211. številka. Ljubljana, četrtek 17. septembra. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poitl prejeman, za avetro-oflerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 eold ta Četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr Za pošiljanje na dom aa računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za Četrt lota. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelja na ljudskih šolah tn za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti projeman za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiri-stopne potit-vrste G kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo posipati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. administrativne reči, je v „Narodni tiska"niu v Tavčarjevi hiši.
Dolenjska železnica, i.
Trgovinska in obrtnijska zbornica kranjska je imela petek 11. t. d■., kakor smo obznanili, sejo. Odprl jo je predsednik gosp. V. G. Zupan ob petih popoludne sledečim nagovorom: „Povabil sem vas, spoštovani gospodje, denes k izredni seji, ker je jako važna deželna zadeva na dnevnem redu: namreč zadeva dolenjske železnice kot stavbe za obubožane, po elementarnih nevihtah unesrećene rojake.
„ Uže poprej je vsled sklepa, ki ga je trgovinska zbornica enoglasno storila, pisarnica na skupno ces. kr. ministerstvo poslala obširno poročilo motivov glede stavb, ki naj bi se v polajšanje revščine vnesrečenih Dolenjcev pričele.
„Ker je pa zopet 12. in 13.V), m. v več krajih na Dolenjskem toča neizrečeno škodo naredila, ki znaša nad pol milijona, terja tudi od nas na novo dolžnost, da se zopet obrnemo na slavno vlado, tikoma zidanja dolenjske železnice kot stavbe za olajšanje revščine. Predno pak dotične pozitivne predloge stavim, dovolim si denes pač iz mnogih razlogov poprej nekaj kratkih pojasnjenj. — Ko je slavno c. kr. trgovinsko ministerstvo pod nj. ekscelencijo baronom \VlUlerstorfom na tukajšnjo trgovinsko in obrrnijsko zbornico stavilo terjanje, naj naznači one železniške črte, ki bi se imele naprvo dovršiti, je kranjska trgovinska in obrtnijska zbornica predložila več črt, ki naj bi se urno izdelale, in sicer: mej Št. Petrom in Reko, mej Ljubljano in Beljakom, mej Beljakom in Fran-zensfeste, mej Ljubljano pa Karlovcem, mej Karlovcem pa Siskom, mej Karlovcem pa Reko.
Kantorčica.
Iioman s pogorakega zakotja.
(Češko spisala Karlina Svetla;  poslovenil Franjo T o m š i č.) (Daljo.)
„Kaj se pa godi," ustraši se gospodarica „morda Euefa boleha?"
,.Nij bolna in je bolna, kakor se to baŠ hoče."
„Torcj jej je res slabo?"
„ltes, pa bilo bi jej kmalu boljši, ko bi imeli ljudje kaj vesti."
Dedček je izgevoril ta stavek tako krepko ter na gospodarico pogledal, da je začela slutiti, kaj ga je sem prignalo. A vendar ga vsa nedolžna vpraša :
„Kako to mislite, dedček?"
„Kaj še zdaj nijste uganili?"
„Ne; ne vem, kaj hočete s svojimi besedami."
„Naša komora je imela takrat osobito zvezanje scverozapada z jugom in jugovsbo-dom pred očmi, oziroma na jadransko in Črno morje, kar se je mej drugim v spomenici trgovinske zbornice izrekoma naglašalo.
„Gospoda! Veseli me, da imam vendar enkrat priložnot, da konstatiram, da je bivši državni kancelar Beust, ki je kakor znano, tudi za gorenjsko deželico v parlamentu prvo besedo govoril, meni ob svojem času, kot dovitelju neke deputacije določno izrekel, da mu je bilo jasno izdelana spomenica trgovinsko zbornice povod, potegati se toplo za te črte, ker je čisto resnično, ako se trdi, da, ako bodo turške železnice dovršene, bode potem iz Londona v Konstan-tinopel najkrajša pot čez Kranjsko. Torej menim da tudi potreba 'zapoveduje dolenjsko železnico."
Iz tega, in iz zadnjič omenjenih sprejetih nasvetov, bralci razvidijo, da se kranjska trgovinska zbornica, posebno pa njen načelnik V. C. Supan, neutrudno poteguje za to železnico, ki bi naši slovenski deželi v narodno gospodarstvenem oziru neizmerno koristila. Kaj pa je še za to storil poslanec Dežman, katerega korteši so pri zadnji vo-litvi Dolenjcem za gotovo obetali, da le on bode železnico pridobil, in je bil Dežman res le vsled tega voljen? Nič.
O vprašanji te železnice in o njeni splošni važnosti,  te dni še govorimo.
Deželni zbori.
Deželni zbor kranjski. (I. seja 15. Hept.)   Ob 11. uri odpre deželni glavar dr. vitez Kaltenegger z nemškim govorom deželni zbor.   On pravi, da
„Poslušajte tedaj. Jaz imam vnučico in vi imate sina, in ta jej je segel v srce, predno ga je videla, kar ste le vi kriva, ker ste neprenehoma o njem govorila. Zdaj pa, ko se je proti moji volji zopet po vašem zadolženji z njiiu seznanila, nema razen njega nič v mislih ter vzdihuje, ker sem jej shode z njim skazil; res se bojim, da bi mi čisto ne zvenela. Gotovo bi se pa zopet takoj spametila, saj jo razumna deklica in ve, kaj more, in kaj ne more biti, ko bi se z njim nič ne sešla. Pa vi jej tega nečetc privoščiti in jo zopet k sebi vabite. Jenik mi je včeraj sporočil, kar ste mi ukazala."
Dedček je v obrazu ves gorel ko je sosedo obdolževal; a ona je ostala čisto mirna.
„Druzega nemate nič več na srci ? vprašala ga je posmehljivo.
„Mislim, da je tega dovolj," reče dedček razžaljen.
„Hvala bogu, da nemate nič druzega j
vsa dežela veselo pozdravlja, da se je zbral prvi avtonomni organ naše dežele, kateri bode imel priliko uresničiti mnogo želj in zahtevanj prebivalstva. Posebno deželni odbor je vesel, da je zopet v zvezi z deželnim zborom. Deželni odbor se je trudil ustreči vsem željam deželnega zbora. Potem navaja raznovrstne predloge, katere bode deželni odbor zboru predložil, mej drugimi popravo deželne šolske postave, občinske postave, postave o glavnih občinah itd. Deželni glavar izraža upanje, da ga bode deželni zbor pri njegovem delu podpiral. — V slovenskem jeziku nadaljevaje reče, da blagost, korist in sreča domovine bode gotovo vse poslance navduševala k složnemu delovanju.
K vladnemu zastopniku, dvornemu svetniku Widmannn obrnen reče, da prosi za podporo od strani vlade. Potem se spominja nmrlega deželnega predsednika grofa Aleksandra Auersperga in zbor s trikratnim slava- in „hoch"-kl;cem na cesarja začne zborovanje.
Vladni zastopnik dvorni svetnik Wid-inauii pozdravlja samo v nemškem jeziku deželni zbtr, in obeta, da bode v službi Nj. Veličanstva cesarja vse storil, kar je v njegovi moči na korist dežele.
Potem priporoča vladne predloge, zarad varstva divjačine, in predlogo zarad uravnavanja deželno-zemljiškega zaklada in poljskega varstva.
Deželni poslanec pl. Schrcv stori potem obligatno obljubo.
Poslancu g. Braune-juse dovoli 14dnevni odpust, poslancu g. Jugovicu odpust za 3 tedne.
Za uredovatelja se izvolita dr. Poklukar in vitez Zavinšek.
Za veritikatorja pak : Dežman in dr. Costa.
jaz sem res mislila ko ste tako slovesno začeli, da se je prigodila morda kakšna nesreča."
„Ali bi ne biia to nesreča, ko bi se moja Euefa v vašega doktorja na dobro zaljubila?" zakriči dedček jezno.
„.Jaz v tem nobene nesreče ne vidim," pomuza gospodarica malomarno.
„Da nč?" zavzame se starec neverujoč svojim ušesom ; „ali, to ni j mogoče! Vi le tako govorite, da bi me potolažili. Da bi to ne bila nesreča, ko bi si ga naljubila in on jo zaničeval?"
„Io zakaj zaničeval?"
Dedček je jel debelo gledati.
„Kaj nij vaša Eaefa pridna, dobrega vedenja, redna, modra, vtipua in zraven ne baš grda? V Otikovih očeh res nijsem videla nikakoršnega zaničevanja, ko je pri zarekovanji na njo pogledoval; prej kaj čisto druzega, ravno nasprotnega..."
„Tem gorše, selka", reče dedček ; „tem
Deželni glavar naznanja, da 9« bode po predlogu deželnega odbora volilo v prihodnji seji več odsekov.
Potem se seja sklene. Prihodnja seja j« ▼ sredo ob 10. ari zjutraj. Na dnevnem reda je volitev raznih odborov in prvo branje predlog deželnega odbora.
Politični razgled.
notranje dežele.
V Ljubljani 16. septempra.
Cesar je v Litomericah nagovoril pri dvorskem obeda 8. t. m. škofa Vahala; škof je, vrnivši še, obznanil svojim kanonikom, da dahovenstva nij treba misliti, da se kon-fesijonalne postave ne bodo strogo izvrševale, da je cesar naglašal nemogočost vsake koncesije prav energično in da je nazadnje rekel: Tudi cerkev se mora postavi podvreči.
Miiafločehi so motivirali svoj vstop x obširnim spomeničnim spisom, ki ga bodo izdali. — Po brezvspešnem izročevanji adres do cesarja, sklepa „Nation", da nij „poravnanja" nikjer, nego v parlamenta iskati, in da morajo tudi Čehi začeti računati s faktorjem, kakor so Nemci, — vstopiti v državni zbor.
Rusinski katoliški duhovniki, 190 na številu so imeli shod, na katerem so sklenili konfesijonalne postave izpolnovati in spoštovati.
Pasivna politika je tudi na južnem Tirotsketn mej Italijani tak sad rodila, kakor drugod, to je, stranki sami, ki se je je posluževala neizmerno škodovala. Italijani bodo pustili pasivnost in šli v deželni zbor tirolski, katerega se dozdaj nijso udeleževali. V ti »li J<* drž»i<\
Proti onim, ki so Haztaine pomogli iz ječe uiti, se je 14. t. m. začela preiskava.
nInternacij onalci" imajo te dni v tiruselju svojo shod, katerega se jako malo udov udeležuje. Tudi vse drago kaže, da internacijonalna socijaliBtična zveza na svoji moči pojemlje.
O španiskih zadevah prinaša vladna nemška „Nordd. Allg. Ztg.u aradno poročilo o dogodku pri Guetarii, katero potrjuje, da so Karlisti nalašč streljali na nemške 1 adi je, vsled česar je tudi nemški komandant dal 15 strelov izpustiti, ki so Karliste prepodili. Nemški uradni list primerja ta karlistični napad kot v eno vrsten z napadom ropamke Čete na mirne potnike. — Princ Alfonz astu-rijski, eden pretendentov za španjski prestol, je prišel 14. t. m. v Berlin.
Iz Etonclonc* se poroča: Kakor „Standard" piše postaje zopet šlezvigsko vprašanje resno. Danska vlada pripravlja proteste in „represalije".
gorše. Ako tudi ona njemu dopade, bode jo plašil in ko on od tod odide, ostane deklica z goljufanim srcem in potem se gotovo zgodi, česar se bojim. Vi ne veste, kako mehkega občutja je ona ; ali jaz se še dobro spominjam, kaj mi je po svojih staršev smrti počela."
„ Kaj mora oditi sam? — je- li ne more s Boboj vzeti?" Dedček ostrmi.
„Kaj me tako osupneno gledate, dedček, kakor bi bila bog ve kaj neslišanega izrekla ?u posraehne se Mrakotova znova nanj prav srčno ; „mislim, da bi moj Otik ne bil najslabši ženin za vašo Euefo. Ali morda veste za njo boljšega?"
„Le nikar me tako-le ne jeziti; saj so to, kar pravite, nemožae reči."
„Zakaj bi bile to nemožne reči, da bi se ta dva človeka vzela, ako se imata res rada?"
..Nijuta  niti  enega stanu,  niti enako
Dopisi.
iS Trsta 15. sept [Isv. dop.J Naš namestnik je uže začel svoje delovanje. Kakor se Sati, briga se res za vsako stvar, in zato ga lahoni in Lahi uže nekako neradi gledajo in tudi „Cittadino", organ italjaui aimov je uie nekaterekrati napihnil te proti njemu. A Pino neče biti orodje Lahov in onih prenapetežev, kateri bi radi namestnike a la Heimet imeli, da bi jadrali po zdanji cesti v laško luko. Prejšnji namestniki so zakrivili v Trstu veliko krivico ne le nam Slovanom nego tudi vladi so škodovali toliko, da ima zdaj Pino jako težek posel, ako hoče reči v red spraviti in postavam veljavo dobiti. Naše italijansko mestno starešinstvo ima velik greben ; ono se še vedno smatra kot edino vladujoče in gospodujoče v Trsta, di-ktatorno svetovalstvo, sklicuje ne na „histo-rično" pravo, katero pa ima toliko lukenj kot rešeto. Starešinstvo to je razen nekaterih konservativcev in okoličanov zgolo ultra -laško ali lahonsko ter to pri vsaki priliki v zboru kaže, omenjaje da jih le malo milj daljave loči od obljubljene dežele, to je narejene a „nedovršene" Italije.
Jezi uže mestno starešinstvo ta malost, da je Pino tako hitro zapazil nepostavni grb na novem municipalnem placa, namreč, samo tržaški grb z izpuščenim cesarskim. To je bilo od namestništva zavrneno in mestni očetje so morali grb izsekati in napraviti nova. Ti gospodje laški ne morajo lehko trpeti v svojem grba tudi rumencčrne barve. Proti namestnikovi naredbi je uže tudi „Cittadino" rohnil, a zastonj. Kakor se vidi bode novi namestnik postopal strogo in ne pustil, da bi mu kedo drugi krmil njegovo ladijo; prav tako, postavno in pravično, potem se bode nam Slovanom morda menj bati na steno pritiskanja, kakor je namestnik Mo-ring z nami pustil Lahonom delati. Delegacija municipija je sklenila v svoji zadnji seji novi volilni red, o katerem sem uže enkrat poročal. Bil bi za okolico jako nevaren, če se potrdi, gotovo ne bi imeli zastopnika v državnem zboru po tem novem redu. Uredništvo „Slov. Nar." je naredilo opazko pri omenjenem dopisu. A proti njej naj rečem sledeče v pojasnilo, da je stvar takole: Mestno starešinstvo tržaško hoče okolico, katera je sedaj volila s četrtim razredom
vednostna, niti ene izreje: on je bogatinec, učenjak, velik gospod; ona sprosta deklica, neučena, uboga. Ne, to ne gre, mej možem in mej ženo mora biti enakost."
„Ljubi moj dedček," preseka mu besedo Mrakotova, zdaj čisto odvažno; „vi ste mož moder in izkušen; to veste kako vas rada poslušam in se dajem od vas poduče-vati. Ali v tem obziru sem vendar le izku-šenejša od vas. Žalibog, da me je ta izkušenost drago stala. To, kar si vi mislite, pri zakonskih nič ne velja ; druge enakosti mej njima nij potreba, nego da se imata oba enako rada. Ako je to v redu, potem se vse ostalo samo od sebe podit in uredi. Poglejte na me; bila sem pokojnemu povsod enaka, imela sva enako premoženje, ime enako dobro, bila sva enako lepa, in vzela sva se v enaki starosti; on nij bil za posvetni hrup, jaz tudi ne, on je bil dober gospodar, jaz dobra gospodinja; bog nama je dal krasnega otroka, pa vendar nijsva ni
mestnim, tako razkosati, da bi celo okolico podteknila mej vse volilne razrede mesta, namreč velike posestnike mej I. razred itd. Na ta način bi se okolici vzela ie ta zadnja pravica, ■ katero so Slovenci sedaj ukupno svoje zastopnike volili, zdaj pa bi bili mestnim volilcem le neusmiljeno v majoriziranje in potlačeoje prepuščeni. Okoličanski poslanci se ve da in tudi pravična desnica se bodo temo močno v obran postavili, ko pride stvar pred cel zbor. A kruta večina, smatra za svojo nalogo okoličane do dobrega pogoltniti; pričakuje se za ta večer, ko bode o tem debatiralo in sklepalo jako burne seje. Pričakovati je tudi, da ako konservativna desnica svoj plan izvršiti hoče, neke Sadne katastrofe. Tudi vlada bode tu morala pokazati, ali ima še kaj pravičnosti za nas Slovence.
Iz ormu&keara okraja 14.
sept. \Izvir, dop.] Veselje je za rodoljuba opazovati, kako napreduje naš narod mej Muro in Dravo na spodnjem Stajerji, kako se zavedajo naši bratje svoje dolžnosti, ki jih kliče na borišče za svoj obstanek in svojo srečo, saj so tukajšnja tla pristopna narodni stvari, samo treba je pogumnega vodnika, ki bi nas navduševal za narodno stvar, da ne bi bilo vse tako mlačno, da bi tudi svobodomiselne misli prodrle v kri narodovo. Naš narod je le treba podučiti, in on pride do zrelega mišljenja. Mili rojaki dan je napočil, sovražnik napredka in narodnosti še stoji pred vrati, da bi vas rad vlovil v okove vazalstva, torej ne prenehajte od dela.
Lepo se je popeti na vinski breg Holm, ki je izolovan od sosednjih bregov, od koder si lehko razgledaš južna krasna polja, kako so lepo so obdelana. Drava vali valove po tem bogatem polji in jih nosi me-brate Hrvate, a na severni strani pozdravlja te zopet žitonosno polje, a malo dalje pri, kimavajo ti vinske gore, ki nam rodijo krepostno ljutomersko vino. Kako se ti prijazno smejejo, ker bodo naplačale kmetu njegov trud in skrb, a tebe krepile, da bo veselje. Tukajšnji prebjvalci se uže veselijo misleč: zemlja pije, mesec pije, drevo pije tudi mi bodemo pili letos vinBko kapljo. Žitno polje obrodilo je zadosti; turšice bode mnogo, posebno  kraj  Drave.   Nij  treba mi niti spo-
enega srečnega trenotka skupaj preživela, ker je bila najina ljubezen različna. Ženska se s časom vendar v svojo osodo uda, ali mož se ne uda nikoli, ako ne dobi one, katero baš hoče; do smrti to na njem gloda, da nij mogel zadostiti svojemu srcu in je moral le pamet ali starše poslušati. Na smrtni postelji moža, kateri nij prenehal tožiti po drugej, prisegla sem, da svojega sina ne bodem sama k ničemur silila, nego da mu hočem svetovati, naj ne poBluša druzega, nego svoje srce. Naj si izvoli nevesto čisto po svoji misli, ne glede niti na premoženje niti na stan — le da bode poštena in da ga bode rada imsla, kakor on njo. Vi pravite, da ima Euefa Otika rada, vprašam vas še enkrat, more li dobiti pridnejšo nevesto od nje?"
Dedček je bil, od toga kar je slišal, tako omamljen, da nij vedel, kaj bi odgovoril.
„Povedati moram, da je tega uže precej dolgo, kar mi prihaja na misel, da bi vaša
minjati, da je kulturno stanje sploh v povoljnom razvoji.
NaS narod , prebivajoč mej Muro in Dravo je jako delaven in priden sploh v vsakem oziru. Njegova delavnost vidi se jasno na lepo obdelanih vinogradih in polji. Vse je v reda. Narod je delaven, kot bn-cele: ko obdela svojo čemijo in doma opravi svoj posel, ide dalje k svojim sosedom v Medjimur je in na Hrvatsko. Od rane pomladi pa do pozne jeseni romajo krepki dečki in brdke deklice iz naše dežele na Hrvatsko, gdcr si iščejo dela, da bi si kaj prislužili, da bi lože preživeli zimo. Varaždinski meščan pita samo za slovenske težake, a za Zagorca se ni ne zmeni, le Micike so njemn dobre težakiuje; saj je uže prepričan, da delajo Štajerci najlepše in naipridneje. Lepo je torej od naših Slovencev, da najprej doma opravijo svoje delo, po tem pa še idejo pomagat svojim sosedom, ki jih dobro plačujejo. In naše Slovenke, kako lepo pojejo po varaždinskih ulicah, ko se iz polja vračajo v mesto, da se kerubinski glasi razlegajo od zida do zida; in za tega del so še bolje priljubljene. Vse to je lepo in hvale vredno ali žalostno, ker je Varaždin dosti veliko mesto, gder je večkrat polno vojakov, ki širijo demoralizacijo mej naše ženske, da se vračajo v svojo domovino z drugimi čut-stvi. Tudi svobodno trdimo, da varaždinska polja ne bi bila obdelana, ako ne bi zahajali naši ljudje iz spodnjega Štajerja vbo iz ljutomerskega okraja njih obdelovat. Naši siromaki in tudi premožneji potujejo še dalje v Slavonijo in Krajino. Posebno krepki dečki se naorožajo s čepovi, in idejo mlatit, da bi si prislužili zrnja v raznih krajih. Po tem si ga pripeljejo domov, nekaj si ga pustijo za živež, a drugo razprodajo, da si nakupijo obleke. V Krajino uže zdaj ne idejo radi, ker so se tam zadruge razdelile, tako da zdaj naši fantje menj dela dobivajo. Ali naj nikdo ne misli, da je pri nas malo tacih težakov. Izmej delavcev zahajajo mlatiči najdalje na jug. Vredno je spomena, da pripovedujejo, kako se kje ljudje hranijo dobro ali hudo. Najboljša jedila dobivajo pač doma, potem pa v Granici, a jako slabo v Medji-murju, kjer so ženske slabe gospodinje; ljudstvo sploh demoralizirano. Vidi se tudi jasno, da bi se iz takega zaroda še dalo nekaj večega napraviti v vsakem oziru, če
vnučka mojemu sinu pristovala. Res je, da nema niti njegove vzgoje aniti izobraženosti; ali kako ga raznme, kako mu je dobra, kako ga povzdiguje! Saj ste tako ali tako zapazili, kako je vselej z njim potegnila ; še ko ga nij poznala, nijsem smela o njem ničesa reči, kar jej nij dopalo — takoj mi je popravila, takoj me pokarala za to. Olik nij hudoben človek; ne, on je občutljivega srca. Pa kakor pravim, navlekel se je v Pragi sveta, on je v njem povsod doma, kakor sem uže dostikrat pravila, ker ga nij mati odgojila. Upam pa dozdaj trdno, da to, kar mu manjka, popravi razumna žena in ga celega preobrne. Kdo pa za to bolje pri-stuje, nego Enefa? katera druga ve, kakor ona, kaj je prava modrost, katera se lc z bogom spravlja in nikoli z ljudmi ? Ali nijsem hotela nič reči, nič dražiti in se v nič mešati; saj sem vam uže povedala zakaj."
„Za njo to nij, niti zanj," majal je dedček sumljivo z glavo. „Sama pravite, da
ga ravno tlači z ene strani Nemec, s druge Madjar, a samo na tretji strani ima prijaznega soseda brata Hrvata.
(Konec prih.)
Iz %Ksrrtat»u '-i. sept. [Isv. dop.] Sabor je v zadnjih svojih sednicah sprejel osnovo o tiskovnem zakonu in o pogojnem odpustu kažnikov. Osnova o tiskovem zakonu nij preveč liberalna. „Obzor" sam priznava da ne preobijuje preveč liberalnega duha v njej, magjaronska „Drau" pa pravi, da je še hujši nego je bil Bachov tiskovni zakon. Res je, da bode tudi po novem zakonu se morala vlada za posebno dozvolo prositi za vsak novi časopis, za da je za politične časopise kavcija na 4000 gld. dosta visoko postavljena ; vendar pa smo zadovoljni in veseli novega tiskovnega zakona, posebno če pomislimo na vse tisto preganjanje, katero je naše časopisje pod Rauchom in Va-kanovičem na temelji Bachovega tiskovnega zakona pretrpeti moralo,katero je za prihodnje celo nemogoče. Po novem tiskovnem zakonu bodo v tiskovnih pravdah porotniki s odi li] in uže v tej edinej ustanovi je toliko liberalizma in napredka za nas, da moremo celo zadovoljni biti. Poročevalec dr. Posilovič je rekel, da naj ima naš narod toliko svobode, kolikor je njegovo kulturno stanje prenesti in prebaviti more. Razbrzdana tiskovna svoboda more v onej meri škoditi, v katerej more zmerna tiskovna, svoboda, prilagođena kulturnemu narodnemu stanju, koristiti. — Prva prihodnja saborska sednica bode stoprv v soboto. Do tega dne bo namreč zakono-dalni odbor zakonsko osnovo o kaznenem postopanji dogotovil, ki pride sedaj prva pred sabor. Zakonska osnova o preustrojstvu deželne uprave leži pa sedaj pri ogerskem ministerstvu. Prvi banov doglavnik Jovan Živkovič je bil zavoljo te toliko važne osnove sam v Pešti, ter je baje ogersko ministerstvo celo zanjo pridobil. Vprašanje glede velikih županov, katere zakonska osnova odpravlja, je baje tako rešeno, da je obema ustreženo: ogerskej hiši velikašev s tem, da bodo v njej naši veliki župani tudi v prihodnje zastopani, našej deželni upravi pa s tem, da jih ne bode morala plačevati. Način po katerem se bo to doseglo, pa še nij znan. Od preustrojstva deželne uprave je tudi naš proračun za prihodnje leto odvisen, kajti poleg namerjavane   nove  uprave,   bode proračun
smrdi po svetu. Ali jej ne bode v tem svetu, katerega se je navzel, prostost in nizki rod očital?"
„ Kakšnega rodu je pa on?" Nij tudi on iz vasi kakor Enefa ? V tem obzira si pač ne sme ničesa očitati. In kar se tiče njene prostosti, mislim, da bode v Pragi kmalu dohitela, kar jej in Če jej res kaj manjka; ali meni se zdi, da se bodo tam mogle ženske od nje učiti, nijso nič posebnega, kakor vem od Otika. Potem pa, saj Enefa nij videti kakor kmetska ; in kmetskega obnašanja tudi aema, pri vas  ga še nij nikoli nihče imel."
Dedček zopet obmolči; nij se dalo temu, kar je pravila, nič ometati — govorila je denes kakor same bukve.
„Pustite torej, dedćek, prosim vas, naj se ta reč sama izteče," nadaljuje gospodarica. „Da ga ima ona rada, to ste vi izkusili in da je on njej naklonjen, to sem zopet jaz opazila. Celi čas, kar je nijste sem pustili, hodil  je kakor  izgubljena ovca; nič,
celo drugačno lice dobil. — Kakor znano, izjavil je naš nadbiskup Mihalovič v general-ne j razpravi o novem šolskem zakonu na kratko, da je on proti zakonu. Pametnejše bi pa bil storil, če niti k generalnej debati prišel ne bil, kakor ga tudi k glasovanji nij bilo. Govori se tudi, da je dobil neposredno iz Rima iz jezuvitske propagande nalog, da se ima proti novemu šolskemu zakonu javno izjaviti. Rimu nepokoren biti ima se pa za greh proti svet. duhu. Iz tega enega slučaja se vidi, da nemajo naši škofje prav nobene samostalnosti več ter da v rimokatoliškej cerkvi ne vlada več papež, nego jezuvitski general Beks. Vse posvetno duhovništvo mora denes tako plesati kakor jezuvitje godejo, ker ti smatrajo ves rimoka-toliški svet za svoj misijon.
Domače stvari.
— (Program l. občnega zbora slovensko štajerskih učiteljev) v Mariboru. 20. t. m. ob. 7. zvečer je predzbo-rovanje. Pb 9. uri 21. t. m. je glavno zborovanje. Ob 1. nri skupni obed 80 kr. za osobo. Ob 3. popoludne izlet k vinorejski šoli. Ob 8« zvečer je učiteljska „beseda* (koncert) 22. od 8 — 10. ure je pohod mariborskih šol ob 10. drugo glavno zborovanje in ob 1. uri izlet k izgledni šoli v Rodvanj. Zborovalo se bode v Wiesthalcr-jevi dvorani (Hotel zur Stadt Wien). Za stanovanja po nižji ceni je preskrbljeno.
— (V „Soči") beremo sledeče: Iz Trsta se nam piše 8. sept: Te dni sem bil v Ljubljani, kjer so mi v moje veliko čudenje in Rtrmenje pripovedovali, da pisatelj tistih čez vso mero surovih in strupenih Člankov, katere „Novice" nekaj časa sem s podpisom „Rem-šeniški" ali v obliki dopisov „Izmed gora" prinašajo in iz katerih se bere prav osobno sovraštvo dr. Vošnjaka, Stritarja in drnzih za slovenski narod in njegovo pro-sveto zaslužnih mož, nij nihče drugi kakor tist glasoviti socijalni demokrat, ki je pred par leti tukaj pri nas se svojim prijateljem Mohorčičem „Primorca" uredoval ter v omenjenem listu vse ljubljanske prvake v peklenskem žveplji žgal in vse mračnjake na gorečem petroleji pekel. Zdaj se je pa ta značajni vrli mož iz socijalnega demokrata prenienil v konservativnega klerikalca. Da
prav nič nij bilo z njim početi. Kaj je počel ! Škoda da ga nij^te videli; na nikogar se nij ozrl, nikomur odgovoril, ob vsacega se je zadel. Kdor se mu nij s poti ognil, z vratami je loputal, da je bilo groza, cele noči sem ga slišala nad soboj po sobi se sprehajočega. Dolgo sem ga pustila trapati in mislila sem si „to ti je prav, saj si itak divji dovolj; le ukroti se mnlo!" Ali ko je šla jed z mize kakor na mizo, tu sem vedela, da mu gre uže do živega in da se ga moram usmiliti; zato sem vam rekla da bi vendar zopet enkrat Enefo k nam pustili. Mislim, da se je vanjo zaljubil takoj ko jo je prvič srečal, in zdi se mi zelo, da se je nalašč bolnega delal, le da bi prišla in mu zarekovala."
..S ij sem vedel, da mu nij nič bilo in daje le pamet iz njo spravljal!" vsklikne dedček vesel, da je vsaj nekaj uganil. (Daljo prih.)
bi pa njegovo zabavljanje več izdalo, je pred kratkim tudi celo knjigo „conjastih" poesij naklepal, ki so pri Hlazniku v Ljubljani na ■vitlo priflie in v katerih slovensko liberalno stranko grdi. Zdaj pa za ta duhoviti izdelek avojega uma ▼ „Oglasniku" v prilogi „Nu\ . im • tako nesramno reklamo dela, kakor kak dunajski Feittelea et Jeitdes za svoje skažene fabrikate. To se mora vsakemu poštenemu Človeku studiti! In mož, ki je še pred dvema letoma v „Slov. Narodu" s polnim imenom podpisane feljtone priobče-val, je oni dau na vso sapo novomeškim frančiškanom v „Novicah" slavo pel. Pravijo, da je tudi tisti pamtlet, katerega je kat. pol. društvo „Slovenija" podnaslovom aMla-doslovenci in državni zbor," pretekli teden „Kovicam" in „Slovencu" priložilo, in v katerem se kolosalna neumnost in preti-ranost druži z velikansko surovostjo, duševni produkt tega poštenjaka. Ljubljanskim klerikalcem mora pa uže hudo iti za nohte, če so v svojo brambo začeli najemati take — „hader.. .pe!"
Kazne vesti.
* (Udje avstr. ekspedicije na severni pol), ki se zdaj slave od vsega sveta so po večini Slavttnt, zlasti matrozi: Antun Večerino, Antun Zatković, Lavro Ma-rolo, Petar Falešič (vsi iz Meke); Anton Za-nimovič iz Hvara, Antun Koterinić iz Malega Lusina, Vinko Palmić iz Lovrane, Jurij Stigli u iz Lukarice, Antun Lukinović iz Pu-židča pri Braču, Jakob Sušio in Franjo Letiš iz Voloske. Vsi ti so čisti Slovani, ki so na ladiji tudi mej no boj vedno slovansko govorili, kakor je Payer uže sept. 1. 1872 iz ladije „Tegethoff-* v „N. fr. Pr.u poročal. Razen teh imenovanih je bil tudi umrli mašinu t Kriscb (Križ), iz PaČlevič na Morav-akem, Čeh ; dalje je lejtnant Broš rojen Čeh.; zdravnik dr. Kepeš rojen Magjar, „boots-manu Petar Lušina dalmatinski Hrvat, Payer in Orel sta avstrijska Nemca, Weyprecht je rojen Hes a v Trstu udomačen. Torej so bile razne narodnosti zastopane pri ekspediciji teh hrabrih mož, a primorski naši slovanski bratje najbolj.
* (Cesar) je prišel, ko se je po Pragi vozil na malostranskem predmestji do Radeč-kove statuve. Naenkrat se razsvetli vsa sta-tuva. Cesar vstane, se odkrije, ter prikloni. Tisočero in tisočero „at žije!" se je zaslišalo, in pozdravljaja nij hotel biti konec.
*(Hrvatsk veteran Napoleo na I.) Prvega dne tega meseca je v Jablancn v
otočackem kotaru nmrl penzijonirani teldve-belj Nikola Baričevič, star 84 let. Na prvo se je bojeval pod zastavami velikega Napoleona I. v Dalmaciji. Potim je bil v vojni šoli v Foutenaibleau na Francoskem, se je bil zanj pri Moskvi, pri Lipsku in pri Waterlou. Živel je dalje nego žena iu vsi njegovi po-ženjeni otr< ci.
* (Ustrelil) sc je centralni kasir Kari -Ludvikove železnice Alojzij Buncel v soboto. Bil je znan pri vseh, s katerimi je občeval, kot pošten človek, in ko se je po smrti njegovi kasa preiskala, se je našlo vse v najlepšem redu. Uzrok bo ne more izvedeti. Nesrečnež je imel mater pri sebi ter je bil neoženjen. Bil je jud, in je zaradi tega še čudnejša ta žalostna dogodba, ker se je Buncel vstrelil na dan vćlikega judovskega praznika.
* (C e la d r u ž i n a o s t r u pe na.) V nedeljo se je v Smihovskcm namestji v Pragi v hiši gozdarske družine Blum igral žalosten prizor. Ko so namreč obedovali, je začelo vse strašno peči v želodcu, potem so ven metali, ter ob vso moč prišli. Ko je mestni zdravnik dr. Taborskv prišel, je bila nže vsa družiua ob zavest. Takoj je slutil, da je nekdo družino zastrupil. Takoj je rabil protisredstva. Rešil je res lGletno hčer in 1.*»letnega sina, a pri očetu in materi je bil ves trud, da bi se oživila, zastonj. Preiskovanje jedij jo pokazalo, da so bile zastru-pene; kako je strup va-nje prišel, bode pokazalo sodnijsko preiskavanje.
* (M u h a u m o r i 1 a. < Pretekli teden je v Libuhilu na Češkem knez Švarcenbergovega gozdarskega kontrolorja muha pičila. Uže črez nekoliko ur mu je roka močno otekla, da je moral zdravnika poklicati. A nič nij pomagalo, vedno je bil slabši, ter je štiri dni  pozneje mej strašnimi bolečinami umrl.
Tržim poročila.
Z Dunaja 12. sept. Cene ne padajo več tako, a uzrok temu nij morebiti to, da bi bili kupovalci bolj pripravljeni jemati blago, nego le, ker so lastniki blago jako tiščali. Judovski prazniki so bili uzrok, da je bilo na sadni borzi malo obiskovalcev in da je bil promet omejen. — Pšenice seje jedva 20.000 čolnih centov prodalo. Dobivala se je za 10 do 15 kr. ceneje od preteklega tedna. Plačevali so najcenejšo po 5 gld. 35 kr., najboljšo pa po 5 gld. 75 kr. do 6 gld. Rež se je za 10 kr. ceneje ponujala, pa se nij so tudi tako ne dosta zmenili zanjo. Plačevali so jo po 3 gl. 90 kr. do 4 gld. 50 kr. Ječmen, lepo blago, se je dobro držal, a slabši je zopet za 10 kr. padel. Prodalo se ga je 8000 vaganov po 3 gl. 20 kr. do 3 gl. 65 kr.   Koruzi se
cena nij spremenila in se je je malo prodalo. Ovsa so tudi malo iskali in so se cene za 10 do  15 kr. znižale. Mrkantilno
blago se je plačevalo po 4 gl. 50 kr. Moka nij imela trdne cene.
Fonlano.
Vnem bolnim moč in zdravje brez lek* in brez stroškov po izvrstni
Eevalesciere in Barry
Nobena bolezen ne more izvrstnej Kevalesciere du Barry zoperstaviti so in odstrani taista brez leka in brez stroškov vse bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pijačah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dufi-nj;iku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprabavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, inedlico in blje-vanje tudi ob času nošecosti, Bcalno silo, otožnost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenjih, ki so vsem lekom zo-prstavljala se:
Spričevalo št. 57.942.
Gleinach, 14. julija 1873% Vašej Kevalesciere imam razen Bogo. v mojih strašnih boleznih v želodci in čutnicah življenje zahvaliti. Janez Godec,
provizor fare Gleinach, pošta Pod goro pri Celovci. Spričevalo s t. 62.914.
Weskau, 14. septembra 1868. Ker sem dolga leta za kronično bolezen zlate žile, na jetrah in zapor vsakovrstne zdravniške pomoči brez uspeha rabil, sem pribežal v svoji obup-nosti k Vašej Kevalesciere. No morem bo ljubemu Bogu in Vam dovolj zahvaliti za dragi dar narave, kateri je za-me velika dobrota bil.
Franc S t e i n m a n. T cenej si  kot lnoito, prihrani Bovaloboiere pri -»drasčonih in yri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila.
V plehaBtih pusicab po pol funta 1 gold. 50 kr., L funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Kevalesciore-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — RevaleBciero-Chooolatee v praha in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tu 4 gold. 50 kr., v prahu ta 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 3ti gold.
— Prodaje: Barry du Birrv & Gomp. na Da* a»|l, W»lJIIa«bKMse it 8, v LJublJaul Ed. M u hr, v Cl»d«l bratje Oberanzmev r, v Hua-bruku Dieohtl & Frank, v Celoval F. Birn-bacher, v Lonci Ludvig Mfiller, v Mariboru F. Koletnik & M. Morič, v Meranu J. B. Stookhauien, kakor v vseh mestih pri dobiih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Tr&ne cene
v Ljubljani IG. septembra t. L Pienica 5 gl. 20 kr.; — rez 3 gl. 40 kr.; — ječmen 2 gld. 80 kr.; — oves 2 gl. — kr.; — ajda 4 gl. — kr.; — proaO 3 gl. 10 kr.j — koruza — gl.
— kr.; — krompir 2 gl. — kr.; — fižol 7 gl. 50 kr.
— masla funt — gl. 64 kr.; — mast — gl. 50 kr.i
— špoh frišen — gl. 42 kr.; — špeh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 2-,',, kr.; — mleka bokal 10 kr;. govedine funt 30 kr.; — teletine funt 28 kr.; — svinjsko meso, funt 32 kr.; — sena cent 1 gld. 25 kr.; — alauio cent — gl. 75 kr.; — drva trda 6 gld. 70 kr.; — mehka 4 gl. 80 kr.
jTllJCl.
15. septembra:
Pri Slonu: Sclirodor" iz Dunaja. — Krcninger iz Karlovca. — Lavrončie iz Vrhpolja. — Eizuncopi iz Gradca, —Knarlih iz Litije. Ivanuš iz Metliko. — Muk iz Zobolsberga. — Kopriva iz Zagorja. — Sch\vefgt>r, vitez Sohinerling iz Dunaja. — Widei kelnn c. kr. oberst iz Gorico.
Pri .ll.illči: Km iz Magdehurga — Fajdiga iz Trst;*. — pl. Eranroih iz Ponovioa. — Pooatell, Mesca iz Benetck. — Kotel, Bartiuiii iz Kočevja. — Sulcr, Sina, VVolkensberg, Hoim iz Dunaja. — Klana iz Gradca.
Pri Zamorci: SeSok iz Bistrico. — Poličck iz Primorja. — Bajec iz Bele peči. — Tognan \t. Dunaja. — Ainvič, Jeran, Metelka iz Zagreba. — Ka-tušič iz Belovara.
Pri carju »v.: Peršak trgovce, se siuoui, iz Maribora.
Pri bav. dvoru i Arko iz Kočevja.
Dunajska borza 16. septembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   71 gld. 25 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   74   „ 70 „
1860 drž. posojilo.....110   B — „
Akcije narodne banke   .   .     998   „ — „
Kreditne akcijo    ....     248   n 25 „
London........109   „ 80
Napol.......... 8 „ 79 „
Srebro....... ... 103    „ 90
C. kr. državna gimnazija
47  Stt acftjt.
S 1. oktobrom se bode v novi, v vsem terjatvam novejšega časa primerno zidani in previđeni realni gimnaziji v Kočevji nže III. razred odprl. Za prijazen sprejem in skrbljivo vzgojo učencev je najboljše preskrbljeno, razen tega je za starše in varbe še ozira vredno, da je življenje po ceni, kraj zdrav in lega mesta prijetna, kakor nemški jezik prebivalstva. Dalje, da učenci, ki so IV. razred realnega gimnazija absol-virali z dobrim vspehom, morejo v zgornjo giujnaz.jo in v zgornjo realko precej vzeti biti in svoje studije nadaljevati
Mestna občina Kočevje.
(259—2) Itiaiiiit-. župan.
Razglas.
Jemljemo si čast si. občinstvu in našim kupčijskim prijateljem naznaniti, da smo dozdaj pri banki „Sloveniji" usluženemu nadzorniku gosp.
Franjo Virku
zastop naše banke za Kranjsko in južno M Štajersko
TI izročili, in da smo njega v smislu naših pravil pooblastili jQ vaake viHte zavarovalne kupčije za nas sklepati. Jj V Trstu, 11. sept. 1874.
Glavni zastop zavarovalne banke „SLAVIJF.
it &
Fr. And. Plesche.
(262—1)
Izdateij m za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".