Jakob Medved O načelih za pisavo tujih geografskih imen Pravilna pisava in izgovorjava t u j i h geoarafskih imen dela ve l i ke težave tako nam geografom pr i našem s t ro - kovnem in pedagoškem delu, kot dnevnemu časopis ju, radi - u, t e l e v i z i j i i t d . Moderna sredstva množičnega obvešča- nja prinašajo raz l ične tu je vp l i ve in pojmovanja, kar us tvar ja vedno večjo zmedo v pisavi in izgovor jav i tu - j i h geografskih imen. To zmedo pa še pospešuje de js tvo , da Slovenci nimamo svojega at lasa sveta, razen skromnih šolskih a t lasov , pa še te so nam p r i p rav i l e hrvatske za- ložbe. Zato je t o l i k o bo l j razvese l j i vo , da se je za- ložba Mladinska knj iga od loč i la in vs tav i l a v svoj pro- gram tudi izdajo slovenskega at lasa sveta. Ob pr ip rav i tega atlasa se je po jav i lo vprašanje pravi lne pisave tu - j i h geoorafskih imen. Za bol jšo o s v e t l j i t e v celotnega problema pisave t u j i h geografskih imen je potrebno, da si na jpre j ocjledamo obstoječa načela. Kaj pravi o tem Slovenski pravopis? "Bol j ko je ime v splošni r a b i , b o l j je podomačeno, tako v pisavi kakor v izgovoru. Samo v domači, dost ik ra t pre- vedeni o b l i k i pišemo: - imena držav, pokraj in in otokov: A l zac i j a , Burgundi ja, Nova Fundlandi ja, K i k l a d i , Cej lon, - občne pojme v sestav l jen i zemljepisni o b l i k i : Tevto- burški l e s , Mesinska ožina, Kapverdski o t o k i , L i b i j - ska puščava; - imena večinoma vseh več j i h rek: Donava, Laba, Aniža, Adiža, Tisa, Pad, Ren, Temza, Loara, Mozela, Garone, Rodan a l i Rona, Sena, N i l , M i s i s i p i ; - imena skorai vseh g o r o v i j : Alpe, P i r e n e j i , Karpat i , Voqezi, Krkonoši, Sudet i , Kavkaz, Himalaja, Ko rd i l j e - r e ; - imena nekaterih bo l j znanih k ra jev : P u l j , Skopl je, B i t o ! j , Solun, Gradec, Videm, Ogle j , Tunn , Mi lan, Lizbona, Rim, Neapelj, B ruse l j , Budinpešta; - imena zemljepisnih pojmov, ki j i h v ce lo t i a l i skoraj redno prevajamo: Tihi ocean, Velikonočni otok, Ognje- na zemlja, Skalne gore, Reka sv.Lovrenca, Sv.Helena, Mrtvo murje* (1 ) . Kaj pravi o tem metodika geografskega pouka: "Načelno naj ve l j a pravi I o, da uporabljamo vsako geografsko ime v i z v i r n i o b l i k i i n i z v i r n i p i s a v i . So seveda izjeme. Vsekakor je treba paz i t i na pravi lno t r ansk r i bc i j o in in pravi lno naglašanje, z l a s t i ve l ja to za angleška in francoska imena. V tem pogledu se moramo držat i p rav i l slovenskega pravopisa* ( 2 ) . Med zahtevami slovenskega pravopisa in metodike so ve- l i k a nasprot ja . Avtor metodike je ta nasprotja začu- t i l , zato se ni mogel v c e l o t i s t r i n j a t i s pravopisni- mi p r a v i l i in je postav i l zahtevo, da vsako geografsko ime pišemo v i z v i r n i o b l i k i . V okviru metodike geograf- skega pouka pa to vprašanje ni mogel t eme l j i t e j e ob- ravnavat i , zato je dostav i l "odnosno v skladu s pravo- pisom". Načela našega pravopisa o p isavi t u j i h geografskih imen so se mi že pr i prv ih poizkusih zdela nelogična in ne- dosledna. Kaj je znan kra j? Komu je znan, a l i prepro- stemu človeku a l i izobražencu? Zakaj mi je Neapelj bo l j znan kot Salzburg? Zakaj so mi mesta Tur in , Mi lan, Lizbona, Brusel j in Florenca bo l j znana kot npr . Zur ich, Munchen, Koln i t d . Zakaj moram p i sa t i levtouurški les in Schwarzwald? Zakaj lahko pišem Ognjena zemlja ne smem pa napisat i Ve l i k i za l i v namesto Tajvana. A l i ni je Ognjena zemlja a l i T ierra del Fuego bo l j znana in če j e , od kod mi je bo l j znana? A l i pravopisno prav i lo m is l i bo l j znane kraje glede na b l i ž i n o , glede na tes- nejše s t i ke in glede na večkratno pr isotnost tega ime- na v naše» vsakdanjem ž i v l j e n j u a l i pa mogoče na bo l j znana poslovenjena imena. Če bi pravopisno prav i lo slonelo na prvi h i po tez i , pote» smatram, da so Munchen, Zurich in New York naši« ljudem ravno tako znani kot Lizbona, Brusel j a l i Florenca. Zakaj j i h to re j ne sme- mo p i sa t i v podomačeni o b l i k i . Smatram, da ta hipoteza ni p rav i l na . Verjetno bo bo l j ustrezala druga, o bo l j znanih podomačenih ob l ikah. Da 6i to hipotezo preizku- s i l i , s i moramo najpre j og ledat i ,kda j in odkod so ta imena p r i š l a in kako so se p r i nas "podomačila". Za ta namen se» pregledal vse geografske a t lase , o ka te r ih H sem predvideval, da so lahko v p l i v a l i na "podomačenje" t u j i h geografskih imen. Ned na js tare jš imi a t l a s i , k i so j i h uporabl ja le gimna- z i j e na našem ozemlju. je ATLAS DER NEUS1EN GEOGRAPHIE, k i je izše l okrog le ta 1842 ( 3 ) . V večini primerov a t - las uvaja nemška imena. Pr i tem pa je dokaj nedosleden. Izvirna imena uporablja v anglosaškem svetu, F r a n c i j i , Špani j i ter deloma v Rus i j i (Mertwoj Bay, Swiatoi nos i t d . ) . Ponemčena imena se u v e l j a v l j a j o z l a s t i v I t a l i - j i (Mailand, Neapel, Turin i t d . ) na Bližnjem in sred- njem vzhodu, na Kitajskem i t d . Nekoliko pozneje je i z - šel Grossov at las ( 4 ) , k i je uvedel že bo l j dosledno nemško t ransk r ipc i j o t u j i h geografskih imen, z l a s t i v I t a l i j i , v Portugalski (npr . prv ič se pojavi ime Lisabon, toda v oklepaju je že vedno izv i rno ime L i s - boa), v Rus i j i i n B o l g a r i j i . Izvirr.a imena pušča v anglosaškem, francoskem in španskem področju. Kocenov a t las (5) pomeni nadal jn i korak v pcnemčevanju geograf- skih imen, z l a s t i za Srednjo Evropo ( k j e r izg ine jo zadnja pol jska imena), I t a l i j o , Vzhodno Evropo in A f - r i k o . Prof .Simon Rutar in Fran Orožen sta p r i r e d i l a prv i zemljepisni a t las za l judske šole s slovenskim učnim jezikom za Kranjsko i n Primorsko ( 6 ) . Ta prvi sloven- ski šo lsk i a t las je povzel nemške k r i t e r i j e za pisavo t u j i h geografskih imen. Podobno kot Nemci sta začela tudi Rutar in Orožen temel j i to s loven i t i vsa imena go- r o v i j , rek, za l i vov , mor i j , otokov, polotokov, - tov , jezer i t d . Verjetno je na t e j s topn j i razvoja sloven- ske ku l ture in slovenskega naroda b i l o potrebno doka- z a t i , da imamo tudi Slovenci svoja geografska imena i n svoje geografske termine. Pr i s lovenjenju za l i vov , mo- r i j , polotokov in otokov sta izredno dosledna, ne g le- de na raz l ična jezikovna področja. Precej drugačne k r i - t e r i j e pa uporabl jata p r i kra jevnih imenih, saj sp re j - meta vrs to nemških imen (npr . Lissabon, Turin) a l i pa j i h skušata "podomačiti" (npr . Napul j , M i lan ) . Pri p i - savi angleških, francoskih in španskih imen obdržita v ce lo t i nemške k r i t e r i j e , razen redkih izjem (npr . Novi Jo rk ) . Vsa slovanska imena pišeta v podomačeni o b l i k i . Z Zemljepisnim atlasom za l judske šole s slovenskim učnim jezikom ("/) je Orožen dosegel ve l i k napredek, z a l s t i v metodičnem pogledu, k i ga vse do danes še n i s - mo preseg l i . Pr i pisavi t u j i h geografskih imen je ob- držal enaka načela. Dosledno sloveni nemška in slovan- ska geografska imena, medtem ko francoska, angleška, portugalska, španska in nekatera madžarska imena piše v i z v i r n i o b l i k i (npr . Keezkemet, Szegedin). V nasled- njem a t lasu , k i je b i l namenjen l judskim šolam s s l o - venskim učnim jezikom na Koroškem in Štajerskem (8) je Orožen še bo l j jasno izob l ikova l k r i t e r i j e za pisa- vo t u j i h geografskih imen. V "podomačeni" o b l i k i piše vsa t i s t a geografska imena, k i j i h prevajajo tudi Nemci; t o re j dosledno uve l j av l j an je nemških k r i t e r i j e v p r i p i - sanju t u j i h geografskih imen. Prvi šo lsk i a t las v predvojni Jugos lav i j i ohrani v glavnem Orožnova načela p r i p isavi t u j i h geografskih imen, lahko pa opazimo malenkosten napredek ( 9 ) . Pr i v r s t i i t a l i j a n s k i h in nemških mest piše v oklepaju tu- di i z v i r no ime (npr.Neapelj - Napoli) a l i pa uvaja sa- mo i zv i rna imena (Tor ino, Milano i t d . ) . Novi a t las za osnovno šolo (10) , k i ga je izdala založba Uči la v Zagrebu pomeni k l j ub skromnemu obsegu ve l i k k v a l i t e t n i napredek p r i p isavi t u j i h geografskih imen. Urednik slovenske izdaje prof.T.Oblak je ver je tno imel tehtne razloge, da ni upošteval pravopisnih p rav i l p r i p isavi t u j i h geografskih imen, saj piše Skopje, Pula, Lisboa, B i t o l a , Torino, Milano, Venezia i t d . namesto Skopi j e , P u l j , Lizbona, B i to l j " , Tur in, Milan i n Benetke, kot zahtevajo pravopisna p r a v i l a . Najnovejši desežek je V e l i k i šo lsk i a t l a s , k i ga je izdala založba Uči la v Zagrebu. Urednik je Z.Dugački, slovensko izdajo pa je ured i l cr.V.Bohinec (11) . Pr i p isavi t u j i h geografskih imen pomeni ta at las ve l i k korak nazaj v pr imer jav i z Oblakovim atlasom a l i p3 z atlasom iz l e ta 1923. Pr i pisavi k ra jevn ih imen uve l jav- l j a stara Orožnova načela, pr i pisavi imen pokra j in in gorov i j pa je brez vsakih načel (npr.Teutoburška šuma, Thurinški l es , Schwarzwald, Švabska j u r a , Schwaben, Saška, Schleswig - Ho ls te in , G a l i c i j a , Roztocze i t d ) . V Po l j sk i p r i imenih gora dosledno uporablja pol jska imena, čim pa preidemo pol jsko r.ejo t i k r i t e r i j i več ne v e l j a j o . Podobna mešanica" podonačenih" in i z v i r n i h imen je v obeh Amerikah in na os ta l i h cc l inah . Če sedaj po bežnem pregledu razvoja "pocosačevanja" tu - j i h geografskih imen skušano na kratko povzeti od kod se je uve l j av i l a taka t ransk r i be i j a t u j i h geografskih imen, lahko ugotovimo naslednje: 1. Nemški vp l i v in germanizaci ja sta povzroč i l i dve pos led ic i : - s prevodi nemških.atlasov smo s p r e j e l i tudi n j i - hove k r i t e r i j e za pisavo t u j i h geografskih imen te r sp re j e l i vrsto imen iz nemščino: - borba p ro t i germanizacij i je sprož i la težnjo po s loven i zac i j i t u j i h geografskih imen, še prav po- sebno pa v nemški s f e r i . 2. Srbohrtvaski vp l i v je- napravi l ve l i ko škodo, z l a s t i zato, ker Slovenci nismo sami i z d a j a l i svo j ih šo l - skih a t lasov, temveč so j i h za nas p r i p r a v l j a l e h r - vatske založbe. S tem je polagoma prod i ra l tudi vp l i v fonetičnega pravopisa ( p i š i kakor govor iš ) ,k i se je z a l s t i u v e l j a v i l p r i ruskih imenih ( K i j e v , Jergeni , Onjeper) in p r i š t e v i l n i h imenih v nekdanjet kolonialnem svetu. Obstoječa pravopisna p rav i l a o pisavi t u j i h geografskih 15 imen se to re j niso izob l ikova la na osnovi nekih zako- n i t o s t i h a l i p r a v i l i h , temvež so same poizkus " l e g a l i - zac i je " s tvarn ih razmer, k i so se izob l ikova le pod t u - j im vplivom. Zaradi tega se nobeno prav i lo ne da do- sledno upo rab l j a t i , temveč ve l ja samo za določene p r i - mere, k i j i h je nemški a l i srbohrvatski vp l i v že "po- donač i l " . Pri p rak t i čn i uporabi us tva r ja jo ve l iko zme- do, z l a s t i zato, ker j e p r i določenih državah vse do- vo l jeno, drugod pa lahko pišemo samo izv i rna imena. Posledice tega so, da se u v a l j a v l j a j o taka imena, kot j i h bo l j a l i manj vesten prevajalec prevede i z srbohr- vaščine, z vso obvezno navlako iz nemščine i n našimi tendencami, k i i z v i r a j o iz časov borbe pro t i germani- z a c i j i . S temi načeli s i ne moremo dosti pomagati p r i izdelav i obširnega geoqrafskega at lasa sveta, še več- je težave pa povzročajo pr i učno vzgojnem delu na vseh razvojnih stopnjah šolanja naše mladine. Problem pisave t u j i h geografskih imen zahteva načelno reš i t ev . Pri tem obstajata dve a l t e r n a t i v i : - a l i v z t r a j a t i p r i načel ih našega pravopisa ter nada- l j e v a t i sistem "podomačevanja" t u j i h geografskih imen; - a l i p r e i t i na nova načela, t . j . i zv i rno ob l iko . Za prvo var ianto govori težnja po upoštevanju pravo- pisnih p r a v i l , naša t r a d i c i j a in vzo r i , z l a s t i s t a r e j - ših šolskih atlasov druaih narodov. Pri tem bi morali nadal jevat i pot , k i jo že dolgo časa z ve l ik im čutom za prevajanje t u j i h imen opravl ja p ro f . S . l l e š i č . Toda po us ta l j en i praksi se nikakor ne bi mogli i z o a n i t i dvojnost i k r i t e r i j e v , k i so p r i nas že u s t a l j e n i . Ra- zen tega pa bi imela ta var ianta tudi vrsto negativnih posledic. Učenec bi res imel nekaj manj težav pr i osva- jan ju t u j i h geografskih imen, toda kva l i t e ta in uporab- nost teh imen bi b i l a dosti slabša. Učenec ne bi znal b ra t i tu je geografsko k i r t e , ne bi spoznal geografskih terminov v t u j i h j e z i k i h in ne bi znal b ra t i n i t i t u - jega voznega reda. Tuja geografska imena bi osvajal sa- mo i z ozkega slovenskega v i d i ka , ne pa i z širokega med- narodnega obzor ja. Uvajanje novih načel pr i pisavi t u j i h geografskih imen se je pr i nas šele začelo, medtem ko so mnoge tu je d r - žave ta načela že v ce lo t i u v e l j a v i l e . Zaostajanja za mednarodnim razvojem je predvsem kr ivo dejs tvo, da na- ša država samo formalno sodeluje z mednarodno komisi jo za geografska imena pr i OZN; nas je zastopal d r .Ve leb i t , Kol ikor vem,naši geografi p r i t e j komis i j i ne sodeluje- jo in ne sprejemamo nikake l i t e r a t u r e o splošnih sk le - pih i n o s t a l i š č i h posameznih držav o pisanju n j ihov ih geografskih imen. Čeprav komisi ja akt ivno dela že sko- r a j dve d e s e t l e t j i , je njeno delo pr i nas skoraj nezna- no. Spoznamo ga lahko le po r e z u l t a t i h v modernih ge- ografskih a t l a s i h , k i j i h i zda ja jo razno založniške h i - še v Zahodni in deloma tudi v Vzhodni Evropi. Osnovno načelo, k i ga osvajajo sodobni geografski a t l a - s i , j e , da vsako tu je geografsko ime pišemo v i z v i r n i o b l i k i . Pisava geoqrafskih imen v podomačeni a l i pre- vedeni o b l i k i ni dopustna, domača imena "bo l j znanih kra jev" lahko poleg izvirnega imena damo v ok lepaj . V jez iku naroda a l i države, k i a t las izdaja,so samo ime- na za njen nacionalni a l i državni t e r i t o r i j , imena druqih držav te r mo r i j , podmorskih ob l i k i n zal ivov izven te r i t o r i a l nega pasu posamezne države, odnosno njene posest i . Uve l jav l jan je teh načel pr i p isavi t u j i h geografskih imen ni samo nujna posledica vedno večjega zbl iževanja in gospodarskega sodelovanja ned posameznimi državami sveta, načela nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav in pravega internacional izma, temveč nnogo p r i - speva k več j i k v a l i t e t i i n p rak t i čn i vrednosti osvoje- nega topografskega znanja. Vsa geografska imena posta- nejo splošno ve l javna, internacionalna i n so uporabna v katerem k o l i jez iku brez prevajanja. Z o s v o j i t v i j o teh načel odpadejo tudi vse dileme, k i i z v i r a j o iz do- sedanjih p rav i l o pisanju t u j i h geografskih imen. Pr i praktičnem uve l j av l j an ju teh načel ni posebnih t e - žav v t i s t i h deželah, k je r je uvedena l a t i n i c a . Precejš- nje težave pa nastopajo p r i p rav i l n i p isavi rusk ih , k i - t a j s k i h , japonskih, arabskih in še nekaterih drugih imenih. Vrsto ruskih imen smo doslej p i s a l i fonet ično, sedaj je potrebno v s k l a d i t i pisavo teh imen s sp lošn i - mi nače l i . Posluževal sem se predvsem načel, ki so j i h pos tav i l i Rusi o pisavi n j ihov ih imen v l a t i n i c i . Kl jub temu pa posamezni narodi v Evropi le dokaj raz l ično p i - šejo ruska imena. Npr. Francozi p išejo Ladcžskoe ozero, Vostočno- Sibirskoe more; v ZRN pišejo Ladožskoje ozero, Vostočno- S ib i rsko je more; v DRN pišejo Ladozhskoje ose- r o , Vostotschno- S ib i rsko je nore; Angleži pa Ladozhskoye ozero i n Vostochno-Sihirskoye nore. Razlike so t o re j predvsem v pisavi " j " pred "e" in pr i p isavi č , š , i n ž. Po ustnih imfornaci jah z redak to r j i p r i Aldus Books-u v Londonu in redak to r j i p r i založbi Haack v Gothi tudi oni razmiš l ja jo o ten, da bi za pisavo ruskih in celo k i t a j s k i h inen uvedli naš š, č in ž ter odprav i l i j pred e. Pri t r a n s k r i b c i j i k i t a j s k i h in japonskih imen sta obs ta ja l i dve va r i an t i - angleška in nemška. Iz že zgo- r a j navedenih razlogov sem se od loč i l za slovensko t r an - sk r ibc i j o . Geonrafska imena v Indok in i , I n d i j i i n Indo- n e z i j i niso delala posebnih težav, pišemo j i h lahko po načelih kot so j i h sami postavi l i .Hnogo več dela pa je zahtevalo de js tvo , da prevladajo imena iz kolonialne dobe, k i j i h je b i l o treba opus t i t i i n vnest i i zv i rna imena (npr . I ravad i - Erauadi My i t , Vzhodni Gati - KaTaya Parvata, Mahendra Parvata, Zahodni Gati - Sahiyadr i , Oekan - Dakshin Pathar, Hadras - Chennapattanam, Bombay- Mumbai, Ganges - Ganga i t d . ) . Podobni k r i t e r i j i v e l j a j o za dežele Bl ižnjega i n Srednjega vzhoda. V arabskem sve- tu se na vzhodu uve l j av l j a angleška, na zahodu pa f ran- 16 coska t r a n s k r i b c l j a . V os ta l i h a f r i š k i h deželah pišemo geografska imena v tak i t r a n s k r i b c i j i , kakršen je urad- ni jez ik v posamezni držav i . A t l as , k i bo tu ja geografska imena p isa l v i z v i r n i i n neprevedeni o b l i k i , bo za razumevanje t u j i h imen moral vsebovati tudi dokaj obširen slovar osnovnih terminov v r az l i čn i h j e z i k i h . Za pravi lno izgovorjavo t u j i h ge- ografskih imen bi morali p r i šolskih a t l as i h (v k o l i - kor j i h bomo sploh d o b i l i ) nakazati tud i p r i b l i žno i z - govorjavo. Ta zahteva ne izhaja samo i z modernih načel o pisavi t u j i h geoqrafskih imen, saj j e b i l a aktualna že dos le j , z l as t i p r i angleških, f rancoskih, španskih, por tugalsk ih, f i n s k i h , po l j s k i h , madžarskih, i t a l i j a n - skih i n š t ev i l n i h drugih imenih. Sedaj se je samo še r a z š i r i l a , v skladu z uvajanjem enotnih načel za vse dežele sveta. L i t e r a t u r a : 1. SLOVENSKI PRAVOPIS, DZS, Ljubl jana 1962. 2. M.ZGONIK: METODIKA GEOGRAFSKEGA POUKA, DZS, L j u b l j a - na 1960. 3 . ATLAS DER NEUSTEN GEOGRAPHIE ZU DER GEOGRAPHISCHEN LEHRBUHER FÜR K. K. GYMNASIEN, Wien 1842 4. RUDOLPH GROSS: NEUER GEOGRAPHISCHER SCHUL-ATLAS, S tu t t ga r t . 5. KOZZEN: SCHUL-ATLAS, Wien 1895 6. SIMON RUTAR-FRAN OROŽEN: ZEMLJEPISNI ATLAS za l judske šole s slovenskim učnim jezikom, Dunaj 1899. 7. FRAN OROŽEN: ZEMLJEPISNI ATLAS za l judske šole s slovenskim učnim jezikom, Dunaj 1902. 8. FRAN OROŽEN: ZEMLJEPISNI ATLAS za l judske šole s slovenskim učnim jezikom, Dunaj 1909. 9. ZEMLJEPISNI ATLAS kra l jev ine S.H.S. L jubl jana 1923. 10.TONE OBLAK: NOVI ATLAS ZA OSNOVNO ŠOLO, Zagreb 1960. 11.dr.V.BOH I NEC: VELIKI ŠOLSKI ATLAS, Zagreb 1968. 12. DER GROSSE BERTELSMANN WELTATLAS, Gütersloh 1956 NEW RELIEF WORLD ATLAS, London 1966 HAACK GROSSER WELTATLAS, Gotha 1967. Darko Radinja Mednarodno hidrološko desetletje in geografija V t e ž n j i , da bi čim bo l j napredovala osnovna hidrološka raziskovanja po svetu, je Unesco, i n s t i t u c i j a Združenih narodova za prosveto, znanost in ku l t u ro , na svo j i 13. generalni konferenci 1964. le ta prog las i la za obdobje 1965 - 1974 posebno, hidrološkemu razskovanju posveče- no deset le t je - IHD. Tovrstno pobudo je narekovalo predvsem ddjs tvo, da v današnjem svetu zelo naglo naraščajo populac i ja , urba- n izac i ja i n i n d u s t r i a l i z a c i j a prostranih področ i j , k i t r o š i j o ogromne množine vode. Oskrbovanje z vodo je za- to vedno zahtevnejše; marsikje pa je zašlo že v resno s t i s ko , ko so z rapidnim naraščanjem potrošnje načel i vodne zaloge posameznih pokra j in in s tem og roz i l i vod- no ravnotežje v n j i h . Zato je marsikje po svetu vpraša- nje vodnih zaloq čedalje bo l j pereče; smotrno gospodar- jen je z vodo so zato uvršča med osnovne probleme današ- njega sveta. Pri tem pa ne gre samo za vodne zaloge oziroma vodno kapaciteto posameznih področ i j , temveč tud i za vprašanje uporabnosti vode, za njeno č is tos t oziroma onesnaženost. S tem pa se odpira jo širša vpra- šanja ne samo za hidrološko temveč tudi splošno ekolo- g i j o posameznih pokra j in . Ker sta vodovje in vodno gospodarstvo v raznih pokra- j inah raz l ično pomembna f a k t o r j a , so v posameznih de- l i h sveta potrebne tudi raz l ične hidrološke š tud i j e . Zato je delovni program IHD razdel jen v t r i skupine: 1. V pokraj inah, k i imajo zelo pomanjkl j ive vodne me- r i t v e oziroma so celo brez teh meritev - take pokra- j i ne pa ses tav l ja jo še vedno 53? zemeljskega površja - - naj bi po prooramu IHD us tanov i l i najprej h id ro- loške postajo, da bi sčasoma dob i l i vpogled v osnov- ne poteze vodne bi lance teh dežel. 2. V deželah, k je r pa vsaj za krajša obdobja meritve 17