Odpadniki. Naš narod je vajen borbe. Močan in jak ne po štetihi, marveč po duhu in volji se je celo vrsto stoletij jbojeval za obstanek. Njegovi protivniki so bili v orjaški premoči ter so razpolagali z vsakovrstnim in najboljšim orožjem in z vsemi prosvetnimi, gmotnimi in pofitičnimi sreditvi. Kljub temu niso dosegli toliko zaželjene zmage: ponetnčevanja slovenskega naroda in priklopitve slovenske•ga ozemlja Veliki Nemčiji, segajoči do Jadranskega morja. Slovenski narod je obranil in ohranil svoj jezik in svo jo zemljo sebi in jugoslovanski državi, nemška sila in premoč pa se je zlomila, strla in zrušila. Kakor ima vsaka vojska odpadnike, ki odbežijo k sovražniku, da bi mu pomogli v borbi zoper lastne brate, tako so tudi od slovenskih čet, borečih se zoper nasilno nemštvo, odpadli številni ljudje, ki so podpirali ponemčevanje in širjenje nemške sile. Bili so to po večini sebični, deloma slabotni značaji, kojim je naš narod dal nečastno ime nemškutarjev. Bili so večinoma hujši in strastnejši, nego Nemci sami, kakor to lepo izraža znan jugoslovanski pregovor: Poturica hujši ko Turek. Borba našega naroda je sedaj dobila drug značaj in •drugo smer. Naš boj gre za pravilno ureditev naše jugoslovanske države. Borimo se zoper centralizem in prevlast enega plemena v državi nad dvema drugima plemenoma. Bojujemo se za uresničenje načela o vsestran¦ski enakopravnosti, brez katere ni dobro urejene države, Jri bi zadovoljevala vse svoje državljane. Potegujemo in vojskujemo se za nedeljeno Slovenijo v okvirju Jugoslavije, za istinito samoupravo in zakonodajno avtonomijo. Tudi v tej borbi mora naš narod beležiti številne odpadnike. Komandanti te odpadniške čete so demokrati. Njim ni nič mar za slovensko narodnost in njene lepe svo jine, ki bi se naj ohranile s slovenskim jezikom vred. Slovenstvo bi naj utonilo v nekem meglenem jugoslovanstvu ati pa, kakor zahtevajo drugi, v srbstvu. V smislu poslednjih je sladki in dobrikajoči se dr. Ilešič zapisal v »Srbski čitanki« za četrti razred ljudskih šol: »Slovenski |ezik je v istini samo narečje lepega srbskega jezika«. Ako je sarao narečje srbskega jezika, ne pa samostojen jezik, je po sebi razumljiva posledica, da se mora umakniti srbskemu jeziku. Zato demokrati na vsa usta govorijo o edinstvenosti države in naroda ter so po celi državi raztrobili centralizem kot natfioljšo, da edino dobro obliko državne ureditve. Avtonomizem pa, ki edini more ohraniti slovenski jezik in vse lepe svojine slovenskega plemena in njegove kulture in prosvete, psujejo kot nevaren za državo, ker baje hoče državo razdeliti in njeno edinost razbiti. Slično so v nekdanji državi nemškutarji pobiiali avtonomistična slovenska stremljenja. Demokrati so duševni komandanti one odpadniške čete, ki se oblači v kmetsko oblačilo ter se diči z naslovom samostojnih kmetov. To so liberalne in centralistične srake, Id se dičijo s pavovim perjem slovenske samostojnosti. Tako grdo še ni nobena stranka varala slovenskega Ijudstva, kakor so to storile samostojne srake. V svoj žep so pobasale cele kupčeke bankovcev, ki so jih prejele kot plačilo za svoje centralistično regetanje v Beogradu. To ceno mora kajpada plačati naš narod ne samo s svo pm davčnim denarjem, marveč z izgubo slovenske samostojnosti in avtonomije. V 4. stoletju pred Kristusom je v mestu Efezu v Mali Aziji živel nek čudaški človek z itnenom Herostrat, ki je zapalil kras svojega rojstnega mesta, tempelj boginje Artemide, da bi se proslavil pred svetom. V 20. stoletju po Kristusu pa živijo med malim slovenskim narodom ljudje z imenom samostojni slovenski kmetje, ki so zapalili lepi dom slovenske samostojnosti in samouprave, ne za to, da bi se proslavili, marveč, da bi se obogatili. O Veliki noči se je demokratsko-samostojnim odpad-  nikom pridružil nekdanji Voditelj Slovenske ljudske stran-  ke, dr. Šusteršič. Mož je ob prevratu zbežal iz Slovenije,  ker se ni čutil varnega, in sedaj živi na Tirolskem. Tri leta je kuhal jezo in o letošnji Veliki noči je izdal izdelek svoje jeze in užaljenosti v obliki knjižice, ki ji je dal naslov: »Moj odgovor«. Šusteršičeva knjižica je v odpadniškem taboru vzbudila celo burjo veselja. Ljudje, ki so prej imeli za Šusteršiča samo psovko kakor Kajn, izdajica, rovar, plačani agitator za cesarja Karla itd., so pozabili na svoje čisto jugoslovansko navdušenje ter kakor žejen človek v globokih požirkih pijejo besede, ki jim kipijo nasproti iz šusteršičeve knjižice. In zakajV Zato ker Šusteršič grdi in sramoti tisto stranko, kateri je bil dolgo časa načelnik. Katoliška stranka, ali kakor jo poliberaljeni dr. Šusteršič imenuje, klerikalna stranka je po Šusteršičevem mnenju nepotrebna, ker je večina prebivalstva v naši državi pravoslavne vere, ker je vladarska hiša pravoslavna in uje-, dinjeni narod po svojem bistvu protiklerikalen. Ako bi Šusteršičevi razlogi bili pravilni in resnični, bi katoliške ljudske stranke ne smelo biti v nobeni državi, kjer so člani katoliške cerkve manjšina prebivalstva. In vendar imajo katoličani v Nemčiji, kjer je večina prebivalstva protestantovske vere, svojo mogočno katoliško stranko z imenom Centrum. Ta stranka je bila ustanovljena v sedemdesetih letih preteklega stoletja, preživela Je vojno in sedaj po vojni je ena izmed najjačjih in najvplivnejših strank v Nemčiji, saj je nemški državni kancler dr. Wirth član katoliikega Centruma. Ako bi imel od liberalcev najeti Šusteršič prav, katoličani v Nemčiji slpoh ne bi smeli imeti svoje stranke, marveč bi morali vse vodstvo politike in vse politično delovanje prepustiti protestantom. Na Nizozemskem so katoličani v manjšini, pa imajo svojo lepo organizirano stranko, ki je dosegla veliko političnih uspehov. O katoliški stranki v Belgiji ni treba govoriti, ker je po vsem svetu znano njeno vzorno ustrojstvo in plodonosno delo. Pripomniti je še treba, da katoliška ljudska stranka v Italiji prav lepo napreduje in da se je že tudi v Španiji začela njena organizacija prav lepo razvijati. Ako bi Šusteršiču «trast in užaljenost ne bila zaslepila oči, bi moral videip to, kar se okoli njega godi na svetu, in ako bi še znal fctvamo misliti, bi moral priti do zaključka: Ako je kje pcftrebna stranka katoliškega ljudstva, je potrebna tam, k^f^so katoličani v manjšini, in to je tudi v naši državi. Fri naš^pa je tem bolj potrebna, kier se morejo katoličani še le boriti, da dosežejo enakopravnost s pravoslavnimi. Slovenska ljudska stranka tudi Šusteršiču za to ni po godu, ker s svojo borbo za avtonomijo nedeljene Slovenije neti in podžiga plemenski boj. Njemu ni več za slovenski narod, kojega v prejšnjem pomenu besede ni več. »Če danes govorimo o našem narodu«, piše Šusteršič, »nismo več upravičeni omejiti ta pojm na slovensko ljudstvo, ker se je razširil na tri raznoverska plemena in različna ljudstva, ujedinjena v političen držairetvoren narod«. Da bi se prihlinil beogradskim mogotcem, je Šusteršič srečno prijadral v pristan beogradskega centralizma, kamor so že davno zapluli s svojimi strankinimi barčicami Žerjav, Kukovec in Pucelj. Šusteršič se zelo moti, ako misli, da bo s psovanjem naše stranke in njenih nekdanjih in sedanjih voditeljev, rajnega dr. Kreka in sedanjega načelnika dr. Korošca razdrl trdno strnjene vrste naše stranke. Štajerci smo bili vedno na strani dr. Kreka, ker Šusteršiču nismo zaupali, in zato ga tudi nikdar nismo marali. Usodnega leta 1917 smo se odločili za Kreka in Korošca in tako smo s svojim vplivom mogočno soodločevali, da je bil dr. Šusteršič vržen s strankinega vodstva in potem iz stranke. Da smo Šusteršiča prav poznali, in pravilno z njim ravnali, dokazuje njegovo sedanje zmerjanje in psovanje stranke, ka- tero bo imelo to dobro posledico, da mu jbo odvzelo zad« njega pristaša in prijatelja na Kranjskem. Vrste naše ljudske in kmetske stranke so danes bolj strjene in edine, kakor kedaj poprej. Naše vrste se pomnožujejo od dne do dne. K nam prihajajo tisti, ki so zapeljani po lažeh in obljubah v novembru 1920 pri volitvah odpadli od nas. Bili so odpadniki vsled lahkovernosti in nepremišljenosti. Ko so izpregledali, so uvidetf svojo zmoto in zato se vračajo k naši stranki, ki je najkrepkejša in edina braniteljica naše vere in narodnosti, obstoja in napredka našega naroda. Komandantom odpadniške čete Zerjavu in Kukovcu, ki se ravno sedaj na vso moč trudita za demokratsko stranko pridobiti tudi kmetsko ljudstvo ter delata za združitev vseh takozvanih naprednih sil, ne bo nič pomagalo, ako jim je prišel na pomoč dr. Šusteršič s svojimi- ostudnimi napadi na Ijudsko stranko in njene voditelje. Naše ljudstvo in naša (judska stranka bo preko teh odpadnikov šla naprej v svojem boju za ohranitev in dobrobit slovenskega naroda in za pravično ureditev naše jugoslovanske države.