17. AVGUSTA 1956 — STEV. 33 3 STRAN Nikar še domov, lovarišica ! »V takšne skrbne roke bi pa vedno riala svojega otroka,« mi je rekla so- geda vile Olge v Kranjski gori, kjer letujejo celjski otroci. Tudi jaz sem imela priliko večkrat obiskati to kolo- nijo, ki jo je upravljala tov. Ema Rav- tarjeva s tovarišico Ivo iz Štor. Na celjski postaji sta bili nemalo razočarani, Ico so jima starši izročali v varstvo svo- je otroke in kar vrstoma pripominjali: «.pazite na mojega Branka, preveč je jjiv, pravi škrat."-« »Pazite na mojo Mar- janco, v svoji preživahnosti vedno rada katero zagode-«. »Imejte potrpljenja z mojim Mihcem, pretepaške narave je in hudo jezav-«. Tako sta tovarišici Ema in Iva s težkim srcem spravili 24 šolskih otrok, najrazličnejše starosti v vlak, ki jih je peljal proti Kranjski gori. Precej ju je skrbelo, kako bosta »ukrotili« to neu- gnano mladež. Pa je kar šlo. Upravnica Ema mi je pripovedovala, da resne pri- pombe staršev niso bile neumestne in da je bilo treba res mnogo truda, da sta si pridobili otroško zaupanje in iskrenost. Na sprehodih sta si vsak dan izbrali drugega otroka, »težko vzgojlji- vega-« in se vso pot pogovarjali z njim. Tako sta brez zaušnic dosegli najlepše soglasje in disciplino. Mislim, da je letos le malo šolskih otrok preživelo tako lepe počitniške dni, kot so jih preživeli celjski šolarji v Kranjski gori. Življenje jim je potekalo v 10 urnem spanju, v najrazličnejših igricah in v krajših in daljših sprehodih v prekrasno naravo... Po kosilu so naj- hujšo vročino prespali, po malci pa jih je čakala najljubša zabava. V lepem vrtu z mehko trato so s tovarišicama vred sproščeno noreli, plesali kola, igra- li žogo in prirejali cirkuške predstave. Ker so se tu krepili največ otroci, ki so preboleli to ali ono bolezen, sta to- varišici znali skrbno čuvati na njihovo zdravje. Naravnost ganljiva je bila nju- na skrb, kako sta nosili za brezskrbno otročadjo puloverčke, čim je zapihala mrzla sapa. Ce razgreti otrok v svoji igri le ni čutil kranjskogorskega popol- danskega hladu, sta jih šiloma ogrinjali in obuvali. Včasih se je razgret otrok pritihotapil do vodovoda — skrbno oko ga je že zasledilo in žejni se je v je- dilnici utešil s čajem, ki je bil žejnim otrokom ves popoldan na razpolago. Ta- ko ni nič čudnega, da se je medicinska sestra Rozmanova s to kolonijo lahko postavila, da v vsem času ni zbolel niti en otrok. Prav tako tudi ni nič čudnega, da so se otroci na svoji skrbni varuhinji tako navezali, da so jima pri odhodu hoteli napraviti lepo presenečenje. Organizira- li so cirkuško predstavo in med sabo zbirali prostovoljne prispevke. Kar z veseljem so otroci metali v konzervno škatlico ena, dva ali pet dinarske ko- vance, velikodušneži pa celo desetake. Tovarišicama so hoteli s tem denarjem kupiti skromni spominček na Kranjsko goro. Zelo jim je bilo žal, da so tovari- šice to veselje preprečile in predlagale, da z nabranim denarjem plačajo foto- grafije tistim otrokom, ki jih niso mogli kupiti. (Tovarišici sta namreč staknili potujočega fotografa, ker sta hoteli ime- ti sliko svojih »škratov« za spomin). Še o hrani par besed. Kdor pozna upravnico dijaške kuhinje na II. osnov- ni šoli v Celju — tovarišico Sovinčevo, ki jo dijaki, radi imenujejo svojo »di- jaško mamo«, ve, da tudi v Kranjski gori otroci niso stradali pod njenim ekonomskim vodstvom. Že ob 7. uri zjutraj si jo lahko srečal na lovu za zelenjavo, sočivjem, mlekom in sadjem, ko je hodila od kmeta do kmeta. Sama mi je dejala: »Naši otroci ne pojedo to- liko, kolikor mi skuhamo — ampak mi skuhamo toliko, kolikor otroci pojedo«. Sama sem bila priča, kako so se btroci zalagali z izbranimi dobrotami pri vseh petih dnevnih obrokih. Dobra Justika iz kuhinje jim je komaj sproti nalagala krožnike. Med kosilom in večerjo je tov. Ema špraševala: »Pepček, koliko- krat si vzel?« »Štirikrat!« »Priden. »In kolikrat si vzel ti, Jožek?« »Dvakrat«. »Le vzemi še. In Branko, in Mirko in Zalika, le vzemite še — nikdo ne sme lačen od mize... Kar tekmovali so, kdo bo bolj pridno jedel. In da so bili otro- ci res tudi pri jedi .pridni, je pokazala tehtnica, ko so v treh tednih povprečno pridobili 3 kg na teži. Zalika pa se je vrnila v Celje kar s 5 kg več. Tako je celjskim otrokom kar pre- hitro minilo lepo letovanje in nič čud- nega ni, da so dan pred odhodom v Celje kar v en glas prosili: »Ne še do- mov, tovarišica!«... Datriijte kril Da bodo posamezna podjetja in te- reni lahko izvedli uspešno propagando in zbrali čim večje število prostovolj- nih dajalcev krvi, objavljamo danes program odvzemov krvi za drugo i>ol- letje 1956. V kolikor bi bil odvzem na določeni dan nemogoč, prosimo, da o tem obvestite pismeno postajo za trans- fuzijo krvi v Splošni bolnišnici v Celju, di se po dogovoru določi drugi termin. V mestu so sedaj zajeta predvsem manjša pKidjetja, katerih krvodajalci bodo prihajali na odvzem v bolnišnico na transfuzijsko postajo, v okoliške kraje pa bo odhajala transfuzijska ekipa, ki bo jemala kri na terenu. Ce želi katero izmed podjetij v mestnem območju, da bi bil odvzem krvi v obra- tu, naj svojo željo sporoči transfu- zijski postaji. Kličemo vse zdrave državljane, naj se javijo v čim večjem številu med prostovoljne dajalce krvi! Vse one pa, ki so že kdaj koli dobili kri, ki jim je rešila življenje, pa prosimo, da nam pomagajo vsaj z dobro besedo, da bodo vse akcije zbiranja krvi čim bolj uspele.- Komisija za krvodajalstvo pri Okr. odboru RK Celje PROGRAM ODVZEMA KRVI ZA DRUGO POLLETJE 1956 PO PODJETJIH IN NA TERENU 21. 8. 1956: Metka. 23. 8. 1956: Stanovanjska uprava. 28. 8. 1956: Gostinska zbornica. 30. 8. 1956: Obrtna zbornica. 1. 9. 1956: Stavbenik. 4. 9. 1956: Trgovinska zbornica. 6. 9. 1956: Elektro-Celje. 11. 9. 1956: Javne naprave, Finomehanika IDRO. 13. 9. 1956: Polzela (na terenu). 18. 9. 1956: Sodišča. 20. 9. 1956: Tožilstvo. 25. 9. 1956: Šempeter (na terenu). 27. 9. 1956: Sekcija državnih železnic. 2. 10. 1956: Prosveta. 4. 10. 1956: Liboje (na terenu). 9. 10. 1956: Savinja, lesna industrija. 11. 10. 1956: Savinja, lesna industrija. 16. 10. 1956: Zabukovca (na terenu). 18. 10. 1956: Celjska opekar-na. 23. 10. 1956: Žična, Tovarna tehtnic. 25. 10. 1956: Žalec (na terenu). 30. 10. 1956: Tovarna perila. 6. 11. 1956: Sentjedert (na terenu). 8. 11. 1956: Mestna vrtnarija Medlog, Kmet. gospodarstro Lava. 13. 11. 1956: Gozdno gospodarstvo Celje. 15. 11. 1956: Konjice (n^ terenu). 20. 11. 1956: Celeia-Sad. 22. 11. 1956: Zdravstvene ustanove. 27. 11. 1956: Zreče (na terenu). 29. 11. 1956: Ni odvzema. 4. 12. 1956: Uprava za ceste, Mlinsko podjetje. 6. 12. 1956: Vojnik (na terenu). 11. 12. 1956: Aero. 13. 12. 1956: Rudnik Pečovnik. 18. 12. 1956: Prebold (na terenu). 20. 12. 1956: Okrajna zadružna zveza. 25. 12. 1956: Tovarna organskih barvil. 27. 12. 1956: Prebold (na terenu). V konjiški občini so razpravljali o dosedanji izpolnitvi družbenega plana Ljudski odbor konjiške občine je na svoji Mdnji seji razpravljal o izpol- nitvi družbenega plana za prvo pol- letje in o delu upravnih organov ob- čine. Na seji je manjkalo precej od- bornikov, od katerih so se nekateri opravičili, drugi pa niti tega niso sto- rili. Kaj bodo rekli volivci o takih od- bornikih, ki svoje odsotnosti niti ne opravičijo. Iz podanih poročil je bilo ugotoviti, da je bil dotok proračunskih dohodkov do 31. julija 31 milijonov din. Slab dotok je bil iz dobička industrijskih podjetij in kmetijskih zadrug ter pri- spevka komunalnih podjetij. Deloma je to opravičljivo zlasti za kmetijske za- druge, ki imajo svoje dohodke večji del v drugi polovici leta. Vse zadruge na področju občine bi morale dati v proračun dva milijona dinarjev. Dosti boljše pa je bilo pri plačevanju dav- kov iz kmetijstva in obrtnikov ter svo- bodnih pKjklicev, pa tudi pri prometnem davku na vino. Tu je bilo vplačano že okoli 81% letnega plana, ponekod pa pa tudi do 97%. Od občinskih taks, ki so bile v proračunu predvidene z 1,256.000 din pa je bilo že vplačanih 538.000 din. Se boljše pa je bilo vpla- čevanje taks na vozove, stroje, konje in druge predmete, ki so bile predpi- sane z zveznimi predpisi. Vsi ti podatki dokazujejo, da se proračunska sred- stva dokaj dobro stekajo in da tudi pri davkoplačevalcih ni kakih večjih zaostankov. Ce bo tako tudi v drugem polletju šlo naprej, potem bo občinski proračun v dohodkih lahko dosežen, ker dosedanji rezultati kažejo, da je bil sestavljen na realnih temeljih. Podobno kot pri dohodkih je bilo tudi pri izdatkih, ki so bili prekoračeni le za dober milijon. Vzrok zato je pred- vsem v nabavi kurjave za zimo, kar pa bo znižalo proračunske izdatke v drugem polletju. Zelo visoko so bila dosežena izplačila pri zdravstvu in so- cialnem skrbstvu. Od v proračunu predvidenih 15 milijonov je bilo že v prvi polovici leta potrošenih okoli 10 milijonov, tako da ostane za drugo po- lovico le še kakih 5 milijonov. Upravni organi so v prvih sedmih me- secih prejeli v rešitev nad 4780 zadev iz različnih področij (gospodarstvo, soc. varstvo, statistike itd.), od katerih je ostalo nerešenih 434 vlog. Največ vlog je bilo naslovljenih na oddelek za soc. skrbstvo. Od skupnih 4084 upravnih od- ločb pa jih največje število odpade na oddelek za finance skupno z upravo za dohodke, to je 3478. ' V poročilu je bilo navedenih še ne- kaj perečih problemov, med katerimi je zlasti i>otreba po izpolnitvi z stro- kovnim kadrom v vseh oddelkih. Prav tako bo treba misliti na namestitev mlajših moči, saj bodo nekateri sta- rejši v nekaj letih odšli v pokoj. Vendar pa lahko rečemo, da je ta upravni apa- rat v svoji preizkusni dobi, to je po enem letu obstoja novih občin, opravil veliko odgovornih in težkih nalog, ki so se pojavljale v začetnem delu. L. V. Zlati jDbilej v Braslovčah v nedeljo so v Braslovčah prazno- vali veliki praznik — 50-letnico usta- novitve telovadnega društva. K prazno- vanju so se zbrala več ali manj vsa društva iz Sp. Savinjske doline in ve- liko število bližnjega prebivalstva. Med gosti so bili tudi vidni predstavniki oblasti s predsednikom žalske občine tov. Rančigajem na čelu in večje šte- vilo prvih predvojnih društvenih de- lavcev. Deževno vreme je sicer onemogočilo glavni del prireditev — javni telovadni nastop, za katerega je bilo pripravlje- nih preko 250 telovadcev in telovad- kinj, kljub temu pa ni moglo zmanj- šati pomena velike prireditve in praz- nika, ki je prerasel ozek krajevni po- men. Po razvitju društvenega prai>ora, ki so mu kumovali Občinski ljudski odbor Žalec, Kmetijska zadruga Bra- slovče. Kmetijsko gospodarstvo Žovnek in stebri predvojnega društva: tov. Riko Maršič, Jože Omladič ter Turk, je mno- žica mladine v živobarvnih vadbenih oblačilih v strnjenih kolonah E>od zvoki partizanskih koračnic defilirala po braslovškem trgu in vsem gledalcem dokazovala vso veličino in moč parti- zanske organizacije in misli. Žal so po povonki močni nalivi onemogočili še izvedbo javnega nastopa. Vse je iskalo streho v društvenem domu, kjer se je svečanost nadaljevala. Tov. Agrež, agil- ni predsednik društva Partizan Bra- slovče, je v kratkih besedah orisal 50- letno zgodovino telovadnega društva v tem trgu, ki je v prvih letih bilo na braniku slovenstva proti ponemčeva- nju, v letih med obema vojnama pa je vzgajalo s telovadno in kulturno de- javnostjo vso vaško mladino in jo pri- pravljalo na velike dogodke, da je v letih 1941 do 1945 bila zrela in pre- kaljena v težki borbi proti okupatorju. Desetletno delo po osvoboditvi je bilo v novih pogojih nadvse uspešno in mla- dina Partizana iz Braslovč je v vseh teh letih s svojimi prireditvami in uspe- hi na tekmovanjih dokazala svojo ve- liko sposobnost na telesnovzgojnem področju. Celo vrsto je bilo zaslužnih mož in žena pri tako uspešnem 50-let- nem delu društva — od študentov, uči- telj stva, delavstva, še x)osebej pa kmeč- kega živi j a in nameščenstva. Sedanja društvena uprava se je spomnila prav vseh in jih ob zlatem društvenem ju- bileju nagradila s priznanjem. — Tov. Jure Klanjšek je v imenu Okrajne zve- ze »Partizan« Celje čestital Partizanu Braslovče k lepemu jubileju in mu želel v prihodnosti še večjih uspehov. — Na odru se je nato v okrnjeni obliki vršil telovadni program, na katerem so na- stopili večina domačini. Poleg prostih vaj so se gledalci močno ogreli ob akro- batiki in folklori, ki so jo uspešno pri- kazali domači fantje in dekleta v na- rodnih nošah. V sejni sobi partizanskega doma pa je bila odprta razstava, ki je v pisani besedi in sliki pKjka^a vse nap>ore, uspehe in drobno delo društva od leta 1906 pa do današnjih dni. Številne di- plome, plakete in pokali govore o uspe- hih braslovških telovadcev in telovad- kinj na različnih tekmovanjih, od dru- štvenih, okrajnih, republiških do dr- žavnih. Te diplome so obenem dokaz, da je bilo delo društvenih vaditeljev in vaditelj ic vsa leta pravilno usmer- jeno, saj so bili doseženi uspehi plod nenehnega in vztrajnega dela celotne- ga članstva. Razstava je pokazala bogat material, ki nam pomaga k razjasnitvi nastanka in rasti predvojne telovadne organizacije v Savinjski dolini ter že zaradi tega zasluži vso pozornost za vsakega vnetega pristaša telovadnega življenja. Kako je z ustanovitvijo nove osnovne šote na Babnem Krajevne množične organizacije si že dalj časa prizadevajo, da bi v Zadruž- nem domu na Babnem uredili otroški vrtec in vsaj prva dva razreda osnovne šole za otroke iz naselij Medlog, Babno in Ložnicai z bližnjo okolico. Obojestran- ska zaposlitev nekaterih staršev teži k ustanovitvi otroškega vrtca. Za ustano- vitev dvorazredne osnovne šole pa go- vorita dva tehtna in uvaževanja vredna razloga: precejšnja oddaljenost teh na- selij od osnovnih šol v središču mesta in pa nevarnost velikega prometa po glavnih cestah, zlasti pa na križišču cest na Šlandrovem trgu. Ko je celjski občinski ljudski odbor na svoji zadnji seji sklenil odkupiti zgradbo Zadružnega doma na Babnem, je bilo sproženo tudi vprašanje o pre- ureditvi doma za šolske namene. Kma- lu nato je bil komisijski ogled te stav- be, ki ni popolnoma izkoriščena, in je bilo ugotovljeno, da bi se s primerno 'adaptacijo lahko v njej uredili dve učilnici, medtem ko za ureditev otro- škega vrtca poleg šole ni primernega prostora, ker je dom zgrajen v drugač- ne namene. Pri nadaljnjem proučevanju o ure- ditvi dveh razredov je bilo ugotovljeno tudi to, da bi obe novi učilnici v Za- družnem domu bili primerno zasedeni le tedaj, če bi k novemu šolskemu oko- lišu Babno-Medlog-Ložnica priključili še pretežni del Lopate, del Ostrožnega in del Lave severno od savinjske že- lezniške proge. Upoštevajoč nove hišne številke bi iz Lopate prišle v poštev naslednje hi- šne številke: 35 — 37, 39 — 49, 54 — 57 in 70. Od Ostrožnega pa hišne številke: 70, 77, 78 in 80 ter 92 — 103. Zahodni del Lave ob križišču z Deč- kovo cesto leži nekako v sredini med mestom in Babnim. Iz varnostnih raz- logov bi starši verjetno raje pošiljali svoje otroke v šolo na Babno kakor v mesto. Ta šola bi služila začasno kot provizorij, dokler ne bo za zahodni del občine zgrajena nova šolska zgradba,, ki bo zajela poleg že naštetih naselij še vse ostalo Ostrožno, najsevernejši del Lopate, Lokrovec in Dobrovo. Predlog o ustanovitvi šole na Babnem v gornjem smislu bi naj proučili vsi prizadeti kraji ter na množičnih sestan- kih krajevnih organizacij SZDL zavzeli svoje stališče. Svoje tozadevne sklepe bi naj izročili občinskemu svetu za šol- stvo. Pravilno rešeno vprašanje nove šole naj bo v korist ljudstva, posebno pa naše šoloobvezne mladine. Udeležili se bodo proslave v Kranju Proslave 20. obletnice tekstilne stavke v Kranju se bo iz celjskega okraja ude- ležilo nad 1000 članov delovnih kolek- tivov. Pri Okrajnem sindikalnem svetu je že začel z delom pripravljalni odbor, v katerem so zastopniki vseh občinskih sindikalnih svetov, v kolektivih pa raz- pravljajo na sindikalnih sestankih o takratni stavki tekstilcev. ^^Avlobusni promet" - Celje obvešča potnike, da je s 15. avgustom podaljšana avtobusna proga Kozje—Brestanica—Krško do Brežic in ponovno uvedena proga Senovo—Brestanica. VOZNI RED: 1. Kozje—Senovo—Brestanica—Krško—Brežice KOZJE Odhodi: 5.15, 12.35. Prihodi: 11.10, 18.40. SENOVO prihodi: 6.20, 13.40. Odhodi: 10.05, 17.35. Odhodi: 6.24, 9.00, 13.45. Prihodi: 10.00, 14.45, 17.32. BRESTANICA Prihodi: 6.40, 9.12, 14.00. Odhodi: 9.45, 14.30, 17.15. Odhodi: 6.45, 9.14. Prihodi: 9.41, 14.00. KRSKO Prihodi: 6.58, 9.27. Odhodi: 9.28, 13.47. Odhodi: 7.03. Prihodi: 13.45. BREŽICE Prihodi: 7.30. Odhodi: 13.15. 2. Senovo—Brestanica SENOVO Odhodi: 4.25, 6.24, 7.50, 9.00, 13.45, Prihodi: 7.00, 8.40, 10.00, 14.45, 15.30, 16.30, v soboto in nedeljo 16.30, 17.32, 19.30, v soboto in ne- 18.35 in 20.15. deljo tudi ob 21.40. BRESTANICA Prihodi: 4.40, 6.40, 8.05, 9.12, 14.00, Odhodi: 6.45, 8.25, 9.45,14.30,16.15, 15.45, 16.45, v soboto in nedeljo 17.15, 19.15, v soboto in nedeljo tudi ob 18.50 in 21.05. tudi ob 21.25.