YU ISSN 0040-1978 LETO XXXVII. §T. 6 Ptuj, 9. februarja 1984 CENA 11 DINAR EV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Za več malih vodnih elektrarn (stran 2) O ukrepih in deficitarni obrti (stran 4) Davčne olajšave zalcmete (stran 5) Stane Stanič častni predsednik (stran 6) Strelska družina Jože Lacko (stran 11) v torek ob trinajstih so se z začetkom ho- kejskega srečanja skupine B Avstrija—Finska začele 14. zimske olimpijske igre Sarajevo 1984. Uradna otvoritev pa je bila včeraj popoldan na stadionu Koševo. Danes so igre ie v polnem razmahu in tako bo vse do 19. februarja, ko Jih bodo zvečer sklenili s posebno slovesnostjo v novi dvorani Zetra. Prvi vtisi športnikov, športnic, trenerjev, funkcionarjev, gostov in no- vinarjev so izredni. Vse je pripravljeno na najvišjem nivoju in smo zato Jugoslovani in še zlasti Sarajevčani še kako ponosni. Igre bodo za nas še posebej zanimive, saj so med kandidati in 'candidatkami za odličja tudi naši športniki in športnice. Bodimo prepričani, da bodo na tekmovališčih dali vse od sebe in če jim bo pri tem uspel tudi dober rezultat, medalja, potem bo zadovoljstvo popolno, tako kot je sedaj ob prvih ocenah organizacije. Zaželimo našim veliko uspeha, organizatorjem pa srečo z vremenom, saj je za drugo ne potrebujejo! 1. kotar Pred drugo občinsko kandidacijsko konferenco Enako kot, glede na Volilni rokovnik, drugje po Sloveniji tudi na območju ptujske občine te dni potekajo temeljne kandidacijske konferen- ce v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Na njih obravnavajo in oblikujejo mnenja o evidentiranih možnih kan- didatih za delegatske in vodilne funkcije v ob- činski skupščini in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v ob- čini ter za člane predsedstva SFRJ iz Slovenije, člane predsedstva SRS, nosilce vodilnih funkcij v Skupščini SRS in v republiških SIS. Med prvimi v ptujski občini je bila prejšnji četrtek, 2. februarja temeljna kandidacijska konferenca v KS Boris Ziherl v Ptuju. Na kon- ferenci so dali podporo vsem evidentiranim možnim kandidatom, poudarili pa so, da bi morali biti nosilci vodilnih delegatskih funkcij, zlasti še v skupščinah SIS, bolj povezani s svojo delegatsko bazo v krajevnih skupnostih, kjer stanujejo. Zato so predlagali, da naj občinska konferenca SZDL kot nosilka vseh kandidacij- skih in volilnih postopkov na to dolžnost nosil- ce vodilnih funkcij posebej opozori. Temeljne kandidacijske konference v vseh KS in OZD morajo biti končane do 12. februarja in zapisniki o nji.i dostavljeni OK SZDL Ptuj. Ti- sti, ki bodo konference izvedli šele v soboto in nedeljo, so dolžni zapisnike dostaviti na OK SZDL v ponedeljek zjutraj do 6. ure. To je nujno potrebno zaradi tega, ker je za ob 8. uri že sklicana druga občinska kandidacij- ska konferenca, ki bo v veliki dvorani Na- rodnega doma v Ptuju. Drugo občinsko kandidacijsko konferenco bodo v glavnem sestavljali tisti delegati DPO, ki so kot stalni delegati izvoljeni v družbenopoli- tični zbor občinske skupščine, nadalje 35 delegatov izvoljenih na temeljnih kandidacijskih konferencah v KS in 55 delegatov izvoljenih v združenem delu. V glavnem gre za iste delegate, ki so jih tudi delegacije v KS izvolile za sejo zbora krajevnih skupnosti, delegacije v TOZD pa za delegate v zbor združenega dela. To je bi- lo priporočeno zaradi smotrne izrabe časa, saj se po določilih poslovnika druga občinska kan- didacijska konferenca oblikuje na podoben na- čin kot vsak sklic seje zborov občinske skupšči- ne. Na drugi občinski kandidacijski konferenci bodo delegati razpravljali o delu in mnenjih temeljnih kandidacijskih konferenc o predlogih za možne kandidate in določili kandidate za no- silce odgovornih družbenih funkcij v. občini, to je za predsednika in podpredsednika SO Ptuj, predsednike in podpredsednike zborov SO Ptuj, predsednike in podpredsednike skupščin SIS družbenih dejavnosti ter predsednike zborov uporabnikov in zborov izvajalcev v teh SIS. Razpravljali in oblikovali pa bodo svoja mnenja o možnih kandidatih za vodilne funkcije v Skupščini SRS in republiških skupščinah SIS, za člane predsedstva SRS in člane predsedstva SFRJ iz Slovenije. FF V p jiBdeSek z^edenje zborov skupščine občine Ptuj Po drugi občinski kandidacijski konferenci, KI bo v ponedeljek, 13. februarja, bodo seje ZTOrov Skupščine občine Ptuj. Ker bodo v glavnem isti delegati kot na kandidacijski konferenci, bodo vsi trije zbori začeli z ločenimi ^jami v dvorani narodnega doma, sprejeli '^"evni red in ^poslušali skupno obrazložitev k odloka o proračunu občine Ptuj za leto '84, k poročilu o izvajanju začasnih ukrepov aruzbenega varstva v TGA, k poročilu o uk"^'^'^'^'^ in predsanacijskih programih in o predlogu programa dela zborov ZMn^ skupščine za leto 1984 in k poročilu o ^JvlDA ..Slovenske gorice — 83". Za tem bodo zato, da bi lahko nadaljevali delo jja Imenih sejah. Delegati Zbora združenega nadaljevali s svojo v narodnem do- Fra Zbora krajevnih skupnosti v domu Drn>^ Krambergerja in delegati g^^"opolitičnega zbora v dvorani na magi- Za tak potek seje zborov so se dogovorili na seji predsedstva SO Ptuj. ki je bila v p>onedeljek, 6. februarja. Na tej seji so tudi sklenili predlagati zborom občinske skupščine, da umaknejo z dnevnega reda predlog družbenega dogovora o priznavalninah ude- ležencem NOV. To je predlagal občinski odbor ZZB NOV Ptuj, pa tudi posamezni odbori zborov SO Ptuj in sicer zato, ker nekatera določila še niso dogovorjena in usklajena v SR Sloveniji, zato bi raje o predlogu razpravljali, ko bodo vsi postopki izpeljani po samoupravni poti in bodo določila usklajena vsaj v podravski regiji. Tako bodo v ponedeljek delegati vseh treh zborov na ločenih sejah najprej razpravljali in sklepali o tistih točkah dnevnega reda, o katerih bodo prej poslušali skupne obrazložitve. Poleg tega pa bodo obravnavali še osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve za leto 1984 in opravili volitve. imenovanja in razrešitve, gre za soglasje k razrešitvi namestnika javnega tožilca, imenovanje več delegatov DPS v svete desetih osnovnih šol in za imenovanje vršilca dolžnosti načelnika uprave za inšpekcije občin Ormož in Ptuj. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta v skladu s svojimi pristojnostmi razpravljala še o osnutkih odlo- kov: o poslovnih prostorih v občini Ptuj, o spremembah odloka o davkih občanov v občini, o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini, o spremembah in dopolnitvah odloka o zimski službi in o spremembah odloka o komunalnih (turističnih) taksah. Sklepali bo- do še o soglasjih k posameznim samoupravnim aktom ter obravnavali vprašanja, pobude in predloge delegatov. FF ZA BOLJŠE ODLOČANJE V SKUPŠČINAH DELEGATSKA AKTIVNOST V PTUJU domu Franca ^^ ^ P"" deleopt • '^bf^uarja širši posvet cii v H nosilcev vodilniii funk- riii sn skupščinah. Govo- gospodarstvu, o z denarjem in o zadevah bank. O vseh teh 'iali na ^^^ razprav- na Skupščine SRS, zato Martin ^ sodelovali: predsednik Zbora Slovence Skupščine SR ^^^vtf^iHfu-nkctarjfv. ^J. 8. februarja seje v Ptuju sestala skupma delegatov za pošiljanje delegatov na zasednje Zbora občin Skupščine SRS in skupaj s strokovniTni sodelavci s posameznih področij obravnavala gradivo za 28. sejo Zbora občin Skupščine SRS, ki se bo sestala, 20. februarja. Pri tem so dali glavni pouda.ek uresničevanju preobra- zbe odnosov v gospodarjenju z denarjem v bankah na območju SRS, stanju in usmeritvam razvoja drobnega gospodarstva v Sloveniji, predlogu zakona o spremembi zakona o skladih skupnih rezerv, predlo£u za izdajo zakona o zaščiti podatkov v družbenem sistemu informiranja, predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnit- vah zakona o vojaških invalidih ter dopolnitvah zakona o civilnih invalidih vojne in osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sredstvih rezerv. Danes, 9. februarja pa je v Ma- riboru razširjena seja skupine delegatov za zvezni zbor Skupščine SFRJ. ki obravnava vrsto dokumentov, ki bodo na dnevnem redu zvezne skupščine. Te seje se udeležuje tudi več predstavnikov iz ptujske občine. Namen vseh teh posvetov m sej je, da delegati oblikujejo stališča s svojo delegatsko bazo, slišijo mne- nja ljudi, ki strokovno delajo na posameznih področjih, ki bodo predmet normativnega urejanja in se tako pripravijo za kar najboljše odločitve v skupščinah. FF KOMUNISTI O STABILIZACIJI Na včerajšnji seji so člani občinskega komiteja zveze komunistov občine Ormož namenili osrednjo pozornost uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini. Potem ko so opredelili namen in cilj usklajene aktivnosti komunistov, so sprejeli program aktivnosti občinske organizacije, kpmiteja, predsedstva in ostalih organov. Dogovorili so se tudi, da bodo pripravili program usposabljanja za uresničevanje sprejetih nalog za uresničevanje stabilizacijskega programa. Na seji so sprejeli zaključni račun občinskega komiteja za preteklo leto in finančni načrt za letos ter se dogovorili o sklicu programsko volilne konference občinske organizacije ZKS Ormož. N. D. Srečanje predstavnikov najstarejših slovenskih mest Prejšnjo sredo, 1. februarja so se v Pranu sestali predsedniki občinskih skupščin in občinskih izvršnih svetov treh najstarejših mest na Sloven- skem, ki se ubadajo s podobnimi problemi. Gre za Piran, Skofjo Loko in Ptuj. Stiki med navedenimi mesti so obstajali že prej, zadnjič so se sestali pred 10 leti. Tokrat so se dogovarjali, kako bi se hitreje in učinkoviteje lotili prenove starih mestnih jeder. Na tem področju so doslej največ napravili v Škofji Loki. Glavni problem v vseh občinah pa je denar. Zaradi tega so se dogovorili za skupno akcijo v pripravi predloga republiški skupščini, da vsa tri mestna jedra razglasi za kulturnozgodovinske spomenike nacionalnega pomena. S tem bi ustvarili možnosti za sodelovanje vse slovenske skupnosti pri prenovi mestnih jeder vseh treh najstarejših mest na Slovenskem. FF Za večje sodelovanje med Mariborom in Ptujem v odnosih med Mariborom in Ptujem včasih prihaja do raznih zaostritev, zlasti na gospodarskem področju med posameznimi TOZD v ptujski občini in njihovimi delovnimi organizacijami, ki imajo sedež v Mariboru, čeprav je tudi več primerov vzornega in uspešnega sodelovanja. Prihaja do različnih stališč glede usmeritev v srednjem usmerjenem izobraževanju in podobno. Vse bolj prevladuje prepričanje, da bi posamezne sporne primere lahko najuspešneje reševali v neposrednih medsebojnih razgovorih, kjer bi lažje poenotili stališča kot pa na primer v medobčinskih organih, ki povezujejo podravske občine. Zaradi tega tako v Mariboru kot v Ptuju pripravljajo skupno srečanje političnih aktivov obeh občin, ki naj bi bilo koncem tega meseca. Na njem bi se dogovorili o boljših oblikah sodelovanja v bodoče, za sprotno reševanje posameznih primerov, predvsem pa za skupno urejanje problemov nadaljnjega razvoja ptujske in vseh mariborskih občin. Med drugim gre za razvoj turizma, kjer naj bi bilo Pohorje bolj odprto širšemu območju. Ptujske toplice pa zdraviliškemu turizmu, za skupno reševanje problema nove trase za magistralno cesto Maribor—Hajdina, za boljšo cestno povezavo po levem bregu Drave čez Vurbek, za večje sodelovanje na področju kmetijstva in podobno. Srečanje najodgovor- nejših nosilcev funkcij Maribora in Ptuja je prav gotovo pot, ki zagotavlja boljše sodelovanje za naprej. FF 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 9. februar 1984 - XEDMI|(' AKCUE ZAKUIČNI RAČUN 83 ZA POGLOBLJENO IN KRITIČNO OBRAVNAVO Sindikati že Šesto leto skupaj z ostalimi družbeno-političnimi or- ganizacijami vodijo aktivnosti ob razpravah zaključnih računov. Akcija je danes vse bolj potreba in že izgublja prizvok ,,akcije". Čeprav ne moremo trditi, da je vsaka razprava, tudi ob periodičnih računih, poglobljena in ne zgolj rutinska. Se najbolj so napredovali v združenem delu (gospodarstvo), za nematerialno proizvodnjo pa tega ni mogoče trditi. Sredstva dobijo, ni pa se jim še ,,vsedlo", daje o njih porabi potrebno dajati tudi obračune. V letošnjih aktivnostih ob zaključnem računu 83 še posebej poudarja- mo potrebo, da razprave ne smejo biti rutinske, ker je pač tako določeno z zakonom. Potrebna je celovita in kritična presoja poslovanja. Posebno pozornost pa je potiebno nameniti pregledu stroškom poslovanja, saj ti še vedno rastejo hitreje od celotnega prihodka in dohodka. Za uspeh akcije je še posebej pomembno, kako bodo pripravljena po- slovna poročila. Osnovne organizacije sindikata bodo zahtevale, da poslovodni organi pravočasno predložijo poslovna poročila, da bodo na zborih delavci odločali o predloženih ukrepih za učinkovitejše gospodarjenje in da samoupravni organi ocenijo odgovornost poslovodnih in drugih delavcev. Pomembno za uspeh akcije pa je tudi, da spoštujemo dogovorjene roke za razpravo. V osnovnih organizacijah jih imajo, zato jih ne bomo ponavljali. Zbori delavci, na katerih bodo potrjevali zaključni račun 83, pa morajo biti končani do 28. februarja. MG S skupščine zveze lovskih družin Ptuj Lovstvo že zdavnaj ni več samo lovstvo, ampak je tudi in predvsem organizirana skrb za ohranjanje prvobitne narave, skrb za zagotav- ljanje normalnih pogojev za razmnoževanje divjadi in morda še kaj. Podatek, da je v zvezo lovskih družin Ptuj v tem trenutku vklju- čenih 928 članov, ki aktivno delu- jejo v 23 lovskih družinah na območju ptujske in ormoške ob- čine, zgovorno priča o tem, da je lovstvo precej razširjeno in že po tradiciji aktivno in udomačeno. Zgornjim trditvam v prid sodi tudi vsebinsko dobro pripravljena in izredno dobro obiskana (manj- kal je samo 1 delegat) seja skupšči- ne zveze lovskih družin (ZLD) Ptuj, ki je bila v četrtek, 26. januarja v prostorih delavskega doma Franc Kramberger v Ptuju. Delegati so razpravljali o devetih točkah dnevnega reda. Obravna- vali in sprejeli so predlog finančnega načrta Lovske zveze Slovenije za leto 1984. Isto so storili s finančnim načrtom ZLD Ptuj za to leto. Pri tem je treba dodati, da so lovci za letošnje leto namenili za okoli 319.000 dinarjev več kot leto prej, predvsem zaradi predvidenega povišanja cen za te- koče stroške in nekaterih bistvenih postavk. Sicer pa so za celotno dejavnost ZLD v letošnjem letu namenili kar 840 tisočakov. V nadaljevanju so delegati kot osnutek sprejeli spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi, sestavi, pristojnosti in postopku pred Samoupravnim sodiščem pri ZLD Ptuj. Sprejeli so tudi samoupravni sporazum o uresničevanju skupnih interesov na področju lovske kinologije, kot sestavnega dela smotrne gojitve divjadi. Ta spora- zum so sklenili z lovsko — kinolo- škim društvom Ptuj. Izredno pomemben pa je osnutek sa- moupravnega sporazuma o medse- bojnem sodelovanju s kmetijskima kombinatoma iz Ptuja in Ormoža. V njem so med drugim zapisali, da bodo podpisniki ne glede na različnost svojega dela povezovali svoje aktivnosti v pretežnem delu na istem naravnem prostoru in, da bodo pripravljeni sodelovati na vseh tistih področjih, kjer imajo skupne interese. Vse lovske druži- ne so ta sporazum že sprejele, na nivoju zveze pa bodo sedaj nadaljevali z reševanjem zadev z obema kombinatoma. Lovske družine so pooblastile svojo zvezo, da pristopi tudi k samoupravnemu sporazumu o trajnem združevanju dela in sredstev za skupno poslo- vanje z odkupnimi podjetji. To pa so Perutnina Ptuj, ter Mercator in Gruda iz Ljubljane. M. Ozmec Javni poziv za več novih malih vodnih elektrarn Dolgoročni program gospodarske stabilizacije povsem upravičeno terja, da se naslonimo na domače naravne vire, na lastne sile in znanje. Tudi zboljšanje energetskega položaja je mogoče pričakovati le, če se bomo odločno usmerili na kar najbolj smotrno izkoriščanje domačih energetskih virov, lastnega denarja in znanja. Posebno v energetski politiki je bilo usodno dosedanje zapostavljanje domačih virov, ki nas je pripeljalo ne le v gospodarske težave, ampak tudi v pretirano zadolževanje in določeno odvisnost od tujine. Namesto obljubljane najcenejše, smo dobili najdražjo in ekološko za zdaj še vedno zelo sporno jedrsko energijo. Neobnovljiva je, doba gradnje jedrske elektrarne je zelo dolga, stroški veliki, njena življenjska doba pa dokaj kratka. V Sloveniji smo doslej izrabili komaj polovico vodne energije in zelo malo dajemo tudi za raziskave in izkoriščanje drugih številnih ob- novljivih in čistih virov energije. Ko odločno podpiramo izkoriščanje domačih energetskih virov, seveda moramo hkrati poudariti, da smo že po ustavi dolžni varovati naravne znamenitosti, kakršne so npr. Soča, Cerkniško jezero, Radovna in druge. Pri izkoriščanju drugega velikega domačega energetskega vira, premoga, pa se kajpak ni mogoče strinjati z njegovo množično uporabo v mestih, dokler bo vseboval tako visok odstotek žvepla, saj povzroča hudo zdravstveno in gmotno škodo. Zlasti nekatere razvite države, npr. Avstrija, Švica, Italija, dajejo zgled, kako je tudi na majhnih rekah in potokih, z malimi, a številnimi elektrarnami, mogoče pridobivati precej električne energije. V naši državi smo takšne možnosti dolgo zapostavljali. Zdaj imamo republiški srednjeročni načrt za 100 novih malih elektrarn, ki pa se zelo počasi uresničuje. Pred desetletji smo imeli v Sloveniji prek 4000 vodnih mlinov in žag, ki smo jih nerazumno opustili. Množica naših hribovskih potokov pa ponuja še veliko več možnosti za smotrno in ekološko sprejemljivo izkoriščanje, kot pa je bilo tisto v preteklosti. Tako odteka v prazno veliko energije — po približnih cenah toliko, kot bi je dajali dve srednje veliki jedrski elektrarni. Po nekih podatkih bi samo na področju Pohorja in Kozjaka lahko zgradili 1000 malih vodnih elektrarn. Male vodne elektrarne nam ponujajo celo nekatere prednosti: mogoče jih je graditi veliko hitreje in tudi z majhnimi družbenimi ali zasebnimi naložbami. Se pomembneje pa je: korist ni zgolj energetska. Male vodne elektrarne so ekološko zaželene, ker lahko preprečujejo erozijo tal ali povodnji. Sirijo možnosti gospodarskega razvoja hribovskih predelov — razvoja kmetijstva, zlasti živinoreje, kmečkega, lovskega, ribiškega in planinskega turizma in športa — ter tako obetajo človeku v hribih gospodarsko eksistenco, da ne bo več primoran iskati kruha v mestih. Posebno pomemben je tudi narod- noobrambni vidik na obmejnih področjih Primorske, Gorenjske in Štajerske. Velja še poudariti korist malih -vodnih elektrarn za celotni elektroenergetski sistem: razbremenjujejo ga za toliko energije, kolikor je same proizvedejo, a tudi prenosni sistem je ob velikem številu decentraliziranih elektrarnic manj obremenjen. Kot dragocena lastnost takih samostojnih elektrarn pa se izkaže njihova neprimerno manjša ranljivost v posebnih razmerah: v vojni, ob teroristični dejavnosti, v primerih naravnih nesreč ali razpada elektroenergetskega sistema, kakršnega smo pred nekaj leti doživeli tudi v Jugoslaviji. Čimveč samostojnih malih elektrarn — pa ne samo vodnih — pomeni torej tudi kakovostno pridobitev za elektroenergetsko stanje sploh. Utemeljeno lahko trdimo: če bi velike denar- ne vsote in trud, ki smo jih (ne dovolj premišljeno) žrtvovali za jedrsko elektrarno, namenili domačim virom energije (posebno obnovljivim in čistim), bi v Sloveniji vsekakor, imeli boljši energetski, pa tudi ekološki in var- nostni položaj. In več ter bolj smotrno zaposli, nih, sploh boljše gospodarske rezultate. Da bi program izgradnje 100 (in mnogo ve() malih elektrarn hitreje postajal resničnost moramo zagotoviti tudi široko tehnično ponio( tpo zgledu ,,F.lektrokovinarja" iz Laškega, l^j lahko ponudi opremo male elektrarne jj) Turboinštituta v Ljubljani, ki je izdal dv{ knjižici s tehničnimi napotki ter podjetja ,,Ti. bo" iz Ljubljane, ki razvija in izdeluje generj. torje za male elektrarne), poskrbeti je treba tudj za ugodna bančna posojila in davčne olajšave ter tako družbeno podpreti koristne pobude jj, naložbe zasebnikov. Zato pozivamo vse svoje organizacije in Čla. ne, pa tudi druga zainteresirana društva, da v krajevnih skupnostih in občinah, v delovnih In družbenopolitičnih organizacijah, v samouprav, nih in upravnih organih, v organizacijah vod. nega gospodarstva, elektrogospodarstva in goz. darstva, v kmetijskih zadrugah in v organizaci. jah teritorialne obrambe pomagajo razviti teh- nično, finančno in organizacijsko pomoč, da bi pospešili izgradnjo malih vodnih elektrarn, predvsem tam, kjer te obetajo največjo ekolo! ško (zoper erozije, povodnji . . .), gospodarsko ali narodnoobrambno korist. Enako pomembna kot akcija sama pa je obzirnost do naše naravne in kulturne dediščine: še tako gospodarsko utemeljen energetski objekt ne more biti družbeno sprejemljiv, če bi ogrozil naravno in kulturno znamenitost. Zato je nujno tudi tesno sodelovanje z zavodi za varstvo naravne in kul- turne dediščine. V Ljubljani, 31. januar 1984 Podpisniki: Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji Turistična zveza Slovenije Slovensko zdravniško društvo Zveza strojnih inženirjev in tehnikov SRS Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SRS Zveza hortikulturnih društev Slovenije Zveza ribiških družin O obrtnih conah in razvoju drobnega gospodarstva Konec prejšnjega meseca so se v Ptuju sestali predstavniki obrtnih združenj Ormoža, Slo- venske Bistrice, Lenarta, Ptuja in skupnosti obrtnih združenj Ma- ribora. Posvet je organizirala zveza obrtnih združenj Slovenije. Srečanje pa so izrabili za pogovor o delu obrtnih združeni, o izg- radnji obrtnih con in predstavitev problematike dela združeni v etu 1983. Posebno pozornost pa so namenili obravnavi gradiva »stanje in usmeritve razv^ drobnega gospodarstva v SR Sloveniji«. Nanj so imeli vrsto konkretnih pripomb. Tako predlagajo, da bi naj ustanovili poseben sklad za razvoj deficitarnih obrti in kredi- tiranje obrti, da bi obrtnikom, ki vlagajo v investicije ali nakup osnovnih sredstev, dovolili 1(W odstoten odpis vsako leto. da bi se ^sprosti! uvoz strojev glede na se- danjo zastarelost in prizadevanja za večji razvoj drobnega go^o^ darstva. Predlagajo tudi povečani limit za uvoz reprodukcijskega materiala in da bi tudi obrtnikom priznavali pravico do minulega dela ter da bi njihov osebni do- hodek dosegel realno višino. Po- sebne olajšave (davčne) naj bi bili deležni tudi gostinci, ki pripra- vljajo hrano. Ce dosegajo 30 odstotkov dohodka iz naslova prodaje hrane, bi jim naj priznali 30odstotno davčno olajšavo. Niso zadovoljni tudi z novim sistemom amortizacije, ugotavljajo, da je slabši od prejšnjega in predlagajo, da se vrnemo na stari sistem Zahtevajo tudi participacijo pri izvozu in da bi pri izvozu sodelo- valo čim manj izvoznikov. Določenih olajšav naj bi bili deležni tudi obrtniki-začetniki; vsaj eno leto. Tako bi le-ti lahko rešili vrsto vprašani, ki jih sedaj pestijo. Olajšave pa bi prispevale tud^k boljšemu razvoju obrti. Poseben predlog imajo tudi Ptuj- čani, ki predlagajo, da bi obrtnike, ki imajo obratovalnice na manj razvitih območjih minimalno obdavčevali ali pa bi jih v celoti oprostili plačevanja davščin. MG SKUPŠČIIiA DRUŠTVA FWANCNIH iN RAČUNOVODSKIH DELAVCEV PTUJ - ORMOŽ PROGRAM DELA IN PRIZNANJA V petek, 3. februarja je zasedala skupsčina finančnih m računo- vodskih delavcev. Društvo, kije v letu 1983 slavilo že 25. jubilej, ima v obeh občin ah že čez 1000 članov. Februarska skupščina pa je imela tudi slavnostni prizvok. Poleg tega, da so pregledali delo v zad- njih dveh letih, so proslavili tudi 25-letnico in 1. februar — praznik finančnih in računovodskih de- lavcev. Ob tej priložnosti so se spomnili tudi dolgoletnih zvestih članov in lim podelili društvena priznanja. Prejelo jih je 22 članov. Zlato značko — priznanje Zveze finančnih in računovod- skih delavcev Jugoslavije je pre jelo pet članov in sicer: Angelca ^endija, Martin Vegan, Stanko Žitnik, Alojz Mikša ih Franc Po- lič. Posebno pozornost posvečajo v društvu bodočim delavcem na fi- nančnem in računovodskem po- dročju. S to prakso so začeli že lani. Na petKovi skupščini so knjižni nagradi podelili dvema dijakinjama srednje ekonomske šole, ki sta se posebej izkazali pri pouku knjigovodstva. Sicer pa je eden izmed sklepov skupščine, da se v društvu včlani čim več mla- dih. Mnogo se jih je v zadnjem času na novo zaposlilo, vendar so ostali izven društva. Kot je pove- dal Franc Lašič, predsednik društva, si želijo močno društvo. To pa lahko dosežejo le z vklju- čevanjem novih članov. Slavnostni prizvok je skupščini aai tuai Kuiiurm nastop, rreusia- vil šeje ženski pevski zbor Alojz Arnus Rogoznica in dijaki eko- nomske srednje šole. V razpravi pa so člani društva opozoriu na položaj finančnih in računovodskih delavcev, ki se le s časom spreminjal, saj so postali ti delavci zelo pomemben-družbeni dejavnik, njinovo delo in rezultati dela pa pomemben vir za samo- upravne in poslovne odločitve. Veliko je tudi besedi, kako bi se naj z morebitnimi spremembami nekaterih zakonov, bistveno olajšalo delo računovodskih de- lavcev. saj je le to vezano na za- konske toke. Tako jim tudi ni dano, da bi lahko uživali v zimskih in letnih počitnicah, kot to lahko počno drugi delavci. Zaenkrat so to samo želje. MG Na obisku v nadzorništvu prog Ptuj Marsikdo od bralcev morda sploh ne ve, da ima v zgradbi na Rogozniški cesti 21 v Ptuju svoj sedež Nadzorništvo prog, ki je sicer organizacijska enota TOZD za vzdrževanje in upravljanje prog Maribor. Prav zaradi tega smo pred kratkim povabili k razgovoru šefa blagovnega odse- ka Vlada ^imoniča, ki je o nalogah nadzorništva povedal: »Naše nadzorništvo prog delu- je na dveh območjih. Prvo nad- zorništvo opravka svoje naloge na progi od Ptuja do Pragerske- ga, drugo pa od Ptuja do Ormo- ža. Na obeh območjih opravlja- mo vsa tehnična dbla pri vzdrže- vanju proge, mostov in zgradb, ter ostalih objektov ki so ob progi. Osnovna dejavnost je torej vzdrževanje proge, razen tega pa gradimo tudi nove industrijske tire. Sicer redno opravljamo dnevne preglede celotnega pro- govnega odseka, en železniški prehod pa varujemo s čuvaji.« Imate v letu 1984 v programu kakšno večjo investicijsko delo? »Razen rednega vzdrževanja proge letos ne predvidevamo večjih del. Sicer imamo v progra- mu modernizacijo železniških prehodov Hajdina—Di-aženci in Sikole—Gaj. Zaradi pomanj- kanja denarja pa bo odpadla obnova postaj na našem območ- ju. Tudi pfi nas je tehnika precej napredovala, tako da večino del opravljamo strojno. Te je vpli- valo na zmanjševanje števila zaposlenih. Kljub temu imamo težave, saj v glavnem poteka naše* delo na prostem. Zato imamo tudi največ obolenj dihal v zimskem času. Zmanjšali smo obolenja na prebavilih, na kar je verjetno najbolj vplivala orgaiii- zirana topla malica med delom, kije dostopna vsem našim delav- cem. Uspešno lahko ocenim tudi delo naše o.snovne organizacije Zveze sindikatov, pravtako pa smo zadovoljni z delom naših delegatov zastopanih v samou- pravnih organih temeljne organi- zacije.« Koliko va^ je pravzaprav v kolektivu in kakšni poklici so zastopani? »V prvi enoti je 30 delavcev, v drugi pa 33. Skupaj nas je torej 63, obe nadzorništvi pa imata sedež tukaj na Rogozniški cesti 21. Vsi progovzdrževalni delavci so večina na terenu, tukaj na sedežu pa so v glavnem delavci uprave in obrtniki — kooperan- ti.« Za nami je leto 1983. Ste imeli v tem času kakšna večja dela? »Večjih del lani nismo imeli ker je na celotnem območju, ki ga pokrivamo že obnovljena proga. Naša glavna skrb je bila posvečena varnemu in nemote- nemu prometu vlakov.« Kako pa je z osebnimi dohod- ki, ste z njimi zadovoljni? »Z osebnimi dohodki smo približno na enaki višini kot ostalo gospodarstvo, dosti veijet- no ne zaostajamo. Tudi za druž- beni standard zaposlenih je po- skrbljeno. Iz kolodvorske resta- vracije razvažamo tople malice na vsa deiovišča.« Omenili ste gradnjo dveh siste- mov za varovanje železniških prehodov. Kako boste zagotovili sredstva? »Nekaj denarja je prispevalo Železniško gospodarstvo Ljublja; na, del sredstev SO Ptuj, svoj delež pa bodo prispevali tudi občani Slovenjebistriške občine- Oba prehoda — v Hajdini i'' Šikolah bosta opremljena s svet- lobno signalizacijo in polzapor* nicami.« Vaše nadzorništvo je le del ^ celoto povezanih služb ZG. ^ katerimi najtesneje sodelujete? »Najtesneje smo povezani ^ prometno službo, saj z njin" skupaj skrbimo za varen promel na naših tirih. Sodelujemo seve- da tudi s podjetjem za popravil^ voz in tudi z ostalimi v ŽG. Ede^ brez drugega pač ne moremf. zato .sodelujemo kar se da tesno-,^' M Ozme'^ f EDNIK - 9- februar 1984 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 SPOMIN NA PRETEKLOST - PREGLED DELA IN SKRB ZA BODOČI RAZVOJ V GORIŠNICi SO PRAZNOVALI v kraievni skupnosti Gorišnica so v petek, 3. . u i^ria praznovali. Spomnili so se tragičnih ^^ ^Tov iz preteklosti in v spomin na katere pfaCujejo vsako leto 4. februarja krajevni ^'tucI? letos so se zbrali v dvorani krajevne nosti in na slavnostnem zboru pregledali Ji''v letu 1983 in načrte za letos. Slavnostni vVnik je bil Jože Kline, predsednik sveta KS, fue med drugim povedal: Kljub temu, da nismo bili aktivni na vseh po- Hročiih življenja, smo v zadnjem obdobju zelo naoredovali. Na leto sicer zberemo okrog 8 milijonov dinarjev iz samoprispevka, je to zdaleč Dremalo. Krajani poleg tega veliko prispevajo z delom, z materiali. V zadnjih dveh letih smo modernizirali 3,5 km cest v Tibolcih in Gorišnici, zgradili most na Pes- nici, zgradili vodovod v obdravskih vaseh (Muretinci—Formin), obnovili elektro omrežje v Zamušanih, obnovili kulturna domova v Gorišnici in Muretincih. Poleg tega smo zelo ponosni na železniško postajališče v Zamušanih. Pričeli pa smo tudi z deli na vodovodnem omrežju v vasi Zagojiči. Omeniti moram tudi veliko zavzetost članov zveze borcev, ki so veliko prispevali za postavitev spominskega obeležja padlim pri Toplakovih. V načrtu imamo dograditev vodovodnega omrežja v Zagojičih, izsušitev zamočvirjenega /cmljišča ob Zvirenčini, napeljavo telefona v vseh vaseh. Med naše največje želje pa sodi ureditev prostorov za zdravstveni dom in otroški vrtec. Vsi vemo, da živimo v težkem obdobju. Zato si ne delajmo utvar, da bomo svoje želje uresničili samo z zbranimi sredstvi. Vsi naši nadaljnji uspehi bodo odvisni od nas vseh in zavzetosti slehernenega izmed nas." Proslavo so zaključili z bogatim kuUurniin programom, sledilo je družabno srečanje. MG Kulturi več denarja Delegati v obeh zborih skupščine kulturne skupnosti občine Ptuj — sestali so se v ponedeljek, 6. fe- bruarja — tokrat niso bili najbolj razpoloženi za razpravo. Ustavili so se le pri eni točki dnevnega reda __ pri osnutku programa skupnosti za leto 1984. Povsem so podprli stališče odbora za razvoj, družbeno planiranje in svobodno menjavo dela, ki je o programu razpravljal in oblikoval tudi predloženi osnu- tek. Najprej gaje ovrednotil v dveh variantah, nato pa se odločil, da ga posreduje delegatom le v eni, ki za leto 1984 ne predvideva izenačitve osebnih dohodkov delavcev v kul- turi z. delavci v gospodarstvu ob- čine. To pa pred vem zaradi zaostajanja v minulih letih. Svojo odločitev je utemeljil s podatki, da realna sredstva za kul- turo iz leta v leto padajo, ohranjanje doseženega nivoja in obsega kulturnih dejavnosti pa se odraža v zaostajanju družbeno- ekonomskega položaja delavcev v kulturi, kar pomeni, da je delež sredstev za osebne dohodke vedno manjši. Odbor je zato predlagal de- legatom skupščine, da podprejo predlog za izenačitev osebnih dohodkov delavcev v kuhuri. To pa pomeni, da se predvidena rast oseb- nih dohodkov v letu 1984 za 25 odstotkov, poveča v primerjavi z letom 1983 za 36,1 odstotka. Upoštevajoč izenačitev OD — rast OD 37,9 odtotka — je vrednost programa 58,631,948 dinarjev in se v primerjavi s prejšnjim letom po- večuje za 41,5 odstotka. Tako bi skupnost za poračun OD glede na zaostajanje v letu 1982 in 1983 potrebovala 2,418.715 dinarjev dodatnih sredstev. Delegati so na skupščini enogla- sno podprli tako pripravljeni osnutek programa za leto 1984, ob tem pa upoštevali stališče, da se bo za vsa sredstva, ki gredo prek okvirov občinske resolucije potrebno posebej dogovarjati z združenim delom in si jih na osnovi dodatnih samoupravnih sporazu- f"ov tudi zagotoviti. Sicer pa je edina možnost dogovor znotraj družbenih dejavnosti. Na ponedeljkovi skupščini so potrdili tudi predloge odbora za splošne in tekoče zadeve, ki je sklenil, da veliki Oljenki — prizna- nje kulturne skupnosti, letos podelijo dvema zaslužnima kultur- nima delavcema — Vidi Rojičevi in ■'ozetu Gregorcu. Oljenki sta bili skupaj s priznanji Zveze kulturnih organizacij podeljeni na torkovi proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je bila v ptujskem 8'edališču. mš Čakovska sindikalna šola v Ptuju Minulo soboto so Ptuj obiskali slušatelji 10. oddelka sindikalne politične šole ' iz bratske občine Cakovec. V delavskem domu Franca Krambergerja so jih spreje- li predstavniki družbenopolitičnih organizacij naše občine, koordina- cijskega odbora bratskih občin SR Hrvatske in Slovenije. Edi Kupčič predsednik Občinskega sveta ZSS Ptuj je goste seznanil z razvojem občine, z delom političnih or- ganizacij, posebno sindikata, z dosežki gospodarjenja, še zlasti pa z možnostmi nadaljnjega povezo- vanja in sodelovanja v okviru 11. bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije. Gostje so pozorno spremljali predstavitev občine, ži- vo pa so se zanimali za možnosti sodelovanja. O sodelovanju bratskih občin, pomenu takega sodelovanja in uspešnosti dela je spregovoril Fe- liks Bagar. Svoj obisk so na- daljevali v ptujsko Perutnino, v največjo TOZD Mesno industrijo, kjer so se podrobneje seznanili s proizvodnim procesom in velikim napori za kvaliteto dela, ki Pe- rutnini omogoča vse širši prodor na tuja tržišča. Gostje so lahko spoznali tudi politično delo te naj- večje TOZD Mesokombinata Pe- rutnina in prizadevanje kolektiva za kar najboljšo založenost domačega trga s piščančjim mesom in izdelki. Po ogledu proizvodnega procesa so se dalj časa zadržali na razgovoru z vodstvom TOZD in DPO te organizacije. Ogledali so si tudi bogato muzejsko zbirko na gradu in se seznanili s preteklostjo Ptuja in širše okolice. V popoldanskem ča- su pa so med tovariškim srečanjem podelili priznanja o uspešno opravljeni sindikalni politični šoli. Lahko še povemo, da so bili go- stje z obiskom zelo zadovoljni, saj so kar dobro spoznali ptujsko ob- , čino, ki je bila poleg občin Cako- vec in Varaždin pobudnica bratskega sodelovanja občin in delovnih ljudi sosednjih republik. v katerem trenutno sodeluje že 11 občin. Besedilo in posnetki: l.ojze Cajnko Slušatelji sindikalne šole iz Čakovca pri ogledu pakirnice piščancev Mehansko čiščenje drobovine v TOZD Mesna industrija S predprodajo omogočiti natis publikacije Poročali smo že. da ie v okviru Zgodovinskega društva Ptuj pri- pravljeno gradivo POTRČEVO VHLIKO IZROCiLO, ki gaje uredila prof. Ljubica Sulieoj^eva. Gradivo naj bi izšlo v lepo vezani pubhkaciji, ki bi obsegala okoTi »O strani besedila in 15 fotografij. Gre predvsem za gradivo "z okro^e mize, kije bila lansko leto ob 80-letnici rojstva dr. Jožeta Potrča v Ptuju. Žal na zaradi omejitev in zoženih pogojev gospodarjenja ni moč najti sredstev, da bi kreditirali natis publikacije, ki naj bi izšla v 2 tisoč izvodih. Na.seii izvršnega odbora Zgodovinskega društva Ptui so ueotovili. daj^e edina možnost zagotoviti natis s predprodajo publikacije. Zato so šli dani zgodovinskega dru.štva neposredno v akcijo zbiranja naročil v OZD. v DPO. v SIS in drugih ustanovah. Publikacija bo po predračunu stala 200 din, v prednaročilu pa le 180 din. Primerna bo tudi za spo- minska darila delavcem ob raznih jubilejih in podobno, zato člani zgodovinskega društva upajo, da v združenem delu ne bodo zavračali prednaročil. Omogočiti izid publikacije je tudi naš skupni dolgdo našega rojaka, revolucionarja in velikega vizionarja socialistične etike in morale, dr. Jožeta Potrča. F F Poulobiti stike z zdomci cev 'koordinacijskega odbora za vprašanja delav- scdstv^ delu v tujini, ki deluje pri pred- akti SZDL Ptuj, so že sprejeli program ^^^nvnosti za leto 1984. Največ pozornosti bodo t„jj sodelovanju z delavci na začasnem delu v Posebej zaradi visoke stopnje brezposelnosti dclav - v Zahodni Evropi. Okrog štiri tisoč temu^*"'^ " občine je zaposlenih v tujini, k ^lanov'^^ J^ ""eba prišteti še lepo število družinskih odh,-.. ■ •Cuček, predsednik koordinacijskega Je povedal: Slovenk''"'-' ^^''"lo poglobiti sodelovanje med učenci ni^kcB pouka kulturno umet- osnovnih iz IVankfurta in učenci naših osnovno moram, da je sodelovanje z učcnci "k Ž-nidariča uspešno, saj so se z bilo '^""icev tudi pobratili. Pa vendar bi u^ente ■^^'lelovanju pritegniti še ostale priteg,,'.- pomembno je, k sodelovanju tistimi 't center in navezati stike tudi s Tako bo^'^""^cev, ki so že v srednjih šolah, domovin "k' ^ tujini, .ohranili vezi z jezika ° izpopolnjevali znanje slovenskega Dodam naj, da bo letos letovalo v Biogradu ..a morju okrog 30 otrok naših delavcev na začasnem delu v tujini in sicer s taborniki." Ze to pove. da je sodelovanje ptujske občine s kulturno umetniškim društvom Sava dokaj tesno. Čeprav predvsem na kuhurnem in športnem področju. Alojz Cuček meni, da bi morali to sodelovanje razširiti predvsem s konkretnimi in- formacijami o možnostih zaposlovanja v domovini. Zato bodo i/delali analizo o možnostih zaposlovanja predvsem v obrti in kmetijstvu. K sodelovanju pa bo- do pritegnili tudi kulturno, izobraževalno in skupnost /a zaposlovanje. V koordinacijskem odboru pri socialistični zvezi so tudi predlagali, da naj bi te naloge uresničevali skupaj s podobnima komisijama pri zvezi komunistov in v sindikatih. S programom bodo se/nanili vodstvo kulturno umetniškega društva Sava, vanj pa uvrstili tudi njihove predloge. Domnevajo, da bodo lahko program dokončno oblikovali po občnem zboru društva, ki bo prihodnji mesec, udeležili se ga bodo tudi preostavni- ki ptujske občine. N. Dobljekar Skupna seja komiteja in sveta za SLO in DS Občinski komite za SLO in DS in svet za SLO in DS skupščine ob- čine Ptuj sta v torek, 31. januarja na seji obravnavala posamezna sistemska vprašanja s področja dograjevanja sistema SLO in družbene samozaščite. Posebno pozornost so člani obeh organov posvetili programu nalog /a uveljavljanje dopolnjene zasno- ve narodne zaščite in uresničevanje določenih nalog v obrambno — samo/aščitncm sistemu v krajevnih skupnostih, organizacijah ztiriiženega dela in drugih samou- pravnih organizacijah in skupno- stih. Narodna zaščita, ki se je kot oblika revolucionarnega organiziranja ljudskih množic potrdila že v NOV, je danes v svoji temeljni funkciji odraz podružb- Ijanja na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Cikde na program usposabljanja delovnih ljudi in občanov s področja SLO in DS sta komite in svet razpravljala tudi o zagotavlja- nju sredstev za osebno in kolektiv- no zaščito pred vojnimi dejstvova- nji in drugimi nevarnostmi. Tako se bo v tem letu začela izvajati široka družbeno politična aktiv- nost, ki bo morala zajeti vse delovne ljudi in občane v posameznem bivalnem in delov- nem okolju. Ker so se v lanskem letu začele aktivnosti o vojaškem usposablja- nju prostovoljk v JLA, sta svet in komite obravnavala informacijo o izvajanju te naloge v letu 1983 ter istočasno sprejela usmeritve za de- lo družbenopolitičnih organizacij in strokovnih organov na tem področju v letu 1984. SM ZMDA SLOVENSKE GORICE" PROGRAM DELA ZA LET01984 Skupščina Zvezne mladinske delovne akcije ,,Slovenske gorice — 83" je za seje zborov Skupščine občine Ptuj pripravila podrobnejše poročilo o poteku del ZMDA ,,Slovenske gorice — 83", ki jo bodo delegati vseh treh zborov obravnavali v ponedeljek. Poročilu je priložen tudi program dela za leto 1984. O delu ZMDA smo naše bralce obveščali sproti, zato ne ponavljamo podatkov iz poročila. Omenjamo le, da je o poročilu razpravljal tudi Izvršni svet SO Ptuj, ki je pozitivno ocenil delo in rezuhate ZMDA ,.Slovenske gorice — 83" ter dal vse priznanje brigadirjem in vodstvu ak- cije. Izvršni svet je tudi predlagal, da se ostanek sredstev, ki bo ostal po poračunanih obveznostih, nameni za izboljšanje pogojev bivanja v naselju Dornava in za nabavo opreme. Del sredstev za nabavo opr-ime bo za letošnje leto zagotovljen tudi iz občinskega proračuna in iz sklada za financiranje obrambnih priprav, saj objekt v Dornavi služi tudi za usposabljanje in obrambno vzgojo izvenšolske mladine. V srednjeročnem programu del ZMDA je za leto 1984 predvidena zgraditev 18,6 km vodovodnega omrežja v občinah Ptuj in Lenart. Zaradi manjših materialnih možnosti sta samoupravni komunalni skupnosti obeh občin morali zmanjšati program in temu ustrezno je treba tudi prilagoditi program ZMDA tako, da bo obseg del glede na razpoložljive efektivne uie ustrezno manjši. Tako je predvideno, da naj bi v letošnjem letu zgradili naslednje odseke vodovodnega omrežja: V občini PTUJ: primarni vod Rabelčja vas—Placarovski vrh v dolžini 1 km in v vrednosti 5,419.000 din, primarni vod Ločki vrh—Destrnik v dolžini 1,64 km in v vrednosti 8,887.160 din, sekundarni vod v Kicarju (KS Rogoznica) v dolžini 3 km in vrednosti 3,350.000 din ter drugo tlačno cono v Stopercah in sekundarni vod v dolžini 1 km in v vrednosti 2,340.000 din. V občini LENART: primarni vod Gočova v dolžini 1 km in vred- nosti 3,011.000 din ter sekundarne vode v KS Lenart in Sčavnica v dolžini 5 km in vrednosti 11,293.000 din. Po predračunu bi tako v ptujski občini izkopali 6,64 km jarkov za vodovod v vrednosti 19,996.380 din, v občini Lenart pa 6 km v vrednosti 14,304.366 din. (Ocena na podlagi popisov del). Poleg navedenih del je v programu tudi predvideno, da bo brigade možno organizirati tudi pri urejanju krajevnih cest po posebnem programu, gre za ureditev odvodnje cest, bankin, razgrinjanje gramoza, čiščenje dreves in podrasti v cestnem svetu in podobno, za kar bi bilo potrebnih okoli 12.800 ur. Sredstva za investicije za leto 1984 še niso zagotovljena, ker se bodo v letošnjem letu šele združevala po samoupravnih sporazumih. Težave nastajajo zaradi zagotavljanja plačil za investicije, ker je v skladu s predpisi treba predhodno izločiti vsa sredstva na posebne račune, česar pa zaradi načina združevanja sredstev ni moč narediti že v začetku leta. Brigadirji bodo tudi v letošnjem letu nameščeni v zgradbi stare šole v Dornavi, za kar bo potrebno opraviti ustrezna vzdrževalna dela in dopolniti opremo. Predvidevajo, da bo v ZMDA ,,Slovenske gorice —84" sodelovalo okoli 500 brigadirjev v treh izmenah. Glede na predvidene možnosti bo v letošnjem letu moč povečati sredstva za 35 odstotkov glede na leto 1983. Tako načrtujejo, da bodo podpisniki družbenega dogovora o mladinskih delovnih akcijah zbrali za ZMDA ,,Slovenske gorice — 84" v letošnjem letu skupno 7,184.87S din. Izvršni svet SO Ptuj je obravnaval tudi predložen program dela in ga sprejel. Pri tem je sprejel stališče, da se tudi v letošnjem letu upošteva dogovorjeno razmerje brigad med občinama tako, da se na območju občine Ptuj angažira dve tretjini brigadirjev, na območju občine Lenart pa ena tretjina. Če ne bo možnosti polnega angažiranja brigadirjev pri gradnji vodovodnega omrežja, se naj del brigadirjev zaposli pri uresničevanju dodatnega programa vzdrževanja lokalnih cest. Predlog za novo vodstvo sindikata v preteklem tednu so se na rednem posvetu sestali predsedniki osnovnih organizacij sindikata in konferenc osnovnih organizacij ter razpravljali o aktualnih nalogah sindikata danes. Seznanili pa so se tudi s predlogom . evidentiranih možnih kandidatov za opravljanje najodgovornejših funkcij v organih sindikata. Za predsednika občinskega sveta ZSS Ptuj je predlagan Edi Kupčič, za podpredsednico Kristina Antolič in sekretarja Franc Vreže. Rok za razpravo o evidentiranih kandidatih je 20. februar. MG Dejavnost v sindikatih Med najbolj aktualnimi dejavnostmi so v sindikalnih organizacijah občine Slovenska Bistrica v tem času prizadevanja za uresničevanje stabi- lizacijskih načrtov in obravnave rezultatov gospodarjenja v preteklem le- tu. Pri občinskem sindikalnem svetu Slovenska Bistrica so skupno s predsedniki OOS in vodstvenimi delavci v delovnih kolektivih, izdelali poseben rokovnik nalog za priprave poročil in obravnavo rezultatov go- spodarjenja v letu 1983. in o možnostih gospodarjenja v letošnjem letu. Dogovorili so se tudi za metode dela in organiziranja enodnevnega semi- narja za predsednike osnovnih organizacij in konferenc sindikata. Semi- nar načrtujejo uresničiti najkasneje v mesecu aprilu letos. V pripravah aktivnosti za obravnave rezultatov gospodarjenja v letu 1983 so pri občinskem sindikatu sprejeli tudi osebne zadolžitve vodilni v osnovnih sindikalnih organizacijah kot tudi poslovodnih organov v TOZD. Do sedmega februarja bodo tako v delovnih kolektivih bistriške ob- čine pripravili rezultate gospodarjenja za leto 1983. Na osnovi teh podat- kov pa bodo izdelali tudi programe delovanja v letošnjem letu. Ob tej pri- ložnosti bodo poudarili skrb za boljše izkoriščanje delovnega časa, dose- ganju večje kvalitete proizvodov in zmanjšanju izostankov z dela. Po pripravi gradiv bodo ta obravnavali v vseh osnovnih organizaci- jah ZS v občini in se po sindikalnih skupinah. O gradivih pa bodo sprego- vorile tudi delavske kontrole, predvsem s stališča ustreznosti planov v od- nosu do internih in družbenih meril. Sindikalne skupine bodo ob tem obravnavale tudi predlog delitve ustvarjenega dohodka in rezultate poslo- vanja v SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje. Do 25. fe- bruarja se bodo sestali delavski sveti v vseh kolektivih bistriške občine in sprejeli zaključne račune. Pripravili pa bodo tudi predloge razporeditve ustvarjalnega dohodka po zaključnem računu. Ob tej priložnosti bodq ".pregovorili tudi o realizaciji planov letošnjega leta. Zadnjo besedo o zaključnih računih in tudi planih za leto 1984 pa bodo dali delavci na zborih kolektivov, ki bodo v tej občini do 28. fe- bruarja. V mesecu marca'pa se bosta sestala še občinski svet in predsed- stvo ZS Slovenska Bistrica. Med drugim bodo skupno ocenili tudi aktiv- nosti DO pri obravnavi "zaključnih računov kot tudi planov za leto 1984. Viktor Horvat 4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 9. februar 1984 - TEDNIK Usmerjanje sredstev v pospešavanja dejavnosti drobnega gospodarstva v letu 1983 Kreditna banka Maribor, poslovna enota Ptuj je v letu 1983 usmerja- la sredstva za pospeševanje dejavnosti samostojnega osebnega dela v skla- du z načrtom oziroma pravilniki, ki upoštevajo smernice družbenega do- govora. Kredit je lahko pridobil obrtnik, ki že ali bo opravljal dejavnost z osebnim delom in sredstvi v osebni lasti v skladu z obrtnim zakonom, da 50 bro odbojkarsko ekipo. Obstajajo manjši problemi zaradi prostorov. Na voljo imamo sicer velik in lep dom krajanov, vendar imamo precejšnje stroške z vzdrževanjem. TVD Partizan nima toliko sredstev, da bi plačeval treninge v veliki dvorani doma. zato smo se pove- zali s TVD Partizan Kidričevo, kjer sedaj občasno trenirajo. Sicer pnčakujemo v spomladanskem času spet več konkretnih aktivnosti mladih. Sedaj smo v akciji za pridobitev novih prostorov. Mladi Cirkov- čani smo namreč že dobili sobo v starejši zgradbi, ki pa je potrebna temeljite obnove. Skupaj z upokojenci smo se dogovorili, da bomo celotno zgradbo sami obnovili. Upam, da bomo potem imeh še več možnosti za naše aktivnosti.« Poglejmo sedaj še kako živijo in delajo mladi v osnovni organizaciji Mihovce — Dragonja vas. O tem je Irena Lačnova, članica predsedstva OO, povedala: »Prav v lanskem letu smo svojo aktivnost izkaza- li precej drugače kot prejšnja leta — v pozitivnem smislu seveda. Aktivni torej smo, čeprav to predv- sem dokazujemo posredno prek aktivnosti v društvih in o-^ganizacijah. Naši mladinci so mno- žično zastopani v folklorni skupini, pravtako v gledahšči skupini in tamburaškem ansamblu, ter nasploh v okviru domačega prosvetnega društva. Sedaj čez zimo je vse skupaj nekoUko zamrlo, vendar kmalu bo tukaj pomlad, ko bodo tudi vremenske razmere boljše, zato sem prepričana, da bo tudi aktivnost zaživela kmalu. Svoj prostor nam redno odstopajo -^lani gasilskega društva, tako da so osnovni pogoji že izpolnjeni.« Kakšno pa je sodelovanje med posameznimi osnovnimi organizacijami? »Vsekakor smo povezani in t'-di sodelujemo lepo. Največkrat je to pač v obliki družabnih večerov ali skupnih sestankov. Mladi se srečujemo s problemi, ki so vsem nekje enaki, zato nas tudi to druži. Sicer pa bi lahko rekla, da potekajo aktivnosti skozi vse leto enakomerno. Manj časa imamo pomladi in jeseni, ker je pač precej dela še na kmetiji, pozimi pa so vremenske razmere tiste, ki nas silijo, da ostajamo bolj doma.« Tudi mladi v Sikolah se lahko pohvalijo z aktivnostjo. Predsednica krajevnega sveta mladih Vesna Vimpolšek je dejala, da so celo najaktivnejši med njimi. Po čem lahko to sklepamo, smo vpraša- li Božo Babšek, ki je članica predsedstva osnovne organizacije. »Če je to res, da so nas ocenih za ene najbolj aktivnih, potem ima nedvomno velike zasluge za to Jože Goričan, ki je predsednik krajevne konfe- rence SZDL v Šikolah. Na njegovo pobudo so aktivnosti mladih ponovno zaživele, seveda v sodelovanju z vaščani in krajevno skupnostjo kot celoto. Velika pridobitev za mladino, ki se šola v Mariboru in Ptuju je nova železniška postaja v Šikolah. Mladi smo seveda pomagali s prostovolj- nim delom pri gradnji te postaje, zato smo še bolj ponosni. V programu imamo tudi gradnjo nogo- metnega igrišča ...« O delu smo že veliko govorili, kaj pa zabavno življenje, kako se odvija? »Med sabo se zelo dobro razumemo, zato izkoristimo vsako priložnost za razvedrilo. Skoraj po vsakem sestanku si naredimo kakšno manjšo zabavo, tudi s plesom, če nas je dovolj. Tudi če gremo v kino ali na vesehco v sosednjo vas, gremo skoraj vsi. Mislim, da smo navezani drug na drugega in da se zabavamo še lepše kot mladi v mestu. Precej se ukvaijamo tudi s športom, v naši mladinski sobi lahko igramo tudi namizni tenis, tu pripravljamo tudi turnirje. V tem se povezujemo tudi z ostalimi mladinskimi organizacijami. Najbolj luštno in obenem žalostno pa je, ko pospremimo katerega od naših mladincev na pot v službo JLA. Takrat se zberemo vsi skupaj, regrute naložimo na voz in jih v sprevodu pripeljemo na železniško postajo, kjer se od njih tudi poslovimo.« M. Ozmec Vesna Vimpolšek, Cirkovce Irena Lačen, Mihovce — Drago- nja vas Boža Babšek, Šikole ZVEA KUirURUIH ORGANSZACiJ OBČINE PTUJ STANE STANIČ ČASTNI PREDSEDNIK V petek, 3. februaija so se v ptujskem gle- dališču zbrali delegati Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj na seji zbora delegatov. Obravnavali so dosedanje delo, izvolili novo vodstvo in sprejeli program dela za naprej. Delo ZKO občine Ptuj je zelo razgibano in pestro ter je doseglo sorazmerno lepe uspehe in Množičnost. Za občino Ptuj je delovanje ZKO silno pomembno, saj nimamo dosti pro- fesionalnih ustanov, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo. Število obiskovalcev kulturnih prireditev nam pove, da ljudje potrebujejo ta način zabave in poduhovljenja kljub množič- nim medijem, ki nam posredujejo kulturne dosežke naših in svetovnih ustvaijalcev. Žrtvovanje prostega časa za kulturno udej- stvovanje je ena najboljših oblik preživljanja prostega časa v smislu vzgoje, duhovnega bo- gatenja in v narodnostnem smislu. Delo v društvih človeka tudi socializira, ga krepi v njegovem bistvu, saj je človek vendar družbeno bitje. Delegati so ugotavljaU, da bo tudi v bodoče naloga ZKO, omogočiti kulturno udejstvova- nje čimširšemu krogu naših delovnih ljudi in občanov in posebno skrb nameniti mladim, kajti ti bodo naša kulturna bodočnost in porok za očuvanje kulturne dediščine. Delegati so spregovorili tudi o kadrih, pri čemer ugotovitve niso bile spodbudne, saj nam primanjkuje strokovnih kadrov na vseh po- dročjih kulture, zato moramo biti tako organizirani, da bomo najbolje lahko izkoristili strokovnost kadra, ki ga imamo in tudi finan- čnih sredstev, ki so nam na voljo. Na seji zbora so se delegati zahvalili za dol- goletno delo v vlogi predsednika ZKO Ptuj, Stanetu Staniču, kije 38 let vodil zvezo in ima vehke zasluge za sedanje stanje na področju kulture. Delegati so Staneta Staniča izvolili za častnega predsednika ZKO Ptuj, kar je po be- sedah podpredsednika ZKO Slovenije, Janeza Karlina, edinstven primer v naši republiki. Za novega predsednika ZKO Ptuj so delegati izvolili Franca Lačna, dirigenta Komornega moškega pevskega zbora Ptuj, za podpred- sednika pa Antona Brgleza, dolgoletnega mentorja folklore v Cirkovcah. L VIKTOR MUNDA S PRERADA Odličnega ljudskega godca — harmonikarja Viktorja Mundo, sem prvič srečal na Preradu, v vasi, ki se nedaleč Polenšaka raz- teza po obronkih Slovenskih go- ric. Pred približno šestimi leU je bilo, mogoče tudi sedmimi, ko mi je neki stan očanec s Polenšaka takole shkovito razlagal o Vik- toiju: »Vete, nič ga ni vkup; vsaki veter ga lahko odpihne, tak je tenkički. Harmoniko, vam rečem, pa raztegne za tri hudo veFke. Kaj takega s'n še ne slišo, če že glih dugo tlačim toto zemljo!« Ce očka ne pretiravajo, sem si mishl, potem sem nemara pred vehkim »odkritjem«. In tako meje na Prerad kar samo odneslo. Spomnim se, da je bila ena tistih čudovitih pomladi, ko se sonce že v začetku čudovito razdaja in khče k prebujanju. Dan je bil kristalno čist in s preradskih vrhov se je videlo daleč naokoli. Viktorja sem našel pred hišo. Že čez čas sva se zapletla v pogovor kot da se po- znava že desetletja in ne le dobre pol ure. Takorekoč v trenutku sva si postala domača. Očka s Polen- šaka so prav povedali. Viktor je res bolj krhke postave; toda nje- gov vedno nasmejan obraz izraža nenehno pripravljenost na dobro voljo in dobrohotno šalo. Skozi umirjeno, vendar tekočo govori- co, ki vsebuje precej duhovito is- krivih domislic, pa je moč spo- znati. da se v njegovem blageiii značaju skriva tudi kanček navi- hanca. Ko pa mi je še zaigral na harmoniko, sem moral priznati, da očanec s Polenšaka niso preti- ravali. Kar koj sva se dogovorila za snemanje oddaje »Iz vasi v vas«, v kateri smo predstavili Prerad, Viktor pa je v njej nastopil kot harmonikar. Pomagali so mu se- veda še domače pevke in pevci. A kaj, takrat so bile naše snemalne naprave še bolj »boge«, bolj »gospodinjske«, kot se malce zlobno izražamo o tehniki za »ši- roko potrošnjo« in z Viktoijeiti nisva bila preveč navdušena nad zvokom. Takrat sem si obljubil, da ga posnamem še enkrat, če bomo pri radijski hiši le imeli kaj bolj; šega. Pa seje tudi to zgodilo in saj veste ... obljuba dela dolg. Izpolnili smo ga letošnjega ja; nuaija in tako so pred nami novi posnetki ljudskega godca — hai- monikaija Viktoija Munde s Prerada. Našim poslušalcem jih bomo posredovali v nedeljo 12. februarja ob 12.10, ko bomo Viktoija spoznali ne le kot godca, ki ima »za sabo« že več kot tristo gostij, temveč tudi kot človeka, kot delavca-mizarja v Železniških delavnicah v Ptuju, kot očeta, ki prenaša svoje znanje na svoj mlajši rod, pa tudi kot občana Prerada, ki je pomagal do prepd- trebnega vodovoda v tem delu Slovenski r, go . . Besedilo in foto: I. C Vf-.tor \?unda s ^vojo nepo^ssijivo ^remljevaiko! f EDNIK - 9- februar 1984 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 V KPD Stane Petrovič - Hajdina delujejo štiri sekcije v kulturno prosvetnem društvu Stane Petrovič na Hajdini so na le- fni konfernci ugotovili, da so orogram za leto 1983 skoraj v c^eloti izpolnili, prenesli so le uredi- tev odra in snemanje pevskih zborov za glasbeni program radia Ptuj. Pravijo sicer, da bi lahko uredili še marsikaj, le da pri tem potrebujejo še večjo pomoč v sami krajevni skupnosti — ker kultura ne more in ne sme biti stvar posameznika, ampak širše družbe in jo je potrebno prenesti na slehernega občana. Pri tem ima veliko vlogo SZDL, ki ima za nalogo, da med drugim tudi razvi- ia kulturno življenje na vasi. V letu 1983 so imeli v KPD Stane Petrovič na Hajdini 67 članov v dveh pevskih in dveh dramskih sekcijah. dramska sekcija drazenci je lani pripravila kmečko igro VOZEl v režiji Matevža Cestnika, s kaiero so imeli 11 predstav. V DRAMSKI SEKCIJI NA HAJDINI so uprizorili komedijo TRIPCE de UTOLCE, ki jo je pod mentorskim vodstvom Petra Malca režiral Maks Kampl. Skupina je gostovala štirinajstkrat, med drugim tudi v pobrateni Bed- nji v SR Hrvatski in sodelovala na 6. srečanju gledaliških skupin v Ptuju. V tej sezoni se je že pred- stavila s komedijo POROCiL SE BOM S SVOJO ZENO, lani pa > pripravili še enodejanko za Dan borca in obisk dedka Mraza po vseh vaseh. MEŠANI PEVSKI ZBOR DRAZENCI — je pod vodstvom Jurija Cučka veliko nastopal na raznih proslavah in prireditvah ter skupaj z moškim pevskim zborom Hajdina pripravil tri koncerte, sodeloval pa tudi na 10. reviji pev- skih zborov občine Ptuj. V zboru sodeluje 26 pevcev. MOŠKI PEVSKI ZBOR HAJ- DINA šteje trenutno 23 članov, vodi pa ga Srečko Zavec. Veliko je nastopal v krajevni skupnosti in sodeloval na reviji v Ptuju. Pri KPD na Hajdini pa so poskrbeli tudi za gostovanja drugih skupin. Tako so imeli na obisku dramsko skupino KUD Franjo Sert iz Bednje s komedijo GOSPOSKO DIJETE, dramske umetnike,iz Maribora in preteklo nedeljo spet igralce pobratenega društva v Bednji s komedijo Tešta- ment. Z njimi sodelujejo že tri leta tako, da so se igralci obeh društev med seboj dobro spoznali in tudi prek kulturne izmenjave utrdili že tako dobre bratske in prijateljske vezi med -dvema sosednjima narodoma. mš Igralci v predstavi Poročil se bom s svojo ženo z režiserjem Maksom Kamplom in predsednico KPD S P Anico Vidovičevo. Foto: S. Strelec DANES IN JOTRS V SLOVENSKI BISTRICI Mladi iz Svetozareva ob slovenskem kulturnem prazniku Slovenski kulturni praznik bodo v Slovenski Bistrici proslavili še danes, v četrtek 9. in jutri, v petek 10. februarja. Med številnimi kulturnimi prire- ditvami in razstavami bo posebnega pomena gostova- nje mladinske gledališke skupine iz pobratene občine Svetozarevo, ki se bo danes, 9. februarja ob 16. uri v Domu kulture Slov. Bistrica predstavila z lutkovno igrico za otroke; predstava bo za širše območje obči- ne. Ob 18,30 pa bodo mladi iz Svetozareva, prav tako v Domu kulture uprizorili še gledališko predsta- vo, delo Zikice Jovanoviča, pod naslovom Zapomni si, kdo si. Jutri, 10. februarja pa bodo v Vzgojno varstvenem zavodu Oton Župančič v Slov. Bistrici ponovili lutkovno igrico, predstava bo dopoldne, popoldne pa bodo v Domu kulture ponovili igro Zapomni si, kdo si in sicer za učence OS Minka Namestnik-Sonja ter poklicne in osnovne šole Pohorski odred iz Slov. Bistrice. Ob tem je treba zapisati še to zanimivost, da je Zika Jovanovič preživljal leta pred in po drugi sveto- vni vojni prav v Slovenski Bistrici in je za svoje delo Zapoinni si, kdo si uporabil prav dogajanja v času NOB na območju Slovenske Bstrice. Mladi iz občine Svetozarevo tako uresničujejo in utrjujejo prijateljske vezi vrstnikov pobratenih občin skozi konkretno akcijo. Med svojim bivajem v bistriški občini bodo gostje obiskali tudi turistično- rekreacijski center pri Treh kraljih na bistriškem Pohorju. Seznanili pa se bodo tudi z življenjem v tej občini, saj bodo preživeli dneve obiska v občini Slov. Bistrica na domovih svojih vrstnikiv. Viktor Horvat V Ormožu počastili kulturni praznik v torek zvečer, 7. februaija ob 18. uri je bila v Domu kulture v Ormožu osrednja občinska pro- slava v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Nastopil je domači pevski zbor, ob njem pa se žensW pevski zbor Jože Herman- ko iz Maribora in mešani pevski zbor KUD Poštar iz Manbora. Koncert kar treh pevskih zborov je občinstvo navdušil. O pomenu praznika slovenske kulture pa je spregovoril Franc Novak, pred- sednik skupščine kulturne skup- nosti občine Ormož. - u O pridevniški določnosti Tovariš F. G. iz Ljubljane se \tu zaradi nedoslednega pisanja pridevniškega priponskega obra- zila -en: enkrat beremo dena- ren, drugič denarni, enkrat ču- stven drugič čustveni, statističen, statistični, mesečen, mesečni, leten, letni itd. »Ali ne bi mogh pri Delu dobiti koga, ki bi znal pisati slovensko?«, prizadeto sprašuje Ljubljančan. Popolnoma se strinjamo z vami, da je pri tem obrazilu končniška zmeda. Vendar vpra- šanje pridevniške določnosti ni tako preprosto, kot se morda na prvi pogled zdi: pri pridevniku je namreč določnost lahko skla- denjska ali besedotvorna. Skladenjska določnost je veza- na samo na kakovostne pridevni- ke (lep, velik, rdeč, planiran, felan, zlati) in se kaže v naspro- tju določne in nedoločne oblike: z neposredno ponovitvijo besed- ne zveze s pridevnikom, ko je torej pridevnik že »določen«, se pri moškem spolu v imenovalni- ku ednine spremeni tudi njegova oblika — končnico -0 zamenja končnica -i: V omari sta visela zelen in moder plašč: zeleni plašč je bil modernega kroja, modri klasičnega. Določno in nedoloč- no obliko (v enakih okoliščinah) ločijo seveda tudi tvoijeni kako- vostni pridevniki, npr. denaren (premožen): denarni, čustven : čustveni, pošasten : pošastni, pameten : pametni, poglaviten : poglavitni ipd. Da gre tudi pri pridevnikih s priponskim obrazi- lom -en za kakovostni pomen, je mogoče dokazati še z drugimi razločevalnimi lastnostmi kako- vostne pridevniške pomenske skupine, in sicer: 1. lahko se stopnjujejo, npr. denamejši, ču- stvenejši, pošastnejši, pametnejši, poglavitnejši; 2. imajo določeno in nezamenljivo mesto ob samo- stalniku — vedno so levo od vrstnih, npr. sosedov PAMETEN lovski pes, v okviru kakovostnih pomenskih skupin pa vedno levo od pridevnikov barve, se pravi tudi levo od drugih tvoijenih kakovostnih pridevnikov, napr. PAMETEN rjav šolan (lovski) pes; 3. lahko tvorijo pridevniško besedno zvezo tudi z desnimi določili, npr. PAMETEN PO nara^, zelo pameten; 4. ustreza jim kakovostna zaimenska vpra- šalnica kakšen. Besedotvorna določnost je ve- zana samo na tvorjene nekako- vostne pridevnike: strokovni, let- ni, mesečni, denarni, statistični, osnovni, delovni, materni, sloven- ski, bratov, materin. Tem daje lastnost določnosti že prvotna beseda, ki jo imajo v podstavi, napr. stroka, leto, mesec, denar itd., pridevniška oblika izraža samo povezavo z njihovim po- menom. Pri teh pridevnikih je torej določnost njihova bistvena lastnost, zato tudi ne morejo izražati nasprotja določnost— nedoločnost. Njihova priponska obrazila so končniško vedno enaka, npr. -ski, -ji, -nji. Zadrega se pojavlja le pri obrazi- lu -ni: če gre za nekakovostni pridevnik, bi moralo tudi to obrazilo imeti v vseh skladenj- skih vloaah samo končnico -i; pravilno je torej le denarni pri- hranek = prihranek denarja, statistični podatek = podatek iz statistike, mesečni, letni strošek = strošek v mesecu, letu, osebni dohodek = dohodek (pogovorno) od osebe ipd. Z dosledno uporabo obrazila -ni bi se vrstni in svojilni pridevniki tudi oblikovno ločiH od kakovostnih, tvorjenih z obra- zilom -en. Pomensko razloče- valno končnico bi dobili tudi primeri, ki so sicer enakozvočni: denaren (-ejši) človek = človek, ki ima veliko denaija : denarni prihranek = je prihranek denarja, električen (-ejši) les = naelek- tren, elektriziran les : električni kuhalnik = kuhalnik na elektri- ko, bralen (-ejši) esej = esej, ki se lepo bere: bralni kotiček = kotiček za branje, v katerem se bere ipd. Gostujoča članica Ada Vidovič-Muha IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Leta 1895 je W. Blanke založU knjižico z naslovom ,,Ptuj in nje- gova okolica" s podnaslovom ,,To- pografsko-historično-statistična skica". Napisal jo je J. Felsner, prizadeven zbiralec podatkov iz ptujske zgodovine, z ilustracijami pa jo je bogato opremil slikar Alojz Kasimir. Knjižico lahko štejemo za prvi ptujski tujsko-prometni vod- nik v pravem pomenu besede, katerega namen ni zgolj predstaviti Ptuj z vsemi njegovimi značilnostmi, ampak z besedo in sliko privabiti v staro mesto kar največ popotnikov od blizu in daleč. Čeprav je prvi svoje vrste in čeprav najdemo v besedilu tu in tam kakšen spodrsljaj, mu vendar ne mo- remo odrekati kvalitete, s katero presega marsikakšno tovrstno publikaci- jo, izdano v našem stoletju. Kar štiri poglavja so posvečena opisu znamenitosti mesta in okolice. Najpomembnejši kulturno-zgodovinski spomeniki so predstavljeni v dalj- ših odstavkih, sicer pa Felsner priporoča tujcem sprehod po mestu v več smereh in zgoščeno opiše znamenitosti, mimo katerih nas vodi pot. Pri bra- nju nas mora pritegniti, da je Felsner leta 1895 naštel vrsto zgradb, ki jih bomo danes na Ptuju zaman iskali. Kakor se radi pohvalimo, da je Ptuj eno redkih mest, ki mu je uspelo ohraniti staro srednjeveško podobo, pa je po drugi strani tudi res, da je izgubil marsikakšno kvalitetno zgradbo. Pre- cej jih je odnesla vihra druge svetovne vojne, predvsem bombaridranje na začetku leta 1945, več pa se jih je konec prejšnjega in tudi v tem stoletju umaknilo novejšim gradnjam. Takšni posegi mestu niso vedno prinesli kvalitetnejših rešitev, pogosto je zatajila tudi skrb za varovanje kulturnih spomenikov, čeprav je spomeniškovarstvena dejavnost na začetku 20. sto- letja že razvila in uveljavila svoja načela. V nekaj naslednjih tednih se bomo po napotkih Josefa Felsnerja iz leta' 1895 sprehajali po Ptuju in se ustavili pri tistih zgradbah, ki so tega leta še stale, danes pa jih ni več. Izpustili bomo le minoritsko cerkev, Marijin ste- ber pred njo in bastijo za minoriti, ker smo se teh spomenikov že pred ča- som dotaknili v naši rubriki. Marjeta Ciglenečki Alojz Kasimir: Ptuj, 1894 — uvodna ilustracija v Josefa Felsnerja: „PtiO in njegova okolica"^ iz leta 1895. Foto Mišo Koltak. Fototeka kulturnozgo- dovinskega oddelka PMP, št. F 1892. „Takrat V Starih Časih" v Domu upokojencev v Ptuju je bil prejšnji petek, 27. januarja kon- cert pod naslovom ,,Takrat v starih časih". Med drugimi sta nastopila pevec Aleksander Kovač, na harmoniki pa ga je spremljala Hijacinta Caf- nik, oba iz Maribora. Oskrbovanci Doma so z navdušenjem sprejeli goste iz Maribora in živo spremljali njihovo izvajanje. Cesto so tudi sami pritegnili pevcu in prepevali slovenske narodne pesmi. Ob tem se je marsikomu orosilo oko ob spominu na čase, ko bil je še mlad . . . MM V SOBOTO PO DOMAČE NA KOGU v soboto, 11. februarja zvečer bo v prosvetni dvorani na Kogu nadvse zanimiv kulturni večer, ki ga bodo pripravili krajani sami, seveda pod strokovnim in organizacijskim vodstvom članov kulturnega društva Jože Kerenčič. Nastopili bodo domači pevci, godci na razne instrumente (har- monika, citre, orglice in druga ljudska glasbila). Nastopajoče so poiskah med krajani od najmlajših do najstarejših, ki znajo zaigrati na kakšen instrument, zapeti domače ljudske pesmi, nastopilo pa bo baje tudi nekaj doslej neznanih domačih ljudskih talentov. Nastopila bosta še na novo ustanovljeni pevski zbor in fantovski oktet. V soboto bo na Kogu torej prireditev, ki ne bo pritegnila le krajanov iz domače KS, temveč tudi marsikaterega ljubitelja domače pesmi in glasbe od drugod. - u --MITJA MERŠOL-- 1- nadaljevanje Ko sem si časopis letošnjo pomlad, po sedemnajstih letih, v New 'Orku spet na hitro ogledal, se mi je zdelo, kot da se ni v ničemer Premenil. Njegov koncept je še vedno tak, kot je bil. Zadržal je geslo Starega Ochsa: Ali the news thafs fit to print (vse vesti, ki so vredne, ^Jave), še vedno je kot resen informativen dnevnik namenjen višjemu ^nagerskemu razredu in intelektualcem. Takoj pa ugotoviš, da to ni ^^stari New York Times, ki so ga stavci (spominjam se temnopoltega in edno nasmejanega Boba, ki v pogovoru o vojni pri nas nikakor ni mogel ^govoriti imena Draže Mihajloviča, vendar se mu je ustavilo tam nekje er^fA hk ...) stavili še v svincu. Po dolgih večmesečnih sporih z teh 1^^^avci je leta 1978 Sulzberger končno uvedel računalniško izm H v proizvodnjo lista. New York Times je bil med zadnjimi ^ed 1800 ameriških dnevnikov, ki so dah slovo svincu in se odločih za ^'ektroniko. 'uknP'' ^^^njem obisku nisem utegnil več primerjati, ali se v tisti prijetni poznih"^ 42. ulice, ki smo ji rekh bar pri »starem Goughu«, v ne. Ve oziroma zgodnjih jutranjih urah še zbirajo novinaiji ah kar preve\"k ^^^ časopisje postal s skoraj tisoč novinarji že ^ROJ?' ^^^ telefona in dva pisalna novo^^Ut^PoJU^ stoletje?« je Adolph Ochs pisal svoji maten za resničn ^^^^ ^^ ugodno začenja za nas.« In se tudi °je. Ko je v grozo vse rodbine Ochs štiri leta prej s sposojenimi 75.000 dolarji kupil utapljajoči se 1 imes, je imel časopis 9.000 izvodov naklade in 300.000 dolaijev izgube. Toda Ochsu se je v štirih letih posrečilo, daje časopis potegnil iz izgube in mu zvišal naklado na 82.000 izvodov. Ochs je bil predvsem poslovnež brez višje izobrazbe. Peresa ni znal kaj prida obračati, zato pa je znal dobro pretehtati, kakšen časopis hoče ameriški bralec. New York je bil finančni center ZDA, zato seje Ochs odločil, da bo časopis napolnil z resnimi novicami, ki bodo zani- male poslovneže. In medtem ko sta se rivalska časopisa Puhtzerjev VVorld in Hearstov Telegram ukvaijala z živahnim, včasih kar preveč senzacionaiistično živahnim žurnalizmom, je Ochs polnil strani svojega časopLsa s finančnimi vestmi, tržnimi poročili, zapisi o kupčijah z ne- premičninami. Stolpce je naphal tudi vsemi suhoparnimi vladnimi objavami (zlasti s tistimi, ki so se jih vsi drugi časopisi izogibah, objavljal je tudi sezname vseh požarov v mestu, poleg tega pa je redno tiskal imena vseh trgovcev, ki so na novo odprli trgovine v New Vorku. Zlasti s tem si je Times naglo močno povečal oglasni prostor. Oglasi pa pomenijo denar. Ko je Ochs kupil fJcNv York Times, je časopis premogel dva telefona in dva pisalna stroja. Večina reporterjev je pisala vse prispevke na roko. Ko so k časopisu prišli mlajši novinaiji, je nastal velik prepir. »Kdo pa naj poslu.ša šklepetanje teh zelencev.« so se razbunah starejši novinarji. Zadevo je rešil mizar iz Timesove delavnice, kije zbil skupaj veUko mi^ in jo po vsej površini prevlekel s klobučevino. Potem so mizo potisnili v skrajni kot redakcije in tam so mlajši reporterji lahko udarjali po tipkah, ne da bi motili starejše kolege. II. Zagotoviti si spoštovanje je nedvomno tudi eno izmed temeljnih vodil britanske radijske in televizijske korporacije BBC (British Bro- adcasting Corporation), ki sem jo spoznaval v letih 1971 — 1976 in nameravam o njej spregovoriti obširneje v nadaljevanju feljtona. Družba BBC si ie nedvomno pridobila največ ugleda s tistimi medvojnimi radijskimi oddajami, s katerimi je okupirani Evropi, ki ji je ušesa polnil Goebbelsov propagandni stroj, prikazovala tudi drugo plat početja sil Osi in njihove neuspehe. S tern je ljudem na kontinentu dajala upanje in jim dvigala moralo. BBC ima še danes številne in pogoste oddaje za tujinp na Svetovna služba (Wold Service) ima poleg tega 24 ur na dan program v angleš6ni, kije namenjen tujini. Kaj prazaprav gre v eter iz Britanije,ki že zdavnaj ni več svetovni imperij? Nedvomno ne samo novice o Britaniji in britanski skupnosti narodov (Commonwealthu). V radijska poročila in komentaije je vključena DO I no vesti n mednarodnih dogodkih ^oLeg tega £a tudi o dogajanjih o tisti državi, za katero BBC oddaja. Vse te informacije, ki seveda niso le gola dejstva, dobijo britanski odtenek. Ta je izražen tudi s tem, kako so novice izbrane, po kakšnem prioritetnem redu se vrstijo, katere novice so in katere niso uvrščene v poročila itd. Sicer pa, kako je sploh s sredstvi obveščanja in z novinarji? Kako je z močjo besede? Kdo jo oblikuje in komu je namenjena? sedme sile in velesile Sprva sem nameraval v tem podlistku opisati zgodovino, financi- ranje, politiko, življenje in delo dvanajstih velikih časopisov na svetu. Brskal sem po »biografijah« londonskegaTimesa, pariškega Le Monda, moskovske Pravde, tokijskega Asahi Simbuna, New York Timesa. VVashington Posta, melbournskega The Agea in johannesburškega Rand Daily Maila. Toda čim bolj sem zbiral gradivo o tej družini velikih časopisov, tem bolj sem se zavedal, kako enostranski je takšen prikaz. Resnično, veliki so, vplivni so — toda niso edini. Ce bi govoril samoo njih — zlasti o tistih največjih — bi hkrati tiho priznaval status quo sveto- vnega monopola, ki si ga nekateri lastijo had pisano besedo. Skratka, če bi pisal samo o naivečiih in najbogatejših, bi bilo vse skupai dodatna opeka v veliki zgradbi »imagea«, ki ga že sicer imajo največje časopisne hiše, in podaljševanje ignorantskega odnosa ne toliko do »manjših«, manj vplivnih medijev, kot do stanja, kakršno je na področju svetovnega komuniciranja. Nadaljevanje prihodnjič 8 - NAŠI DOPISNIKI 9. februar 1984 — TEDNIK PO 40 LETIH RIBIŠTVA PRVA VEČJA TROFEJA Tako je povedal Ivan Gereč- nik iz Sp. Hajdine, kije že čez 40 let član Ribiške družine Ptuj. Koncem decembra 1983 je na- mreč v strugi Drave pri Bukovcih lovil klena z vabo — kurja jetrca. Toda za vabo je prijel som, kar je tam bolj redek primer. Na srečo je imel najlonsko vrvico 0,4 mm, sicer ne bi bila vzdržala, ker je bil na ribolovu sam. Ujeti som je namreč tehtal dobrih 7 kg, dolg pa je bil 1 meter. Ne le sam ribič, temveč tudi vsi domači so bili nadvse veseli velike trofeje, zlasti še, ker je meso soma nadvse okusno. Po- sebno vesel in navdušen pa je bil vnuk Boris, ki je obljubil, da bo odslej še redneje spremljal dedka na ribolov in da bo tudi sam kmalu postal pravi ribič. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Ivan Gerečnik z vnukom Borisom in ulovljenim somom, ki mu je le malo manjkalo, da ni bil tako dolg kot je vnuk visok. Vlečnica bo izboljšala zimsko rekreacijo Kljub hladnim zimskim dnem, ko je prijetneje z' toplo pečjo, vendar mladina Sestrž tudi v tem času ni bila praznih rok, ampak je zaradi več prostega časa še bolj ustvarjalna. Ker je v vasi zanimanje za zimsko rekrea- cijo veliko, je mladinski aktiv Sestrže, ki mu predseduje Daniel Gajšt, zavzel stališče, da izboljša storitve na terenu za smučanje. Porodila se je ideja o postavitvi vlečnice na ta hriboviti predel. Kljub zahtevnosti te naprave se je hitro zasnovala konstrukcija in takoj seje pristopilo k nabavi potrebnega materiala. Vsa strokovna dela so opravili posamezni mladinci in s prostovoljnim delom v razmeroma kratkem času predali svojemu namenu. S tem pa je sama zadeva cenejša in smučanje je postalo udobnejše. Čeprav naprava funkcionira, vendar že sedaj razmišljajo, glede na to da je smučarjev vedno več, da jo bodo drugo sezono še podaljšali. S tem je dosežen nov delovni uspeh mladih, ki so se že velikokrat pri delu izkazali, obenem pa čutijo v sebi zadovoljstvo, saj se je z organiziranjem zimske rekreacije dvignila množičnost in zanimanje za zimske športe v vasi. Branko Beranič 80 let Ivana Vokača Zadnji dan lanskega leta (31. decembra 1983) je v krogu svojih najož- jih sorodnikov praznoval 80 let življenja, eden najaktivnejših prebival- cev tega kraja Ivan Vokač. Ta dogodek pa ni šel mimo krajanov, predvsem ne tistih, ki so z njim delali ali uživali sadove njegovih idej in dela. Pred ne- davnim so ga obiskali predstavniki krajevnih organizacij KS Zg. Polskava in domači pevci, člani moškega pevskega zbora Zg. Polskava, ki so mu ob jubileju zapeli tudi nekaj pesmi. Rodil se je na Studencih pri Mariboru. Njegovi starši pa so se v ta kraj preselili iz Dvora pri Žužemberku na Dolenjskem. Ivanu Vokaču so starši že v zgodnji mladosti vcepili narodnostno zavest, zato se je aktivno vključeval v napredne organizacije. To je bil tudi vzrok, da je moral kot učitelj zamenjati več krajev. S prihodom v Zg. Polskavo, leta 1928 pase je ustalil. Poiskal je stike s krajani na način, ki mu je zagotovil njihovo veliko zaupanje. Svoje stike z novim okoljem si je utrdil predvsem s prizadevnim delom, katero je že takrat izžarevaloTiapredne misli pa tudi dejanja. Kmalu je postal med najbolj poznanimi osebnostmi kraja in tudi širšega okolja, Leta 1935 je postal upravitelj osnovne šole Zg. Polskava. S tem pa so mu bila še širše odprta vrata k uresničevanju naprednih idej in mi- sli, ki jih je uresničeval v življenje na vseh področjih življenja. Druga svetovna vojna je Ivana Vokača, tako kot mnoge napredne Slovence onemogočila v nadalj- njem delovanju v svojem življenj- skem okolju. Skupno z družino so ga izgnali v Srbijo. S transportom ie Drišel v Čačak, od tam pa naprej v Gornji Milanovac. Tudi izgnanst- vo družine Vokač ni omajalo v na- rodno osvobodilni zavesti. Že nrve dni prihoda v Gornji Milanovac je Ivan poiskal stik z naprednimi ljud- mi. Razvil je kulturno življenje v Gornjem Milanovcu, predvsem pa si je prizadeval združiti vse izgnane Slovence. Zaradi napredne usmer- jenosti in akcije proti okupatorju so ga tamkajšnji četniki obsodili na smrt. Srečnemu naključju se ima zahvaliti, da je ušel smrti. Takoj za tem se je še aktivneje vključil v boj proti okupatorju. Leta 1944 je kot načelnik vodil kulturno društvo izseljenih Slovencev Franc Rozman Stane v Gornjem Mi- lanovcu. Ustanovil je tudi pevski zbor. Nove naloge pa so ga za tem pripe- ljale v Beograd. Junija 1945 se je vrnil v Slovenijo. S priporočilnim pfsmom delegata SNOS tov. Spindlerja se je zopet vrnil na osnovno šolo v Zg. Pol- skavi. Po drugi svetovni vojni je bil dolga leta najvidnejši aktivist na kultur- no umetniškem področju in v družbenopolitičnem Svljenju v Zg. Polskavi, pa tudi območij občin Maribor in Slovenska Bistrica. Na njegovo pobudo in veliko mero lastnega dela so v tem kraju zgradili tudi dom kulture. Vrsto let je opravljal funkcijo predsednika SZDL in predsednika KUD, bil je sod- nik porotnik, predsednik izobraževalnega centra za desni breg Drave v Ma- riboru, inšpektor za osnovne šole, član komisije za učne načrte na ministr- stvu za prosveto. Ob tem pa je opravljal še vrsto drugih prav tako zahtev- nih nalog v kraju in izven njega. Za številne dosežke v razvoju kulture in tudi Zg. Polskave je prejel tu- di več družbenih priznanj, odličij in pohval. Leta 1970 je prejel Žagarjevo nagrado. Med pomembnimi so še: priznanje Prežihovega Voranca za kul- turno prosvetno delo, republiško odličje Svobode s srebrnim listom za spodbujanje in aktivnost na kulturnem področju in še veliko drugih pri- znanj krajevne skupnosti Zg. Polskava, občine Slovenska Bistrica in tudi republiških. Čeprav Ivana Vokača leta nekoliko že ovirajo, da bi se še aktivno vključeval v življenje kraja, pa ostaja s srcem eden tistih, ki jim ni bilo nikoli vseeno kako se bo njegovo življenjsko okolje razvijalo v prihodnje, saj je velik del tega ustvaril tudi sam kotj^dolgoletni ravnatelj šole in krajan. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Ivan VokPČ je kljub letom še čil in dokaj zdrav. BESEDA O IRAKU v kratkem vam bi rada predsta- vila državo, v kateri dela prek 15.(KX) jugoslovanskih delavcev iz vseh republik in obeh avtonomnih pokrajin Jugoslavije. Površina države, v kateri je /anosieno tako veliko število jugoslovanskih delavcev je 452.500 kv. km s približno 6 milijoni pre- bivalcev glavnega mesta Baghdad. Ostala večja mesta so: MASUL, KERBALO, NEDŽEF, KIRKUK idr. V kratkem bom oredstavila nekatera mesta. Baghdad se je prenovil (kakšnih 5 let nazaj). Do- bil je novo letališče, ki je seveda' grajeno na najsodobnejši način, nekaj novih poslopij, ki so prav tako grajena na evropski sodobni način. Omeniti velia seveda tudi to, da so ceste, ki vodijo po Bagh- dadu in predvsem na letališče, grajene so na naisodobneiši ameri- ško-francoski način (podvozja in nadvozja — izredno zaščitena). Prebivalstvo v samem Baghdadu se jc dokaj civiliziralo in reči moram, da je način življenja predvsem drugačen kot drugod po ostarelem aiabskem svetu. Prav gotovo si je v Baghdadu zanimivo ogledati vse to, predvsem pa stari del mesta, spomenike, belo džamijo, če imaš seveda količkai sreče, da lahko stopiš v njo, Salmanpak, kjer so čudovite freske' in v celem popol- dnevu se ne moreš navžiti lepot mojstrske slikarske roke, ko vstopiš v čudovito prizorišče prelivanja slik, se počutiš kot na bojišču. Kcrbala je sveto mesto, kamor svojci vozijo svoje pokojnike na svečan obred, nadalje pa jih potem peljejo na Nedžef, kjer pokopljejo njihove posmrtne ostanke. Pokopališče Nedžef je veliko na kilometre in če človek vidi ta kraj, oko ne zazna konca tega pokopali- šča. (Govori se, da je pokopališče veliko 10 X 10 km> Basra je eno od mest, kjer raste največ zelenja, prav tako je zelen tudi Masul in Kirkuk. Večina zemljišča je v Iraku puščavska ali tako rečeno step- ska. Plodno je zemljišče ob re- kah in potokih ali pa kjer so speljani namakalni kanali. Gojijo predvsem bombaž, pšenico, ječmen, riž, koruzo ,,duhan". Okrog 35 milijonov palm daje gotovo 80 "7o svetovne proizvodnje v ,,hurmi" (dateljni), katerih kvaliteta je v Basri. Velike puščav- ske — stepske površine so ugodne za živinorejo, saj je stepsko grmi- čevje zelo ugodno za ovce, kamele, koze in govedo. Število ovac se su- če okrog 10 milijonov, 2,5 milijo- na koz in prek milijon goveda. Zanimivo je povedati to, da je jugoslovansko mleko proti arab- skemu skoraj kot voda. Seveda pa je najbogatejši naravni zaklad Arabije nafta. Irak je dobi- va 50 % čiste, skupna proizvodnja pa je preK mitijonov ton. ima nekaj tekstilnih tovarn, dvajset manjših tovarn ,,duhana", več tovarn cementa it. Irak ie bil središče starih visokih civilizacij in sicer sumarensko- akadska, babilonska, asirska, kasneje perzijska in arabska. Prav ,to je vzrok, da je Irak preplavljen s tako bujno zgodovi- no in znamenitostmi, katere značilnosti naše oko še danes lah- ko zazna. V kratkih besedah sem poskušala predstaviti svet v katerem dela toliko jugoslovanskih delavcev, katerih družine čakajo, da se kma- lu povrnejo v domovino in to za vedno. Jana Hvaleč Prekvalifikacija šoferja v medicinsko sestro (Kdor se ne bo spomnil, kaj za" nas pomeni letos 6. marec, naj pogleda na koledar). Malo naselje pri Ormožu, ob reki Dravi premore tudi precej brihtnih glavic, ki s svojimi domislicami želijo popestriti naš težki vsakdan na najbolj veseli dan v letu. Res tega ne delajo poklicno, temveč »fušajo« v pros- tem času. Sicer pa roko na srce. kdo danes ne šušmari v popol- danskem času, vsak pač dela tisto, kar zna, če ne drugega obdeluje vrt. Občani, ki imajo ustrezen smisel v omenjenem naselju pri Uiinozu pa se pripravljajo na povorko, ki bo 6. marca v Ormo- žu in tam želijo kar najbolj nazorno prikazati naše usmerje- no izobraževanje in možnosti prekvalifikacije v tiste poklice, ki nam jih najbolj primanjkuje, da tako izravnamo nesorazmerje med kadri, ki jih v usmerjenem izobraževanju dejansko šolamo in potrebami gospodarstva in družbe. Je pač tako z našo pametjo, izobražujemo tako ka- kor komu ustreza, potem pa tudi delamo vsak po svoje, kakor kdo hoče. Tudi občani, ki bodo 6. marca prikazali to področje, delajo po svoji glavi in ne raču- najo, da bodo za svoje domislice prejeli kako nagrado. Besedilo in posnetek: ' Viktor Rajh | Takole izgleda v medicinsko sestro prekvalificiran šofer Mladi kritični do svojega dela Delegati slovenske mladine so se v soboto, 21. januarja 1984 prvič po 11. kongresu ZSMS zbrali na programsko-volilni konferenci republiške konference ZSM Slovenije v Ljubljani, z namenom, da bi pregle- dali dosedanje delo, sprejeli smernice za delo v tem letu in izvedli nadomestne volitve v predsedstvo repu- bliške konference ZSMS. V uvodnem referatu je predsednik RK ZSMS, An- drej Brvar opozoril na dve napaki — na osnovne or- ganizacije ZSMS, ki še vedno niso dovolj samostojne in se ne znajo aktivno vključiti v dogajanja okrog se- be in na delegatski sistem, ki je še vedno naša šibka točka, ker ne znamo izkoristiti vseh danih možnosti. Zelo črnogledo je napisano poročilo o delu RK ZSMS in njenih organov v prvem letu mandatnega obdobja 1982/84, v razpravah je bilo opaziti veliko kritično- sti. Mladi so opozorili na napake v svojih funkci- onarskih vrstah, na slab pretok informacij z repu- bliške konference in regijskih delegatov v občinske konference ZSMS, na pedelo nekaterih regijskih delegatov. Premalo je povezave in izmenjave izkušenj med občinskimi konferencami. Programa zastavljenega na 11. kongresu ZSMS se ne da realizirati čez noč, je ena izmed ugotovitev, razbranih iz razprave, zato so v programu za priho- dnje leto zapisane samo tiste naloge, ki jih bo resni- čno moč opraviti. Tako se bodo mladi lotili nalog s področja brezposelnosti in stanovanjske problemati- ke. Pozornost bodo namenili organiziranju mladin- ske solidarnosti in samopomoči. Namenjena bo mla- dim delavcem, brezposelnim, študentom, učencem in drugim mladim ljudem. Pomembna naloga je tudi realizacija problemske konference ,,Podružbljanje SLOinDS". Opazna je tudi neaktivnost mladih ljudi, apatija in nedelo osnovnih organizacij, kar je posledica preho- da na usmerjeno izobraževanje. Zato bo potrebno analizirati stanje, analizo prehoda na usmerjeno izobraževanje pa združiti z aktiviranjem osnovnih or- ganizacij ZSMS v usmerjenem izobraževanju. Kot je zapisano v programu je boj za frontno ZSMS sesta- vni del boja za uveljavljanje pluralizma samoupravnih interesov, zato bo tudi temu področju treba posvetiti posebno pozornost. Kot je povedal sekretar RK ZSMS, Bojan Žlen- der, so se pokazale težave pri evdentiranju kandida- tov za nove člane predsedstva RK ZSMS, saj mnoge občinske konference tega niso vzele resno. Izvolili so sedem novih članov predsedstva RK ZSMS in petin- dvajsetčlanskd delegacijo v republiško konferenco SZDL. DRAGO PAPLER »OLIMPIADA" V OBREŽU Vas Obrež, ki šteje približno 520 prebivalcev, leži ob glavni cesti med Ormožem in Središčem ob Dravi, oz. natančneje, med krajema Loperšice in Grabe. Od nekdaj je Obrež razdeljen na: Zgornji konec. Pod bregom, Jacino, Spodnji konec in Jojše. Center Obreza je Jacina, sredini katere stoji stara lipa. Nekdaj se je pod to lipo zbiralo staro in mlado in preživljalo večere ob harmoniki in plesu. Ta lipa je tudi vzrok mnogih zakonov. Danes pa se pod to lipo in na bližnjem hribu dogaja vse kaj drugega. Ko je sneg pobelil bregove^je življenje v Jacini oživelo, tako kot vsako zimo. Po vsakdanjih kmečkih opravilih pride na breg mlado in staro. Smučarji prinesejo s sabo svoje ,,doge", ne manjka pa tudi gledalcev in kakega voznika za ,,bob". Pri nas imamo za bob napolnjeno PVC vrečo s slamo ali listjem. Uradni dobavhelji pijač za obreško ,,olimpiado" pa so jacinski kletarji. Moram priznati, da ni boljšega gretja kot je vino iz naših kle- ti oz^vinogradov. Starostna struktura je kar pestra, saj je najmlajši smučar star 8 let, najstarejši pa kar 46. Ker se to ve- selje ponavadi zavleče dolgo v noč, so uredili tudi razsvetljavo z žarnico na bližnji jablani. Naši hrabri smučarji ne vozijo slaloma ali velesla- loma, še manj pa smuk, ker je to za njih prepočasen šport, temveč gredo po poteh naših smučarskih ska- kalcev. Skoki oz. doskoki so dostikrat ,,boljši" kot Ulagovi ali Tepeževi, saj z doskokom marsikdo nare- di stezo za bob. To je produktivnost, ki si jo splača vzeti za vzgled! Najbolj zanimiv je vsekakor najsta- rejši smučar. Preden zapelje med ,,zvezde" se od vsakogar poslovi in popije dva, tri špricarje, da ne bi šel žejen na ,,drugi svet". Ni kaj, kaj pravite? Za do- skok pa boljše, da ne govorim, ker se kar polovica hriba strese, pa tudi luč kdaj pa kdaj pomežikne. Verjetno jo je strah, čeprav je visoko. Saniteta pa pri nas le ni potrebna. Za maskoto pa imamo špricar, ki ni šoferski. Gledalcev se ob progi kar tare, vsekakor jih je ,,več" kot na kateri tekmi za svetovni pokal, saj pn nas smučajo za pokal Jacine (liter VINA). HURA NAŠI, LE TAKO NAPREJ! L. S. Letna konferenca 00 sindikata KBM PE Ptuj! Sindikalna konferenca je bila 20. januarja v prostorih narodnega doma v Ptuju. V poročilih so predsednice lO sindikata in predsedniki ko- misij nekazali svoje delo v minulem letu, ki je bilo na vseh področjih uspešno. V razpravi je sodeloval tudi Franc Lukman, vodja PE Ptuj, ki je podrobno analiziral delo v DS in sindikata, probleme v njih, pa tudi uspe- he v KBM PE Ptuj. Predvsem je poudaril pro- blem, ki ga je treba odločno rešiti, to je ureditev nekaterih agencij zunaj Ptuja, prostorov, po- slovanja z občani, ki ne ustrezajo, saj delajo v slabih pogojih, premajhnih. Omenil je še neka- tere druge probleme v PE Ptuj, od poslovanja z občani do kreditiranja ipd. Rešitev vsega tega pa je odvisna od sredstev, ki jih danes v stabilizacijskem času primanjku- je. Lotiti se jh bomo morali tam, kjer je naj- nujnejše, da bodo občani zadovoljni pri naših vsakdanjih uslugah v PE Ptuj. V razpravi je sodeloval tudi Milan Masten, ki se je predvsem osredotočil na program dela. Predvsem je poudaril opredelitev dela sindikata in cclotne DS, da se bo bolj vključujejo vsi delavci, potem bodo organi in sindikat uspe- šnejše delovali. Ra/prava je bila tudi o problemu v zvezi z malico, ki nam je poznan in upamo, da se bo tudi ugodno rešil za tiste, ki se poslužujejo ma- lic. Odgovorni smo vsi, da pomagamo reševati e negativne pojave, ki se zadnji čas pojavljajo v zvezi malice v Ptuju, ne samo za KBM PE Ptuj, ampak za vse koristnike. Na koncu je bil izvoljen novi lO sindikata in NO, člani bodo na prvi svoji seji izvolili novega predsednika lO sindikata PE Ptuj. Ce hočemo naloge sprejete na konferenci tudi uresničiti, se moramo zanje zavzeti vsi, posebno še mladi, ki jih je v PE zaposlenih preko 75 od- stotkov. Ne moremo pričakovati le od tistih, ki so izvoljeni in neposredno odgovorni za delo v sindikatu, da bodo reševali probleme. Ob dolžnostih in zahtevah vsakega posameznika, mora biti tudi vidna odgovornost, potem bo de- lo sindikata učinkovitejše v korist vseh zaposle- nih. Besedilo in posnetka: Konrad Zorec Poročilo predsednice lO Marije Gabron Tako je del navzočih spremljal poročila In razpravo fSDNIK — 9. februar 1984 — LITERARNA STRAN - 9 Sama III. Aljoša Pižmoht, Foto kino klub DPD Svoboda Ptuj Ernilllkar Ostal sem sam Slavili so velike pnage.. Vihrale so po mestih in vaseh zastave. Govornikorn so ploskale na trgih mase, ki so navdušeno obljubljali velike čase. Zadonele so po ulicah fanfare, slovesnost pa zaključile parade. Bili so dnevi praznikov in slave, ljudje pa željni sreče in zabave. Ali so se uresničile prastare sanje? Vse je bilo v čudoviti vrtoglavici omame. Pogosto so se že slavile zmage in v ognjenem žaru so gorele na gorah grmade. Vzklikali so vzhičeni ljudje hozana. Pa vendar je bila le slavnostna reklama. Bili so kot nekakšni sodni dnevi, kot so jih napovedali nekoč preroki, da bodo vrženi v pekel vsi grešniki, zaslužni pa v nebesih nagrajeni, kot je opisal Dante to v božanstveni kornediji, kot je vsakernu vnaprej določeno v nepisani usodi. Poslušam hrup med množico in hodim sam. Na srečolovski teknii nisem bil izžreban, ne izbran. Morda preveč resnico ljubim in častim? Zato pa v sodni dan začudeno strmim. Kontrasti med idejo in življenjem Teoretične ideje socializma so zelo humana. Če bi se po njih ravnali in po njih živeli, bi bile razmere med ljudmi kot v bajkah idealne in red in mir bi neskaljeno vladal po deželi. Praksa pa je drastično drugačna. So principi nerealni in preveč abstraktni, ker so protislovni egoistični naravi? Ali ni v ljudeh preveč zavisti in hinavstva? Kako naj vlada v svetu zadovoljstvo, če ti vsak nagaja in škoduje, kjer le more in očitno kaže škodoželjno slast in zlobo, ko ti gre v življenju in pri delu kaj narobe? Dandanes več ljudje ne skrivajo cinizma, vsak uživa, če te žali s sarkastično opazko. Saj se večina niti ne sramuje svojega sadizma, ki se ne smatra za moralno pomanjkljivost in napako. To so čudna protislovja našega življenja. Vsiljuje se vprašanje, kje so vzroki tega stanja? Ali so principi in ideje le formalnega pomena in lepe teorije o pravicah in dolžnostih le fasada? Iskanje tajnosti življenja Človek je: za me fantastična uganka. Saj ne poznamo še do dna zares, ndkod izvira in način njegovega nastanka. ■Ve vemo, ali je prišel iz pekla ali iz nebes. ^edko koga to zanima. To je baje samo problem za filozofe, predvsem pa za antropologe ali biologe. Skoda le, da nimamo filogenetskega spomina. Ali so ljudje produkt zavestnega programa ' enkratnega neponovljivega slučaja H' pa organska fizikalno-kernična varianta, ^^ v galaksijah avtomatično ponavlja P"" pogoji planetarnega sistema in ustroja " ^materialnih zakoriitostih razvoja " odvisnosti od fizikalno-kemičnega stanja. ^ večino to vprašanje sploh ni važno. Edi"''^ vaz/10, da živi brezskrbno in uživa. Kar^ 'l' koristno neposredno, jo zanima. /e komplicirano-abstraktno ji je dolgočasno. je vprašanje neverjetno važno. f,j podrobnosti nastanka in razvoja, ifj ^p® ustvarjali iz mrtvega življenje spreminjali v orgarisko. p^^Ij} i^orda bitja novega ustroja '(ili bi resnični gospodarji naše zemlje. -p ^^^ filoblji cilji takega vprašanja. Zat^ ^ečstoletno delo celega človeštva. Tod T ^(inimanja neprecenljivega pomena. ® orez napornega iskanja ni velikega spoznanja. Kako napr^? Svet je v teh političnih razmerah prenaseljen. Preveč je že ljudi in mest na plodni zemlji. Prepad med sitimi in lačnimi je vedno večji. Velik del sveta pa ni prikladen za življenje. Zato groze človeštvu lakote, nemiri in trpljenje. Nihče ne ve, kako bi mogli priti iz zagate v tej dilemi. Ta problem postaja vedno bolj pereč in resen. Ali naj se omeji prirastek? Ali je mogoče z zakorii ta cilj doseči? Ali naj si išče svet rešitev iz težav v askezi? Ali naj se odpove strastem, nasladam in ljubezni? Ali pa je bolje prepustiti selekciji in tekmi, da zmaguje boljši in močnejši v boju za obstanek? Ali naj se odpovem etičnim načelom in morali? Ali so humane teorije le slepljive fantazije in čudoviti nauki in prerokbe o enakosti le iluzije, ki naj služijo eliti na oblasti kot okraski? Ali človek lahko sploh ustvari raj na Zemlji? Menda je navadni raji dosegljiv samo po smrti. Zato pustim\) siromakorn vero v večnost in posmrtno srečo, ki mu daje v stiskah še edino upanje, veselje in uteho. Svet. Hladno pomladno jutro! Po zelenem lističu grma zdrsne prozorna kapljica jutranje rose. V tej majhni, nebogljeni kaplji, v njeni prozorni globočini se zrcali vsa umazanija tega sveta, te zemeljske oble, katere površina je prekrita s hinavščino in lažjo, po kateri lazi golazen morilcev, tatov in mafije, katere bele hiše so prepolne diplomatov, ki s svojimi koščenimi rokarni krojijo usodo sveta, usodo poštenih, delavnih ljudi. Zemlja — mati, zakaj vse to? Damijan Širovnik, 8/a, OŠ Ivana Spolenjaka, Ptuj Razočarana ljubezen Samo ena je prava ljubezen, ona se zate žrtvuje, napake ti odpušča, jeza nikoli ni kazen, a vendar obstaja bojazen. Lepote ljubezni so take, jasno ni vedno nebo, ura pa teče in teče bolezen — ljubezen strla te bo, enkrat še spomni se name, zdaj sem zavržen in sam, enkrat poglej še v oči mi, nato reci mi, karn? Damjan Širovnik 8. a OŠ Ivan Spolenjak Moje življenje Ko sem ga prvič videla, se mi je zdel lep. Za druge ne, a zame najlepši. Njegovi lasje žvalovani, razigrani. . . Njegov pogled, nasmeh, pozdrav, vse to je moje življenje. Vprašala bi ga, če ljubi me, pa se bojim, da bi rekel ne. Franja Topolovec, 8/a, OŠ Slavko Šlander Celje Samo spomin Kjerkoli stojim, kjerkoli živim, vedno nate mislim. Pa naj se jezim, pa naj se smejim, vedno nate mislim. Kadar pogledam v nebo, medel spomin mi zleti na tvoje lepe, sinje oči, a se razblini v temo. Damijan Širovnik, 8/a, OŠ Ivana Spolenjaka, Ptuj Kaj je to-življenje že majhen otrok vpraša se: »Kaj je to življenje? Je mar to igra, smeh, ali pa morda lovljenje?« A ko vpraša šolarju: >>Kaj je to življenje?« On ponosno reče mu: »Življenje, to je učenje!« Vpraša starčka sivega: »Kaj je to življenje?« Ta pa mu odgovori: »Veš, sinko, bridkost in trpljenje!« Franja Topolovec, 8/a, OŠ Slavko Šlander, Celje Otrok Srečno se podiš po polju, srečno poješ in kričiš, se igraš veselo v gozdu, veverice še podiš Zdaj si še otrok in sanjaš, sanjaš o prihodnosti, o lepotah, ko odrasteš, ko imel boš kup skrbi. V glavi nosiš sto načrtov, sto obljub in sto želja, sto zamisli, sto utrinkov, srečo celega sveta. Vsi otroci ste enaki, srečo nosite v rokah, jo delite domovini in sovražniku v strah. Franja Topolovec, 8/a, OŠ Slavko Šlander, Celje Emil 11 kar Gol iščem zavetišče Sam na svetu sem in gol. Zašel sem med smetišča in plevel in okoli mojih nog rožlja okov. Iz mrtvašnice doni grozljiv napev. Baje sem bil čarovnicam sumljiv. Kriv sem, ker sem resnico govoril. Ušel sem iz pošastnega brloga. Obšla me je pred grobom groza. Ležal sem v rakvi brez pokrova. Hoteli so me pokopati kot mrtvaka. Menda je bila grobarjeva pomota. Bil sem od strahu odrevenel in zaradi magične obsodbe onemel. Ko je grobar iskal lopate, sem ušel. Za to predrznost me velika kazen čaka. Baje je prepovedano uiti smrti. Raja se ne sme upirati usodi, ki jo po milosti določajo bogovi. Upornikom zato iztrgajo srce iz prsi. Skril sem se v zamazano smetišče. To je zame še edino varno zavetišče, dasi me ponoči žro podgane, da imam povsod skeleče rane. Vsak človek rad živi zato premaguje tudi hude muke in skrbi. V stiskah preizkušam svoje živce in moči in ponoči tavam ^am po svetu brez luči. Ko mladi človek šolo zapusti, marsikaj njemu po glavi roji, zanj pač izbire je dovolj po prirodi gor in dot. Ko mladost preteče ta goreča, željna pri človeku je le sreča, dolga se mu pot odpira — išče družbo vsepovsod — si izbira. Ko poročna vmes preteče zveza, prirodna to je le poteza, tu v marsičem so še skrbi — prav srečnih in nesrečnih dni. Človek dragi leta so ti šteta, račun v zgubanem čelu tvoja je osveta. spomini na življenje so ti sveta reč, bliža se bridka žetev — ne bo te več. Franček Holc Priroda — človek in zdravje! Priroda, človek in zdravje za sebe je poglavje, rastlinstvo — živalstvo priroda goji, v njej se tudi človeštvo rodi. Ko otrok v zibelki doraste ob hrani mater in živalske kaste, že otročiču se vse mogoče pripeti saj priroda srečo, zdravje mu želi. Ko v dobi mladostnih Šolskih let, v prirodi učenosti — prvi zlet, šola ga na marsikaj navaja, če le mladi človek vztraja. Tržnica sameva — foto Alfred Bradač 10 - LITERARNA STRAN 9. februar 1984 T6DNIK 45. nadaljevanje Profesor Zadravec je zbral okrog sebe študente svojega naroda in v nacionalnem klubu so kovali in oblikovali zamisli lastne narodne države, ki bo vstala na ruševinah trhle monarhije, katera ne bo sp<.)sobna preživeti poraza prve svetovne vojne. Znaki razpada so se že jasno odražah na obzorju. S takimi idejami je prihajal na obisk tudi k Po- tokarjevim na Rog in z mnogimi spodbudami bodril že tako v isto smer uravnanega gospodarja Janeza in njegovo družino. Profesorjevi potomci še dandanašnji živijo v lepi prestolnici ob Donavi Zob časa, šole v drugem jeziku in ženitvena križanja so razvodenila prvotno kri. Tudi ime samo je izginilo, ker v maljših družinah ni bilo moških potomcev. Ostal je le spomin na pokojnega dedka, kije izhajal iz majhnega naroda ob srednjem toku Drave. Redni in daljši obiski so bili vedno redkejši, dokler končno niso prenehali. Le tu in tam se je kdo še mimogrede zglasil in v tujem jeziku povedal, da še zmiraj čuvajo sliko dedka Aleša in da Se negujejo njegov grob. Tudi na prvotni domačiji na Grabah se nekdanje ime ni več povrnilo. Samo gorice in zidanica na vinskih vrheh so ostali neizpremenjeni in živijo še naprej pod isiini imenom. Igorjev sin je bil priden in vesten študent. Vse izpite je opravil uspešno in med prvimi svojega letnika. Na velikem plesu v zimi zadnjega študij- skega leta je srečal lepo Milojko, ta gaje že pri prvem snidenju dokončno očarala. Napisal je domov ma- teri Nevi dolgo pismo o svoji veliki ljubezni. Pismo je bilo kakor ena sama pesem o nepremagljivi lju- bezni in je končalo z refrenom: »Brez nje ne morem živeti!« Kmalu sta sledila zaključek študija in promocija. Sledilo je tudi sporočilo, da se žehta kmalu poročiti. Starša sta sporočila nekaj pomislekov in nasvetov, da taka odločitev mora dobro dozoreli in da je še prezgodaj, da je škoda vkovati mladost prehitro med štiri stene. Nasveti niso zalegli, ljubezen je bila močnejša. Že v naslednjem pismu sta odgovorila: »Če je res vse tako lepo in nerazdružno zamišljeno, pa se fKJročita čimprej, da bosta uživala čimveč mladostne ljubezni.« Sledil je obisk in Levje pripeljal lepo nevesto na ogledi. Milojka je bila zelo mlada, visoke in vitke rasti. Tenka, ravna in bujna kot mlada hoja v pla- nini. Markantnega obraza, velikih oči z žgočim pogledom, izredno bujnih las. Odlikovalo jo je izbrano lepo vedenje in nekakšna zadržana skrom- nost, ki ni silila v ospredje. S premišljenimi gestami poudarjena samozavest. Spoznanje se je neprisi- ljeno prelilo v prikupnost. Tudi to poroko so opravili, kakor običajno, na obeh domovih. Najprej na nevestinem domu, potem pa še pri Igorjevih. S to poroko sej e začela in končala doba zadnjega Potokarjevega rodu. Obenem se je začela družinska tragedija, kije bila skoro še večja, kakor v prvem kolenu Antona Potokarja. Gospodarske posledice druge svetovne vojne so bile težke. Povsod je vsega primanjkovalo. Ni bilo poklica, ki bi se mogel ponašati z brezskrbnim živ- ljenjem. Marsikateri poklic je bil zaradi globokih revolucionarnih sprememb iztirjen. Nekaterim po- khcem je bila samostojnost ukinjena. Po polni so- cializaciji zdravstvene službe, je postal zdravnik uradnik med uradniki, kar je povzročilo materialne posledice. Za drage strokovne knjige in za izpo- polnjevanje ni bilo dovolj denaija, niti časa. Zdravniški pokHc je bil pred vojno po ugledu in v materialnem oziru med prvimi. Res je za to nosil večjo osebno odgovornost, bolj je moral paziti na osebni prestiž, na usodo vsakega bolnika je bil osebno navezan, bolniku je moral posvečati več pozornosti in prijateljsko psihičnega kontakta. Vse to je prihajalo pravemu bolniku v prid. V socializi- ranem zdravstvu je mnogo dobrih in humano za- mišljenih načel, mnogo pa tudi negativnih posledic. Zdravnik je nujno postal nekakšen regulator in razsodnik med dvema nasprotujočima si stremlje- njima — med delojemalcem in delodajalcem. Moral bi pravično odločiti, kdo je bolnik in kdo ni, kdo lahko dela in kdo ne more. To je zelo kočljiva naloga, kije zdravnik večkrat brez primernih pripomočkov ne tnore na obe strani zadovoljivo rešiti. Zdravnik je bil nekoč popolnoma svoboden in je spadal v vrh takoimenovanih svobodnih poklicev. Odslej mu je laična skupnost odmerjala delo in plačilo. S tem so javne dajatve za zdravstveno po- litiko postale neznosna obremenitev. Neprijetno in kočljivo delo zdravnika ni bilo primerno honorirano. V čakalnicah je bil živi bič, ki je tiral zdravnika k naglemu delu, mnogokrat na račun kvalitete, predvsem kar zadeva osebne odnose. Zdravnikovega dela ni mogoče niti pro- gramirati, še manj dirigirati. Zdravniški stan je občutil utesnjevanje. V zdravstvu sta in bi morala ostati samo dva interesenta — bolnik in zdravnik. Oba bi morala merodajno odločati o trošenju ma- terialnih sredstev za zdravstvo. Bolnik bi moral biti materialno direktno zainteresiran pri trošenju časa in sredstev. Čim se vmeša nekdo tretji, nastane zmešnjava nekakšne javne administrativne službe. Take odnose možnost izkoriščanja zelo obreme- njuje. Vsaka revolucija prinese nekaterim olajšanje, drugim okrnitve. Težko je ubrati pravilno in pra- vično srednjo pot. Igorje bil na vse to pripravljen, zavedal se je mnogih socialnih krivic, ki jih je bilo treba popraviti. Njegova deviza je bila: »Če jih je revolucija osrečila več, kakor pa prizadela in bo nova ureditev tekla brez škode, potem je upraviče- na!« Lev je rasel in dorasel v novih prihkah. Trojka sošolcev in prijateljev je gledala kritično na mnoge potankosti dogajanja v zdravstvenem področju. Iz zamejstva z vzhoda in zahoda so pljuskale različne vesti, ki so burile mlade duhove in kazale vehke razlike v življenju. Cilj je bil postavljen. Doseči najvišjo možno stopnjo strokovne izobrazbe, potem pa se razgledati za primernim življenjem, ki bi nu- dilo nekaj več, kakor pa samo kruh od rok do ust. Pozicija zdravnika v socializirani medicini ni smotrno vsklajena z njegovo vsesplošno odgovor- nostjo. Premalo je upoštevano, da so vse druge funkcije — sicer pravtako potrebne — v bistvu le izvršna pomožna opravila. Nastopil je prvo službo v večjem mestu ob Savinji. Tudi Milojka se je zaposlila, da sta si lažje znesla gnezdo. Sošolec Rastko najintimnejši Levov prija- telj je bil zaposlen v istem poklicu in isti ustanovi. Medsebojno sta se dopolnjevala in spodbujala. Prijateljstvo s šolskih klopi nikdar ne ugasne. Mnogokrat se v skupnem življenju še bolj okrepi in dopolni do potankosti; včasih celo tako vplivno, da človek misli, da brez drugega ne bi bik) mogoče, da bi bilo življenje prazno, morda celo nesmiselno. Iz takega prijateljskega sožitja so se množili medsebojni obiski, skupni izleti in v vročih dneh poletja pikniki in kopanja na lepih bregovih ob Savinji. Zakurili .so ogenj in napekli južnjaških po- .slastic. Kopanje, plavanje in telovadba sta jih okrepila in delo je naslednji dan teklo zopet lažje in bolj veselo. Sprva je bilo življenje stisnjeno v eni podnajem- niški sobi. Ko sta z Milojko dobila celo stanovanje z vsemi za gospodinjstvo potrebnimi prostori, se je pojavila želja in možnost zakon spremeniti v pravo družino. Nekega dne je Milojka zaupala Levu, da se jima bo želja izpolnila. Obe babici sta začeli pri- pravljati balico. Z bližajočo pomladjo seje rodila Cvetka, majhno drobčkano dekletce velikih zelenomodrih oči in kostanjevih laskov. K porodni postelji so prihiteh čestitat oba dedka in babici ter prijatelji in prija- teljice. Vse vaze so bile polne bujnih rož in Levje kupil ženički lepo spominsko darilo. Z novim prirastkom seje gospodinjstvo razmah- nilo in Milojka je morala opustiti službo. Že poprej štedljivo gospodarjenje je bilo treba še bolj zategniti. Z obeh domov so pridno prihajah na obiske in prinašali pomoč in darila. Ljubezen in veselje sta povezala tri družine v eno celoto. Skoro za vsak vikend je Lev naložil družinico in obiskali so stari dom. Babica Neva je imela velik vrt na jugovzhodni strani ob hiši. Sonce ga je obsevalo ceh dan. Na mnogih cvetličnih gredah in rabatah je bilo nasa- jenih polno rož trajnic. Na spomlad so dopolnili gredice in jih popestrili še z mnogimi in različnimi enoletnicami. Vrt so krasile rože vseh letnih časov od zadnjega spomladanskega, pa tja do prvega jesen- skega snega. Vse je bilo podobno nekakšnemu na- ravnemu parku. Pod grmom japonske kutine, katere cvetje ima najžlahtnejšo barvo in ji med rožami tekmuje samo še breskev, se prvi zasmeje teloh, ki se s svojo belo barvo komaj skriva med razpokami zaledenelih snežnih zaplat. Blizu kutinega grma najpovedujejo pomlad zvončki in duhteče norice, kmalu za njimi jetrniki in plučniki, obdani z zlatorumenimi trobenticami, ki ob skrbnem negovanju poganjajo večje cvetove. Na oglu dvoriščne grede se razcvita saksifraga, ki je skoro vsako leto premalo previdna in preveč zaupa prvim sončnim žarkom, pa mora zato s svojimi kobuljastimi cvetovi sramežljivo skrivati namrz- njene liste. Na najmanjši gredici pod vhodnimi stopnicami so preganjali zimo krokusi, modre scile in bele vetrnice. Dvoriščna ograja je bila zagoščena z grmički hor- tenzij, forzicij, vajgelij, s ščipkastimi plazilkami in tamarisko. Na sredinskih vrtnih rabatah so nasajene vrtnice različnih barv od bele do žametasto tem- nordeče, ki razliva najopojnejši duh. Na najdaljši ozko obplotni gredi je dolga vrsta potonik vseh vrst in barv, od najbolj ranih do poznih. Te so bile Igorjev ponos, znašal jih je od povsod, kjer jih je videl. Močno dišeči voščene in nežno rožnate barve gotovo spadata med najlepše vrtne cvetice. Na posebno izbranem mestu pa je imel dedek v varo- valni mreži vkopano peonijo arhorejo purpurejo. Višek ponosa in posebnosti njihovega vrta, edin- stvena cvetica, kakršne ni bilo daleč naokrog. Njeni dolgo krvavordeči cvetni listi se povečajo kakor elegantna ušesa čistokrvnega poenterja. Velika greda lilij različnih barv z zgodnjimi modrimi pe- runikami in njim sledečimi žlahtnicami svoje vrste zaključuje cvetlične nasade na spodnjem koncu. Na parkovnem delu so nasajeni cvetlični grmički spirej, potentil. magnolij, bezgov in še mnogih drugih. Kratko in malo, na Nevinem vrtu je cvetelo, od zime do zime. Lev se je rad vračal domov ob vsakem letnem času. posebno še v toplih dneh. ko so vsi skupaj lahko preživeli konec tedna na vetu, kije bil okrog in okrog nepredirno zaprt z zelenjem in zavarovan pred ra- dovednimi pogledi. Nemoteno so se sončili in se hladili p<. " prho sredi vrta v gostolistnatemrondoju ligustra. Pri očetu Igorj u so se vedno bolj odražale nekatere bolezni, ki jih je deloma podedoval po starših. Na lepem domu je užival pokoj, posedal je na vrtni klopci in sanjal spomine pretekle mladosti in tu in tam napisal kako črtico iz dogodkov svojega življe- nja. Kakor filmski trak seje v vrtni samoti odvijalo pred njegovimi očmi: mučna nemirna mladost, prva svetovna vojna; študentovska leta z neizpolnjenimi željami, ki so končno utonile v zamujenem življe- nju ... Tudi pri Potokarjevih ob Savinji seje mirno živ- ljenje začelo krhati. Najboljši prijatelj seje preselil v uglednejšo službo v univerzitetno mesto. Na vrata je potrkalo materialno pomanjkanje. Levje bil nava- jen bolj brezbrižnega in pestrejšega življenja, kakr- šnega mu utesnjena služba ni dopuščala. Želel sije, kot nekoč njegov oče, strokovno popolnejšega dela, ki bi ga obenem ob primernejših dohodkih bolj zadovoljevalo. Teh želja v njegovi dobi doma njemu ni bilo mogoče izpolniti. In, če doma jim dobro ni, žerjavi se čez morje dvignejo. Začela se je za majhen slovenski narod najbolj negativna, marsikje dramatična doba izseljevanja za kruhom, ki je rodilo šc slabše posledice, kot ono izpred prve svetovne vojne. V mnogih primerih je bila razlika v tem, daje pri zadnjem izseljevanju bilo bolj v ospredju hlastanje po višjem standardu, kot pa zgolj potreba po možnosti preživetja, ker je končno bil dovolj velik kos kruha tudi doma. Pri zadnjem izseljevanju je morda tu in tam kje botrovalo politčno ozadje. V inozemstvu na celini, pa tudi onstran oceanov je na delu mnogo novi politični ureditvi nasprotujočih silnic. Te so, še de- lujejo in in bodo delov ale, dokler ne odmre zadnji potomec rodu, ki ne more pozabiti nekdanjega in zato sovraži novo. Ta okolnost je bila za Potokarjeve skoroda nepremostljiva ovira. Motila je nihovo nacionalno čustovanje, čeprav je na daljnjem obzorju komaj opazno vstajala zarja internaciona- lizma. Neke jeseni — kakor se dvignejo ptice sehvke — seje Lev odpravil na dolgo pot v tujino. Sklep v obeh družinah je bil trden in jasen: samo spoznanje, iz- popolnitev, vsega skupaj največ pol leta. Potem pa nazaj domov. Tuji svet, vse tuje, druge navade, drugačni običaji, drugačni ljudje, drugačni značaji in medsebojni odnosi. Pozicija zdravnika v družbi popolnoma drugačna, uglednejša, vplivnejša. Delo pa isto, bolezni iste, metode dela v bistvu podobne, nekoliko popolnejše. Življenjski standard na splošno višji. Vodilni zdravnik v njegovi ustanovi poštenjak in dobričina. Pokrajina zelo lepa. Okrog mesta bujni gozdovi, celo drevesa drugačne rasti, bukve so visoke in ravne kot smreke. Bližina At- lantika piha toplejše vetrove. Zima milejša. Neko- liko več osvežujočih vetrov, ki skoro vsak dan pre- vetrijo ozračje in ga očistijo. Gozdovi na blagih vzponih vejejo svežino v mesto, kije na robu zazi- dano s hišicami z lastnimi vrtički. Velik lep park s številnimi rododendronovimi grmički obdaja ne- govan ribnik, na katerem plavajo beli labodje in mnoge družine pisanih divjih rac. Vse polno mikavnosti, pogojev in razlogov je sprva blagodejno pomagalo dušiti skoraj nepre- magljivo domotožje, ki je razjedalo osamljenemu zdomcu srce. Pogostoje pisal ženi, klical po telefonu, pisal dolga prisrčna pisma staršem, ki niti slutila nista, kako neopazno se razrašča strup tujine, ki jim bo počasi iztrgala edinega sina. Nesreča je zahrbtna stvar. Nastopi iznenada, ali pa neopazno počasi leze človeku za vrat. Ko je preteklo šest mesecev dogovorjene preiz- kusne dobe, je najmlajši Potokar naložil svojo malo družino in jo začasno preselil v mesto deveterih cerkva najjužnejše pokrajine Zahodne Nemčije. Domotožje je mučilo mlado ženo, ni bila vešča tujega jezika in vsi trije so se v prostem času stiskali v eni sobi stare bolnišnice. Ogledovanje mesta in bogato založenih trgovin je bilo edino razvedrilo. Stari del mesta na drugi strani hriba je poln plavžev, iz katerih se kadi gost zadušljiv dim od črne do ■svetlorjave barve. Kadar je mesto pod vplivom ciklonskega vremena, ti.šči dim k tlom. da so ga ulice polne. •Milojka je zelo ljubila naravo. Vsak dan je hodilg na sprehod ob ribniku m višje po urejenih stezah v obrobnem gozdu. Na pobočju nad ribnikom jg urejeno veliko pokopališče. Najstarejši spodnji del je ohranil še vedno obliko gozda z lepo raslimi hojami in smrekami, navmes posamezni macesni Posekali so nežlahtno grmičevje, izkrčili grdo rasla drevesa in gozd razredčili. Tla so izravnali in v večjih razdaljah razmestili grobove po terasastih vzponih Ponekod brez pravega vrstnega reda, da je bolj prilagojeno terenu. Izgled od daleč je ostal kot gozdnati park. Ngrobniki so po večini naravno oblikovani iz klad žlahtnega kamna. Grobovi pa skrbno, skoraj da tekmujoče negovani. V sredini pokopališča je na najvišji vzpetini manjši del urejen kot park brez grobov s klopcami na soncu, pa tudi v senci pod košatimi eksotičnimi drevesi. Tudi ob številnih potkah med vrstami gro- bov .so postavljene klopi z naslonjali in brez njih. Na pt)kopališču je ob vsakem letnem času mnogo ljudi, večinoma starejših, ki se sprehajajo in posedajo v lepem okolju, mnogokrat tudi brez namena obiskati zadnji dom znanega pokojnika. Preteklo je nekaj tednov, ko so si našli v novem del u predmestja nad ribnikom lepo prostorno .stanovanje v novozgrajeni vili. Okolje in stanova- nje je bilo vsem všeč in sklenili so preseliti se za kakšno leto iz domovine. To so bili najtežji in usodni trenutki med zadnji- ma rodovoma Potokaijevih. Potovanje z letalom nazaj v domovino je bilo prekratko in mlada žena ni mogla do kraja dosanjati slovesa od ljubljenega moža in nepredvidljivih posledic družinskega sklepa. S težko moro v srcu je preživljala zadnje tedne v domovini. K težki in tvegani odločitvi so se pridru- žile še skrbi razkopati komaj ustvarjeni lastni dom. RazpVodajati tisto, kar človeka veže na mladostne .spomine, je sila težko. Ni se moč otresti občutka, kakor da bi drobil samega sebe na kose in jih razdajal tujim neznanim ljudem. Vse, kar je bilo vezano na najlepše in intimne spomine, postane trenutno navadna trgovska roba, ki jo je treba še celo poniževalno ponujati in iskati zanjo kupca. Družina je prišla v zagato, iz katere ni bilo lahko ugledati jasno začrtane poti, ob kateri ne bi prežala dvomljivosti, negotovosti in celo pogubne čeri. Da bi za dalje časa ostala vsak sebi, bi pomenilo spraviti družino v nevarnost, da se razbije, kakor se raprši tudi najvišji val ob trdni skali. Vse to je lebdelo pred očmi obema, ki se nista mogla z lahkoto odločiti za novo in sta se težko trgala od starega. Niti preizkušeni pregovor, da ne stori ničesar, kadar ne veš, kako bi ukrenil, jima tokrat ni mogel pomagati, ker bi pomenilo isto, kakor ostati pri starem. Proti taki odločitvi pa je bilo mnogo pomislekov, ki so bili tako tehtni in močni, da jih enostavno ni bilo mogoče prezreti. K temu se je čedalje bolj v ospredje pomikal najtežji problem osamitve staršev. Interesi so bili seveda na obeh straneh nasprotni. Vse je bilo treba oceniti z dveh stališč. Eno gledišče je bilo zgolj čustveno, drugo izključno racionalno. Postaviti se samo na eno stran, je navidezno pomenilo popol- noma zatajiti drugo; napraviti se brezčutnega in iti brezobzirno svojo pot. To pa je pomenilo biti egocentričen, morda celo egoističen. Taka odloči- tev nujno trči ob načelo značajnosti in medsebojno upoštevanje. Obenem pa pomeni tudi pravico do .svobodnega odločanja in življenja lastne otrokove družine. Vsak otrok je v načelu rojen svoboden. Nihče, niti starši ne smejo biti ovira na njegovi življenjski poti. To stališče je končno zmagalo in potisnilo v ozadnje čustveno plat problema. Med štirimi odločujočimi so se trije, družno z očetom Igorjem, morali odločiti za razumsko rešitev in zamoriti v sebi čustveno plat. Taka odločitev pa nikdar ni popolnoma pravilna, neoporečna, brez očitkov. Kajti prvotno in osnov- no je čustveno stališče. Ono drugo racionalno je drugotno in relativno, ko nikdar ne veš, kako bi bilo, če bi uredili drugače. Vse, čemur je razum začetek in zibelka, ostaja relativno in trči ob neizogibno stvarnost nerazumljive alternativnosti, kije za pobožnega človeka stvar, katera je v božjih rokah, za ostale pa satanizem, kateremu se v življenju ni mogoče izogniti. Mati je vztrajno hodila po poti čustvovanja. Pripadel ji je njen večni prav, ki je bil strnjen v nezmotljivem refrenu: če bi se uprla ločitvi, bi bilo ostalo vse pri starem, brez očitkov in trpljenja v osamelosti. In čas. ki nikdar ne zastane, je dajal materinemu stališču dan za dnem večjo veljavo, kajti z vsakim dnem sta se starala, obolevala in čedalje bolj pogrešala edinega sina, ki bi moral ostati opora v osamelosti, starosti, bolezni in bližajočemu se slovesu iz življenja. Tudi za sina jc bila odločitev težka. Istim pomi- slekom se je pridružila ljubezen. Ljubezen pa je bila dvojna, ena do lastne družine, druga do staršev; obe pa zasajeni v enem srcu. V takem primeru podleže čustvena plat razumski. To pa je prevalilo večji delež negotovih posledic na ramena staršev. Vse nadaljnje življenje in medsebojni odnosi so bili obremenjeni z očitki, ki sicer nikdar niso bili ostrejšega ali žaljivega značaja in so vselej izzveneli le v obžalovanje storjenega koraka. Vsi so se dobro zavedali, da s preostrim poudarjanjem lastnih stali.šč ne smejo predaleč, da ne bi ohromili trdne vezi, ki jih je še povezovala in bila vgrajena v medsebojni ljubezni. Tako so tekli dnevi, meseci in leta. ne da bi se na obzorju prikazala možnost take rešitve, ki bi lahko zadovoljila obe strani. Usoda pa ni mirovala. Potokarjevemu roflu vrojena nesrečnost je tlela dalje in iskala naslednje žrtve, ki morajo tudi v petem kolenu potrditi usodo zamujenih življenje ... Nadaljevanje prihodnji^ f CDNIK - 9- februar 1984 DELO DRUŠTEV - 11 STRELSKA DRUŽINA JOŽE LACKO PTUJ strelska družina Jože Lacko je u-ia ustanovljena 15. februarja Toii Ob ustanovitvi je štela le 54 i Jnov.leta 1972 pa že 213 članov. f a 1973 je bilo v to družino vpisa- ^h že 485 članov, kar je bil lep "^neh pridobivanja novega Sstva v svoje vrste. Največje šte- So članov je družina štela leta liso ko je znašalo kar 785 strel- V Seveda je danes ta številka Jlanstva precej manjša. Iz leta v le- se število aktivnih strelcev lanjšuje. pri tem bo potrebno nekaj storiti, saj se s takšnim pro- blemom ukvarjajo tudi druge družine. Potrebno bo pač poskrbeti 2a nov naraščaj. V strelsko družino je bilo dose- dai vključenih 13 strelskih sekcij, kar je lep uspeh množičnosti in popularizacije strelstva. Pa tudi čas ^prinesel svoje, nekatere sekcije so se izključile in nadaljevale kot samostojne družine. Samostojne družine so postale naslednje sekci- je* Olga Meglič, Mercator, k Mer- catorju se je kasneje priključila še Izbira, tako je nastala nova družina pod imenom MIP Ptuj. Sekcija Strelci-Prvenci je pomagala ustano- viti SD Markovci, v katero so tudi sami vključeni. Slovenske gorice so se preimenovale v novo sekcijo pod imenom Kmetijski kombinat. Osta- le sekcije so Pleskar, Gimnazija, Dijaški dom, Milica, Mladinski klub Ptuj, Garnizija Dušan Kve- der-Tomaž, OŠ Hajdina in Franc Osojnik. Mentorstvo' nad OS Tone Žnidarič pa je sprejela SD Dražen- ci. Danes so v družini še najbolj aktivne sekcije: Pleskar, Garnizija Dušan Kveder-Tomaž in KK Ptuj. Kot vidimo je v sami družini Jože Lacko v teh letih nastalo kar precej sprememb, vendar se aktivnost same družine ni zmanjšala. Strelci te družine so dosegli mno- ge uspehe, med drugimi tudi naslo- ve zveznega mojstra strelstva, moj- ster in odličen strelec. Naslov zvez- nega mojstra je prejel duhovni vodja družine Slavko Ivanovič. Medtem ko so naslov mojstra strel- ca dosegli naslednji strelci te druži- ne: Franc Tominšek, dr. Dragoljub Nikolič, Velimir Pražič, Dragan Milič, Boško Novakovič, Josip Lavrič, Slavko Ivanovič, Branko Skrt, Viktor Malek, Branko Zupa- nič, Alojz Trstenjak, Albina in Ljudvik Pšajd, Janez Mrkun, Zdenko Medved in drugi. Naslov odličnega strelca so osvojili: Kar- men Komel, Jelka Učakar, Dušan Orešek, Mila Vogrinec, Ignac Planjšek, Mirko Jauševec, Milan Seruga, Janko Pete, Barbara Zor- čič, Majda Tušek, Mira Meško, Juliia Kodrič, Majda Simonič, Ve- selin Bojkovič, Zdravko Valente- kovič in drugi. Danes najuspešnejši aktivni strel- ci te družine, ki se udeležujejo raz- nih občinskih in republiških tekmo- vanj so: Slavko Ivanovič, Ludvik Pšajd, Albina Pšajd, Branko Zupa- nič, Martin Bedrač, Branko Skrt, Karmen Komel, Ivan Baklan in drugi. Iz družine je zrasel, danes eden izmed najuspešnejših strelcev v Sloveniji in v Jugoslaviji, to je Alojz Trstenjak, zaposlen pri MIP Ptuj in sedaj eden najboljših mož SD Mrož iz Titovega Velenja. Do sedaj je družina organizirala enajst Lackovih turnirjev. Deset se jih je odvijalo na strelišču v Babo- sekovi grabi, kjer se je streljalo z MK pištolo Drulov. Enajsti turnir pa so organizirali in uspešno izvedli na strelišču OSZ Ptuj s standardnim zračnim orožjem. Do sedaj je na teh turnirjih sodelovalo 7 družin. Veliko uspeha v tej družini so imeli namreč prav mladinci, ki so danes velik problem, saj jih v svo- jih vrstah sploh nimajo več. Lackovi strelci in strelci njihove sekcije Dušan Kveder-Tomaž so se dosedaj udeleževali tekmovanj v okviru JLA. Na teh tekmovanjih so uspešno zastopali svojo garnizijo, kasneje pa tudi Ljubljansko armadno območje. Ptujčani so tudi ekipni zmagovalci Ljubljanskega armadnega območja. Strelci te družine so sestavljali ekipo Ptuja tudi na tradicionalnih trobojih Varaždin-Maribor-Ptuj, kjer so se dobro odrezali. Posamez- na zmagovalca na teh trobojih sta bila tudi Slavko Ivanovič in Albina Pšajd. Strelci te družine so si ix)d vodstvom duhovnega vodje Slavka Ivanoviča, uredili klubsko sobo v Domu JLA. Krasijo jo števihie diplome in priznanja, vitrina pa je polna pokalov iz raznih prvenstev. Stene krasijo imena najuspešnejših strelcev te družine in posvetilo tovariša TITA vsem strelcem, ki ga je podal na enem izmed njegovih govorov. Na koncu si je nekaj besed zaslužil tudi major Slavko Ivano- vič, zvezni sodnik, trener in duho- vni vodja, ki ima pri družini naj- več zaslug za njeno delo. Začel je s streljanjem v mladinskih vrstah na vojni akademiji in nadaljeval kot starešina. Priključil se je eni izmed prvih strelskih družin v občini Ptuj, to je SD Železničar. Postal predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev SD Jože Lacko v le- tu 1971 in ji ostal zvest član do današnjih dni. Čeprav so mu nekatere druge družine, kot je Olimpija iz Ljubljane, nudile bolj- še pogoje za njegovo delo v strelst- vu. V lanskem letu je postal podpredsednik OZTKO Ptuj. Prav on pa se lahko pohvali z mnogimi uspehi v streljanju s pištolo, kar mu je najljubša disciplina. Prejel je plaketo JLA za delo na šport- nem področju v armadi, katero mu je izročil general-polkovnik Franc Tavčar-Rok. V tem sestavku sem delno prika- zal delo strelske družine Jože Lac- ko, ki upravičeno nosi ime našega domačina in narodnega junaka Jožeta Lacka. Mislim, da tudi vsak strelec te družine s ponosom v srcu nosi njegovo ime, kajti malo je takšnih družin, ki bi se lahko pohvalile s takšnim imenom. Besedilo in posnetka: ZB Priznanje za dosežen jugoslovan- ski rekord v stre^anju pištolo. Lepo okrašena stena klubske sobe v domu JLA. Gorišniški šahisti počastili praznik KS v nedeljo, 29. januarja 1984, je šahovska sekcija TVD Partizan Gorišnica priredila šahovski turnir v počastitev praznika krajevne ■skupnosti. Udeležilo se ga je 26 šahistov. Odigrali so osem kol po SvicarsKem sistemu (2 krat 15 minut). Zmagal je Dušan Ličina 7 točk, sledijo Janez Vrbančič 6,5, Miloš Ličina 6, Drago Ranfl 5,5, Tomo Viher 5. Franc Vrban- žič 5, Roman Prosenjak 5. Na proslavi ob prazniku KS je prvih sedem uvrščenih prejelo priznanja, prva dva pa poka- le. Pokal je osvojila tudi najbolje uvrščena posameznica, mlajša pionirka Anita Ličina, ki je s 4,5 točkami zasedla odlično 9. mesto, najstarejši udeleženec turnirja 75-letni Alojz Reberc, ki je s prav tako 4,5 točkami zasedel mesto, pa je bil nagrajen s šahovsko uro. Pionirjem, udeležencem tekmovanja, je bilo merjenje moči s starejšimi in bolj izkušenimi igralci odlična priprava za bližnje regionalno prvenstvo. V močni konkurenci so imeli največ uspeha Miloš Ličina in Tomo Viher ter pionirki Anita Ličina in Katja Suman. I. V. Pričetek prvenstva v kegljanju Na kegljišču Habakuk v Mariboru se j£ pričel spomladanki del prvenstva v kegljanju za B skupino. Kegljači Drave niso nastopili v popolni postavi zaradi bolezni člana " prve ekipe Colnariča. Zato ni bilo pričakovati popolnega uspeha. Kljub temu pa so se Ptujčani izkazali. Namesto Colnariča je v ekipo vstopil Pavel Ilič, ki je prijetno presenetil, saj je bil drugi med posamezniki. Kegljači Drave so po prvem kolu pristali na 4. mestu, kar je zelo dober rezultat, saj zaostajajo za vodilnim Gradisom iz Maribora samo za 59 kegljev. Za Dravo so nastopili: Plajnšek, Kokol, Ilič, Spehonja, Seidl in Seru- ga. Najboljši posameznik je bil Spehonja s 416 podrtimi keglji, drugi je bil debitant Ilič 414 in tretji Seruga s 407 podrtimi keglji. Naslednje 2. kolo bo 12. februarja na keglji- šču Konstruktor v Mariboru. S. Vičar rCA, Kidričevo, 18. januarja Alojz Lah, Cvetkovci 4; Franc PukŠič, Formin 59; Grajena, 24. januarja 1984: Janez Rižnar, Krčevina pri Vurb. 154; Miran Arnuš, Krčevina 152; Konrad Rodošek, Mestni vrh 19; Štefan Malek, Grajena 53; Stanko ijec, Grajenščak 91; Milan Breg, Krčevina 49; Milan Krojsl, Krče- ^"la 52; Jožica Caf, Grajenščak Slavica Breg, Krčevina pri Vurb.; Bernarda Lozinšek, Graje- 34; Cilka Emeršič, Grajenščak Janez Lesjak, Krčevina 82/a; "^"c Kramberger, Placar 65; An- on Cebek, Grajena 19; Franc Or- 'K. Krčevina 187; Marjan Lozin- Volkmerjeva 5; Franc Grim- . Krčevina 178; Dušan Ilec, 'grajenščak 91. Piuj, 26. januarja 1984: Moliorko, Apače 188; Ade- ^ iraniušek, Ziherlova 16; Majda Dolič 41: Marija Geč, ^reclava 1; Bojan Potočnik, Kve- vlto Zavec, Zg. Lesko- gor- Slavko Bedenik, Ptujska bov^-' Jarižekovič, Za- čeva^' 1 '^'^rjan Kovačec, .Ašker- 10- r- ' Helena Kolar, Zavčeva IvanS""-' Moškanjci 22; Knu , Moškanjci 65; Slavko J Pobrežje 83; Vlado Bez- • Miklošičev : 10; Snežana Pla- Ptui','^'edrova Sr iian Pišek, Kutr> gora 24; P ia Ko'lik. ■^"kova 6^; Danijel ai^ekovič i2Sy; Jože Bezjak, Bukov- ci 109; Feliks Kusterbanj, Lovre- čan 27; Vlado Rožjnan, Markovci 9; Anton Kovačec, Slomi 1; Slavi- ca Vogrinec, Moškanjci 2; Terezija Žgeč, Dornava 57; Nada Bračič, Gorišnica 57; Vlado Ogrizek, Ja- dranska 10; Dragica Strihič, Kidri- čevo 3; Srečko Horvat, Kraigher- jeva 23. Perutnina Ptuj, 27. januarja 1984: Martin Beranič, Sela 6/a; Ivan Gavc/, Prešernova 8; Milan Potrč, Kraigherjeva 21; Vladimir Fras, Hlaponci 25; Bruno Krajnc, Nova \as "75; Vinko Toš, Vitomarci 7; Alojz Geč, Pobrežje 71; Anton Medved, Pobrežje 24; Dragica Gajšek, Kajuhova 3; Anica Frigl, Mestni vrh 18; Henrik Potočnik, Sela 30; Mihael Bohanec, Zagorci 5.1; Branko Rogina, Ul. Poh. bat. 4; Erna Subotič, Greg. drevored 8; Zdenka Rajh, Draženci 24; Ivan. Ciglai, Gresz. drevored 3; Edvard Steucr, Mestni vrh 6; Valentin Turnšck, Zabovci 72/a; Boris La- ••ko, Nova vas 90; Anica Komet, Kidričevo 4; Anica Roganov, Go- lobova s; Marjan Ferčec, Stanoši- 2. ^anez Cigula, Dornava 106; Janez 5ori, Placar 67; Branko Re- pi.^. Videm 24/a; Tonček Stajnko, NvcUro\a 3; Stanko Pernat, Cir- kovce 20. ELKO Ptuj in Maribor, januar 1984: Antonija Kmetec, Ziherlova Ptuj; Angela Meglič, Nova vas 60; Zdravko Petek, Moškanjci 102; Herman Lobnik, Pivola 5, Mari- bor; Jože Sac, Novo naselje 5; Franc Cižič, Starše 9; Gumama ptuj, januarja 1984: Janez Murko, Janežovci 15; Kari Pungaršek, Strelci 8; Branko Ver- lak, Stojnci 8/a; Jože Zebec, Bel- ^ki vrh 102; Anton Sauer, Kicar 124; Jože Drevenšek, Sp. Leskovec 20. Posamezniki, januar 1984: Rastislav Vnuk, Ziherlova 12; Darko Predikaka, Lovrenc 63/a; Zdenko Kolar, Peršonova 27; Branko Kramberger, Pragersko n. h.: Ludvik Mlakar, Brunšvig 12; Silvo Voda, Cankarjeva 6: Štefan Breznik, Kukovčeva 15; Danilo Sohai, Zg. Hajdina 202; Milan Gaj'. i , Gruškovje 31; Zvonko Ha/enmai-, i-lihovce 21; Stanko Doliška. Ilčeva n. h.; Oskar Sturm, Rajčeva 7; Branko Mlakar, Grajen;) 25; Rudolf Polič, Svetinci 27; Franc Hrga, Dragovič 2; Mi- lan Hrga, Drstelja 29; Ludvik Ko- kol, Kraigherjeva 36; Milan Vuko- vič. Središče 18; Marjan Peteršič, Dornava 71; Nikolaj Strašek, Ki- dričeva 17; Zvonko Ulaga, Videm 3.^ Stanko IrgI, Rabeljčja vas 26; Milan Predikaka, Ptujska gora 33; Franc Kociper, Bevkova 10; Bran- ko Irgl, Placar 59; Marjan Žajde- la, Žetale I; Srečko .\rnuš, Hlaponci 13; Ludvik Krapša, No- va vas 112; Andrej Petek, Tomši- čeva; Franc Jurgec, Potrčeva 2; Stanko Veldin, Ormoška 6; Peter Bombek, Seronova 18; Rado Kaj- sersberger, Peršonova 26; Branko Godec, Prešernova 38; Slavko Pravdič, Hajdoše 44; Darko Emeršič, Tovarniška 5; Stanko Črnila, Videm 32; Janko Ploj, Dornava 79/a; Branko Topolovec, Trubarjeva 13; Marjan Kosec, Aškerčeva 8; Drago Sedmak, Kve- drova 4; Stanko Zagoršek, Bukov- ci 72; Franc Ljubeč, Spuhlja 132; Zdenka Plohi, Zamušani 74/b; Franc Zagoršek, Ob Studenčnici 1; Janko Feguš, Pobrežje 111; Mar- jan Frangož, Panonska 2; Marjan Kancler, Zabjak 8; Viktor Srečec, Prešernova 21; Marjan Anžel, Ki- car 69; Marjan Verdenik, Breg 1; Milan Matjašič, Grajena 48; Milan Kajscrsberger, Mestni vrh 88; An- ton Beranič, Brunšvig 52; Mitja Kovačec, Rimska 3; Milan Lašič, Kra"chcrjeva 12: Anica Potrč, ^n- čič 15; Dragica Skripač, Gomil- škos i U; Anion Blažek, Zg. Pri- java 14/a; Stanko Zorko, Grlinci Občinsko prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško v nedeljo, 5. februarja je OSZ Ptuj na strelišču ob Mladiki izvedla občinske prvenstvo za vse kategorije v streljanju s serijsko zračno puško. Tega tekmovanja se je udeležilo nekaj čez šestdeset strelcev iz vseh strelskih družin občine Ptuj. Rezultati v kategoriji članov: Ekipno je prvo mesto pripadlo ekipi Agisa—I s 1056krogi;2. MrP-rrT038;l.Turnišče-rrDT^sledijo^^-TI0J4,Zeiezmcar lUOb. Draženci 1002, Jože Lacko 982, Tumišče—111 970, Vitomarci 957, Gradnje 955. itd. Najboljši posameznik je bil Ludvik Pšajd, kije nastreljal 368 krogov in s tem pt)novno dokazal svojo vrhunsko formo. Mladinci so se pomerih le med seboj, kajti ni bila popolna nobena ekipa. Prvo mesto je osvojil Simon Simonič (Agis) 353; 2. Boštjan Sunonič (Agis) 348; 3. Franc Muzek (M1 P) 341; 4. Milan Cafuta(Tumišče)329; 5. Ivica Filipič (Jože Lacko)320, itd. Med članicami je prvo mesto ekipno osvojila ekipa SD Gradnje z 841 krogi pred ekipo S D Tumišče s 700 krogi. Najboljša posameznica je bila ponovno ZUlenka Matjašič s 361 krogi. Med mladinkami je prvo mesto osvojila ekipa SD Draženci s 1006 krogi. Med posameznicami je prvo mesto pripadlo Lidiji Kmičar s 345 krogi. Te strelce še čaka nekaj težkih tekem, kajti kmalu se bodo med seboj pomerili za občinsko zlato pu.ščico, nato pa jih čaka še regijsko prvenstvo. Torej med strelci ne bo manjkalo v teh dneh tekmovalnega vzdu.šja. ZB LIGA V MALEM NOGOMETU Športno društvo Tumišče—Ptuj bo v mesecu marcu, aprilu in maju organiziralo ligo v malem nogometu. Liga bo imela dva dela, to je spomladanski m jesenski del. Spomladanski bo potekal v navedenih mesecih, jesenski pa od septembra dalje. Društvo seje odločilo za ligo v malem nogometu predvsem zato, kjer je mnogo ljubiteljev m igralcev te zvrsti nogometa, ki pa ne igrajo pri registriranih nogometnih klubih v občini. Tako bi lahko s to ligo mnogi pridobili nove izkušnje do takrat, ko se bodo v občini Ptuj pričeli tumiiji. Liga bo torej potekala v dveh delih, vse tekme oziroma pretežno vse pa bi cxligrali na igrišču pri gradu Tumišče v KS Tumišče. Nekaj tekem bi lahko i^ljali v krajih, ki mejijo KS Tumišče. sevedače bodo le ta imelapripravna igrišča. Tekme bodo odigrane predvsem ob sobotah in nedeljah, oziroma k^orse bosta nasprotni ekipi med seboj dogovorili. Vse ostale informacije, pravila in drugo, bodo pri- javljene ekipe dobile pismeno še pred začetkom spomladanskega dela lige. Vsi. ki bi hoteli sodelovati v tej ligi, se lahko pismeno obrnete na predsednika SD Tumišče—Ptuj Branka Zupančiča, Zagrebška 81, Ptuj. Prosimo pa da vloge pošljete najkasneje do 27. februaija. Torej ljubitelji malega nogometa udeležite se lige v malem nogometu. ZB Družinsko prvenstvo strelske družine Tumišče v sredo 1. februarja 1984 je Strelska družina Tumišče organizirala družinsko prvenstvo z serijsko zračno puško, obenem pa tudi tekmovanje za zlato puščico. Tekmovanja se je udeležilo 11 članov, 6 mladincev, 7 pionirjev, ter ena članica in mladinka. Uvrstitve članov za zlato puščico: 1. Zdenka Matjašič 272, 2. David Ribič 270, 3. Jože Vodopivec 263. Uvrstitve mladincev za zlato puščico: I. Marjan Cafuta 243, 2. Milan Cafuta 236, 3. Bojan Mihelač 215. Uvrstitve pionirjev za zlato puščico: 1. Andrej Pulko 156, 2. Izidor Pulko 147, 3. Andrej Orešek 130. Rezultati in uvrstitve družinskega prvenstva s serijsko zračno puško: članice: 1. Zdenka Matjašič 360, člani: 1. David Ribič 359, 2. Jože Vodopivec 348, 3. Štefan Skok 338. Mladinke: 1. Marjana Cafuta 324, mladinci: 1. Milan Cafuta 319, 2. Bojan Mihelač 275, 3. Danilo Borovšek 230. Po končanem tekmovanju se je na strelišču v dvorani krpjanov Tumišče zbralo precej mladih, ki so se poskusili v tem športu. Janko Mai čič Občinsko prvenstvo za pionirje Proti koncu januarja sta ZTKO Ptuj in ŠD MIP Ptuj izvedla občin- sko ekipno pionirsko prvenstvo v šahu za šolsko leto 1983/84. Organizacija na OS Tone Žnidarič je bila dobra, udeležba pa naj- slabša v zadnjih nekaj letih. Vzrokov je prav gotovo več, vendar o tem kdaj drugič. Rezuhati: a) mlajše pionirke (2 ekipi) — Gorišnica, Grajena; b) mlaj- ši pionirji (6 ekip) — Gorišnica, Markovci, Podlehnik, itd.; c) starejše pionirke (2 ekipi) — Gorišnica, Grajena; d) starejši pionirji (6 ekip) — Gorišnica, Majšperk, Podlehnik, itd. Prvi dve ekipi v vsaki konkurenci sta se uvrstili na regijsko prvenst- vo, ki bo 18. februarja v Malečniku. T.B. Strelstvo na Turniščah v soboto, 28. januarja je imela Strelska družina Tumišče svoj letni občni zbor. Po uvodnem govoru predsednika Adolfa Mihelača, ki je po- dal uspehe in probleme strelcev, se je razvila zanimiva razprava. V lanskem letu so bili doseženi nekateri vidni uspehi, kvaliteta in kvantiteta pa je padla, ko so nekateri strelci prenehali z aktivnim strelja- njem, trije mladinci pa so odšli na služenje vojaškega roka. Predvsem pri mladincih je opaziti, da ni tiste množične zasedbe v ekipi, ki bi potem pri- našala uspehe in rezultate. Trenutno streljajo le dva do trije mladinci, to pa je veliko premalo. Delo s pionirji pa je tudi organizirano z dvema pod- sekcijama, ki delujeta na osnovni šoli Hajdina in Ivan Spolenjak. Velike težave so z nabavo novega kvalitetnega zračnega orožja, ki ga pri nas skorajda ni mogoče kupiti. Strelci so med športniki skromni, če- prav so orožje, strelivo in dmga oprema za streljanje draga pa še dobi se težko. Kako priti do sredstev v današnjih stabilizacijskih časih pa tako ve- mo kako je. Možnosti za trening so v dvorani krajanov na Turnišču vsako sredo ob 17. uri in nedeljo ob 9. uri, kakor tudi v hali Občinske strelske zveze v Ptuju. Delavna konferenca Strelske družine Tumišče pa je bila zaključena s sklepom vestnega izvajanja programa občinske strelske zveze, več zagna- nosti in odgovornosti naj bo med vsemi strelci in pa seveda temeljito delo z mladimi, ki bi se lahko uspešno vključili v ta šport. Janko Marčič Smučarska sobota v Juršincih Preteklo soboto so člani §D ,.Slovenske gorice" priredili v Grlinah odprto prvenstvo KS Juršinci v smuku in smučarskih skokih. V smuku, ki je bil letos že drugič zapored, je slavil lanski zmagovalec Ivan Brumen s časom 31,20; 2. mesto je dosegel Tonček Lajh, čas 31,40, 3. mesto pa je dosegel Ivan Munda, čas 31,90. Ekipno je prvo mesto do- segla ekipa SD pred Juršinci itd. Prvenstvo je bilo izredno izenačeno. Med prvimi so zelo male razlike v času, kar dokazuje, da znajo dobro smučati tudi mladi v KS Juršinci in, da je v Juršincih vedno več privržen- cev smučanja. Na 10. -že tradicionalni tekmi v smučarskih skokih se je zbralo veliko število korajžnih tekmovalcev, ki so pokazali svoje znanje v skokih. Zma- gal je Samo Bezjak, skočil je dvakrat po 17 metrov. Drugo mesto je z 17,5 in 16,5 m dosegel Ivan Novak, tretje mesto pa je dosegel Matjaž Horvat, ki je skočil 16 in 17,5 m. Ekipno je bila prva ekipa SD pred Zagovci itd. Skoki so bili letos sicer nekoliko krajši, a vendar lepi in zanimivi. Prirediteljem je malce ponagajalo tudi vreme, člani športnega druStva pa pravijo, da bodo s takimi prireditvami nadaljevali, saj je smučanje v tem predelu Slovenskih goric postalo v zadnjih letih zelo priljubljei. ^ "n množično, privablja pa tudi vedno več tekmovalcev in gledalcev. A. .. 12 - NAŠI DOPISNIKI 9. februar 1984 - TEDNI« I)A BO LEP IN SPROŠČEN NAŠ SMEH! Vsak človek se v življenju sreču- je z-zobozdravnikom. Že kot otro- ci se srečujemo z njim. Največkrat so odrasli tisti, ki so mnogokrat pacienti zaradi nehigiene zob, k^ti zobe je potrebno redno ter pravil- no umivati. Ko sem bila k majhna, sem ra- da šla zraven mame k ,,tetki zobozdravnici." Veselo sem se skobacala na stol ter prav tako veselo z njega, ker mi je ,,tetka zobozdravnica" dejala, da imam vse zobe lepe ter zdrave. Do osme- ga leta sploh nisem vedela, kakšne so zobne bolečine. A tedaj, ko sem bila stara okrog osem let, sem ime- la grozne zobne bolečine. Zvečer me je začel boleti zob ter me brez prestanka bolel do jutra; vso noč nisem zatisnila očesa. Zgodaj zjut- raj sva z mamo odhiteli k zoboz- dravniku. Žalostno sem se usedla na stol ter žalostno vstala z njega. Zobozdravnica mi je zvrtala v zob črno luknjico s svedrom, naj- prej s tanjšim, nato pa z debelej- šim. Grozno me je bolelo in šele po dveh dneh prav prenehalo. Od takrat se zobozdravnika bojim, ne vem zakaj, a ko se usedem na stol, mi postane vroče. Pred dvema letoma sem bila pri zobozdravnici, ki mi je rekla, da če bom skrbno negovala, umivala zobe, mi ne bo treba pogosto k zobozdravniku. Vendar na kotrole še vedno za- hajam, tudi letos sem v poletnih počitnicah obiskala zobno ambu- lanto. Zobozdravnica mi je pregledala zobe ter rekla: ,,Anica, vsi zobje so zdravi, zato še jih na- prej neguj, da ne bo spet bolečin." Tako, obiski v ptujski zobni ambulanti so se končali, kajti se- daj ima tudi naša osnovna šola svojo zobno ambulanto. V njo bo- mo redno zahajali učenci od prve- ga do osmega razreda. Mi smo že imeli preglede. Vendar še prej sva se s sošolko Polonco seznanili z zobozdravnikom in njegovo asistentko. Bilo nama je seveda v čast, saj sva se kot prvi učenki OS Markovci pogovarjali z zoboz- dravnikom Zdenkom in asistentko Zdenko. Zobozdravnik nama je pojasnil svojo pot do poklica in da sploh niso tako strašni, kot se zoboz- dravnikov vsi bojijo. Predvsem se ga bojijo odrasli, ki tudi svojim otrokom vcepijo v glavo, da je to nekaj strašnega. Včasih pa tudi zaradi bolečin pade kakšna solzica. Pogovarjali sva se tudi z asistent- ko, ki nama je povedala njeno pot do poklica, ter če bi bila spet pred odločitvijo, bi se odločila za ta poklic, kot ga ima sedaj. Bili sva na res prijetnem pogovoru in sva tudi veseli, ker sva se kot prvi učenki seznanili z zobozdravnikom in asistentko. Sedaj pa bomo red- no zahajali k zobozdravniku utišat zobne bolečine. Ponosni smo na šolsko ambulanto, ki dela vsak dan od 8. do 13. ure. Tako, zobozdravnik in asistent- ka sta pričela z delom, mi pa si bomo po njihovem navodilu čistili zobe ter se s tem rešili velikih zob- nih bolečin. Redno si bomo umivali zobe, da bodo lepi ter zdravi, tako, da bo tudi lep naš nasmešek in prešerni smeh. Anica Vidovič, 8. r. OS Markovci, (dopisni krožek) POGLED SKOZI OKNO Po koledarju je zima. Pred ne- kaj dnevi pa bi lahko trdili, da je pomlad. Letošnja zima skopari s snegom. Ali ni morda malo čud- na, če bi dejah, da te je za novo leto zbudilo ptičje petje ... V sredo zjutraj pa je bila podoba narave čisto drugačna. Zjutraj, ko mama odhaja v službo, me zbudi. Vsa zaspana zaklenem vrata ter se gi cm umivat in oblačit. Nato pozvoni telefon. Kliče oče iz službe, kjer je delal celo noč. Naroči mi, naj poiščem bratov dežni plašč, ker zunaj dežuje in vmes sneži. Ko pogledam skozi okno, uz- rem bele, velike snežinke, ki pa- dajo niže, vse niže. Lahkoten je ples snežink, ki se usipajo s tem- nega neba in me zadržijo za nekaj trenutkov pri oknu. Ne morem se nagledati te lepote. Plesa maj- hnih, belih plesalk ni in ni konca. Levo, desno, sem ter tja si nepre- nehoma slede. Poletela bi med nje in zaplesala z njimi. Kako čudovit je ta prizor, a le za tiste, ki si ga znajo ogledati. Zima je hladen letni čas, vendar poln naravne lepote. Prazni so lahko trenutki, ko imaš priložnost in zreš v svet z zaprtimi očmi. Ko pa enkrat spoznaš lepoto, jo za- čutiš tudi v srcu. Alenka Krabonja, 6/a NAŠA OBRAMBA Ko razmišljam o obrambi domovine, imam najprej pred očmi našo vojsko. Njeni začetki segajo v leto okupacije 1941. Naši vojaki so se takrat imenovali parti- zani. Niso imeli vojašnic ne rednih obrokov. Zavetje so jim nudili gozdovi in gore, v mrazu in vroči- ni. Orožje so jemali sovražniku. Z njimi je bilo naše ljudstvo. Branili so nam svobodo, za katero so padle mnoge žrtve. Obramba bo vedno naša dolžnost. Vsako leto prihajajo v vojsko novi fantje, pa tudi nekatera dekleta. Nastanjeni so v vojašnicah. Pridejo iz vseh predelov naše domovine in pred- stavljajo vse naše narode in naro- dnosti. Med seboj se spoznavajo. Kmalu nastane prava tovariška skupnost. Ko imajo zjutraj po zajtrku zbor in dviganje zastave, čestitajo po zvočniku tudi voja- kom, ki imajo takrat rojstni dan. Pri tem zavrtijo tudi kak.šno popevko. Potem se pa začne vojaški pouk, ki je precej naporen. Bolj kot v učilnicah se vrši pouk zunaj na zemljišču. Poleg tega pa pomagajo vojaki tudi prebivalstvu v nesrečah. Gradijo tudi ceste in mostove. V našem mestu Ptuju grem večkrat mimo vojašnice. Ime nosi po heroju Dušanu Kvedru. Na cesto je obrnjen stražar, ki vneto opazuje mestni vrvež. Skozi ograjo vidim vojake, kako se učijo pri kakšnem topu ali oklopnem vozi- lu. Nekateri pa tekajo po dolgi progi z zaprekami. K.O pridejo fantje v vojsko so še zelo navezani na dom. Pišejo pis- ma in telefonirajo. Ko pa se bliža vojaški rok h koncu, se ne morejo prav ločiti od oficirjev in drugih tovarišev. Doma pripovedujejo o doživetjih v vojski. Mateja Petrovič, 6/a, OŠ Franc Osojnik, Ptuj KAKO SKRBIM ZAiUČKE Za ptičke skrbimo največ pozi- mi. Jaz imam tudi krmilnico do- ma. Stoji na balkonu. V krmilnico dam hrano za ptičke. Sinica rada hodi v krmilnico. Je drobna ptica, črnobele barve. Spomladi išče črvičke, ki delajo škodo. V mojo krmilnico pridejo še vrabci. So sive barve. Radi jejo od moje papige hrano. Papigo imam v kletki. Leta po kuhinji. Rada je sončnice. Učim jo govorhi. Rada posluša pesmi. Mogoče se bo naučila peti. Ana Tošič, 1/r. 0§ Majšperk LETALO Na letališču ste in čakate kdaj letalo ho pristalo. Pristalo letalo je stopnice podalo je, in čakajoči vi ljudje na stopnice pohiteli ste. 2e v zraku ste, ko stevardesa prikaže se, in z veseljem postreženi ste. Vi pri oknu sedite, navzdol se ozirate, sosedu pa zanimivo ni zato cigareto kadi. Izidor Vesenjak, OS Ivan Spolenjak PTICE POZIMI Prišla je zima. Vsakdo sije pri- pravil ozimnico. Tudi živali so se pripravile na zimo. Ptice so se že odseUle v južne kraje. V toplih krajih si bodo priskrbele hrano, le uboge ptičke, ki so ostale doma, bodo trpele zaradi mraza in la- kote. Ko bo zapadel sneg, si ne lxxlo mogle iskati ne črvov in tudi raznega mrčesa, ker se bodo vsi skrili pod zemljo in pod listje. Pionirji natrosimo po oknih in v ptičje hišice hrano za ptičke. Naše okno bo zopet zaživelo: Zjutraj me bodo prebudili nenasitni vrabci. Ko bodo ti odleteli s pol- nimi želodčki, bodo na okno pri- letele sestradane senice. Prišla bo pomlad. Vrnilo se bo le malo ptic, ki so jeseni odletele, saj jih na poti čaka mnogo pasti in nevarnosti. Tudi v našem sadovnjaku bodo veselo žvrgolele, uničevale škod- ljivce, mene pa razveseljevale s svojim petjem. Valerija Ilešič, OŠ Vitomarci PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA Vsako leto je pomemben praznik za žene 8. marec — Dan žena. Na ta praznik sem še posebej pozorna, da naredim za svojo mamico preseneče- nje. Spominjam se še, ko sem bila stara osem let, a moj brat štiri. Želela sva mamici kupiti lepo darilo, toda nisva imela denana. Vsa žalostna sva hodila sem ter tja in premišljevala, kaj naj storiva. Sla sva na livado, kjer so običajno rasli prvi zvončki, iskala sva in iskala, toda zvončkov ni bilo nikjer. Vztrajno sva še iskala naprej in končno našla pet zvončkov. Brat je imel dva in jaz tri. S tresočimi nogami sva se bližala proti domu, saj nisva vedela, kako bo mama sprejela teh skromnih pet zvončkov. Ravno- kar je prala posodo, ko se ji približava. ,,Vse najboljše za dan žena ti želiva in oprosti, ker ti prinašava samo te male zvončke, rada bi ti kupila bogato darilo, pa nisva imela denarja." Molče je strmela v naju in po licu so ji drsele solze. ,,Hvala vama za te zlate zvončke, saj mi pomenijo več, kot da sta mi kupila še ne vem kako bogato darilo, saj vem, da sta te zvončke iskala z veliko ljubeznijo." DARINKA ZEBEC, OS Cirkulane PRIČAKOVANJE NOVEGA LETA NEKOČ Naše babice in dedje so z veUkim vesljem pričakovah novo leto. To je bil zanje veUk praznik in ob takih prilikah so dobili kaj novega. Pekh so beli kruh, potice in jedli meso. Z veseljem so pričakovali pevce, ki so prepevali od hiše do hiše in s petjem voščih srečo v novem letu. Sedaj drugače pričakujemo novo leto. Otroci niso željni belega kruha, ker ga imajo vsak dan dovolj in zato je tudi manj cenjen kot nekoč. Tako mi je pripovedovala o pričakovanju novega leta moja babica. Tonček Kostanj evec, 2. a Že naši stari starši so se veselili novega leta, kot se ga veselimo mi danes. Moj dedek in babica živita v Halozah in sta novo leto pričakovala na poseben način. Dedek in njegovi prijatelji so že nekaj dni pred novim letom vadili petje ljudskih pesmi in s pesmijo voščili vaščanom novo leto. Hodili so od ii.še do hiše, povsod so jih bili veseU. Povabili so jih v hišo, postregli in še plačali njihovo petje. Ker so bili takrat težki časi, so si pevci denar razdelili na enake dele. Ko seje dedek vračal proti koncu prvega dne v novem letu domov, so se ga vsi vesehh, najbolj pa babica, kajti ona je dobila denar. Babica mi še danes pripoveduje, kako je znala s tem denarjem marsikaj kupiti za člane družine in tudi sebi. Daniel Kmetec, 2. a Novoletne praznike sta dedek in babica pričakovala z velikim veseljem. Hišo so še posebej lepo okrasili s smrekovimi vejicami in bršljanom. Na mizi so bile pripravljene vse dobrote domače kuhinje — kruh, potice, meso domačega pujska, piškoti in domača pijača. V hišo so prišli pevci in godec s harmoniko. Pevci so zapeli pesem in z njo zaželeh srečo v novem letu, godec pa je zaigral nekaj narodnih pesmi. Bilo je veselo. Petra Junger, 2. a vsi OŠ Ivan Spolenjak PTUJ NEVESEL UTRINEK IZ ZIM- SKIH P(K ITMC Bilo je zelo mrzlo decembrsko jutro. Začel je naletavati sneg, ki ga jc čez nekaj ur nametalo že skoraj dvaiset centimetrov. Vsi neučakani smo se vrnili do- mov iz šole. Skočili smo po smuči in sanke, ter hajd na sneg. Smučali smo se dolgo in začelo se je mrači- ti. Počasi smo se odpravili domov. Po bregu smo se morali spustiti navzdol na celem snegu. Spustil sem se prvi in pod mano se je sneg udrl.'Vrglo me je naprej in začutil .sem ostro bolečino v desni nogi. Prijatelji so mi odpeli smučke in čevlje in šli po mojega očeta. Ta me je z avtom odpeljal domov. Ker je bilo že zelo pozno, me v bolnišnico ni odpeljal in noč sem moral prebiti v neznosnih boleči- nah. Naslednji dan sem v bolnišni- ci dobil nehodilni mavec in tega sem nosil teden dni. Pri naslednji kontroli so ugotovili, da se mi je kost premaknila in moral sem ostati v bolnišnici. Moral sem na operacijo in dobil sem lepo ,,zadr- go" na nogo. Po desetih dneh so me iz bolnišnice odpustili, v šolo pa še vedno nisem smel. Obiskali so me sošolci, ki so mi pisali snov. Tako sem v nehodilnem mavcu preživel skoraj tri mesece. V šoli sem manjkal skoraj celotno četrt- letje in vse to je bilo treba nado- mestiti. Končno sem dočakal dan, ko so mi sneli mavec. Skoraj bi skakal od veselja, vendar to ni bilo mogoče. Noga me je še vedno zelo bolela in dolgo časa je trajalo, da so bolečine prehenale. Sedaj je že v redu, še vedno pa se živo spominjam tega dogodka, na katerega me bo vedno spominjala brazgotina na nogi. A.H. SRNJAČEK BAMBI Nekega dne sta se očka in dedek odpravila v gozd po drva. Ko so jima tamkajšnji delavci zlagali drva na tovornjak, je dedek, kije lovec, odšel globlje v gozd, ker je slišal piskanje. Poklical je očka in mu pokazal majhno izgubljeno srnico, ki je bila vsa preplašena. Zasmilila se jima je, zato sta sklenila, da jo bosta vzela domov. Ko stajo pripeljala domov, smo jo vsi ogledovaU. Dedek nam je povedal o dogodku v gozdu. Razložil mi je, kako moram rav- nati s srnico in jo hraniti. Vsako jutro sem ji nosila hrano. Ko je zapiskala, sem že stala s stekle- ničko in mlekom pri njej. Nekega dne sem jo pustila iz kletke. Bila je zelo vesela in na vsakem koraku mi je sledila. Nekoč pa mi je dedek povedal, da jo je odpeljal v gozd, kamor tudi sodi. Zagotovo si je želela med svoje prijatelje in v naravo. Janja Majcen, 5/b, OŠ Ivan Spolenjak, Ptuj DEDEK MI JE i PRIPOVEDOVAI________' Sedeli smo okrog peči ter dedk , zaprosiTi, naj nam nekaj pove i partizanskih časov. ,,Morda tisto o osvobojeni ; Ljubljani?" je naposled vpra.šal. | ,,Pripoveduj!" smo vkliknili. I Nekaj časa je molčal j nepremično gledal predse. Nato i. ^ začel. • Bilo je takrat, ko so Nertici ll zasedli Kočevje. Okrog in okro« - j mesta so Nemci naredili bunkerje in strelske jarke. Na cestah, ki so vodile v mesto, pa so naredili veli. ke barikade. Partizani pa se vsega ' tega niso ustrašili. Boji so nekoliko ' ponehali. Dedkovo četo so preme- stili v Novo mesto. Med neko bor. ' bo je bil dedek ranjen. Dva meseca ' je preživel v partizanski bolnišnici. ' Bližala se je zima, zato so šj morali preskrbeti obleke. Dedkovo | četo so določili za to delo. Ker je i na cesti bilo mnogo sovražnikov, ! so morali mladinci partizani voditi ^ do cilja po skrivnih poteh. j Potem je bil dedek premeščen Se v Metliko in Semič. 8. maja 1945 so dobili sporočilo, da so Ljublja- no zasedli Nemci. Zgodaj zjutraj, 9. maja so se odpravili na pot. Ko so dospeli na cilj, so zvedeli razve- seljivo novici, da je Ljubljana osvobojena. Urugi dan so vkorakali v j Ljubljano. Tokrat so jim mladinke pripele na prsi rdeče nageljne. Ljudje so plešah, peli partizan- ske pesmi, izobešali zastave in pla- kate. Na enem izmed teh plakatov je bila napisana Gregorčičeva pe- l sem, ki se je še ded danes sporni- i nja: ,,Ne bo nas več tuj čin teptal, ■ ne tlačil nas krvavo. Naš rod bo tu gospodoval, naš jezik, naše pra- vo!" Mladinci, mladinke in pionirji so vse partizane pogostili in okrepčali, saj so bili vsi zelo utrujeni. Z mislijo, daje Ljubljana osvobojena, so si pregnali utruje- nost. Te besede je dedek povedal ponosno, saj je on med prvimi vkorakal v osvobojeno Ljubljano. Julija Kurbos, 6/c, OS Tone Žnidarič, Ptuj ZIMSKE POČIIiMCE Med polnilnicami sem veliko brala, najraje partizanske knjige Sposojam si jih v šolski knjižnici, od sosedov in sorodnikov. Cele počitnice pa nisem samo brala, temveč sem se tudi igrala s sestrico. Sestrica je zelo vesela, če se zanimam zanjo. Zelo rada se ukvarja z delom, ki ga samo jaz dobro poznam. Čeprav še ne hodi v šolo, ji rada ukazujem in ji da- jem naloge iz risanja in pisanja. Pisanja ne mara in se rada prepira, tudi jeziček ima zelo dobro razvit, in venomer samo govori. Vedno ji govorim, naj raje kaj naredi, namesto govori. Sploh se ne meni za moje besede. Mene to zelo raz- jezi. Med počitnicami me je malo bolj ubogala kot sicer. Ksenija Munda,' 6/c 0§ Franc Belšak, Gorišnica KAKO SEM SE NAUČIL PLAVATI Ko smo bili neko leto na morju^ sem se učil plavati. Malo sem Tnal, a ne tako, kot bi bilo treba. Vsak dan sem se učil, dokler nismo Sli domov, a še zmeraj nisem znal plavati. Večkrat smo šli v Ptujske Toplice. Ko sem bil v bazenu, sem gledal, ka- ko so nekateri plavali in skakali v vodo, pa sem tudi jaz šel k olimpijske- mu bazenu in se pognal v najbolj globoko vodo, kjer nisem več segel do dna. Mislil sem si, kar bo, bo, skočil bom. Ko sem skočil, sem začel mahati z rokami in nogami in tako mi je uspelo zaplavati. Poskusil sem še večkrat in sem tako znal plavati. Sedaj rad plavam in tudi na glavo rad skačem. Boris ZURAN, OS Cirkulane TV LJUBLJANA PETEK, 10. FEBRUARJA: 8.55 ZOI 84 — Veliko polje: Smučarski teki na 30 km (m); 2^tra: Hitrostno drsanje na 500 m (m in ž); Trebevič: Sankanje (m in ž), 2. vožnja, kombinirani prenosi; 17.25 ZOI 84 — Trebe- vič: Bob dvosed, prenos I. in 2. vožnje; 17.00 Poročila; 17.05 Po domače: Štirje kovači; 17.35 M(xiro poletje, španska mladin- ska nanizanka; 18.05 Obzornik ljubljanskega območja; 18.20 Risanka; 18.30 Ohmpijski pre- gled I; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik I; 19.55 Vreme; 10.00 D. Butler-V, Labella-G. Montaldo: Marco Polo, nadaljevanje; 21.05 Ne prezrite; 21.20 Kviz; 22.30 TV dnevnik II; 22.45 Olimpijski pregled II; 23.00 Szindbad, madž. — film; SOBOTA, 11. FEBRUARJA: 8.20 Poročila; 8.25 Glasbena pravljica: Bobenček Janeza Bi- tenca; 8.45 Ciciban, dober dan: Gradič; 8.55 ZOI 84 Trebevič: Sankanje (m in ž), orenos 3. vožnje, Sarajevo; 10.20 ZOI 84 Jahorina: Smuk za ženske, pre- nos; 12.30 — Trebevič: Sankanje (m m ž), posnetek zaključka tekmovanja; 13.15 Premor; 13.25 ZOI 84 — Trebevič Bob dvosed, prenos 3. in 4. vožnje Sarajevo; 16.00 ZOI 84 — Veliko polje: Biatlon 20 km, posnetek zaklju- čka tekmovanja, Sarajevo; 17.00 Modro poletje, ponovitev špan- ske mladinske nanizanke; 17.30 V puščavi in goščavi, poljska nadaljevanka; 18.20 Risanka; • 18.30 Olimpijski pregled I; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Črni mUn na veter, ameriški film; 21.40 Zrcalo ted- na; 22.05 Olimpijski pregled II; 22.20 Zabava vas Gertruda Mu- nidč, glasbena oddaja; 22.50 Poročila; NEDELJA, 12. FEBRUARJA: 8.05 Poročila; 8.10 Živ žav, otroška matineja; 8.55 ZOI 84 — Vehko ix)lje: Smučarski teki na 5 km (ž); Zetra: Hitrostno drsanje na 5()00 m (m), kombinirana prenosa; 12.30 625, oddaja za stik z gledalci; 12.50 ZOI 84 — Malo polje: Smučarski skoki — 70 m, prenos Sarajevo; 15.00 ZOI 84 — Trebevič: Sankanje (Min ž), prenos 4. vožnje Sarajevo; 16.(X) Slovenci v zamejstvu; 16.30 Sa- morastnik. sjovenski film; 17.55 Zimske olimpijske igre v Inns- brucku..ameriški film; 18.20 Ri- sanka; 18.30 Ohmpijski pregled 1; 19.15 Cik cak; 19.23 TV in radio nocoj; 19.25 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 G. Mihič: Šoferja, nadalje- vanka TV Beograd; 21.00 ZOI 84 — Zetra: Umetnostno drsanje — pari, vključitev Sarajevo; 23.05 Ohmpijski pregled II; 23.25 Po- ročila. PONEDEUEK, 13. FE- BRUARJA: 8.55 ZOI 84 — Vehko polje: Smučarski teki na 15 km (m); Zetra: Hitrostno drsanje na 1000 m (ž); kombinirana prenosa (do 11.00); 11.50 ZOI 84 - Jahorina: Veleslalom za ženske, prenos 1. teka, Sarajevo; 16.40 Poročila; 16.45 Meseček, otroška serija TV Beograd; 17.15 Ideali in dvomi: Besede in dejanja, izobraževalna serija; 18.00 Podravski obzornik; 18.15 Risanka; 18.30 Olimpijski pregled I; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik I; 19.55 Vreme; 20.00 V. Nedeljkovič: Zapisnik, drama TV Skopje: 21.05 Studio 2; 22.05 TV dnevnik II; 22.20 Ohmpijski pregled II; TOREK, 14. FEBRUARJA: 8.55 ZOI 84 - Vehko polje: Biatlon 10 km, Zetra. Hitrostno drsanje na 1000 m (m), kombini- rana prenosa; 11.50 ZOI — 84 Jahorina: Veleslalom za ženske. prenos 2. teka Sarajevo; 13.30 ZOI 84 — Igman: Biatlon 10 km, posnetek zaključnega tekmova- nja; 17.10 Poročila; 17.15 Glasba za cicibane: Brundo na gugalnici; 17.30 MPF Celje 83 — Mešani mladinski zbori, 1. oddaja; 18.00 Obalno-kraški obzornik; 18.15 Risanka; 18.30 Olimpijski pre- gled I; 19.20 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik I; 19.55 Vreme; 20.00 ZOI 84 — Zetra: Umetnostno drsanje — plesni pari, vključitev v prenos; prib. 23.00 TV dnevnik II; 23.15 Olimpijski pregled II; SREDA, 15. FEBRUARJA: 8.55 ZOI 84 - VeUko polje: Smučarski teki 4 x 5 km (ž); Trebevič: Sankanje — dvojice (m); Zetra: Hitrostno drsanje 30()0 m (žj; kombinirani prenosi; 11.45 ZOI 84 — Bjelašmca: Veleslalom za moške, prenos 1. teka; 13.30 ZOI 84 — Trebevič: Sankanje — dvojice (m) posne- tek zaključnega tekmovanja (do 13.55) Sarajevo; 16.55 Poročila; 17.00 Pedenjžep; 17.30 Sava— Reka. ki življenje daje, izobraže- valna serija TV Zagreb; 18.CX) Notranjski obzornik; 18.15 Ri- sanka; 18.30 Olimpijski pregled I; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 T V dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 35 mm - filmska delavnica; ob slovaškem filmu Betonski pašniki; 22.05 TV dnevnik II; 22.20 Olimpijski pregled II. ČETRTEK, 16. FEBRUARJA: 8.55 ZOI 84 — VeUko polje; Smučarski teki — 4 x 10 km (m); Zetra: Hitrostno drsanje 1500 m (m); kombinirana prenosa; 11.45 ZOI 84 — Bjelašnica: Veleslalom za moške, prenos 2. teka; 13.30 ZOI 84 — Zetra: Hitrostno drsanje 1500 m (M), posnetek zaključka tekmovanja (do 13.50) Sarajevo; 17.05 Poročila; 17.10 S. Pregl: Odprava zelenega zmaja — avto, mladinska nadaljevan- ka; 17.40 Koroški obzornik; 17.55 Glsbena oddaja; 18.15 Risanka; 18.30 Ohmpijski pre- gled I; 19.24 TV in radio no^i 19.26 Zrno do 'zrna; 19.30 TV dnevnik I; 19.55 Vreme; 20.00 Tednik; 21.00 ZOI 84 - Zetra: Umetnostno drsanje — moški prostovključitev v prenos; prib. 23.00 Tv dnevnik II; 23.15 Olim- pijski pregled II; fCDNIK — 9. februar 1984 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13 Trinajst dni velikih pričakovanj 5 svečano otvoritvijo na sta- dionu Koševu so se včeraj v Sa- rajevu začele štirinajste zimske olimpijske igre, na katerih nasto- pa 25(W športnic in športnikov iz 49 držav, spremljalo pajih bo tudi blizu 4000 novinarjev iz vsega sveta. Po prvih'vtisih se je že po- trdilo, da so igre pripravljene iz- redno, na najvišji ravni. Organizatoiji so poskrbeli za vse. le vreme lahko spremeni nemoten potek. To pa je tako in tako zna- čilnost vseh zimskih športov, razen tistih, ki potekajo v dvora- nah. Tako bomo trinajst dni, do ^.februarja, spremljali za^izene wje za olimpijska odličja. Vsi celijo največ, le peščici pa bo uspel vzpon na vrh in bodo postali novi (nekateri morda tudi stari) ohm- Pijski junaki. Veselje in presene- čenja se bodo menjavala z na- "spehi in razočaranji, takšen je pač šport! Gotovo pa je, da se Jodo vsi v Sarajevu in med nami aobro počutili ter odhajaU z naj- lepšimi občutki in spomini. Tudi naše športnice in šp)ortniki pri tem ne bodo izjema s tem, da bo njihov nastop pred domačim občinstvom še toliko zahtevnejši, obremenitev bo velika. Zato njihove nastope spremljajmos kančkom strpnosti! Igre so uradno začeli včeraj, vendar so se v torek prva tekmo- vanja že začela. S svojimi nastopi so prvi začeli hokejisti, ki nasto- pajo v Skenderiji in Zetri, med njimi so prvo tekmo v skupini A odigrali tudi naši hokejisti. Največ današnje pozornosti bo gotovo veljalo »kraljevski« dis- ciplini alpskega smučanja — smuku. Najboljši smukači, pravi akrobati, se bodo z vrha Bjelaš- nice spuščali v globino, medalje pa bodo osvojili najhitrejši, danes najbolje pripravljeni in razpo- loženi. Popoldanski del bo v zna- menju hokeja. Tako se bo ob pol petih v Skenderiji začelo srečanje med Švedsko in Jugoslavijo. Fa- vorit je znan — Švedska. Poglejmo olimpijska tekmova- lišča. V Skenderiji in Zetri (dvo- ranah) bodo tekmovanja v ho- keju, umetnostnem drsanju in hitrostnem drsanju (na stezi pred Zetro). Na Igmanu bodo tekmo- vanja v smučarskih tekih, biatlo- nu in skokih, na Trebeviču v bobu in sankanju. Ženske alpske dis- cipline bodo na Jahorini, moške pa na Bjelašnici. Zemljevid na prvi strani nam vse to nazorno prikazuje. Večina nas bo tekmovanja spremljala v neposrednih radij- skih in televizijskih prenosih ter posnetkih najbolj zanimivih tre- nutkov in tekmovanj. Teh preno- sov bo izredno veliko, točni pro- gram pa je objavljen v vsem dnevnem časopisju. V Tedniku objavljamo zato program iger, ki vam lahko pomaga tudi pri izbiri, kaj in kdaj si boste ogledali ali poslušali, saj bo velika večina neposrednih prenosov. Olimpij- ski pregledi bodo na televiziji vsak dan od 18.30 do 19.15. In kdaj bodo nastopali naši najboljši? Drsalka Sandra Dub- ravčič bo nastopala v začetku prihodnjega tedna, skakalca Ulaga in Tepeš bosta nastopila v nedeljo na 70 metrski in prihodnjo soboto na 90 metrski skakalnici. Smučarke Tometova, Zavadla- vova, Leskovškova in Svetova bodo v ponedeljek nastopile v veleslalomu, prihodnji petek pa v slalomu. Križaj, Franko, Strel in Kurah bodo prihodnjo sredo na- stopili v veleslalomu, v nedeljo, 19. februarja pa v slalomu. Seveda pa bodo naši nastopili tudi v vseh drugih panogah, omenjeni pa so kandidati za visoka mesta. 1. kotar Otvoritev je bila na stadionu Koševo, zraven pa je novi športni kompleks Zetra Vučko — priljubljena maskota iger Primož Ulaja — naš adut v smu- čarskih skokih Na Trebeviču bodo tekmovanja v bobu in sankanju nici na Igmanu sta pripravljeni za obračun najboljših Proglasitev najboljših športnikov Zveza telesnokuhurnih organizacij občine Ptuj bo jutri zvečer na priložnostni slovesnosti v ptujskem hotelu proglasila najboljše športnice, športnike in ekipe občine v letu 1983, podelila priznanja uspešnim trenerjem in sodnikom, podeljene pa bodo tudi letošnje Bloudkove značke za dolgoletno aktivno delo v telesni kulturi. Na prireditev so povabili tudi vse naše republiške in državne prvake. Izbor najboljših je v prejšnjem tednu opravila komisija za tekmovalni šport skupaj z našo redakcijo, vse pa na predlog nosilcev tekmovalnega športa, klubov in društev. Po pregledu vseh podatkov o posameznih tek; movalkah, tekmovalcih in ekipah je ugotovila, da pri moških v ožji izbor pridejo letalska modelarja Oton Velunšek in Iztok Žagar ter motorni pilot Drago Kreptl, pri ženskah pa atletinja Sonja Pajenk, šahistka Tatjana Vaupotič^Tn strelka Albina Pšajd. Pri moških ekipah so največ dosegli letalski modelarji aerokluba Ptuj, ekipa šahovskega društva MIP in mladinci SD Jože Lacko, pri ženskih pa ekipa NTK Petovia, članice RK Drava in članice KK Ptuj. Pri določitvi vrstnega reda je komisija kot osnovni kriterij upoštevala dosežene rezultate in uvrstitve na republiških, zveznih, evropskih in svetovnih prvenstvih, v primerjave med športnimi panogami pa se ni spuščala, ker je to izredno težko, skoraj nemogoče. I. kotar Kakovostno in privlačno srečanje Dvorana Mladika, gledalcev 100, sodnika Vahen (Ruše) in Potočnik (Slo- venske Konjice); PTUJ: Vlah 18, Damiš 14. Volmajer, Reš, Marčič 7, Bedrač, Čabrijan, Cobelj 19. Purič 2. Kotnik 8. Dobrijevič 19, Vučinič; JEŽJCA: Maček 10. Strah 36. Kržišnik 17, Orešič4, Lebar 16. V soboto zvečer smo bili v Mladiki priče dosedaj najboljšemu košarkarskemu srečanju. Tekma enakovrednih ekip je bila kakovostna in razburljiva, domačini pa so si priigrali pomembno zmago. Gostje so se v začetku znašli veliko bolje in vodili do 9. minute, ko so jih domačini (peterka Damiš, Kotnik, Vlah, Cobelj in Dobrijevič) ujeli in povedli z 19:18. V tem delu so gostje spremenili obrambo in sta tako obe ekipi igrah consko obrambo. Pri rezultatu 27:26 sta Volmajer in Marčič zamenjala mlada Damiša in Kotnika. Ptujčani so povedli z osmimi koši razhke, vendar so jih gostje do polčasa ujeli. Drugi polčas je za domačine začela peterka Damiš, Purič, Vlah, Cobelj in Dobrijevič. V četrti minuti je imela štiri točke prednosti (51:47), vendar so gostje znova izenačili. Puriča je nato zamenjal Kotnik in po izenačenju (59:59) so domačini povedli s 65:59 in nato z69:65. Pri tem rezultatu (v deseti minuti) je moral iz igre center Dobrijevič (pet osebnih napak), kije do takrat z odlično igro dosegel 19 košev. Marsikdo v dvorani je že pomishl na poraz domače ekipe. V igroje vstopil Bedrač. Gostje so se približali na dva koša in okrog te razhke seje v nadaljevanju vse vrtelo. Domačini se niso predah. Igrali so zelo borbeno in z dobrimi kombi- nacijami ter odličnim zadevanjem Damiša, Coblja in Vlaha držali razliko. Dve minuti pred koncem so domačini vodili s 87:81, kljub temu pa je bilo zadnjo minuto skoraj kritično. Gostje so imeli priložnost, da dobrih 30 sekund pred koncem znižajo na dva koša razlike in če Ptujčani v zadnjem napadu ne bi zadeli, bi lahko prišlo do podaljška. Vendar jim je Kotnik prestregel podajo in srečanje je bilo odločeno. Po prvem delu prvenstva je ekipa KK Ptuj na devetem mestu z desetimi točkami. Pred zasledovalci ima kar šest točk prednosti, nekaj ekip pred njimi pa jim beži za samo dve ločki. Med njimi je tudi njihov naslednji nasprotnik, Litija, s katerim se bodo pomerili to soboto zvečer v ptujski dvorani Mladika. To je priložnost, da Ptujčani gOstom vrnejo za poraz iz prvega kola in si zalogo točk povečajo. 1. kotar Priprave rokometašev in rokometašic Čeprav sta do začetka spomladanskega dela prvenstva v republiških roko- metnih ligah še skoraj dva meseca, so priprave naših rokometašev in rokometašic že \ polnem razmahu. Člani RK Velika Nedelja so prvi del že opravih in c^igrali tudi nekaj prijateljskih srečanj. Trener Vili Trofenik želi ekipo čimbolje pripraviti za zelo napomi drugi del, ko jo čakajo težka srečanja^ zaradi iKnačen_p$tiekiE t_ako proti izpadu kot za vrh. Ekipa se je dosedaj že pomerila s Krmeljem, Dobovo in Ormožem, večjih del srečanj pajih še čaka. Ormožani pa nastopajo na zimskem prvenstvu v Ljubljani. Kot nam je sporočil njihov ttener Milan Turin, so ob koncu prejšnjega tedna odigrali tri srečanja. V prvem so z 21:19 premagali ekipo Peko, ki nastopa v prvi republiški hgi. V tem srečanju Polak dosegel 11 zadetkov. Nato so se pomerili z ravenskim Fužinaijem, ki nastopa v isti ligi kot Ormož (druga republiška), in ga premagali s 24:18. Zmagali so s precejšnjo lahkoto, po šest zadetkov pa sta dosegla Pavlovič in Zabavnik. V zadnjem srečanju so tesno z 21:22 izgubili s telesno bolje pripravljenimi mladimi igralci Kolinske — Slovana. Na tem srečanju je Polak dosegel sedem zadetkov. To soboto bodo v Ljubljani odigrali drugo kolo zimskega prvenstva. Članice RK Drava, ki so sicer z manjšo intenzivnostjo trenirale od zaključka jesenskega dela, so v začetku tega tedna začele s pravimi pripravami. Ce bodo pogoji ustrezni, boao nekaj dni trenirale izven Ptuja, saj seje za drugi del sezone potrebno res dobro pripraviti, saj jih čaka veliki boj za uvrstitev v bodočo prvo republiško ligo. Razveselji vo je, da ekipa ni izgubila nobene igralke in da se ji je priključila tudi Ingrid Kmetec, ki bo kljub študijskim obveznostim v 1 inhliani pomagala ekipi k čimboljši uvrstitvi. Sicer pa se v tem času mlade igralke in igralci pripravljajo na republiško kadetsko prvenstvo. 1. kotar Uspeh ptujskih strelcev na republiškem prvenstvu v soboto. 4. februarja je mestna strelska zveza občin Ljubljana uspešno izvedla republiško prvenstvo v streljanju s standardnim zračnim orožjem in sicer na Gospodarskem razstavišču. Prvenstva so se lahko udeležili le strelci, ki so na občinskih prvenstvih dosegli republiške norme v določeni disciplini. Ptujski strelci so nastopili v streljanju s standardno zračno puško in pištolo. Rezultati naših strelcev v streljanju s pištolo so naslednji: Slavko Ivanovič je nastreljal 551 krogov m osvojil osmo mesto. Največje presenečenje pa je pripravil Martin Bedrač. ki je na tem prvenstvu dosegel svoj najboljši rezultat, kajti nastreljal je 542 krogov in osvojil 17. mesto. Franc Bedrač je nastreljal 537 krogov in osvojil 22. mesto. Edina ptujska strelka v tej disciplini Albina Pšajd je nastreljala 350 krogov in osvojila odlično drugo mesto. Med mladinci je nastopila tudi ekipa SD Jože Lacko in osvojila prvo mesto z novim rekordom občine Ptuj. Lazič je nastreljal 505 krogov in za.sedel 5. mesto; 6. Bulatovič 446 in 7. Kastratovič 399 krogov. Ekipa pištolaijev v sestavi Slavko Ivanovič ter Martin in Franc Bedrač je osvojila četrto mesto in postavila nov občinski rekord. V veliko veselje strelcev je bilo to, da so po dolgih letih premagali odlično ekipo Olimpije iz Ljubljane. V streljanju s standardno zračno puško sla sodelovala le dva strelca. Rajko Robnik je med mladinci prepričljivo osvojil republiški na.slov s 556 krogi. V* kategoriji članov paje nastreljal 543 krogov. Nastopil je tudi dolgolemi su-elcc v tej disciplini Viktor Malek in nastreljal 509 krogov. Torej veliko uspeha za ptujski strelski šport na tem prvenstvu. Sedaj strelce čaka le še prvenstvo Jugoslavije, katerega se bodo zagotovo udeležili trije su-elci in sicer Albina Pšajd, Rajko Robnik in Slavko Ivanovič. ZB 14 - ZA RAZVEDRILO 9. februar 1984 - TEDNIK fCDNIK - 9. februar 1984 OGLASI IN OBJAVE - 15 Zaključek liga tekmovanja v soboto 28. 1. 1984 je bilo v Ormožu zadnje kolo liga tekmovanja nhčinske strelske zveze Ormož. Tekmovanje je potekalo od 18. 11. 1983 v devetih kolih. Sodelovalo je 10 strelskih družin. Vseh devetih so se udeležile le tri strelske družine, ki so zasedle prva tri mesta. Občinska zlata puščica Na strelišču v Ormožu seje v soboto 4. 2. 1984 odvijalo tekmova- nje za občinsko zlato puščico Občinske strelske zveze Ormož. Tekmo- vanja seje udeležilo 25 strelcev. Prvo mesto je osvojil Branko Veselko s 548 krogi, drugi je bil Dani Zorko s 543 krogi, tretji Darko Vernik s 539 jcrogi. četrti Milan Moro s 522 in peti Miran Ivanuša s 521 krogi. Najboljši trije so dosegli normo za udeležbo na regijskem tekmo- vanju v Murski Soboti. I^arko Vernik SMUČANJE VOGEL NAS VABI Smučarski klub Ptuj pripravlja vikend smučanje z bivanjem v brunaricah Burja in Murka na Voglu od 30. 3.—1. 4. 1984. V ce- no paketa sta vključena 2 polna penziona, neomejena uporaba vseh žičnic, turistično takso in zavaro- vanjem. Posebni avtobus vozi iz Ptuja do žičnice pod Voglom, udeleženci prejmejo znak organizatorja — cena za člane je 3.1(X)din. Prijave sprejema do 20. 2. 1984 ob vplačilu akontacije 1.600 din Marija Lukman — število udeležencev je omejeno (40). Marljivi člani Smučarskega kluba oroanizirajo ..VIKEND TECAJ" /a smučarje začetnike od 24. '2.-26. 2. 1984 pri Treh kraljih Cena tečaja 970 din (za člane klu- ba 880 din). Vse podrobne informacije prej- mete pri Mariji Lukman ter 771- 781 na skupnih službah SIS Raiče- va 6 Ptuj. Tudi na drugem tečaju, ki ga je pripravil SK Ptuj začetnike je 58 tečajnikov uspešno prestalo preizkus znanja. Tako je število ljubiteljev bele opojnosti iz dneva v dan večje kar je nedvomno inte- res vseh, da ob ugodnih zimskih pogojih čim več mladine preživi prosti čas na zasneženih površinah. anc DomaČi in izvirni Kdor že izdeluje ali misli, da bi lahko izdeloval domače spominke, ki bi jih prodajali turistom, lahko s svojimi izdelki sodeluje na I. razstavi domačih spominkov v Ljutomeru. Tamkajšnje turistično — olepševalno društvo vabi k sodelovanju vse izdelovalce izvirnih spominkov, pa naj bodo izdelani iz lesa, tekstila, gline, stekla, kov-ne, slame, usnja ali kakršnegakoli drugega materiala. Z vzorčnimi izdelki se je treba turistično olepševalnemu društvu v Ljutomeru oglasiti najpozneje do 25. februarja tega leta. Turistu — domačemu in tujemu ter gostu, ki bo obiskal naše kraje, bi radi ponudili domači spominek, zato je cenjena predvsem izvirnost in originalnost izdelkov. Pri izdelavi večjih količin spominkov je možen tudi dober zaslužek. Razstava domačih spominkov bo v Ljutomeru od 9. do 19. marca letos. Tu bodo izdelke tudi izbirali in ocenjevali. jr Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 35:51 Prav gotovo nenavaden je ta naslov, ko pomislimo na prazno- vanje slovenskega kulturnega graznika. V domu kulture Slov. istrica je v petek. 3. februarja žal bilo zares takšno razmerje. Le- tošnje osrednje občinske proslave ob slovenskem kulturnem pra- zniku seje, verjeli ali ne, udeležilo skupno nastopajočih in poslušal- cev 80 občanov. Med njimi ie bilo 33 nastopajočih, med poslušalci pa je bil velik del prijateljev in znancev nastopajočin in še pešči- ca. zares samo peščica, tistih, ki so na proslavo prišli z zavestjo, da so se sami odločili za udeležbo. Na- pol zaseden prostor doma kulture ob tako pomembnem prazniku, bo marsikomu prav gotovo dal misliti. Povedati je treba še to. da med udeleženci, razen redkih iz- jem. ni bilo predstavnikov druž- benopolitičnega in kulturnega življenja v občinskem središču. Tukaj prav gotovo ni bilo po- trebno stabilizacijsko obnašanje v bojazni, da bi izgubljali čas. Res je, da velikih plakatov za osrednjo prireditev tudi v občin- skem sreoišču ni bilo opaziti, zato pa so razposlali vabila vsem organizacijam in delovnim ko- le^ivom ter mnogim posamezni- kom. Pol prazna dvorana doma kulture tokrat ni prvič doživela tak.šne, nič kaj spodbudne podo- be. zato je seclaj že zadnji čas. da pogledamo, kje so vzrolci temu. Nekaterih med njimi ne bo težko ugotoviti. Na prvem mestu bo prav gotovo premajhna zavest in potreba po kulturnem.' izobraže- vanju pa tudi »udobje« v naslo- njačih pred T V sprejemnikih. Kdo bo pa hodil ven na mrzlo, mnogi hudomušno komentirajo, ko se spomnijo, da bi morali na prireditev ali sestanek delegacije. Vprašanja, kaj pa ie naredila kultura in kje je učinkovitost de- legacij pa za tem postavljajo prav tisti, la so še pred kratkim zavrnili zadolžitev v krajevni skupnosti ali delovnem kolektivu. Petek. 3. februarja.Je bil ob 19. uri v domu kulture, cas dveh ve- likih. žal nasprotujočih si spoz- nanj. Prvo nič kaj spodbudno smo že opisali. Dru^o spoznanje paje svetlej- še. lahko bi rekli prijetno, saj je prav ta svečanost pokazala, da so med občani še večino takšni, ki so pripravljeni velik del prostega časa žrtvovati kulturi, razvoju kulturnega življenja v občinskem sredi.šču. Pripravili svečanost, kakršna je bila tega dne v domu kulture, prav gotovo ni lahko in z njo bi .se lahko ponašali tudi vsak večji kulturni center. Člani DPD Svoboda in ženski pevski zbor DPD Svoboda Slov. Bistrica so pripravili bogat kulturni program pesmi in besede. Osrednja nit dogajanja paje bila predstavitev zbirke pesmi in proze ljudske ustvarjalke Jelke Verdeljak iz Ti- nja na Pohorju. Zbirka je izšla v okviru Kul- turne skupnosti Slov. Bjstrica. uredila pa stajo Kristina Šega in Stanko Gradišnik. Zbirko so iz- dali v 600 izvodih in je še eden od pi.sanih dokumentov literarne ustvarjalnosti amaterjev bistri.ške občine. Viktor Horvat -n - Na matičnem uradu v Ptuju je bilo v soboto, 4. februaija še pnjsebno slovesno, saj so pred f)ooblaščenim delegatom Skupščine občine Ptuj in matičarjem slovesno potrdili 50-letnico skupnega življenja v trdni za- konski zvezi kar štirje pari. Zlatoporočenci so bili: JANEZ in ANA GOLOB, kmetovalca iz Domave št. 48. V zakonu so se jima rodili 4 otroci, danes pa ju razveseljuje 10 vnukov in tudi že 6 pravnukov. Janez je star 77 let, Ana pa je 2 leti mlajša. JANEZ in ELIZABETA RIHTARlC, Zamušani 48, KS Gorišnica. Danes 83-letni Janez je bil delavec, sedaj upokojenec, dobre tri leta mlaiša Elizabeta pa je delala doma na zemlji in gospodinjila. Skupaj z »zlatima« staršema je praznoval srebrno poroko tudi sin Franc z ženo Ano Rihtarič. ki s svojima otrokoma živita doma pri starših. LUDVIK in MARIJA CU CEK, kmetovalca iz Trnovske vasi št. 30. Ludvik je star 75 let, Marija pa je leto in pol starejša. V zakonu sta imela 8 otrok, ob zlati poroki pa jima je čestitalo že 10 vnukov in 2 pravnuka. JURIJ in MARIJA KOZEL, kmetovalca iz Male Varnice 19, KS Leskovec. V zakonu se jima je rodilo 9 otrok, danes ju razveseljuje 7 vnukov in tudi že trije pravnuki. Jurij in Marija sta bila v soboto »najmlajši« zlati par, saj sta oba šele v 75. letu starosti. Janez in Ana Golob s svojimi najbližnjimi ob razglasitvi za zlatoporo- ^enca Foto: Langerholc Janez in Elizabeta Rihtarič s svojimi številnimi svati, v drugi vrsti v sredini sin Franc z ženo Ano, ki sta sočasno slavila srebrno poroko. Foto: Langerholc Ludvik in Marija Čuček s svojci in prijatelji v poročni dvoram matičnega urada v Ptuju. Foto: Langerholc Jurij in Marija Kozel s svojimi »zlatimi« svati med svečanostjo ob mzplasitvi za zlatoporočenca Foto: Langerholc Težave zimske službe Uporabniki cest smo verjetno lahko zadovoljni z dosedanjim izvajanjem zimske službe na območju ptujske občine, saj kljub večkratnemu močnemu sneženju v tej zimski sezoni še ni prišlo do zastojev. Želeli smo zvedeti, kako svoje delo ocenjujejo v temeljni organizaciji za vzdrževanje in varstvo cest v Ptuju, kjer so izvajal- ci zimske službe na našem območju. Direktor tozda, Ferdo Vajngerl je o tem dejal: ,,V minulem letu 83 ni bilo kak- šnih kritičnih zimskih razmer, v pr- vem mesecu letošnjega leta pa smo doživeli že tudi pravo zimo. Zastav- ljeni program smo morali dopolnjevati z dodatnimi kapacite- tami. Ceste smo plužili in posipavali v skladu z dogovorjenim prioritetnim vrstnim redom z uporabniki. Prv? prioriteta je izredno pomembna prometnica — magistralna cesta Hajdina—Ma- celj. Td cesto, oziroma odsek na našem območju plužimo takoj ob sneženju in fX)sipavamo ob vsaki nevarnosti poledice. V drugi, tretji in četrti prioriteti pa so ceste pra- viloma lahko splužene. Plužiti in posipavati začnemo šele ko zapade 5 do 10 cm snega. Kriterij posi- pavanja s soljo upoštevamo v glav- nem v prvi in drugi prioriteti, pred- vse na glavnih magistralnih cestah. Gost promet na teh voziščih spravi sneg v takoimenovano gnetno stanje, ki ga lahko potem s plužnimi sredstvi odstranimo. Ocenjujemo, da so naši delavci svoje delo opravljali vestno, če je bilo potrebno so delali tudi po v^ ur, podnevi ali ponoči. Vsi, tako posamezniki kot celotna temeljna organizacija se zavedamo, da smo v javni službi. Zavedamo se, da delamo v korist gospodarstva, ki je tudi plačnik naše dejavnosti." Koliko posipnega materiala ste porabili v tej sezoni? ,,Predvidevali smo, da bomo imeli dovolj 700 ton soli. Zal pa je že vse pošlo. Ne samo nam, tucjj ostalim cestnim podjetjem v Sloveniji je soli zmanjkalo. Te dni smo dobil: še dodatne količine soli, kar pa seveda pomeni za vse nas tudi dodatni strošek. Težave imamo tudi z krpalno maso za začasno poplavilo načetih cest, Masa, ki smo jo imeli do sedaj, ni ustrezala kriterijem in zato se vse luknje na cesti kljub krpanju spet obnavljamo. Vsekakor prido- bivamo določene izkušnje, ki nam bodo Se kako prišle prav." M. Ozmec Ob sneženju je bilo treba plužiti tudi ponoči Foto: Kosi Dopolnitve odloka o zimski službi v letu 1981 je bil sprejet zakon o cestah, ki je na novo uredil gospodarjenje in upravljanje s cestami. V skladu z uresničevanjem določil tega zakona, je bila na območju občine Ptuj ustanovljena Cestna skupnost občine Ptuj in TOZD za vzdrževanje in vastvo cest Ptuj, ki deluje v okviru Cestnega podjetja Maribor. Zaradi teh sprememb je bilo treba tudi spremeniti in dopolniti občinski odlok o zimski službi v tistih členih, ki določajo izvajalce, obseg izvajanja zimske službe in financiranje. Posebej pa je v osnutku odloka opredeljeno tudi vzdrževanje ulic, trgov in cest, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste ter so na območju mesta Ptuj, naselij Kidričevo in Majšperk, ki je določeno kot komunalna dejavnost in je za izvajanje zimske službe na njih odgovorna komunalna delovna organizacija. O osnutku sprememb in dopolnitev odloka o zimski službi bodo delegati zborov SO Ptuj razpravljaU in sklepali na seji, 13. februarja 1984. Prvi posvet sekretarjev v ponedeljek popoldan je bil v Narodnem domu prvi akcijski posvet novoizvoljenih sekretarjev osnovnih organizacij ZKS ptujske občine, oziroma 15. redni. V uvodu sta Stanko Lepej in Feliks Bagar govorila o metodah in načinih dela, največ pozornosti pa namenila sedaj zelo aktualnim nalogam v vrstah članstva. Gre za kadrovanje v oblike izobraževanja, kadrovanje novih članov, analizo izstopov in črtanj iz članstva, delo komunistov znotraj družbenopolitičnih organizacij, v tem času zlasti v razpravah o zaključnih računih, priprave na programsko volilno sejo občinske konference in nekatere sprotne naloge v delu osnovnih organizacij. V razpravi so sekretarji posebej izpostavili zahtevo po boljšem in učinkovitejšem delu v Zvezi komunistov ter ugledu, ki si ga morajo člani ustvariti z neposrednim delom v okolju kjer delajo in živijo. Enostavneje povedano, preveč je članov, ki se ne vključujejo v nobeno delo, ne v združenem delu in še manj v svoji krajevni skupnosti, društvih in organizacijah. 1. k. Pred letno konferenco ZRVS člani predsedstva občinske konference ZRVS Ptuj so se na nedavni seji dogovorili, da bo redna letna konferenca občinske organizacije v soboto, 25. februarja dopoldan v domu Franc Kramberger v Ptuju. Delegati iz vseh krajevnih organizacij bodo najprej ocenili delo organizacije v letu 1983 in nato sprejeli program letošnjih nalog. Na konferenci pa bodo podelili tudi odlikovanja in priznanja zaslužnim posameznikom in organizacijam. Sicer pa so na seji predsedstva največ pozornosti namenili letnim konferencam v krajevnih organizacijah. Ugotovili so, da so v večini potekale dobro, vse preveč pa še je rezervnih starešin, ki se rednih izobraževalnih akcij ne udeležujejo. Zato bodo ustrezno ukrepali. i. k. Čimprej nove šolske okoliše v osnutku programa dela zborov Skupščine občine Ptuj je zapisano, da naj bi zbori občinske skupščine v letošnjem tretjem trimesečju sprejeli odlok o šolskih okoliših. V dosedanji razpravi je bilo oblikovano stališče, da je treba odlok sprejeti že v letošnjem prvem polletju, tako da bi lahko vpis v osnovno šolo za šolsko leto 1984/85 opravili že po novih šolskih okoliših. O tem je na zadnji seji razpravljalo tudi predsedstvo SO Ptuj in predlagalo, da se o osputku odloka izvede širša javna razprava ^ organizacijah SZDL po krajevnih skupnostih. Zato je treba osnutek odloka pripraviti čimprej. p Tudi teden od 31. januarja do vključno 7. februarja je na cestah ožjega območja ptujske občine minil razmeroma mirno, saj so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali le v petih prometnih nesrečah, ki so se koričale na srečo le z dvema lažjima telesnima poškodbama. Vzroki nesreč so bili v glavnem v neprilagojeni hitrosti glede na stanje cestišča, materialne škode pa je tokrat bilo za okoli 100 tisočakov. -OM PADEL Z MOTORNIM KOLE- SOM V soboto, 4. februaija se je na regionalni cesti v Podvmcth pn Ptuju, zjutraj med vožnjo na delo težjejx)škodoval Jože Šegula iz Pacinja. Zdravi se v ptujski bolnišnici. Šegula se je peljal z motornim kolesom, zaradi nepri- lagojene hitrosti ga je na spolski cesti zaneslo in je padel. ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV ORMOŽ Jutri, 10. februarja občni zbor Združenje šoferjev in avtomehanikov občine Ormož šteje danes že 116 članov. Vsi ti se bodo zbrali na rednem letnem občnem zboru, ki bo v prostorih Doma društev v Ormožu, ob Ljutomerski cesti jutri, 10. februaria ob 16. uri. Na občnem zboru bodo med drugim podelili 19 priznanj ZSAM in 4 plakete tovarištva I. stopnje. Rodile so: Milica Bedenik, Plajnsko 12 — Tatjano; Darinka Brlak, Juršinci 14 — Staško; Hedvika Kodrič, Čopova 3, Slov. Bistrica — Jožeta; Ida Medved-Fihpič, Sestrže 27 — Jerneja; Marta Svenšek, Sela 31 /a — deklico; Jožica Petek, Grajena 37 — Sanjo; Marija Klajžar, Ku- kava 22 — deklico; Anica Zorko, Trubarjeva 13 — dečka; Katarina Holc, Zagorci 11 — Simona; Sonja Kokol, Mestni vrh 83/a — Leonelo; Milena Serdinšek, Kraigherjeva 8 — dečka; Marjana Hertiš, Gerečja vas 57 — Damja- na; Dragica Tušek, Kraigheijeva 38 — Dijano; Dragica Pislak, Naraplje 28 — Alenko^ Bernarda Medved, Mihovce 28 — Tanjo; Štefka Stumberger, Arbeiteijeva 5 — dečka; Ema Andrejek, Apače 235 — dekhco; Milena Peklič, Kajuhova 3 — dečka; Alojzija Muršič, Trnovci 38 — dečka; Mara Miletič, Gregorčičev dr. 3 — Vehbora; Marija Vesehč, Hrastovec 25 — deklico; Lea Germin, Rotman 31 — Damjana; Marica Horvat, Tibolci 55 — Te- o;Majda Kolednik, Hrastovec 143 — dekhco; Darinka Ziernicky, Kogejeva pot 4 — Benjamina; Jelka Trafela, Mestni vrh 64 — Damjana; Jelka Pukšič, Nova vas pri Markovcih 93 — dečka; Marta Zafošnik, Lovrenc na Dr. polju 121 — Barbaro; Ana Glogovčan, Mestni vrh 28 — Denisa; Jožica Pemek, Jablovec 51 — Marka; Emira Ekič, Kidričevo, Čučkova 11 — Andreja; Vesna Kotar, Re- ševa 29 — dečka; Dragica Slokan, Desnjak 14, Ljutomer — Ljubico; Kristina Čeh, Žetale 112 — Eriko; Ana Renko, Draženska 14 — dečka; Slavica llovšek, Pobrežje 20 — Jožeta; Zdenka Kramber- ger, Godeninci 12 — Maijeto; Lidija Fekonja, Kvedrova 4 — Tadejo; Danica Hercog, Medrib- nik 10/2 — dečka; Ivanka Kralj, Gomilškova 2 — Nika; Marija Vršič, Terbegovci 2, G. Radgona — Dejana; Ivanka Lah, Ziher- lova pl. 12 — dečka; Stanislava Fajfar, Kidričevo, Kraigheijeva 25 — Andrejo; Sonja Bolčevič, Mihovci 33, Vel. Nedelja — deč- ka; Anica Šuper, Spuhlja l/a — Zorana; Poroke: Milan Ranfl, Njiverce, Ob gozdu 10 in Zdenka Kaučevič, Apače 16; Anton Peršoh, Pleteije 48 in Katarina Krušič, Tmovec 8/a; Franc Ivanuš, Cunkovci 2 in Zdenka Zelenik, Nova vas pri Markovcih 16; Branko Žuran, Arbeiteijeva 9 in Irena Kolar. Arbeiterjeva 9. Umrli so: Ana 2^vec, Veliki vrh 91, roj. 1910, umrla 29. jan. 1984;Vincenc Simonič, Jiršovci 26, roj. 1915, umri 28. jan. 1984; Pavla Mrgole, Bezjakova 6, roj. 1902, umrla 30. jan. 1984; Stanislav Zadravec, Mezgovci ob Pesnici 9, roj. 1930, umri 30. jan. 1984; Cecilija Šala- mun. Podlože 9, roj. 1900, umrla 29. jan. 1984; Alojzija Vaupotič, Litmerk 17, roj. 1925, umrla 30. jan. 1984; Marija Matjašič, Bo- rovci 48, roj. 1929, umrla 2. feb- ruarja 1984; Marija Sakelšek. Selška c. 23, roj. 1916, umrla 2. februarja 1984; Amalija Horvat, Stogovci 12, roj. 1905, umrla 3 februaija 1984; Apolonija Slana. Nova vas pri Markovcih 40, roj. 1899,umria 29. jan. 1984; Ana Mesarič, Budina 44, roj. 1904, umrla 30. jan. 1984; TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TE- DNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novi- narji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgo- vdrni urednik FRANC FIDER ŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Go- znik, Ludvik Kotar, Martin Oz- mec in Marjan Šneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celotna naročnina znaša 550 di- narjev, za tujino 1.125 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Ve- čer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za kate- re se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.