Naročuina mesečno 25 L)iu, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdtija celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/III
Teletom uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2096. 2994 in 2050
H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunnj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992
Izhaja vsak dan z.|uiruj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Naše gorenjske Brezje so kakor oltar slovenske zemlje, kjer si je Mariia v vznožju gorskih orjakov postavila svoj milosti polni sedež. Okrog tkga oltarja se verno-udano zbira naš rod v veselih in žalostnih dneh. Brezje so v teku desetletij zrle že najmogočnejše verske manifestacije slovenskega ljudstva. Današnje zborovanje pa je brez dvoma eno najpomembnejših v zadnjih letih. Proslavljajo se trije pomembni dogodki.
Prihiteli so naši vrli ameriški Slovenci, da se poklonijo svoji nebeški Gospe. Trdo je življenje naših rojakov v tujini, ker tuja zemlja nikdar ne more popolnoma nadomestiti domovine. Le neizprosna borba za življenje jih je pognala z rodne grude v daljne prekmorske dežele. Pomešani med druge narode in vere so po veliki večini vendarle ostali zvesti svojemu narodu in svoji katoliški veri. Slovenec se na zunaj hitro vsemu prilagodi in se vsemu privadi. Tudi je često trda in raskava njegova zunanja lupina. Toda, kdo ne pozna skritega hrepenenja, ki ga nosi v količku srca Slovenec - izseljenec, da bi mu kdaj bilo zopet dano gledali blagoslovljeno lepoto slovenske zemlje, čuti šumenje njenih rek in gozdov in poslušati sladko domačo govorico — in potem, v dnevih počitka pohiteti enkrat tudi k Mariji na Brezje. Saj ni mogoče prešteti vseh trenutkov, ko so iz daljave pohitevale misli k Materi na Brezje, kdo naj ve za vse skrite vzdihe, Ici so iz zmučenega srca vrele k Njej ter verno in upa polno iskali pomoči. Misel na Marijo je zadnje kar bi utegnilo ugasniti v domovini odtujenemu srcu izseljenca.
Globoka ljubezen naših ameriških rojakov do Marije dobiva toraj svoj določeni izraz današnji dan, ko se ji v celotnem zastopstvu poklonijo in ji izročijo svojo zahvalo za prejete dobrote in prošnje za varstvo in pomoč v bodoče. Z ameriškim odposlanstvom so v duhu združeni tudi vsi njihovi prijatelji, ki sicer niso mogli obiskati sture domovine, kakor bi želeli, a vendar niso pozabili izročiti odhajajočim rojakom pozdravov in prošnja za svojo Zaveznico v boju življenja in Mater.
/imenski rojaki vrse s svojim romanjem na Brezje še drugo poslanstvo, kateremu se je pridružilo tisoče vernikov v
domovini: Prosili bodo za Barago, da bi ga smeli častiti na oltarjih. Friderik Baraga je eden največjih Slovencevi Vtelesil
je v sebi vzor človeka in težko, da jih je slovenska zemlja rodila kaj več, katere bi mu mogli ob stran postaviti. Bil je pisatelj, učenjak, junak in svetnik. Izredna darovi-tost in železna volja sla v njem izklesali usovrieno osebnost, ki bo vedno služila za vzor vsakemu idealno kvišku stremečemu možu. Ameriški Slovenci so v Ameriki pod-vzeli široko zasnovano akcijo, da proglasi cerkev Barago za svetnika. Delo se nadaljuje ludi v domovini in upamo, da je današnja proslava n(l Brezjah viden mejnik na poti do cilja. Verniki bodo slovesno izročili ljubljanskemu škofu dr. Gregoriju Rozmanu prošnjo, da cerkev uvede proces za Baragovo proglasitev svetnikom. Naj bi se po prošnjah vernih Slovencev in z Marijino pomočjo to skoraj zgodilo. Saj je bil Friderik Baraga odličen častilec Matere božje, ki jo je naravnost imenoval »patrono slovenskega ljudstva-'.
Istočasno s temi slovesnostmi se vrši na Brezjah tudi proslava 1500 letnice efeškega koncila, ki je potrdil verski nauk o Mariji Bogorodici. Ves krščanski svet se je tedaj tega razveselil. Ista radost nad toliko odliko in poveličanjem Marije še vedno pluje v vernih srcih. Slovesnost na Brezjah ima značaj škofijske proslave, zato ji prisostvuje ljubljanski vladika dr. Gregorij Rozman osebno.
Danes teden bodo imeli tudi lavantinci enako slovesnost na Brezjah. V Jeh verskih shodih pri Mariji Pomagaj moremo zreti neko značjlnosl za naš čas. Naš rod preživlja izredno težke'dneve in nihče ne ve, kaj še pride jutri. Veren slovenski človek pa tudi takrat ne klone v topi resignaciji. S sinovslco udanostjo in otroškim zaupanjem se zateka k Mariji tudi sedanji naš rod. Pri njej prosi pomoči, da mu stoji ob strani in da razprostre milostni plašč nad svojo lastnino.
Veliko zaupanje vernega ljudstva gotovo ne bo osramočeno. Naj že pride karkoli do nas. Iskrena pobožnosl do Marije je za naš narod najgotorejše poroštvo, da bo ostal na božjih poteh tudi v bodoče.
99
H mre, Theotokos!"
Slika iz Efeza
• •'.&■?>• "i*'4*£I. - r'«.'	r; ?••*

"■•V" i#i
v:/ mmk

Bajno il/motl.iona cerkev vi. P. nn Brezjah ob priliki snočnje rimske procesije.
Bilo je o binkoštih leta 431.
Izza Piona in Koresa je vzžarelo, kakor bi se odprlo nebo; zarja poletnega dne je plamenela, kakor bi prihajala vojska kerubov z ognjenimi meči, ki so se iskrili daleč preko sinjega neba in se nevidno zlili v zlato svetlobo solnca, ko se je v svoji veličasti dvignilo nad visokimi vrhovi in pregnalo adnjo senco noči.
Zablesteli so v jutranjem solncu valovi mogočnega Kaistra, ki je mogočno šumel in se mimo nogo:nega mesta ^ieza poganjal valovit ko trop .jazel. katerim se mudi v sočno zelenico. V morje, ki tli bilo več daleč, se mu je mudilo in ko besen ;e je vzpenil, ko se je privalil do njega, zakaj mor-ki valovi so se zaganjali vanj, kakor bi mu hoteli ■austaviti pot in bi ga ne marali vzprejeti v svoje mogočno naročje, s katerega so se bli/ale od vseh trani ladje z belimi jadri, da pristanejo v bogatem fezu.
Šumel je Kaistros, šumelo in vrelo je v Efeztt, mestu Pavlovem in Timotejevem in še Evangelisto-vem, zakaj sveti in zvesti so hiteli v cerkev, ki je bila Materina, da se ji poklonijo blagoslovljeni med ženami — Bogorodici.
Pozdravljena, ki si kakor jutranja zarja in je izšlo iz tebe pravo solnce, ki je naš Bog neskončnega usmiljenja in ljubezni, kateri ni mej, kar je spričal s svojo smrtjo na križu, ob katerem si trpela tudi ti za nas. sveta Bogorodica!«
»Pozdravljena, ki te je obljubil Bog človeštvu s svojim Sinom, ko je padel prvi človek, in si bila dolge, dolge veke zvezda upanja na nočnem nebu - Bogorodica!«
»Pozdravljena, ki so te napovedovali preroki in so hrepeneli po tebi v svoji stiski sinovi in hčere izvoljenega ljudstva, da jim pride po tebi s tvojim MtiOm rešenje — Bogorodica!«
»Pozdravljena, ki te je pozdravil angel, ko je >rišel obljubljeni čas in si v ponižnosti dekle Oo-potlove sprejela blagovest in je Beseda v tebi meso lostala po Duhu Svetem, katerega darov se te dni pominjamo in ga še prosimo, da bi prišel nad 'astirje naše, kakor je prišel nad apostole petdeseti lan, ko si bila še ti med njimi, mati našega Boga in Oospcda Bogorodica!
Haire, haire. haire, Theotokos!...«
Tako so molili in pozdravljali v njeni cerkvi
Bogorodico sveti in zvesti, ki so živeli po pismih Apostolovih, katere je pred tremi veki pisal njim in pastirju Timoteju, kateremu je zaupal njihovih dedov dede, ko je položil nanj svojo roko...
Molili so, poslušni Apostolu, ki je pred vseni prosil, naj se opravljajo prošnje, molitve, pripro-šnje in zahvale za vse ljudi, za kralje in oblastnike, da bi živeli tiho in mirno življenje v vsej pobož-nosti in poštenosti, kar je dobro in všeč Bogu, ki hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli k spoznanju resnice.
Molili so vneto, rtiolili iskreno, zakaj prihajal je čas, o katerem Duh razločno pravi, da bodo nekateri od vere odpadli, ker se bodo vdali zapeljivim duhovom in demonskim naukom onih, ki hinavsko govore laži in imajo v svoji vesti vžgano znamenje...
Poslušali so Cirila, patriarha iz Aleksandrije, ki je prišel pred prazniki s petdesetimi škofi in jim govoril o slavi izvoljene Device Marije Bogorodi-ce, ki ji bodi čast in hvala vse veke, in je prosil verno občino, naj moli, da bi Nestorios s svojim krivim naukom ne zavedel Cerkve in ne zameglil resnice, ki jo je oznanil angel Devici v Nazaretu, ko je v njej Očetova Beseda po Duhu Svetem postala tneso in se je v Betlehemu resnično rodil Bog in človek v eni osebi, ki so ga v prečudni svetlobi oznanjali angeli pastirjem iti zvezda Modrim, da so prišli in ga molili in mu prinesli svoje darove v veselje Materi, od vekov izvoljeni Bogorodici.
In še so slišali o Nestoriju iz Germanicije v Siriji, ki je bil prišel v Antiohijo in poslušal Teodorja, poznejšega škofa mopsvestijskega, in opojen z njegovim zmotnim naukom vstopil potem v Eu-prepijevo lavro, nakar je postal diakon in pozneje presbiter v antiohijski katedrali in grmel z svojo živo besedo proti vsem heretikom, naj so bili ari-janci ali apolinarisfi, donatisfi ali origenisti, a je zapadel sam v zmoto v svoji prevzetnosti. Njegov sloves je rastel in prišel do Bizanca, v Konstanti-novo mesto, ki ga je poklicalo, da bi dobilo v njem drugega Zlatousta. Postal je patriarh in bil široko-ust — Brahistomos, ne Hrisostomos.
V svoji prvi propovedi v cerkvi Svete Modrosti je vneto zaklical cesarju Teodozijti: Daj mi. cesar, zemljo, očiščeno kiivovercev, in jaz ti bom pomagal v boju proti Perzotn!«
Širokousti!
Pelagiancev, ki so bili duhovni otroci njegovega učitelja Teodorja Mopsvestijskega, ni videl, ni jih preganjal, preganjati in bičati je dal verne in svete, ki so z žalostjo v srcu poslušali in glasno obsojali besede njegovega prijatelja presbiterja Anastazija, ki je učil, da je Marija le llristotokos in nc Theotokos — Mati Kristusova ne pa Mati božja, ne Bogorodica.
In ni posvaril Anastazija, trikrat zapored ga je zagovarjal Brahistomos pred verno občino ir, njenimi pastirji, ki so bili zvesti. Govoril je o Mariji in učil:
Marija ni rodila Boga, temveč človeka, ki ji bil posoda božanstva. Sveti Duh ni obsenčil De vice, da bi Beseda v njej meso postala, marveč napravil iz nje svetišče, v katerem naj bi Beseda pre bivala.«
In je zanikal, da bi božja oseba Besede ne združevala obeh narav v Rojenem, češ, večno božanstvo se ne more roditi, ne more začeti in naj bi bila le prazna bajka, da je bil Bog povit v plenice in pozneje križati.
-Nikdar ne bi mogel reči, - se je bogokletno širokottstil, »da bi bil otrok dveh, treh mesecev Bog; nikdar se ne bil mogel odločiti, da bi bil molil otroka, ki se je dojil, da bi častil Boga v njem, ki je bežal v Egipt.«
In še in še je govoril, a vernih ni premaknil in ko jim s svojo besedo ni vzel vere v Bogorodico, je dal vse one, kf*so mu ugovarjali, bičati in zapreti ...
Kakor v Efezu tako je nastopil Ciril že pred tremi leti v Aleksandriji proti krivemu nauku Ne-storijevemu in še mu pisal poslanice, da bi ga odvrnil s krive poti, a prevzetnost Širokoustega je bila prevelika, da bi priznal zmoto. Tudi pred Rimom ni klonil, ko mu je sinoda prošlo leto zagrozila z izobčenjem, če ne bi v desetih dneh prekli cal svoje herezije.
Ni je preklical.
.Molite, da se ga Bog usmili in mu sveta Bogorodica še zadnji trenutek izprosi milost in ga otnie pogube! '
Tako je končal Ciril iz Aleksandrije.
Od vseh strani vzhoda so se zbrali škofje in z bližnjega zapada so jih prinesle ladje z belimi jadri in se jih je zbralo preko dvesto.
Tudi Nestorios, patriarh iz Konsfantinovega mesta, je prišel in z njim je bilo šestnajst škofov.
In še je prišla cesarska jadrnica, kateri v pri-
stanišču ni bilo enake, in iz nje se je izkrcal s svojim spremstvom Kandidian, poveljnik telesne straže cesarja Teodozija, katerega naj bi zastopal na cerkvenem zboru, ne da bi se vmešaval v verske razprave in odločitve, vendar pa ne dopustil, da bi obravnavali kako drugo sporno točko, preden bi rešili dogmatska vprašanja. Tudi naj bi skrbel, da prežene iz mesta vse, ki bi utegnili s svojo navzočnostjo motiti zbor, in še naj bi preprečil, da ne bi prišlo tned škofi do prevelikih razprtij.
lako so bili zbrani vsi, le še antiohijskega patriarha Joannesa, mladostnega prijatelja in prejšnjega škofa Nestorijevega, so pričakovali, kakor ie sklenil Ciril, ki je bil določen za papeževega pooblaščenca, zakaj da bi prišlo iz Rima posebno odposlanstvo, niso mislili.
šestnajst dni so čakali in dvaindvajsetega junija so se zbrali v Marijini cerkvi, čeprav ni bilo nntiohijskega patriarha.
Zaprli so cerkev, okoli katere so se zgrinjale množice ljudstva in klečale v poletnem solncu in molile.
Nestorija ni bilo v cerkvi.
Poklicali so ga enkrat — ni se odzval.
Poklicali so ga v drugo — sli so se vrnili brez njega.
Poklicali so ga še v tretje in tudi ni prišel.
Pa so potem prebrali njegove spise, prebrali Cirilove poslanice in papeževa pisma Nestoriju in še so ob spisih starih cerkvenih očetov ugotovili, da uči brezbožni nauk, in več ko dvesto škofov so zvesti svetim postavam in pismu svetega očeta Ce-lestina, rimske cerkve škofa, s solzami v očeh Nestorija izobčili in ga odstavili.
Po prvi seji je dospelo papeževo odposlanstvo, duhovnik Filip in škofa Arkadius in Projektus. Tudi Joannes iz Antiohije je prišel, a ko je videl, da je Kandidian naklonjen Nestoriju in da je potemtakem tudi cesar Teodozij na njegovi strani, je sklenil, da se ne udeleži sinode.
Zaslepljenec!
Dvesto škofov in več pa je tedaj vzklikalo v cerkvi:
♦To je prava sodba, hvala novemu Pavlu, Ce-lestinu. novemu Pavlu Cirilu, čuvarju vere Cele-stinul«
Tako so vzklikali in papežev legat Filip se je zahvalil sinodi, ki je jasno izpričala, da so sveti udje združeni s sveto glavo, dobro vedoč, da je
Peter glava občestveue vere in vseh apostolov. • * •
Solnce je tonilo v nepreglednem morju, zlata cesta njegovega odseva je še žarela preko valov, Kalaistros je bil v senci, ki je hitela ob njem nad mesto in še dalje v gore iu kmalu so tudi vrhovi Piona in Koresa bili ob zlato krono in so temni zastrmeli pod nebo, kdaj se zaiskrijo na njem prijazne zvezde.
Preden je zažarela prva zvezda na nebu, je v Efezu vzplamtelo, da je ostala noč ure dolgo pred mestom in si ni upala preko obzidja.
Odprla so se vrata Marijine cerkve in domači škof Memnon, ki je bil desna roka Cirilova na zboru, je razglasil množicam s slovesnim glasom, da je efeški cerkveni zbor zavrgel krivi nauk Ne-storijev, njega samega pa izobčil in odstavil.
»Haire, haire, haire Theotokos!« je zaklicala in klicala množica v nepopisnem veselju in da bi še bolj pokazala veselje srca in duše, so prižgali bakle in luči in v morju svetlobe spremljali Škcfe v njihova stanovanja.
»Haire, haire, haire Theot6kos!« je še dolgo odmevalo po trgih in ulicah, s katerih so vrele množice v cerkev, da se poklonijo Bogorodici in njenemu Sinu, ki se je prikazal v telesu in se izkazal pravičnega v duhu, bil razodet angelom, oznanjen narodom od vekov in je v njem poveličal svojo Mater.
»Haire, haire, haire, Theotokos!«
Od večera do zornega jutra so se vrstile množice v cerkev in od večera do jutra so se glasile vesele hvalnice njej, po kateri je prišlo rešenje svetu — Bogorodici.
Haire, Theotokos!
Pozdravljena, Bogorodica!
Joža Lovrenčič.
Protiverski zmaj
Španski kardinal napoveduje izgon redovnikov in poziva ljudstvo, naj brani svoje največje kulturne delavce
Velikanu slovenskega duha
Ob stoletnici Frana Levstika, prvega slovenskega političnega
kritika
Madrid, julija 1931.
Španska republika ima svoj ustavodajni državni zbor, ki zboruje in pripravlja novo ustavo, toda miru še nima. Na eni strani komunistični pritisk, ki napoveduje najhujše socialne konflikte, na drugi strani pa preti kulturni boj, ki hoče uničiti vse bogastvo tisočletne katoliške tradicije.
Nenadno potovanje taragonskega kardinala v Rim je vzbudilo v vseh krogih največje presenečenje. Časopisje je sicer poročalo, da je njegova pot v Rim bila v zvezi s prenosom primatske časti na njegovo osebo, toda cerkveni krogi tem vestem ne pripisujejo nikake verjetnosti. V tem jih utrjuje pastirsko pismo, ki ga je izdal kardinal Vidal v Barraquer, nadškof taragonski, tik pred svojim od-potovanjem v Vatikan k sv. Očetu.
V tem pastirskem pismu opozarja visoki cerkveni dostojanstvenik katoliško ljudstvo ua veliko trpljenje, ki ga čaka in nevarnost, da bo republikanska vlada izgnala iz Španije vse ženske in moške člane katoliških redov in kongregacij. Uvodoma izraža kardinal svojo žalost nad dogodki, ki so tako težko prizadeli nekatere cerkvenc ustanove, ter z ogorčenjem zavrača vse napade v besedi in v tisku, ki se množijo na katoliško cerkev in ustvarjajo veri sovražno ozračje med španskim ljudstvom. Kardinal dobesedno pravi, da so vse to le predpriprave za najhujše, to je za izgon redovnikov in redovnic. V nadaljujem razvoju pastirskega pisma se kardinal peča z važnostjo samostanov in samostanskega življenja, ter podčrtava dela ljubezni do bližnjega, ki izhajajo iz katoliških samostanov, prosvetno in kulturno delo, ki so ga skozi stoletja vršili v Španiji katoliški redovi. Dalje, piše kardinal, se očita samostanom, da so nasprotni iu sovražni ob-
stoječemu političnemu režimu in da so soudeleženi pri vseh podzemeljskih akcijah proti republikanski vladi. Ta očitek je brez vsakega temelja. Redovniki ne poznajo nobene politike, oni sledijo zapovedim svoje vere, ki predpisuje ljubezen do domovine in spoštovanje do zakonite oblasti in do zakona. Napad, ki se je že izvršil in ki sc še v veliko večji meri pripravlja na španske redovnike in redovnice, je grda oskrumba svetih načel svobode, katera hoče ravno španska republika spoštovati in povsod uveljaviti. Ti napadi so tolikanj manj razumljivi, ker so ravno španski redovi dali veliko slavnih mož, ne samo cerkvi, ampak tudi španskemu narodu, ki so postali slava in ponos španske kulture. Sv. Dominik, sv. Terezija, sv. Ignacij Lojolski, sv. Janez od Mate, to so ljudje, ki so v imenu Španije koristno vplivali na razvoj svetovne kulture.
Če so v Franciji črez nekaj desetletij razumeli napako in so najodličnejši predstavniki politike in kulturnega življenja zahtevali, da se naj redovom vrne svoboda, zakaj naj bi Španija sledila zmotam v trenotku, ko jih drugi objokujejo in popravljajo. Ce je Briand, ki ni katoličan, na svoja stara leta pred parlamentom priznal, da se je Francija z izgonom redovnikov oropala najmočnejših delavcev na polju njene duševne ekspanzije, zakaj naj bi potem Španija napravila ta samorop in odgnala najina rljivejše in najskromnejše delavce za njeno notranjo in zunanjo kulturno okrepitev. Tudi Portugalska, Nemčija in Meksika, ki so se vdale zmoti, da ne rabijo redovnikov, so jo častno preklicale in povabile izgnance nazaj v domovino.
Kardinal poziva verno ljudstvo, da naj s zakonitimi sredstvi brani, ne samo svoje redovnike, ampak svobodo katoliškega kulturnega dela.
Naravnost usodno za vsak narod je, če na velike zgodovinske trenutke ni pripravljen. Slovence so našli bolj uli manj nepripravljene doslej še skoro v.si taki zgodovinski momenti in tudi veliki finančni iu politični bankrot, ki je nujuo moral slediti Bachovemu ubsolutizmu petdesetih let. Na osnovuo točko slovenskega političnega programa — avtonomno in zedinjeno Slovenijo — ki ga je bila formulirala naša mladina 1. 1848., je tedanji rod že skoro pozabil, zato je desorganiziran in desorijentiran taval med centralizmom nemških liberalcev, federalizmom preživelih kronovin in prirodnim pravom, lin katerega edino se mora opirati majhen narod brez lustne politične tradicije. Glede na to tudi ni čudno, če so glusovuli mnogi za usodni dualizem in za nesrečno centralistično ustavo, ki sta jih potem tepla nad stoletja, do neizogibnega poloma 1. 1918.
V takih razmerah je razumljivo, da smo se izgubljali v oportunizmu in lovili pečke, da bi lažje prenašali brce. Ker si sploh nismo bili na jasnem glede politične in zgodovinske ideje Slovencev, smo doma sicer grmeli ua votle in rodoljubne bobne, se solzili ob praznih domoljubnih frazah in prepevali ter deklamirali o »tujem meču«, ki bi naj bil kriv nuše narodne usode, toda nihče nas ni poslušal, še manj |ki upošteval. Oče Bleivveis, ki je kolikotoliko zadostoval i. 1848. in za silo prekrmaril dobo absolutizma, je postal v šestdesetih letih neraben, v njegovi najbližji okolici so se pa radi zbirali politični avanturisti in koristolovci.
Edina, res svetla, razborita, jasna in kritična glava teh »gnilih in strahopetnih časov« je bil — Fran Levstik, največji slovenski duh druge polovice preteklega stoletja.
Verjetno je, da ima že njegov nesmrtni >Krpau< iz 1. 1858. politično ozadje, nu izrazito politično polje je pa stopil I. 1863 kot dvaintridesetletni inož. ko nam je ustvaril s svojim »Nn-prejem« prvi slovenski politiški časnik ustavne dobe. Že tu je ugotovil, da smo Slovenci »čreda brez pastirja, ki ne pozna politične združnosti«. obudil je osrednjo točko slovensko narodnega programa iz I. 184«. t. j. zahtevo po združeni in avtonomni Sloveniji, a slovensko narodno enakopravnost je glede na tedanje iskanje defini-tivne notranjepolitične oblike države zahteval s tako odločnostjo, da je bil list ustavljen, njegov lastnik Vilhar je moral pa za par tednov v zapor. S tem je Levstik za nekaj časa tudi izgubil prepotrebno javno tribuno, ko je pa ustanovil I. 1865. Einspieler v Celovcu svojega »Slovenca«, je bil Levstik med njegovimi prvimi in najvažnejšimi sotrudniki ter je v neštetih dopisih bičal letargijo, desorijentacijo, koristo-Ijubje in absolutistične metode ljubljanskih prvakov, ki so bili sami nesposobni za konkretno in podrobno delo, a drugih niso pustili do besede.
Ta neizprosna, a izrazito načelna politična kritiku je sicer dvignila proti Levstiku vse tedanje prvake in mu nakopala mnogo bridkih, pTchridkih ur, zato ga je pa obofcevala mladina, na katero je gradil Levstik vse svoje nade. Kukor hitro jc zaspal celovški »Slovenec«, je začel snovati Fran Levstik v Ljubljani nov politični list »Slovenski Jng< in napisal zanj že tudi program, toda uresničili so idejo takega lista šele razboriti mladi mariborski rodoljubi, ki so začeli izdajati I. 1868. »Slovenski Narod« iu sprejeli Levstikov program za svojega. S tem je dobil Levstik novo politično tribuno, raz katero jc potem par let pazno in vestno presojal politično delo in nedelo tedanjih narodnih vodi-cljcv, obenein pa tudi utiraval smeri slovenske narodne politike za ves tedanji in šc poznejši rod, prav do J. E. Kreka, ki je razširil slovenski narodni politični program potem še na gospodarske in socialne zahteve.
Zahteval je Levstik v politiki predvsem načelno jasnost in doslednost, zato je ostro bičal nportunistično kolebnnjc ofi-cijelnih narodnih voditeljev, ki so si 1. 1865. zvarili nekak program, s katerim pa potem arunj
niso vedeli kaj začeti. Bil je med prvimi slovenskimi javnimi delavci, ki so sc. izrekli zn brezpogojni de m o k r a t i z c m , zato je nastopil tudi proti tedaj ustanovljeni napol politični sKulol. družbi za Kranjsko«, ki si jc izbrala za svojega predsednika tujega arislo-kruta. Zlasti se je pa neizprosno boril proti popustljivi strahopetnosti parlamentarne delegacije, o kateri je 1. 186S. zapisal: :»Ali smo res taki mračnjaki, da imamo samo tc lctščcrbe, katere zduj nn Dunaju večidel v žalostnem molku brle in svoj plumenček obračajo* kakor Beust piha?«
Osnovna točka in izhodišče njegovega političnega programa je bilo: z neizprosno doslednostjo priboriti svojemu narodu vse politične in jezikovne pravice in svoboščine ter ga dvigniti med kulturno in politično zrple narode. S tega vidika je motril vse tedanje po)i-tično vrvenje. Bil je največji nasprotnik tedanjega rodoljubnega kričaštva in solzavega slo-gaštva, zato je pa bolj nego kdorkoli njegovih sodobnikov čutil rcnlnc potrebe svojega naroda in čutil |>otrclx> po smotrenem |)odrobncni kulturnem in političnem delu. O rodoljubju je mulo govoril, pač pa je rodoljubno delal iu živel, a za narodne svobdščine se je kakor lev boril odkritosrčno, dosledno, neupogljivo, brezkompromisno in s suvereno samozavestjo. Krivdo za žalostno usodo, ki smo jo preživljali tedaj, pn ni valil na »tuji meč« kakor za ono nekritično dol>o tipični Jenkov »Naprej«, temveč je kazni ua naše lastne greli (gl. sonet »Naša nesreča« iz I. 1868.), ki nns pogubi ja jo. Zato je pretrpel tudi toliko preganjanja, zapostavljanja in za sramovanja od svojih lastnih rojakov, kakor mordo noben naš javni delavec pred njim in za njim, toda neuklonljivi Levstik je vztrajal, čeprav dolgo časa sam in med — stradanjem. a danes stoji pred nami večji in svetlejši nego kdorkoli njegovih sodobnikov.
Levstik je bil najizrazitejši Slovenec in najjasnejši Jugoslovan. Vse svoje orjaške moči in liogate talente je posvetil izključno le čim višjemu vsestranskemu podvigu in izoblikovanju naše individualnosti, obenem jc pa gledal na jugoslovanstvo tako trezno in jasno, kot nihče pred njim in le redki za njim. S srbstvom je prišel v neposredni stik že kot mladenič, vračajoč sc iz. olomuškega semenišča. Tedaj se jc za nekaj mesecev ustavil nn Dunaju in osebno spoznal s starim Vukom Knradžičem, ki ga je seznanil z neizčrpnim bogastvom srbskega narodnega blaga (bil je Levstik tudi med prvimi, ki so prevajali iz srbščine v slovenščino), a narodno politično sodelovanje s Hrvati je zahteval ponovno. Dobro se je zavedal, da Slovenci ne bomo mogli sami vzdržati silnega pritiska germanskega severa, zato je videl našo rešitev na naslonitvi na ostali slovanski jug, toda pravtako se je zavedal, da tudi s to naslonitvijo ne bomo pridobili ne mi Slovenci in ne jugoslovanstvo ničesar, če ostanemo brezoblična masa in ne poskrbimo tudi sami za čim večji lastni vsestcin-ski napredek, po načelu: obdelaj vsak čim 6krb-nejše svojo lastno njivo, pa bo tudi skupna žetev bogata.
Ko Levstika slavimo, se ne smemo zadovoljiti s praznimi deklamaeijami in senliistii-talnimi govori ali literarnimi spomini, ampak si ga moramo vzoti za zgled narodnega in kulturnega delovanja, neomahljivc značajnosti in jasnega programa, ki ga mora imeti zavedno in kulturno ljudstvo.
Madjarshe »volitve"
Budimpešta, 26. jul. ž. V parlamentarnih krogih se mnogo govori o volikeni volivnem terorju iti protizakonitih odredbah velikih županov in ostalih vladnih organov o priliki zadnjih volitev. Socialna demokratska stranka je v zvezi s tem sklenila zahtevati od vlade, da se skliče komisija, ki bo ]>ro-učila vse prošnje in pritožbe, ki se nanašajo na vo-livni teror. Ta predlog bo na prvi seji parlamenta predal socialistični poslanec Biller n »n la oredlog , bo glasovala vau oiioziciia.
Revolte po Španiji
Madrid, 25. jul. AA. Iz Sevilje poročajo, da so stavkujoči včeraj hoteli naskočiti plinarno, vendar je policija njihovo nakano izjalovila. Med poboji je bila ubita ena oseba, več pa jih je ranjenih. Ves včerajšnji dan so nemiri zahtevali eno smrtno žrtev, 50 ljudi pa je dobilo večje ali manjše rane.
Pariz, 23. jul. AA. Havas poroča iz Madrida, da je vojaško sodišče obsodilo danes na smrt dva atentatorja, obložena sabotaških del v Sevilji in Cordobi. V Madridu so aretirali jako uglednega člana anarhistlčno-komunistične stranke. Nad Madridom neprestano patridjirajo letala.
Madrid, 25. jul. AA. Vlada je prepovedala sin-dikalistične organizacije po vsej Španiji. Vsi voditelji sindikalistov so bili aretirani. Seviljski neredi so zahtevali 20 človeških žrtev, 155 oseb je bilo ranjenih. Glavni stan komunistov v Corneli, ki je bil prava trdnjava, so morali uničiti s topovskim ognjem.
Madrid, 25. jul. AA. Velika skupina demonstrantov, pred katero so šle žene in otroci, je skušala ob 7 zjutraj zasesti stražnico civilne garde. Po hudem boju, v katerem je bilo mnogo ubitih in mnogo ranjenih, so orožniki napad odbili. Mesto nudi zelo žalosten vtis. Vsak, ki si upa na ulico, je bil prisiljen hoditi z dvignjenimi rokami, sicer bi ga ustrelila policija, ki z najostrejšimi odredbami skuša preprečiti streljanje z oken in streh. Nad mestom krožijo letala s strojnicami, da intervenirajo, če bo potreba. Vojno sodišče je obsodilo na smrt dve osebi, ki sla sc udeležili zadnjih nemirov. Doslej so nad 500 oseb aretirali. Aretirance so zaprli v mestni hiši, ker so zapori prenapolnjeni.
SociaSni kardinal
Pariz, 25. jul. A A. Iz Lilla j>oročajo, da je dosežen sporazum med krščanskim delavskim sindikatom in zvezo delodajalcev. Ta sporazum je bil sprejet v več mestih severne Francije. Sporazum je dosegel kardinal Lienart.
Dunajska vremenska napoved: Nastopilo bo zapadno vreme, ki bo na mnogih krajih povzročilo hude nalive. Hladnejše vreme.
na poroki svoje sestre
Bukarešta, 25. jul. A A. Rador pgroča: Včeraj ob 1(5 je prispela v Sinajo Nj. Vel. kraljica Marija. Na postaji so jo sprejeli kralj Karol II. iu kraljica-mali, bivša grška kraljica Jelisaveta, vojvoda Mihael, princ Nikola, princesa Ileana in nadvojvoda Anion Habsburški iu mnoge druge osebnosti, ki se udeleže poroke princese Ileane in nadvojvode Antona Habsburškega. Jugoslovanska kraljica Marija je po zapustitvi postaje stopila v avtomobil h kralju Karolu.
Sinaja, 25. jul. ž. Radi slabega vremena je bilo ustavljeno sprejemanje fotografov in časnikarjev pri irrincesi Ileani. Danes dopoldne se je princesa Ileana peljala v spremstvu dvorne dame v avtomobilu na izlet. Ko se je vrnila, je sprejela deputacije, ki so prišle prekasno. Ob 5 je sprejela vse člane romunske vlade s predsednikom Jorgo na čelu. Jorga je izročil princesi darflo romunske države v znesku milijon lejev v novem denarju. Princesa Ileana takoj darovala 300.000 lejev revnim kmetom. Ob 1 popoldne je prispel v Sinajo dr. Maniu. To je prvič, da je bivši predsednik prevzel javno funkcijo, jio-te.m ko se je umaknil iz političnega življenja. Na kolodvoru ga je pričakovalo sto časnikarjev, katerim pa ni hotel dali nobenih izjav.
22 starčkov zgorelo
Newyork, 25. jul. tg. V starem štirinadstropnem poslopju katoliškega zavetišča za onemogle v Pitts-burghu jo nastal v petek strašen požar, ki je zahteval 22 človeških žrtev. Razen tega pa je bilo poškodovanih več kot 200 oseb. Ko je bila javnost opozorjena na požar, je velika večina starčkov bila že v posteljah, ki so se potem v vsej naglici oblekli in zbežali v hišno kapelo, kjer so mislili, da so popolnoma na varnem. Požar pa je naenkrat zavzel lolik obseg, da niti kapelica ni bila več varna, posebno zato, ker je gasilstvo le s težavo moglo priti do kapelice, ki je bila sredi gorečih poslopij. Zato so vsi, ki so se zatekli v kapelico, v njej zgoreli. Prav mogoče je, da se bo število žrtev še povečalo, ker dosedaj znani podatki niso zanesljivi.
Berlin, 25. jul. AA. Znana nemška banka s.Ge-brttder Lan g« je zaradi krize ustavila svoja plačila.
manjka godbe!
Ob proslavi 100 letnice rojstva Franca Levstika
Levstik pisatelj in kulturni delavec
Stvaritelj novejše slovenske kulture je usodna osebnost, v kateri se križata absolutni narodni genij in tedanje neurejeno narodno življenje. Po svobodi in ohranitvi stremeč narodni duh se v Levstiku zbudi in se bori nn široki črti, zdaj v podobi nepriznanega voditelja, zdaj kot eden izmed množice, zdaj samo kot misel, a vedno srdito in neugnano — šele za njim se odkrije, da je bil to eden, izbranec in žrtev.
Kljub vsem bridkostim življenja se Levstikova leposlovna vsebina najrajši usmeri v bridko resno človeško komedijo, katero je najizraziteje upodobil v »Martinu Krpanu« in »Desetem bratu«. Ne samo, j kaj je njemu potrebno povedati, tudi tako, da je narodu všeč, tnko piše Levstik. Parodističen življenjepis ob stran potisnjenega, skoraj pozabljenega naroda, se je šaljivo zgostil v močnem Martinu, ki komaj ve za svojo ceno, iz svoje dobrohotne in zveste narave rešuje dvorno gospodo in se zadovolji s pravico, ki si jo na bolj zanimiv način lahko daje sam — a vse to radi.poštenja in ljubega miru. V »Desetem bratu« se je Levstikova bridka življenjska zgodba strnila v filozofsko razmišljajoč pogled na vse posvetno; Zlatorepec se nasmehne nad tem, kar se v življenju imenuje čast, ljubezen, denar — in ko bi ne bilo vse to tako šegavo, bi mislili, da je na slovenska usta spregovoril Mark Avrel, Hamlet ali Spinoza.
Levstikovo kulturno delo gre podobno kot njegova kritika, v vse strani narodnega življenja. Deloval je v tržaški čitalnici kot njen tajnik, pripravil ustanovitev »Slovenske matice« in bil njen prvi tajnik, sodeloval je pri »Južnem Sokolu« in mu oskrbel prvo slovensko telovadno terminologijo; z neizprosno kritiko ljubljanskih čital-niških razmer je budil zinisel za demokratično in
Levstik je v sredi med starim in novim Slovenstvom — kamenar, zidar, stvaritelj. Pred njim je bil Prešeren, ki je izgorel za podobo svojega naroda, za njim Ivan Cankar, ki je podobo naroda, vnovič spačeno, odkril in našel za njo bridko lepo — domovino. Trije: Prešeren z očitajočo bolečino, Levstik s trdim bojem in delom, Cankar z očišču-jočo obtožbo si v naši zgodovini podajajo roko; iz njihovega dela raste celota trpečih, grešečih in oči-ščujočih se rodov, ki gredo kvišku, k življenju.
Levstikovo pisateljsko delo je funda mentalno, to se pravi, da so njegovi spisi temelji novejšega slovenskega slovstva. Tudi vse drugo Levstikovo narodno delo izvira iz velike tvorne osebnosti, ki gradi za celo pokolenje za seboj in izvrši vsako svoje delo za ceno lastne sreče. Od usod/lih »Pesmi« I. 1854 do zadnjih otroških pesmic v »Vrtcu« je ves človek, misleč, izpričujoč, boreč se, gradeč in učeč — kljub vsi sramotni borbi za suhi kruh ves neizprosen pričevavec in glasnik resnice in pravice.
Levstik je oče slovenskega realizma v književnosti in širši narodni kulturi. Njegova osnova je kritika, pregled in vrednotenje življenja in njegovih pojavov; zato podira, kar je trhlega in spačenega in gradi novo in pristno. Levstik ni no-votar ampak gospodar, ki najde zdravih virov življenja in si vzgoji delaven in razborit rod.
Levstik v literaturi. Naša književnost je pred Levstikom odmirala v romantičnem brezplodnem paberkovanju, diletantizmu, nezdravi občutljivosti in samopridnem livalisanju. Gospodarile s o ji »Novice, rokodelske, kmetijske in gospodarske«, brez pravega čuta za jezik in brez zmisla za lepoto. Ze Levstikove »Pesmi« 1. 1854 so docela drug pojav. Izpričujejo duhovni stik s Prešernom tn živo zvezo z domačo zemljo. Pristno prirodno čuvstvo si išče svojih podob v otipljivi domači krajini, za njo vidiš obraz kmeta, ki ga je tedaj še neopredeljiva slovenska inteligenca s svojo nepristno hvalo prej smešila kakor vredno častila. Sedem let za Prešernovimi »Poezijami«, za nepoznano visoko zgradbo evropske umetnosti na domačih tleh smo dobili v Levstikovih »Pesmih« skromno pričo domače umetnosti, ki je bila s svojo pristnostjo, neposrednostjo in šegavostjo obet novega časa; v nji je bila satira, oblika kritike, ki je kazala naprej in budila na boj. Triindvajsetletni bogoslovec plača veljavo svojih pesmi z odhodom iz Olomuca, ali morda tudi s svojim poklicem, ne moremo reči. Za ceno svojih pesmi postane popotnik, za vse življenje brez lastne strehe in miru.
Vnovič se je oglasil Levstik iz brezdomnega zatišja v domačem kraju 1. 1858. Tedaj že kot voditelj. »Nazaj k narodu!« je osnovni klic vseh treh znamenitih del — »Napak slovenskega pisanja«, »Potovanja iz Litije do Čateža« in »Martina Krpana«. Pisal jih je tisti Levstik, ki je dijaku Stritarju v velikolaški gostilni pokazal, da njegovo mesto ni med gospodo ampak med domačim ljudstvom. 2iv narodni jezik, domača slovenska snov in ostra, glasna kritika o stvareh, ki jih je treba povedati, so glavni klici zamenitih Levstikovih del 1. 1858, »Napake« so obračun s tedanjim slovenskim pisanjem, »Potovanje« program za naprej, prva osnova naše pripovedne proze in dramatike. Obenem so ta dela že sama zgled, kako je treba pisati. Iz obeh razprav bi naprali polno temeljitih literarnih in kulturnih resnic, ki so se vse spolnile v našem realizmu. Iz njih je rastla vsa Jurčičeva pripovedna umetnost v snovi in izrazu, iz kritike v teh razpravah je zajel Stritar svojo književno in kulturno kritiko, preden je praktično šel v šolo visoke forme po zgledu svetovne književnosti. Literarna trojica, Levstik, Stritar, Jurčič, katere oče in pokrovitelj je bil Levstik, je praktično in teoretično podrla veljavo starih avtoritet, ne zato, ker so bile stare, ampak ker so bile neodkrite in nepristne, predvsem Koseskega, in je uveljavila Prešerna in svojo novo umetnost. Za to umetnostjo raste veliki narodni hram slovenskega pripovednega realizma, v knlerein je verno upodobljeno naše narodno življenje v preteklosti in sedanjosti, vsa naša zemlja v svoji posebnosti in pristnosti. Tako je od Levstika samega in Jurčiča mimo vseh poznejših realistov do Finžgarja za vedno zapisan naš narod, kako je živel in se boril, kako prenaša in spolnjuje svojo človeško nalogo in f.3ode-
pošteno društveno življenje — a največje važnosti
je ustanovitev in preureditev »Dramatičnega društva«. Z »Dramatičnim društvom« je Levstik postavil temelj slovenskemu gledališču, z izdajo »Slovenske Talije« pa pripravil tla slovenski dramski literaturi.
Smer vsega Levstikovega kulturnega dela je kazala odločno proč od Nemcev k Slovanstvu. Ne službovanje nemški kulturi na stopnji podrejenega ljudstva, kakor je hotel Dežinan, ampak osamosvojitev v narod po zgledu in sorodstvu slovanskih narodov. Zato je Levstikovo delo tudi v kulturni orientaciji programatično. Slovenci so nn svoji zemlji avtohtoni, njihova kultura tnora biti avtohtona, slovanska, in zato ni čuda, da se je bolj in bolj vtap-ljal v vire slovanske starožitnosti in jezika.
Pri vsem ztnislu za stvarnost življenja ni mogoče prezreti Levstikovega velikega, neugnanega idealizma. Iz tega idealizma je izvirala njegova volja, da ustvari Slovencem zdravo književnost in omiko. Ta idealizem ga je gnnl v boj proti starim, kompromisnim, ne dovolj načelnim narodnim možem, da je napravil pregrajo med »starimi« in »mladimi« in veroval samo v mladino. Ne majhno slovstvo, ne majhen narod, ampak pristno slovstvo in čist narod je ustvarjalo Levstikovo delo. Ne prijetna, trpka je njegova resnica. Zn tem idealizmom se skriva osebna Levstikova tragika, da se je zbi-čan in strt nazadnje zgrudil onstran pregraje.
France Koblar.
Levstikova literarna zapuščina, med njo bogato slovarsko gradivo.
V
Popotovanje h Litije do Čateža
(Iloja za Levstikom. — Glej slike v današnjem »Ilnstrovanem Slovcncti«.)
Bilo je že letos poleti, ko se napotimo Irojica ljudi iz Litije do Čateža z namenom, da se prepričamo, kakšna je danes pokrajina, katero je pred dobrimi sedemdesetimi leti prehodil in opisal — Levstik. Ni nas vodila zgolj literarna radovednost; še bolj nas je vlekel tipično slovenski romarska nagon, ki vodi naš rod že od nekdaj do oltarjev, v katere je »vtiisnjen sled ons-transke glorije«. In kakor pobožni romar veruje, da je onslranska milost na neka mesta obiltieje razlita, kakor na ostali svel, tako smo bili tudi mi trije sveto prepričani, da je Levstikov genij v pokrajini, ki mu je dala doživetje, katero je izrazil v svojem klasičnem Popotovanju, jasneje doumljiv, kakor kjerkoli drugod.
Držali smo se do pike Levstikove poti.
Iz Lilije smo krenili v nedeljskem jutru v Šmartno, kamor sino dospeli ravno ko so ljudje vreli od rane inaše. Sredi vasi se dviga velika cerkev, ki iz daljave vzbuja videz gotske pristnosti ter daje kraju podobo tujega, neslovenskega se-lišča, ki pa se v bližini razblini v kuliso gotskega epigonstva. Ljudstvo i>a, ki je hitelo iz cerkve, je bilo naše, vedro in prijazno. Sredi ljudi smo zavili proti Kostrevnici in dihali radostno mrzli zrak ozke doline in vonj izmučenih teles, ki se niso mogla odpočiti v kratki poletni noči.
Ljudje so tožili o škodi, ki jo je napravila zadnja toča, pripovedovali so o gospo«! a rs ki stiski, toda ne s protestom, temveč skoraj sramežljivo, ker so bili prevzeti vdanosti kmeta, ki pričakuje pomoči le od sklenjenosti v neskončno verigo rodov, ki izginja in nastaja na okopih in dragih tleh domačih hribov. Pokazali so nam lia križpotju našo nadaljnjo pot, ki drži v Kostrevnici iz velike ceste v hrib in vodi na Libergo, Gobnik, v Moravče in na naš cilj — Čatež.
Težko nam je bilo kreniti na njo. nekaj zalo, ker smo se morali posloviti od dobrih mašarjev, ki so nosili v sleherni besedi in gesli nedeljski blagoslov in mir, nekaj pa, ker je naša pot vodila
v hrib na levo roko in ne na desno, kakor je zapisano v —■ Popotovanju.
Sele na ponovno zatrjevanje, da druge poti na Libergo sploh ni, smo se napotili v hrib.
Ali se je res Levstik zmotil, ali se ni svet okremil tako, da je danes treba hoditi tam na levo, kjer je on desno dospel na cilj?
Lezli smo |>o kameni!! poti, megle so se plazile nizko, bolele so zasuti nas in ozke doline in vliti dež, toda veter jih je zopet sunkovito dvigal, podil okoli kojKi-stih vrhov Im razblinjal v solnce. Za nami so šli še poedinci od maše, tam tudi družina, tukaj dvoje matorih sosed, v počasnem, po-stavaječem koraku.
Na vrhu je samovala vasica. Lesene hišice so čepele ob cesti in tu in tam kobacale tudi v hrib. kakor stare mamice, ki strme v daljavo, odkoder pričakujejo izgubljenih sinov. Na levo nam je za-slanjal pogled hrib, na desno pa se je dvigalo onstran doline hribovje z bleščečimi cerkvicami in mračnimi vasicami, za hrbtoin pa je zrastel zid planin, ki nas je odrešil spomina na mesto.
Kmalu smo dospeli do cerkvice na Libergi. Še vedno je obdana s pokopališčem, kar je prav, kajti umrli morajo biti v božji senci. Pokopališče hvali že Levstik, natn se je zdelo zapuščeno, [*ač zato, ker so poletne cvetlice in trava prerastle grobove in lesene križe. Smrt tone v življenju! Čudili smo se strmi poti, ki vodi iz doline na pokopališče skozi obzidje, ki je tako umetno odslonjeno, da se ti zdi, kakor da se je samo odmaknilo in napravilo pot iščočim kali na božji njivi. Iz križa se smehlja Kristus, z obrazom dobrega domačega človeka na grobove, kjer počiva med številnimi Poglajeni in Žužki tudi neki Kazanova.
Ko smo oprezovali okoli cerkvice, je prišel mimo kmet, zlomljen v kolenu, v pasu in plečih, ki nam je odprl cerkvena vrata.
Ljudje so hiteli že k pozni maši v Šmartno, ko smo se ločili od liberške cerkvice in pokopališča. Prijazno so nas ogovarjali in vabili na že-
'lijeva hiša v BetjaK.
gnanje, ki ga slave v nedeljo po sv. Mohorju. — Lepo nam je bilo med njimi, zato smo obiskali še dom liberskegu cerkvenega ključarja. Stopili smo v dvestoletno leseno hišo. Pogovarjali smo so o nevoljah življenja. Gospodinja in hčerka sta kramljali z nami, gospodar |>a je molčal, potožil le, da so izmenjali ime njegove soseske in zrl utrujeno v prstena tla svoje iz.be, v katerih so je zrcalil njegov obraz.
Ko smo šli didje, smo kmalu srečali prve vinograde z zidanicami in sadovnjaki Kakor nasmeh obraz, tako so spremenili strogost hribovske pokrajine. Odtam smo krenili zopet navkreber in dospeli na Presiko. Tukaj nam jo zmanjkalo poti, ne vem, ali na« je premagala utrujenost, ali so nam ustavile korak — črešuje!
Brezskrbno smo jih zobnli, dokler ni prišel deček, ki se je poizkušal voziti na lesenem kolesu, ki si ga je sam napravil. Dovolil nam jo v očetovem in materinem imenu, ki sta bila šla v goad (*> »jurje«, da smemo zobati, dokler hočemo.
Moža, ki sta prišla mimo, sla nam pokazala nadaljnjo pot, ki vodi skozi hoslo turenske graščine.
Nn planoti nas je srečal mlad gospodar, ki je nesel gobe iz gozda. Povabil nas je na črešnjo, ki je bila polna kakor grozd, čeravno so bile samo črnice, vendar so nam teknile, ker smo uživali v njih dar človeka, ki je sicer nosil na prsih v kožo vrisana tuja rudarska znamenja, v prsih pa zlato domačo srce.
Iz Presike nas je pot kmalu privedla v gosto smrečje, kjer smo našli troje grmad, katere opisuje Levstik v Po|x>!ovanju.
Mislim, da se ne bi toliko razveselili, 8e bi nenadoma zasledili zlat rudnik, kakor smo se teh Ireh ku]>ov dračja, kajti na vsakem je nad že pre-perelim vejevjem, venel šop zelenega, še svežega vejevja, ki ga je nekdo morebiti še danes, tik prod nami ulrgal in poklonil pred Bog ve koliko leti ubitim nesrečnežem.
Za srce zgrabi človeka pogled na znak tolike pietete, ki se gotovo podeduje iz roda v rod. Več-noživo vejevje poklanja ljudstvo umrlim. Ali ni v tem antigoninem dejanju ostanek nekdanjega Če-ščenja drevesa. Ljudstvo, ki je pridrlo iz brez-drevesnih step, je videlo v drevesu, ki se dviguje iz zemlje, kakor čudež, sedež božanstva.
Ko smo zrli v grmade in razmišljali, se je pojavil na poti pred nami za ovinkom — neznanec. Ni se nam približal toliko, tla bi mu mogli prepoznati obličje in postavo, vendar smo videli skozi svetlo grmovje obrise podobe — človeka. Ti obrisi sicer niso bili mirni, migetali in izginjali so, kakor ozračje v vročem poldnevu tako, da mogoče tam ni bilo nikogar, odkoder je nam sijal znan, dasi poveličan obraz in odmeval tih, dasi neizprosno razumljiv glas.
»Vrzite vejice na grmado in pojdite! Ne skru-nite svetišča z neplodnimi ugibanji I <
Plaho smo zrli v smer, odkoder je prihajal klic. Toda tam ni bilo nikogar več, le vejevje visoke smreke, se je sunkovito gibalo, dasi je bilo ozračje mirno, kakor v peči.
»Dajte mir spečim! Bili smo ljudje, kakor ste vi, lire|>eneči po kruhu, ljubezni in miru. Kaj vas briga naše dejanje in nelianje!«
Zdrgetali smo, kakor gozd v ognju, groza nam je brez bolečine vlekla kožo z lasmi vred preko lobanje v zatilje.
Nekdo so je oglasil. Bog ve, morda smo zavpiti vsi trije hkrati, morila nas je zavpilo milijon ali pa še več!
»Naši očetje ste. Vedeli morate več, ko mi! Povejte nam, l«iko naj živimo!«
»Utrgajte včasih vejico in jo vrzite na našo grmado. Toda ne imenujte se naši sinovi, dokler brskate s sovraštvom po naših skrinjah ter nočete priznati, da smo bili modrejši, dasi baš tako bedni, kakor sto vi. Služite občestvu, ne sebi, pa tudi ne frazam.«
Molk, tišina, kaplja hojevega medu je kanila kakor zvonov glas na grmado.
Šli smo dalje skozi gozd, ki je postajal vedno svetlejši, smrečje se je umaknilo bukovju, pol se je pre rajala, globoko se zajedala v rdečkasto zemljo, kakor bi se bala, da prenaglo ne zdrkne v dolino, odkoder je puhtel duh svežega vinskega mladja, zrelega žita in stoječe vode. Bili smo na tiobjeku, ki je -najbolj sloveča vinska gora, kar jih je tukaj v obližji. Prod nami se je odprl nov svet: vinorodno |x>bočje Gobnika, ki se je nadaljevalo v rahlem polkrogu proti jugu v goricah, ki obkrožajo Sv. Križ, se spuščalo precej drzno v ozko Moravsko dolino, ki jo je na sosednji strani mejilo čateško hribovje, na katerem se je v daljavi dvigala Zaplaška božja pol. V dolini pred nami so ležale Moravče, še dalje Sv. Križ, z vencem vinskih goric in zidanic, ki so tvorile prezbi-terij vasici in cerkvici ležeči na skromni višini, kakor na oltarju naravne bazilike, ki jo obdaja v daljavi še lemno modra stena Gorjancev. Na desnici, za gozdnatim ovinkom smo slutili »dolgo hišo«, grad Turen, kjer je Levstik učiteljeva! v letih 1855 do 1858.
Domovina Zidarjeve Tone in Levstikovo začasno bivališče je leMilo pred nami.
»V zglavji gobenske gore« smo poiskali Boj-čevo zidanico, kjer je poslušal Levstik dolenjske gornike, kalere je opisal v Popotovanju.
Zidanica je bila zaprta, kakor gorska podružnica, ki je odprta samo ob velikih praznikih. Bujno Irsje je priplezalo prav do njenih vrat, strešna slama in tramovje se je smodilo v vročini, izza zapahnjenih vrat je žuborel moški pogovor, duh genija je plaval nad leseno kočo.
V Moravčah smo poiskali Toniti dom, ki že davno ni več lastnina Zidarjevega rodu.
Spominjali smo se ljubezni, ki je nekdaj združila štiriindvajsetletnega Levstika in več kot lelo dni starejšo Tono, ljubezen, ki je rodila otožne »Tonine pesmi«. »Deklica krasnih oč.ij', katero je kljub temu, da se je že leta 1859. omožila, ohranil Levslik v srcu, dokler ni srečal Koširjeve Pranje, je morala biti ženska, ki je do dna razgibala pesnikovo srce. Nekaj o|mjnega je moralo bili v njenih očeh, nekaj zrelega, rekel bi materinskega, sila, ki je naivnega realista preustvarila v romantičnega erotika. V ljubezni do Koširjeve Franje je Levstik kljub vsemu hrepenenju ohranil neko oče tovsko čuvstvo, katerega razodevajo pesmi njej |> > svečene in ki mu je po mojem mnenju branih vzeti Franjo za ženo, v Moravčah pa je bila Ton: tisti pol, ki je mirovni in vabil samo z lepoto svoji biti in okoli katerega je krožil Levstik v vse, strastnosti duše in telesa.
Odtod navidezna sentimentalnost Toninili pesmi, zato obile solze, odtod obup, ki zvoni iz njih.
Pred gostilno v Moravčah stoje fantje in vabijo deklela na ples. iz sosedne hišo hiti dekle. I,i kaže obraz, v katerem se bore temne oči s svetlimi lasmi, bujna krčmarira stoji na pragu in gleda
fNadaljevanje na 4. strani -podaj.)
Za kulisami Londona
Med konferenco je angleška vlada hotela predlagati revizijo mirovnih pogodb Francija naj bi prevzela angleška in ameriška posojila Nemčije
London, 25. julija, os. O konferenci, ki s« je ravnokar končala, je svetovno časopisje poročalo v vseh podrobnostih, šele sedaj, ko je prenehala nervoznost, ko so pozabljeni uradni komunikeji, ki so previdno prikrivali resnico, prihajajo na dan nekatere podrobnosti, ki pričajo, da ni bilo vse harmonija in soglasje. Tako se je izvedelo, da je angleška vlada napravila resen poizkus, vplesti v pogajanja ludi vprašanje revizije mirovnih pogodb. Pariška vlada je o teh namerah bila pravočasno poučena in se je seveda pripravila na vsa presenečenja. Francozi so smatrali najmanj za nekorektno, da bi se ob priliki, ko Nemčija pride prosil za denarno pomoč, našla ena druga država, ki bi hotela načeti trnjev problem mirovnih pogodb. Nekateri pariški listi, ki so bili površno informirani o teh nakanah, so londonsko konferenco tudi imenovali »past*.
Tudi nemški ministri so bili poučeni o načrtih angleške vlade. Le tako se da razlagati popoln neuspeh pariških pogajanj. Sedaj je tudi lahko razumeti, da nemški kancler ne samo ni hotel ni slišati o političnih jamstvih, katera je zahtevala Francija za svoje posojilo, ampak da je v razgovoru z Lavalom celo brutalno namignil, da nemško ljudstvo brezpogojno zahteva, da se mu vrne takoime-tovani poljski koridor z mestom Gdavsko. Fran-:oski ministrski predsednik seveda niti ni maral vt govorili na I o ljubeznivo pripombo, kajti on mo-•a v imenu francoskega naroda odklanjati nemško prijateljstvo, če se mu ponuja za ceno okrnjene ?oljske. Vsekakor pa se mu je zdelo nekoliko hidno, da je največja briga nemške vlade v trenutku, ko se ruši njeno gospodarstvo, kako odtrgati od Poljske del njenega ozemlja. Zamišljena v takem duhu, se je londons-ka konferenca morala končati, kakor se je tudi končala, namreč s popolnim neuspehom.
Novo je tudi, da je ameriški držami tajnik Stimson prišel s čudnim predlogom, katerega je z rso njemu prirojeno gorečnostjo podprl tudi angleški minister Snovvden, da naj Francija kratko-malo prevzame kratkoročna posojila in vse investicije, ki sla jih Nemčiji dala Amerika in Anglija.
Francoska delegacija je predlog smatrala za pre-smešnega, da bi bila sjn-ejela vsako debato. Ameriški in angleški kapitalisti se prnv čisto nič ne brigajo za plitve oči Nemcev, ampak edinole za usodo denarja, ki so ga v svoji brezglavi dirki za dobičkom v Nemčiji naložili, ne da bi bili pravočasno zahtevali najenostavnejše garancije. V Londonu so torej predlagali Franciji, naj razkosa Poljsko in naj denarno podpira nekoliko Nemcev, kakor Američanov in Angležev, za kojih pregrehe naj prevzame pokirro. Razumljivo je in popolnoma jasno, da nobena francoska vlada ne more in ne sme pristati na takšne predloge, če ne bi jo ogorčenje naroda kmalu pometlo s pozorišča. Francoska vlada je pri vsem tem tudi morala vedeti, da so
angleške banko naložile v Nemčiji pred vsem oni denar, ki ga jim je bila izročila Francija. Kako naj bi torej Francija morala ali mogla brez ironije pristali na to, da si angleške banke rezervirajo dobiček, riziko pa naložijo drugemu pod raznimi naslovi miroljubnosti, humanitarnosti in milosrčnosti.
Londonska konferenca je zapustila v francoskih in tudi v angleških očeh porazen vtis in težko bo rodila kaj pozitivnega, razen seveda, če se bo nemška diplomacija vendarle enkrat odločila, da opusti tisto njeuo skrivanje za hrbtom tretjih oseb In se odloči govoriti moško in odkritosrčno besedo s svojo zapadno sosedo, ki ne pričakuje nič drugega iu nič boljšega.
Zlcato beži iz Anglije
Berlin, 25. jul. d. V gospodarskih krogih še ni nastopilo tisto pomirjenje, ki so ga pričakovali od londonske konference. V Londonu so sicer sklenili, da naprosijo vse banke, ki še imajo vloge v Nemčiji, da jih ne dvignejo in da jih pustijo pri miru. Francoske banke so obljubile, toda obljuba ni 1 ila težka, ker so itak že dvignile Vi svojih vlog, tako da od te strani Nemčija ne pričakuje nobene koristi. Novih Kreditov pa itak nočejo dati. Sinoči so prišle vrhu vsega še alarmantue vesti iz Londona, ki pravijo, da so sedaj francoske banke začele dvigati svoje vloge v Londonu. To da pomeni veliko nepredvideno nevarnost, ker bodo angleške banke prišle v težave in bodo morale poklicati nazaj svoje vloge v Nemčiji, da bodo mogle zadostiti francoskim zahtevam. Francoska vlada, tako pravijo, bo sicer poizkušala ustaviti ta tok, toda ni verjetno, da bi bila zadosti močna, ker je ogorčenje nad postopanjem Angležev in Nemcev preveliko in ker je zaupanje v nemško poštenost še bolj omajano, kakor je bilo pred londonsko konferenco.
London, 25. jul. ž. »Daily Telegraph« se v uvodnem članku bavi z odvažanjem zlata iz Anglije v Francijo in objavlja senzacijonalne vesti, da je
vzrok temu, ker je Francija izgubila zaupanje v Anglijo. Temu je kriv Hcnderson, ki je v svoji preveliki marljivosti prigovarjanja Franciji, da popusti, izblebetal, da bo morala tudi Anglija iskati moratorij, katerega zahteva Nemčija. Ta izjava je presenetila Lavala in francoske bankirje, ki niso znali odgovoriti na Heitdcrsonove besede. Prvo, kar je Francija storila, je bila naredba, da se takoj pritegnejo vsi krediti iz Anglije. Te dni ie bilo z letali prevoženo iz Londona v Pariz 10.000 kg zlata, kar pomeni okrog i J milijonov frankov.
London, 25. julija. AA. >Daily ITerald« poroča, da je Francija od začetka nemške krize potegnila iz Anglije od 150 milijonov funtov šterlingov kredita že 40 milijonov. List dalje pravi, da politični krogi menijo, da skuša Francija tako preprečiti angleško pomoč Nemčiji in jo prisiliti, da sprejme francoske zahteve glede političnih jamstev.
London, 25. julija. AA. »Daily Telegrnph« poroča, da so pričeli po londonski konferenci kopičiti v Nemčiji denar, kar je povzročilo veliko pomanjkanje denarja. Boje se, da nastanejo iz tega nove težkoče.
Smrt odličnega francoskega
državnika
V starosti 70 tet \e umrl voditelj Ahaci je Abbe We1terle
Pariz, 25. julija, fr. Zadnji petek je umrl v zdravilišču Ouchy bivši francoski senator in sedanji svetnik francoskega poslaništva pri Vatikanu Abbe Wetterle. Rajni si je pridobil svetovni sloves že izza časov predvojne dobe, ko je na čelu alzaških poslancev vodil borbo za avtonomijo Al-zacije in Lorene v nemškem državnem zboru. Njegovemu duhu in njegovi besedi se ima Alzacija zahvaliti, da ni padla povsem pod prusko upravo in ohranila svojo delno samostojnost v okvirju nemške države. Po vojni, ko se je Alzacija vrnila k Franciji, je zopet prevzel vodstvo alzaških poslancev in je z isto vnemo, kakor svoje dni v
Berlinu govoril v Parizu za svoboščine svojega ljudstva v jezikovnem in prosvetnem pogledu. Ugled, ki ga je vsled svoje nesebičnosti užival, je bil velikanski. Njegov patriotizem je bil brez vsake sence in njegovi nameni najčistejši. Kot 66letni starček je bil imenovan v Vatikan in je od tam branil pravice svojega ljudstva. Francoska vlada ga je odlikovala z najvišjimi častmi in ni ga danes francoskega lista, ki bi temu nesebičnemu, a viharnemu duhovniku-politiku ne posvetil dolge kolone samih priznanj in same hvale. Raz francosko-politično pozorišče je izginila velika neomadeže-vana osebnost, Alzacija pa lahko žaluje za enim svojih največjih sinov in voditeljev.
Nov naskok na Indigo
Sovjeti sheenili novo pogodbo z Afganistanom — Samo nova etapa v stoletnem boju med Rusijo in Anglijo za svoboden izhod
na morje
latam bul. 25. jul. or. Anatolska agencija poroča iz Moskve, da sta sovjetska in afganistanska vlada dne 24. junija 1931 obnovili in podaljšali nevtralno in prijateljsko pogodbo z dne 31. avg. 1926. Ker prva pogodba nikdnr ni bila v celoti objavljena, je vsebina tega pakta, ki odločuje o sovjetski politiki v Aziji, zelo zanimiva. Saj je znano, da so že svoj čas ruski earji s silo in zvijačo prodirali preko maloazijskih in turkestnnskih gora, da dosežejo tolikanj zaželjeno morje in da se približajo Indiji, kntero smatrajo za najbolj občutljivo točko »ngleškega imperija, starega in neizprosnega ne-prijatelja Rusije. Ko so Sovjeti prevzeli dedščino ruskih carjev in porušili vse, kar so zgrndili, so ohranili izhojene poti, katerih se je carska politika posluževala v Aziji v boju proti Angležem. Prvo, kar so Sovjeti naredili, je bilo, da so si pridobili simpatije Afganistana. Angleškim intrigam se je posrečilo, da so Ruse izpodrinili, toda pogodba iz leta 1926 je Sovjete zopet ustoličila kot gospodarje v Afganistanu.
Njihovi agenti so se začeli prikazovati v Tibetanskem gorovju in na grebenih Harakoruma, ter prehajali polagoma v nižine Indije, kjer so nemu-ioma začeli sejati nezadovoljstvo in nemir med
tamošnjim prebivalstvom. Zgodovina Indije v zadnjih letih zadosti jasno kaže, kaj so Sovjeti dosegli. Angleži so na to prešli v ofenzivo in z raznimi revolucijami, ki so jih vprizorili v Afganistanu, dosegli, da so se morali Sovjeti zopet umakniti angleškemu vplivu in Angliji prijaznemu emirju. Sedanji afganistanski kralj Nadir, ki je prišel na prestol s pomočjo angleškega denarja, pa je zadnje leto pokazal hrbet svojim zaščitnikom ter zgrabil za roko, ki so mu jo s severa ponujnli Sovjeti. Prišlo je do novih pognjnnj, ki so se končnla dne 24. junija in ki vsaj za neknj let zapečatijo rusko premoč v Afganistanu in ponovno nevarnost na indski meji.
Pogodba ima dva dela. V prvem delu si obe državi zagotavljata nevtralnost v slučaju, da bi ena ali druga bila zapletena v vojsko s kakšno tretjo državo. Kljub tej nevtralnosti pa si obe državi ob-Ijubujeta, da ne. bosta dovolili, da hi se kakšna tretja država posluževala njihovega ozemlja za vojne operacije proti drugi državi — podpisnici. Obe državi sc nadalje zavezujeta, da sc nikdar nc bosta udeležili gospodarskega bojkota ali gospodarske blokade proti pogodbeni sopodpisnici. To pomeni z drugimi besedami, da Afganistan ne bo dovolil nobeni angleški armadi, da bi preko njego-
vega ozemlja napadla Rusijo. In tndi to. da Afganistan ne lio zapiral meje, v slučaju, da bi Anglija hotela Rusijo od te strani blokirati. Obe državi se obvežetn nadalje, da ne bosta dovolili, da bi se na njunem ozemlju vršile kakšne sovražne priprave proti zaveznici. Obe državi bosta morebitna nesoglasja poravnali mirnim potom. V angleških Krogih v Istambulu vlada podvojeno zanimanje za to novo prodiranje Sovjetov proti Indiji.
Gospa Kolontaj — veleposlanica v Parizu
Pariz, 25. jul. tg. Gospa Kolontaj, znana ruska diplomatinja, bo v kratkem prišla v Pariz in prevzela vodstvo tamkajšnjega sovjetskega poslaništva. Dosedanji ruski poslanik Dovgalevski, ki je baš v zadnjih dneh imel uspešne razgovore s Francijo, je težko obolel na srcu in mora oditi na daljši dopust. Najbrž bo odšel za tri mesece v knko rusko zdravilišče in ga bo v tem času nadomostovala gospa Kolontaj. Trgovinska pogajanja med Rusijo in Francijo se zdi da bodo v kratkem končana in bodo ua ta način zaključila dosedanjo trgovinsko vojno med Francijo in Rusijo.
Zračna katastrofa
Sofija, 25. jul. tg. Letalo družbe »Cidna«, ki vrši redni zračni promet med Carigradom in Bukarešto, se je danes dopoldne ob 11 vnelo r.u progi med Jambolom in Karnobatom. Vsi potniki, med njimi ena ženska, so popolnoma zgoreli.
Sofija, 25. jul. tg. Ofieielno se javljajo imena potnikov, ki so bili na ponesrečenem letalu. Pilot, ki je bil Turek Ichaja, monter Francoz Bompete, ponesrečeni potniki pa so bili Angleža Barklev in Cruich, norveški konzul Repen in Angležinja Miss Čast. — O nesreči dohajajo različna poročila. Najverjetnejše je poročilo, ki ga je dala družba »Cidna« iz Sofije, glasom katerega je velik vihar potisnil letalo v bližini Jambola proti tlpm, radi česar je letalo, ki je itak letelo zelo nizko, zašlo v gozdove in pilot radi nastale megle ni mogel več ravnati letala. Letalo je butnilo v gozd s tako silo, da je gladko podrlo 15cm debela drevesa. Motor je eksplodiral šele potem, ko je letalo zadelo ob tla. Edini očividci so bili nekateri delavci nn polju, ki so takoj prihiteli na kraj nesreče, pa so tam našli že popolnoma zgorelo ogrodje. Požar je bil tako silen, da je zgorei tudi ves gozd naokoli.
„Zeppelin4*
Berlin, 25. jul. tg. Zrakoplov »Zeppelin« je zju-fraj ob 4.40 odletel na drugo etapo do Leningrada. Prej si je še spopolnil zalogo vode, vina in bencina. Tisočglava množica se je poslovila od posadke zrakoplova ter sta dr. Eckener ter prof. Samojlovič iz goudole zadnjič pozdravljala ljudstvo.
Drobne vesti
Belgrad, 25. jul. 1. Danes ob pol 12 so prišli na
tukajšnje letališče slavni francoski letalci na čelu z znamenitima letalcema Costom in generalom Guoie.
Belgrad. 25. jul. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal odlok, po katerem so ekspoziture javnih borz dela v Skoplju, Nišu, Banji Luki in na Sušnku preurede v podružnice javnih delovnih borz in da se za te podružnice imenujejo nadzorni odbori v zmislu zakona in naredb.
Belgrad, 25. jul. ž. Na Čukarici montirajo stroje in priprave za izdelovanje rečnih objektov. Dola naglo napredujejo in upati je, da se bo kmalu začelo z izdelavo rečnih objektov.
Belgrad. 25. jul. ž. Skupina poljskih poljedelcev, vinogradnikov in sadjarjev pride v začetku avgusta v našo državo, da prouče našo izvozno trgovino v času sezije in da zaključijo kupčije vina in grozdlja.
,'i/j
idina za sporazum med Nemčijo in Francijo
Zveza francoske katoliške mladine, laična in republičanska mladež, federacija krščanskih študen-tovskih društev, skupina »Notre Temps«, francosko-nemška vseučiliška skupina, mednarodna zveza študentov v Parizu, republičanska omladina in demokratična ljudska mladež so ustanovili odbor za sporazum med Francijo in Nemčijo, ki bo prirejal kongrese, potovanja in izdajal publikacije, katere bodo služile zbližanju obeh narodov.
Odbor je izdal manifest, v katerem je rečeno, da sveta, ki trpi največ zaradi spora med Francijo in Nemčijo, ne bodo pomirile toliko diplomatične pogodbe in aranžmani, ampak predvsem nova moralna orijentacija in vzgoja novega rodu.
Proti naziranju, ki je osnovano na politiko moči, alijanc in ravnotežja, se je francoska mladina usmerila napram idealu zveze evropskih narodov, intelektualnega in gospodarskega sodelovanja ter ravnopravnosti svobodnih narodov, ki si morajo biti enaki po pravicah in dolžnostih.
Francoska mladina, odločena, da prepreči zo-petno svetovno katastrofo, se izreka za unijo evropskih narodov, ki se mora čim preje realizirati. Ta unija ima kot neobhoden predpogoj lojalen sporazum med Francijo in Nemčijo. Zato je treba na obeh straneh pobijati ekstremni nacijonalizcm, po-
dirati plemenske predrazsodke in po medsebojnih intimnih stikih delati na rojstvu nove Evrope.
Zato so se zbrale najrazličnejše skupine francoske mladine, ločene po političnih, socijalnih in verskih vidikih, da premagajo vse narodno-psiho-loške težkoče tostran in onstran Rena, kjer s francosko mladino simpatizira velik del plemenite nemške mladine.
Odbor poživlja vso francosko mladino sploh, da se tej akciji pridruži in dokaže, da vsa Francija želi preporoda Evrope po najprisrčnejšem prijateljstvu med Nemčijo in Francijo v duhu miru in nove evropske kulture.
Ta manifest ni prineslo samo francosko časopisje, ampak tudi organ svet^ stolice, »Osservatore Romano«, ki ga obširno komentira in hvali francosko mladino, da se je brez razlike svetovnega na-ziranja zbrala za cilj, ki ga tudi sveta stolica z vsemi silami zasleduje. Sveta stolica se raduje, da se na manifestu na prvem mestu sveti ime Zveze francoske katoliške mladine. Glasilo svete stolice pravi, da jc doba hegemonizma, doseženega za ceno potokov krvi, minula in da morajo vsi plemeniti možje in vse stranke Evrope podpirati program mednarodnega sporazuma, na katerem mora biti prva točka popolen sporazum med Francijo in Nemčijo.
otroke, ki brodijo po vodi, ki jo je naplavil naliv, župan z obrazom rimskega senatorja zeha na pragu svoje velike hiše in se odpravlja spat, silo iz-ooilje poletne lepote visi nad vasjo oprano od plohe, trto slišimo rasti in polniti jagode, iz zidanic dehti, kakor pesem — vino.
Kje sta Tona in Fran?
Pod težo teh vtisov smo se napotili proti Sv. Križu. Vemo, da smo v nekem določenem kraju, Id ima svoje znamenje na zemljevidu in točno izmerjeno zemljišče v davčni mapi, čutimo, da žive 'ukaj ljudje, katerim je to zemlja tako vsakdanja, <akor nam ljubljanska ulica, toda za nas je vse nov svet, pravkar ustvarjen, dvignjen iz nekega Uijega ozvezdja, razsvetljen od svetlejšega, dasi milejšega solnca.
Kakor v sanjah tavamo po cesti, ogovarjamo rsakega človeka, ki nn« sreča, pripovedujemo vsa-tomur o Levstiku in Toni, čudimo se, da je ne srečamo.
Popoldansko sobice je lilo na Sv. Križ, nekje se nam je pridružil mož, ki je še vse bolje vedel, ko mi, poslušali suno ga zvesto, kakor da je poznal Levslika in Tono. Sv. Križ je utonil v solncu ali za hribom in že smo bili pri »dolgi . hišic, pri gradu Turnu, ki se je raztegnil, kakor , zvest pes ob vznožju gozdnatega hriba, kiar je j
dolina najožja; tudi on ves pomemben in svet, kakor svelnikov vol ali medved v pratiki otroku, ki išče nebeščanov na grešni zemlji.
Kristalni hlad vode, lesov, trohnoba umirajočega gradu, tihota zapuščenega mlina in pripovedovanje našega vodnika, ki govori, govori, da ne veš, ali šumi voda, ali vrši les, vse poje, poje, poje.
Miloba ljubezni do narave m človeka nas polni do vrha. Najsrečnejše čuvstvo v življenju — pozaba samega sebe — nas ziblje v opojno omotico, da vdano krešemo v kameniti hrib, se opotekamo v močvirne doline, se zopet vzpenjamo, žalostni le zato, ker podzavedno slutimo, da zapuščamo kraj, kjer smo doživeli nekaj lepega ter se bližamo cilju — Čatežu.
In že smo tam. Solnčen hrib, nad njim romarski Zaplaz, Kobetova šola še stoji, njegovega nagrobnika pa ni več. Tudi krčmarja Roštana ni in njegovih gostov — Selščka in Mrtolaza.
Kljub temu blešči pred nami steklenica Dolenjca. Srkamo lepoto zemlje in dobroto ljudi, tragedija neizpolnjene ljubezni je postala simbol nns samih in vse naše zemlje. Odpusti Levstik, da brskamo po tvojih bogatih skrinjah! V tebi bi radi spoznali sebe in ves človeški rod.
Dr. Ant. Slodniak
AvsSrc-nemškii trgovinska zveza
prolipostavna
Pariz, 25. jul. A A. cHavas» poroča iz Haaga: i odtujiti, v zvezi s formulo, ki takoj nato sledi >lz-O piliki razprave o avstrijsko-nemški carinski uniji ] vzemši na pristanek Društva narodov«. Toda haa-pred haaškim sodiščem je imel včernj govor znstop- j ško razsodišče sploh nima naloge baviti se z vpra-
nik Francije Paul-Boncour. Glavna tema njegovega govora je bila zveza med versajsko in senžermen-sko mirovno pogodbo ter ženevskim protokolom. Ce prihajajo Francija, Italija in Češkoslovaška pred haaško sodišče, se to zgodi za to, ker so tudi te države prevzele obveze, da ne bodo ničesar storile, kar bi utegnilo načeti vprašanje neodvisnosti Av-
šanjem, ali sta Avstrija in Nemčija karkoli storili, s čimer bi bili prekršili omenjeno odredbo, nego mora danes dati sodbo o tem, ali se besedilo dunajskega protokola o avstrijsko-nemški carinski uniji sklada z besedilom ženevskegn protokola in versajske in senžermenske mirovne pogodbe. — Na koncu je govornik naglasi^ liamen in duhn. v
strije. Vsa ta polemika se suče okoli tistega dela | katerem so omenjene države podpisale ženevski teksta, ki pravi, da se neodvisnost Avstrije ne more 1 protokol in arišle Avstriji na pomoč.
Nemiri v južni Ameriki
Pariz. 25. jul. AA. Po neredih v Santingu de Chile se doznavajo nekatere podrobnosti. Študentje so stopili v stavko. En del njih se je utaboril nn sami univerzi, drugi pa so demonstrirali po ulicah in pozivali prebivalstvo, naj se jim pridruži. Čete so zasedle univerzo in pregnale študente. Dve osebi sta mrtvi, več jih je ranjenih. — Novejše vesti iz Santinga de Chile poročajo, da se je študentom pridružilo tudi zdravniško društvo. Tudi mnogo drugega prebivalstva je stopilo na njihovo stran ter demonstriralo zaradi uboja nekega študenta. Policij? i* morala demonstrante razpršiti s sabliami.
Iz sovjetske Rusije
Moskva, 25. jul. A A. Sovjetska vlada bo olvo-rila 1. avgusta 800 novih trgovskih hiš. V teh trgovinah bodo prodajali predvsem živila. Sovjetska oblastva hočejo s tem odpraviti čakanje prebivalstva pred trgovinami z živili,
V Albaniji se vdira zcmVa
Tirana, 25. jul. ž. V vasi Fundeku pri Argiro-cnstvu se je začela nenadoma vdirati zemlja in s« nedaleč vasi nastali novi številni izviri. Ljudstva s« je polastila panika in je zapustilo stanovanja. Takoj je bila poslana pomoč. Na lice mesta se je podala tudi komisiia inženierjev, ki bodo proučili le pojave.
INDIA SUPER TYRE		
izvrstna	Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: J, ŽIROVNK — Telefon 33-77 Ljubljana — Tavčarjeva ulica št. 6	
AVTO PNEVMATIKA	Zastopstva in zaloge ima tudi: »DESA" Maribor, Trg Svobode 6 Telefon 28-50	
	„MOTORIMPORT CIE" Celje - Kralja Petra cesta št. 29	
		
čast kralja Petra
Osvoboditelja
Ljubljana, 25. julija 1931 Danes ob 11. uri dopoldne se je zbralo nad 80 predstavnikov slovenskega javnega, kulturnega in gospodarskega življenja, med katerimi omenjamo samo g. škofa dr. Rozmana, g. generala Po-poviča, g. župana N. Puca in g. rektorja N. Šerka. v mestni posvetovalnici, kamor jih je povabil odbor za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju..
Razpoloženje je bilo svečano in dostojno pa-triotič^ga dogodka, zanj katerega so bili najod-
jeni. Postavljen bo pri desnem vhodu v mestno hišo na stopnjicah v pobranem kamnu. Kip kralja na konju bo visok 3.80 m. Kralj bo ode:t v svečan ornat z žezlom v roki.
Spomenik se bo odkril v nedeljo, 6. septembra z veliko svečanostjo, na katero bodo povabljeni Nj. Vel. kralj in njegov dom, vlada in vse slovenske občine. Ker je takrat obenem god prestolonaslednika, bo vojaška parada. Mesto bo slavnostno okrašeno.
Posebna revizijska komisija banske uprave je
Prosvetni dom v Novem mestu
bb otvorjen dne 2. avgusta t. 1. Ob tej priliki se bo vršil tudi prosvetni dan. Vzpored prireditev je sledeč:
Na predvečer 1. jul. t. 1. ob 20 se vprizori v spomin 50 letnice smrti Josipa Jurčiča in 100 letnice rojstva Franca Levstika tragedija -'l\igomerc. Dne 2. avg. zjutraj otvoritev prosvetnega dne. Nato govor dr. Jožeta Basaja, ravnatelja Zadružne zveze »O katoliški akciji in mladini« in dr. St. Žitko o temi: »Kmečki fant in njegova rodna gruda.< Ob pol 11 sv. maša 6 cerkvenim govorom prevzvišenega g. škofa dr. G. Rožmana, ob pol 12 blagoslovitev doma, nato slavnostni govor profesorja dr. K. Capudra >0 pomenu prosvete« in in govor urednika g. Frana Krem žar j a >Ob 40 letnici socijalne okrožnice Reruin novarum«.
Med blagoslovitvijo doma poje pevski zbor »Gorjanci« pesem: »Ako Gospod ne zida hiše«, pozneje poje pesem »Povsod Boga-'. Popoldne ob fl koncert pevskih zborov novomeškega okrožja. Nato prosta zabava e srečolovom.
Nova stavba Prosvetnega doma je arhitektonsko zanimiva, ker je edina izmed prosvetnih domov na deželi, ki ima prostor za oder in vse y>o-trebno odorsko stroje, kulisarijo, zidana po načinu mestnih gledališč.
Zelo zanimiva je dvorana s kasetiranim stropom in s stebriščem ter lepo urejenim balkonom. Zanimiva je tudi avla prod dvorano s stebriščem, kjer bo prostor za garderobo, buffet in blagajno.
Sprednji trakt pa je namenjen za stanovanje in poslovne lokale ter obstoji iz visokega parterja, prvega nadstropja in manzarde, pri kateri se nahaja velika terasa z razgledom po vsej novomeški okolici.
Prepričani smo, da bo k tej blagoslovitvi Prosvetnega doma v Dolenjski metropoli prišlo ljudsko iz novomeške okolice v obilnem številu, ker je ta dom namenjen njemu ter da se bo udeležilo z ozirom na prosvetni dan te slovesnosti tudi ljudstvo iz semiške, leskovške, šmarske in trebanjske dekan i je.
Velike izpremembe pri Osrednjem uradu za avarovanje delavcev
Zagreb, 24. julija 1931.
Jubilej dela
V današnjih časih jo težko dobiti uslužbenca, ki bi se dolgo držal enega gosj>odarja. Vsak si želi izpremembe. Zato jo toliko bolj onstna izjema Lucija Kramar, katera že 52 let vestno služi uprarvi zdravilišča Dobrna.
Iz litijske predilnice
Litija, 25. julija.
Kakor vsi znaki kažejo, se pričenja v obratu naše predilnice izboljšanje delovnih razmer. V zadnjem času je predilnica prejela izdatna naročila, tako, da je začela mesto 8 urnika vpeljavati deset-uruik. Ker pa je vodstvo to storilo brez oblastvenega dovoljenja, ji je oblast nadaljno izvajanje 10 urnega dela prepovedala. Včeraj se je zato vršilo v predilnici tajno glasovanje za 10 urnik, katerega pa so delavci v veliki večini odklonili, ker se zavedajo, da z nadurnim delom sicer sebi trenutno pomagajo, reduciranlm tovarišeim pa jemljejo kruh. Baje je odrejeno ponovno glasovanje.
Precej razburjenja je povzročilo dejstvo, da je dunajska centrala preko litijskega ravnateljstva reducirala dolgoletnega ndmojstra g. Strosa, zavednega Čeha, ki je skozi 10 let vodil predilniški obrat v popolno zadovoljstvo tovarne kakor tudi delavstva. Mesto njega pa skušajo inozemski lastniki tovarne vriniti nekega dunajskega Nemca za nadmojstra pod pretvezo, da bo moderniziral obrat in se »zavezujejo-, da se bo ta Nemec tekom eneea
Ttčnejši člani na^e družbe povabljeni na sejo. imela se je namreč vložiti v temelj spomenika prvega kralja osvobojene in zedinjene Jugoslavije spominska listina.
Sejo je otvoril predsednik izvršilnega odbora g. inž. Ladislav Bevc, ki je najprej navzoče pozval, da počastijo spomin prvega kralja zedinjenega jugoslovanskega rodu s trikratnim »Slava«! Nato je razvil zgodovino delovajija odbo a za postavitev spomenika kralju Petru v prestolici Slovenije, ki naj bo vekotrajno znamenje spoštovanja in hvaležnosti slovenskega ljudstva napram velikemu osvoboditelju. Odbor se je ustanovil 1. 1926. Nabiralia akcija je vrgla okoli 482.000 Din, spomenik pa bo stal okoli 275.000 Din. Ostalo bo tore; še mnogo, kar se bo porabilo v socialne dobrodelne namene. Značilno je, da so mali nepremožni ljudje največ prispevali in da le '/s celokupne vsote gie ua račun premožnih slojev in zavodov. Največ je dala Trboveljska premogokopna družba (50.000 Din), občine so dale 68.000 Din.
Giede spomenika samega sc je predsednik ponudil pri podrobnostih, ki so bile izvale v javnosti veliko kritike. Treba je konstatirati, da so ugovori glede osnutka in pa zlasti glede mesta, kjer bo stal spomenik, popolnoma neutemeljeni. Odbor je to stvar prepustil našemu N. Plečniku, ki je odobril mesto in po kojega nasvetih je tudi kipar Dolinar napravil osnutek. Spomenik bo največji kras našega mesta in bo postavljen tako harmonično in stilno odgovarjajoče svojemu okolišu, da smo glede tega lahko popolnoma pomir-
nasia vj>e id.uiie ojoo.a v najpopolnejšem redu.
G. predsedniku odbora se je nato predsednik Slovenske Matice, g. N. Lončar, v imenu vseh navzočih toplo zahvalil.
Nato so sc vsi navzoči podali pred mestno hišo na stopnjišče, da prisostvuiejo vložitvi spominske listine v temelj spomenika. Na koži napisana listina je vložena v bakreno ponik!ano okusno puščico. Listina in pušč;ca sta izdelalni po načrtu g. arhitekta dr. Omahna in predstavljata obe pravi umotvor. Besedilo listine sc glasi:
Koncem leta 1918 so izvojevali Slovenci svobodo. ko so zvezali svojo usodo z usodo Srbov in Hrvalov, borečili se prav lako za svobodo vseh, in jo polotili v roke kralja Pelra.
Izhajajoč is ljudstva, iivet v njegovi sredi v radostnih in britkih dneh in vodeč ga v neenaki borbi k zmagi, je kralj Peter simbol nesebičnega naroda, borečega se za svobodo, in svetel vzor, da se borec :a svobodo ne sme ukloniti. Zmaga njegova je bila obenem zmaga Slovencev.
Iz hvalenosti mu postavijo Slovenci leta 1931 spomenik, ki ga je izklesal akademični kipar Lojze Dolinar.
Odbor za postavitev spomenika
kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani.
Ko je predsednik s člani odbora položil spominsko listino v odprtino, jo je kamnosek zazidal. Tako je bila lepa svečanost ob 12 končana.
Prosvetno slavje in prosvetni dan
dne 15. in 16. avgusta v Grobljah pri Domžalah.
...o že javili, je novi minister za so-.10 'itiko dr. MarkoK o s t r e n č i č odstavil dosedanjega komisarja SUZOR-a prof. Ante Odi-ča in imenoval za komisarja g. Marko Bauera, glavnega tajnika zveze industrijcev v Zagrebu.
Novi komisar je izvedel bistveno važne izpremembe v upravi SUZO Ra. Upokojil je generalnega direktorja dr. Auguština Arzelina, namestnika generalnega direktorja D u š a n a G 1 u m c n , direktorja splošnega oddelka g. Jakoba Lastriča pa je premestil za direktorja okrožnega urada v Ranjaluko.
Za generalnega direktorja SUZORa je reak-tiviran bivši generalni direktor Milan G laser, z- direktorja splošnega oddelka je imenovan bivši direktor dr. Vilim H e 1 o b r a n d t. Mesto namestnik« generalnega direktorja je ukinjeno, zinova pa sta kreirani mesti direktorja pravnega , oddelka in direktorja finančno ekonomskega oddelka. Na prvo mesto pride načelnik g. dr. Jezič, i na drugo pa načelnik g. K orač.
Z novimi osebnostmi v vrhovni upravi delavskega zavarovanja se bo obnovil prejšnji sistem uprave v smislu stroge centralizacije, uprave in vseh financ v zavarovanju. Arondacija okrožnih uradov se ne bo nadaljevala, ker bo pridržano vse vodstvo in iniciativa osrednjemu odboru v Zagrebu. Teritorij okrožnih uradov se bo prilagodil ozemlju banovin, v posameznih banovinah pa se organizira jx> več okrožnih uradov za izvajanje zavarovanja.
Po okrožnih uradih bodo postavljeni novi komisarji zlasti povsod tam. kier sedanji komisarji niso postavljeni na predlog delavcev ,-ul delodajalcev oziroma njihovih zbornic. V najkrajšem času naj bi se povsod postavila rodna samou[>rav-na ravnateljstva in nadzorstva uradov po novem zakonu, ki ga pripravlja ministrstvo za soe. jiol i -tiko in narodno zdravje.
Številne osebne izpremembe, ki so se izvršile v zadnjih mesecih v Osrednjem uradu, so zanesle v to ustanovo osben in taktičen boj, ki sega tudi širše v vrste delavskih in dolodajolskih orgnniza-; cij. Prijatelji delavskega zavarovanja se bojo, da bo ta boj škodljivo vplival na razvoj in napredek ustanove same. Zlasti splošno obžalujejo izločitev dr. Arzelina, ki ga jioleg g. Milana G 1 a s e r j a smatrajo za najsposobnjšega uradnika in najpomembnejšo osebnost v uradu.
Kakor smo že dvakrat naznanili, se bo vršila dne 15. avgusta slovesna blagoslovitev novega drušlvenega doma v Grobljah pri Domžalah. Blagoslovitev in cerkveni govor je prevzel prezv. gosp. škof dr. Gr. Rožman. Na slano«! nem zborovanju po sv. maši bo prosvetno zborovanje, na katerem bo govoril dr. Marko Natlačan. — Slavje se prične s slikovitim sprevodom ob 'A9. Bratska društva se tudi Iu naprošajo, da se udeleže sprevoda z zastavami. — Opozarjamo na ugodno železniško zvezo iz Ljubljane. Izstopi se v Domžalah S kolodvora v Domžalah do novega doma je 10 minut. Ob nedeljah Ln praznikih vozi prvi vlak iz Ljubljane ob 'AH., drugi pa ob Tudi z drugim vlakom bo mogoče še pravočasno priti k prireditvi. Poleg tega vozijo iz Ljubljane do Domžal tudi avtobusi. Zaprošena je polovična vožnja. Za odhod je popoldne in zvečer vse polno zvez v Ljubljano. Zad-
nja vlak odj)elje ob 9.
Izredno slavlje in lej>a gorenjska okolica bo privabila brez dvoma lako veliko število udeležencev, da bo prireditev največja le vrsto letošnje leto.
Posebno označbo da tej prireditvi zborovanje drugi dan. V novi dvorani se bo vršil 16. socialni dan. Na zborovanju bodo nastopili naši najboljši sociologi in drugi javni delavci (dr. Aleš Ušeničnik, dr. Al Kuhar, dr. Janez Ahčln, dr. Joža Basaj in ! dr. M. Krek), ki bodo v svojih govorih obravnavali ■ pereča sodobna socialna vprašanja. Poznavalci po-I ložaja nam bodo razgrnili sliko današnjega socialnega nereda in opozorili na njegove vzroke. Pokazali nam bodo tudi, kod vodijo pota iz grozečega stanja. Tako bomo s lein zborovanjem najlepše i praznovali 40 letnico socialne okrožnice Leona XIII. i »Rerum novarum«.
Specialist za zabite in ustne bolezni
dr Logar France
St. Petra c. 14, Ljubljana
ne ordinira od 27 julija do 24. avgusta
Lucija Kramar rojena Vanovšek se jo rodila 1859. in jo odšla v službo z osmim letom kot jiaslarica in od takrat je vedno v službi |>ri drugih ljudeh. Vašemu poročevalcu je izjavila, da se ji ni nikoli godilo dobro. Ko je šla z osmimi leti v službo, je bila šo tako majhna, da jo je moral stric v košu nesli na planine. Iz lesenih cokel j ji je gledala slama. Današnjih življenskih dobrot takrat še niso poanali. Koruzni ali ovseni močnik, to je bila vsakdanja hrana preprostega in revnega ljudstva. Vendar pa je vedno ostala zdrava, kot je šc tudi danes.
Ko je bila stara-20 let, je prišla k državnemu zdravilišču Dobrna (takrat še Neuhaus) kot poljska delavka. Radi njene točnosti in vestnosti v službi jo je pa takratni ravnatelj Ciril Poltaut premestil zn postrežnico kopališča. Sedaj služi že četrtega ravnatelja.
Po dvainpedesetih lotih službo pri zdravi-lišču je še vedno pri gostili zelo priljubljena radi svoje poslrežljivosti in poštenosti. Pravi, da bo par let mogoče opravljala svojo službo, potem pa bo šla v zasluženi pokoj, katerega ji prav iz srca privoščimo.	U. A.
Slovenska Bistrica
25 letnim svojega mašništva je obhajal dne 22. julija tineki župnik g. Urh Hafner. Kot sin kmeta so je rodil 1. jul. 1882 v Krčanjah. Novo sv. mašo jo pel 22. jul. 1906 v Krčanjah ter nato služboval po raznih krajih na Koroškem. Po nesrečnem plebiscitu je moral zapustiti svojo škofijo. Šel je v Jugoslavijo. Župnik v Tinin je postni 1926. Še na mnoga leta!
B?v ob čevVarsketn mašim
meseca priučil slovenščine... Menda nnše oblasti, ki imajo odločiti, ali sme ta inozemec našim domačim, gotovo tnko sposobnim mojstrom odjesti beli kruh, inozemski firmi ne bodo nasedle, kajti na 30 let starih strojih se ne da mnogo »modernizirati« in če se_ je treba kaj novega priučiti, se prav lahko pošljejo naše domače moči v inozemstvo. da se tam v prav kratkem Času priuče novim metodam racionalizacije obrata. Zato pa je treba v prvi vrsti novih modernih strojev, brez katerih bo naša predilnica še nadalje hirala, še enkrat apeliramo na naše merodajne faktorje, da iz gospodarskih in nacijonalnih ozirov ne [»riipuste ino-zemcev, ko imamo sami dovolj sposobne mojstre. Zndnje čase je ravnateljstvo raznim že reducira-nim predilniškim rodbinam odpovedalo stanovanje, tako da li reveži ne vedo, kam bi se dali, stanovanja pa bodo ostala prazna... Tudi so po-jjolnomn ukinili nabavne prispevke, katere so delavci prejemali vsake tri mesece... Želeti je le, da prediiniško vodstvo z ozirom na boljšo kon-! juniktnro ludi gleda na zboljšanje svojegn delavstva in ne samo nn večji dobiček inozemskega kapitala ...
Ljubljana, 25. julija.
V sredo so začeli nasproti Turjaškemu trgu postavljati zasilno brv čez Ljubljanico in danes je brv že gotova. Je oddaljena le pičlih 50 korakov od starega čevljarskega mostu in je široka 2 in pol metra, dolga pa 24 metrov. Brv jc bila potrebna
zato, ker bodo v kratkem pricen /. iKinontacijo čevljarskega mosta, ki ga bodo premestili in postavili nasproti bivši prisilni delavnici, kjer so tudi že začeli z izkopavanjem temeljev. Brv nad čevljarskim mostom bo stala pa dolelj, dokler ne bo zgrajen novi železobetonski most, za katerega so že izdelani načrti. Most bo dograjen še letos.
Ljubljana
Zaslužki mesarjev in beda ljudstva
Ljubljana, 25. julija.
K<lor se hoče prepričati o prav neznosnih razmerah v Ljubljani, mu svetujemo, naj ob dnevih, ko so živinski sejmi, napravi kratek sprehod. Najprej naj obišče živinski sejem, potem pa naj gre na trg. Na živinskem sejmu naj poizve o cenah živini, ua trgu pa naj si ogleda tablice na stojnicah in naj obojne cene primerja med seboj. Doživel bo veliko razočaranje. Spoznal bo, da je kmet ubog revež, ki mora dajati živino pod vsako ceno, spoznal pa bo tudi, da je ubog obenem konzument, ki mora meso plačevati po nezaslišanih cenah. Cene na ljubljanskem trgu so pretirano visoke. Danes smo priobčili vest, da je Zadruga mesarjev znižala ceno prešičjemu mesu za 2 Din. Tako znižanje je le v zasineh »plodnemu položaju. Nu razpolago nam je več kalkulacij in naj vzamemo kuterokoli, še tako ugodno za mesarja, še vedno se bomo mogli prepričati, da so cene mesu neznosne in da bi bilo tudi v Ljubljani potreben tuk proces, kakršen se j« nedavno vršil v Mariboru.
En primer: Vole prve vrste plačujejo mesarji po 7.50 Din. Je pa to redka cena, ki jo mesar kdaj plača za vola. Največ plačujejo vole povprečno po 5 do 0 Din za kg žive teže. Za vole prve vrste je dopustna največ tale cena nnsu: kg žive teže plus 05%. Torej bi se spodobilo in bi bilo krvavo potrebno, da bi mesarji prodajali najboljše in najfinejše meso kvečjem po 14.50 Din. Po čem ga prodajajo v Ljubljani? Po 18 Din! Vole druge vrste plačujejo mesarji kvečjem po 5 do 0 Din kg. Na to je dopusten pribitek 110 do 120%. Torej bi morali meso druge vrste prodajati po 12 Din. Prodajajo ga po 10 Din. Mršave krave so po 3 do 4 Din kg. (loveje meso najslabše vrste bi smelo veljati kvečjem S Din kg. a v Ljubljani moraš največkrat plačati najslabše goveje meso po 12 Din. To so pa znatne razlike!
Tržno nadzorstvo bi moralo imeti vedno ključ
vek znaša povprečno za vola 00 —70 Din, za prašiča pdvprečno 15 Din, za teleta 5—10 Din. Te dajatve so res hude in visoke. Ali nikakor ue upra-vičujejo pretiranih dobičkov, ki jih imajo mesarji z mesom. Pri cenah za klavno živino smo navedli najvišje cene, ampak v Ljubljani težko dobiš mesarja, ki bi plačal po 7.50 Din za vola. Celo po 5 Din plačujejo za dobrega vola in ako je kmet v sili, mu dajejo šo manj. Na razpolago imamo dopis iz Prevalj, ki pravi, dn ponuja mesar kmetom cele 3 Din za kg žive teže za kravo. Te krave pa so debele in dajejo prav dobro meso. V Prevaljah prodajajo mesarji po 12 Din kravje meso. V Ljubljani prav tako. Med 3 Din za dobro reieno kravo med 12 Din za meso lil. vrste je razlika, ki ue opravičuje nobene pritožbe čez davke in pristojbine! Redno se dogajajo v Ljubljani slučaji, da kmetje ponujajo prašiča celo po 1 Din kg. Pu ne najdejo kupca. Cene v Ljubljani, ki so služile našemu računu za podlago, so znatno višje, kakor cene nn podeželskih sejmih in v drobni kupčiji. Mesarji ludi prav malo kupujejo živino na živinskem sejmu v Ljubljani. Večina mesa, ki ga Ljubljana použije, je od živine, kupljene na deželi.
Nočemo delati krivice in sami priznamo, da naši računi niso popolnoma točni. Povsem točni računi bi bili za mesarje še boli neugodni in bi pokazali še mnogo večje Čezmerne dobičke. Krivda občinske uprave je. da se v tej zadevi ne zgane. Edini ključ, ki je bi! sploh nekoliko zanesljiv, je bil tako zvani celjski ključ. Tega je banska uprava razveljavila, ker je bil za mesarje preugoden. Toda ako bi jim cene določili v Ljubljani «1; po celjskem ključu, bi bile dosti nižje. Mcslno tržno nad zorstvo sploh nima nobenega merila, po katerem h! moglo določali cene. Da so mesarji te anarhije v vprašanju cen in tega nesistematičnega postopanja tržnega nadzorstva veseli, je jasno. Mestna občina ljubljanska ima premalo energije, da bi uredila vpra za določanje cen. Ljubljansko tržno nadzorstvo ga ' šanje cen. Zato je nujno potrebno, da nastopi ban-nima. Vprašali smo zanj, a o njem niso nič vedeli. | ska uprava in izdela natančen in korziimentom pra-Mrstna občina jc vse preveč prizanesljiva mesar- vičen ključ za določanje cen z ozirom na ceno ži-jem In zdi ><■. dn imajo mesarji večji vpliv na po- j vinc. Tudi je potrebno, da banska uprava ostreje stopanje mestne občine v vprašanju cen. kakor pa i kontrolira cene na trgih in tudi posamezna tržna 99% ljubljanskega prebivalstva!
Od solnca zagorelo ssdravo Kožo
mladeniške svežosti, zdravega izgleda Vam dasta
NIVEA-CHENE
(olje za kožo in masažo)
Oboje vBClmjo - edino svoje vrsto - euccrit ki neunje kožo, oboje (jblnžiijo nevarnost solnčarice. in ilajcs lolesu prekrasno h- rvo tudi olj oblučnom nc u. Nivea erome hladi telo kadar ,io vroče. Nlveu olje tzu varuje prod prehladom v-,'ml prehitrega ohlajenla oli irrdeni vremenu Tako se lahko tudi ob hladnih dneh kopljete na zraku in v vodi. -Nlvea-creme I)ln 5'— do Din 22'—.	Nlvea olje Din 20"-. Din 35'—,
Proizvaja: Jugosl. P. BFIIRSDORF & C0., d. s. o. i., Gregorčičeva ulica št. 24.
MARIBOR,
O Nn Rožnik. Danes popoldne ob 5 je na
Rožniku popoldalisku služba božja ob priliki malega žegjianja (Sv. Magdalena).
0 Pomočniški zbor zadruge brivcev in frizerjev nas prosi, <la objavimo: Pomočniki in po-! močnice, člani omenjenega zbora prosijo slavno občinstvo, tla pravočasno posečajo brivske in domsko frizerske lokah in de ne zadržujejo po nepotrebnem v delavnicah pomožno osobje, ki je itak zaposleno dnevno deset ur, v sobotah celo enajst do dvanajst ur. Poklic brivcev, oso-bito dnmslco-frizerski. je po svoji naravi zelo nezdrav, delo čez določeni delavni čas pu še bolj neugodno vplivu nn zdravje nastav Ijencev in jim krati prosti čas. Brivnice mi odprte vsak dnu od pol S—12 ill od pol 14 do 10, \ sobotah do 21).
Zobni zdravnik Or. Ivan Ot>l€*l«
(	ne ordlnS « do 23. augusta
nadzorstva. V današnjih »Novostih beremo o od-\ko vzamemo povprečno ceno za kg klavne i ločnem koraku zagrebške mestne občine, ki bo iz-- - - -	( oziroma sla- j delala natančen ključ za določanje cen in bo vse
živali in upoštevamo odstotek mesa nine, ki ga dajejo posamezne vrste klavne živali, pridemo do tega. da bi moralo tržno nadzorstvo drugače vršiti svojo nalogo, kakor jo vrši. Tržno nadzorstvo je podrejen urad in samo ne more nič. Dolžnost mestne občine je. da da tržnemu nadzorstvu direktive v prid konzumentov.
Voli prve vrste, ki naj veljajo 7.50 Din za kg žive teže. kakor pravijo mesarji, dajejo 53% mesa v štirih četrtih To se pravi, da moramo od govedi odšteti kožo. čreva. vampe, pljuča, jezik, diišnik. jetra, srce, glavo in nogo od kolena navzdol ter rep. Pri mesu pa ostanejo ledlce in loj okroe ledic. | Tudi če ne upoštevamo vsega tega. Ima mesar sajno j pri mesu I. vrste 3 Din kosmatega dobička, ker na ' prodaja |>o 18 Din. Sodnljska iigotovitev pa je. da ! mesarji pri odstotkih čistega mesa ne smejo iskati dobička, mesarju morajo služiti za kritje režijskih stroškov in za dobiček le odpadki, ki jih mesarji j prav tlrago prodajajo. Le koža je v zadnjem času j postala cenejša. Meso I. vrste od najboljših volov bi | sv v Ljubljani smelo prodajati kvečjem le po 15 Din. Voli II. vrste so. kakor smo že omenili, po 5 do fi Din žive teže. Odpadki računajo prav tako. kakor pri volili L vrste. Voli M. vrste dajo 4« do 50% čistega mesa. Tudi tako računano pridemo do tega. da bi moralo biti meso II. vrsle po 12 Din kg. Dobiček 2—4 Din. kakor mesarji dražje prodajajo meso II. vrste, je odveč in krivičen. Mesarji pa celo računalo za vole L vrste isti odstotek, kakor vel i a za vole II vr«te. to dn rnzliko vs«ij 1 Din. Voli lil. vrste dajejo 42—4«% čistrga mesa. debele krave 12 45% in mršave krave 33—38%. Zopet pridemo do teira. tla hi moralo biti meso slabe vrste itvečjem po 8 Din k<z.
Teleta so v Ljubljani po 6.50—7.50 Din kg žive
teže
živa teža plu
mesarje, ki bi se tega ključa ne držali — izročila državnemu pravdništvu. Zagrebški zgled naj najde posnemovalce! Temu vprašanju, ki je življenjske važnosti za našega kmeta in za konzumenta, bomo posvetili še mnogo pozornosti.
O^ravhl Vas vodijo v naše mesto.
Cas
Vam je nn kratko odmerjen. Zato ene mudite in ne pose iajte, temveč se samo za trenutek ustavite
dr. i o. z. Selenbur-ova ulica
kjer si postrežele sami-avtomutično, hitro in poceni z okusno zukusko.
Va&c deio
bo potem uspešnejše.
Počitnice v Fofhovem gradcu
Ljubljana, 25. jul. Polet; mnogih drugih organizacij in oblasti vrši važno socialno delo za mladino tudi društvo Bdeči križ. Letos je Rdeči križ poslal na počitnice . ,	. . v Polhov Gradec 30 dečkov. Dečki ho prili tja
. Telečje meso se more prodajati le po računu: ,	jn ^ ž(; )rj tedne vt,sele |irU!i|1ji, počitnic,
teža plus 145?,-;, kar je maksimum, lelecje |;i ju, užiVajo. Dečke so predlagale ljubljanske šole, meso bi moralo bili v Ljubljani najfinejše vrste po kj u() izbrnU, re8 „ajb0lj potrebne. Pred odhodom IS Din kg. V Ljubljani je |>o 20 Din kg. Pri teletih .	.,ri,ale,|a| zdravnik. Otroci uživajo počit-
»! „,. -u 1,1 injMt iotriv s,rce oi ava. /.ato	.
ostanejo pri nu sti pljuča, jetra, srce in glava. Zato je odstotek za telečje meso 145?» mnogo prevelik. I Telečja jetra so celo dražja, kakor meso v Ljubijo- ; ni; so ]>o 25—30 Din kg. Telečja pljuča imajo enako ceno, kakor meso. V Ljubljani so po 18—20 Din kilogram.
Prašiči >o v Ljubljani: domači in mesnati per-šutarji po 5.50—7 Din. domači debeli 7—8.50 Din, hrvaški pa po 9—10.50 Din. Pršularji dajo 70 do 80% čistega mesa in slanine. Pri prašičih odpade jezik, dušnik, pljuča, srce, jetra in čreva. Ostanejo . pa ledvice in mest okoli ledvic. Prašičje meso je v Ljubljani 20—22 Din kg. Pri mesu zasluži mesar torej 12 Din kosmatega dobička. Slanina, ki pa je I v Ljubliaui 13-lfc Din kg, pa daje mesarju povprečno 4 Din kosmatega dobička. Vsi odpadki, ki j jih mesarji prav drago prodajajo, pri tem niti v j pošte v ue pridejo. Prašičja pljuča so v Ljubljani | po 10 Din kg. jetra po 18—20 Din kg. glava 8—10 Din kg, parkelj po 0—8 Din, jezik po 25—28 Din | kg. Vsi ti odpadki dajejo mesarju dovoljno pokritje 1 za režijske stroške in za čisti dobiček. Debeli pra- i šiči dajejo celo 85% čiste slanine in mesa in so visoke cene mesu in slanini zaradi tega še bolj j neupravičene.
Mesarji se po navadi sklicujejo na visoke režijske stroške, nn davke in na druge dajatve. Ome
niče povsem brezplačno. Kolonijo vodi tajnik Rdečega križa <j. Ivan Malnarlč, gospodinjstvo pa njegova gospa. Poleg tega nadzorujeta dečke strokovni učitelj gosp. Zdravko Omerza in sedmošolee. g. Janko Malnarič. Kolonija je nameščena v šolskem poslopju in spe dečki v treh sobah. V pritličju je kuhinja in jedilnica, v prvem nadstropju pa spalnice. Nadzornika spita z dečki in jih tudi podnevi stalno nadzorujeta.
Omeniti moramo dobrolo graŠčakinje ge. Ane Delago, ki je dala koloniji na razpolago travnik ob Božni, kjer so si dečki uredili krasno kopališče. Prebivalstvo je dečke sprejelo z vso naklonjenostjo. Polhograjska okolica je krasna in so dečki napravili že tri celodnevne izlete na Črni vrh, Sv. Katarino in Sv. Lovrenc. Največ zabave pa imajo dečki na kopališču. Plavali so se naučili že vsi in so nekateri že izvrstni plavalci iti skakalci. Pri kopa-lišču dečki tudi telovadijo, dalje delajo pristanišča in prekope, skozi katere s|>uščajo jadrnice, ki so si jih napravili sami. Tako uživajo res rajsko življenje. ki jim ga dovoljuje brezskrbna mladost.
Vsak deček lina lastno lepo posteljico, ki si jo zjutraj vsak sam postelje. Na vratih je pritrjen dnevni red. po katerem se vrši vse življenje. Tudi v kuhinji je obešen jedilni list in je kuhinja založena z vsemi živili ter nudi dečkom zdravo in tečno
0 Tablice za tombolo v Kranju ima v pred-
protlu j i po 4 Uiti tvrdka »Desa«, d. z o. /. nu Dunajski cesti. Opozarjamo, tla stanejo tablice nu dan tombole 2 avgusta 5 Din. — Preskrbite se jih pravočasno!
0 Dve nesreči. Huda nesreča se jc pripetila danes popoldne v mizarski delavnici šenice v Ljubljani. 28-letnegn mizarskega pomočnika Franca Trk mana iz Stožic 130 je udaril rezalni stroj v trebuh in ga hudo j>o-kodovil Trkman i mu hude notranje poškodbe. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. — Včeraj popoldne se je p r i pot t Li pri Ljubljani druga resna nesreča. ->2-lotiio kujzarico Murijo Pog-ačnikovo iz Sp. Ilrušice 4 je nn cesti povozil neki voznik. Po-gnčtiikova je dobila resne poškodbe na nogi. Tudi ona se zdravi v bolnišnici.
V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Ko-zina Rozalija, 3 mesece, hči krošnjarjn, Stišje pri Ribnici; I ekan Marija. 3S let. žena knj/ar-in, Polčane; Kariž Katarina. 62 let. zasebnica, IIranilnišku ul. 12; Garibaldi Jera. roj. Pater-nost, h? let. Gosposvetska 7: Prek Frane, 09 let. posestnik, Vrhnika; Videnič Marjet«, 63 let, stepa nja vtis; šipeln r Ferdinand. Bonnventurn, 4 dni, sin kuharice. Rnkek; in'/. Gnhrijelčič M., 32 let. Kamnik: Boh Adolf. 20 let. delavec. Studenec—lg; Prislov lakoti. 35 let. delavec. Bled; dr. Novak Stanko, -tU let. baltski sekretar. I li r-sku ul. 17: Dečintin Slana, I mesec, hči delavke, Moste: Zobovni k Franjo, roj Gorejšek. 44 let, /ena delovodje. Znir.irje. — V čosti od IS. tlo 24. julija 1931 so \ Ljubljani umrli: Ketnla An-drejček. 3 dni, sin notarja. I.tikovica; Peternel Marija. "2 let. zasebnim. Prečna ul 1; Selii-sch egg Marija, roi Paternost, 07 let Gosnosvct-ska cestn Bnvr Kristina, roj. Vidie, vd. Deč-ninn. 'U lrl. /asebuica. \mbrožev trg 10: Bra-niselj Frančiška, sestra Severijtinn. "4 let. usmi-I j elita. Slomškova ul. 20; Znje Marija. "9 let. bivša služkinja. Vidovdnn«ka cesta Musnec Gabrijel. ?6 let. čevljar. Gorilr>ova ul. 4.
Priporočamo ojjlctl bhiga za
obleke i(<l pri tvrdki NOVAK — Ljabtiana, Kongresni trg štev. 15
(nasnroti Nunshi cerkvi! Pnoot- I kjcr- im?'° * "zredno šolo. pošto,' teTegrTi, Vnefon! ■jinoa^rujs	1.1 ri.vi/, rn jot- oroznisko potajo. kjer je 5 živinskih zelo obiska-
Kammk
Na zadnji oličiuski seji se je obravnavalo vpra sanje o Meščanski Korporaeiji z ozirom na agrarno reformo. Ker pa je stvar že v teku, bomo iz gotovih vzrokov poročali izčrpneje kasneje. Na isti seji se je razpravljalo o ponudbi g. Toneta Knafliča za odkup mestne klavnice. On jionuia Din 40.000,— ter bi jo pustil občini še dve leti jjo kupni pogodbi v uporabo. V tem času bi si pa seveda mestna občina morala postaviti novo, za kar bi bilo treba najeti najbrže posojilo. Postavila bi se v Novem trgu ob Bistrici. Kupčija zaenkrat še ni sklenjena, verjetno pa je, da jo bo občinski odbor sprejel, ker klavnica dejansko danes ne odgovarja niti potrebam nili hi-gijenskim predpisom Gg. Kramar In Stergar. preglednika računov, sla poročala o obračunu za I 1930 ter predlagala absolutorij, ki je bil tudi soglasno sprejet. Proračun za dohodke je znašal Din 745.037, dejanski dohodki pa so bili Din 710.578 in znaša* deficit Din 34.458. medtem ko so bili proračunom izdatki na Din 741.093 in je bilo dejansko izdanih Din 083.835 ter znaša suficit Din 57.257, s čemer je tudi proračun uravnovešen.
Kolesarsko društvo »Kamnik« vabi prijatelje kolesarskega sjiorta na ustanovni občni zbor, ki se vrši v sredo, dne 5. avirusta 1931 ob 8 zvečer (ob nesklei irnosti 1 uro kasueie) v salonu gostilne Ter-pine v Kamniku. Dnevni red: 1. poročilo o delovanju pripravljalnega odbora, 2. čitanje pravil 3. volitev odbora in 4. slučajnosti.
Cerklje pri Kransu
Izletnikom in popotnikom je znana cerkljanska fara, ležeča pod rožnatimi planinami sredi bogatega polja in temnih gozdov. Cerkljani so dokaj gostoljubni ter mirni, med njint iso pa tudi elementi, ki razgrajajo vsako nedeljo zvečer kar do dveh zjutraj, slišijo se kletve, psovke itd., junaški glasovi se razleguio celo izven vasi. Pred temi razgrajači trpe seveda največ hiše ob glavni cesti. Po sredi vasi se vije Suhi graben*, kateri služi ob nalivih kot hudournik ter prinaša s hribov mnogo gramoza. Tega gramoza se poslužujejo tudi naši nočni krokarji, da z njim napadajo domov idočo mirne ljudi. To kamenje leti kot debela točn, samo ljudem je bolj nevarna. - (Ilavni povzročitelj teh kravalov je vedno alkohol. Imena razgrajačev so nam znana. Naprošamo torej orožnišlvo in oblast, da razgrajače strogo kaznujeta.
nostanrrn dober godbenife
To brez platno lenjiiico polije tovarna nlatbil Mcincl & llerol,! r Mariboru ti. 112 mah mm ,>ri-jntrlju nlasbe, bodisi začetniku ali iiceibanemu. Zahtevajte knjitico takoj : navadno dopisnico!
Si. Vid ori Stični
V št. Viški župniji na Dolenjskem jc 13 ot-čin; mnoge občine pa segajo tudi v sosednje župnije. Ker so nekatere občine zelo male, bodo gotovo precej občin v eno strnili. Nekateri se pa trudijo zato, da bi poslala postaja Stična, kjer *e imenuje vas Ivančna gorica« središče velike občine. Čudimo se, kako jc mogoče priporočati to vasico kot središče velike občine. Pod Ivanino gorico ni ne šole, ne pošte, ne cerkve. Edino želez-niška postaja pomeuia nekaj. Tudi pitne vode razen i/ kapnic ni pod lvančno gorico.
Ali naj bi St. Vid. kjer je skupaj nad 100 hiš,
nema volneni kamgarni že za i20 Din meter.
nili sejmov, kjer ima sedež ena največjih posojilnic na Dolenjskem, bil tako prezrt, da bi niti sedež občine nc bil?
Mi smo mnenja, da starodavnega St. Vida, odkoder ni niti 2 km do postaje, nikakor ni mogoče prezreti.
0 Značilna nesreča v tovarni. Pod tem
naslovom smo priobčili dne 14. julija \ nameni listu ol>\i -lilo. da je dclnvku \eru Novnkovu omedlela in sicer / navedbo vzroka utrujenosti, odnosno lakote. Kakor nas obvešča tovarna Ln-jovic, se je zgodila
delu. Povod nesreči jo mu« epiiepsijt«. ne pu : ivancno ijorico, oooo morali napraviti precej |iota drugi v/.rok i. \ tem »lučaju seveda tovarne I a- ' "H še v nevarnosti bodo, da ne bodo pri sv. maši, jovic ne zudene nikaka krivda.	I ker tamkaj niti cerkve ni. V St. Vidu bodo v krat-
© V gostilni činkole. Kopitarjev« 4 se toči i kem napravili tudi vodovod. In ker je v SI. Vidu '	' ' '	"" ' ' tudi sede/ okrožnega zdravnika, ie v zdravstvenem
oziru tudi poskrbljeno za razvoj St. Vida.
Na županstvu imajo liudje največ opravka ob nedeljah. V St. Vid pridejo ob nedeljah, kjer so dopoldne 3 službe božje, iz okoliških vasi. Brez j posebne zamude časa bodo lahko opravili pri žu-nesrečn že |>o končanem panstvu svoje posle. Ako bi pa morali hoditi pod je bilu epilepsiju. ne pu j lvančno gorico, bodo morali napraviti precej pota
njali smo že, da so odpadki, zlasti pri govedi, po-	De(,kj g(j ,p y jh u dneh pridobm
polnoma dovolj, da krijejo rezijske stroške In dajo	- - r
mesarju še dobiček. Klavnične pristojbine, čez kolere mesarji najbolj godrnjajo, kakor smo zvedeli ravno od mesarjev, so: od nad 450 kg težkega go-
prvovrstni dolenjski cviček, liter 12 Din od <ln-tics naprej.
0 Nu Sv. Petru nasipu št. (ti -eni otvorila vinotoč ter se prijmročnm cenj. občinstvu za obilen obisk. — .1,»sipina Delničar.
© Hranilni in posojilni konzorcij serfaj na Aleksandrovi cesti 3 se preseli \ sredo. 20. ju- i lijn v svojo novo zgradbo v Gajev! ulici (vs|>o- j rednica Aleksandrovi cesti).
veda 115 Din. to se pravi: jiovjirečno niti 20 par na kg. Od manjšega goveda 95 Din. od prašiča na 100 kg 78 Din', pod 100 kg pn 74 Din, od telet sr, r»i,K Trošarina za prašiča znaša 20 Din. zn teleta 10 Din kg. Za hladilnico dajejo mesarji 1000 Din za m- letno! Cena ledu je malenkostna. Poelovni da-
Movost za Ljubljano
Prodajalno proizvodov hanovlnske tkiilniee preprog Sarajevo je. (dvoril »Brndford«, Selenburgova ulica T. L Vse bosanske in perzijske preproge so ročno delo, odlikovane na svetovnih razstavah. Državnim uradnikom, častnikom in upokojencem se otlprodaju nn 18 mesečnih obrokov. »Brndford« nudi veliko izbiro angleškega blaga, češkega jilntna. tudi v detajlni prodaji j.o najpovolJncjSIh plačilnih obrokih. Ogled blaga prost, neobvezen za nakup. Na poziv Vas poseti naš zastopnik nn domu s jk>-polno kolekcijo Na jsolidnejše repo in kulnntna ..•strežba — Priporoča «»■ ceni. ol|enidrein tovarniško zastopstvo rBRADFORD/, Selenburgova ulica št. ?. L — Sprejmemo inteligentne, in agilne zastopnike v vseh srezkih okrajih. — »Bradford«.
vprečno po dva kilograma na teži. Še lepši uspeh pa se pozna na pljučih dečkov, kar je pač zasluga plavanja in življenja v prirodi. Vodja kolonije sestavlja točen dnevnik tega življenja, obenem pa sestavlja tudi socijalne tabele, v katerih bo opisan socijalni položaj vsakega dečka in napake, ki izvirajo iz tego položaja.
Zdravi In rdečih lic se bodo dečki vrnili v Ljubljano, čepraV so na počitnice odšli vsi bledi in mršavi. Delo, ki ga jo s tem izvršilo društvo Rdečega križa, je res socijalno in izvedeno tudi v praksi.
© GIns iz občinstva. Tržno nadzorstvo so opozarja, da naj tržni organi vsaj jired 8, jio-sebno ob tržnih dnevih razpostavijo stoliee za razno blago, ki ga prinesejo razni jirodajalci na trg, tla bodo ti takoj svoje blago razvrstili na stoliee. — Sedaj pa postuvljajo stoliee, ko je blago že jiostavljerio na tla, in povzročajo s tein nepotrebno gnječo na trgu, ki je itak že velika, s tem tla postavl jajo tržni orguni stoliee. prodajalci pn v gnječi nalagajo razne košare na stoliee, občinstvo jc pu v tem drenu. Delo je eno in isto, saj so stoliee v neposredni bližini trga, in jih morajo itak tržni organi pripeljati na trg. Koliko manj nepotrebnega prerekanja bi bilo n atrgu, če tudi kaka stoliea ostane prti/na. nobene škode zaradi tega. Ustreženo pn bi bilo občinstvu in prodajalcem.
nc sprejema do 5. avgusta,
O Na angleški način pore In svetlo lika ovratnike, da se kravata lahko zaveže. Kemično Čisti obleke. Šimenc. Kolodvorska 8.
Središče večjih župnij naj hi bilo sedež občine. Ljudem je treba kar se da olajšati in okrajšati njih pota. Zlasti kmet mora gledati, da ne zamudi preveč časa z raznimi poti. ker uže tako tc/ko zmaguje svoje delo.
Pozimi je kraljevska banska uprava ukazni«, naj se na hišah napravijo vidne številke in v začetku in koncem vasi obesi velika tabla s krajevnim napisom. Naši ljudje so temu ukazu zadostili, dasi so znesli stroški za številke in krajevne table precej nad 2 mili. dinarjev v vsej banovini, /tmani so se pa večinoma držali starih številk, kar ie tudi edino jtravilno. že več kot 150 let so nosile hiše tisto številko. Ali bi bilo primerno, da bi tnke hiše, ki obstoie že toliko časa. kar naenkrat dobile drugo številko? Kakšna zmešnjava bi nastala v raznih
« »	.	. ,	,v., t , r. ....... 'vurvou.i / III' 111 <1 V<t Ul II d ^ i 1,1 V lil/UMI
0	Piagrotinc spomenike v najmodernejših ob- listinah in zapiskih in spričevalih? Nnibr/je
1	Vnrn nudi nniceneip li-nmnrvceSkr, k-innrjckn . ^	i. .1.: .. ______________i: i. •• . • ■,..,
likah Vam nudi najceneje kamnoseško kiparsko podjetje Franjo Kiinnvar, pokopališče Sveti Križ. Ljubljana. — Telefon št. 27-87
© Vse barve, lake, firneže najceneje pri tvrdki »Lustra«, Gosposvetska cesta 12.
0 Nočno službo imajo lekarne danes: mr. Sušiiik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt. Gosposvetska e. 10; jutri: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg št. 4 iti mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20.
so se pa kaki agenti pritoževali, da jim jc te/ko dobiti po večjih vaseh kako hišo, ker ne gredo hišne številke po vrsti, kakor hiše stoje. Sedaj se morajo hišne številke spremeniti, da bodo šle |io vrsti ob vsaki cesti iu ob vsakem polu. Koliko bo dela, koliko bo zmede! Ali bi ne bilo nnjblj pametno, da obdrže stare hiše svojo staro številko?
Krško
Udeležene! gasilske slavnost! v Krškem,
dne 9. avgusta naj skušajo biti pri sv. maši v domači cerkvi pred odhodom vlakov. Načelstvo prosi, ga s. društva v Krškem namreč ni moglo uvrstiti sv. maše vsled pomanjkanja čusa do-poldan.ske prireditve celotne slovesnosti. Bo se pn še naknadno razpravljalo, da bi bila vsaj tiha sv. maša ob 10.45 nalašč za gasilce, o čemur bodo v pozitivnem slučaju tozadevna društva pravočasno obveščena. — Zupiii urad Krško, dne 25. julija 193L
Za beatifikacijo škoia S®srage
Friderik Baraga .
(Življenjepis.)
Kdor trdi, da nimamo Slovenci velikih tno/, je ali naš sovražnik, ali pa ne zna ceniti kulturnih vrednot, ki so jih pomagali ustvarjati tudi naši ljudje. In tned temi je odlična osebnost tudi Friderik Baraga. Z njim je bil v Ameriki ustanovljen izrazito slovenski misijon in v njem in po njem se je slovenska misel skoro nedosegljivo visoko povzpela.
Rodil se je 29. julija 1707 v graščinici Mala vas pri Dobrniču. »Njihovi (Baragovi) ljudje so bili trde slovenske korenine,« iz dežele, čije »prebivalci so trdno, zmožno ljudstvo slovanske korenine, ki govori slovenski jezik, eden najbolj melodičnih.« Tako je o njegovih prednikih pisal nemški duhovnik Ed. Jacker. On sain pa se je do devetega leta vadil v slovenskem razgovoru, šele v Ljubljani se je seznanil z nemškim jezikom. Roditelja sta mti kmalu umrla in mu zapustila bogato trebanjsko graščino. Prav očetovsko vzgojo mu je nadomestoval Poljanec dr. Jurij Dolinar, poznejši njegov profesor v semenišču. Prvotno se je Baraga posvetil pravnim naukom in jus tudi dovršil, toda že med študijem je v njem dozorel sklep, da postane duhovnik. V njegovih časih je bilo versko življenje razdrapano. Česar ni razrval jožefinizem, vladna reforma cerkve, nekako samosilstvo nad cerkvijo, to je. vlada je uvedla čisto in pametno bogoslužje,« določala število sveč na oltarjih, z dvornim odlokom razglašala odpustke, razpuščala bratovščine, predpisovala šolske knjige, učne knjige za semenišča in smatrala cerkev za svojo deklo in služabnike cerkve za svoje hlapce, je ubil janze-nizem, preveč tenkovestno tolmačenje nekaterih naukov (rigorizem), dogmatično pa v zmotah glede svobodne volje in glede pape kega primata, pre-destinacije trditev, da je število izvoljencev že določeno), ki se jc uveljavljal in prikazoval v slovenskem javnem verskem življenju v tem, da so duhovniki odrekali odvezo večini grešnikov, da niso delili sv. obhajila, da so pomagali razdirati verske družbe, verske pobožnosti: bratovščine, križev pot, rožne vence, litanije, procesije, božja pota itd. Narodu so bile ene kot druge reforme nevšečne in po svojem nastanku in po svojem razvoju ne-domače. Zato se jih narod ni tolikaj oklepal, bolj so pa vplivale na njegovo moralno propadanje in na razne verske zablode, ki so bile v celem odpor proti janzenizmu in jožefinizmu.
V tako razrvano versko življenje je posegel duhovnik Baraga. Najprej v šmartinu pri Kranju (1824— 182S) in potem v Metliki (IS28-IS30). Povsod je ustanavljal bratovščine, širil pobožnosti, ki janzeni tom niso bile všeč, zlasti pa širil po-božnost do Matere božje, nazivajoč jo >patrono slovenskega ljudstva in Najsvetejše Srce Jezusovo. Značilna sorodnost med janzenisti in protestanti je, da eni kot drugi niso priznavali Materi bo/ji dolžnega češčenja.
Baraga se je s svojim delovanjem zameril predstojnikom, ljudstvo pa je osvojil. Kajti on ni učil saino pokore, kot janzenisti, ampak tudi odpuščanje, ne samo jezo božjo, ampak tudi usmiljenje božje, ni prikazoval ljudem samo pekla, ampak tudi nebesa. Janzenisti so mu zamerili, ker je širil bratovščine, zamerili so mu, ker jc obnavljal pobožnost križevega pota. kar vse je odpravila vlada. Baraga pa je odgovarjal: »Vem, da je bilo marsikaj ukinjeno, novo pa ne nadomestuje starega.« Opomnil je tudi, da papež še ni preklical odpustkov, ki jih je določil raznim bratovščinam.
Da se izogne preganjanjem in da se odzove nekemu notranjemu klicu, se je odločil za misijone v Severni Ameriki v okolju velikih jezer. Na starega leta dan 1830 je bil že v Ameriki in kmalu nato že na delu med divjaki. »Zelje so mi izpolnjene. živim med nevednimi, večinoma poganskimi divjaki,« je pisal sam.
Misijonsko delo ga je čakalo in čakali so ga Indijanci. »Črna suknja« jim je dobrodošla, ker verovali so, da jih bo le črna suknja podpirala v boju proti evropskim izžemalcem. V Baragi so pa tudi res našli svojega zaščitnika.
Težko je bilo Baragi prve dneve. Jezika Otava Indijancev ni razumel. Tolmač mu je moral izražati želje bednih Indijancev, tolmač mu je bil posredovalec pri spovedovanju. Tedaj pa je Baraga napel vse svoje sile in naučil se je tudi tega jezika. Delo mu je šlo zlahka izpod rok in spreobrnjenci so verno poslušali njegov nauk. Postavil jim je skromno cerkvico, majhno šolo in tako gradil važne temelje bodočega tako obsežnega misijonskega okolja. Stanoval je v leseni, z lubjem kriti kolibi, v kolibo mu je namakalo, »ob vsem tem sem pa v svoji tobici veliko bolj srečen, kakor so mnogi v svojih pozlačenih palačah.«
Koder je spreobrni! večino Indijancev in jim postavil skromno kapelo, se je napotil naprej in
iskal poganskih duš. Iz Krivega drevesa je sel na Bobrov otok, odtam v Grattd Rivier, v La Point. Povsod -me je ljudstvo sprejelo z nepopisnim veseljem, omenja Baraga. Na tej misijonski postaji se je moral seznaniti z Očipve Indijanci, se naučiti njihovega narečja in proučiti njihove navade, ki so bile v mnogočem povsem različne od navad Otava Indijancev. V La Pointu se je skoro stalno naselil in od tam na vse vetrove hodil na misijonska potovanja. Zgradil je dokaj čedno cerkev iu postavil celo prižnico, česr Indijanci še nikoli niso videli. Med mašami je uredil petje in siccr večinoma indijansko. Priredil je posebej za to 12 pesmi, in sicer na razne francoske melodije. Naj navedem samo eno kitico božične indijanske pesmi:
Noel-nagamovvin. Bapinenimoda, Minivendanda kideiuang: Kit odissigoiKiu Debeniminang...
V L'Ansu je postavil cerkev, učvrstil misijon na vseh krajih iu bil predlagan 1S52 za apostolskega vikarja. Cerkev sc je za njegove uspehe /ačela namreč zanimati, glas njegove požrtvovalnosti je segel v najvišje kroge, črnili so ga pa tudi pri raznih političnih oblastih, ker se je potegoval vselej in povsod za pravice zatirancev.
Ameriški škofijski zbor jc predlagal, naj sc Baraga imenuje za škofa in tako je bil L nov. 1855 posvečen za škofa s sedežem v Sault Ste. Marie. Nova škofija je na ogromnem prostorju štela 10.000 katoličanov in izmed teh jih jc bilo polovica bclo-kožcev. V škofiji škofa Barage ni čakalo kako lahko
Kulturni pomen Barage za Slovence, Indijance tn za eloveštvr-
(Jami M v ion.)
delo. ne. opravljati je moral še več poslov kot prej. Bil je vse: škol, dekan, župnik in kaplan. Le zdravju se je moral zahvaliti, da je prenesel vse nečuven napore. Vendar se mu je tudi zdravje končno oni; jalo in je kot škol I. 1803 umrl in je pokopan v stol niči mičiganske škofije, katere poglavar je sedal škof Nussbaum.
V čem gledamo in v čem vidimo veličino Barage, naj si bo človeka, misijonarja in kulturnega dclavca?
Kot človek je bil mož izrednih darovitosti, po Stenja in doslednosti, skromnosti, samo/ataje, prave vere, zajete s srcem in z razumom. Odpovedal sc vsem svetnim vabam in se posvetil samo Bogu; poj-oioval je ljubezen do bližnjega tako, kot jo je pojmoval Kristus, da naj ne ve levica, kaj dela de snica.
Kot misijonar je delal prave čudeže, pa naj s bo glede uspehov, glede načina dela, glede jun. štev, ki jih je pokazal v svojem težavnem misijonskem delu. Da bi vplival ludi s svojim zgledom, sv je odpovedal n. pr. vsakemu alkoholu, in ker so Indijanci poznali le skromno hrano, se je skromno hranil tudi on. Zjutraj kava, opoldne krompir iu zvečer krompir. Tako iz dneva v dan in v leta. Sta noval jc v raztrganih kolibrh, trpel mraz in pomanj kanje na potovanjih, bil v smrtnih nevarnostih prt širjenju nauka Kristusovega itd. Učil je ljubezen in pravico, sovražil krivico in ostro je nastopil proti Evropccm, ki so krivico delali Indijancem Postal je resnični apostol Indijancev in njih najvne tejši zagovornik. Pisal jim je indijanske knjige, slovnico, slovar, molitvenike in jih on prvi seznanil s pisemstvom iu jih prvi učil skrivnosti pisane besede.
Baraga misijonskega poklica ni jemal površno. Snmo krščevanje mu je bilo premalo, vzgojiti je hotel tudi prave katoličane, prave sinove Cerkve. Zato je povsod skušal ustanoviti tudi potrebne šole; dasi je bil v teh šolah navadno sam ustanovitelj, učitelj in nadzornik, vendar je za primitivno kulturo tedanjih Indijancev bil to naj-epohalnejši dogodek.
Indijanci niso poznali pisemstva, živeli so od lova in ribištva, in bili v vsem svojem udejstvo-vanju še docela narod najprimitivnejSih divjakov.
Ko je zašel mednje Baraga, si je nn čudežen način osvojil njih srca in sicer zato, ker je znal spoštovati njih šege in navade in se je prav za prav sam poindijanil. Tako trdi tudi njegov misijonar Pire. Ker pa je znal vero tako dobro vnesti v dušo Indijanca, da pri tem njegove svojstvenosti niso bile oskrunjene, je dobil ne le spreobrnjencev, ampak tudi verne ovce, ki so na zgledih Barage videle, da tako tudi živi kot uči. V tem je bila njegova moč nenadkriljiva. Drugo, kar je Barago delalo prikupnega, je bila njegova skrom-
nost in odkritosrčnost. N: se sramoval irvlijanskih »barak«, ne indijanske zamazanosti, niti njihove hrane. Osvojil si je njih jezik in v njihovem jeziku učil, molil, pridigoval in z njimi prepeval pesmi indijanske.
Ne da bi oskrunjal njih šege in navade, ne da bi njih narodne svojstvenosti ubijal, jim je uvajal tudi evropsko civilizacijo, in sicer tako, da so civilizacijo v resnici vzljubili in jo smatrali za koristno; državni kolonisti evropski so civilizacijo ameriškim dvjakom s svojim ravnanjem priskutili. Priznaval in poznal je Baraga enakopravnost in pravico v nnjplemenitejšein pomenu besede in zato ga je zabodel vsak evropski poskus, izpodrinili maloštevilne Indijance in se polastiti zemlje, češ, kaj pa bi s temi Indijanci. Narodnost je pojmoval Baraga v etičnem in v etnološko jezikovnem smislu, nikdar pa ni razsojal narodnosti po vidikih kakih političnih ali gospodarskih špekulacij, kot radi delajo veliki narodi, močnejši narodi. Zato za gesla različnih ujedfnjenj ni bil navdušen. Zato je branil vsak indijanski narodič kot celoto zase, ki ima pravico do svojega obstoja po božjem pravu.
Baraga je bil intelektualno na višku tedn-njih izobražencev. Dobro se je torej že radi tega zavedal, kaj vse je treba mladim narodom, da si utrde svoj položaj in da se kulturno izpopolnijo. Ker Indijanci niso še poznali pisemstva, jih je Baraga torej seznanil s pisemstvom. Sam jim je sestavil njih slovnico, sam jim napisal njih besedno zakladje, slovar, jim sestavil molitvenike in celo pesmarice, in sicer v dveh najjačjih indijanskih jezikih: Očipve in Otava. Naj navedem samo naslove Baragovih del v indijanščini:
Theoretical nnd Practical Grammar of the Otchip\ve Languague, Detroit, 18.50.
A dietionarv of the Otchipvve languague, 622 strani, Cincinnati, 1853.
Otta\va - Anainie Masinaigan. mol i t ven lk v otavščini, 1832. To je bila sploh prva knjiga v otavščini.
Anainie Misinaignn, 1837 (molitvenlk), prva knji"a v očipve jeziku.
Jesus o Bima disiuin, 18:17. (Življenje Jezusa v otavščini.)
Gagikvve-Masinaigan, 1830. (Pridige v očipve jeziku.)
'"'i!'p Debwewinnn, večne resnico.
Kneroskol dr. Gregor Rožinau, kateremu bo danes na Brezjah posebna deputacija izročila prošnjo za beatifikacijo škofa Barage. Prošnjo je podpisalo na tisoče vernih Slovencev.
Katolik Kmaniad o Xnnngala\vendnmo-Masl-naipan. (Pouk o zapovedih in zakramentih.) 1850. Največji molitvenlk za vse Indijance.
Ciite Dibadjimowin, 1843. Nedeljski evangeliji.
Kot škof pa je pisal tudi pastirske liste v indijanskem jeziku in jih nekaj še hranijo razne ameriške knjižnice.
Snd teh del, ki jih je napisal Baraga, uživajo še današnji misijonarji. Znanstvenikom pa, ki pro-učavajo primerjajoče jezikoslovje, so pa zlasti slovar in slovnica otava odnosno očipve jezika najdražji material in prav radi teh del uživa Baraga
Proslava 100 letnice škofa Barage v Ameriki. Slovesno zborovanje na misijonski postaji Eagle Mar-	Proslava 100 letnice škofa Barage v Ameriki. Procesija v Calumetu gre v slovensko cerkev sv. Jožefa,
bor, kjer so govorili govorniki osmerih različnih narodnosti. Ta kraj je na samoti, 22 milj daleč od	kier se ie vršila Baragova svečanost.
r«lumeta. kier ie škof Baraga misijonarji ob Gorniem iezeri»
tudi med znanstvenim svetom občudovanje in ugled.
Najbolj se pa moramo čuditi, da je vse to ogromno delo spisal v urah telesne utrujenosti, Uo si je komaj ukradel nekaj minut, da posedi za mizo. In kaj se pravi zbirati slovarsko gradivo in sestavljati slovnico in slovar povsem še neraziskanega, še nikoli v črke vlitega jezika, ne more vedeti naših ljudi nihče, napraviti je pa mogel samo Baraga, človek svetosti, človek železne volje.
Pa da bi bil pisal samo to! Ne, vsako minuto je mislil še na svoj posebni misijon v Sloveniji, kjer so živeli in žive njegovi »ljubi Kranjci«. — Skrbela ga je vera Slovencev in pisal jim je mo-litvenike v daljni Ameriki, z molitveniki pa odgovarjal na zmote in prenapetosti janzenistov. To je bil način njegovega boja, ki se je končal v zadnji polovici prejšnjega stoletja njemu v prid in sicer pri nas po načelih Mahniča.
V Ameriki je napisal sledeče slovenske mo-litvenike: Premišljevanje štirih poslednjih reči, 1837. Zlate jabelka, 1844. Nebeške rože, 1810.
Indijancem je ustvarjal pravo duhovno kulturo, indijanski naravi prilegajočo se civilizacijo in jim odkrival zaklade katoliške vere. Slovencem pa je hotel ohraniti te zaklade neoskrunjene od jožetinske, vladno ukazane miselnosti in od jnnze-nistovske, črnogledo in mrko negovane »spokor-nosti«, ki o usmiljenju božjem ni hotela slišati. Misijonaril je torej med Indijanci in med Slovenci, svojimi rojaki, in tako dva naroda, Slovence in Indijance spajal v duhovno zvezo občestva, v človeštvo, ki pa za Barago ni bila sedanja obrabljena fraza, ampak dejstvo, zasnovano v Kristusovem nauku samem, fn ker je delal za občestvo duha, resnice in pravice, je njegov kulturni pomen tako velik in bo pomemben, ko bomo že zdavnaj pozabili na razne prvake v boksu, telovadbi in ko bomo že zdavnaj preboleli razne »svetovno važne« vladne krize in ko bo že zdavnaj izvodenel kult političnih samodržcev, denarnih mogotcev in lažnih prerokov človečanstva, bratstva in enakosti.
Početki amer. slovenskih slav n® sli za Baragovo
beatifikaci*o
Vseslovenski katoliški shod 1. 1929 je sprejel resolucijo naj se predloži inurquettekemu škofu prošnja za beatifikacijo Barage. Ameriški katoličani, zlasti pa ameriški Slovenci so že zda v na gojili željo, naj bi se tu akcija pričela, kajti vsem se je dozdevalo v dušah, da je vsu ogromna dela mogel Baragu izvršiti lc s posebno milostjo liožjo in da si je to milost božjo pridobil s svojim svetniškim življenjem in s svojo nezlomljivo voljo za delo Kristusa. Pomniti namreč moramo, da so se morali ameriški misijoni vzdrževati sami. škofije so bile tako siromašne, da svojih podrejenih duhovnikov niso mogle plačevati, pod|>or iz evropskih pokrajin pa tudi ni bilo. Danes vzdržujejo posamezne misijonarje redovi.
Da pa se v svetu seznani z Baragovim delom in z njegovo svetostjo vsak katoličan, so v Ameriki pričeli z jubilejnimi slavnostmi. Prva taka slavnost je bila 29. junija 1950 v E v e -let h. Duluthski škof je maševal in imel tudi nagovor o Baragi v angleškem jeziku. Slovencem je govoril Gruden. Druga taka slavnost je Dila v Lemontu pri oo. frančiškanih, in sicer dne 5. julija. Slovesnost se je pričela s slovenskim kresom. V nedeljo, dne 6. julija, pa je med mašo govoril p. Ilajnšek:
Bratje in sestre slovenske! Ne bilo bi rav- ! no častno za nas, če bi nas učili drugi narodi I S|x>znavati zlato, diamantsko dušo Buragovo. Tam gori v Michiganu je ime Baraga kakor električna iskra, ki vzbuja najplemenitejša čuvstva. Mislim, da ne morem delati bolj > duhu velikega Barage, kakor če vas skušam ob tej priliki navdušiti vse za njegove kreposti in 7& njegovo plemenito delovanje.
Govornik je zlasti poudarjal, da je bil Baraga ponižen, skromen, da je s samozntnjo ustvarjal čudeže. Vina ni pil, večinoma živel ob kruhu in vodi ter krompirju. Če je šlo za duše, se ni strašil viharjev, nc mraza, ne nalivov, niti zahrbtnih nupadalcev. Svojega srca ni nikdar navezaval na svetnost. kajti vsemu sc je odpovedal, da je mogel biti ves Kristusov in ves posvečen dušam poganov.
»Za svetnika prosimo, za svetnika, ker ga potrebujemo.« so bile zaključne besedo tega govora. Tretja in glavnn slavnost pa je bila v M a r q u e 11 u in na Ca ln metu dne 9. in 10. avgusta 1930. Pri tej slovesnosti so katoliški verniki Severne Amerike izročili škofu Nuss-haumu posebno spoimenico, kjer so naglnšali; »Da je Barnga svetnik, o tem prav nič ne dvomimo. Tesla prišli smo sem z namenom, dn poprosimo Gospoda, naj bi očitno razodel svoje dopadajenje in povzdignil svojega služabnika Friderika na oltar... In Vam, ki ste četrti naslednik Baragov na tepi škofovskem sedežu, se zaupno prepuščamo v vodstvo, dokler ne bo izpolnjena nnša iskrena želja.«
škof je na spomenico zelo prijnzno odgovoril in vernikom priporočnl, nnj se s prošnjnmi zatekajo k Baragi in naj izprosijo od Boga. dn da svoje privoljenje za to, da cerkev imenuje Barago za svetnika
Za ameriške Slovence in za nmeriške koto-ličnne, ki so tedaj priromali na Baragov grob, je bila ta slovesnost izrednega pomena. Utrdila jih jc v močni veri. ker so znova spoznali svo-jegn vzornika, kažipota Bnrago, ki naj bi bil zlusti v današnjem času ničemurnosti, bnhnvegn snmoljtibja in sovraštva zgled ponižnosti, prave snmozntaje, kar edino vodi k Bogu in k sreči narodov, držav in vsega človeštva.
Za to najpomembnejšo proslnvo so sledile še druge in na vseh se je jasno in javno izrn-žnln želja katoličanov, Slovencev in Angležev ler ostnnkov Indijancev, naj čimprej učakn Barnga čast oltarjev.
OBLAČILNICA
Naivečfa vročina ie o Sv. Jakobu
. . , zato so naše poletne obleke, perilo in čevlji še vedno nepogrešljivi. Velika izbira, odlična kvaliteta in ugodni kreditni pogoji zadovoljujejo naše odjeraalke(ee) v vsakem oziru.
NA ODROK£ ! LJUBLJANA MESTNI TRG 17/1
EiSEErnii m.
Fožar pri Škoiji Loki
Škofja I.oka, 25. julija
Danes ponoči ob pol 3 se je razlegal iz žup-ne cerkve plat zvona. Vse je hitelo v vas Suho, kjer se je zarilo nebo od silnih zubljev. Nudil se je strahotno veličasten pogled. Gorela je stanovanjska poslopje gospe. Marice Miklavčič, poročene Erjavec, v Stični, po domače pri »Rov-tarju«. Od tod se je razširil ogenj na hlev in pod kmetijo »pri Planini«. Iz hleva so sicer rešili živino, vendar sta obe pomožni pos'opji bili mahoma v plamenu. Bili sta leseni, poleg tega ie pa vlekel še močan veter, ki je pospeševal hitr co ognja. Pri kmetiji »Planini« so znosili domači s pomočjo sovaščanov vso opravo iz stanovanjske hiše, boječ se, da ne bi začela goreti tudi ta, zakaj oddaljena je od poslopja, ki je bilo v plamenu, le nekaj korakov. Ko so prihiteli gasilci iz Sv. Duha, Škofje Loke in Stare Loke, je domačija gospe Mikiavčič, ki jo oskrbuje gospod Mi-helič, bila že popolnoma uničena, hlev in pod pa sta bila v vsej širini 40 m en sam plamen. Takoj, ko so začele delovati brizgalne, se je videl uspeh. Gasilci so vsaj toliko omejili požar, da je največja nevarnost za sosednja poslopja minila. Kljub zgodnji uri se je nabralo neverjetno veliko gledalcev, ki so opazovali strašno uničujoči ogenj. Škoda, ki jo trpita oba gospodarja, je zelo velika in je neznatno krita z zavarovalnino.
Kako je požar nastal, ni znano. Eni domnevajo, da je bilo podtaknjeno. Morda bo mogoče pozneje zvedeti za pravi vzrok požara. Tre- ; ba bo dela, zlasti pa tuje pomoči, da si bosta oba gospodarja nekoliko opomogla od nesreče, ki ju je zadela.
Oblečemo Vas
elegantno od i.og do glave
za mal denar
zelo ugodno, tudi na obroke!
A. PRESKER
Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
Koledar
Nedelja, 26. julija: (9. pobinkoštna nedelja). Ana. mati Marije Device.
Ponedeljek, 27. julija: Pantalcon, mučenec.
Osebne vesli
= Novi rektor sarajevskega bogoslovja. Dosedanji predstojnik jezuitske rezidence in župnije v Belgradu dr. Ivan Zore D. J. je imenovan za rektorja vrh bosanskega nadškofijskega semenišča v Sarajevu. Novi rektor je študiral svoj čas bogoslovje v Ljubljani, kjer je bil ludi posvečen za duhovnika. Po kratki p.istirski službi v ljubijanski škofiji je vstopil v rod Družbe Jezusove in nadaljeval višje filozofske in teološke nauke v Avstriji, Belgiji in Franciji.
Za dekana ilokanije Slovenska Bistrica je imenovan laporski župnik g. Jožef Ozimič.
= Bivši generalni direktor Osrednjega urada 7.ii zavarovanje delavcev v Zagrebu dr. Avguštin Arzelin je vstopil k advokaturi in sicer v pisamo dr. Ante Rosandiča, Palmotičeva ul. 28 in namerava v Zagrebu stalno izvrševati odvetniško prakso.
Osfnfr vesfi
— Prazgodovinsko gradišče so odkrili na Lim-berku pri Dobrepoljnh, Ta hrib se nahaja pri do-brepoljski vasici Vodice. To gradišče je bilo zelo utrjeno. Na vzhodni in južni strani se dviga nnv-pično, 30 m visoko skalovje, na severni in zahodni strani se svet dviga tudi 6trmo. Vrhu hriba je raven prostor. Še sedaj se vidi meter debel zid na zahodni strani. Zložen je iz obdelanega kamna. Ob tem obrambnem zidu so se nahajala stanovanja, ki so bila zelo preprosta. Stene so bile iz zloženega obdelanega kamna. Izkopali so dele loncev, ki so iz jako slabe gline, da se lahko kar z roko razdrobe. Tudi oblika je bila zelo nerodna. Nekateri lonci so bili pa tudi bolj fino izdelani. Našle so se različne kosti, knr dokazuie, dn so se ljudje živili zlasti z mesom, posebno od divjih prašičev, ker so se našla okla. Ob obrambnem zidu se nahaja globina, kakor širok vodnjak. Skoro gotovo so tu imeli shrambo za imetje, zlasti za živila. Sredi ravnice se dvign vzvišen, obzidan mal prostor. Verjetno je, da je bilo tu glavarjevo stanovanje. Bržkone so se na pobočju na zahodnem in severnem delu hriba vrstila nova obzidja. Ko so tu kopali, so tudi našli kosti, kosce loncev in rimski novec iz tretjegn stoletja po Kr. Našli so se tudi kosci nekake opeke. Vse to dokazuje, da je to gradišče stalo še v rimskem času. Skoro gotovo je bilo porušeno šele po Slovencih, ki so prihajali v šestem in sedmem stoletju z veliko silo po starih rimskih ceslnh in ob Krki navzgor. — Tudi v dobrepoliskih Vodicah se je moralo nahajati gradišče. Našla so so prazgodovinska grobišča. — Prav bi bilo, dn bi vse pregledal kak strokovnjak.
—	člani Slovenskega planinskega druKtva se opozarjajo, da morajo vidirati od policijske oblasti, oziroma pristnjnegn srezkega načelstva vse legitimacije, ako želijo dn imnjo legitimacije veljavnost za turistovski obmejni promet z Avstrijo. Nevidirnne izkaznice v obmejnem prometu niso več veljavne. Kdor se hoče v bodoče posluževati ugodnosti sporazuma o turistovskem obmejnem prometu z Avstrijo, mora dobiti na člansko legitimacijo vizum pristojnega upravnega oblaslva, to je policije ali srezkega načelstva v katerega službenem območju stanuje imejitelj legitimacije. — Vizumi se sedaj izdajajo zastonj (brez kolekovine).
—	Prikrojevalnl tečaj v Vel. 1/nšfah. Zadruga krojačev in krojačic, za sodnn okrnja Ribnica in Velike Lašče, je priredila pod vodstvom g. Teodorja Kunca iz Ljubljane, prikrojevalni tečaj za krojače in šivilje. Ta tečaj je bil prvi te vrste v tem okraju in se je ob koncu tečaja pokazalo, kako je bil potreben. Tečaja se je redno udeleževalo 10 krojačev in 0 dnmskih krojnčic. Trnjnl je tri tedne. Ob koncu tečaja je zadruga priredila tudi razstavo. Razstavljeni so bili vsi damski in moški kroji. To razstavo si je oglednlo občinstvo v obilnem številu. Potrebno bi bilo še več takih tečajev. GosjkkIu učitelju Kuncu se na tem mestu lepo zahvaljujemo, za njegovo jiožrtvovalnost in potrpežljivost. Udeležencem tecajn pa priporočamo, da se vestno drže naukov in krojev, katerih so se naučili v tečaju.
—	Nevarnost gozduih požarov. Da se prepreči nevarnost gozdnih požarov, opozarjamo posestnike gozdov in vse občinstvo na tozadevne predpise za-
3,300.000 Din škode v Nadtesku
Stari trg pri Ložu, 25. julija.
Občinska cenilna komisija, v kateri so namestnik g. župana g. Jakob Škrbec iz Dan, graščinski nadupravitelj g. Leon Schnuta in pa tesarski mojster g. Ivan Srpan iz Nadleska, je dovršila delo z ocenjevanjem škode po požaru v Nadlesku. Komisija je vrednost vsega uničenega imetja precenila na 3,300.000 Din. Danes popoldne jo obiskal Nnd-lesk minister za javna dela g. ing. Dušan Sernec. Starotrški župan g. Kržič mu je razložil katastrofo in ga prosil v imenu prebivalstva za pomoč. Minister je v imenu centralne vlade obljubil pomoč in prebivalstvo upa, da bo ta pomoč izdatna.
kona o gozdovih z dne 21. decembra 1020. V č.asu suše in velikih vetrov je kuriti v gozdu soloh prepovedano, takisto zunaj gozda nn razdaljo 50 metrov. Kdor kuri v gozdu radi posebnih varnostnih ukrepov (n. pr. radi zatiranja lubadarja), mora ogenj nadzirati in pred odhodom popolnoma pogasili. Če zapazi kdo v gozdu ali ob gozdnem robu nepognšen in za'puščen ogenj, gn mora pogasiti. Posebej se opozarjajo izletniki, da mora kadilec vsako cigareto in vžigalico, preden jo odvrže, popolnoma ugasiti. Prestopki navedenih predpisov se po zakonu najstrožje kaznujejo.
— .šumarsko-lehnični odsek za urejanje hudournikov. G. ban dravske banovine dr. Marušič je podpisal tale odlok: Na podstavi § 40 zakona o urejanju hudournikov ter §§ 1 in 5 zakona o banski uprnvi odrejam, da se ima s 1. avgustom 1931 pri kr. bnnski upravi dravske banovine ustanoviti poseben odsek za službo pri hudournikih z nazivom: Šumarsko-tehnični odsek za urejanje hudournikov (17). V področje tega odseka spadajo v zmi-slu § 38, IV., točke 22. 23 in 24 zakona o banski upravi z dne 7. novembri 1929: 1. Posli po zakonu o urejavanju hudournikov, kolikor niso pristojna za to podrejena oblastva, in reševanje pritožb zoper njih odločbe. 2. Izdelovanje projektov in predhodnih računov za urejanje hudournikov in za melioracijo gozdnega zemljišča, in 3. pregledovanje in odobravanje projektov, knkor tudi kolavdacij.i izvršenih del, kolikor ne presegajo 500.000 Din. Odsek je neposredno podrejen banu.
— Bolne žene dosežejo z rabo naravne >Franz-,Tosel«-gren5ice neovirano, lagodno iz-praznenje črev, kar večkrat izredno dobro-dejno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz-Josef«-vode tudi potom njihovih raziskovanj. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v vseh lekarnali, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Tombola v
NEDELJO 2. AVGUSTA OB 3 URI POP.
I. doDiteSf rolef aulo
(Din 54-000—)
—	Izšel jo »Fotorenik« z zadnjimi novostmi« Oopošlje se Vam gratis in frauco na zahteva takoj Drogerija (iregnrif, Ljubljana. Prešernova ulica 5.
—	Iziti efektne loterije Prost, gasilnega društva (Jodešie je bil objavljen v nedeljsk-m »Slovencu^ z dne 12. julija ter v »Kmetskem listu« dne 10. julija in se obenem opozarja, da Iraja pravica do izžrebanih dobitkov le do 5. avgusta 1931.
—	Opozarjamo na današnji oglas India v tekstnem delu lista.
—	Zvonoglas. Radi današnjih težkoč pri nabavi zvonov se je livarna »Zvonoglas« odločila pripomoči interesentom pri nabavi novih zvonov s tem, da jim nudi od 22% angleškega kositra in 78"J prvovrstnega bakra najkulantnejše plačilne in druge pogoje, tilej današnji oglas!
—	Ant. Rru. Lrgatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru. Vpisovanja ustnieno ali pismeno v Slovenski uliri 7. zraven trgovine \Vogerer, od 8 do 12 in od 2 do pol 7. šolski programi brezplačno!
—	Uradniška posojila daje Belgrajska zadruga, Ljubljana, poštni predal 307.
—	Pristni dolenjski cviček iz Gadove peči dobite zmeraj v gostilni Čeme, Zagreb, Radl-čevu ulica 1 (tik Jclnčičevrgn trgn) v dvorišču.
—	Fotoa m aerji! Kratko n a r o-(lilo zn fotografiranje je naslov mali knjižici, katero je izdala za ljubitelje fotografije in liste, ki bi radi bele postali, Jugoslovanska knjigarni v Ljubljani. Cena 4 Din. Mnogim je ie po vestnem titanju te knjiiice brez vsake druge iole takoj pripomogla do izvrstnega posnetka — zakaj bi tega tudi Ii ne dosegli. 1'riporotamo.
FOTOAMATERJI!
Vse fotopotrebščine dobite v Jugoslovanski knjigarni t Ljubljani Zahtevajte cenik!
Franc Levstik:
Odlomek iz „Desetega brata"
Prinašamo v naslednjem odlomek ii Levstikovega Desetega brata, lic-sede, iz katerih te zrcali Levstikovo listno življenje in njegova življenjska modrost je pisatelj položil v usta Z latorepca.
rakrat sem vam tudi razodel, dn sem deseti bral; da lorej gotovo ne bo dem nikdar imel na zemlji miru in pokoja, kakor ga ni še imel nikoli noben deseti brat, kolikor jih je bilo od zaietka sveta do današnjih tasov. Knr sem prerokoval, to se je tudi zgodilo; saj bodeš kmalo videl sam. Učiltnice pustivši sem te najprvo tibijal po raznih resorskih pitalnienli; ali nikjer mi ni bilo obstanka potlej sem služil v Trstu pri kup-iiii; kjer mi zopet ni dala miru desetina. Tedaj sem te v samostan umeknil posvetnemu hrupu; tam pa nisem še posebno mogel nikakor prebili. Kaj mi je bilo počeli f Hogal grajščak na Goren-skem je itkal učitelja tvojim otrokom. 7.vedel je za-me, in lotil tem te pretežavnega, najnehvalei-nejšega dela na zemlji. Res je bil liltbec, ki sem ga »met pred teboj, iz bi'le moke in dobro velik, toda t pelinom zamešen. Z otroci po vrtu skakal, kolnca prepeljeval, na oslu jezdmil, o prilikah na lov bojeval, ptiče lovil, s pomladi časi ludi bučele ogrebnl. uklanjal se. pri jedi m/ tč •!. ko bi na f raji bil govoril, otroke v Ljubljano k izkušnjam voje-
val, s krneli v mlinu ob nedeljah popijal, kričal, lasal, klečal de val, svaril in tvarjen in križan tem bival dre leti, pel mesecev in Iri dni.
Kar leta 1 r.53. na laškem boben zapoje. Vrgel sem učiteljsko palico v kol, da se je razlelčla na tri ali štiri kose, vid telečjo kožo na pleči, puško na ramo, pa urno tekel na bojišče. Brate, s tem ni tudi niči 7.ato tem pa ludi gledal, kakor tem vedel in znal, da to me precej po bitvah pustili dom«, kar mi je prizadelo mnogo otepanja in ohodkov.
liil tem liže tpel na Dolenskem, ko je začfl po južnej Ilalii rogovilili Garibaldi. Kaj tem hotelP Pogledal sem na creme, ler nabiral papežu vojakov. Takrat tmo pač dobro živeli takrat; ampak tudi lo je minilo, kakor na zemlji vte mine. Ko tem bil prekobilil in poskusil toliko sveta, tt-dem enkrat nad Višnjo goro na hribu pod veliko staro hruško — menda je bila tepka, če te ne motim — in začnem liho premišljali: Kaj pa je vendar la tpačeni, malopridni sv/t P Ali je vreden, do mu služi pameten mož bittre glave in svobodnega srcaP Vraču je li hude, prečutc, bridke noči, težavne, grenke dneve, tovrašlvo in zaničevanje, ki na človeka preži\ kakor pajek na muhoP Nikdar ne! Vse na zemlji je tlaka, prazna tlaka! — Bogastvo je sama neumnost! Po mojih mitlih je Dijo-gen bil največi, edini mož na tvelu! Ljubezen, ki se tudi modrem« v srce vkradr, kakor pravi Homer; ki pametne ljudi in česlile tivobradce zapeljuje v take emešnosli, du se vedi, kakor slepa kura, ni vredna bolečin, ktere z"daja; njena radost je 8vella, pa vila pena; vzdigne te v zrak in poiil
— Kaj pa časi? Plačuje-li znoj, t klerim obliva, predno te iz ohole visokosti poniža do ilovekat Skrb. zavisi, ved na bojazen, da bi la draga ljubica ne pobegnila od nas, pa sto in slo druzih peklenskih sčsler jo spremlja. Čast je ničemurna ženska v širocili obročih; vsa drugačna je videli, nego je v resnici. — Tudi tlava je prazna beteda! Kdo ti je porok, da bi tc zopet ne zmel tvel, kakor te je ule bil, ko so roji neštevilnik narogov šumeli iz Azije v EvropoP Ktera usta so pritegla, da te nikdar več v naravi ne vzdigne hrup, ki utegne prevrnili, kar koli imajo drazega, velicega, slavnega, krasnega vte dežele, kolikor jih obliva široko morjeP Aleksandri! Napoleoni! Kje bode potem vaša nesmrtna slavaP V grobu lihe pozabel Cezar, Cezar! sicer pameten mož, kako ti bil ti neumen lačat, ko ti prelival gorke solze zatd, ker nisi bil ic nič storil za tlavo! — Nekteri pa tekajo posebno za učenotljo; ludi ti to bedaki. Učenost je njiva, ktera malokdaj redi moža, ki jo orje. — Najhuji na zemli pa je listi gotovi boj, ki ga je imeti noč in dan z oholimi neumneži. Ljudje te vrtle niso videli nič, niso tlišali nič, potkušali nič; pa vendar hoti vte vedeti, vse znati! Gorjt ti, če te po robu postaviš tacemu človeku, s klerim te cela bogovi zatlonj boril Boljše bi li bilo, da ti na vrat obesiš mlintki kamen, ler skočiš v morsko globočino. Komur je znana plehkoba dolgočasnega, krivičnega, v hudobije pogreznenega sveta, mora, če hoče govorili resnico, naravnost povedali, da največa modrost vtega tloventkega slovstva to Kančnikove betede: »AuS der Welt ist allet sauer, putl it vel la tveU
Citateljem „Slovenca" za nedeljo
Marija Skapskaja:
Polet moje prepasnice
Izvošfkova urna konjička sta me naglo odpeljala iz Taškenta po prašni, beli, s topoli obrobljeni cesti. Pisana lahka svilena pre-pasnica, prava Ferganska šerpa, zlata, posajena z rdečimi in modrimi solnci, z lilastimi in zelenimi zvezdami, mi je nenadno zletela s pleč. Zmotil jo je rahel vetrič, in je kakor valovita zlata kača dolgo plula po zraku. Spustila se je potem v džidin grm in žalostno vztrepetala kot da bi bila živo bitje in bi zopet hotela pobegniti v zrak. Tenke zlate Bvilene niti so se trdovratno oprijemale dži-dinih ostrih bodic, in dolgo sem stegovala roke, preden se mi je posrečilo sneti prepas-nioo. Res se mi je zdelo trenotek, da je živa, in pravzaprav je to deloma tudi resnica.
Zamišljena tiha Fergana, središče rodovitne oaze, leži dokaj visoko. Vse ulice so videti kakor dolgi vrtovi, in sleherna hiša se skriva za zeleno živo mejo. Stopila sem v naselbino in zagledala po ruši razmetana velika, skladiščem slična, bela, zidana poslopja. Pogledala sem v prva široka vrata, in se mi je zazdelo, da sem zašla v neko velikansko godalo. Povsod so viseli posebni leseni okvirji, in po njih je bilo napeto neštevilno dolgih, drobnih niti. Videti so bile kakor strune na orjaški harfi, ki je nepremično pričakovala glasbenike. Ta poslopja so skoro vedno tiha in zapuščena. Oživijo samo za tri mesece sredi vročega turkestanskega poletja in so takrat slična velikanskim brnečim ulnjakom. Stotine delavcev hitijo naokrog. To je poslopje Ferganske državne sviloprejnice.
Čudna tovarna je to! Namesto brnečih strojev in parnih kotlov so povsod samo harfe z neštevilnimi napetimi strunami, in rahlo, skoro neslišno šuštenje kril drobnih metuljev, sviloprejk, je edin zvok, ki ga slišimo tu. Metulji, nežni človeški dobrotniki, ne slutijo seveda, da imajo ulogo strojev in delavcev. Opravljajo samo ono preprosto večno nalogo, ki jim jo je naložila narava: zlezejo iz za-predka, si poiščejo družice, zvalijo jajčeca in umirajo.
Tovarna zalaga vse turkestansko svilar-stvo z razkuženimi, pod drobnogledom pregledanimi in skrbno izbranimi jajčeci. Crvo-rejci, ki stanujejo v okolici in se nahajajo pod stalnim nadzorstvom tovarniškega vodstva, prinašajo letno določeno količino mešičkov. lnženerji jih otipavajo, vohajo, gledajo in tehtajo. Velikost, pasnia, teža, barva in kakovost nudijo snov za odgovorno, pomembno ugibanje. Crvorejci imajo svoje knjige z rodovniki metuljev, ker morajo varovati ne-izk varjeno plemenito pasmo. Tovarna jim deli nasvete in jih brezplačno zalaga z zajamčeno prvovrstnimi jajčeci, da bi odgovarjala reja sviloprejk njenim zahtevam in ji nudila brezhibno blago. To splošno nadzostvo ne zadostuje. Mešički, ki jih prinaša črvo-rejec, vedno lahko vsebujejo posamezne slabše izjeme. Delavke stresejo mešičke pod senco pristreška, ki jih varuje solnčne pripeke, in pazno pregledujejo blago. Ce za-predek ne odgovarja predpisom, nima prave teže, barve ali gostosti (to so posledice griže, ki jo imajo včasih požrešne gosenice) ne sme v tovarno. Usoda takih zapredkov je zapečatena: romajo v morilnico in nato v raz-vijalnico. Postanejo samo svila, blago, ker niso vredui časti, da bi odgojili nova po-kolenja.
Najboljše izmed zbranih mešičkov prevzame tovarna, da bo naprej gojila vztrajne, brezhibne sviloprejke. Vsi ostali metulji imajo samo nalogo zalagati črvorejce z jajčeci; tovarna jih prodaja domačinom po dnevni ceni.
Delavke vtaknejo najboljše mešičke v neštevilno predalčke velikih lesenih okvirjev. Gosenice so se bile zabubile že pred 10—12 dnevi: ni mogoče v krajšem času opraviti zamudnega nabiranja, sprejema in pregledovanja zapredkov. Dva, tri dni pozneje že morajo priti na svet novi metulji. To je odgovoren trenutek, ki ga tovarna ne sme zamuditi. Zdaj vlada v vseh vališčih nestrpno, napeto pričakovanje. Električni prevetrovalci po potrebi znižajo ali zvišajo toploto v poslopju. da bi pospešili ali zadržali izlet metuljev. Stotine oči neprestano opazuje mešičke. V vsakem je že skrit debel, neroden metulj, ki t>o kmalu zapustil svojo ječo. To se navadno zgodi v zgodnjih jutranjih urah. Zapredki postanejo temnejši, nekoliko vlažni, se zganejo, zgoraj nastane odprtina, in tu zleze ven metulj. Sledi drugi, tretji. Koliko tisoč jih je... Prilezejo na dan drug za drugim, da bi opravili svojo življensko in obrtno nalogo. Moški podolgasti in ženski okroglejši zapredki so že vnaprej v enakem številu razvrščeni po okvirju. Samice počasi in neokretno lazijo okoli zapuščenega mešička, navadno ostanejo v njegovi bližini. Samci se težko dvigajo v zrak, se zopet spuščajo na okvir in zopet vzletavajo. Tudi v sedanjem vdomačenem stanju so še ohranili bled spomin na ženitovanjskl polet svojih prednikov.
Človeštvo že pet tisoč let goji sviloprejko. Cim izdatnejša in koristnejša za človeka postaja pasma, tem nerodnejši in okornejši postajajo njeni zastopniki. Metulj je izgubil že neštevilo lastnosti, ki jih je imel v divjem stanju. Gosenica kakor ovca sploh ni več v stanju shajati brez človeka: predebela je, da bi sama iskala hrano. Pozneje kot metulj ni v stanju zleteli in poskrbeti za nadaljevanje rodu. Zato je človek seeel vmes in vse pripravil.
Svilni prelec živi tri tedne in ničesar ne j6 v tem času. Večkrat sploh nima ust. Opravi svojo nalogo s tem, da poskrbi za pleme iu potem tiho, brez bolečin umira.
Človek nakloni metuljem štiri ure za svatbo in zakon. Na to jih takoj loči. Samice so oplojene. Samec je postal brezpomemben. Njegovo kratko življenje je zaključeno. Delavci vržejo milijone drobnih trepetajočih trupelc perutnini ali jih odpeljejo kot gnojilo na vrt. Zato so pa samice deležne nadaljnje pozornosti. Delavke pripravljajo drobne, preluknjane, bele papirnate vrečice in previdno, rahlo spuščajo vanje po eno ali tudi po dve drobnejši samici. Vsaka vrečica je zavezana, opremljena s tekočo številko in visi na vrvici. Dolge kite vrečic visijo po vališčih in se neslišno pozibavajo v zraku. Zopet je treha skreti za toploto in zmerno vlažnost v poslopjih, da se ne bi ponesrečil nadaljnji odgovorni razvoj zaroda. V vrečicah prične samica takoj valiti jajčeca. Ko naraste njih število na 400—500, tiho umrje. Drobna, svetla, pozneje temnejša, po obliki in velikosti makovim slična zrnca se sušijo. Dva tedna pozneje prične delovati drobnogled. Sviloprejka ima nešteto sovražnikov, napadejo jo različne nalezljive bolezni. Perbina je najnevarnejša med njimi. Ko snamejo delavke vrečico, vzamejo jajčeca, a drobno metuljevo truplo roma v stope in pod drobnogled. Ce zagleda delavka pod drobnogledom v strtem trupelcu podolgasta srebrnkasta zrnca, ve, da je okuženo po perbini. To pomeni, da bo treba uničiti ves zarod okuženega metulja. Oglušujoč ropot zavlada v tovarni. Stotine tolkačev drobi suhe metulje v stopah. Tovarna mora letno oddati več stotisoč zavojčkov jajčec po 25 gr., a posamezna samica da samo 0.4 gr. Torej morajo delavke pregledati in streti za vsak zavojček po 70 metuljev. Za stotisoče zavojčkov pregledajo letno po več deset milijonov metuljev. A pregledovanje še ni končano. Delavka se v naglici lahko zmoti, in pomote niso dopustne, ker bi pokopale vso obrt. Vrečice ponovno romajo v dvorano nadpreglednikov. Ti zdrobijo že samo glavice suhih metuljev in sicer po 10 glavic skupaj. Ce zagledajo ponovno perbino, gre v peč 10 vrečic z jajčeci.
Po Icrrtčntioni prehodu romajo jajčeca v hladna skladišča, kjer ležijo neoprana do jeseni. Oktobra, ko se konča vročina, delavci pridelek operejo in posušijo. Izgubi pri tem postopanju do 1 '&"'<• teže. Na to pričnejo drobna zrnca v skladiščih zimsko spanje. I^ežijo kakor mrtva, dasi so živa in celo dihajo. Pomladi se bodo zbudila in rodila sviloprejke, zdaj pa so le svilene ikre ali seme. Francozi jih imenujejo tudi graine, kot da bi bile rastlinskega izvora.
Cim bo končana kratka srednjeazijska zima, bo razposlala tovarna zapečatene škat-ljice črvorejcem, in se vse prične iznova. Sviloprejke, ki prilezejo iz jajčec, se zredijo, zrastejo in se zabubijo. Tkalci pomorijo težke vreče mešičkov, razvijejo in navijejo drobne svilene niti, jih stkejo. Tako se rodi pestro razkošje plemenitega Turkestana: pisane odeje, težke prevleke in zlate, kakor metulj letajoče, lahke ferganske prepasnice.
(»Ogonjokc, Moskva.)
Tiger in kmet
(Staroindska basen.)
David llaok:
Grba
Čez veliko, prostrano polje gre cesta. Tik ob cestnem jarku sodi žena, ki jt obličje zakriva pujčolan. Okoli in okoli nje leže raznovrstne dragotine.
Mnogi hodijo mimo, vsak z večjim ali manjšim svežnjem na ramenih. Marsikomu po-miga žena, na besedo odlože culo in si nnbero zakladov, kolikor jih nesejo.
Zopet se nekdo približa nn njen migljaj.
»Odloži svojo culo in vzemi, kar ti jc všeč,« je izpregovoriln žena.
Okleval je.
»Brž! Pridejo še drugi.«
»Ne morem.«
»Ne bodi nor! Vzemi, po čemer tisoči hrepene!«
»Ne morem.«
»Lahko, le hoteti moraš. Srečn te čaka.«
»Ne morem, na hrbtu nimam svežnja, ampak grbo, ki mi je priraščena.«
Glcdnln ga je malce znsmehljivo, malce pomilovalno in govorila: »Ubogi revež! Grbo imaš?...«
In žena — to jc življenje, in v tisti culi je — človekov — značaj.	Prevel Franjo.
J. P. Ilebel:
Kako te zastonj brijejo
Pot je zanesla revnega moža v neko briv-nico. Bil jc zelo poraščen in kosmat, lačen pa nič kaj |x»sebno, zato mu do kruha ni bilo. lil je naprosil mojstra, naj bo tako dober in naj ga vl)ogajme obrije, da bo po dolgem času spet vsaj malo podoben poštenemu kristjanu. Mojster je vzel najslabšo britev, kar jih je imel, češ: »Čemu bom dobro krhal za prazen nič!« Medtem ko britev praska in kljuje po licu ubogega prosjaka in le-ta molče prenaša peklenske muke meneč, je pač zastonj, zalaja na dvorišču pes. Mojster sc oglasi: »Kaj neki mu manjka, da tako bevska in cvili, saj ga ne derejo?« Prvi pomočnik pravi: »Ne vem!« in drugi takisto. Mož na stolu jvi reče: »Nemara ga tudi iz usmiljenja brijejo kakor mene!«
prevel Franjo.
V	Indiji, kjer je tako lepo, tako vroče, pa tudi tako nevarno, sta živela nekoč vol in osel, ki oba nista imela pravega gospodarja. Vsak si ju je tedaj lastil po svoji volji, in če je potreboval delovnih moči, je otovoril obe živali s kamenjem, hlodi, vrečami žita, da sta mu prenašali bremena; nihče pa ni mislil na to, da bi zanju skrbel, kakor mora pameten gospodar skrbeti za svoje domače živali in pomočnike pri delu. Tedaj je rekel nekega dne vol oslu:
»Cuj, tovariš, jaz sem zopet enkrat tako lačen, da sem vsega sit. Vsak meni, da ima pravico nalagati nama vse mogoče tovore, in najina hrbta sta že vsa ogoljena in ranjena. Jaz grem raje v gozd in bom skrbel sani zase. Mislim, da greš z menoj.«
»To pa to,« je dejal osel, in tako sta oba odrinila v divjino, kjer nista imela nobenega dela, krme pa po mili volji. To so bili krasni časi in osel se je kmalu prevzel.
»Ti,« je dejal nekega dne, ko se je bil posebno dobro nažrl, »jaz mislim, moj ljubi vol, da moram napraviti kako neumnost.«
»Raje nikar,« je menil preudarni vol, ne da bi bil sploh vedel, kaj osel namerava.
»Pa moram,« je dejal osel. »In če že nič drugega ne, moram vsaj peti, kajti resnično sem židane volje.«
»Tak ne bodi no tak osel,« je rekel vol. »Ali si že pozabil batine, ki si jih dobival od kmeta, tako da si imel hrbet ves razcefran? Ker ti gre sedaj nekaj dni dobro, hočeš že peti? Pač ne misliš na to, da sva v džungli in bi utegnilo tvoje petje — česar me Bog obvaruj — privabiti ne samo kmeta, ampak tudi kakega tigra, ki naju bo oba požrl. Kaj potem?«
»Naj pridejo kmetje, naj pride tigrov, kolikor drago. Razpoložen sem za petje pa bom Hi-di pel.«
Osel je v resnici dvignil svoj glas in začel tako nemilo rigati, da so se tresla drevesa in so opice in ptice z glasnim krikom pobegnile.
Vol je pa rekel:
»No, moj ljubi osel, to imenuješ torej petj^? Jaz v tem ne najdem prav nič lepega, prav res, da ne. Pač pa se mi zdi nevarno, zato se bom poslovil in v bodoče sam skrbel zase. Meni se zdi mirno uživanje bolj praktično.«
S tem se je vol poslovil.
Toda napravil je komaj nekaj korakov, ko jc začel napol sestradan tiger stresati svojo glavo in si dejal sam pri sebi: »Lačen sem, zelo lačen celo. To je torej pravi dar z nebes, ki mi prihaja tu nasproti v podobi veselega osla.«
»Naj ne bom več vol,« si jc mislil vol, »če se tu ne pripeti nekaj neprijetnega.«
To se je tudi zgodilo. _ »Najprej pospravim vola, za drugo jed pa prihranim osla,« je zarcnčal tiger in se z enim skokom vrgel proti volu.
Osel je vso reč opazoval, čut tovarištva in morda tudi kes zaradi petja ob nepravem času ga je nagnil, da je pohitel volu na pomoč. Spretno je zgrabil tigra z zobmi za tilnik, da ni mogel grizti, potem ga pa tako neusmiljeno obdeloval s kopiti, da sta morilskemu napadalcu prešla vid in sluh. Vol pa se je v tem zmazal s pozorišča in se skril na varnem mestu. •
V	tem trenutku pa je prišel mimo kmet in videl dokaj čudni prizor.
»Kaj? Osel da premaga tigra? Tega šc moj živ dan nisem slišal.«
A i.. i /
Čudil sc jc še bolj, ko ga jc začel prositi tiger, ta strašni ljudožerec, naj mu pomaga.
»O kmet,« je prosil tiger, »pomagaj mi in reši me tega ničvrednega osla.«
»Mi ne prihaja na misel,« jc rekel kmet, »karkoli se ti zgodi, se ti zgodi prav in po pravici.«
»Rotim te pri Alahu in njegovem preroku, prosim tc najiskreneje, reši me iz oslovskih čeljusti.«
Ta zarotitev je kmeta ganila; dvignil je palico in skušal odpoditi osla. Tega so pa udarci le še bolj razjarili, da se je še bolj zagrizel v tigrov tilnik.«
»Ubij ga, kmet, ubij ga, drugače mi šc zlomi vrat.«
Kmet se jc sedaj slednjič pošteno lotil osla, in ko je ta opazil, da ima sedaj dva proti sebi, je tigra spustil in pobegnil na varno mesto, kjer je našel zopet tudi svojega prijatelja vola
Tiger jc ležal zdelan in ves krvav na tleli in hropcl; misli, ki so se mu porajale, tudi niso bile take, da bi ntu lajšale bolečine.
»Ali ne bi bilo boljše umreti, kakor doživeti tak poraz pred oslom? Ta kmet bo pa sedaj še povsod klepetal, in vsi tigri bodo zvedeli za mojo sramoto. Mislim, da bo najboljše, če spravim to neprijetno pričo s poti.«
»Kmet, sedaj te bom umoril,« je nato rekel tiger in se pripravil na skok.
»Mene umoril? Zakaj pa vendar?«
»Moram tc umoriti zato, ker si bil priča moje sramote. Povsod boš razbobnal, kako je osel premagal tigra in vsi drugi tigri me bodo prezirali. Mrtvi ljudje pa nc pripovedujejo zgodb in s teboj bo izginila s sveta tudi moja sramota.«
»O ti nehvaležna zver,« jc zavpil kmet, »ali je to hvaležnost za to, da sem tc rešil iz oslov-
skih čeljusti? Sicer si pa lahko miren. Dam ti svojo besedo in ti prisegam, da ne bom o tem niti črhnil; to bo vekomaj moja skrivnost, veruj moji slovesni obljubi.«
Nato je krenil kmet proti domu, čisto obupani tiger pa je šel za njim.
Na pragu mu je prišla nasproti kmetica.
»Kje si pa bil tako dolgo?« se jc zadrla nad možem.
»Doživel sem najčudovitejšo zgodbo na svetu,« je dejal kmet, »toda nočem ti povedati, kaj je bilo.«
»Tako, nočeš? Zato pa hočem jaz! In če mi takoj vsega na las natančno ne poveš, te pre-mlatim, da se ti bo duša zmehčala!«
»Pač, pač, saj ti bom vse povedal. Ampak to ti takoj povem, če to storim, me bo tiger požrl.«
»Menda se ti meša ali kaj? Na mestu ml povej, kaj si videl.«
Tedaj je mož povedal ženi svoj pustolovski doživljaj in tiger je mogel slišati vsako besedo.
»No, čakaj, te že dobim!« je besno zarju' tiger, kajti vedel je, da zdaj stvar prav gotovo ne bo ostala skrita, zvečer jo bo vedela že vsn vas.
»Ali sedaj vidiš,« je dejal kmet svoji ženi, »kako je tiger razkačen? Sedaj je po meni.«
»Eh, kaj še! Kače in tigri ne pridejo dvakrat na eno ter isto mesto. Glej, da se zgubiš, in hodi na svoje delo.« In ko se je še obotavljal, je vzela palico in ga nagnala iz hiše.
»Boljše priti tigru v kremplje nego v roke hudobni ženski. Boljše, da me požre tiger, kakor da bi me tepla baba,« jc vzdihnil kmet.
Na tigra mu ni bilo treba dolgo čakati. Prišel je izza hiše in začel kmetu prebridko očitati, da je prelomil besedo.
»Nisi se oziral natne, pa se tudi jaz nate ne bom,« je zakričal tiger iu se pripravil, da kmeta raztrga.
Kmetica je slišala glasni prepir. Popadla je goreče poleno, skočila proti tigru in ga začela opletati s polenom okrog ušes, da so se mu na dva načina vtrinjale iskre. Besni obraz kmetice je bil pri tem tako strašen, da je tiger kar najhitreje zbežal v goščo in se ni nikdar več prikazal v tem kraju, kjer je doživel toliko sramote.
Iz tega se morate naučiti trojega,« je sklenil svojo povest stari Indijec. »Prvič, da se v dobrih časih ne prevzamete in nc iztrobentate svoje sreče — kakor je to storil osel — in nc opozorite nase svojih sovražnikov. — Drugič, da šibkejšega in navidezno neumnejšega ne zaničujete, kajti to sc niti ne zgodi tako poredko, da kak osel premaga tigra. In tretjič sprejmite v zakonu, kar vam jc Bog dal, in tudi težka ženina roka utegne biti kdaj koristna — toda kar se tiče ženske, prijatelji, nočem ničesar več reči. Bolj nego sicer so v tej točki Alahova pot* temna in skrita ...«


Dr. Yiking Li:
Pojoča golša
(Korejska pravljica.)
Bilo je pred več sto leti, ko je radi svoje golše umrl za čudo l>ognt mož. Njegov starejši sin. ki je tudi imel golšo, je bil od sile skop in si je prilastil vse, kar je bil zapustil oče. Mlnj^i sin s prnv tako golšo pu zato i.i dobil ničesar. »Nekaj moram tudi imeti za življenje; daj mi vsaj vrečo rižn.« je prosil svojega starejšega brata. Ta pa mu jc dejal: »Lepo znaš peti in so s tem lahko živiš.« In je svojega ul>ogega brata nagnal iz hiše. In je ta hodil od vasi do vnsi ter pel. kar je znal. Ljudje pa rekli: »To jc sin tistega ltogntine, ki je bil daleč- naokoli znan stiskač in ni storil nikomur nič dobrega.« In nikjer ni dobil, dn bi se do sitegn najedel. Pel pii je vedno in brez prenehanja, knjkrnt tudi ponoči. Neke noči so prišli štirje hudički in so ga poslu-šali. Všeč jim je bilo njegovo petje. In so ga pobarali: »Kaj jo vendar, da znaš tako lepo peti. »I. ker imnin golšo,« se je .»drezal in pel dalje. Naslednjo noč so zopet prišli hudički in vprnšoli: »Kaj ti damo za tvojo golšo?« — »Če mi daste toliko l>ogustva, kolikor gn ima moj brat. si lahko vzamete mojo golšo. Moj brat pa ima v skednju tisoč vreč rižn.« Takoj so prinesli tisoč vreč riža in mu vzeli golšo.
Ko je to izvedel njegov brat. se je tudi sam na tak način hotel znebiti golše. Sel je na vas in pel [x>zno v noč. Res so prišli hudički in ga poslušali; potem so ga pn vprašali: "Kje neki si se privadil tako čudovito lepemu petju?« — »Golšo imam,c je lnkomnik odgovoril. »Uuu!« so zarjuli hudobci, »zdaj pn imamo lisjaka, ki nas je oslepnril. Tu imaš nazaj svojo golšo, tisoč vreč žita nntn pn vrni!« In so mu vse vzeli, kaf je imel, in mu zraven njegove obesili še br». tovo golšo.	Prevel Frarjo.
Surovo maslo
(Tafelbutter)
najfinejše, dobavlja v vsaki množini od 4 kg naprej franko, in sicer po ceni 30'— Din proti povzetju.
Franc Kolleritsch
APAČE PRI GORNJI RADGONI
Renato Mondo:
Tihotapski ovaduh
(Humoreska.)
Brzovlak drvi proti meji. Poglejmo v vagon I razreda. Dame so elegantne, mlade in lepe. Potniki so lepo oblečeni in se vljudno obnašajo. A razgovor je obtičal. V zraku se čuti neka napetost.
Samo gospod, ki na hodniku ob odprtem oknu kadi drago smotko, je ohranil mirno kri. Njegov zbrani obraz kaže, da se ne zmeni za splošno razburjenost in medsebojno zaupanje. .. Vlak zatrgnjeno piska, kar pomeni, da je blizu postaja. Redkobesedni gospod vstopi nenadno v natrpan oddelek in nagovori sopotnike: »— No, gospoda, zdaj je pa čas, da nehamo slepomišiti!« — Ta izjava je še povečala sploBno zbeganost. Vsi zlobno gledajo neznanca in hlinijo, da se ne zmenijo za njegov poziv.
— »Nikar me ne glejte tako začudeno, dame in gospodje! Saj vedo vrabci na strehi, da smo vsi člani iste bratovščine: čeprav nismo osebno znani drug z drugim, vsi enako tihotapimo dragulje. Znano mi je, na primer, gospa, da skrivate vi tri jako lepe briljante. Vi, gospodična, ste nakupili v Parizu pri Fourieru dva niza rožnatih biserov in, po mojem skromnem mnenju dosti predrago plačali! Kaj bi govoril o vas, gospodje: saj opravljate vsi neprenehoma slična trgovska potovanja! A nisem vas nagovoril, da bi se naslajal s splošnim presenečenjem, temveč skrbim za vašo lastno korist. Kot starejši izmed vas vam odkrito povem: vi ste prenerodni in premalo izkušeni, dame in gospodje! Vsi ste v veliki nevarnosti! Cariniki so to pot prejeli izčrpne podatke, in to boste kmalu občutili Zato vas pravočasno vprašam: kje ste skrili vaše dragulje?«
Ta samozavestni nastop je imel čudežen učinek. Zmedeni potniki so neznancu v naglici pričeli pripovedovati o zvijačah, s katerimi so hoteli ukaniti carinike
»No, vi ste res otroci! Kaj bi s tem! Cariniki bi tnkoj razumeli, kje treba iskati! Storite rajši tako ... poglejte: tu imate pripraven prostor... vi pa se po-služite tega skrivališča .. <	<
Neznanec je iz rokava stresal tako duhovite in koristne nasvete, da so hiteli vsi potniki izvršiti njegova navodila. Kakih dvajset minut pozneje so bile izvršene vse potrebne spremembe, in upehani potniki so se nekoliko pomirili v upanju na uspeh ... Vlak se je ustavil na obmejni postaji.
»Passaporti- Dogana! Kdo ima carinsko blago?«
»Nihče!«
A svetovalec se je nenadno oglasil iz svojega kota: »Oprostite, gospod nadzornik! Med potniki je več poklicnih tihotapcev, ki vas hočejo speljati na led. Poglejte, prosim, tu... tu ... pod to klopjo... in še tu.. !«
Potniki so obstali kakor poparjeni. Carinik je odhitel in se takoj vrnil 6 svojimi predstojniki. Hitro so pregledali zaplenjene dragulje in se priklonili ovaduhu: »Zelo smo vam hvaležni, gospod. Dobili boste nagrado v znesku desetih odstotkov zaplenjenih vrednosti. Nakazali bomo denar na vaš naslov.«
Vlak je odhitel naprej. Prikazali so se novi uradniki in nove dežele. V vagonu je zavladal mučen molk. Ovaduh je nenadno potegnil iz žepa debelo listnico in z najprijaznejšim glasom dejal:
»Zdaj bomo lahko sklenili račune, gospoda. Koliko izgube imate. Vaši dragulji so bili vredni tisoč dolarjev, gospa? Tu jih imate. Vaši izdatki znašajo petnajst dolarjev, gospod? Prosim. In vi, gospodična?«
Skrivnosten dobrotnik je sopotnikom vestno izplačal protivrednost po njegovi krivdi zaplenjenih draguljev.
Vsi so kar debelo gledali. Prijazno se jim je nasmehnil:
»Ali niste razumeli, pospoda? Bal sem se, da se ne bi zanimali cariniki za m^jo osebnost, in sem na ta način odvrnil njihovo pozornost. Vtihotapil sem namreč dragulje v vrednosti dveh miljonov dolarjev. Hvala lepa za prijazno pomoč, gospodje in dame, pa brez zamere!«
R. Masseck:
Pokora za ukradene gosi
Ham Okegem je stanoval v Sunthudeju, zunaj, v šilasti kolibi, ki se je skrivala kakor veliko mravljišče pod jelko.
Pomladi, ko so se pokrivale vrbe z baržu-nastimi inačicami in je zeleno nadilinjeno brezie vnovič pogumno kljubovalo vetru, se je zbudil Ham Okegem iz zimskega spanja, narezal in posušil mlado vejevje, ga zvezai v metle, jih zložil-na kup okolu jelke ter se veselil poletja.
Poletje nikoli ni izostalo, prišlo je tako zanesljivo kakor procesija na dan sv. Rešnjega Telesa. Ham Okegem se je vlegel vznak in božal svoj rejeni trebuh, ki je kakor polna luna zadovoljno gledal skozi luknje njegovega telovnika.
Ko pa je bil pobran krompir in so se prižigali ognji po njivah, je Ham vstal, ker je to pomenilo konec poletja. Povezal je svoje metle, jih natovoril na hrbet in vsak dan v potu obraza raznašal po kmetih. Dobival je v plačilo krompir, moko, slanino. Včasih je prejemal tudi svetle desetice, ki so veselo ro/ljale v žepu in ga pekle kakor ogenj grešno dušo. V teh mesecih je imel Ham sijajno življenje: pil je žganje in pivo ter sploh lenaril. Spal je po 24 ur neprenehoma, si na to privoščil klobaso in tri čebule, če je imel mačka, in potem zopet oprtal svoj tovor. Tako je tržil, dokler ni postalo nebo sivkasto pa mrzlo ter niso zopet stale po vseh hišah in hlevih nove letošnje metle.
Nato se je Ham pripravljal na dolgo zimo. Nataknil je tople zimske copate, si podložil telovnik z zajčjim mehom ter se ni več zmenil za svojo brado in lase. Zamašil je v svoji koči vse luknje, zametal streho z debelo plastjo suhega bukovega listja in ga pokril s smrečjem, da mu ne bi odnesla huda zimska burja listja s strehe in nemara še uši iz kožuha. Na ta način je že štirideset let kljuboval zimi in vedno
je bil zdrav kakor riba v vodi.
*
Vse svoje življenje je Ham več mislil na jedačo kakor na lepe in vzvišene dolžnosti. Po pravici povedano: nesramno je skuhal v svojem loncu vse najboljše srnjake pa zajce, in v svoji požrešnosti je segel tudi po življenju marsikateri gosi izmed onih, ki so jih skrbno redili kmetje. Na sveto noč je Ham vedno hodil lovit gosi. da bi si oskrbel božično pečenko. Nebo je bilo stekleno od mraza, in povsod je vladala globoka zimska tišina. »Slabi časi«, — je mislil Ham, — »posebno, če nima človek niti pečenke doma.«
Gazil je do kolena po snegu, in so veljale njegove sanje gosi pa prihodnjemu poletju.
Prav za prav ni poznal Okegem nobenega strahu, a vendar je ugibal, ali bi kazalo izposoditi si letošnjo gos pri gospodu župniku, in ali ne bi bilo boljše zopet obiskati Mihelkov hlev. Vedel je namreč, da bo moral nekoč župniku na smrtni postelji razodeti vse grehe in slutil, da bo to gospoda hudo razkačilo. Prvič v življenju je ugovarjal Hamov razum njegovemu nenasitnemu trebuhu. Ham je bil v zadregi in jezno mislil na krivičnost, ki vlada na zemlji. A naposled je le premagal pomisleke, ker se je spomnil, da je zlezla tudi župnikova gos na svet iz jajca prav tako, kakor ona pri Mihclku.
*
Ham Okegem je glasno zastokal in se tako premetaval v postelji, da se je tresla vsa njegova koliba. Sanjal jc o triglavem hudiču s šesterimi rogi, ki mu je neusmiljeno stiskal in ščipal trebuh. Potem je vrag nenadno izginil, in široko je sedel na Hamov trebuh — gospod župnik. Preteče je dvignil z desnico gosjo glavo, in je ta Hama hudo ugriznila v meča. Ham je
ležal nepremično, kakor da bi bil uklenjen. Zdaj se je prizibalo v hišo štirideset gosi. Vse so žalostno gledale Hama, in jih je ta kmalu spoznal. Zagledal je Ankenovo mršavo, majhno gos, Zonderbekovega lepo rejenega, zastavnega gosaka, Henesovo, Daksovo in Fuhsovo gos. Kot zadnja je prikoraka gos iz župnišča in je bila največja med vsemi, pa tako dostojna kakor njen nekdanji lastnik. Štirideset gosi se je postavilo v vrsto levo in desno ob postelji in pričelo Hama kljuvati po vsem životu. Na to so začele strahovito gagati, in je planil Ham na noge. ker je sanjal, da je napočil sodnji dan.
Navadno je spal Hain Okegem popolnoma mirno, ne da bi kaj sanjal. Zato je bil nocoj začuden kakor majhen deček, ki so ga prvič naklestili za kazen. Zmeden in v skrbeh je pojedel zadnji grižljaj gosje pečenke, a to pot mu ni hotela olajšati trpljenja, temveč mu je le spraskala golt in kakor kamen obležala v želodcu. — »Saj se nič ne bojim, — je mislil Ham, — a nekaj bo to le pomenilo. Bogve kaj slabega napovedujejo te sanje? Saj imamo sveto noč...«
Med tem, ko je ugibal o čudnem dogodku, so se oglasili zvonovi. Njih votlo bobnenje in svetlo pritrkovanje je zletelo po jasnem zimskem zraku čez gore in doline in odmevalo tudi v Hamovi koči. Ham je bil trd grešnik, a ko je začul božično zvonenje, se je stopilo njegovo srce kakor led pomladi. Vzel je z ogla
leščerbo in se ganjen napotil skozi gozd. *
Cerkev je bila polna svetlobe. Lepa luč je odsevala od lesketajočega se snega. — Saj ie to prav kakor na pestrih koledarskih slikah, ki visijo pri kmetih, — je mislil Ham. Vsa soseska je bila zbrana v cerkvi, orgle so se oglasile tako mogočno, da je odmevalo zidovje kakor tisočeri roji. Zvonovi so hiteli in se glasili tako svečano, kot da bi res ležal Odrešenik sam v jaslicah. In ko so vsi zapeli »Eno je Dete rojeno notri v mestu Betlehem«, je pozabil Ham na svojo trmo. Zjokal se je s starimi ženicami vred. Postal je srečen, vesel in glasno je prepeval v cerkvi, da bi olajšal svoje navdušenje.
Vsi so bili ganjeni, ko je čital župnik evangelij o Kristusovem rojstvu. Samo Ham ga ni poslušal: skril se je v kotu za steber in se ni upal pogledati duhovnika. Gospod je govoril o veliki milosti, ki je nocoj naklonjena človeštvu, o sreči dobrih kristjanov in peklenski temi, ki preži na grešnike. Nihče naj ne sovraži svojega bližnjega, ker je ljubezen najvišja zapoved, in je božič praznik ljubezni. — »A če pride hudobec,« — ie dodal s povzdignjenim glasom — »in obsede človeka, ki je vesel, če oškoduje bližnjega, kje je potem ljubezen pri pokvarjencu! Satan ima veliko moč. Tudi med nami stoji mož, ki je ponoči ugrabil bližnjemu sad dolgega dela in mu spremenil praznično veselje v žalost.« Vsi navzoči možje so postali nemirni in se trudili narediti nedolžne obraze.
»Med nami,« je nadaljeval duhovnik, »živi pobožen, pravičen mož, ki si je hotel enkrat v letu privoščiti praznično jed. Zato si je na Martinovo kupil gos in jo pričel skrbno rediti. Vsak dan jo je z veseljem ogledoval in bil vedno bolj vzradoščen, ker se je bližal božič. Ponižno jc prosil Boga, naj mu da doživeti svečani dan, ko se bo spekla njegova mastna in lepa gos. A ko je pobožni mož na sveti večer zaspal, se je približal njegovi hiši hudoben tat in ukradel gos. Ko je hotel lastnik, ki ni slutil nesreče, prihodnje jutro zadnjič ogledati svo;o gos. kaj *e našel v kurniku? Samo gosjo glavo in šop perja!«
Duhovnik se je za trenotek ustavil kakor drvar, ki hoče z zadnjim udarcem podreti deblo. Ham Okegem je glasno in razločno vzdih-nil. Občutil je žalost m srd štiridesetih posestnikov, ki jim je po vrsti kradel božične gosi v teku svojega nepoštenega življenja. Župnik je preteče udaril z desnico po prižnici, žalostno pogledal vrh očal, ki so mu zlezle na konec nosa in vsak trenotek hotele pasti na tla, ter spregovoril zadnje besede:
»Možje depfiskenbeški, pomagajte mi ujeti zločinca, da ga bomo izročili pravici, ki mu bo odmerila zasluženo kazen.«
Rekel je na to še nekoliko vzvišenih besed o Jezuščkovi ljubezni in zaključil pridigo s tiho molitvijo za grešnike.
Ham Okegem je zopet težko vzdihnil, a zdaj mu je že odleglo in v želodcu je občutil prijetno toploto, kot da bi si bil privoščil po-žirek žganja. Le iščite, je zmagoslavno mislil, dokler vam ne bodo pogledali prsti na beli dan skozi podplate: mene že ne boste ujeli. Dober tek! — In Ham je tako prepeval: V tem času božičnem, aj, bodi, Dete, hvaljeno!, da so mu od same navdušenosti zagomazeli mravljinci po hrbtu. Ko je prišel cerkovnik s puščico za milo-clare in jo pomolil tudi Hamu, je ta segel v žep in spustil noter pet svetlih desetič. A to se mil je zdelo še premalo, in je pričel ugibati, kako bi župnika oškodoval za pokvarjen praznik. Dolgo je zaman napenjal butasto glavo, a naposled ga je nenadno razsvetilo. Ham je odšel iz cerkve v prepričanju, da mu je naklonil Bog sam to izvrstno misel.
it
Med tem ko so pristopili možje in žene s pobožno prekrižanimi rokami in povešenimi očmi k svetemu obhajilu, je vstal Okegem iz klopi in na tihem zapustil cerkev. Ulice in hiše so izumrle. Mesec je svetil kakor nov cinasti krožnik, in vsak niegov žarek ie veselo plesal po lesketaiočih sneženih zrnih. Ribnik poleg visoke Haveketove hi?e ie zmrznil, in led je tako pokal pod nogami, kakor da bi že prihajala pomlad v deželo.
Duh gosje pečenke in pečenih iabolk je preveval vso vas. Hamu so se cedile sline in je sopel kakor pes, ki ne more do zapeljive sklede. Skušnjava, ki jo ie premagal, mu je bila težja kakor pot na morišče.
Ham je na tihem skočil v Fuhsovo hišo, v temi odtaval skozi vežo v hlev, kjer so v slami ležale debele krave, ki se jim ni ljubilo niti žreti, in stopil v kuhinjo k peči. Iz odprtega štedilnika se je širila vonjava, ki je bila prijetnejša kakor vse cvetlice na svetu.
Lepo rejena božična gos je ošabno plavala v lastni masti, ki je napolnila dolgo skledo. Na hrbtu je bila prijetno rujava, dočim je ostal trebuh nežno rumen. Molila je v zrak lepo zapečeno nožico, kot da bi pozdravljala. Iz njenega trebuha so se vsula pečena jabolka, in enaka jabolka so kakor lep rožni venec ležala v krogu ob robu sklede.
Okegem je prav rahlo dvignil skledo in jo tako varno vzel v naročje, kakor da bi nosil novorojenčka. Še nikoli v življenju ni bil tako žalosten, a moško je prenašal križ, ki mu ga je Bog naložil in stiskal zobe pa zapiral oči, dokler se ni uklonil njegov trebuh glasu razuma.
Oprezno je zapustil hišo, a zdaj ni šel po ulici, temveč jo je mahnil takoj v polje. Pečenka je širila tako zapeljiv duh, da je bil Ham menda prvič v življenju Bogu iskreno hvaležen, ko je kmalu preko golih vrb zagledal župnišče. Ozrl se je naokrog in videl, da ni nobene žive duše v bližini. Zato je odkorakal naravnost v kuhinjo, vtaknil gos v štedilnik in tako glasno zastokal kot da bi vlekel namesto lahke sklede prav težek hlod.
Prišel je še pravočasno v cerkev, ko je župnik blagoslavljal vernike. Zdaj je bil Ham zopet tako vesel in brezskrben kakor poprej. Zapel je tako lepo in nežno, da je bil še sam s seboj zadovoljen. Začudeni sosedje niso vedeli, kaj bi mislili, in so debelo gledali postopaškega metlarja iz Siinthudeja: niso vedeli, da ga je Bog po čudnih ovinkih vrnil na pravo pot.
je zgodba končana. Bil je prepričan, da je zdaj vse zopet v redu in nikakor ni slutil, da ne smemo tatvino popraviti z nobeno drugo, še tako lepo mišljeno tatvino. Zato je moral prejeti svoj nauk in zvedeti, da se je le treba pokoriti za lastne grehe.
Prihodnji dan opoldne, ko je stalo solnct visoko nad brezlistnim bukovim gozdom pa sle-pilno odsevalo od snega, je zapustil gospod župnik svoj dom in občudoval učinek lastne zgovornosti.
Eno uro pozneje je prišel k Hamovi koči, glasno zakašljal in po tem naznanilu vtaknd glavo v luknjo, ki je pomenila vrata. Ham je zadrhtel kakor šiba na vodi. Gospod župnik je iz žepa potegnil zavitek in ga Hamu izročil z besedami: »Vzemite to, pa dober tek! Prinesel sem vam levo bedro kot nagrado za povrnjeno.«
Okegem je zlezel iz koče in si najmanj petkrat popraskal brado pa glavo. Šele nato je pričel počasi in nerad pripovedovati o pridigi, cerkovnikovi puščici in Fuhsovi gosi. Gospod župnik se je zavzel in prebledel kakor papir. Nato se je nenadno vzravnal, dvignil svojo široko dlan in Okegemu prisolil zaušnico. Potem je odšel, a po desetih korakih se zopet obrnil. Stopil je pred Hama tako mogočno kakor Janez Kristnik, ki je naslikan v cerkvi.
»Okegem, jutri ob petih zgodaj boste prišli k spovedi. Pojutrajšnjem boste ves dan delali pri Fuhsu in tako naprej po vrsti, dokler ne boste odslužili vseh ukradenih gosi.«
Župnik je šel, zopet obstal in zaklical Hamu, ki ga je bedasto gledal z izbuljenimi očmi: »In za prihodnji božič vas vabim na gosjo pečenko, vsako leto, dokler boste živi. Ali ste razumeli?«
K;e je največ
milijonarjev
Nedvomno bo večina odgovorila na to vprašanje, da ima Amerika največ milijonarje/. In vendar temu ni tako. Iz statistike, ki jo je izdalo japonsko finančno ministrstvo, je razvidno, da je dežela največjih in najštevilnejših bogatašev Japonska. 3000 jajionskih državljanov poseduje več nego po en milijon jenov ali okroglo 30 milijonov dinarjev. Med temi je 75 takih, ki imajo več nego po 750 milijonov dinarjev premoženja. Baron Ivasaki Hisaya n. pr. ima sam 12 miljard dinarjev premoženja; Necu Kaikiro ima 3 miljarde, zlatar Flatori Kintaro 2700 milij., baron Zenemon, bankir v Osaki, 2400 milijonov; Ohaši Šintaro v Tokiju 780 milijonov dinarjev.

Življenje ob A dri ji"
Šele zdaj, dragi čitatelj, bomo lahko pričeli našo zgodbo. Omenjeni mož iz Siinthudeja nad Depfiskenbekom je namreč napačno mislil, da
Katerih pet napak ali nemožnosti je na sliki?
»Gospa Bogatela, ali ne bi hoteli imeti z menoj konference?« »čemu pa?«
»Ze dva dni sem brez denarja.«
Frtaučhu Gasil ma beseda
»Ti, Gustl, tam naprej čez fleč-kajnarsk must sin vidu pa tud en gršt, usok, kokr da b delal knšn fabršk rajfenk,« m je reku Cene, ke sma sedela pr »Bajsnbolf« zn miza in se iz cvič-kam in krajnskem kltibasam trahti-rala. »Kua pa tist gnšt ptimen?« »Aha, U misleš gvišn tint gršt, ke stuji pr rotuže ukul tistga vudnaka, ke trje mužakari usak iz soje krugle u en kamniten kurit votla vn zlivaja.«
»Štima!«
»Eh, tist ni nč pusebnga. Tu uja sam tist vudnak nial zasukal na ta viža, dc nau ziueri rn in tist mužakar gledu u tiste umazane bajte, ke jh ni druzga, ket sam douličess, druh pa preke flečkajnarskem muste, ke jc zmeri kašn hec. Sej je pu dvestu leteh žc zadn čas, dc sa pr.šli gospudi na tu, dc tu ni prou. Kokr sin slištt, je tu gespude Prelouškc ta peru 11 glava padi. Zdej uja pa ta vudnak usakch deset let za enga mužakarja zasukal. Kredit za tu maja že zažihran.c
»Viš, tu je pa lepu ud gespudu, de na skr-beja snm za vas ta žive, ampak tud za ta kain-nitne Iblančane.c jh je pohvalu Cene. »Zdej ga pa spiva še usak en glaš na nhu zdravje, pol t uva šla pa še naprej Iblana pugledal.«
Ke sma trčnla iu spila, sina ja pa mahnila
kar pu Volfu ule ke preke Zvejzd, al kokr se prau pu ta noum: »Trg entaužentdevetstuosiu-najst.c
»Za kua sa pa Zvejzda tku prekrstil?«
»Zatu, ke Zvejzde tku na u več douh. Sam ime pa nima nubenga pumena, ke sc nn moriš u negava senca usest, če s pučitka putrebn.c
»Pa za kua sa ji dal glih tak ime?«
»Viš, tu je tist let, ke sa tamla Redeckcte reduciral.«
»Zn kua pa nisa ka.šnga druzga mužakarja na tala kamen pustaul, če jm Radccki ni biu več ušeč? Marskašn Iblančan b jm ušli pet prstu ubliznu, če b ga gor pustaul,« je reku Cene. »Murde ti ves za kašnga, de b tle gor n« ta kamen pasu? Če kar tku tala kamen tte stuji, je le inal špasn za pugledat.«
»Danilo b biu že fajn. če že dva negava kulegata na kamneh pred tejatram stujeta, za kua b pol še Danilo nn smou, ke je še bi na usc plati deloun. Ou b biu hedu prprauu za na kamen.«
»Tu ni slaba misu.« mc je Cene puh valu. »Ampak jest mislem, de b se Sluvcnci še bi udrezal, če b na ta kamen pustaul kašnga tacga, kc u cel Jugoslavi ta nar bulš žoga brca. Zdojšue čase je žogabrc še ta nar bi imeniten in putrebn, če čma pukazat svete, dc sma tud mi kulturn Ide.«
»Tist nvaš pa tud prou. De nama pa na u mogu kdu naprej metat, de tega al pa unga protežirava, u pa šc ta nar bulš, če u časupise prašama, kdu b ta nar bi zaslužil, de pride na kamen. Nej Ule puveja usak soj mnejne. Viš, tku u spet ene pu leta usak dan špns, kokr pu-liavad. Nuzudnc uja tkualtku uurcdl pu soj ginu.
S. M
sm£m & MPfli
Mirko KunčiS:
Otrok in mitostiva
Po beli, široki mestni ulici je Sel otrok. Mimo pisauih izložb je šel, v katerih je nagro-madenih toliko lepih in dobrih reči — očem mimoidočih na ogled in v skušnjavo. Zdaj-zdaj obide koga zapeljiva misel. Kradoma si otiplje listnico s papirnatim denarjem na prsih, po-rožlja s kovinastim drobižem v žepu — vse ga začne kar na lepem prečudno težiti. Se malo in še malo popase oči na predmetu, ki si ga je zaželelo njegovo srce, še malo in še malo se obotavlja — potem odločno pritisne na kljuko in stopi čez prag.
Ko se vrne, je njegov obraz kakor prenovljen, njegove roke pa so obložene s svetlimi zavitki...
Pred vsako izložbo se ustavi kdo.
Tega z.vabi k sebi izložba z lesketajočo se zlatnino, drugega izložba z najmodernejšimi oblekami in svetlo zlikanimi čevlji, tretjega izložba s knjigami in slikami... Vsak ima v najskrivnejšem kotičku srca toliko želja.
Otrok je šel mimo vsega tega sijaja in se ni ustavil nikjer. Vedel je: nedostopne kakor zvezde na nebu so zanj vse te dragocene reči. In naj bi se kakor v pravljici zgodilo, da bi stopil kdo preden j in mu dejal: »Vse to je tvoje... Vzemi!« Otrok bi zmedeno strmel in ne bi vedel, kaj in kain z vso to lesketajočo se robo ...
Prav na koncu te lepe, široke mestne ulice je izložba, ki ni prav nič podobna ostalim. Pohlevno stoji tam in čaka... Zaveda se menda, kako malo dragocenega nudi razvajenim očem.
Pred to izložbo je obstal otrok. Tesno k steklu je pritisnil bledi obraz in pobožno za-strmel v čudo, ki je razstavljeno tam: velik, lepo zapečen, zlatorumen hleb kruha... Ta hleb krulm je za otroka v tem hipu vrhunec vsega dobrega na svetu. Nobene večje želje nima v srcu ...
Gospa v elegantni obleki prišumi mimo. Ob njej gibko koraca petleten dečko. V levici drži vrvico, na kateri je pripet lep rdeč balonček, v desnici pa malomarno stiska masleno štručko.
Gospa se skloni k svojemu ljubljencu in mu reče:
»Papaj, Milauček, papajk
>Ne, maram več!« se odreže fantek in energično zahteva: »Sladkorčke hočeml Slad-korčke mi daj!«
Gospa seže v ročno torbico in izvleče iz nje pisan zavitek.
V tem hipu se jima približa gospod z velikim psom.
»Klanjam se, milostiva!« vljudno pozdravi.
Milostiva mu milostno odzdravi.
Gospod gre dalje, njegov pes pa ostane, gleda v dečka in prijazno maha z repom.
Deček vrže masleno štručko na tla in za-kliče:
»Na, kuža, na k
Pes hlastno povoha štručko in nevšečno strese z glavo, kakor bi hotel reči: »To pa še dolgo ni klobasa... Klobaso mi dajte, hov, hov, klobaso!«
Otrok gleda od daleč vse to in mu mahoma svetlo zagori v očeh. Kakor v sanjali stopi naprej, se skloni nad masleno štručko v blatu in stegne roko, da bi jo pobral...
»Marš! Kdo ti je dovolil, smrkavec?!«
Otrok prebledi. Kakor, da so gn bili zalotili pri zločinskem dejanju, mu je strašno pri srcu ... Plaho se umakne nazaj.
Milostiva ga srepo premeri z očmi in reče:
JŠtručka je za psa. Ali si ti pes?<
In sune na tleh ležečo štručko narahlo s konico svojega elegantnega čeveljčka ...
»Na, kuža, na!«
Pes iznova povoha štručko, nevšečno strese z glavo in — zbeži za gospodom, ki ga z žvižganjem kliče od daleč.
Dvoje razočaranih obrazov sredi ceste.
»Noče papatil« se čudi dečko.
»Noče. Presit jek pristavi milostiva — in oba odideta dalje.
Obraz bednega otroka pa ni samo razočaran. Obraz bednega otroka je spačen in bled, kakor da je bil pogledal sami smrti v oči in je zdaj ves presunjen od grenkobe spoznanja, ki je šlo vanj.
Kakor skozi gosto meglo vidi skozi solze ponižanja in dopolnjene bridkosti:
Velik, eleganten avtomobil zdrvi mimo. Njegovo kolo gre naravnost čez masleno štručko ob kamenitem tlaku in jo spremeni v sivo, blatno kepo...
Med cd in meri
Iz nekega cirkusa je ušel stric kosmatinec. Zadovoljno brundajoč jo je mahnil v neki park in se skril v grmovju.
Ko so cirkuški uslužbenci iztaknili medvedovo skrivališče, so se na vse načine trudili, da bi medveda ujeli. Kosmatincu pa še na misel ni prišlo kaj takega. Trdovratno je vztrajal v grmovju in se ni hotel približati nikomur niti za pol pedi.
Okoli grma se je nabralo brez števila otrok. Kar vriskali in rajali so od veselja nad kosmatinčevo trmoglavostjo ...
Tedaj se je neki cirkuški uslužbenec domislil rešilnega sredstva. Prinesel je skledo medu in jo dal kosmatincu povohati.
Hojej, da ste takrat videli medveda, kako je planil pokoncu! Toda prebrisani hlapec mu je skledo prav tako hitro, kakor mu jo je pomolil, spet vzel izpred gobca in jo urnih korakov ubral proti cirkusu. Medved pa je navdušeno racal za njim in se je pustil pohlevno zapreti v klelko, kamor so mu skledo z medom slednjič postavili.
Vseh pet prstov bi si obliznili. otroci, če bi videli, s kakšnim tekom je stric kosmatinec polizal sladko jedačo! Zakaj vedeti morate: večjega sladkosnedneža ga ni pod vsem božjim solncem, kakor je medved — če izvzamem vus.
Za bzstee glave
Rešitev zlogovnice.
Z — oran a — ta
ž — a rek i — lovca d — an a — ngel n — ož o — reh
v — eselje
0	— kno
1	— ešnik
j — agodc o — reh
Pravilnih rešitev je bilo topot okoli 30. Za nagrado je bi! izžreban Stanko Šinkovec, učenec III. razr. v Kranju. Dobi knjigo »Za židano voljo« od Kotičkovega strička.
Berač
Berač, ki je imel navado, da je v kratkih besedah mnogo povedal, je potrkal pri neki hiši in rekel gospodinji:
»Dajte mi požirek vode, ker sem tako lačen, da ne vem, kje bom danes spal.«
Pastir Klemen
Visoko in daleč proč od hrupnega življenja na solnčni planini — je živel pastir Klemen. Kakor mogočen kralj je vladal med strmimi vrhunci gora. Svojega mesta ne bi menjal z nikomur na svetu. Šestdeset let je že šlo mimo njega, a še bi se upal v vztrajnosti plezanja po strmih pečinah meriti z marsikaterim mladcem.
Pastir Klemen ni bil izbirčen v jedi in j>i-
Iači. Užival je mleko in žgance z večjo slastjo, ;akor bogatin pečeno gosko, žejo pa si je gasil s svežo gorsko studenčnico. Obraz mu je rdel od zdravja, oči so mu gledale vedro v svet in srca mu niso težile bridke misli in skrbi za obstanek. Srečen je bil pastir Klemen, srečen kakor malokdo, in še dokaj let bi bil dočakal, da se ni priplazil skušnjavec do njega in ga zapeljal...
To se je zgodilo tako-le:
Ko je nekega večera kakor po navadi ves zatopljen v svoje tihe, samotne misli sedel na klopi pred kočo, se je izlušičl iz mraka majhen grbast človeček. S sladko-prijaznim glasom ga je nagovoril:
»Dober večer, očka! Bi lahko našel pri vas prenočišče? Pošteno vam bom plačal. Ob zori se moram napotiti dalje v hribe.«
Pastir Klemen je gostoljubno odvede! neznanega gosta na svisli in mu pripravil udobno ležišče na senu.
»Ni bogve kaj, a eno noč že prebijete.«
Poslovil se je in tudi sam kmalu legel k Počitku.	*	. . ,
Ko so prvi prameni jutranje zarje pozlatili vrhove, je neznanec vstal.
Pastir Klemen se je tedaj že marljivo sukal okoli ognjišča v bajti in si kuhal zajtrk.
Grbavec je stopil na prag in radovedno premotril notranjščino revne bajte.
»Dobro jutro, očka! Ali vam nič ni dolgčas tako samemu na planini?«
»Kaj mi bo dolgčas,« ga je prijazno zavrnil Klemen. »Privadil sem se. 2iviin ob svoji čredi zadovoljno in brez skrbi, kakor ptiček na veji. Tu sem sam svoj gospodar, v dolini pa ni človeka, ki bi ne bil komu podložen. Ne želim si ničesar boljšega. Lepo je na planini, ej, lepo...«
Neznancu se je skrivnostno posvetilo v očeh. Preko usten mu je šinil prekanjen nasmeh, ki ga pastir Klemen ni opazil.
»Kaj pa, očka, hche, ali ne pogrešate vč sih ... takole za priboljšek ... kakšen slasten prigrizek in požirek dobre kapljice zraven, hehe...?«
Rekši je grbec segel v nahrbtnik in privlekel iz njega tolsto gnjat in steklenico žganja.
»Vidite, očka, hehe, tole poživi človeka in ga napravi veselega in zadovoljnega, hehe! Vze-mitl! Namesto plačila za gostoljuben sprejem.«
»Pastir Klemen se je začudil neznančevi ra-dodarnosti in se lepo zahvalil.
Grbec se je poslovil in se napotil dalje v hribe.
2e dolgo ni pastir Klemen videl drugega kot mleko in žgance na svoji mizi. Z vidnim tekom se je lotil podarjene gnjati.
»Malo preveč slana je sicer,« je zamomljal skozi polna usta, »drugače pa prav tečna.«
Velik kos gnjati jc bil že pospravil vase. Tedaj se ga je lotila silna žeja.
»Pa je le imel prav, grbec! Prav prilegla se bo na vrli tale pijačica, mm!« Nastavil je steklenico na usta in napravil iz nje par globokih požirkov. »Mu, močna pa je, močna,« je zapihal in lovil sapo; »žge kakor peklenski ogenj. Človek bi se skoraj zadušil... Za spremembo bo čisto dobra. Saj že več let ne pijem drugega kot vodo.« Napravil je spet globok požirek iz steklenice in zacmakal z jezikom. »Vrag ti vedi, kaj je to! Čimbolj pijem, tembolj sem žejen...«
»Beee ... beee ...« so nepotrpežljivo zamc-ketale ovce v staji. Jutranja zarja je ugašala in žareča solnčna obla je začela rasti izza daljnili gora.
Pastir Klemen se je zdrznil.
»Šembrej, danes bomo pa pozni. Treba sc bo požuriti.«
Spravil je ostanek gnjati in žganja na polico in nato spustil ovce iz staje. S kolebajo-čimi koraki in zameglenimi očmi je odtaval za njimi.
Visoko nekje med krušljivimi kamenitimi skladi zija globok prepad. Koliko samotnih ur je pastir Klemen presedel na njegovem robu v teku dolgih let pastirovanja! Nad vse zabavno se mu je zdelo takole brez misli gledati v črno globočino, metati kamenje vanjo in prisluškovati zamolklemu odjeku iz dna. Vrtoglavice pastir Klemen ni poznal...
Tudi onega dne je sedel na priljubljeno mesto, a nenavadno utrujen in upehan je bil. V čudnem neredu so se mu motale misli v glavi, pred očmi pa se mu je meglilo čedalje bolj. .
»Hu,« je zastokal pastir Klemen in se jel močno kesati, »bolje bi bilo, da tega vražjega grbca in njegove pijače nisem nikoli poznal! Ti spak ti, kako me je zdelalo ...«
Omotična dremavost je legla vanj. Ze ni bil več gospodar nad lastno voljo in kretnjami svojega telesa. Vsega ga je bila zasužnjila silna, nepremagljiva želja, da bi se zleknil na tla in zatisnil oči...
Oj, spati... spati... prespati to čudno vrtoglavico in omamo...!
Nagnil se je s telesom nazai — in v tem hipu se je dopolnilo: kamen, na katerega se je oprl, se je odluščil in ga potegnil s seboj v prepad.
Krik smrtne groze in bolečine se je še utrgal iz dna, odjeknil zamolklo od strmih pečin ---potem je utihnilo vse.
Demon Alkohol je odprl ogromno črno knjigo z mrtvaško glavo na platnicah in zapisal vanjo novo žrtev.
Žab'a svatbei
(Spisal in risal: E. D.)
Na ozkem ilovnatem bregu, posutim z drobnim peskom, je sedela v soincu debelušna, zelena žaba. Pogled na njo je bil edinstven. Sedeča v soincu, me je s svojimi lepimi, prijaznimi očmi prisrčno ogledovala. Svojo široko, ploščato glavo je pri tem nagnila na stran in
zdelo se mi je, da ji je v zlato obrobljenih očeh zaigralo veselje. Prijazna živalica je menda slutila, da stoji pred njo prijatelj živali.
Nekaj hipov sva drug drugega motrila. Nato sem sedel na bližnji kamen ter zrl v domovanje moje nove znanke, ki me je ponovno pozdravila z dolgim, zategnjeniin »kre-e-k«. V dolgih skokih se je umaknila v notranjost mostiča, kjer je menda bivala njena družina.
Sedel sem in čakal, da se povrne. In res, Čez par minut je bila zunaj — a ne sama. S seboj je privedla troje malih žabic, ki so na las naličile svoji mamici. Vsa srečna se je stara ozrla nanje, kot bi mi hotela reči: »Glej
prijatelj, to so moji otroci s katerimi se toliko trudim in, ki mi delajo toliko skrbi!« — Nato je strogo pogledala razposajeno trojico, ki me je zdajci na materino povelje pozdravila z ubranim >kvr.kk.
Tisto popoldne sem še dolgo sedel ob jarku in opazoval življenje svojih znancev.
Od tedaj vedno hodim po isti cesti na isti kraj in odkrito vam povem dragi otroci, mnogo sem že do danes videl in doživel pri onem neznatnem ilovnatem jarku, — kjer do-mujejo prijazne žabice.
Poslušajte!
Moja znanka, ki me je na izprehodu pozdravila, je bila vdova. Bili so časi, ko je srečno živela s svojim možem na istem mestu, kjer biva z otroci in nekaterim sorodniki še danes. Nesreča pa nikdar ne počiva. Zgodilo se je, da ! je nekega dne njen skrbni možiček odšel iz jarka, hoteč nabrati nekaj sladčic Ža svojo dru-žinico. Tisti čas je vladala huda suša in v jarku ni bilo najli niti mušic, niti malih polžev, ki jih žabji otroci tako radi jedo, (Dalje.)
STRIČKOV KOTIČEK
180. Predragi Kotičkov striček! — 2e dvakrat
sem Ti pisala, pa mi še nikoli nisi odgovoril. Veš, Pa nisem zato huda nate, kakor so drugi kotičkarju
Pri nas se pravi pri 1'ožgancu. Daj no, pobaraj Požgančevega očeta, če so prej bivali pri nas. — Te iskreno pozdravlja Marica R u d o 11, učenka V. razreda na Dovjem.
Draga Marica! — Kolikor mi je znano, niso I ožgančev oČa nikoli bivali pri vas. Saj niti tega ne vedo, kje prelepa vaša vasica leži. Ce bi jim ne bil jaz povedal, bi bili najbrž še danes prepričani, da ležijo Dovje nekje na luni... Jaz pa, ki sem svoje dni oblezel vse jarke in luže prekrasnega tamkajšnjega kraja, dobro poznam vsako hišo... ludi Požgančevega strica v hiši nasproti mlina in mostu nn meji med Dovjem in Mojstrano, dobro poznam. Oni so ti korenjak, saprabolt! Na Triglavu so biti menda že več kot 100 krat in gotovo bi se se nekajkrat povzpeli nanj — če ne bi že dvajset Iot ležali v hladnem grobu na dovškem pokopališču... Blag jim spomin!
Kako pa kaj drugače pri vas? Imate dosti le-toviščarjev? In gospodična učiteljica Minca ltabi-čeva — ali je ona kaj stroga in huda pri učenju? Holaj, kako leta bežijo! Takrat, ko sem jo jaz zadnjič videl, je bila šo tako majhna in drobna, da sem se moral skloniti skoraj do tal, čc sem jo hotel pocukati za navihani nosek in pokukati v njene vedno smehljajoče se očke... Danes je že velika dama. Važno in resno hodi po šolski sobi sem in tja (seve: zdaj v počitnicah ne!) in vas uči, koliko j'e 1 + 1 in druge take učene reči. Lepo jo pozdravi, ce jo kod srečaš in ji povej, da jo bom v kratkem primahal tja in jo povabil na Triglav, kjer bova ob pogledu na prelepe dovške boršte in planine obujala mladostne spomine in kjer bom jaz njej na čast z gromkim glasom nežno zapel ono prekrasno, sladke otožnosti in miline polno pesem:
Zabučale gore, zašumeli lesi: Oj, mladost ti moja, kam odšla si, kje si?...
181.	Dragi Količkov striček! — Tudi jaz sem se ojunacila in Ti pišem. Veš, striček, jaz sem tista Slavica iz Brežic, ki sem Ti že enkrat pisala, pa me žal nisi vtaknil v svoj kotiček, temveč si vrgel moje pisemce svojemu' požrcSnemu košu za južino. Za enkrat naj bo, toda vdrugič mi ne naredi kaj takega, sicer bo zamera velika.
Zdaj pa še kaj drugega. Hodim v II. razred. Kmalu bo konec šolskega leta. Mamica pravi, če dobim dobro spričevalo, i>ojdcm z njo na počitnice na Gorenjsko. To bo luštno! Striček, še Tebe povabim, da nas bo več.
Sporočiti Ti moram tudi, da imamo blizu Brežic toplice, ki se imenujejo "Čateške toplice«. Pridi enkrat k nam, se bomo šli skupaj 7. mamico in očkom kopat. Pn še Požgančevega očeta vzemi s seboj. V CateSkih toplicah se bodo gotovo ljutega revmatizma iznebili. Torej le povabi jih v mojem imenu 1 — Srčno Te pozdravlja Slavica Ažbe. učenka II. razreda v Brežicah ob Savi.
Drajca Slavica! — No, vidiš, če si pa tista Sla- -vica, ki mi je že enkrat pisala, sva pa že kar stara s znanca, čeprav — odkrito bodi povedano — se prav nič več no spominjam, dn bi že kakšno pisemce od Tebe prejel. Je prav lahko mogoče, da je požrešni moj koš onega dne, ko je Tvoje pismo v Ljubljano dospelo, knr sam odkrevljal na pošto in je — lačen kakor je bil — Tvoje pisemce že kar tam popapoal, ne dn bi bil prej mene pobaral, če se jaz s trm strinjam ali ne. Gn bom za to že še poklicni nn odgovor in ga okregal in tudi nnšeškal, če se bo izkazalo, da je grdun to v rcsnici storil. V tem hipu požeruha ne morem klicati na odgovor, ker pravkar pokojno dremlje v kotu in bi bilo brezsrčno od mene, da bi ga budil iz najlepših sanj...
Šolsko spričevalo si medtem že zdavnaj dobila. Me močno 7.mirna, kakšno je. Vsekakor sem trdno prepričan, da slabše gotovo ni, kakor je bilo spričevalo Požgančevega očeta pred petdesetimi leti. Veš, kakšno je bilo lo spričevalo? Takšno jo bilo, da je bilo čez in čez kakor muholovka z muhami — pok-ito s črnimi policami (petice so bile takrat »najvišje odlikovanje« za prazne bulice!). Tega veleimenitnega spričevala so bili mati Požgančevega očeta tako prisrčno veseli, da so svojega nadebudnega sinčka — sedanjega Požgančevega očeta — z eno roko objeli okoli vratu, 7. drugo pa so ga nekajkrat ljubeče pobožali — 7. leskovo šibo po zadnji plati... Ali si bila tudi Ti deležna takega priznanja?
S kopanjem pa ne bo nič. draga moja. Požgan-čev oča revmatizma že zdavnaj nimajo več — ,po kaj pa naj bi potlej hodili v Ca loške toplice, te vprašam, a? Brez revmatizma bi bilo Požgančevcmu očetu tam tako dolgčas, kakor bi bilo Tebi pred tremi leti, če bi punčke iz cunj ne imela. — Te lepo pozdravlja Kotičkov striček.
182.	Dragi Kotičkov striček! — Ze zdavnaj snn Ti nameravala pisati, danes sem ae pa zares odločila. Toliko pisemc si že objavil, zato ujiam, da boš tudi mojega.
Veš. pri nas imamo kokoši, ki zelo piridno neso jajca, če prideš k nam, Tj bom podarila nekaj najdebelejšili jajc. Tudi jagod imamo dovolj. Vsak dan jih naborem toliko, da smo jih vsi siti. Imamo tudi vrtne jagode, ki so tako debele, da jih komaj v usta zbašem. — Te prisrčno pozdravlja J apel j Katarina, učenka IV. razreda v Kranju.
Draga Kairica! — Od vseh strani me vabite. Ta me vabi nn cviček, drugi na kranjsko klobaso, tiotji na jajčka, če'r.i na svež zrak — holaj. mi e strašno žal. da nisem Jaka Požeruh, ki bi vse ir dobrote, na katere me vabite, kakor bi pihnil pospravil vase. Mi je strašno žal, da sem takšna klavrna suh.-.la, da m? že vonj ocvrte piske, ki mi prijetno puhti iz veleslavne činkoletove godilne skozi okno naravnost pod nas, nasiti do mile volje... Kar milo se mi s'.nri ob misli, s kakšnim ljutini tekom ti nekateri od jutra do večera zobljejo, hru-stajo, grizejo... in si negujejo preljube svoje trebuščke, jaz pa vsak dan bolj hujšam in vem, da ni več daleč čas, ko bom tako slujšal. da bom lahko skozi šivankino uho pokukal in da me bo že slina, ki jo botn požrl ob pogledu na razne dobrote tega sveta — nasitila za dva dni...
Jagode bi mi pa šle v slast, jagode. Jagode dišijo človeku ob vsakem času, pa naj bo lačen kot volk ali sit kot napihnjen meh. A je stvar taka, da mo na jagodo sploh vabila nisi in tudi če bi me bila vabila, ne bi imel jaz nobene koristi od tega. Kajti če so jagode tako strašno debele, da jih že ti komaj v usta »zbašeš«, kako jih bom zbasal jaz, ki imam tako strašno majčkena usta, da jih slejiec niti s povečevalnim steklem videti ne more...
l'a se dobro imej in mi še kaj piši! — Kotičkov striček.
Domače ognjišče
Naš domači zdravnik
A. C. m O. Zoper bradavice vam ni pomagala tešča slina, ki som vam jo svetoval pred poi-letom. To nedolžno sredstvo pomaga pri bradavicah otrok in mladih ljudi, ne pa pri bradavicah, ki nastajajo zavoljo poklicnih škodljivosti pri delu. Že iz tega primera je razvidno, da je zdravniški nasvet zares kaj vreden takrat, kadar zdravnik bolnika sam preišče in ugotovi okoliščine bolezni. Radi tega vam kajpada svetujem zdravljenje v bolnišnici (ljubljanska in mariborska bolnišnica imata tudi posebna oddelka za kožne bolezni). Koliko časa bo trajalo zdravljenje in kako vas bodo zdravili, ne morem vedeti, ker ne poznam vaše bolezni, in večkrat se da ista bolezen uspešno zdraviti na več načinov. Bržkone ostanete v bolnišnici po nekaj dni, nakar vas pošljejo z navodili domov, da se vrnete po preteku nekaj tednov.
V. S. v R. Kurje oči si hočete zdraviti s solno kislino, ki da sem jo jaz nasvetoval zoper bradavice? Le poglejte še enkrat in berite tisto navodilo prav: ne solna, marveč solitrna kislina se bere, kar je bistvena razlika! Edino pametno sredstvo zoper kurje oči so čevlji, narejeni po nogi, ki niso nikjer ne pretesni ne — preširoki. Lepi mol orni čevlji, narejeni v tovarnah po kopitih, delajo večinoma vsem nosilcem kurje oči in druge nakaze na nogah. Za prvo silo pri bolečih in vnetih kurjih očeh so obročki za kurje oči (dobe se v lekarnah in mirodilnicah), v prilegajočih se čevljih ameriške oblike izginejo kurje oči kar same, ker so samo odzivne tvorbe kože na zatiščanih mestih.
A. K. na G. Vdrla prsna bradavica, nastala po poškodbi in vnetju, spada vsekakor v zdravniško oskrbo, zlasti 6e še čutite bolečine v njej. Posvetujte se z bližnjim zdravnikom, ki bržkone sam odpravi vnetje, morda je potrebno operativno zdravljenje, morda obsevanje. Čudim se, da niste te poti ubrali že pred davnim časom!
L. Š. v M. Samomučen siromaček ste, ne zver, ker zver ni nikdar tako brezglava, da bi mučila sebe in celo brez potrebe. Lisica si odgrizne nogo, ki se ji je ujela v past, da se osvobodi. Tisto trpinčenje z vrvjo je nesmotrno in — nepojmljivo neumno. Razgovorite se vendar s svojim očetom, ali, če se nočete ž njim, kar je najbolj pametno, pa vsaj s svojim spovednikom (če ga nimate, pa si poiščite katerega in se tistega držite), da dobite podrobna pojasnila. Ako ste premagali tisto mladostno zablodo, pokopljiite še spomin nanjo, pa bo mir! V naši dobi so opisani dogodki v spanju čisto navaden pojav, ki je v zdravstvenem pogledu brezpomemben, v vašem primeru prav gotovo! Vam treba smotrnega pouka in vodstva, pa bo brž »plesnivega« življenja konec!
F. M. na V. Takega strahopetca v vaši starosti pa še ne! Sam se označite za bojazJjivca in strahopetca ter menite, da je različnost med obojima junakoma, ki sta združena v vaši osebi. Jaz nisem toliko učen in izkušen, da bi razločeval med bojazljivostjo in strah »polnostjo, ki se kaže pri
vas, da vas vznemirja in dela bolnega, izročitev navadnega naročila izven doma, samota v sobi ne samo ponoči, hoja po samati tudi podnevu, spoved, mrlič v vasi, evilenje niiži, škrtanje papirja in celo domači praanik, ko koljejo prašiča, zato sem v zadregi, kaj naj vam svetujem. Spadate vsekakor v opazovalnico, ki je navadno kratka prehodna postaja za blaznioo. Ako vam ne ugaja ta pot, polenu izpolnite, da pridete v vojaško službo, če ne v redno, pa vsaj v »neboračko četo«. Tam vam preženejo bojazmi in strahove tako, da ne bo več dosti razlike med bojaznijo in strahom, ker izgineta obal
F. T. v St. J. Katere toplice priporočam za vaš revmatizem? Vašega revmatizma ne poznam (s tem imenom se označajo v navadni govorici najrazličnejše bolezni sklepov, mišic in živi-cev), vi trdite, da imate otrpel živec. Bližnje in dobro opremljeno zdravilno kopališče za te vrste bolezni imajo v LaSkem, pišite tja po oglas in cenik. Ako se odločite za te ali druge toplice, izberite sd primeren čas, da se morete kopati zdržema vsaj tri tedne.
J. K. v Lj. Škiljenje je različnega izvora in se zato različno zdravi, navadne vrste uspešno, nekatere vrste pa težko ali sploh ne. Tisto škiljenje majhnih otrok časih premine, ko se otrok nauči gledati pravilno, nekaterim treba v lo svrho naočnikov za kaj časa, nekatere treba v primerni razvojni dobi operirati. Nikakor pa ne smete škiljenje pri otroku zanemarjati zakaj škileče oko oslepi radi nerabe in kasnejše operativno zdravljenje ima 6amo kozmetično vrednost, ko bi se dal doseči tudi zdravilni uspeh. Saj vendar ni vašemu sinčku vseeno, ali bo imel v življenju obe očesi uporabni ali samo eno. Res je, da ga škiljavost ne bo ovirala pri »obabljenju«, ker ženske so v tem pogledu čudne, da jih taka nakaznost celo miče. Videl sem v vojnih in povojnih letih, da so se ženske pulile za slepce!
Isti. Glede jecljanja je bilo že pisano na tem mestu, poiščite in uvažujte tisto. Pri vašem fantičlni je govorilna napaka bržkone drugovrstna, pravimo ji momljanje, ki se da po vzgojnih načelih kmalu odpraviti. Navadite otroka, da naj vsakokrat, predno začne govorili, prav globoko vdahne in naj govori počasi!
H. v Lj. Štiriletna bresotroinost vara greni sicer lepo in zdravo življenje. Dala sta se že operirati, potem elektrizirati, oboje brez uspeha. Vprašujeta me, ali naj se daste vnovič operirati. Vaša mama vam piše, da žena, ld začenja z operacijami, tudi z operacijo konča. Ne strinjam se povsem z mnenjem vaše mame. Kot ženi, ki ima neskvarjen ženski čut v sebi, svetujem, da se tekom letošnje sezone zdravite vsaj tri tedne v Dobrni, potem počakate potrpežljivo tri mesece, živeč navadno zdravo življenje in mi potem sporočite, sklicujoč se na ta odgovor, kako je z vami. Nestrpnost je kaj slabo zdravilo za te vrste življenjskih motenj, mirna vdanost ie boljše sredstvo do zaželjenega i smotra.
Pravni nasveti
Potrdila v daTČnih knjižieah. F. K. T. — Pri
davčni upravi ste se zglasili z. davčno knjižico v svrho vpisa vseh predpisanih davkov v preteklem letu, odnosno vpisa plačila plačanih akontacij. Po vpisu ste zahtevali še običajni letni zaključek, to je žig s podpisi dveh uradnikov, kakor Vam je to v prejšnjih letih vselej potrdil sedaj ukinjeni davčni urad v T. Davčna uprava Vam je pa to zahtevo odklonila, češ, da je to nepotrebno nadlegovanje uradnikov, ker imate o izvršenih plačilih itak v rokah odrezke poštnih položnic. Ker pa hočete imeti v redu potrjeno davčno knjižico, vprašate, kako bi to dosegli. — Vašo ustno stavljeno zahtevo na potrditev knjižice je pač dotični uradnik zavrnil; če pa boste to zahtevo stavili pismeno (vloga kole-ikovana 25 Din), pa Vam bo morala davčna uprava Vašo vlogo povoljno rešiti. Svetujemo, da v bodoče plačujete davčne akontacije osebno pri davčni upravi, tako da bo davčna uprava sproti morala v knjižici potrditi po predpisih vplačane zneske.
Rodbinsko ime poročene žene. V. Š. R. Zakonska žena bojkotira možev priimek tako, da se podpisuje s svojim dekliškim imenom. Radi tega pride večkrat do neljubega nesoglasja. Vprašate, kako bi se ta zloraba dala preprečiti? — Po zakonu o imenih ima vsakdo pravico in dolžnost nositi rodbinsko in krstno ime. Žena dobi z omožitvijo rodbinsko ime svojega moža. Ima pravico in dolžnost nositi izključno le to rodbinsko ime. Svoje dekliško rodbinsko ime sme le uporabljati poleg moževega rodbinskega imena z dostavkom > rojen a ...«. V uradnih odlokih se pa ženino dekliško ime uporablja poleg moževega le izjemoma takrat, če bi sicer nastal dvom glede identitete osebe. Tozadevne prestopke kaznujejo okrajna načelstva v denarju z globami od 50 do 500 Din, odnosno z zaporom od 1 do 10 dni.
Preklic pravdnega pooblastila. Š. V. T. Imate tožbo v zelo kočljivi zadevi, ki ste jo vložili po odvetniku. Vprašate, če sme Vaš zastopnik brez Vas podpisati v pravdi v prid nasprotniku tudi tedaj, če ste sami zraven, odnosno, če smete svojemu zastopniku vsak čas preklicati pooblastilo, če ne bi branil Vaših interesov. — Pooblastilo, ki ste ga dali svojemu zastopniku za pravdo s tem, da ste podpisali psi odvetniku v pisarni tozadevni obrazec, lahko vsak čas prekličete. tudi med razpravo samo. Vaša bojazen se nam zdi popolnoma odveč. Svojemu zastopniku morate zaupati. Če ste mu povsem resnično povedali ves dejanski položaj in ga niste nalagali niti mu kaj zamolčali, potem morate biti prepričani, da bo Vašo stvar speljal v Vašo korist, v kolikor so za to podane zakonite predpostavke. Odvetnik kot prava vešč strokovnjak pač pozna vse zakonite določbe, ki pridejo v Vaši pravdi v poštev. Kot tak bo po zaslišanju prič že nekako moral čutiti, kakšen obeta biti konec in bo seveda hitreje kot Vi mogel presodili, ali je za Vas koristna poravnava ali ne. Če bi Vaš pravni zastopnik res ne branil Vaših interesov — kar pa ni verjetno — Vam za vso povzročeno škodo odgovarja.
Zapeljevanje pod obljuho zakona. M. R. M. — Imeli ste s fantom resno znanje skozi štiri leta. Ponovno Vam je obljubil, da Vas bo poročil. Vselej, kadar je prišel na Vaš dom, so mu starši tudi dobro ]>ostregli. Ko pa ga je Vaša mati vprašala, kdaj T>o TKurok*- «p in začel izmikati, češ, da nima še
stalne službe. Kmalu pa ste zvedeti, da ima ta fant znanje še z nekim drugim dekletom. Radi tega je Vaše razmerje ž njim popolnoma prenehalo. Vpra- ; šate, kako zadoščenje lahko zahtevate od tega fanta. — če ste imeli s fantom pošteno znanje in Vam je obljubil zakon, Vi ste si pa za bodoči zakon pripravljali balo, potem je fant dolžan Vam povrniti vso škodo, ki ste jo imeli s pripravljanjem bale, ki je postala sedaj radi fantovega odklonilnega stališča odveč. — Če ste pa s fantom imeli intimno razmerje, tako da Vas je fant pod obljubo zakona zapeljal, potem imate pravico od fanta zahtevati odškodnino radi zmanjšane možnosti možitve, ker Vas je štiri leta vedi! za nos.
Srednješolska kvalifikacija. K. M. G. Za časa vojne ste s šestimi razredi gimnazije bili vpoklicani k vojakom. Napravili ste tako zvani »inteligenčni« izpit in ste s tem zadobili pravico do enoletnega prostovoljstva in ste postali častnik. Ker hočete vstopiti v civilno državno službo, vprašate, če imate z napravljenim »inteligenčnim« izpitom srednješolsko kvalifikacijo. — Že navedeni dopolnilni izpiti so omogočili raznim dijakom z nedo-vršeno srednjo šolo dosego častniškega čina v Avstriji. Sedaj veljajoči uradniški zakon pa tega izpita ne omenja. Pozna le absolvente srednjih šol. Svetujemo Vam, da napravite kot privatist izpite za sedmi in osmi razred gimnazije.
Služnostna pravica pota. A. M. C. Pred 10 leti ste zagradili kos zemlje poleg svoje hiše s plotom. Sedaj pa sosed ugovarja in toži, da mu je s tem oviran dovoz k hiši ter trdi, da je zagrajeni svet vžival skozi 30 let, s tem da je po njem vozil. Vprašate, če more sosed še uveljaviti pravice do zagra-jenega sveta. — Če bo sosed dokazal, da je svet, ki ste ga pred 10 leti zagradili, skozi 30 let pred zagraditvijo uporabljal za redne vožnje v korist svojega posestva bodisi sam ali njegovi posestni predniki, potem bo v tozadevni pravdi na priznanje obstoja služnostne pravice pota po spornem svetu uspel in mu bo po zagrajenem svetu pot pri-sojena.
Odstopljeni dolg. A. N. G. D. Vinski trgovec A. si je na potovanju sposodil od lesnega trgovca B. znesek 1000 Din. Trgovec A. pa kljub opominom tega zneska ni vrnil trgovcu B. Radi tega je trgovec B. Vam odstopil to terjatev napram trgovcu A. ter je s tem odstopom trgovec B. poravnal svoj račun, ki ga je imel na zapitku in drugem pri Vas. Sami ste to sporočili trgovcu A. in mu odtegnili znesek 1000 Din. ko ste mu plačali svoj račun. Sedaj ste pa dobili pismo od trgovca A., da ne prizna odtegljaja 1000 Din, češ, da niste bili za B. upravičeni odtegniti znesek 1000 Din. Zahteval je plačilo odtognjenega zneska 1000 Din in zapretil e tožbo. — Če je trgovec A. bil res trgovcu B. dolžan znesek 1000 Din, je bil trgovec B. opravičen la dolg Vam odstopiti v poravnavo svojega zapitka. Vi pa ste postali upravičeni, da ste napram A. v obračunu ta znesek poračunali, če pn trgovec A. sploh ni bil B. nič dolžan, ali pa, če je A. trgovcu R. vrnil posojenih 1000 Din, preden ste ga Vi obvestili o sprejetem odstopu, potpm ne morete A. v obračunu zaračunati ta odstopljeni dolg. pač pa mu morate vse plačati; za škodo Vam pa odgovarja trgovec R.
Omejitev lastnine po fidcjkomisnrični snbsti-; luciji. S. F. T. Starši Vaše žene so bili vsak do J polovice lastnik hiše in treh Darecl. Po smrti očeta
je moževo polovico podedoval« žena, vendar t omejitvijo fidejkomisaricne substitucije v korist otrok, to je hčerke in sina. Ta sin — Vaš svak — pa se nahaja neanano kje. Radi starosti pa hoče mati oddati hčerki in Vam v last to hišo, sebi pa zgovoriti stanovanje, hrano in oskrbo. Vprašate, če lahko prevzamete od matere hišo v last in obračunate e sinom, neznano kje bivajoč, takrat, ko se vrne. — Mati ne sme brez privoljenja sina in hčerke, v katerih korist je fidejkomisarična substitucija zaznamovana, razpolagati s posestvom. Če umrje Vaša žena pred materjo, nimate Vi nobene pravice do fidejkomisarične substitucije namesto Vaše žene. Čim mati umrje, pripade posestvo do polovice na vsakega fidejkomisaričnega eoupravičenca, to je na Vašo ženo in brata. Če pa bi takrat Vaša žena bila mrtva, pridejo na njeno mesto njeni otroci, če teh ni, pa vse pripade bratu. Če je ta brat že deset let
t doma neznano kje in če ni dal v tem času nDn-kega sporočila o sebi, potem naj mati predlaga uvedbo postopanja za proglasitev mrtvim. Če bo sodišče brata proglasilo za mrtvega, potem odpade kot fidejkomisarični substitut in ostane le sestra — Vaša žena. Z njeno privolitvijo bo lahko mati raa-polagala s posestvom.
Nakup hiše. J. H. St. Kupili ste hišo za dolo« čeno vsoto. Sedaj pa zahteva od Vas kot kupca davčna uprava še »rento« ln davek od rente. — Ni nam razumljivo, kakšno »rento« da zahteva davkarija. Pošljite prepis tozadevnega davčnega predpisa! — Če v kupni pogodbi niste izrečno dogovorili, kdo da plača prepisnino, jo je morda davčna uprava Vam kot kupcu naložila. Tozadevno pojasnilo boste dobili lahko na ustno vprašanje pri pristojni davčni upravi.
Vstop r podofieirsko šolo. A. G. M. Vse potrebne informacije glede sprejema v podofieirsko šolo, glede časa priglasitve itd. lahko dobite ob uradnih dnevih pri vojaškem referentu na okrajnem glavarstvu. Tam boste zvedeli, kje in kdaj 6e začne prihodnji letnik.
Nasveti za vrt
Kdor si hoče za prihodnje leto nasaditi jagod, je sedaj zadnji čas, da si preskrbi sa dike. Ravna naj naslednje. Za nasad naj pripravi dobro zrahljano in pognojeno gredico (ali več njih) ter naj posadi sadike vsaj do konca julija po približno 15X15 cm narazen. Ko se sadike dobro vkoreninijo, naj jih proti koncu avgusta ali v začetku septembra presadi na stalno mesto (na posebne grede ali okrog gredic). Zemlja mora biti čim globlje prelopatena, vendar mora ostati zgornja prst zgoraj. Pognojati je treba dobro s kompostom ali drugače dobro ulcžnnim gnojem (tudi gnojnica jagodam zelo prija). Potem presadimo sadike po 30X40 cm narazen (če nameravamo pridelovati med jagodami vmesne kulture, sadimo r razdalji 60X25 cm). Ob suhem vremenu treba dobro zalivati, jeseni in zgodaj spomladi z razredčeno gnojnico znatno pospešimo rast. Spomladi potresimo jagode s slamo, reso, lesno volno (ki pa ne sme dišati po smoli!), ali podložimo z deskami, ker s tem preprečimo, da sadeži kasneje ne poležejo po zemlji in se ne umažejo. Med cvetjem in nekaj dni po cvetju potrebujejo jagode dovolj vlage, da se morejo razviti. Kdor je vsaj nekoliko skrbno ravnal z jagodami in nasad ni v senci, bo že prvo leto vesel lepega pridelka. — Ko jagode poberemo, moramo nasade opleti in okopati ter po g noj i ti s kompostom ali umetnimi gnojili, da rastline takoj začno zbirati nove moči za cvet in 6ad prihodnje leto. Vse poganjke porežemo; novozrasle sadike moremo porabiti za nove nasade in izpopolnitev starih.
Vkuhavanje v pločevinastih škatljah
Kozarci za vkuhavanje so zelo dragi in go-.nodinja je vedno v nevarnosti, da se kateri ubije, kar pomeni znatno škodo. Imajo tudii še par drugih senčnih strani. Vse to odpade, če vkuhavamo sadje in druga živila v pločevinastih škatljah. Za zapiranje je potreben stroj, ki je na razpolago pri kleparjih ali p« si ga sami naročimo. Vsako škatljo moremo več nego desetkrat uporabiti, ako ji damo nov pokrov. Tudi če koaerve kupimo, moremo škatljo uporabiti za vkuhavanje. Ko vkuhavamo, moremo naložiti v kotel ali lonec poljubno število škatelj in prihranimo tako mnogo kuriva in časa. Živila v pločevinastih škatljah ostanejo leta in leta najboljše kakovosti; spravimo jih, kjer hočemo, ker jih ni treba nadzirati, ne se bati, da bi jim škodila vročina, vlaga ali mraz ali da bi se posoda ubila. V pločevinastih škatljah kuhamo do minute natančno, kar je za vsebino odločilnega pomena. — Konzerve, ki so jih pred 33 leti pripravili za Andree-jevo ekspedicijo in jih sedaj odprli, so našli še popolnoma nepokvarjene. Prednosti vkuhavanja v pločevinastih škatljah so tolike, da bi se mogla na ta način preskrbeti za zimo in pomlad slednjič tudi skromna gospodinjstva širokih slojev.
Modne novosti
Je^nlnik za julij
(Dr. Krekova mešč.-gospodinjska šola v Zg. Šiški.)
Ponedeljek, 27. julija:
Kosilo: Sadje: borovnice. Nadevan para* dižnik in črn kruh. Goveji jezik obložen s hrenom, z jajci, peso, korenjem itd. Vložki iz polentne moke in parmezan, solata. — Večerja: Široki rezanci in paradižnikova omaka.
Torek, 28. julija: Kosilo: Sadje: hruške. Ruska solata z majonezo. Krompirjev štrukelj in melancana (patli-žan) s paradižnikom. Jabolčni kuh s peno. — Večerja: Hrenovke in solata.
Sreda, 29. jalija: Kosilo: Sadje: melone. Nadevan krompir in koleraba. Pariški zrezki in solata. Pečen štrukelj iz rabarbare. — Večerja: Koruzna polent* in mrzla fižolova omaka.
Četrtek, 30. julija: Kosilo: Sadje: ringlo. Ponarejena tunina z mrzlo zelenjavo. Zelne klobasice, ocvrte buče, krompirjeva solata. Dvobarvne plošče. — Večerja : Ričet solata z jajci.
Petek, 31. julija:
Kosilo: Sadje: breskve. Jajčni kolač s špi« načo in zabeljen mangold. Buče na primorski način s praženim rižem. Lešnikove rezine. — Večerja: Sardine s kruhom. Fižolova solata.
Sobota, 1. avgusta: Kosilo: Sadje: marelice. Krpice z mesom in nov krompir z zeleno sladko papriko. Posipanka (iz kvašenega testa). — Večerja: Pljuča » krompirjem in polenta. Solata.
Nedelja, 2. avgusta: Kosilo: Sadje: mešano. Krompirjeva po tica, pljučna pečenka v kvaši. Monakovska solalh. Dunajska vaba. Ledena kava. -— Večerja: 'PW žena teletina z zelišči in testen grah. Solata.
Pridna gospodinja vlaga poleg drugega tudi kumare.
Lahko jih dene v kis. Približno 8 cm dolg« sveže kumarce osnaži in namaka v čisti vodi kakih 10 ur. Nato jih obriše in vloži tesno v kozarec. Med kumare naj ne pozabi vložiti razne dišave, kakor cel poper, lavorikov list, koper, šalote in stroke paprike. Dobro je, če položimo na vrh nekoliko hrena, zrezanega v koleščke, ker oster sok deloma uničuje glivice. Na vsak liter naj dene dve žlici soli in zalije s prekuhanim ohlajenim kisom. S pergamentnim papirjem zavezano steklenico naj shrani na suh, hladen prostor.
Smešnice
»Tak je res, gospa Ivka,< — je vsa zasopla prihitela soseda — »tak je res, da so nocoj pri vas vlomili tatovi?«
»Res, le pomislite!« je potrdila gospa Ivka. »Poslušajte: Ponoči me zbudi nekak šum. Takoj sem vstala in preiskala sobo in res zagledala pod posteljo par nog.. .<
»Kaj ne poveste!« je vročično hitela soseda. »In to jo bil seveda tat...«
»Nak,« deje gospa Ivka, »to je bil moj mož, ki je bil tudi slišal šum. Tat je v tem že davno ušel...«
»Gospod doktor, računa žal ne morem plačati. Ali ne bi ga mogel morda poravnati / delom?«
>IIm — naj bo, bom pa napravil enkrat izjemo. Kaj pa ste prav za prav?«
»Lajnar.«
Modernn kopalna obleka, ki zadovoljuje tako z zdravstvenega in estetskega kakor tudi z nravstvenega stališča. Obleka je dvobarvna: bele hlačke, zgornji del iz črnega volnenega trikota; zapenja se z gumbi ob strani, bel pas učinkovito dopolnuje opremo.
Obalni pyjamn iz mično vzorčastegn kretena z velikimi žepi in tako širokimi hlačnicami, da nnpruvlja Dooolnoma vtis krila iu ne j žali ženskosti
Ogledala
«eh vrst, velikosti In oblik
zrcalno 6—8 Diu> maiinsko 4—6 mm. portalno. leua»e alabaster itd.
Spectrum d. d.
LJubljana VII - Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Oaijek
Čas vkuhavanja sc Je pričeli
Dobra gospodinja vporablja najpopolnejše \VECK-ove priprave za vkuhavanje. - Pri nakupu pazile na znamko Tovarniška zaloga za Jugoslavijo: FBUCTUS - LJUBLJANA, Krekov trg št. 10
Krajevni prodajalci: Celje: J. Jagodi«, Maribor: Curl l.oli ln Plnter & Lenaril, Ptuj s F. Vopel, Brežice: V. Po-tan, Kranj! Morltur», i<oecvjo. F Hnber. S vnlcn: A. Ka-telic in P. Sotina, Slovoiijirrailee: 1. UojnU in K. Itojnik.
Maribor
□	Novi predstojnik mariborske policije policijski svetnik A. Gerzinič je včeraj prevzel svoje posle.
□	Lavantinske vesti. Tretjeredna skupščina duhovnikov lav. škofije ima svoj redni letni občni zbor dne 3. avgusta ob pol 17 v mariborskem dijaškem semenišču. Na sporedu je tudi volitev novega odbora. Morebitni posebni predlogi naj se nekaj dni preje pismeno predložijo. — Dne 11, avgusta ob 10 dopoldne pa se prične v mariborski bogoslovni avli občni zbor lavantinske Vzajemnosti; letošnji občni zbor Ik> radi pomembnosti razgovorov izredno važen in zanimiv, radi česar naj se ga člani udeleže v velikem številu. Posebni predlogi naj se blagovolijo predložiti pismeno vsaj osem dni pred občnim zborom.
□	Postavitev spomenika padlim dobro-voljcein. V krogih tukajšnjih dobrovoljcev in rezervnih častnikov se je sprožila misel, da bi se junaško padlim dobrovoljceiri postavil spomenik in sicer naj bi se na Kalvariji odstranile ruševine tistega spomenika, kjer bi se potem v počastitev spomina zu svobodo padlih junakov uredil lep spomenik.
□	Za obdravsko prestolico — Sarajevo. Vesti o gradnji Pohorske železnice so ojunačile tudi podjetne ljudi v Sarajevu, ki bodo stopili s tvrdko Fiihles in Sclniltze v stik v svrho potrebnih pogajanj zn zgraditev žične železnice na Trebevič nad Sarajevom. Tudi so se že obrnili v Maribor s prošnjo za potrebne informacije.
□	Stališče mariborskih planincev. .'. < ;. n
na tozadevno vest, ki je pod tem naslovom izšla danes teden v našem listu, nam sporočajo, da so mariborski delegati predlog za omenjeni reorganizacijski načrt SPD odložili na prihodnje leto.
□	Pravo kovačnico 100(1 dinarskih in drugih bankovcev sta zasnovala 61 letni brezposelni fotograf Franc Rupnik ter 42 letni Gašpar Potočnik. Že marca 1927 sta oba ter Potočnikov brat Jurij stala pred sodiščem. Rupnik je sedel štiri leta, Jurij Potočnik pa je bil obsojen na 20 let težke ječe (je pa v zaporu umrl), dočim je bil Gašpar oproščen. Jurij Potočnik pa je dal svojemu bratu Gašparju pred nastopom kazni točen popis postopku pri ponarejanju bankovcev. Gašpar je potem šel v svojo smer. in ravno tako tudi Rupnik po prestani kazni. Da-li so do decembra leta 1930. obstojale med Rupnikom in Potočnikom kakšne zveze, ni mogoče ugotoviti. Ugotovljeno pa je, da je tedaj Rupnik obiskal Potočnika na Vrš-niku, in da sta se skupno s 44letnim Antonom Grabrijanom pomenila radi ponarejanja in ruzpečavun ja fazlificiranih bankovcev. Stiki med obema so bili potom stalni in je ponarejanje hitro napredovalo. Pozneje pa je prišlo med j>onarejevalei do nekega spora, kar je dalo Grabrijanu povoda, da je orožnikom pri Sv. Juriju ob Pesnici ovadil Potočnika. Orožniki so izvršili pri Potočniku, Rupniku in Grn-brijunu temeljito hišno preiskavo, ob kateri priliki se je našel ves j»ona rojeval ni materijal razen stroja za satiranje. V kratkem bo pred mariborskim malim senatom razprava. Poleg Potočnika in Rupnikn, ki sta obtožena poskusa zločinstva napruvljnnjn lažnega denarja, bodo sedeli nn zatožni klopi še 27 letna Marija Potočnik, Anton Grabrijan, 52 letni železničar
Jernej Berdnik, 44 letni posestnik Alojzij Bra-ič, 38 letni kovač Matija Klajnšek ter 60 letni posestnik Valentin Žitnik, ki so obtoženi, da so obema jiotnagali pri tem poslu. Za omenjeno obravnavo je opaziti med mariborskim in okoliškim prebivalstvom izredno živahno zanimanje.
□	Prosvetna knjižnica. Kot deveti zvezek omenjene knjižnice, ki jo izdaja mariborska Prosvetna zveza, je izšel »Rokomet«, ki vsebuje vsa določila glede navedene igre. Prav bo prišla raznim sjiortnih društvom. Naroča se pri tajništvu Prosvetne zveze, Maribor, Aleksandrova cesta 6 in stane 2 Din.
□	»Maribor«, moški zbor, ima v torek zvečer ob 20 vajo, ker nastopi prihodnjo nedelio popoldne v Marenbergu na prireditvi tamošnjega Raečega kiiža.
C) Smrtna kosa. V starosti 60 let je umrla Amalija Kaspar, soproga vpokojenega strojevodje drž. žel.. Ob železnici 6. Pogreb bo jutri ob 16 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Blag ji spomin, žalujočim naše globoko sožalje!
□	Razne disciplinske zadeve se bodo obravnavale v seji občinskega sveta, ki bo v četrtek dne 6. avgusta. Med drugim tudi zadeva uradnika C. P. pri mestnem knjigovodstvu.
□	Drava naplavlja svoje žrtve. Pri Sv. Janžu na Dravskem polju so našli truplo Ervina Motzer-ja, ki je kakor znano utonil na Dravi pred par tedni ob priliki, ko se je vozil z nekim svojim tovarišem v čolnu. Najdeno truplo je bilo v stanju razpadanja.
□	Razširjenje naprav na Počitniškem domu kraljice Marije. Prejeli smo: Odbor društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine bo počastil proslavo desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra dne 17. avgusta t. I. na ta način, da bo razširil navedeni Počitniški dom ter postavil temelj za nov veliki objekt za celoletno vzdrževanje slabotnih otrok, namenjen kot preventorij za tuberkulozi podvržene otroke. V ta namen se je dne "zA. t. m. vršil komisijonelen ogled, ki se ga je udeležil direktor drž. higijenskega zavoda v Ljubljani dr. Pire, upravnik Zdravstvenega zavoda v Celju cir Rebernik, zastopnika mestne občine mariborske dr. VVankmiiller in ing. Černe ter zastopniki društva. Po natančnem pregledu celega 75 oralov obsežnega posestva in ugotovitvi vetrovnih razmer je komisija izbrala več prostorov, ki bi prišli v poštev za zgradnjo velikega deloma zidanega, deloma lesenega poslopja, v katerem bo prostora za 100 otrok s spalnicami, prostozračnimi lopami, dnevnimi prostori, veliko kuhinjo in vsemi pri-tiklinami. Z gradbo se bo pričelo takoj, čim bodo i/gotovljeni tozadevni načrti in urejeno finansira-nje. Zgradbo bo mogoče povečati v slučaju potrebe na kapaciteto do 200 otrok. Tudi je komisija pregledala prostor na posestvu, kjer se bo postavil ko-alni bazen; z izkopom se bo pričelo že prihodnji teden
□	Po ceni meso. Jutri od sedmih zjutraj naprej se bo na stojnici za oporečeno meso pri me-um klavnici prodalo 140 kg svinjskega niesa in slanine od debele svinje po 10 Din in sicer na osebo na iveč ' kg
□	Za koncesijo za »javno hišo« v Mariboru
je zaprosil pri pristojnem ministrstvu vojni invalid I. H. Rešitev jc prišla preko banske uprave; črno na belem je stalo, da so se že leta 1910 pri nas od-p-avile javne hiše in da bo pri tem ostalo. Radi tega ie bila prošnja vojnega invalida I. H. odklonjena. Prav ie tako!
□	Rokotvorni tečaj se vrši v tukajšnji d-ški meščanski šoli. Udeležuje se ga 23 učiteljev in učiteljic pod vodstvom ravnatelja Humeka. Ro-kolvorno vežbauje se vrši v raznih panoj;ah in v
obsegu kakor lansko leto. Zaključek tečaja bo dne 9. avgusta.
□	Blaga veliko je bilo včeraj na trgu. Za 84 vreč in več raznih deželnih pridelkov. Prodajali so: krompir po 2—3, čebulo 3—6, česen 14, zelje 1—3, kumarce (komad) 1—3), fižol v stročju 1 (kup), lu-ščen grah 10—1? karlijolo 1—5, ohrovt 1—4, buče (komad) 1—3, p..i adižnike 3—5, endivijo (komad) 0.50—1.50, glavnato solato 0.50-1.50, špinačo 1, gobe 1—2. V »rešpektabel« višini so še vedno cene nekateremu sadju: grozdje 18—20, marelice 16—20, hruške 4—8, jabolka 5—8, breskve 18—20, maline 6—8. Nič manj kakor 2086 komadov je bilo na prodaj na perutninarskem trgu: piščanci po 25—45, race 20—60, gosi 15—25, purani 30—40.
□	Usoden padec v škaf z vrelo vodo. Triletna zelezničarjeva hčerka Elizabeta Junger je prevčeraj-šnjim padla pri igri v posodo z vrelo vodo. Dekletce je zadobilo tako težke opekline, da jim je včeraj zjutraj v splošni bolnišnici podleglo. Pokopali jo bodo jutri ob pol 17 iz mrtvašnice na magdalensko pokonališče.
□	S sekiro... je šel neki J. K. nad 52 letno posestnico Rozo Marčič iz Strnišča ter ji zadal na levem ramenu tako občutne poškodbe, da je Marči-čeva morala iskati pomoči v splošni bolnišnici.
□	Dr. Marinič Franc, Trubarjeva ul. 11, ne ordinira do konca avgusta.
I-] Hotel Walbwidl v Mariboru v sredini mesta, zbirališče vseli slojev. Ob nedeljah iutranji in večerni koncert. Lepe zračne sobe za tujce.
P Novo društvo zasebnih nameščencev v Mariboru ima svoj pripravljalni sestanek v torek, dne C f. n. ob 20 pri Orlu.
□	Ce sc otroci igrajo z naboji, Včerai opoldne so se igrali z dinamitno natrono 7 lelni Franc Homec, njegov 6 letni brat Marian in 5 letna sestrica Jožica. Patrona je nenadoma eksplodirala ter raztrgala Francetu prste na levi roki. Marjan-ček pa ie dobil težke poškodbe po vsem telesu, dočim je Jožica odnesla le neznatne poškodbe. Vse tri so prepeljali v splošno bolnišnico.
H Avto ie prevrnil na Aleksandrovi cesti na osrlu Tomšičevega drevoreda 60 letneea Orecroria Kanvmša, ki ie dobil nevarne noškodbe na glavi. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico.
Celje
& Seja okoliškcea občinskega odbora. V petek zvečer se je vršila javna seja okoliškega občinskega odbora, ki jo je vodil župan g. Mihelčič. Soglasno se je sklenilo, da se bo okoliška občina prijavila kot interesent pri razdelitvi veleposestniških gozdov v zmislu zakona o likvidaciji agrarne reforme. Drva iz teh gozdov bo občina uporabila za kurjavo v oboli šolah, za kurjavo v občinskih uradih, za občinske reveže ter za stavbni les. Odbor je pooblastil župana, da naj prijavo izvrši. V domovinsko zvezo je bilo sprejetih 12 oseb. Na mesto pokojnega občinskega odbornika g. Pograica se izvoli kot občinski blagajnik podžupan g. Vinko Ku-kovec. Za Meterinski dom v Belgradu se prispeva 100 Pin. Občina bo nabavila svoj lastni škropilni voz, ki je nujno potreben. Občinska hiša ter otroški vrtec v Gaberju se bosta popravila.
Izredni občni zbor strelske družne bo v četrtek 30. julija ob pol 9 zvečer v Celjskem domu. Na dnevnem redu je volitev novega predsednika.
ss Strelska tekma. Danes ter v nedelio 2. avgusta ob 9 dopoldne se bo vršila na vojaškem strelišču v Pečovniku strelska tekma z maloka'ibcr*ko puško. Tekma se vsakokrat zaključi ob 12. VsaV slrelec mora izstreliti i krat 5 strelov, vsakokrat na drugo tarčo na razdaljo 50 m. Vsak strelcc lahko odda osem poskusnih strelov na posebno tarčo. Tekma je zelo važna, ker se morajo javiti rezultati Zvezi.
& Smrt berača-bocrntašn. V četrtek ziutraf je padel 81 letni občinski revež Anton Verdev v Veliki Pirešici s kozolca in si zlomil hrbtenico. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kier je zvečer umrl. Pri njem so nišli okros 20.wo Din. Verietno je, da je imel starček še kje drugod skrit denar.
Pili?
Novi gvnrdijan konventn oo minoritov v Ptuju je postal g. p. Ciril Spa rožič, ki je imenovan na kapitlju dne 22. t. ni. Novi gvnrdijan je rojen dne 15. februarja 1898 v Vrbnikn na Krku. Študiral je gimnazijo nn Čresu. filozofijo v Rimu in teologijo v fnomostu in bil posvočen 19. marca 1921. V ptujskem samostanu deluje že od leta 1922. kot rektor konvikta in profesor na gimnaziji v internatu. Novi g. gvnrdijan je splošno priljubljen in uživa v vseh krogih zaradi svojegi obsežnega znanja in !ju-domilega značaju veliko spoštovanje. — Dosedanji gvnrdijan ptujskega samostana g. p. Gabrijel Cev c je pn imenovan za provineijolno-ga tainikn in pomočnika ter odhaju iz Ptuja v Zagreb.
Najnovejša poročila
Slovenci se klan'a$o Mariji Pomočnici
Brezje, 20. julija.
V?e popoldne so prihajali romarji Iz vseh vetrov Slovenije s posebnimi in ojačeniim vlaki na Brezje, da se puklcnijo svoji najvišji Priproš-n.iici. Iz vsakega vlaka se je na Otočah vsulo 700 do 800 romarjev, ki so v dolgih procesijah odhajali na griček v slovenski Lurd. Romarje je sprejela z mlaji in venci lepo okrašena cerkev in prva pol vsake skupine, ki so vse prihajale v sklenjenih procesijah, je bila v cerkev, kjer so se poklonili Mariji Bogorodiei.
Čim b-.dj se je bližalo solnce vrhovom triglavskega pogorja, tem živahnejše je postajalo ua obširnem trgu pred cerkvijo, (eni glasnejša je postajala molitev in pesem v polni veliki cerkvi, j V mraku so pritisnili še prebivalci bližnje in dalj-' ne okolice, tako da je bila na večer vseh udeležencev proslave najmanj 5000.
Prav prijel no presenečenje so doživeli ro-jnarji z izrednim listom I teža Marija , ki ga je | izdajo Osrednje vodstvo Marijinih družb v Ljub-| ljani. Ta posebna izdaja, ki obsega 4 tiskane s rani | Slovončevega, forma,a. je namenjena romarjem i in obravnava 15001einico efeškega cerkvenega zbo-j ra i. dr. Misijonska pisarna je izdala poseben list ! »Baraga na li tiskanih straneh, v katerem obrav-! nava Baragovo življenje in delovanje v Ameriki, j llhrali prinaša spomenico, ki jo bodi jutri izročili ; škofu dr. Greg. Hnžimanu in katero je podpisalo 20.000 Slovencev. Sj>omenica obsega prošnjo zu po-| veličanje Barage kot svetnika.
Prav posebno novosi je oskrbela zadruga v Radio Ljubljana«, ki je montirala prsebno ojačeval-no napravo z dvema eleklrodinamičuima zvočnikoma, s ka!ero je začela ob 7 oddajati reproducirano nabožno glasbo, ki se je prav lepo in dobro čjla l>o vsem obsežnem trgu pred cerkvijo.
Okrog jx>1 8 je nasiopila pred cerkvijo godba prosvetnega društva iz Tržiča, kmalu nato pa je vsa cerkev zažarela v krasni razsvetljavi. Žarela je v beli luči reflektorjev, z mlaja na mlaj so se vili žareči venci ob hišah pa sj zagoreli venci lampijončkov. Zadnji romarji, ki so se vračali z izleia na Bledu ali zajniščali nadvse zanimivo misijonsko razstavo v samostanu. '"> povsem napolnila veliki trg pred cerkvijo. • vi so zagoreli na Dobrčah, v ,lelow , na Begunec.ci in še mnogih drugih vrhovih.
Med pritrkavanjem zvonov in pokanjem to-pičev je stopil ob 8 na lečo pred cerkvijo ribniški dekan g. Skubic. Ko se je množica umirila, je povzel besedo in v daljšem govoru obrazložil pomen 1500 letnice efeškega zbora. Prav tako navdušenje in veselje je bilo jired 1500 leti v Eieau, ko je bil
„Zeppelin" v Leningrada
Ljeningrad, 25. julija. Ig. Zrakoplov »Zeppe-lin« je ob 18.45 srednjeevropskega časa dospel na letališče v Ljeningradu. Prej je pol ure krožil nad mesloni.
Delavska olimpijada na Dunaju
} '
Dunaj, 25. julija, tg. Rezultati današnjih tekem delavske olinipijade so sledeči: V develero-boju na orodju je zmagal Dunajčan Neubauer, v moškem orodnem deseleroboju Nemec Ramsleld. Finalne tekme v plavanju: moški: 1IK) m prsno: 1. Finec Bananem 1.20.4; 100 m hrbtno: 1. Nemec Scherbach 1.18.1; šlafela 4krat 100 m prosti stil: 1. Avstriia 4 35.4; 100 m prsno: 1. Finec Bananen 6 21.0; 400 m prosto: 1. Finec Lamindiia. Ženske: 100 m hrbtno: 1. Nemka Srohn 1.33. Umetni skoki v vodo: 1. Avsirijka Wokun. Štafeta 3krat 100 m: 1. Nemčijn 4.39.5! Lahka atletika: 1. moški 8. Tek 200 m: i. Anglež Cubid; krogla: 1. Finec Francen 14.03; skok v daljavo: 1. Finec Laine 6 68; tek 4 krat 100 m: 1. Avstrija 43.6; tek 400 m: Finec VVall 51.1; skok s palico v višiuo: 1. Finec Chri-sloferson 3.70.
lotoi* atelje
DCilflSf m$m Relctl, Pftlj
le d« to ha 4. evgusfa zaprt
VII. redna javna seja občinskega sveta. Iz
obširnega dnevnega reda nekaj važnejših poročil. G. župan je poročal, da sc je vršil komi-si jonelni pregled bolnišnice in hiralnice po banski upravi radi povečanja oziroma zgradbe nove bolnišnice. Občina se je obrnila s posebno vlogo lin direkcijo drž. železnic s prošnjo, da pri svojem gradbenem programu glede stanovanjskih hiš upošteva tudi mesto Piu j. Soglasno se je tudi sklenilo, da se občina Ptuj prijavi kot interesent pri delitvi gozdov in pašnikov graščine Ilerbcrstein z ozirom nu okolnost, da oskrbuje občina povprečno 60 do 70 revežev z brezplačnim kurivom in ker bi posest lastnih gozdov tudi omogočila cenejšo dobavo lesa za vzdrževanje mestnih stanovanjskih poslopij. Po daljši debati se je soglasno sklenilo, du so ima najprej obnoviti ura nu mestni hiši in še lo jxitein eventuolno namestiti električna ura nn bencinski črpalki, ako bo kreditna možnost. /. ozirom no svoječnsno ponudbo je zadružno elektrarno pozvati, da eventuelno ona nabavi električno uro. Gospod Golob opozarja na potrebo čiščenja javka pri sejmišču. Gospod župan obljubi primerno ukreniti. Glede naprave plotu pri stanovanjski liišj nn sejmišču, se sklene zadevo odstopiti v sklepanje odseku. Gospod dr. Fichtcnnu opozarja nn pretirane cene inesa. Gospod župan pojasni, da sc je pred par dnevi doseglo sporazumno z mesarji znižanje cono mesa. tako, du se od 20. t. m. dalje ne sme pro-clnjati prvovrstno goveje meso dražje od 13 Din, drugovrstno pa no dražje od II Din zu kg. — Po zaključku javne seje so jo vršila tajna soju. pri kateri so se razpravljale nekatere osebne in upravne zadeve;
Detomor
Kranj, 25. julija.
V tukajšnje sodne zapore so pripeljali devet-najstletno M. 1). iz Preddvora nad Kranjem, ki je izvršila strašen zločin nad svojim nezakonskim otrokom. Dele je po njeni krivdi izkrvavelo in da bi skrila zločin, ga je zakopala v gozdu 400 metrov od doma in ga pokrila z mahom. Dele je posebna komisija odkopala in zdravnik dr. Fajdiga je ugotovil, da je bilo dete ženskega spola in živo rojeno, vendar na njegovem trupeleu ni bilo opaziti nikakih znakov nasilnosti. Marija je pri zaslišanju priznala svoje dejanje, ker pa je mladoletna, radi svojega zločina ne bo prehudo kaznovana.
Uspešno zdratiensV g?m>obola
Val velike vročine širi povsod glavobol. Po sebno uspešni rezultati v zdravljenju glavobola so pridobljeni s Togal tabletami. Togal tablete delujejo takoj, so prijetnega okusa in za želodec, srce ter ostale organe jiopolnoina neškodljive. Po vsakodnevnem delu, ki v veliki vročini jako utruja, se zelo pogosto pojavlja glavobol. Skoro vsak dan nam dospo priznanja za izvanredno hitro in dobro dolo-vanje Togal tablet. Togal tablete so tudi izvrstno sredstvo proli prehladu. Kadar začutite približevanje prehlada, vzemite nekoliko Togal tablet, pa sto zasigurani, da ste na ta način odklonili od sebe vsako nevnrnost težjega obolenja. Togal tablete se dobivajo v vseh lekarnah. ^^^^^^^^^^^
Korošfca Bela
Na zadnji občinski seji so je določil posebni odbor za preureditev občinskega pokopališča. Osebnost g. župnika /bonlarja, ki je v tem odboru, je nnm Zagotovilo, da bo jiokopa-lišče dobilo drugačno lice, kakršno je sedaj, ki nikakor ne dela časti industrijski občini.
Čuje se, dn je g. župnn Martin Noč vsled hude telesne oslabelosti zaprosil za razretšcnje županskih jjoslov.
Trbo vise
Danes popoldne zopet igra v Društvenem domu mladinski zbor; mlajši ponovijo »šiviljo Klaro«; večji pn nanovo uprizore veseloigro »Pre,slana juha«. Zraven bo petje. Ker gre dobiček za počitniško kolonijo otrok dcluvcev. v« bimo k obilni udeležbi.
Nestorjev krivi nauk obsojen in sv. Marija po zbo ru proglašena za M a or božjo. Slovenci, zbrani od l»ovso»l in celo iz daljuje Amerike bosle danes jKinosno priznavali in proslavljali Marijo Bogoro-dico v procesiji. Dokazoval in objasnjeval jc nadalje veliko skrivnost, po kateri jo Mariia največja priprošnjica kristjanov. Mati Kristusova je ludi mati vesoljne katoliške cerkve, je gosj>odarioa božjega kraljestva na zemlji. Mali božja pa naj bo ludi zgled našim slovenskim materam. Kar je zagrešila Eva, jo popravila Mariia z besedami: -Glej dekla sem Gospodova...« in takrat ie |Kistaln M a i božja. Njena ponižnost je izbrisala izvirni greh, takral je vstopila v Katoliško a eijo. Od takrat j>a prosi za vesoljno kaloliško cerkev, pomaga vernemu ljudstvu, ki jo po pravici časti, kar pričajo cerkve vrli naših gora. Z Marijino pomočjo in v sodelovanju z duhovniki moramo delati j»o zgledu .Marijinem za zveličanje duš, s tem bomo vklopili šele v resnici v Kaioliško akcijo. Katol'ška akcija hoče obnov-tev bi žjega kraljestva na zemlji, to bomo dosegli, če bomo sami vodili račun o svojem življenju, če b nio imeli luč v svojem srcu, ki nas bo vodila iu če bomo pomagali, da bo zagorela luč zveličanja še drugim. Marija na Rrezjah, naša Marija, naj už.;e v naših srcih lo luč. da bomo jioslali vsi ap si di Kal dišl.e akcije. Iu še lo naj izprosi naša Marija, da se kaj kmalu začuje 7. naših oliarjev: Sv. Haraga in sv. Slomšek, |>ro-sila za nas I«
Nato se je razvila med ubranim pritrkavanjem zvonov, pokanjem lopičev in bengalični raz-svelljavi, ki ji je dajala še poseben poudarek skoro p dna luna, sijajna rimska procesija. Na čelu je korakala godba, za njo brežiško bandero s sliko Brezmadežne in zas.ave Prosvetne zveze ter sedem zastav ženskih Marijin h družb. Za tem je korakala tis-. čglava množica žena in deklet z gore-čimi svečami \ rokah. Procesija sc je pomikala med pečeni nabožnih pesmi in med molitvami i>o p.dju do glavne er.ve in nazaj po dovozni cesti okrog cerkve. Za ženami in dekleti je stopala zo-pet li-,0Java čela m š ili z dvema zaslavama na Želu. Na,o je šla celokupna duhovščina, nakar je bil pol ure trajajoči obhod zaključen.
Procesija je bila krasna manifestacija kaloliško misli.
Vsa slavnosl je potekla v najlepšem redu. Roditeljska služba funkcionira izvrsino, organizirana je tudi prva jiomoč, ki jo vodi zdravnik. Po |irocesi,ii je ojačevalna radio-naprava zadruge >Ra-dio Ljubljana« sprejemala in j>renašaln o|>ero >Seviljiki brivec- iz Solnograda iu zatem mešan program do 11 zvečer.
Šahovska olimpirada
I' predzadnjem kolu Jugoslavija ua 4. mestu.
Praga. '25. julija, tg. Dopoldne so se odigrale viseče partije 17. kola, |>o katerih je bilo stanje sledeče: Amerika 42 in pol. Poljska in Avstrija 42, Češkoslovaška 41 in pol, Jugoslavija, Letonska, Švedska 41, Nemčijn 39 in pol (1), Anglija 37 (1), Madjarska 35 in |x>l.
Popoldne so igrali 18. kolo, lo je predzadnjo partijo, na kaleri še ni prišlo do razjasnitve o bodočem zmagovalcu. Največ upanja za prvo mesto imata Amerika in Poljska. Slučaj pa je nanesti, da se bosta ta dva favorita srečala pri zadnjem kolu. Amerika je |w> 18. kolu dosegla 46 točk, Poljska pa začasno 14 in pol, verjetno je pa, da bosla dve viseči partiji končali zanjo ugodno, tako da bo Poljska pred začetkom zadnjega kola dosegla 46 in po!. Posamezni izidi predzadnjega kola so bili: Nemčija : Italija 2 : 1 (1), Anglija : Švica 2:1 (1), Španija : Norveška 2 : 1 (1), Amerika : Romunija 3 in jxd : pol, Jugoslavija : llanskn .'I in I ttl : pol. Pri tem je biln igra dr. Vidmar : Ander-■soti remis, dr. A tt/aloi je premagal Cruusberga, Koslit pa Liea, Pire pa je zmagal Larsena. Letonska : Švedska 2 : 1 (I), Madjarska : Avstrija 2 : 1 (1), češkoslovaška : Francija 2 : l (1).
Začasno siatije po preizadnjein kolu je torej: Amerika 46. Poljska 44 in pol. Češkoslovaška 43 in pol (1), Jugoslavija i.i in pol.
Pijte več mleka!
Pogosto slišimo nasvet: »Pijte več mleka!« In res nasvet je dober. Dejansko spada mleko, na i ga uživamo v kalerikoli obliki, ludi v mlečnih jedeh, med največ vredna hranila. Pa tudi uživanje mleka ima svoje zakone in kdor se ne briga za nje, mu kmalu ne prija ali relo škoduje na zdravju.
Najboljše in naitečnejše za užitek je sladko mleko v steklenicah. Mleko v sieklenicah namreč lahko uživamo neprekuhano. Tako mleko jo kot liranivo mnogo vet vredno nego prekuhano.
Za vroče dni se nam sijajno prilega sladko mleko v steklenicah, ohlajeno na ledu. Vendar pa ga je treba jiili previdno in skupno z mlekom zaužili vsaj košček kruha ali prepečenca. Na la način mleko bolje prebavimo in si ne prchladimo oziroma ne obtožimo želodca. Celo za prekuhano mleko je tak jirigrizek |)ri|i:iročljiv, ker se z njim pripravi prva prebava mleka v ustih in prepreči širjenje v želodcu. Sladko mleko v sieklenicah je kot liranivo radi lega več vredno, ker ima še v sebi vitamine, ki so za hranila (sadje) velike vrednosti. Pri pre-kuhavanju i>a se vitamini j>o večhii uničijo in mleko kot hranilo poslane manj vredno.
Toda ludi pri prekuhavanju mleka se delajo velike napake. Mleko se pusti predolgo vreti, dočim se sme jiraviloma mleko le toliko segreti, da se vzdigne, potem pa ga treba ohladiti. Posebno za poletje je hitro ohlajenje zavretega mleka neobhodno, ker se sicerklice ne uničijo in mleko ni trpežno.
Če mleko predolgo kuhamo, se tvori na njem kota, ki se pri ohlajenju ne zgosti. V koži so v glavnem tolščobe. če prod uživanjem kožo z mleka odstranimo, smo mleku odvzeli najdragocenejšo seslavino. Iz polnomastnega mleka je fioetalo delno posneto mleko. Uživanje nepolnoinastnega mleka i pa je na trajno, zlasti pri otrocih, pri katerih je mleko poglavitna hrana, škodljivo. Lahko je celo vzrok obolevanjem, ki jih zdravniki težko razložijo. Zato je prijioročljivo, da mleko, določeno za kuhanje, med kuhanjem in tudi še neposredno po kuhanju, ko se ohlaja, mešamo.
Poizvedovanj
Sto dinarjev (dosetaki v knjižici) jo izgubil ubog mož na potil z Grada po Ulici na Grad do štev. 7a. Pošten najditelj naj odda pri Šinkovec, Ulica na Grud 7a.
Pij X, - svetnik
»Brzojavite takoj S-O-S!« »Trenutek še, kapitan. Ravno imam lako lepo plesno godbo iz Hamburga!«
Pij X. se je pisal Sarto (sarto = krojač). O priliki neke avdijence je pripomnila pobožna italijanska gospa, da je svetnik in da ga bodo gotovo še častili na oltarjih. »Santo?« (santo = svetnik) je povzel Tij X. »Ne, ne, zmotili ste se za eno črko. Jaz nisem santo, marveč Sarto « Tako se je s svojo znano šegavostjo pošalil iz svojega preprostega priimka. Gospa pa jc
700 let smra stolnica v Higi, o katere razlastitvi bo odločilo ljudsko glasovanje.
bljub temu najbrže prav uganila in pravkar sc je zaključilo poizvedovalno postopanje o življenju »božjega služabnika« papeža Pija X.; listine so izročili Obredni kongregaciji, ki bo sedaj uvedla apostolski proces.
Komaj so zvedeli za to dejstvo Sartovi častilci, so s cvetjem zagrnili njegov grob, ki pa itak ni nikdar brez cvetja. Pij X. ima svoje častilce predvsem med širokimi ljudskimi sloji, ki jih je pridobival s svojo dobroto, s svojim blagim pogledom izpod plemenitega svečeni-šk(*;a čela, še predno je izpregovoril. Toda čaru njegove osebnosti se niso mogli upirati niti nai-kulturnejši, najostrejši duhovi, kar priča grob njegovega tajnika, kardinala Merry del Vala, ki je hotel še mrtev ostati v neposredni bližini svojega papeža. Tako ležita grobova drug poieg drugega; a se zelo razlikujeta — papežev je gol in skromen, kardinalov pa ves pokrit z majorškim oniksom.
Kdor misli, da so svetniški procesi gola formalnost, se zelo moti. Preiskave se vrše z največjo natančnostjo in dokumenti in izpoved-be se presojajo najstrožje. Prav posebno pa je tak proces ogromen in izredno težaven, ako se tiče papeža, ki ima zveze z mnogo tisoč osebami in čigar dejanje in nehanje dobiva svoj odmev po vseh delih sveta.
Nekaj drugega je dokazati junaške čednosti sv. Terezije Deteta Jezusa, ki je vedno živela v karmeličanskem samostanu, kakor pa preiskati življenje in ugotoviti njegovo brezgreš-nost pri papežu, ki je vladal cerkev v najbolj viharnih časih in imel med nasprotniki svoje politike može kakor msgr. Duschesne-a in kardinala Mathieu-ja, sloveča po svojem duhu in svoji svobodni, predsodkov prosti sodbi. Naravnost čudno je, da je trajalo informativno postopanje o življenju Pija X. razmeroma kratek čas. Bilo je l. 1922, ko so v Rimu navzoči kardinali podpisali prošnjo na Pija XI., da bi se uvedel kanonični proces o junaških čednostih papeža Sarta, čemur je sedanji papež takoj ugodil.
Ta prva stopnja procesa je trajala doma-(ega devet, let; število, ki je bilo v Sartovem
ljo, kjer se bo v Ruskem pristanišču sestal s parnikom »Republikanec«, ki bo prevzel izmenjano postajno moštvo s Franc Jožefove dežele! »Lomonosov« pa bo sprejel na krov dve znanstvenici, dopolnil zaloge premoga in krenil proti vzhodu. V predelih lani najdene VViese jeve dežele in »Samotnega otoka« se bodo vršila obsežna hidrološka, hidrokemična in biološka dela. Na svojem povratku se bo »Lomonosov« ustavil na Novaji Zemlji in vzel s seboj naučne delavce, ki bodo v tem dovršili svoja raziskovanja. Celo potovanje bo trajalo približno tri mesece, a ni izključeno, da bo moral »Lomonosov« v severnih predelih prezimiti, če mu bodo vremenske razmer? onemogočile vrnitev.
OpuNiosem kitajski dol inesta v Keijo (Koreja). Korejci so v zadnjem času vprizorili proti kitajskim naseliencem na Koreii velika pokolja. Samo v Keijo so poklali 29 oseb. 130 so jih težko ranili
porušili nad 100 hit
Dg.sni i.iv.avai upravnik Horthy (levo) in ministrski predsednik grof Betlilen ob odhodu iz novoizvoljenega parlamenta.
Severnega instituta za industrijska raziskovanja Siršov.
Nato odplove »Lomonosov« na Franc Jo-žefovo deželo, da izmenja posadko, ki je tamkaj prezimila. Letos se bo izkrcalo devet oseb: zdravnik Kulajev, načelnik Franc Jožefove dežele Nikolski (magnetolog), brata V. in K. Tepluhova (oba zvezdoslovca), Ivančuk (geolog), Borovki (telegrafist), Semjonov (mehanik), Nitše (gospodarski upravnik) in kuhar Zamberg.
Na Franc Jožefovi deželi postavijo letos inagnetski paviljon in popravili bodo vse tamkajšnje naprave. Zraven bodo raziskavah hidrološke, biološke in glaciološke razmere. — Potem se vrne »Lomonosov« na Navajo Zein-
življenju nekako pravilo. Devet let je bil kaplan v Tombolu, devet župnik v Salzanu, devet kanonik v Irevisu, devet škof v Mantovi, devet patriarh v Benetkah. Na Petrovi stolici je ostal nekoliko dlje, a tedaj mu sploh ni več preosta-jala nobena višja zemeljska stopnja, na katero bi sc bil mogel povzpeti.
Na štirih mestih so se vršili procesi o njegovem življenju: v Trevisu iu Mantovi pa v Benetkah iu Rimu. Največ prič je bilo v Benetkah, kjer je imel kot patriarh zelo ljube prijatelje tudi med Židi. Znana je zgodbica o beneškem židu, ki je šel obiskat bivšega patriarha v Vatikan. Med pogovorom je žici omenil, da je eden bivših papeževih dobrih znancev v Benetkah nevarno obolel. Pij X. je izrazil svoje veliko sočutje in v svojem beneškem narečju naročil židu, naj ponese bolniku njegov pa-peški blagoslov. Pri teh besedah se je žici zdrznil. Ni si sicer upal stegniti jezika, toda njegov pogled je vprašujoče dejal: »Toda. Vaša Svetost, ali pozabljate, da nisem kristjan?" Pij X. i pa, ki je opomin takoj umel, je cleial • brez I strahu! Trgovec ste in se boste pomirili, če Vas zagotovim, da bodi embalaža že tal .i ali taka — blago je dobro.«
V Rimu so zaslišali tudi Pijevi sestri, ki sta bili ob začetku procesa še živi, ti ubogi ženici, ki jih jc papež, prezirajoč vse ceremonije, od č;'sa do časa povabil za svojo mizo na juži-u in ki jima je ob smrti zapustil me *ečno -kojnino v znesku 300 lir. Dalje so zaslišali msgr. Bresana, tajnega Pijevega komor-uika in zaupnika, sedaj kanonika pri sv. Petru. Sedanji papež, ki je svojetra prednika tudi zelo dobro poznal, ni izpovedal; on bo službeno 'vedel za stvar še-le tedaj, ko mu jo bodo službeno predložili v potrditev.
Izpovedbe prič o življenju Pija X. so zaenkrat za iavnost stroga tajnost. Toda ko bodo nekoč r i' J tem življenju, bodo prišli na dan dokazi o preprostosti, prisrčni šegavosti in tisti dobrodušnosti, s katerimi je osvajal srca. Znana l je naslednja zgodbica: Kardinal Mocchi, pre-fekt apostolskih palač, je bil obolel in papež ga
Nova moda - nov n industrija
Sevilla, nad katero jo /uradi nojev mod komunisti in meščansko gardo proglašeno obsedno stanja.
Še es&a ruska arktična ekspedicija
Sredi tekočega meseca je dospela v Arh-angelsk tretja nnučna ekspedicija v Arktido. ki jo vodi hidrolog A. Laktionovo. Ta ekspedicija plove na razmeroma majhni, leseni jadrnici s parnim kotlom, katera obsega komaj 350 ton. Ladja nosi ime »Lomonosov« in je v Ledenem morju že preizkušena. Prej se je imenovala »Eklijisa« ter jo je l. 1014 Rusija kupila od Norveške. Eklipsa« se je bila udeležila Sverdrupove ekspedicije, ki je šla iskat Brusilovo in Rusinovo ekspedicijo. Za časa intervencije so ladjo uporabljali Angleži, a 1. 191S) je nasedla na kamenje v Jokanskeni zalivu na vzhodni inurmanski obali. L. 1928 so potopljeno ladjo dvignili, privlekli v Arli-angelsk, popravili in nanovo opremili ter ji dali ime »Lomonosov«.
Piot. Karolus, nemški raziskovalec in prof. Mol-čanov (desno), člana »Zeppelinove« ekspedicije.
na severnem tečaju.
Pot in cilj s-liomonosove« ekspedicije je določen naslednje: Ekspedicija krene na No-vajo Zemljo, kjer bo ihtiolog V. K. Josipov proučil pogoje za ribolov, Gorbacki pa izvršil geološka dela. Sodeloval bo tudi zastopnik
Mednarodna moda uvaja za ženske novost: lovski klobuček s peresi. To se ve, da ga hoče imeti vsaka ženska, ki nosi «civilno obleko». Kako zadovoljiti ogromno povpraševanje po peresih? Brž, dobro, pa poceni? — Trenutek je razumela in izkoristila neznatna berlinska tvrdka za barvanje ^indijanskih* peres za otroške igre: čez noč je preuredila svoj obrat za proizvajanje modnih okrasnih peres in razpošilja svoje izdelke ekspresno v London, Madrid, Dunaj, Pariz, Locarno, Belgrad, Bukarešt, Trst... Na milijone peres v vseh barvah roma v elegantnih kartonih Sirom sveta. V resnici so j)a to navadna gosja peresa — in hvala Bogu, da je tako! — ki jih i vozijo s tovornimi avtomobili v tovarno, kjer jih pero, barvajo in prirejajo. Peresa, ki jih je še včeraj nosila gos v kakem perutninar-skem zavodu blizu Berlina, jutri že krase klobuk kake Londončanke, Parižanke, Španke. Podjetje cvete in truma brezposelnih žensk je dobila delo. Tvrdko stane sto gosjih peres dva feniga, prodaja jih pa po 2 feniga komad
Potoval kot poštni zavoj
Mlad belgijski časnikar se je hotel prepričati, kako se odpravlja zračna pošta. Dal se je odpraviti popolnoma tako, kakor da bi bil navaden poštni zavoj. Na obleko so mu obesili naslov prejemalca v Londonu in oddali z njim vred na glavni pošti v Bruslju poštno spremnico. Pošta je ravnala z njiin kakor s poštnim zavojem in so ga spravili na letalo skupaj z ostalo pošto; med vožnjo mu niso dali niti stola, da bi sedel. Ko je letalo prispelo na letališče v Croydonu, je moral časnikar počakati, da je prišel ponj njegov prejemalec.
je prišel obiskat — osebno, brez vseh ceremonij in predobvestil. Mocchi je bil Toscanec, nebrzdanega jezika in ne poseben prijatelj krotkosti. Ko je zaslišal trkanje na vrata, je zavpil: »Kdo je ta nadležnež?« — »Kristusov namestniK, Eminenca«, jc odgovoril Pij.
Izmed sto procesov za beatifikacijo jih doseže zaželjeni uspeh komaj deset; zato bi bilo nespametno z gotovostjo pričakovati, da bo Pij X. po tristo letih presledka kot prvi zopet odprl imenik papežev svetnikov. Zadnji v tem imeniku jc bil Pij V. Ghisleri, ki je izvedel sklepe tridentinskega zbora in poskrbel za preosnovo verskih redov. A če bo v bližnji bodočnosti še kateri drug papež proglašen za svetnika, potem bo to zopet en Pij — Pij IX., za katerega je tudi v teku beatifikacijski proces.
Velik poštni promet
Pozdrav ptavačem!
V ilirijanskeni kopališču se je zbralo če® slo plavačic in plavačev, da se pomerijo med seboj za zmago, za časten naslov slovenskega prvaka. Zbran je cvet naše športne mladine — zagoreli krepki fantje in postavna dekleta. To so oni, ki so znali svoj prosti čas usmeriti v korist svoji psihofizični osebnosti, v veselje svojim staršem, v ponos svojemu rodu. To so oni, ki ne ubijajo svojega zdravja v mračnih sobah in kavarnah, temveč ki čutijo vitalnost svoje telesnosti in jo usmerjajo v športu. Ne gre jim le za zdravje ali samo za pošteno zabavo, to so športniki, ki se hočejo preizkusiti v trdem delu, ki ga imenujemo trening. Stotere ure tidega in napornega dela imajo za seboj, mnogim je bilo pretežko in so odpadli. Oni, ki so prišli danes na start, so presejani, so ljudje močne volje, ki je morala zmagovati nad utrujenostjo mesa.
Mlade športne generacije moramo biti zlasti Slovenci veseli. To bodo utrjeni zdravi ljudje, borbeni in vztrajni, pogumni in samozavestni. To so lastnosti, ki jih v duševni strukturi slovenskegu človeka tako pogosto pogrešamo. In če je šport ono sredstvo, ki izključuje mlačnost ln vzgaja k volji in borbenosti, tedaj se ga moramo okleniti zlasti mi. Prekvašeni s športno vzgojo bomo kot narod lažje živeli in bolj nas bo spoštoval nasprotnik. Dovolj je med nami solzavosti in svetobolja. preveč mehkobe in polovičarstva, mi rabimo žena in mož, ki imajo trdo pest, ki so krepkih osebnosti, ki znajo hoteti in vztrajati.
Vesel sem, ko vidim na startu dekleta iu fante, ki niso le rekorderji v športu, ki ne izpol-nujejo samo športnih dolžnosti, temveč v enaki meri tudi stanovske. Slednje je važnejše in kdor kot dijak ni izpolnil svojih šolskih dolžnosti, ta ne sme imeti mirne vesti in če tudi stopa na čelu naših športnikov. Kdor hoče v športu tekmovati, ta mora biti tako močan, da z lahkoto izpolni vse, kar od njega družba zahteva. Le tako pojmovanje športa je pravilno in v tem smislu pozdravljamo danes slovenske plavače, skakače in \vaterpoliste, ki se bodo borili za čast svojega imena in svojega kluba.
Prepričani smo, da bo cenjeno občinstvo znalo ceniti trud iu prizadevanje naših klubov in da bo s številnim posetoni bodrilo naše športnike k nadaljnjemu delu. To zasluži baš plavalni šport, v katerem se vzpenjamo počasi ua mednarodno višino.	Drago Ulaga.
Plavalno prvenstvo Slovenije
REZULTATI PRVEGA DNE:
50 m prosto juniorji. Predtekmovunjn. 1. Wil-fan Draško, Primorje, 28; '2. Fritsch Erwin, Ilirija, 80; 3. Maier Dionizij, P. 31; 4. Unvrenčič Marko, I, 81,2; 5. Čufek Slavo, Klan. 31.5; 0. .še r bor Krik, I, 32,2; 7. Niichtigul Anton, P, 34,2; 8. Vrbič Miloš, I, 34.5.
100 m hrbtno seniorji — finale. 1. Žirovntk Boris, I, 1:23.5; 2. Medved Tone, I, 1:82; 3. Otruba Stane. I, 1:32,2.
200 m prsno seniorke — finale. 1. Prekuh Vika. P, 3:48.4; 2. Sever Zlata, 1, 3:50,0; 3. Klemenčič Terezija, i. 4:21,7.
50 m prosto jnniorke — linale. 1. Lanrprel Nada, L 85.8; 2. Bradač Zorka, I, 38; 3. Grofichel Janja, f. 42.8.
Skoki juniorji — linule. t. Ziherl Branko, I, R2.18 točk; 2. Pavlič Marjan, I, 40.86 točk; 3. Skr-
Izvrševanje agrarne reforme
Radio
Programi Rodio-Lfiib^nno i
Nedelja, 26. julija: t) Jože KroSl: O kmetski izobrazbi. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.30 Versko predavanje: Rerum novaruni (P. dr. Angelik Tominec). 11 Salonski kvintet. 12 Čas, dnevne vesti. 14 Prenos proslave 100 letnice rojstva pisatelja Levstika iz Velikih Lašč. 15 Materi, recitira Danilo Gorinšek, član marlb. nar. gled. 10.30 Sn-lonski kvintet. 20 Klavir, koncert gdč. Llze Kucbs, koncertne pianistke z Dunaja. 20.45 Samospevi g. Franca Deržaja. 21.15 Koncert citraškega tercel« »Vesna«. 22 Cas, dnevne vesti. 22.15 Salon, kvintet.
Ponedeljek, 27. julija: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesli. — 13 Cas, plošče, borza. — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Dr. O. Iteya: Klima in človek. — 20 Slovenske narodne s harmoniko, pojeta gg. Mirko Jelačiu in Drago Žagar, harmoniko igra g. Stanko. — 21 Salonski kvintet.
Torek, 28. julije: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne ve«ti. — 13 Cas. plošče, borza. — 18.30 Salonski kvinlet. — 19.80 Jože Premrov: Gradovi na Slovenskem. II. — 20 Pravljice za c I rast le. gdč. Anta Kovačič. — 20.80 Prenos iz Zagreba. — 22.80 Čas, dnevne Vesli.
DrugI programi t
Ponedeljek, 27. julija.
Belf/rad: 12.45 Hadio-orkesler. — 19 Narodne pesmi. — 19.30 Vokalni koncert. — 20.80 Ve-černi koncert Radlo-orkeslra (Mozart). — 21.15 Komedija. — Z Ogreli: 12.80 Plošče. — 20.30 Lalikn češka glasba. — Budimpešta: 12.05 Rad.to-kvarlet. -- 17.85 Koncert vojaške godbe. — 10.20 Koncert cigansko glasbe. — 20 Sfllzburg: Koncert budiin-pešlanske Filharmonije. — Dunaj: 20 Orkestralni koncert budlmpeš anske Filharmonije (Salzburg). 22.10 Večerni koncerl. — Milini: 12 Pestra glasba.
—	20.45 »Oni i na nn , komedij«. — 21.25 Komorna glasba. — Oslo: 20 Orkestralni koncert. — 22.05 Vokalni koncert. — Prana: 20.30 Flavta. — 21 Kvartet. — Langeuberfi: 20 Wagner-Lisztov večer.
—	22.15 Ncčna glasba. — 28 Plesna glasba. — litin: 21 Lahka glasba. — Berlin: I9.V5 Benihard Shavv.
—	19.80 Plesni večer. — 21.30 London. — Kalmlee: 20.80 Koncert. — 22.05 Varšava. — Toulouse: 12.45 Simfonični orkester. — 13 Melodije. — 20.15 Argentinski orkes er. — 21 Orkestralni koncert. — Shillijarl: 20 Večerni koncert. — 20.45 Valčki. — 21.15 Klavirski koncert. — 22.35 Plesna glasba.
Torek. 28. julija.
Belfirad: 12.45 Opoldanski koncert. — 19 Nadino pesmi. — 20 Narodne s kitaro. — 20.80 Zagreb. — 22.50 Koncert Radio-orkeslra. — Zagreb: 12,30 Plošče. 20.30 Koncertni večer. — 22.40 Večerna glasba. —■ IluilimpeUa: 12.05 Koncerl ciganske godbe. — 17.20 Koncert. — 20 Ciganska glasba. — 21.15 Planinski koncerl. — 21.45 Orke-siralni koncert. — Dunaj: 13.15 Plošče. — 20 Pesmi in š laserji, — 20.30 Schnbert-Slraussov večer. — 22.10 Večerni koncerl. — Milan: 11.18 Pestra glasba. — 13 Plošče. — 21 Simfonični koncert. — Oslo: '2o Prenos cerkvene glasbe. — 22 Koncert: trio. — Prana: 20.15 Violinski koucerl. — 21.20 London. — Lanaenhern: 20 Večerna glasba. —• 21 Počitnice.
—	itim: 20.10 Plošče. — 21 Pester koncert. — Berlin: 19.15 Zabavna glnsba. — 20.30 - Pygmalion«, komedija, B. Shaw. — Katovice: 20.15 London. — 22.35 I/flhka in plesna glnsba. — Toulmte: 12.45 Orkester. — 13 Popevke. — 13.15 Jazz. — 20.15 AronulinnUt orke*tej\ — 21 JaaZ-orkesler. •
binšek Miloš, I, 37.76 točk.
100 m prsno juniorji — finale. 1. Kfirbos Maks, P, 1:29.8; 2. Čadež G vido. J, 1:36,3; 3. Stcgnar Marjan, I, 1:88,1.
U krat 100 m mešano jnniorke — finale (jugoslovanski rekord Viotorin 4:42,3). 1. Ilirija v postavi Sever Mara — Dolenc Simona —- Bradač Zorka 4.53; 2. Ilirija v postavi Babinek Marija — Ozi-mič Marica — I.ampret Nada 4.55.6. (Lampretova plavala v štafeti 100 m prosto v času 1.17, boljše od jugoslovanskega rekorda!)
100 m hrbtno seniorke — finale. 1. Prekuh Vika, P„ 1:44.7; 2. \Vohlfarl Iva, I, 1:47,2; 3. Jenko Ida, P. 1:58.5.
1500m prosto seniorji — tinale. 1. Jesih Julij,
1,	25:18.8 (2 minuti boljši od podzveznega rekorda);
2.	Otruba Stane. I. 27:50: 8. Liška Janko, I. 30:21,9.
Rekordni poskus ASK Primoria 4 krat 50 m prosto v postavi: Tunia Ostoj — Kolar Mičo — Maier Dionizij — Wilfan Draško (dosedanji rekord JSK Jadran, Split 2:03,3): 2:01,1 (VVilfanov čas 27,2).
fiTAN.TR
TOČK DOPOLDANSKEGA TEKMOVANJA:
Seniorji: Ilirija 79 točk, Primorje 34 točk, Flan 2 točki, Kamnik 0. — Juniorji: Ilirija 88 točk, Primorje 18 ločk. Elan O, Kamnik 0. — Skoki juniorjev: Ilirija 29 točk, ostali 0.
REZULTATI POPOLDANSKEGA TEKMOVANJA:
100 m lirhtno jnnlorll — finale. 1. VVilfan Draško, P. 1:18.1; 2. Lavrenčič Marko, I, 1:26,0; 3. Maier Dionizij, P. 1:83.
100 m nrsno iuniorkr — finale. 1. Sever M-ra, I, 1:37,8; 2. Kej-žan Ančka, I, 1:48,6; 3. Mahkota Manca. P, 1:49,1.
100 m prosto seniorji — finale. 1. Turnšek Vice,
1,	1:119: 2. Turna Ostoj, P. 1:12.8; 3. Žirovnik Boris, I, 1:13.
3 krat 100 m mešano seniorke — finale. 1. Ilirija v postavi: Sever Zlata — Paumgarten Ada — \Vohlfart Iva v času 5:19: 2. Prlinorje v postavi: Ogrin Marica — Prekuh Vika — Dougan Nuša v času 5:39.
Skoki junlork. 1. Keržan Ančka, I, 20.86 točk;
2.	Honnr Štefka. Kamnik, 13.94 točk.
200 m prano seniorji — linale. 1. Sever Ivo. I. 8:21.8: '2. Kramar Ivan. L 3:28,8; 3. Jamnik Jože, I, 3:89.8.
100 m prosto seniorke — finale. 1. \Vohlfart Iv«. L 1:38; 2. Paumgarten Ada, P, 1:54.
100 m fnniorke prosto — finale. 1. Lmmret Nada. I, 1:17.8: 2. Bradač Zorka. I, 1:28.8; 3. Grosehel Janja. I. 1:42.8.
VVaterpolo Primorje Ilirija (jun!orii). Iliriui: Čadež, Svetek, Vrankar. Frifsch, l.avrič. Fucbs. Sla-donja; Primorje: Mennrdi. Živec, Nachtigal, VVilfan. Aplenc. Maier. Močnik. Odigral se je samo prvi polčas z rezultatom 1:1.0 polčasu je Primorje odstopilo ter tako izgubilo tekmo s 3 : 0.
STANJE TOČK PO KONČANEM TEKMOVANJI' PRVEGA DNE:
Seniorji; Ilirija 175 točk. Primorje 01 to^k, Elan 3 točke, Kamnik O. — Juniorji: Ilirija 153 točk, Primorje 44 točk, Elan O, Kamnik 1 točka. — Skoki juniorji končno: Ilirija 45 točk. Kamnik 8 točk, Primorje 0, Elan 0.
Danes se tekmovanje oh 9 dopoldne iu ob pol štirih popoldne nadaljuje.
Iz raznih krajev
Preddvor nad Kranjem. Skoraj vsaka večjn župnija ima svoj Prosvetni dom. Znto so se letos tudi pri uas društveni člani lotili resne, ne lahko naloge, zidavo novega Doma . Veliko truda in žrlev je zahtevalo to delo od vseh članov. Z veliko vnemo in z veseljem so pripravljali pesek, sekali les ter tudi z vožnjo in z osebnim deloin pri zidanju veliko pomagali. Železna volja, velika tiose-bična požrtvovalnost članov je omogočila, da je bila stavba sredi junija že pod streho. »Dom 1> > v čast in veselje vsem faranom. Dolgoletni naš načrt bo v kratkem času, ko bo stavba popolnoma dovršena, uresničen, člani! Knkor doslej, tako tudi nadalje )>o tej poti z veseljem in pogumom naprej. Čast, tako požrtvovalnim fantomi
Senoro pri Ilajhenburgu. V nedeljo 2. avgusta bo proslavilo prostovoljno gasilno društvo v Senovem prvo obletnica svojega obstoja in slovesno blagoslovitev nove motorne brizgnlne. Ob 10 dopolnile l)o sv. maša na prostem in blagoslovitev brizgalno, popoldne bo velika gasilska vaja, na to pa ljudska veselica, katere čisti dobiček ie name. njen za nabavo gasilskih potrebščin. Vabijo so vsa sosednja drušlva in vil prijatelji gasilske ideje, d 1 pridejo ta dan na Senovo in tako pokažejo s naklonjenost naši človekoljubni sivini. — Na pomoč!
PariUje pri Bnitlovrah. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo Parlžlje-Topuvljc ž -eda.i opozarja občinstvo nu izredno bogato lombolo, katero bo priredilo dne H. septembra I. I. Ker g za lepo stvar, nabavo potrebnega gasilnega orodja, upamo, ila se bo*le odzvali in pridno segali p> lonibobkih tablicah, katere vam bodo prihodnji mesec, ponudili naši člani, cena lablioe je 3 Din, torej lahko dobite za 3 Din kolo, železni plug ali več drugih lepih dobitkov. — Vsa druga tukajšnja drušlva naprošamo, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev — Na pomoči
Spodnja Polskava. Pred kratkim je obhajal g. Anton Ingolič, mizarski mojster in dolgoletni naročnik • Slovenca v Sp. Polskavi pri Prager-skem, petdesetletnico svojega življenja in štiri-intridesetletnega svojega mizarskega dela. (1. Ingolič si je v teh letih ustanovil dom iu delavnico, ki jo danes ena najmodernejših v mtrobrskem okraju. S svojo ženo Ano si ju ustanovil rodbino in vzgojil pet otrok. Neumorno je delal kot občinski odbornik, odbornik požarne brambe, obrtno-nndaljevalne šole in obrtne zadruge, znan jo kot dober lovec; najbolj pa slovi kot vešč mizarski strokovnjak, ki dela stavbe za Maribor, Ptuj, Slovensko Bistrico in še drugam. Njegova neutrud-ljivost v delu, pravičnost do delavcev, požrtvovalnost za javne naprave ter res pravo krščansko življenje, vse to je pripomoglo, da je slavljenec obče spoštovan in priljubljen.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domo ljuba« in »Bogoljuba«, naročate inseratc in dobik razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popoldne in od 2 do 6 poooldnc. Telefonska štev. 30ia
Ambulantne komisije.
»Službene Novine« prinašajo 5 pravilnikov, ki določajo način izvedbe agrarne reforme.
Prvi pravilnik v § 23 določa, da jc rok za vladanje prošenj občin, zemljiških zajednic, skupin kmetovalcev in sploh pravnih oseb, ki reflckti-rajo na gozdna zemljišča, podaljšan do 18. avgusta t. 1,, dočim jc bilo prvotno v § 21 zakona o likvidaciji agrarne reforme rečeno, da se imajo take prošnje predlagati potom banske uprave v roku 30 dni po uveljavljenju zakona, to je do 26. julija t. I.
Drugi pravilnik na splošno odreja način razlastitve gozdnih zemljišč, njihove parcelacije in dodelitve novim lastnikom, kar bodo vršile posebne ambulantne komisije.
Glede odškodnine se lahko stari In novi last. nrk pogodita; ako ne, se odškodnina odmeri po določbah zakona in dobi lastnik obveznice privilegirane agrarne banke.
V dravski banovini se ustanove 3 ambulantne komisije, in sicer 1. za okraja Murska Sobota in Dol. Lendava, 2. za okraje Ptuj, Ljutomer, Maribor levi in desni breg, Radgona, Dravograd, Slovenjgradec, Konjice, Šmarj«, Celje in Gornji
grad ter 3. za vse ost&le okraj« v drav. banovini.
Člane komisije imenuje kmetijski minister. Komisiji sc priključijo v posameznih občinah agrarni odbori kot posvetovalni organi; pravica rekur-zu proti odlokom komisije nimajo. V agrarnem odboru eo 1. en občinski odbornik, ki ga izvoli občinski odbor, 2. predsednik agrarne zajednice, oziroma zajednic, obstoječih ali osnovanih v dotičn-občini, 3. po en kmetovalec iz vsake zainteresirane vasi dotične občine, ki ga imenuje okrajni poglavar.
Kar se tiče finančne strani zakona, se odloča sledeče: Privilegirana agrarna banka izda posebne 4?o obveznice, s katerimi se bo izplačala odškodnina za razlaščena zemljišča, za oranje, sejanje in seme, za zgradbe itd, onim dosedanjitr lastnikom, ki si ta način izptačanja sami izberejo. Če ne, dobijo odškodnino izplačano od novega lastnika neposredno.
Novi lastniki, za katere bo banka plačala odškodnino, morajo pred izvršitvijo razlastitvenega odloka podpisati v zemljiški knjigi predpisano zs-dolžnico v korist privilegirane agrarne banke. Dolg je povrniti v 201ctnih obrokih, obresti znašajo s?;.
Trg mleka in izdelkov
Centralno mlekarsko društvo je pravkar izdalo mesečno in tržno poročilo za mesec junij, iz katerega posnemamo tele važne podatke. Produkcija tnleka je v juniju narastla v primeri z majem za 17%, toraj ravno toliko kot od aprila do maja. Ta dv ig produkcije ni velik in je posledica zakasnele neugodne pomladi. Članice centralnega mlekarskega društva so dobile 510.000 litrov mleka, od česar so prodale 195.000 1. predelale pa 300.000. Da prodaja mleka ni narastla v istem razmerju s produkcijo, je pripisovati dejstvu, da so v maju tudi nekatere sirarne oddajale mleko za konzum, do-ini ga sedai zopet predelavaio.
1' mentalskega sira je bilo izdelanega v juniju M.OfO kg. Prodanega pa je bilo nekaj več. V primeri z majem je produkcija normalno narastla, kar je največ posledica planinske sezije. Prodaja je bila manjša maia, ker so zaloge razprodane. Povpraševanje je živahno, zlasti pri boljšem blagu. katerega pa primanjkuje. Produkcija in prodaja trapistovskega ter raznih sirov se je gibala v normalnih mejah. Produkcija masla ne kaže nobenega dviga, če ludi smo sredi tuiske sezije ter masla prav za prav primanjkuje. Vendar pa je interes za maslarstvo precej padel radi konkurence iz Hrvatske ter radi slabega vnovčenja posnetega mleka.
Pocenitev 1. ementalca v nadrobni prodaji je posledica manj trpežnega blaga, čegar prodajo mlekarne grosirajo. Najbolj ie poskočil II. emen-talec v prodaji na debelo, kar je predvsem posledica sezije in pa dejstva, da so zaloge starega preležanega blaga (ki je prav za prav škart) razprodane. Trapistovski 6ir se jc v prodaji na drobno nekoliko podražil radi sezije. V prodaji na debelo so cene popustile, ker se trgovci vsled vročine ne zalagajo z večjimi količinami in pa vsled konkurence iz Hrvatske. V ostalem so bile tržne cene v mesecu juniju naslednje:
i.,	Prodajne cene mlekarn:
Polno mleko na drobno: 1.75—2.50. na debelo 1.80—?.25; ementalec I. 30—32, na debelo 23—28, II. 22—28, na debelo 20—22; trapistovski sir 20—28, 19—22: maslo I 40—46, 36—41, maslo II. 35—40, 30—36.
Tržne cene v Ljubljani.
Polno mleko 2.50—3; cmentalski sir I. na trgu 26, v trgovini 40, II. 20; trapstovski sir 22— 24; maslo I. 32—36, v trgovini 44—50, maslo II. 28 Din.
Zaradi suše v mesecu juliju bo letina jesen | ske krme in okopavin v najboljšem slučaju sred-i nja. V nekaterih krajih celo minimalna. Na podlagi | tega ie pričakovati, da bo tudi produkcija mleka [ in izdelkov srednja. Konzum sira je še od lanske krize sem razmeroma visok in kaže, da bo tudi ostal. Pač pa je pričakovali, da se pri povprečnem b'agu cene nc dvignejo. Ponudbe emeital-skega sira iz južnih krajev so skoro prenehale in celo Hrvatska letos sama kupu:e velike množine. Ker je računali, da bo letos dotok inozemskih letov i Carjev nekoliko manjši, utegne biti tudi za maslo nekoliko manj povpraševanja.
Avstrijske trg. pogodbe
to. t. m. je bila uveljavljena avstrijska trgovinska pogodba z Madjarsko, 20. t. m. je bila uveljavljena avstrijska pogodba z Jugoslavijo, 28. | t. m. pa bo uveljavljena pogodba s Češkoslovaško. I S tem jc končan več kot leto dni trajajoči boi avstrijska vlade za ponovno zvišanje v trgovin-i skih pogodbah vezanih carin. Važno je. da se je Avstrija pogajala kolektivno z Madjarsko in Ita-j lijo, in je prišlo v resnici do večstranske pogodbe med temi tremi dr/avami. Toda diference, ki I jih je dala Avstrija v madjarski pogodbi, so taj-! ne in zalo jih bo lahko uveljavit , ne da bi bilo treba čakati na odobrenje drugih držav. V pogodbi z Jugoslavijo pa je Avstrijo pristala na princip odprte preference. To pomeni praktično, da bosta Madjarska in Italija že lahko koj uživali preference, dočim bo morala Jugoslavija čakati na pristanek, katerega mogoče sploh ne bo. Tako naša pozicija napram Avstriji ni ugodna.
Avstrija ie v trgovinskem političnem pregledu dosegla lepe uspehe, kajti druge države so pristale na avstrijske agrarne zahteve, iotočasno pa niso dobile za to nikakih večjih koncesij. Seveda je Avstrija uspela, da si zasigura tudi v pogodbi s Češkoslovaško svoj notranji trg z zvišanjem carin. »Der Oesterroichische Volksvvirt« ugotavlja, da so pogodbe res trgovinsko politični uspehi, da pa nc pomenijo uspeha z gospodarskega stališča. Zaradi umetno izboljšanih cen avstrijsko kmetijstvo ne bo imelo take koristi, kot so pričakovali, ker je organizacija vnovčenja kmetijskih proizvodov v več ozirih prepomanjkljiva.
Sadjarsko predavanje v Ormožu
Tukajšnja agilna podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva jc priredila v nedeljo podučilo predavanje. Tega predavanja se je na prijaznem vrtu ge Horvatovc udeležilo skoro 200 ljudi.
Predsednik g. R. Pevec ie pri otvoritvi pozdravil zastopnika mestne občine ormoške g. L. Kuhariča ter zastopnika g. Rado Polaka, ki je zastopal trgovski gremij.
Nato je v daljšem govoru poudarjal pomen izbora sadja za izvozno trgovino. Priporočal je tudi, da naj sc sadjarji čimbolj oprimejo svojih organizacij.
Agilui tajnik g. Josip Laaič jc imel zanimivo
predavanje o boju z drevesnimi in sadnimi škodljivci ter priporočal škropljenje z žvepleno droz-go odnosno z arborinom. Iz svoje prakse je natančno dokazal važnost in korist škropljenja tudi s tobakom.
Nadalje je na besede R. Polaka tudi priporočal večjo pažnjo slivam, ker so lahko tudi velik dohodek našega sadjarstva. Po tem poročilu sc jc razvila debata, v kateri je predsednik konsta-tiral, da je samo t našem okraju vsled poškodbi na drevesih od zajcev čez en miljon Din škode
Soglasno sc je sklenilo, da naj se naprosi kr. bancko upravo, da naj ščiti kmetovalca in da naj ne favorizirat gotovih lovskih krogov. Po vsestranski stvarni temeljiti debati je zaključil predsednik lepo uspeli sestanek a pozivom, da naj strogo pazi sadjvrejec oa dobro kvaliteto sudja za prodajo.
Upravni odbor Hip. banke
Belgrad, 25. jul. \A. Na osnovi zakona o Državni hipotekami banki so postuvljcni zn člane upruvnegu odlioru Državne hipotekami-banke.:
Milan Simonovič, bivši minister, Stjer>m Bnrtč, bivši minister, Hudiču Nikolič. gen. \ , Risto Ognjcnovič, prof. v p., Milan Nikolič. predsednik sodišča v p.. Mitu Klicin, puhlici*) iz Novega Sadu, dr. Milan Motikoš, advokat iz Glino. Acu Dinič, trgovce iz Belgradu iu Adolf Ribnikar, publicist iz Ljubljane.
Za člane nadzornega odboru so postav I jeni S.ivn Pnunkovič, polkovnik v pokoju, Vojiu Mašič, veliki župan v p„ Nikoln Petkov;č, protu iz Drnjače, Risto Skokaljevič, prof. v |>ok. in Milan Vlcksundrovič, bivši kmet belgrajske ol> čine.
Vpisi v zadružni register: V svrho prevzema ekspropriiranih pašnikov in gozdov ob priliki likvidacije veleposestev po zakonu z dne 19. junija se združujejo agrarni interesenti v zadruge kot pravne osebe, katerim naj se dodeli zemlja kot agrarnemu subjektu. Vpisalo se je doslej v zadružni register 44 takih zadrug, in sicer vse pod firmo: Pašniška in gozdna zadruga. Ustanovljene so bile doslej v naslednjih krajih: Ročna, Rečica ob Savinji, Gornji grad, Ribnica, Gorenje pol|e Toplice, Ribnica z okolico, Rrezova reber, CeHča vas, Čeplje, Mozelj, Dolenja Straža, Valta va-Sela, Dolenja vas pri Ribnici, Frankolovo, Mirna peč, Retjc, Loški potok. Travnik - Loški potok Hrib - Loški potok, Globodol, Dolenje Skopice. Konjice. Nova Štifta pri Gor. gradu, Potok ob Dreti, Spodnji Log, Kostcl, Višnja gora, Draga Sela pri Osilnici, Podplanina, Črni potok, Srednja vas, Stari kot. Kočevska Reka, Ajdovec, Štalcarji Št. Janž na Dol., Studenec pri Sevnici, Travn Križe, Pilštanj, Zagorje pri Kozjem. Nadalje je bila vpisana v zadružni register Kmetsko gospodarska zadruga na Vinici, okraj Črnomelj, r, z. z o. z.
Borza
Denar
25. julija
la teden je bil devizni piomet manjši ka-| kor prejšnji. Znašal ie 18.2 mili. Din v primeri z : 20.5, 23.4 in 22.1 milj. Din v prejšnjih tednih. Pri-! pominjamo, da je v Zagrebu promet izredno
I znaten.
Curih. Belgrad 9.085, Pariz 20.125, London I 24.90, Newyork 513.25, Bruselj 71.55. Milan 26.85. ; Madrid 46, Amsterdam 206.90, Dunaj 72.15, Stock-. holm 137.15, Oslo 137,05, Kopcnhagen 137.05, So-I fijn 3.73, Praga 15.21, Varšava 57.55, Budimpešta '.0.025, Atene 6.65, Carigrad 2,43, Bukarešta 3.047 i Helsingfors 12,925.
VRIIDNOSTNI PAPIRU
Dunaj, Don. sav. jadr. 92.60, Wiener Bank verein 14.25, Escompteges. 149.60, živno 80.40, Sipine 13.55. Trboveljska 27.05. Kranj. ind. 14,50.
NotScije drž. papirjev v inozemstvu. London 1% Bler. pos. 72.50—73.50. Newyork: 7"„ Blei pos. 72.50—74, 7% pos, DIIB 72—75.
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet; pšenica 17 vagonov, koruza 14, moka 7, otrobi 2. Tendenca: nelzpremenjcna.
Jajca
Kritični financijelni položaj Nemčije, ki tudi delno vpliva na druge države, je povzročil popolnoma nejasno situacijo in so radi tega postala vsa tržišča jako mlačna. Sigurno bi imeli dane*, ako bi bil ta polom v Nemčiji izostal, trdno tendenco 7. Tastočimi cenami, kajti produkcija je jako padla in so dovozi skraino minimalni. Nakupuje se od Din 0.55—0.60. — Sv. Jurij ob juž. žel., dne 24, jul. 1931,
Živina
Mariborski sejem. Na svinjski sejem 24. t. m. je bilo prignanih 224 svinj; cene so bile sledeče: mladi prašiči: 5—6 trdnov stari komad 50 - 80 Din, 7—9 tednov 90—120, 3—4 mcsece 150 do 230, 5—7 mes. 350—400, 8—10 mes, 450—500, 1 leto 600—700; 1 kg žive teže 6—7,50, 1 kg mrtve teže 9—10, — Prodanih jc bilo 136 6vinj.
Borovnica
Vaje borovniške gasilske žnpe. Celokupna borovniška gasilska župa je v Borovnici v nedeljo popoldne priredila prizkušnjo, v koliki meri in kako bi bdo možno v slučaju večjega požara, ki je zanj sedaj ob pretežno hudi vročini in iz tega izvirajočem pomanjkanju vode nevarnost največja, v združeni medsebojni pomoči vso nevarnost, če že ne odvrniti, pa vsaj omejiti. Pod vodstvom župnega staroste, starega zaslužnega gasilskega delavca, g. Antona Drašlerja, so pri vajah sodelovala gasilna društva, tako z več motornimi kot ročnimi brizgalnami. Vaje same so pokazale, da je pomožna akcija te vrste sigurna.
Na tem mestu je več kot potrebna ugotovitev, da uživa gasilstvo vse premalo podpore, zlasti pri onih, ki bili prvi poklicani v to. Značilno je, da se v gasilskih vrstah za druge žrtvujejo večinoma taki, ki bi jim samim morebitni požar ne mogel povzročiti kdovekaj škode, nasprotno pa se premožnejši kar izogibajo večjih žrtev za gasilstvo, ne da bi pomislili, kaj je sila ognja in kaj pomoč, ki jo v nesreči prožijo požrtvovalni gasilci. Ce nobeno drugo društvo, je potem gasilsko edino, ki je do vsestranske podpore res upravičeno. Naj bi ljudje znali pravilno oceniti to delo in tudi v dejanjih to pokazali.
Zopet škrlatinka. Pred letom, v malo zgodnejšem času. kot je sedaj, je pri nas hudo razsajala škrlatinka. Bilo je tudi več smrtnih slučajev. Letos izgleda, da bo zopet kaj podobnega. Pred nekaj dnevi se je pojavilo zopet več slučajev škrla-tinke.
Običajni letni občni zbor podružnice kmetijske družbe v Borovnici, se je vršil v nedeljo dopoldne v šoli. Pri končnih volitvah je bil izvoljen nov odbor s predsednikom g. Ivanom Petričem na čelu, ki je prevzel posle od dosedanjega predsednika Franceta Suhadolnika.
Novo mesto
Mali Slatnik dobi šolo. Po zaslugi krajevnega šolskega sveta na Malem Slatniku, se je pričelo graditi v tej vasi, tik ob državni cesti, na parceli g. Mikca, novo šolsko poslopje. Krajevna potreba za postavitev šole v tej vasi je bila podana bolj kot marsikje, saj so morali hodili otroci odtod skoro eno uro daleč v šolo v Smihel. šolsko poslopje gradi zidarsko podjetje Vrhovnik Valentin. Stavba bo visokopritlična, dolga 28 m in zgrajena povsem najmoderneje z dvema vhodoma. Poleg poslopja bo tudi šolsko igrišče in telovadišče. V stavbi bodo stanovanja za učitelje in slugo. Stroški za gradnjo tega poslopja so preračunani na 542 tisoč 998.19 dinarjev.
Marenberg
^Maribor« na prireditvi Rdečega križa v Marenbergu. V nedeljo, dne 2. avgusta priredi Rdeči križ v Marenbergu veliko tombolo in nato ljudsko veselico, pri kateri nastopi tudi moški zbor »Maribora«. Iz prijaznosti sodeluje kot solist operni pevec g. Fr\an Neralič iz Maribora. Prav bo, če ta dan tudi Mariborčani napravijo izlet v lepi Marenberg in tako podpro narodno delo v dravski dolini.
Rane in kožne bolezni
razpokline. brazgotine srbež izpuščaie razjede od potu in vlage, volka od hoie zlasti pri otrocih, hraste, opekline in ozebline zdravi in po redni uporabi preprečute splošno znana Bartuličeva
ZDRAVILNA MAST,
ki io proizvaja in razpošilia stara. I 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv Marije, lekarnai Vlat-ko Bartulič Zagreb Jelačičev trg 20 — Cena škatljice 10 Din. — Dobi se v vsaki lekarni.
Ustanavljajoč ekspozture
Maribor, Ce\\e, Bled, Kranj, Novo mesto
iščemo reprezentativne in agilne zastopnike za prodajo manufakture na obroke. Agenture imajo prednost. Pismene ponudbe dostaviti na:
„Bradford"
tovarniška zaloga sukna, platna, pribora in prodajalna banovinske tkalnice preprog Drinske banovine
Ljubljana, Šelenburgova ul. 7. I.
Za zdrave in lepe zobe
negovalno sredstvo -— čisto, blago in izdatno, katero prodre v vse razmake, odstrani z zob nadležno rumeno plast, čisli in osveži usta a zobem daje biserni sijaj in belolo.
SAVON DENTIFRICE
X ESD I5I-075
mi S RAS M IC COMPANV LI M IT EO. LONDON. INGLANO, i
Naznanjamo pretužno vest, da je Vsemogočni poklical k sebi dne 25. t. m. 1 po kratki bolezni, prevideno s tolažili svete vere, našo preljubo mamico, gospo
Antonijo Podgoršek
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek 27. julija 1931 ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti na župnijsko pokopališče v Konjicah. Konjice, dne 25. julija 1931.
Žalujoči:
Alojz Podgoršek, soprog. Hčerke: Malči Podgoršek, učiteljica, Tončka por. Melanšek, Mimica por. Turk, zeta Jože Melanšck in Jože Turk,
vnukinja Vida Turk ter ostali sorodniki.
Brez posebnega obvestila.
Odda se v najem veleprodaja tobaka v £itiji
(Dravska banovina)
Dne 17. avgusta 1931 ob 11 dopoldne se bo vršila pri državnih monopolih v Beogradu druga ofertalna licitacija za oddajo pravice podzakupa veleprodaje tobaka v Litiji do konca zakupnega leta 1930 33.
Pogoji in podrobna pojasnila se dobe pri prodajnem oddelku uprave državnih monopolov v Beogradu in pri monopolskem inšpektorju v Zagrebu.
Iz pisarne uprave državnih monopolov
Pr. br. 22203 31 1.

Zahvala
Za tople izraze sočutja ob bridki izgubi našega sina, brata in svaka, gospoda
abs. ing.
Gabrijelčič Mirka
izrekamo vsem iskreno zahvalo, zlasti pa onim, ki so mu v težki bolezni lajšali trpljenje, mu poklonili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči rodbini
Gabrijelčič - Dr. Žvokelj.


Zahvala
Ob največji žalosti, ko smo izgubili najdražjega
Janka
smo prejeli toliko izrazov odkritosrčnega sožalja, da se ne moremo vsakemu posebej in primerno zahvaliti. Izguba je sicer nenadomestljiva, vendar nam je splošno sočutje vsaj nekoliko v uteho. Ne moremo pa. da se ne bi še posebej zahvalili gg. misijonarjem Ocepku, Čon-tali in Godinu, ki so nam takoj ob prvi strašni vesti in potem ves čas bili v tako veliko pomoč, dalje g. tovarniškemu ravnatelju Selini za skrb glede prevoza trupla iz Celja, gospodu učitelju Kokalju, ki nam je bil kakor desna roka v naših najtežjih urah. Bog povrni g. superiorju Flisu, ki nam je bil sam in z vsem osebjem Misijonišča tako naklonjen, ter družini Seničevi iz Domžal, ki nam je omogočila obisk Janka v Celju, dalje č. sestri prednici v celjski bolnišnici, kakor tudi vodstvu bolnišnice za skrb glede hitrega prevoza. Prav lepo se zahvaljujemo vsem, ki so našega Janka spremili k zadnjemu počitku, posebno preč. g. svetniku Grosu, ki je vodil pogreb, g. žtip-nemu upravitelju Klemenčiču in sploh vsej častiti duhovščini, vsem bogoslov-cem, ki so v lako velikem številu zadnjikrat obiskali svojega tovariša, govornikom ob odprtem grobu preč. g. Klemenčiču. Jankovima tovarišema g. Bleiju in g. Stražarju, mengeški godbi, Marijini družbi, šolskim otrokom s svojimi učitelji, usmiljenkam iz Mengša, darovate-Ijem številnih vencev in duhtečega cvetja. dekletom, ki so Janku tako lepo okrasila mrtvaški oder. vsem sosedom, vsem okoličanom in 4Dloh vsem, ki so nam kakorkoli izrazili sočutje. Bog povrni!
Družina Pirnatova.
Strokovna iola v salezijanskem zavodu na Rakovniku v Ljubljani
sprejema učence za krojaško, čevljarsko in mizarsko obrt. Šola ima pravico javnosti. Informacije pri vodstva sale-zij. zavodu na Rakovniku v Ljubljani
.M«	.2
— ~ 5
N
-o
o. m o
S1?	m
" "T T .
— N
a £ co _• * so
Si'-;:* §
® •■ rr a. .2? i .»Si
* 0 n -i I ?? » S
2 I = I"
1	I n — t
S 5 =
4f - - £ s 2 — ^
a	ci pJ
> ci	. v. i. ..
M	5 *
•-	. i
.5 2 c i = £
■i '' c S
2	o
-5 U «
•< 2 c ^
S
i . c. - = i;
c -J , -j>fi Jeo g * •*
*	n
« _ . > ai £CS c c „ >
SO£ 355 .-o. c
Otfrid v. Hanstein:
99
Strahotno potovanje m ?uno
Splezal je na prvi vrhunec, v skokih ilitel dnlje celo uro ter se ves čas oziral naokrog. Vzel je daljnogled, ki je imel leče nalašč za noč, in pregledoval okolico. Nikjer ničesar!
Preteklo je deset ur!
Kar naprej ga je nadlegovala misel: Drktor se je ponesrečil. In vselej se je zgrozil. Nekje leži in nihče mu ne pride pomagat! Nikdar več ga ne bo nazaj! In on je popolnoma sam, sam z bolnikom, sam in si še pomagati ne more! Kajti če bi turi i imel vse, kar potrebuje in če bi bil še Američan zdrav, bi niti ugotoviti nc mogla, kaj je vodik in kaj kisik, ne bi znala napolniti šob, ne bi mogla rakete voditi. Zeblo ga je kljub umetni koži, toda ta mraz je prihajal od znotraj!
Zopet je pogledal naokoli.
Nič!
Toda, ali ni tamle neka senca, nekdo prihaja!
Nič!
In vendar so njegovi prenapeti živci povsod videli postave. Možje so prihajali proti njemu, bili podobni Egonu pa se naenkrat vpričo njega razblinjali v meglo. Lezli so iz globin, ogromne postave, gobastih udov in orjaških glav. Prihajali so od vseli strani. Čeprav je vedel, da ne more ničesar slišati, je vendarle slišal glasove, ko so se pošasti porogljivo smejale. Vedno bolj ga je bilo groza, na dnu nekega žrela pa je opazil luč, ki je poprej ni bilo. Postajala je vedno večja. Stal je pokonci, pa začutil, kako so ae mu pošibila kolena.
Nevidne roke so razpahnile velike ploskve tam doli, gotovo so bila kovinasta pomična vrata, in čisto razločno je začul drdranje in rožljanje velikih strojev.
Nehote je stopil proti luči Ija dol in zagledal postave, postavice z velikimi, orjaškimi glavami. Prihajale so po stopnicah, ki so vodile na površje i/, velikih podzemeljskih prostorov.
Živa bilja! Prišli so k njemu, mehke, skoraj gobaste roke so se dotaknile njegovih, cvileči glasovi so mu rekli, naj ostane, čudil se je sam sebi, kako da jih razume, peljali so ga v podzemlje in mu sneli potapljaško čelado z ramen.
Dihal je lahko. Stopal je po stopnicah, sledil bitjem z utripajočim srcem, in zdelo se mu je, da se jim sploh ne bi mogel upirati. Prek raiil je ogromen prostor, kjer so vrti 1 i sve jn kolesa in dvigali železne roke silni stri ji takih orjiških oblik, kakršnih še nikoli ni videl. Nato je prišel v mogočno dvorano, kjer je vse blestelo v zlatu in draguljih. Bila je menda dvorana podzemeljske palače, kjer je sedela za mizo velika množica ljudi v mel kili valovitih oblekah različnih barv in obedovala. Vsi so imeli čezmerne glave in vijugaste tule.
Mesečani!
Srce mu je stiskala vedno hujša skrb.
Mesečani!
Kakšni strašni nestvori! Na nekakšnem odru pa mož, ki je videti prastar in ima največjo glavo.
Vse to sc mu je zdelo grozno, pa vendar še ne preveč tuje.
Iz množice sta se izvila dva vodnika in stopila h Korusu.
Vso dvorano je razsvetljevala modra luč, vendar pa so bili ljudje obenem zaviti v nekakšno sivo meglo.

Imeli so dolge, tanke, glistaste roke in noge in neverjetno velike glave. Mož, ki je sedel na vzvišenem prostoru, je i>a imel ude še bolj okrnele, za glavo pa kar orjaško oblo, iz katere je zrlo dvoje majhnih, bodečih oči. In te oči, ki so v malem povedale isto, kar silni možgani, so pogledovale vprašujoče, obenem pa se je oglasila nebeško lepa godba. Mož na prestolu je začel govoriti in govoril je z rahlim, piskajočim glasom. Naenkrat pa je postalo čisto svelto. megla je izginila in Korus je z grozo v očeh gledal, kako so se v dvorano plazile cele trume mesečanov in na ramah nosile raketo, njega pa so zopet zgrabile gobaste roke in ga vklenile v verige.
Korus je na vse grlo zakričal. Američan je mrtev ležal zleknjen na mrtvaškem odru, poleg njega je st: 1 Egon, tudi vklenjen, cvileči glasovi pa so govorili vedno glasneje in vse postave v dvorani so začele pretiti.
*
Egon se je opotekel in vstal, začutil, da se mu izmikajo tla, zdrsnil navzdol in se nekam zadel.
Ozrl se je in bi najrajši glasno zavriskal. Zdaj je vedel, kje se nahaja, spoznal je kraj: bil je pomol v globokem žrelu, kjer je pred dvema dnevoma našel sneg iz ogljikove kisline.
Začel je plezati navzgor, od tod naprej je pot dc rakete poznal.
*
Korus je bil še vedno v strašni dvorani. Grozna mesečna bitja so ga zagrinjala kakor pošastni valovi Dolga strojeva ročica se je spustila nanj. Vedel je, da ga bo stroj v naslednjem hipu raztreščil. Začutil je, kako so mu udarili na ramena njegovi železni kremplji in se je opotekel
Hil1!
ker je neprekoaljiv v trpežnosti, zato tudi najcenejši. — Zaloga:
LUDV. BARAGA - LJUBLJANA
Šelenburgova nI. 6 Telefon štev. 29-80
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 50Din.Najmanjii znesek 5 Din. Oglasi nad 9vrstic sc računajo višje. Za oglase stro-1 go trgovskega m reklamnega značaja vsaka vrstica20in.Najmanjši znesckiODi«. Pristojbina za iifro 2 Din.Vsak oglas treba plačali pri naročilu.Na_plsmena vprašanja odgovarjamo le,£e je priloze-l na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9.	-- I"
Učenko
poštenih krščanskih staršev, sprejmem v trgovino c mešanim blagom. Na-ilov v upravi »Slovenca« pod št. 8069.
Dekle
t starosti 14—16 let — lahko sirota — sprejme trgovska hiša na deželi v pomoč gospodinji. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8069.
Trgovina
t mešanim blagom sprejme zdravega vajenca s predpisano šolsko izobrazbo, poštenih staršev. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Zanesljiv« št. 8325.
Perfektno kuharico
samostojno, pridno in polteno, sprejmem za takoj ali september. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod it. 8342.
Zobozdravnik ■prejme mlado gospodično s primerno predizo-brazbo v svrho izvežba-nja kot instrumentarko. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Instrumen-tarka« št. 8307.
Šoier
ca avtotaksi, t kavcijo, sc takoj sprejme event. ie proda avto. Naslov v upravi pod št. 8235.
Vajenec
se sprejme za ključavničarsko obrt. - V. Lotrič, Tržaška cesta 11.
Postrežnica
za hišno in vrtno delo se sprejme za popoldanske ure. Vila Barborič, Domobranska cesta.
Vajenca
ca mesarsko obrt, s primerno iolsko izobrazbo, sprejmem. Prednost imajo kmečki sinovi. — Bernik Ivan, mesar, Jesenice.
Prodajalka
c dežele se tako| sprejme ▼ trgovino stekla; tudi cačetnica, ki bi pomagala v gospodinjstvu. Naslov v upravi »Slov.« Maribor.
Pet kamnosekov
dobrih, dva za granit, tri za mramor, takoj sprejme Vinko Čamernik v Celju. Pri dobri uporabi — delo trajno.
Vajenec
zdrav in močan, poštenih staršev, se sprejme za mesarsko in prekajeval-sko obrt. Oskrba v hiši. Franc Zalar, Ljubljana — Bežigrad.
14—17 letno dekle
pridno, pošteno, za lažje hišno delo, sprejme bolj-ia hiša na deželi. Uboge oziroma brez staršev imajo prednost. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Trajna služba« št. 8298.
Dekle
zdravo, pošteno, vajeno kuhanja in vseh hišnih del, se išče. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8315.
Dekle
zdravo, pošteno, vajeno gospodinjskih del, se išče za Ljubljano, če mogoče z gospodinjsko šolo — za takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pošteno dekle« št. 8316.
Išče se šivilja
za krojenje in šivanje moških srajc. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »100« št. 8356.
Vajenca
krepkega, iščem za pilar-«ko obrt. Hrana in stanovanje v hiši. — Pilarana Ivan Figar, Vo^ijakova 6, Liubljarfa.
Več soboslikarjev
išče Egidij Sušteršič, Kri-ževniška ulica 6.
Vajenca
za mizarstvo, najraje z dežele, sprejme takoj Srečko Zupan, Rožna ul. št. 35, Ljubljana.
Krojaški vajenec
se takoj sprejme. Event. tudi s hrano in stanovanjem. - Anton Lukančič, krojač, Stožice 100.
Vajenca
za pekovsko obrt sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Ferdinand Tušar. pek, Spod. Šiška, Medvedova ulica 30.
Dekle
ki zna kuhati, staro 25— 30 let, se sprejme takoj, Florijanska ulica štev. 16, Ljubljana.
Stalno službo
skladiščnika dobi, kdor posodi 30 do 40.0000 Din proti varstvu in obrestira. Odgovor na upravo »Slovenca« pod .NameSčenje'
Stalno službo
upravitelja materijala in skladiščnika dobi, kdor vloži v tehnično podjetje 50.000 do 60.000 Din proti vknjižbi. Oferto z navedbo predizobrazbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Nastop takoj«.
Dobra pletilja
zmožna tudi gospodinjstva, hrana in stanovanje r hiši — se takoj sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 8391.
Sprejmem deklico
siroto ali revnih staršev, Dolenjko ali Stajerko, šole prosto, znati mora računati. Obleko in vso oskrbo ima v hiii. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 8393.
Sprejmem
mlajšega mizarskega pomočnika, veščega pohištvenih del. — Mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18.
Knjigovodkinja
zmožna vseh pisarniških del, kakor tudi srbohrvaščine in nemščine — išče mesto. — Ponudbe pod »Vestna« na uprav'* Slovenca« št. 83m.
400 Din nagrade
in kompleten radioaparat dam onemu, ki mi preskrbi stalno službo: trgovskega sluge, skladiščnika, vratarja ali kaj stičnega. Sprejmem tudi delo v tovarni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8314.
25-Ieten mladenič
vajen domalega vseh hišnih in gospodarskih del, želi s koncem avgusta premenjati službo. Zanesljiv vsestransko. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8362.
Iščem službo
obratovodje električ. centrale ali kaj sliinega. — Imam 20 letno prakso pri vodnih, parnih in diese-lovih napravah. Izvežban sem tudi v administraciji. Odgovor na upravo »Slovenca« pod 17.
Služkinja
srednjih let, vajena vseh gospodinjskih del in boljše kuhe, želi premeniti službo v župnišče ali k manjši družini v Ljubljani. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8388.
Trgovska pomočnica
pridna, poštena, zanesljiva, išče mesta v trgovini z mešanim blagom na deželi. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Mlada dobra moč« št. 8392.
• 1 lilij.
Srebrne krone
staro zlato in srebro ku-puie RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana,
Uirskii ulica 36 vhod z Vidovdanske ceste pri gostdni Možina
Fotoaparat
10 X 15, s Zeiss Tessar-jem 1:4, 5, dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Fotoaparat« 8313.
Kupim auto
štiri- ali šestsedežni limu-sino, le v dobrem stanju. ! Zamenjam tudi z motornim kolesom s priklopni-co — Harley Davidson in i doplačam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8287.
Kompletno jedilnico
iz trdega lesa, rabljeno ali dobro ohranjeno, kupim. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8361.
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Liubhana - Selenburgova ulica 6. II. nadstr.
Zanimamo se
za star železen rezervoar 5000 do 10.000 litrov, lahko tudi do 15.000 litrov. Ponudbe na upravo pod »t. 8377.
Bukova drva
klana, prvovrstna, kupimo večjo množino. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8378.
Spalnica
(12 komadov), javorjeva, politirana, naprodaj. Jože Setina, Brod 13, St. Vid nad Ljubljano.
Pletilni stroj
št. 8 50, malo rabljen, za nizko ceno prodam. Kupcu preskrbim tudi tovarniško delo. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Dober zaslužek« št. 8295.
Dve breji kravi
dobri mlekarici naprodaj. Izidor Florjančič, Dravlje štev. 34.
Kompletna postelja
omara, umivalnik, miza, kuhinjska kredenca, miza, mala omarica, stenska ura električne svetilke itd. na prodaj. Pogačarjev trg 3, III. nadstr. Ogled od 9— 12 in od 3—6.
Dva štedilnika
z bakrenim kotlom, dvema pečicama, dobro ohranjena, in 2 okni na zno-tranjo in zunanjo zaporo, ceno naprodaj. Ogled v Rožni ulici 35, Ljubljana.
WmmmF
ALI POZNATE ENO m IN VEČBARVNI
M)

Poslovodja
tapetniški in sedlarski — se sprejme. Ponudbe z zahtevo plače na upravo »Slovenca« pod »Obrt« št. 8266.
HM
mm
llllllf
»fli, Rbflv
Akoželite dati v tis* Vaše Ilustracije, n.pr. razglednice, a>bume, prospekte in dr., odločite se za ba-krotlsK In zahtevajte od Jugoslovanske tiskarne v Lubljani pojasnila slede cen in izvršitve
BAKROM
TO NAJLEPiO TEHNIKO MODERNEGA ILUSTRA- 1 CIJSKEflA TISKAT OGI.EJT£ SI DOSEDANJE ŠTEVILKE »ILUSTRIRANEGA SLOVENCA" REVIJE ..ILUSTRACIJA" IN DR., KATERE JE TISKALA
JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI
■1
II
Šafar
28 let star, neoženjen, z dobrim priporočljivim iz-pričevalom, vešč vodstva v vseh kmetijskih panogah — želi po možnosti stalno službo kje v Sloveniji. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8309.
Boljša gospodična
išče mesto gospodinje, kuharice ali hišne. Gre tudi k otrokom, boljši rodbini, starejšemu gospodu ali starejši dami. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Samostojna in dobra gospodinja« št.
8344.
Dekle
z meščansko šolo, se želi izučiti v trgovini v mestu ali na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8284.
Francoska Slovenka
stara 18 let, vešča slovenščine, francoščine in nemščine, sedaj živeča še v Franciji, pošteno, kršč. dekle, vzgojena pri sestrah, dovršila je gospodinjsko in meščan, šolo, vešča glasovirja, želi priti v kak zavod ali v privatno družino kot vzgojiteljica ali učiteljica francoščine in nemščine. — Ponudbe na Družbo sv. Rafaela, Miklošičeva c. 24.
Izurjen organist
in pevovodja išče službo za nedelje in praznike v ljubljanski okolici. Naslov pod »Pintar«, poštno ležeče, Ljubljana.
1000 dinarjev
dam onemu, ki mi preskrbi stalno službo sedaj ali pozneje. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8396.
Učitelj, abiturijentka
išče začasno službo kot vzgojiteljica proti majhni plači. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8390.
Vsakovrstno
zlato
nounfe
do naivUiib cenab CERNE, luvelir Liubhana. Wolfov« ulica it 3.
Opravo
lično, četudi primitivno, obstoječo iz 4 postelj, 2 omar, 2 miz in 4 stolov, kupim. Naslov v upravi pod št. 8334.
Pisalna miza
malo rabljena, se kupi. Ponudbe pod št. 8331 na upravo »Slovenca«.
Kupi sc
stiskalnico za grozdje
Volno za modroce
zelo poceni prodaja Sega, Cankarjevo nabrežje 5/1.
Prodamo
Premog, drva, koks
prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik, Tržaška cesta itev. 16. Tel. 33-13
Avto
znamke Fiat 520, malo rabljen, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru.
Auto »Peugeot«
poltovorni, s kabino, v izredno dobrem stanju — naprodaj vsled zmanjšanja obrata za polovično ceno 14.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 8326.
Dirkalni voz
nov, poceni prodam. Kolodvorska 25, Ljubljana.
Oleandre
cvetice prodam. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Oleandri« št. 8386.
Damsko in moško kolo
poceni naprodaj pri »Fi-govcu« v garderobi.
Zaprt lesen voz
pripraven za prevažanje kruha, ima naprodaj Zavetišče sv. Jožefa v Ljubljani, Vidovdanska cesta št. 9. Zavod si ga je v isto svrho nabavil ter ga rabil samo enkrat. Zato je voz Se nov in dobro ohranjen. Cenienim interesentom je tu vsak čas na ogled.
Motorno kolo
2 dobra kamnoseka
Primorca, iščeta stalno . delo. Naslov v upravi pod L	it. 8384.
z zgornj. pritiskom, Spin- s prikolico, 500 cm1, 6 HV
del 9—10 cm, debel, pol	— naprodaj. V račun se lesen, železni stebri, koš vzame tudi lahko »Solo«
1—120 m širok. Ponudbe	stroj. A. Pepernik, Celje, na: Josip Zumer, Celje,
Glavni trg.
Strešnik bobrovec
Dobra krava
za pleme ceno naprodaj. Vprašati je pri g. J. Hol-star, kupim. Kolodvorska zinger, Maribor, Prešer-ulica 25, Ljubljana. '	nova 26.
Stanovanje
za upokojenca, I. nadstr. vile, obstoječe iz 5 sob, velike zaprte verande, kuhinje ter vseh pritiklin, vodovoda in vrta, se odda s I. okt. Do mesta in kolodvora 20 min. Auto-postaja pred hišo. Mesečna najemnina 400 Din.
C. Hertl, Konjice.
Stanovanja
po 1, 2 in 3 sobe se takoj oddajo v Novem Udmatu in Stožicah. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8237.
Stanovanje
z balkonom, 2 sob, kuhinje in pritiklin, takoj oddam mirni stranki. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 8343.
Opremljena soba
s posebnim vhodom, sredi mesta, se odda. Naslov v upravi »SI.« pod št. 8300.
Ena do dve dijakinji
se sprejmeta v vso oskrbo v boljšo privatno hišo, kjer se govori nemški ter je na razpolago klavir. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju.
Hrano
in stanovanje, brezplačno, dobi ženska v trgovski družini, katera posodi 3 do 5000 Din proti mesečnemu odplačevanju. Šiviljam priporočljivo, ker je velika in brezkonkurenč-na okolica. — Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru.
Dva dijaka
poitene družine, se sprejmeta na hrano in stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca«, Aleksandrova cesta 6, Maribor.
Gostilno ali trgovino
s trafiko, dobroidočo, na prometnem kraju, brai konkurence, z nekaj zemlje, kupim v mestu, kjer je gimnazija in železniška postaja. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 100.000 Din št. 8228.
Posestvo
1 y» orala, lepa zidana hiša, z gospodarskim poslopjem v trgu, električna luč, voda v kuhinji, primerno za rokodelca ali upokojenca, naprodaj ca Din 80.000. Naslov: Ignac Jevšenak, Trg Muta 56
ob Dravi.
Stanovanje
2 sob, kuhinje, kopalnice, s pritiklinami, v novi hiii, odda s 1. avgustom t. 1. Jež Mat. v Velikovskovi ulici ob Vodovodni cesti, nasproti gostilne pri Fr-tuni.
Stanovanje
dvosobno s pritiklinami, oddam s L avgustom t. 1. Vpraiati: Vodovodna 26.
Naprodaj mlin,
stanovanjska hiša in zemljišče, v najbolj prometnem kraju, kjer je vedno veliko za mletev; okolica prijazna. — Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod iifro »Prometen mlin« št. 8118.
Gostilno in mesarijo
dobro idočo, v okolici Maribora, s 7 orali posestva, prodam. Vpraiati v upravi »Slovenca« v Mariboru.
Gostilna
dobro idoča, trgovina i& trafika, 20 minut izven Maribora, 10 oralov zemlje, travniki, gozd, vse v najboljšem stanju, i električno razsvetljavo In vodovodom, skupaj prodam za 550 000 Din. — Jernej Očka, Tezno pri Mariboru it. 10.
Hiša
v Rožni dolini se takoj poceni proda. Naslov ▼ upravi »Slovenca« pod it. 8236.
Sobo
čedno opremljeno, za tri osebe, v Zgornji Siiki, za Kamnito mizo, Pod hribom St. 58, oddam.
Dve gospodični
sprejmem kot sostanovalki s 1. avgustom ali pozneje. Poljanska cesta 17.
Na hrano in stanovanje
sprejme večjo dijakinjo nemSka učiteljska vdova, stanujoča blizu vseh šol. Maribor, Krekova 14-3.
Stanovanje
dveh sob in pritiklin iiče boljši zakonski par za t. avgust. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod -Dober plačnik« št. 8381.
Stanovanje
večja soba, kuhinja in pritikline, s souporabo pralnice, se odda z avgustom. Predovičcva ul. 11, Moste.
Dve prazni sobi
oddam v I. nadstropju. -Ponudbe na upravo »SI.« pod »Sobe« št. 8385.
Stavbne nasvete
daje tehnični biro »Tchna« Ljubljana, Mestni trg 25/1
Naprodaj hiša
tik farne cerkve, pripravna za vsako obrt. Nežika Hojkar, Polhov gradeč 12.
Enonadstropna hiša
z gostilniškimi prostori, stanovanjem, 4 sobami za tujce, mesnico in drugim gospodarskim poslopjem, kakor podom, kletjo, hlevom za 40 glav živine, dalje zaraščenim sadnim vrtom preko 1 orala, travnikom za 5 voz krme, njivo za 10 mernikov po-setve, v najboljši legi, ter 2 zaraščenima gozdoma preko 6 oralov — ugodno naorodaj v St. Vidu na Dolenjskem. V hiii se vodi že preko 100 let gostilna ter preko 40 let mesarija in nekaj let trgovina. Natančna pojasnila, ceno in pogoje plačila poda Mihael Oma-hen, Višnja gora.
Hiša
v Mariboru, v najboljšem stanju, z dobro idočo gostilno in velikim vrtom,
. radi smrtnega slučaja v ; rodbini, naprodaj. - P«»-jasnila: Koroška cesta 79.
j Enodružinska hiša
s tremi sobami in pn-tiklinami, na solnčni legi ob državni cesti, oddalje-i na 25 minut od kolodvora, naprodaj. — Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju.
Lepo posestvo
v bližini Ljubljane, ca. 7 1 ha njive, travniki, gospo-j darska poslopja; posebno prikladno za letoviiče, 8 minut od nove tramvaj- lastno kopaliiče, 9 oprem-ske remize r Zg. Siiki. Ijenih sob, se proda. — Cena 25 Din za m'. Alojz VpraSanja in ponudbe na Arhar, elektropodjetje upravo .Slovenca' pod in. Celovika c. 80.	»A. B. l«U»vUče«.
Stanovanje
Podrožnikom cesta 1X.'30, se odda s 1. avgustom; kuhinja, soba in pritikline; je suho, zračno in zdravo.
Sobo
s štedilnikom v predsobi, oddam s 1. avgustom. — Podrožnik l/I.
Prodam parcele
534853232348894823232353
Hiša
visokopritlična — davka prosta, ob Dunajski cesti, Stožice 92 — naprodaj.
Hišo
dvostanovanjsko - proda Jernej Lampret, Dolgi most 88, Vič pri Ljubljani.
Hiša naprodaj
v bližini Ljubljane, pripravna za obrtnika ali upokojenca. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8363.
Hiša, hlev,
skedenj, kašča, šupa, majhen vrt, pripravno za kako obrt ali za letno biva-
Hiša z vrtom
2 sobi, kuhinja, klet, hlev
za 3 govedi, v lepem kraju ob glavni cesti, naprodaj za 30.000 Din. — Josip Kune, Blekova vas št. 21, p. Dolenji Logatec.
aaiEsaffiBDaBHHB
Ugodno naprodaj
15 minut oddaljeno od kolodvora Sv. Jurij ob j. ž. Hiša je v dobrem stanju, istotako tudi go-
lišče, naprodaj. Poizve se spodarsko poslopje. Zra-Tomačevo 25, Moste. | Ven se nahaja lep sado-
Informacija - Maribor nosnik, >n dve njivi, nakup, prodaja posestev, Nas,ov v P^ružnici »Slo-trgovin, gostiln itd. - Sta- ! venca« v Celju, novanjske, gradbene ioflCBBiDKCIBaBHB osebne zadeve. — Vpra- , šanja posojil, razdolžitev. j JltTffP®1!^ Posredovalnica »Marstan« ' , -j j) ) Maribor, Koroška c. 10. (Priložite 3 znamke.)
Parcela
500 m®, z leseno hišico, ' se proda za 30.000 Din. Ljubljana, Dunajska c. 36 Zirovnik Metod, Zgornja |Jugo-avto| Prva oblast. Šiška 185, poleg tovarne koncesijonirana Proso<?!i.
Čarman.	št 16 zastoni Pišite oonil
Ča niern i kova
šoierska šola
Trgovsko hišo I Gojko Pipenbacher
novo, enonadstropno, 10 koncesijon. šoferska šola. let davka prosto, poceni Ljubljana, Gosoosvetska prodam radi smrti. Naslov cesta št. 12. - Zahtevajte v oglasnem oddelku »Slo-	informacije.
venca« pod št. 8395. j -
Šoferska šola
Vešča inštruktorja
akademik m višješolec-
humanist poučujeta vse predmete. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Uspešen pouk«.
Zaslužek
150 do 300 din dnevno
zaslužijo oni, ki imajo mnogo poznanstval Za odgovor znamkol - Kos-mos, Ljubljana, pošt. predal 307.
Zastopniki
ki se bavijo z zavarovanjem, ali pa oni, ki so prodajali srečke naj se takoj javijo. Nudi se jim lahek in dober zaslužek. Ponudbe na poštni predal 4, Maribor.
Potnik
ki obiskuje specerije, ma-nufakture, dobi poleg se-riozen artikel. Kolekcija majhna, artikel zelo potreben, promet velik, zaslužek dober. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8324.
Trgovina
dobro vpeljana, s stanovanjem vred, se odda pod zelo ugodnimi pogoji 1. sept. v najem v Sv. Pavlu pri Preboldu. Natančnejše informacije pri F. Piki istotam.
Pletilne stroje
vseh številk, na enoln-p 'let. odplačevanjel -»Persson«, Ljubljana — Poštni predal 307.
Trgovino
z mešanim blagom, staro, že vpeljano, na prometnem prostoru bivše Štajerske ali kje drugje, z večjim prometom in z inventarjem, vzamem takoj ali pozneje v najem. Ponudbe je poslati na »Slovenca« pod »Prometni prostor« št. 8320.
oblastveno koncesijonirana, I. Gaberščik, bivši delovodja komisar za šoferske iz- podjetju. Sem samski, z pite, Ljubljana, Dunajska I večletno prakso, 28 let cesta 31. Prihodnji redni star. Ponudbe na upravo tečaj 1. avgusta.	»Slovenca« pod »Kovač
Stavbne parcele
lepa solnčna lega, ob Dunajski cesti — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8376.
Tri parcele
itavhlšča, v katastralni občini Moste, v velikosti
421, 414, 409 nr, po 35 Din	. . , ,
za ploskovni meter, ima	P''e v francoščini, mate- ša z elektriko in vodovo-
še naprodaj Zavetišče	matiki in latinščini - Na- dom v bližini Škofje Lo-
sv. Jožefa v Ljubljani, Vi-	slov v upravi -Slovenca« ke. Na željo tudi^ gospo-
dovdanska cesta štev. 9.	pod št 8389.
Parcele so ze'o pripravne__
ra enostanovanjske hiše	Za izp;te pripravl|a
V Mariboru
je galanterija, parfumeri-ja, papir, šolske potrebščine, nogavice, motvoz, vrvi itd. — najceneje pri Drago Rosina Vetrinjska ulica št. 26.
Voluharje, miši
in podgane zanesljivo pokonča »Pantiganin«. Zor, Dunajska cesta la/IV.
Entla^je
Nlivo	m po 1 Din. Predtisk in
vse vrste ročnega vezenja v obsegu dveh in pol ora- najceneje: Vezilja, Dunaj-lov, v bližini Sv. Križa,	ska cesta j a 4.
takoj oddam v najem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8391.
Kovačnico
vzamem v najem z orodjem ali pa grem tudi kot	.
h kakšnemu L®, a"t,1rano 23 ka™tao, ia
Abiturijent
pripravlja za ponovne iz-
___št. 8369. _
V najem se odda
takoj zračna, solnčna hi-
darsko poslopje s hlevom, ! vrtom in njivami. — Pripravno za vpokojenca. -Naslov v upravi »Slov.« I pod št. 8355.
črkoslikarje — podobarje, kamnoseke — knjigoveze
nudim
r vsaki množini po naj-n žjih dnevnih cenah.
A. Janežic
Ljublj? na
Florianska ulica 14
Kolesa
na 12 mesečna odplačila! »Tovarna koles«, Ljubljana, Poštni predal 307.
Mizarji, pozor!
Uporabljajte samo mrzel lim, ki je za furniranje in drugo limanje prvovrsten. Vzorec zastonj! Cena za kg 25 Din. — I. Turin, Ceije, Prešernova ulica 10/11.
Priporoča se
na najprometnejšem mestu v Mariboru se nahajajoča pisarna z velikimi prostori, prevzema vsakovrstne • transakcije: — Organizacijo, razpošiljanje, podružnico itd, Cenj. ponudbe na Poštni predal 4, Maribor.
Krušno
moke
in vse mlevske izdelkt vedno »veže dobile pri
A. & M. ZORMAN
I iubliana Stari tre št 32
PohiStvo
Lepe spalnice 2600 Din, omare 500 Din, postelje 250 Din, kuhinjske oprave 1100 Din, kuhinjske kredence 580 Din. Sprejema se vsakovrstna naročila in popravila po najnižjih cenah. Mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18.
Veliko izbiro okvir|ev za slike in svete podobe dobite t zalogi
M. Rauch, Celje
Prešernova ulica 4.
Kovčki
za potovanje, ročne torbice; aktovke, listnice, denarnice, nogometne žoge, nahrbtnike, športne pasove itd. nudi v največji izbiri, najnižji ceni, Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13.
e
pristen, naraven, na malo
in veliko prodaja lekarna I)r. G. PICCOLI, Ljubljana. Dunajska e. 6
Pekarna
in je tudi možno si zraven
pripraviti malo vrta. Dru-	iz vseh predmetov, poseb-
ga ugodnost je vodovodna	no tudi matematike, abi-
napeljava, ki je tudi že	turijentka držav, učitelji-
tzvršena, istotako je ugod-	šča iz učiteljske rodbine. 1 v Mariboru, dobro idoča,
na prilika za napeljavo	Uspeh gotov! Pisma pod se radi družinskih raz-
električne luči. Reflektan-	Resna in simpatična od- mer takoj odda v najem,
tje naj se oglase v za-	ličnjakinja« štev 8365 na Naslov v upravi »Sloven-
vodni pisarni.	upravo »Slovenca«. ca« Maribor.
Šivilje in krojači!
Naznanjam, da priredim 3. avg. 1931 tečaj za pri-krojevanje damskih in moških oblačil, ter sprejemam prijave do 1. avg. 1931. Krojni vzorci se izdelujejo točno po naročilu. Pojasnila daje Teodor Kune, lastnik konces. strok, prikrojcvalne šole, Ljubljana, Sv, Petra cesta št. 4/II. nadstr.
Najmodernejša oblika'1.
FRANC IAGER. Ičpe n:š!vo, LJUBLJANA, Sv. PelM fioSij) 29
Girandrana ktnstrukdla!
priporoča
svoje najmodernejše fotelje vseh vrsi, modroce, otomane, žimo, zložljive „ postelje patentne divane itd.
'rii, tor i rMtellnhia.
Zarad; nesreče inventura odprodaja
manufalHurnepa in konfekcijskega blaga po gl« boko znižanih cenah. — Se vl tidno priporoča
Marija Rogelj, Sv. Pel.a ceeta št. 26 Ljubljana
Nakup sadežev
posebnega sadja in sadežev iz vseh banovin za novo trgovino, razstavo in borzo, »Vegetarija«, Maribor. Ponudbe sprejema Marstan«, Maribor, Koroška cesta 10.
Hotel »Zlata krona«
Zagreb, Gajeva ulica 12, naznanja, da je z današnjim dnem znižal cene hotelskim sobam, in sicer stane soba z eno posteljo 30—50 Din, soba z dvema posteljama 60—70 Din z vso postrežbo vred.
Opekarna »Emona«
d. d., Ljubljana-Vič. Velika zaloga vsakovrstne opeke: zidak, votla opeka, oblikovna opeka za železobet. strope, strešniki: zarezni in bobrovci, drenažne cevi. Na zahtevo postavljeno na stavbi-šče ali na kolodvor. Cene izredno nizke, za kakovost blaga jamčimo. Razprodajo ima Ogrin Ivan, Gruberjevo nabrežje št. 8, Ljubljana, tel. 24-26, kateri daje vsa pojasnila.
Selitve
v Ljubljani, na deželo in obratno, prevoze vseh vsrt blaga Vam oskrbi z izurjenim osobjem po zmerni ceni .Brzopromet', avtoprevozniška družba, Miklošičeva cesta štev. 4, telefon 21-82.
Pohištvo
spalnice, češnjeve, bukove ter ostalo pohištvo nudi po izredno nizkih cenah Ivan Kuhar, mizarstvo, Vižmarje 69, Št. Vid nad Ljubljano.
Prst (humus)
za vrtove v vsaki množini dobavi gradbeno pod' jetje Anton Mavrič, Dunajska cesta št. 38 v Ljubljani.
Selitve
v Ljubljani, na deželo in obratno, prevoze vseh vrst blaga Vam oskrbi z izurjenim osobjem po zmerni ceni .Brzopromet', avtoprevozniška družba, Miklošičeva cesta štev. 4, telefon 21-82.
Osvald Dobcic-lfubljana
med Sttofijo *f. 15
priporoča svojo bogato zalogo galanteniskega, drobnega in modnega blaga po najnižjih cenah. — Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C
Na denelo!
in C. M. S. predmetov.
Na drobno!
H
s &
s
Tvrdha
ASenčar in sin
v Plutu
hupuje
lepo čiščeno pŠCnlCO hekto-litrske težine 77 kg do 2% ljubike
po Din 160
0 O
S
«
m
a
Ležalne stole
Puhasto perje
čisto čohano po 48 t)'t kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gosi* po 130 Din ke io čisti puh po 250 Din kfi RazpoSi-ham po poštnem oovzetiu L BROZOVIf - Zagreb llica 82 Kemična čistil niča peria
Brzojavne droge
bor, smreka in jelka, več tisoč komadov od 6 do 10 m dolžine, za sukce-sivno dobavo proti takojšnjemu plačilu, kupim. -Ponudbe na: Sv. Peter v Savinjski dolini, poštni predal št. 4.
»Javor«
postehne mreže, železne |csnB industrija v Logatcu zložljive postehe. otoma- jma ,voj ,oka| za pohj. nc; divane in tapetniške slv0 tudi v Ljubljani, v izdelke nudi naiceneie novi palači Vzajemne za-
močno blneo cene nizke
Modroce, otomane, divane-fotele in vse fopetniške iz, delke Vam nudi najsoli-dneje in najceneje
Itrnaoij Narobe,
tapetnik in dekorater LJUBLJANA, Gos|>osvet ska cesta 16 (pri Levu).
Modroce
RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave. žime. cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva.
Vreče
nakup in prodaja. Al. Grebene, Dunajska c. št. 36.
varovalnice
Rodiieliem dijakov privatnih in rednih! Dijakom srednjih šol!
Šola »Hajdukovič«, ki je angažirala samo strokovne profesorje, opozarja vse roditelje, katerih otroci so v šoli zamudili eno leto, bodisi da morajo ponavljati razred ali da so izgubili pravico za nadaljnje šolanje, da jih takoj vpišejo v to šolo, ki bo sigurno nadomestila izgubljena leta.
V šoli se nahaja penzionat pod strogim nadzorstvom profesorjev.
Cene zmerne, za revnejše znaten popust. Šola ima tudi dopisna predavanja za uradnike in druge, katerim ne dopušča delo, da bi zapustili svoje stanovanje.
Podrobna pojasnila daje in vpisuje vsak dan D. Popovič, Kajmak-čalanska (preje Ivkovičevaj ulica št. 58, Beograd VII. Telefon 882 (do Borovega parkaj.
Tvrdka A. VOLK
t tnhltana Re*ltera ««« ?« noHt nflterneie ... »r«lr Dirnično moko >n rtrrnrr ml*T*ke i?rlrlke
Zahtevajte ceniki Jabolka in hruške
prima, namizne, kilogram 4 Din franko kraj naročnika, po 25 kg razpošilja G. Drechsler, Tuzla — Bosna.
Tramte Anton
izdelovatelj harmonijev i. t. d., Medvode 63, se priporoča za vsakovrstna popravila klavirjev in cerkvenih orgelj. Harmonije prodajam tudi na obroke.
V Ljubljani
tam v Tivoli — se velik »ringelšpil« vrti — vsako nedeljo in praznik celi dan — pridi tja, kdor si veselju vdan.
P. n. občinstvu
vljudno sporočam, da izdelujem vsakovrstne lesene stopnice in druga mizarska dela po solidni ceni. Postrežba točna. — Josio Potočnik, mizarstvo Jernejeva cesta 19, Šiška.
Razpisujemo
nabavo 380 m" jamskega lesa. Pogoji in podatki za pogodbo se dobijo na dan 6. avg. t. 1. pod št. 3389-II. pri Direkciji drž. rudnika Zabukovca.
Tobačna tovarna
v Ljubljani odda brezplačno večjo količino za-sipnega materijala.
Ure popravlja
renovira — večletno jamstvo — Fran Korošec — urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 55, vhod Vidovdan-ska 1.
Mornarsko majice
od 9 Din naprej Vam nudi »LUNA«, Maribor, i Aleksandrova cesta 19 1 Poštna naročila točna.
Malinovec
nudi najceneje Brezalkoholna produkcija, Ljublja-I na, Kolodvorska 3.
| Posteljne mreže
' izdeluje najceneje samo Alojz Andlovic, Komen-skega ulica 34 (nasproti šole na Ledinil. Spreje-, majo se vsa popravila. I Takojšna postrežba.
direktno iz
Tovarne
oj.tov sMadiSra

\JieineU Ke rufd j
I Maribor it. 102-A
Naznanilo preselitve!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem preselil svojo mehanilno delavnico iz Kolodvorske ulice 27 na Sv. Petra cesto 47 ter se nadalje priporočam. Emil Iiloblaver, ipecijalni mehanik, Ljubljana.
KRASNE TLAKOVE
za cerkve, veže izdeluje in pokloda
Cementarna Gostinčar,
Pešata, poŠta Dol pri Ljubljani
Zahvala
Za takojšnje izplačilo pripadajoča podpora po smrti naše matere gospe Ivane Verbič izrekamo tem potom podpornemu društvu Ljudska Samopomoč v Mariboru najlepšo zahvalo in priporočamo to prekoristno društvo vsakomur najbolje.
Maribor, dne 24. julija 1931.
MAKS TN LEOPOLDINA BIZJAK.
NAZNANILO!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorila na Sv. Petra nasipu it. 65 v lastni hiM
vinotoč
Za obilen obisk se priporoča
JOSIPINA DOLNICAR.
Poslano!
Ker se razširjajo govorice, da ne obratujem več, opozarjam vsakogar, ki bi raznašal neresnične vesti, da ga bom zasledoval sod-nijsko. Obenem naznanjam cenj. občinstvu in čč. duhovščini, da izvršujem svojo optičarsko, pasarsko in zlatarsko obrt v nezmanjšanem obsegu v moderni delavnici, ter se za nadaljnja naročila priporočam. Edini zavod za po-nikljanje in splošno galvaniziranje vseh kovin v Celju. Naprava vseh predmetov v zlata srebru ali prosti kovini.
Konrnd Kager,
pasar, zlatar in optik, Celje, Gosposka ulica 10.
Poslano S
Z ozirom na »Poslano« g. V. Weixl-s, priob* čeno v št. 55. lista »Deutsche Zeitung« v Celju, Vas prosim za objavo naslednjih vrstic:
Na tendencijozno poročilo o poteku zadnjega občnega zbora Gremija trgovcev v Mariboru št. 43. navedenega lista, tičoče se tudi mene, sem bil primoran vposlati redakciji »Deutsche Zeitung« stvaren popravek, na katerega je g. Weixl smatral za potrebno reagirati z zgoraj omenjenim »Poslano«.
Ko trdi g. Weixl, da so obdolžitve v revizijskem poročilu bile ovržene in da sem v svojem popravku ponavljal že ovržene obdolžitve, mi je nerazumljivo, zakaj g. Weixl to samo zatrjuje in zakaj še do danes radi teh baje ovrženih obdol-žitev ni vložil niti proti meni, niti proti ostalim članom revizijske komisije obtožbe.
Ugotavljam, da vsebuje »Poslano« g. Weixl-a netočnosti oziroma očitne neresnice, to je, da zatrjuje v tem »Poslano« deloma zavestne neresnice, deloma take, katere bi pri primerni pazljivosti moral snoznati za neresnice.
Odklanjam časopisno polemiko in zato na iz vajanja in deloma popolnoma neresnične trditve g. Weixl-a podrobneje ne reagiram; veselilo bi me pa, če bi mi dal potom vložitve tožbe priliko, pred sodiščem zadevo obravnavati in razčistiti oz. dokazati svoje trditve.
Tnkol» Perhnvec.
Tudi letos »o na prvem mesln francoska kolesa
Prvovrstni izdelek in materijal. Najlažji tek.
Cene brei konkurenco! VIKTOR BOH IN KC • LJUBLJANi Dunajska cesta 21 Ceniki brezplačno I
Ob 100 letnici pesnikovega rojstva dobi za 30 Din iz monumentalne izdaje
FRANA LEVSTIKA: ZBRANO DELO
Uredil dr. Anton Slodnjak
III. zvezek: Pripovedni spisi
v polno platno vezano
kdor je naročnik
zbirke domačih pisateljev
V	tej zbirki izidejo namreč štiri knjige na leto za skupno ceno Din 120— ALI DIN 10 — NA MESEC!
V	tekočem letniku sta izšli doslej poleg Levstika III še dve knjigi: Ivan Pregelj: »Magister Anton" in „Idile in groteske". Jeseni izide še: Narte Velikonja: „Otroci". Novele. — Novi naročniki na to zbirko se še sprejemajo tudi za tekoči letnik, vendar morajo plačati zapadle obroke od decembra 1930 do dne pristopa. Te obroke smejo porazdeliti na še nedospele obroke, tako da bo vseletni znesek poplačan dne 30. novembra 1931. Zbirka se bo v prihodnjih letih nadaljevala
Priporočamo takisto po skrajno nizkih cenah tudi ostale zbirke Jugoslovanske knjigarne: LEPOSLOVNO KNJIŽNICO, LJUDSKO KNJIŽNICO, ZBIRKO MLADINSKIH SPISOV ter KOSMOS. - Podrobni prospekti na vprašanje brezplačno! Največje ugodnosti pri plačevanju ter naročanju drugih knjig iz založbe Jugoslovanske knjigarne
Opozarjamo na:
NAČRT MESTA LJUBLJANE
izdelala mestna geometra M. Cerne in M. Tomšič. —-Merilo 1:10.000, z natančnim seznamom vseh ulic, trgov, javnih poslopij itd, zbral Janko N. Jeglič. - Cena: Načrt s seznamom Din 20'—, nalepljen na karton Din 35'—, nalepljen na platno s palicami za na steno Din 55'—
Tik pred izidom sta knjigi:
Johan Bojer:
Izseljenci
(v Leposlovni knjižnici)
LewisWallace:
Ben Hur II. del
(v Ljudski knjižnici)
V začetku avgusta objavimo PROGRAM ZA VSEH PET KNJIŽNIH ZBIRK ZA LETO 1931 32! Priložen bo »Slovencu". — Že letošnji program je bil predmet vsestranskega občudovanja in so imele vse knjige ogromen uspeh. Upamo, da bo program, ki smo ga sestavili za drugi letnik, PRAVA SENZACIJA za vse ljubitelje knjig
Jugoslovanska knjigarna - Ljubljana
Prvovrstna kolesa
G ritzner"
dobile samo pri tvrdhi J OS* PctcltttCf LfuMfOnO, ker ie ona edtM zastopnik navedenih lovaren za Slovenijo.
Prvovrstna prava
Adter"
Najboljša kvalilelal	Nizke cene I
kolesa izdelek sloveče tovarne avtomobilov in koles „Adlerwerke" iz Erankfurta in
99
Poceni in dobro
kupite ure, zlatnino in srebr-nino pri svetovnoznani tvrdki
H. SUITNER
LJUBLJANA 2
Prešernova ulica št. 4
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije.
Velika zaloga ur z znamkami Glashiitte, J W.C. Schaffhausen, Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Axo itd. Zahtevaite veliki ilustr. cenik zastonj in poštnine prosto od
H. SUTTNER. LJUBLJANA 2
SOLIDNO BLACK)!
NIZKE CENE!
Modro ce, o tomane,
divane, totele, >Couch< zole, mreže in vse tapetniške izdelke dobite najceneje pri
Ignacij Narobe,
(ajpetnik in dekorater, Ljubljana, Gosposvetska cesta 16 (pri Levu). Točna postrežba.
Samo kdor v miru izbira — dobro kupi!
Originalne angleške ,,Listei*" - m o t or j e, mlatilnice, stiskalnice za grozdje in sadje, kotle za Žganjekuho, črpalke za vodo in gnojnico, pluge in brane, VSe poljedelske stroje in drugo železnino, kupite ugodno v stari domači trgovini z železnino in poljedelskimi stroji
Fl*« Stupica, Ljubljana, Gosposvetska c. 1

i no.i
Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmelijske stroje in orodja, umetna gnojila,
cement, premog itd.
Prvovrstna mofta iz m ina forgacs, BaCfea Topola,
fc stalno na zalogi.
Najvarnejše in najboljše naloiite denar pri
I P
v Celin
rog. radr. i nonm. zav. t Celju, v novi lastn palači na oglu Kralja l'e-tra c. in Vodnikove ul.
Stan;e branil vlog nad
Din 100, G0.000. Obrest-n i mera najugodnejša. Za hran tne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 500 i članov posestnikov z vsem svojim premoženjem
l'!>8"j'l<i na vknjižbo, poroštvo ler zastavo pod najugodnejšimi pogoji
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici v Celju ne plačaio nobenega rentneba davka
Ako morate iz trgovine v trgovino, da si ogledate blaeo, se boste v stiski in naglici odločili morda za nekaj, radi česar se boste pozneje ke-sali;
ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA.!
Tu imate čas, da pregledate in precenite vzorce kos za kosom, nikdo Vas ne bo prigovarjal za nekaj, kar ne odgovarja Vašemu oiiu-su. ZAHTEVAJTE NAŠO KOLEKCIJO
GRADI,A IN DRUGEGA ZA SPODNJE Hi ACE in dobili jo boste v par dneh, seveda brezplačno in brezobvezno.
Potem sedita in izberite ono kar najbolj odgovarja Vašemu okusu.
Ker nabavljamo blago direktno iz tovarne in ga prodajamo naravnost Vam odpadeio razne provizije; Vi kupite torej boljše blago za manj denarja.
ie pol stoletja streže-mo zadovoljnim odjemal-
Kis za vlaganje Špirit za vlaganje
Jakob Perhavec, Maribor, Gosposka ul. 9. Tel. 25 80
Zvonoivarna
IV
X zlato kolajno odlikovana
Zvonoglas
(Dravska banovina.)
ti
v Mariboru,
Priporoča se za livan e in prelivanje bronastih cerkvenih zvonov, po danes najnižji konkurenčni ceni in to proti večletnemu odplačilu brez vsake kapare ter z večletnim jamstvom za dober materijal, glas m harmonične intonaci e
zvonov velike in male količine.
Največja trg. in odpremna tvrdka
■" 2agteb.
4ko še nimate našega glavnega kataloga zahtevajte
% a. Čez nekaj dni ga boste imeli v rokah brezplačno.
Opozarjamo na .Mali o
v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsak' prilik !
Najnoveiši
„SACHS"-motorji
Din495 ,»*—
dvokoesa, otro-ki vozički, šivalni stroji, nosaniezni deli pueumatika. Ceniki franku. Najnižje cene.
..TRIBUNA" F. B. L.
Ljubljana. Karlovska cesta št. 4.
TVOR NI CA KtM.m 0l3.bar1 lakov^IHHtl* inCTIIUUEM
PRVOVRSTNI MATE
Prodajalna i
DUNAJSKA CESTA 14
noleg trgovine Schneider & Verovšek
Priporoča se prvi slovenski zavod
Vzajemna zavarovalnica
Linblfana
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti
PODRUŽNICE: Celje. Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Rtarčevičev trg b, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI.puka 22, Beograd, Poincareova 2
L. K\kus - Liubliana
priporoča svojo r-alogo ležnikov Rolnčnikov in sprehajalnih palii Popravil« točno in »nlidno
ludi po 50 kg bate, vedno na razpolago. — Zahtevajte nor.ee in ceniki — TOVARNA VATE, Maribor Dravska ulica 15.
Trgovski lokal
ob prometni cesti, s prostornimi skladiščem in stanovanjem, se takoj odda. Ponudbe pod >Nova j ljubljanska naselbina 500« na oglasni oddelek »Slovenca«.
Ivan Pakiž, Uubljana, Pred škofijo 15
Zaloga neprekosljivih švicarskih žepnih ur: .Schatlhausen'. ,0mes>a', Tissot'. ,Doxa', Corlebert'. .Junghans' .Lanuen-dorf Velika zbira: brilianti. /.apestnice. uhani, verižice, prstani, obeski, doze za svaljčice, poročni prstani Električne stenske ure budilke vseh vrst,srebrno jedilno orodje, krstna in birmanska darila Konkurenčne cene. tudi na obroke.
Uradnik«, trgovci, rokodelci in ostali!
Ako Vam je potreben kak mzred gimnnzi!e, za spre-membo svoje službe, morete v kratkem času, ne ua bi zapustili svoje mesto, potom dopisovanja s šolo „HAJDUKOVIČ" položiti toliko razredov kolikor Vam je potrebnih. — Podrobna pojasnila daje in vpisuje vsak dan D. Popov 16. Kajmakča-lanska (preje Ivkovičeva) ul. št. 58, Beograd VII Telefon 882. (do Borovega parka).

ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA i
TELEFON STEV. 2057. 2471). 297<J
BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA	D. D. V LJUBLJANI (MIKLOŠIČEVA CESTA IO>
m	m*.*	PODRUŽNICE: Bled, Novi Sad, Kranj, Šlbenlk, » .. , .	.	nnA nnn.
Vloge nad Din 500.000.000~ Marlbor,KoievleiCelle,sombor.oiakovo.sPm. KaP,tal In nad Din 16,000.000-Izvršuje vse bančne posle najkulantneje
Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseli tržiščih v tuzemstvu in inozemstvu
/H Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ce«.
Izdajatelj: Ivan kako*««.
TIrednik: Dr. Aloizii Kuhar.