poderi „šiba božja11 Atila, da se je komaj poznalo, kje je stala; in ko se začne zopet vzdigovati iz razvalin, pridejo „dolgobradi“ Longobardi ter j° leta 590 vnovič v pustoto spremene. Po vseh teh nesrečah sij® sicer vender le še opomogla ter si ko patrijarhalna stolica pridobila celo svetovno slavo; velikansko mesto, kaker negdaj, p* ni bila nigdar več. Akvilejski cerkvi se imamo mi tòrej najprej in večinoma zahvaliti za kerščansko vero. Le tisti, ki so bili više, na severne»1 Koroškem, severnem Štajerskem in Avstrijskem, niso iz Akvilej0 dobivali misijonarijev, temuč od Nemcev iz Zaljcburka. V Zaljcbu je sveti Eupert postavil škofijsko stolic0 — 15 — malo prej kaker so se Sloveni tod naselili. Nekedaj se je mislilo in pisalo, da je celo on sam našim preddedom oznanjal sveti evangelij ; ali v resnici ne kaže, da bi bilo to res ali mogoče. Se le osmi škof zaljcburški, sveti Virgili j, z Irskega doma, je po verjetnih spominikih misijonarje poslal mej Slovene ter vodil vse naprave, ki so imele služiti k spreobernjenju naših preddedov po krajih pred gorami Turami in za njimi. Njega so torej po pravici počastili z imenom aposteljna koroških Slovencev. Virgilijev naslednik na škofovskem sedežu zaljcburškem, Arn ali Arno, je začel nadalje tudi mej panonskimi Slovenci o-znanjati sveti nauk Kristusov, kar so nadaljevali potem škofje Adalram, Liupram in Adalvin, posredno ali tudi neposredno. Pri Blatnem jezeru na sedanjem Ogerskem je bil pobožni knez Pribina, ki je iz Zaljcburka dobival mašnike. Celo na južno stran Drave reke je sčasoma začela zaljcburška cerkev raztezati svojo oblast, kar pa ni bilo po volji akvilejskim patrijar-hom. Vnel se je torej prepir, zlasti ker so tentili akvilejci, da imajo oni pravico do vseh korotanskih Slovencev, tudi tistih onkraj Drave. To pravdo je razsodil cesar Karel Veliki leta 810 ali 811, določivši, da naj bo vprihodnje Drava meja mej cerkvenima okrajinama; Akvileja naj ima vse, kar je na jugu te reke, Zaljcburk pa, kar je na severu. Do srede devetega stoletja po Kristusovem rojstvu so bili t°rej naši preddedje, kranjski ali korotanski in panonski Sloveni, Vsi vže pridobljeni za sveto vero Kristusovo, in povsod so se za-^ele vzdigovati cerkve v čast in slavo večnemu Bogu in njego-yim svetnikom. Kaker je ali naravnost sporočeno, ali pa se mo-fe z veliko ali popolno gotovostjo sklepati, so stale pred tisoč leti Ce' kve v teh slovenskih krajih akvilejske oblasti : v B e 1 j a k u, y Rožeku, v Ukvah, pri Sv. Mohorju, v Kapli pri navi in pri Sv. Mih el u poleg Pliberka; potem v Slovenjem Gradcu, v Celju, v Žičah, v Piljštanju in na La-kem; dalje v Ljubljani pri Sv. Petru, v Loki, v A r a n j u, v Radovljici, v Cerkljah, v Mengšu, v amniku, v C i r k n i c i, pri S v. V i d u poleg Zatičine, pri . e 1 i Cerkvi, v K e r š k e m, v Trebnjem, v R i b n i c i ln.v Metliki, naposled pri Sv. Petru poleg Soče, v D i-Y*nu> v Solkanu, v Kanalu, v Volčah, v Bolen, Tolminu, pri Sv. Vidu na Gori in v Vipavi, pa še v — 16 — Mujali, v Buzetu, v Jelšanah in v Slatini ter v Piranu. Onstran Drave pod zaljcburško oblastjo pa so bile pred tisoč leti cerkve v Trebnjem, v Ojstrovici, v V e t r i n-j i, v B r e ž a h, na K e r k i, v Blatnem gradu, v Pod-kernosu, v V e 1 i k o v c i in pri Sv, Andreju v labodski škofiji, itd. V resnici, toliko hiš božjih v tako zgodnem času nam pač zadosti jasno priča o bogoljubnosti naših očakov in poterjuje tudi besede le-topisca Heljmoljda, ki sporoča o njih tako-le : „Karantanci, mejaši Bavarcem, so ljudje za bogočastje vneti; ni ga naroda bolj poštenega, ni ga, ki bi Boga bolj častil in duhovnike bolj spoštoval. “ *) Velika in redka hvala pač! Naj ne zgubi nigdar svoje veljave in resničnosti ! Ne kaker bi bili hoteli reči, da bomo pisali, „kaker bi rožice sadili41, ne zato smo imenovali te preproste zvezke „Cvetje“r temuč duhovni obseg našega lista smo mislili ob kratkem naznaniti s to besedo ; cvetje lepih čednosti smo namreč namerjali priporočati dragim bravcem ter ga kazati in popisovati zlasti v zgledih svetnikov in svetnic raznih redov svetega očeta Frančiška. Govorili smo torej vedno le o duhovnem cvetju, ki je gotovo lepše in koristniše, kaker cvetje v navadnem telesnem pomenu. Ali kajne ! lepo je pač tudi to, — cvetje v pervotnei» pomenu besede; saj ravno zato tudi kaj duhovno izverstneg8 imenujemo „cvetje“, ker je pravo cvetje tako lepa, tako mila i® prijetna stvarca božja. In ravno ker je cvetje samo na sebi tako lepo, zato tudi druge reči ž njim lepšamo, ne le domače in p°' svetne, temuč tudi božje in cerkvene. Cvetje torej veselje in radost pomeni, ljubezen in vdanost naznanja. Zato se dičijo s cvetjem svatje na ženitbah in novih mašah, zato se s cvetjem pa tudi pogrebi poveličujejo, lepotičij0 grobi naših ljubih. *) F e ko n j a, ^Razširjava kristianstva med Slovenci" v Letopisu sl«*-Matice za leto 1884. str. 140. Cerkev in cvetje. — 17 — Cerkve so s cvetjem okrašene ob veselih slovesnostih. Pa pobožne dušice tudi ob delavnikih rade prinašajo kitice in pu-šeljce v dar Materi Božji ali drugim svetnikom, ter njih podobe kitijo ž njimi. Ker je torej potemtakem lepšanje s cvetjem tako pomenljivo, tako natorno in v cerkvi tako navadno, mislimo, da smemo v tem našem „Cvetju“ enkrat tudi o „cvetju“ v pervotnem pomenu spregovoriti in povedati, kako se nam zdi, da bi se ž njim mogla prav in primerno lepšati cerkev, ali keteri koli kraj, ki je Bogu posebno posvečen za daljši ali krajši čas. Zlasti mislimo, da smemo drage brate in sestre našega tretjega reda spodbujati k temu, kar bi v tem oziru mogli tudi oni storiti k časti Bogu, bližnjemu pa k povzdignjenju in duhovnemu veselju. Za čast službe božje imajo skerbeti udje tretjega reda vže po svojem vodilu. To namreč veli v II. poglavju, §. 12 : „Vsak po svoji moči naj nekoliko zlože, da se bodo vbožniši izmej števila udov, zlasti keder obole, podpirali, ali da se bo skerbelo za čast službe božje“. — Torej tudi z denarjem naj bi pomagali, da se bo služba božja v njihovih shodnih cerkvah obhajala sè vso častitljivostjo, ki gre najvažnišemu obredu katoliškemu. Ta denar ima biti pervič za to, da se kupi, kar je sploh potrebno pri službi božji — kaj je to, ve vsaki, ni treba torej, da bi mi tukaj dopovedovali — drugič pa, kaker je očitno iz besed samih, za to, da se pripravi tudi, kar je potrebno posebej k časti in častitljivosti službe božje, dragoceniša oltarna oblačila, čeznavadna olepšava cerkve ali oltarja itd. Tretjeredniki imajo potemtakem po svoji moči skerbeti za vse, kar more pripomoči k povzdignjenju bogoslužnih obredov v lijih cerkvah. In meni se zdi, da bi mogli marisikaj storiti brez posebnih stroškov. Da vam nekoliko pojasnim, kaj s tem mislim, zato vam hočem, dragi bratje in sestre, obširniše spregovoriti o lepšanju cerkev in oltarjev ter sploh posvečenih krajev s cvetjem. Dokazati hočem torej, da so cvetlice v cerkvi primerno lepotičje ; drugič bomo presodili kakšne in ketere so v ta namen najprimerniše ; nadalje se bo govorilo o tem, kako, kje, kedaj jih je prav rabiti; naposled boste skorajda gotovo radi izvedeli tudi, kje se dobivajo, kako se množe in hranijo cvetlice, ki so najprimerniše za cerkveno olepševanje. I. Cvetlice so v cerkvi primerno lepotičje. Kaker čednosti svetnikov božjih radi primerjamo cvetlicam, čistost beli liliji, ljube- — 18 — zen erdeči roži, ponižnost modri vijolici itd., tako nas nasproti cvetlice zopet na čednosti spominjajo. Cerkev pa je kraj, kjer ima vse buditi le misli na Boga in bogoljubno življenje, na Svetnike božje in njih lepe čednosti. G-otovo so torej cvetlice v cerkvi popolnoma opravičene. Zato so se rabile vže v pervih stoletjih, kaker sporočajo razni stari cerkveni pisatelji. Minucij Feliks, eden pervih izmej njih, piše v knjigi „Okta-vij“, kjer brani kristijane in njih šege proti starim paganom, v 38. poglavju: „Kedo ne ve“, pravi, „da se veselimo spomladanskih cvetlic, ko tergamo spomladno rožo in lilijo in kar je še mej cvetlicami prijetne barve in dišave. Te rabimo namreč ravno tako potresene, mehke in razdeljene, kaker tudi z venci ovijamo vratove. Da pa glave ne venčamo, prizanesite ; cvetlični prijetni duh zajemljemo z nosom, ne sè zatilnikom ali z lasmi.11 — Začetne besede kažejo, kako so se vže pervi kristijani veselili cvetlic ter se jih v ta namen brez pomiselka posluževali ; na dalje pa vidimo, kako jih niso hoteli rabiti po navadi ajdovske prazne vere in mehkužnosti. Da so se pa v resnici tudi cerkve, zlasti ob praznikih po-tresale in lepšale s cvetlicami, priča sveti Hijeronim, ki v nekem pismu do Helijodora hvali mašnika Nepocijana, ker je cerkve in zbore marterniške z raznimi cvetlicami in drevesnim perjem ter tertnimi listi lepšal (qui basilicas ecclesiae et martyrum concilia-bula diversis floribus et arborum comis vitiumque pampinis adumbravit). Za praznike slovečih marternikov so vedeli pervi kristijani celo po zimi najti cvetja. Sveti Pavlin, škof v Noli na južnem Laškem, pravi v pesni na čast svetega Feliksa, ki se praznuje 14. dan prosinca meseca : „S cvetjem potresite tla, ovenčajte s kitami prage, Zima škerlatasto diši spomlad, bodi leto cvetoče Preden je čas, natora se vdaj posvečenemu dnevi; Vence na'grob si marternikov dolžna tudi zemlja *)“. *) Paulini Nolensis carmen XVIII. Natalis Pelicis III. (proti koncu). V izvirniku Ferte Deo pueri laudem, pia solvite vota, Et pariter castis date carmina festa choreis, '•^Sl i”1 Spargite flore solum, praetexite limina sertis: 23 Purpureum ver spiret liiems, sit floreus annus t" Anto diom, sancto cedat natura diei. ELMartyris ad tumulum debes et terra coronas. — 19 — Eavno to nam nadalje pričajo besede poglavitnega mej starimi kerščanskimi pesniki, Prudencija, ki pravi v pesni na sveto Evlalijo, luzitansko devico : „Tergajte modre vijoličice, Kervno rumeni berite žafran: Zimi ne manjka prijazni tegà. Led tudi taja se, oprtlšča poljè, Polna cvetlic da košarica bo. Glejte tako zmej košatili peres Dečla in dečko darujte dari : V sredi plešočih jaz vence pa bom V perstnih pletene verstali daroval, Vvele, ne drage, pa praznične lé. Zdi se tako nam častiti kosti In pa nad njimi postavljen oltar; Ona kleče pa pri božjih nogah Gleda le-to le ter svojim ljudstvàm S pesnijo vklonjena dobro želi.*) Tudi sveti Gregor iz Tursa pripoveduje o pobožnosti nekega moža, ki je imel navado lilije ob času, ko cveto, nabirati ter jih po cerkvenih stenah obešati (solitus erat flores liliorum, tempore, quo nascuntur, colligere ac per parietes aedis appendere) in sveti Avguštin hvali neko vbogo slepo ženico, ker je cvetlice *) Aurelii Prudentii Clementia IIsqÌ GTSCpuvcov hymn. III. Eulaliae virgini Lusitanae. V izvirniku so te tri končne kitice take : Carpite purpureas violas Sanguineosque crocos metite : Non caret his genialis hyetns, Laxat et arva tqpens glacies Floribus ut cumulet calathos. Ita comantibus e foliis Munera virgo puerque date : Ast ego serta choro in medio Texta feram pede dactylico Vilia, marcida, festa tamen. Sic venerarier ossa libet Ossibus altar et impositum ; Illa Dei sita sub pedibus Prospicit haec, populosquo suos Carmine propitiata fovet. — 20 — prinašala na grob svetega Štefana, ker ni imela nič drugega, da bi bila darovala. Ali stari kristijani niso gledali zlasti na unanjo lepoto. Ta jim je bila le pomembno znamenje, ki jih je povzdigovalo k premišljevanju višje, čeznatorne lepote. O rastlinah in njih zelenje in cvetju velja to prav posebno. Lovor n. pr., ki čez zimo zelen ostaja, jim je bil podoba liekedanjega vstajenja od mertvih, paljma jim je pomenila zmago, oljika jim je bila podoba večnega miru, grozd podoba nebeškega vživanja; vse te podobe nahajamo na premnogih starih spominikih. Nadalje je vže svetemu Ciprijanu lilija podoba čistega življenja, roža znamenje marterništva. Ob času, ko je cesar Dacij divjal zoper cerkev, kliče Ciprijan : „0 blažena cerkev naša, ke-tero ob naših časih slavna kri marterniška osvetljuje! Prej je bila v delih bratovskih bela, zdaj je v marterniški kervi škerla-tasta; nje cvetju ne manjka niti lilij, niti rož.“ (Pismo VIII. na koncu.) Pa roža je tudi podoba Kristusova in od tod prihaja pač, da še zdaj papeži 4. nedeljo v postu posvečujejo zlato rožo, ki jo potem v dar pošiljajo knezu, kralju ali cesarju, ki je po pobožnosti in zaslugah za katoliško cerkev vreden tako posebne časti. Po vsem teni se ne bomo čudili, ako naša mati sveta cerkev ne le ne vgovarja lepšanju hiše božje in oltarjev z rastlinami, temuč celo veli, da naj se veliki oltar opravi ob večih praznikih ali keder ima škof maševati, kar najlepše se more, vender po različnosti in zahtevah časov. („Altare majus in festivitatibus solemnioribus aut episcopo celebraturo, quo splendidius poterit, pro temporum tamen varietate et exigentia ornabitur.“ Caeremo-niale Episcoporum. Lib. I. Cap. XII.) Tu sicer ni naravnost rečeno, da se ima oltar opravljati z rastlinami in cvetlicami ; ali rečeno je, da se ima opravljati ob raznih časih različno. Ti „razni časi“ pa niso razni cerkveni časi, temuč razni letni časi, iz česer se more sè vso gotovostjo sklepati, da je tu govorjenje o nečem, kar je v raznih letnih časih različno. In kaj bi moglo to biti, ako ne rastline in njih cvetje ? Na drugem mestu pa se cvetlice tudi naravnost imenujejo. V gori naznanjenem poglavju veli škofovski obrednik, da naj se cerkev ob velikih slovesnostih, zlasti ko ima škof priti, — 21 — celo tudi od zunaj okoli vrat olepotiči s cvetjem in zelenjem: „Si igitur festivitas erit praecipua et de solemnioribus illius ecclesiae, primum a parte exteriori ornandae erunt valuae ipsius floribus, ramis et frondibus virentibus, bracteolis aut fasciis diversi coloris appensis vel colligatis kaker nalašč. Ob četerti na ednajst dopoldne pričel se je pomikati sprevod duhovnikov in bogoslovcev iz dvorane svetega Alj-luuza v „St. Mary’s Seminary11. Najnaprej je nesel eden znamenje Svetega križa v sredi mej dvema akolitoma ; za temi so šli bogo-sl°vci omenjenega seminarija (vseh okolu 200), potem duhovniki k°goslovci in drugi uredniki zbora, predniki duhovnih redov, ''uvnatelji semeniški. Pred nadškofovo rezidenco obstal je spre-v°d; tu so se pridružili prelatje, najprej monsinjori, infulirani °Patje z belimi mitrami, slednjič škofje in nadškofje v popolni Cei>kveni opravi, v erdečih pluvijalih, in najzadnji papežev poslale (delegat), nadškof boljtimorski, milostivi gospod Džem s Gibens yIames Gibbons) s pastirsko palico. Pred papeževim poslancem m uesel eden nadškofovski križ in spremljali so ga generalni vi-ar'.j boljtimorski Edvard Mek Kolgen (Mc Colgan) kot „sacerdos assistens“ in dva častna dijakona. Ko so prišli v cerkev, zasede-1° duhovniki perve stole, prelatje pa vstopijo v svetišče (sanctua- — 28 — ry). Slovesno pontifikalno mašo je služil starosta ameriških višjih pastirjev, nadškof sentluiški, nrilostivi gospod Peter Kenrik (Peter R. Kenrick). Po maši je imel morda najboljši govornik ameriški, nrilostivi gospod nadškof filadelfijski veličasten slavnostni govor. Zatem se je zbor odperl. Udje zbora so molili vero ter prisegli, in nazadnje podelil je apostoljski legat papežev blago-goslov. Po tej zgodovinski slavnosti vernila se je procesija zopet k nadškofovski palači ter deloma v dvorano svetega Aljfonza. V resnici je moral biti veličasten pogled, videti zbrano vse višje duhovništvo Zedinjenih Deržav. Kolika razlika mej pervima dvema zboroma in sedanjim ! Pri pervem velikem zboru (leta 1852), ki mu je bil predsednik milostivi nadškof boljtimorski in apostoljski legat Frančišek Patrik Kenrik (Kenrick), je bilo 6 nadškofov, 25 škofov, 1 opat z mitro, 11 predstojnikov duhovnih redov in rektorjev semeniških ter 12 generalnih vikarijev. Pri drugem zboru (leta 1866), ki mu je zopet nadškof boljtimorski ko papežev delegat predsednik bil, je bilo pričujočih 7 nadškofov, 39 škofov, 2 infulirana opata, 24 generalnih vikarijev, 19 pred-njikov duhovnih redov in 7 semeniških rektorjev ; ta Tretji zbor pa je štel 13 nadškofov, 60 škofov — (in 5 škofov iz Kanade ter apostoljskega vikarja severnega Japana, ki pa niso imeli gla-su v zboru), 7 opatov, 1 apostoljskega prefekta, 11 monsinjorjev, 18 generalnih vikarijev, 23 redovnih prednjikov, 12 semeniških ravnateljev in 90 bogoslovcev. Kolik napredek v kratkem času ! Seje zbora so bile neketere javne, druge pa tajne. Kaj se je sklenilo, ne vemo natanko, ker so deležniki sprise go zavezani molčati. Po zboru so se poslali sklepi v Rim in še le ko bodo od svetega očeta poterjeni, bodo v Zedinjenih Deržavah postavni in veljavni. Mej zasedanjem zbora so imeli naj iz ver stilisi govorniki iz* mej prelatov vsak dan pridige v stolni cerkvi. — 13. novembra je bila slovesna černa maša za vmerle ude ameriške hijerarhije-Maševal je nadškof sanfransiški (San Francisco, Col.), pomožni škof njujorški je imel pa pridigo „o mertvih“. V njej se je spominjal tudi našega Frederika Barage, keterega spomin je ravno tako drag Slovencu kaker Amerikancu. Zbor se je končal s procesijo 7. dan decembra meseca. Omeniti moram, da se je ljudstvo pri vsem tem jako spoštljivo, v resnici amerikansko obnašalo. Pri procesiji namreč sneli — 29 — so vsi, katoličanje kaker protestantje, klobuke z glav in mir in izboren red je vladal povsodi. Kaka razlika mej protestantskim Boljtimorom in mnogim katoliškim mestom v katoliški deželi, kjer se pa celo procesija s presvetim Resnim Telesom prepoveduje. Amerikanci se znajo vesti d rugaci. Družine boljtimorske so cel zbor vabile na kosilo in enkrat je celò mesto napravilo kosilo (dinner), pri keterem so pervi činovniki boljtimorski z izbornimi govori pozdravljali očete katoliške Cerkve Ameriške. Neka bogata katoličanka iz Vvčšintna poklonila je škofom pol milijona dolarjev za katoliško vseučilišče. Lepo darilo ! V avstrijski veljavi bi zneslo 1 milijon in 200 tisoč goljdinarjev. Svoje katoliške ljudske šole, srednje šole, učiteljske pripravnice in semenišča vže imamo — zdaj dobimo še katoliško vseučilišče. Naj blažena Devica, ki je do zdaj tako vidno varovala sveto Cerkev sebi izročeno, tudi še nadalje blagoslavlja trud svojih otrok, naj blagoslavlja ona, ki jo venča dvanajstero zvezd, tudi zvezdnato zastavo te dežele !“ — V poznejšem zasebnem pismu nam je poslal prijatelj gospod Solnce izrezek iz protestantskega časnika „Wabasha Herald“, ki ne moremo, da bi ga ne podali častitim bravcem ; naj izvedo Slovenci, kako v Ameriki celo protestantje spoštujejo skromnega slovenskega misijonarja gospoda dekana Trobca. Omenjeni list piše v izvirniku : „Rev. Father Trobec is in Baltimore attending the meetings of thè Plenary Council now in session in tliat city ; he will return before Christmas. Wabasha has no more valuable Citizen than Father Trobec and bis earnest and self-sacrificing labors for the advancement of religion here are worthy of all praise. We trust that he will return to bis work refreshed and invigo-rated by the short respite from his exhausting duties, which he has so well earned.“ To je po prestavi gosp. Solnca : «Prečastiti oče Trobec je v Boljtimoru prisoten pri sejah Občnega Zbora, ki sedaj zboruje v onem mestu. Vvabaša ga nema bolj cenjenega deržavljana, kaker je oče Trobec, in njegova resna in požertvovalna delavnost za napredek vere tukaj je vredna vse hvale. Upamo, da se poverne pokrepčan in oživljen po kratkem počitku od svojih truda polnih dolžnosti, katerega je tako zelo zaslužil.11 Gospod Solnce dostavlja: «Prestava ni ravno v duhu slo- — 30 — venskega jezika, ali je zvesta. To je gotovo lepo priznanje od protestantskega časopisa ; marsikateri evropski časnik, ki ga katoličani urejujejo, bi ne pisal v tem duliu.“ — - Z t - Zahvala za vslišano molitev. Z Ježice blizu Ljubljane: Vže več časa sem imela na roki nadlogo, da mi je iz srednjega persta kar nenadoma začela sama od sebe kri teči. To me je v mnogih opravilih močno oviralo in nadlegovalo ter nisem vedela, kako si pomagati. Poskušala sem zdravila, pa vse zastonj : obernila sem se tedaj do svetega Antona Padovanskega in obljubila, da bom v „Cvetju“ dala razglasiti, ako mi izprosi zdravja pred tronom nebeškega Očeta. Opravila sem devetdnevnico in, hvala Bogu iu svetemu Antonu ! popolnoma sem ozdravela. U. P. Iz Novega Mesta: Mati so mi nevarno zboleli ; tudi še v drugih, dušnih in telesnih potrebah sem bila. Tedaj se zatečem k Jezusu, Mariji, svetemu Jožefu in svetemu Antonu Padovanskemu, opravim devetdnevnico in kmalu sem bila vslišana. Torej bodi hvala izrečena Jezusu, Mariji, svetemu Jožefu in svetemu Antonu Padovanskemu za veliko milost in pomoč, da sem bila obvarovana pred veliko nesrečo in da sem skušnjo srečno prestala. Ludovika Fr. Iz Kanalske dekanije: Dne 17. julija 1884 sem bil v zelo veliki sili in zadregi. Bal sem se, da pridem zelo v škodo. Več pomočkov sem poskusil, pa vse zastonj. Bral sem pa v „Cvetju" mnogo o slavnem svetniku, svetem Antonu Padovanskem. Serčno se mu priporočim in res, hitro mi je bilo pomagano. Pri neki drugi priložnosti, dne 27. septembra 1.1. sem bil zopet vslišan. Vže pri pervi priložnosti sem hotel po „Cvetju“ razodeti svojo srečo, ako se mi izpolni, kar želim, in v drugič ravno tako. Čast in slava in zahvala bodi Bogu in Materi božji in svetemu Antonu Padovanskemu zdaj in vekomaj. Amen. J. S. — 31 Iz Gorice: Seréna zahvala svetemu Antonu Padovanskemu za mnogo dobrot, ki sem jili prejel po njegovi priprošnji v dušnih in telesnih zadevah, za najdene reči itd. J. K. Prevali: Ker sem bil iz velikih skerbi rešen skozi priprošnjo in zaupanje na Devico Marijo in svetega Antona, bodi s tem naznanjena moja zahvala. M. M. Iz Ljubljane 25. XII. 1884: Ker sem zadnje čase več bral in slišal, kako mogočen pri-prošnjik je sv. Anton Padovanski zlasti v boleznih in dušnih stiskah, zatekel sem se tudi jaz zaupljivo k njemu, da mi pomore iz nevarne bolezni na pljučah, ki je trajala čez tri mesece. V ta namen sem mu daroval devetdnevnico, ne brez zaželenega sadu. Kaker sem upal, tako se mi je tudi zgodilo. Bolezen pojenjuje in prepričan sem, da popolnoma ozdravim, ker ga ne neham prositi, dokler me ne vsliši on, ki tolikanj premore pri Gospodu našem Jezusu Kristusu, ki se je rodil, da reši rod človeški. Bodi mu večna čast in hvala ! J. L. Iz Št. lija dne 26. XII. 1884: Zbolelo mi je neko živinče na skoraj neozdravljivi bolezni; obljubil pa sem, ako ozdravi, da to priobčim v „Cvetju“, in res ! živinče ozdravi brez vsakojakega zdravila na priprošnjo sv. Frančiška in sv. Antona. — Tudi druga prošnja, s kojo sem se ober-nil k svetemu Antonu, bila mi je popolnoma po volji vslišana. Naj služijo te verstice v povzdigo zaupanja in češčenja teh mogočnih svetnikov! M. V. Iz Starega Terga pri Slov. G radei: Nevarno in nagloma so nam oče zboleli. Mislili smo si vsi, da jim ne bode mogoče več svetih zakramentov prejeti. V tej žalosti smo se otroci njihovi zatekli k svetemu očetu Frančišku, da bi nam njegova priprošnja očeta ohranila. Kaker verujemo, so moramo le priprošnji tega svetnika božjega zahvaliti, da je °četu vže drugi dan toliko odleglo, da ni bilo več smertne nevarnosti. Zato izrekam tukaj očitno zahvalo trojedinemu Bogu ib svetemu očetu Frančišku. M. Z. tretjerednica. — 32 — Iz Tominskega okraja: Neka ženska je bila celih 16 tjednov hudo bolna. Vsa zdravila so bila zastonj. Vže so bili obupali, da bi še kedaj ozdravela. V tej stiski še oberne k sv. Antonu in obljubi dati za sveto mašo njemu na čast ter naznaniti v „Cvetju“, ako bo vsli-šana njena molitev. In ni je prevarilo. Od tistega časa se ji je na bolje obernilo in zdaj je popolnoma zdrava. M. K. Od raznih drugih strani smo prejeli poslednji čas mnoge zahvale, ki jih ni mogoče vseh natisniti vže v ta zvezek. Natisnile se bodo vsaj znamenitiše prihodnjič. Prosimo torej poterp-ljenja za ta pot ! -----C5-OOC3------ Priporočilo. V pobožno molitev se priporočajo: vmerli udje 3. reda g o r i š k e skupščine : Neža (sestra Terezija) Kragulj f 8. XII. 1884, Ana (s. Elizabeta) Bajec f 10. I. 1885, Štefan (br. Peregrin) Pavlin j- 24. I. 1885; kamniške skupščine: Uršula (Terezija) Rupret f 23. sept. 1884, Ana (Frančiška) Hribar f 8. nov. 1884, Marija (Neža) Selšek f 12. dec. 1884, Katarina (Elizabeta) Balič -j* 8. jan. 1885; trebelske skupščine: Marija (Brigita) Nachtigal f 27. dec. 1884, Frančišek (Jožef) Šaver f 17. jan. 1885; duhovnik za razsvitljenje in pomoč božjo v posebni zadevi, spreobernjenje preklinjevavcev, pijancev, zanikernih v obiskovanju božje službe; otroci, ki pasejo živino in vsled tega cele mesce božjo službo zanemarjajo ; za stanovitnost dobrih sklepov in obljub svetega misijona ; poravnanje nekih zamotanih in nevgodnih zadev pri zidanju nove cerkve svetega Jožefa; neka tretjerednica iz Šent Lovrenca pri Ptujem; neka terdovratna oseba za spreobernjenje, da bi se zboljšale razmere zavoljo nje; neka vdova, ki je namenjena prevzeti neko posestvo in sprejeti neko osebo v svoje delo, da bi se zgodilo vse, kaker je Bogu k časti, nji in otrokom pa v časni in večni blager; neka tretjerednica, da bi neko dragoceno in težko prisluženo reč, ketero je izgubila, kmalu našla. ------------------ /