glasilo
zveze delovnega ljudstva
£T0XVI ....	ŠTEVILKA 13 (525)	VELENJE, 4. APRILA 1980	CENA 5 dinarjev	YU ISSN 0350—5561
				

darska zbornica
Premalo kreativno delo
Jutri slavnostni koncert
V petek so se v Mozirju na drugi kupŠfini zbrali delegati Savinjsko-ikSke gospodarske zbornice, tajfrej so se pogovorili o poročilu (delovanju zbornice v zadnjem jbdobju. Ugotovili so, da je na lelovno uspešnost zbornice med ibema skupščinama vplivalo več lejavnikov. Vsekakor velja med ijimi omeniti razmeroma kratek it od ustanovitve zbornice pa do kna, saj so na njeno delo v veliki Mri vplivale začetne težave, te pa »kpojavljale tudi na kadrovskem (odročju. Nekaj rešitev je sedaj že Mi in so jih v petek natančneje (redelili.
Jasno je tudi, da sta redno in lokaj uspešno delovala delovna mota zbornice in predvsem njen [vrtilni odbor, manj uspešno pa je ilo delo njenih osmih odborov, tprav so tudi med njimi izjeme. tlkSna ugotovitev velja za odbore I turizem, gostinstvo, preskrbo in Ipokompleks, za drobno gospo-istvo ter za kadrovanje in idrovsko politiko. Zaradi takšnih I drugačnih razlogov je torej Krnica v minulem obdobju bolj (lovila" najnujnejše probleme in lila zato premalo kreativna. Pri tem seveda velja povedati, da
je zbornica predvsem mesto za dogovarjanje in da so na uspešnost njenega dela znatno vplivala tudi neurejena razmerja med njenim delom na eni in delom izvršnih svetov skupščin občin Velenje in Mozirje na drugi strani. Ta razmerja bodo morali opredeliti in tako zagotoviti boljše bodoče delo. Morda še to, da delegati, razen predsednika zbornice Slavka Geratiča, o tej pereči problematiki niso razpravljali, so pa več časa namenili razpravi o zaključnem računuj ter o programu dela za letošnje leto.
V tej usmeritvi dela in aktivnosti je seveda na prvem mestu organizacijska uveljavitev zbornice, pri čemer bi morali nujno uporabiti dosedanje izkušnje ter jih dopolnjevati. Pomembni delovni področji sta tudi izvajanje družbenih načrtov obeh občin in srednjeročno načrtovanje. Zlasti na teh dveh področjih pa bi bilo sodelovanje med izvršnima svetoma skupščin občin Velenje in Mozirje ter zbornico še posebej nujno. V delovni usmeritvi so seveda zapisane tudi lani začete naloge, izvajanje tekočih ter uresničevanje novih.
J. Plesnik
■mus®
Ijena akcija pionirjev
irčkova torbica v občini Velenje
Velenjski pionirji bodo tor-bico s pozdravi predsedniku ii za njegov 88. rojstni dan rejeli v ponedeljek 7,aprila — »skrivnih poteh naše občine »bodo prenašali do 10. aprila, o jo bodo predali pionirjem iz lozirja.
Tako kot že vrsto let bodo liletos pionirji naše občine "učeni v tradicionalno anje kurirčkove pošte s itkami in pozdravi tovari-Titu za njegov rojstni dan.
tošnja pot kurirčkove Ste seje pričela 22. marca v " slovenskih krajih. Vele-ski pionirji so vključeni v koroško progo, ki seje pričela Poljani na Koroškem. V ibtini Velenje bodo torbico s
pozdravi predsedniku Titu za njegov 88. rojstni dan sprejeli v ponedeljek 7. aprila ob 10. uri
pri grobu partizanskega kurirja Blagotinška v Paki. Osrednja prireditev bo istega dne ob 17. uri popoldne na Titovem trgu v Velenju. Pionirji bodo nato torbico prenašali po skrivnih potčh od javke do javke, preko »sovražnikovega ozemlja<< in mimo zased do svobodnega ozemlja. Na svoji poti se bodo ustavili v krajih znanih iz narodno osvobodilne vojne, obiskali bodo spominska obeležja in se pogovarjali z nekdanjimi borci narodno osvobodilne vojne. Iz Velenja bodo kuri rčkovo torbico ponesli preko
Trto.revolucga, mir
Komite OKZK
Uspelo tekmovanje
V	soboto je bilo v Topolšici obuto kviz tekmovanje Tito, Evolucija, mir na temo 30. let soupravljanja. Tekmovanja se
udeležilo 22 ekip, od tega 13 (kip iz osnovnih organizacij ZSMS delovnih organizacijah, rajevnih skupnostih in srednjih ihh, ter devet ekip iz osnovnih H.
V	Finalni del tekmovanja so se v spini, v kateri so sodelovale ddpe iz DO, KS in sedanjih šol, imie dv« ekipi Gimnazije in (kip« iz krajevne skupnosti Ciril V tej skupini je zmagala
Upi Gimnazije III. Med tekmo-i iz osnovnih šol pa so prva tri to otvojili tekmovalci z
osnovne šole Veljka Vlahoviča. Nerazumljivo je, da nekatere osnovne šole v občini na občinsko tekmovanje niso poslale svojih ekip. To odločitev so sicer utemeljevali, da je tekmovanje pretežko, vendar o nasprotnem dokazuje prav osnovna šola Veljka Vlahoviča, ki je na tekmovanju lahko sodelovala z več "ekipami.
Najboljši ekipi se bosta udeležili regijskega tekmovanja, ki bo 12. aprila v Laškem.
Na tej 'prireditvi so se izkazali tudi mladi iz Topolšice, ki so pripravili kulturni program, ki je sodil v sklop prireditev Naša beseda 80.
Programsko volilna seja
Člani komiteja občinske konference ZK Velenje so na 63. seji obravnavali priprave na programsko volilno sejo občinske konference ZK, ki bo sredi meseca maja in v tej zvezi tudi predlog statutarnih sprememb ter sklepa o organiziranosti OK ZK in njenih organov. Na prihodnji, seji pa bodo obravnavali predlog kadrovskih popolnitev OK in njenih organov ter predlog kandidata za prvega predsednika OK ZK Velenje z enoletnim mandatom. Vse to bodo obravnavale osnovne organizacije ZK, ki bodo za bližnjo programsko volilno sejo OK ZK izvolile vsaka po enega delegata.
Sicer se je komite OK ZK na zadnji seji seznanil z vsebino in zaključki pogovora s komunisti v strokovnih službah SIS gospodarstva, predsedniki skupščin in izvršilnih odborov teh SIS in izvršnega sveta.
Seja občinske borčevske organizacije
Še večja vključitev v vsa dogajanja
Kajuhovcev
V domu kulture v Velenju bo jutri (v soboto) zvečer slavnostni koncert moškega pevskega zbora Kajuh Velenje, ki letos slavi 60-letnico delovanja. Za visok jubilej so pevci pripravili devetnajst pesmi, ki jih bodo zapeli zbranim v dvorani. Na koncert v dom kulture so povabili tudi vse nekdanje pevce, ki so skupaj s sedanjimi člani zbora prav tako prispevali pomemben delež k kulturnemu poslanstvu zbora
Skupaj s 60. letnico delovanja bodo proslavili tudi 36. obletnico partizanskega pesnika Kajuha, katerega ime nosi zbor že 24 let. Med slavnostnim večerom, ki se bo začel ob 1930, bodo podelili članom tudi srebrne in zlate Gallusove značke.
Člani občinskega odbora zveze združenj borcev NOV Velenje so se v sredo. 26. marca sešli na razširjeno sejo. Sprejeli so akcijski program o nadaljnjem delu — o njem smo pisali že v prejšnji številki. Spregovorili so o bližnjem referendumu za samoprispevek, s seje pa so poslali tudi pozdravno pismo tovarišu Titu.
V pozdravnem pismu so borci zapisali: »Vse misli nas borcev so pri Tebi. našemu prvemu in največjemu borcu. Želimo Ti, da bi čimprej ozdravel. Popeljal si nas v boj za osvoboditev zasužnjene domovine. Zmagali smo. S tabo na čelu smo zgradili porušeno domovino in ustvarili nov edinstven sistem — samoupravni socializem. na katerega smo vsi ponosni. Zmagaj še v tej bitki in nas popelji v nove zmage.«
Ze na samem začetku seje so borci zelo kritično spregovorili o nekaterih sedanjih primerih nesklepčnosti posameznih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in o slabih udeležbah na drugih sestankih oziroma zborih.
Zato so poudarili, da se morajo po svojih močeh povsod kar najbolj vključiti v utrjevanje delegatskega sistema, uresničevanju prizadevanj za boljše gospodarjenje, poglabljanje ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Na seji so znova poudarili nujnost novega samoprispevka, zlasti v času stabilizacijskih ukrepov, ko lahko naloge na področju šolstva, varstva, in drugih področjih izpolnimo le s pomočjo uspešno izglasovanega referenduma. Tudi akcijski program bodo čim bolj

Cirkovc na Graško goro. kjer bo slovesnost 8. aprila ob 12. uri. Nato bodo pot nadaljevali preko Plešivca. Raven. Zavo-denj v Topolščico. kjer bo slovesnost ob tej priložnosti 9. aprila ob 13. uri. Pionirji naše občine bodo torbico s pozdravi tovarišu Titu predali pionirjem občine Mozirje 10. aprila ob 10. uri v Gnečah nad vasjo Gorenje.
S to priljubljeno akcijo pionirji razvijajo in ohranjajo tradicije NOB. S pomočjo borcev NOB. štaba TO, mladine pa vnašajo vanjo nove oblike vzgoje za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito.
S posveta za sekretarje 00 ZK
Ocena aktivnosti
Sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov so na zadnjem sestanku 29. marca, ocenili dosedanjo dejavnost in aktualne naloge pri uresničevanju politike gospodarske ustalitve in naloge na področju SLO in družbene samozaščite. Seznanili so se tudi z nalogami pri pripravi in Jzvedbi^ referenduma za krajevni samoprispevek ter z aktualnimi zunanje-političnimi dogodki.
Pri oceni dosedanjega trimesečnega izvajanja politike gospodarske stabilizacije so ugotovili, da je akcijske programe sprejelo le 60 odstotkov osnovnih organizacij. To je podatek, s katerim vsekakor ne moremo "Siti zadovoljni. Sami programi so zelo različni, od načelnih do zelo dobrih s konkretnimi nalogami.
Naloga ' obravnave rezultatov poslovanja in zaključnih računov 1979 je bila kvalitetno opravljena, saj so se delavci prizadevno vključevali v razprave. Znani so tudi prvi kazalci gospodarjenja v občini. Ob velikem angažiranju sredstev . ustvarjamo majhen dohodek, kar kaže na ekstenzivno usmeritev gospodarstva v naši občini. Tako nam je od 28,20 milijard ustvarjenega celotnega prihodka v občini Velenje ostalo 5,40 milijard dohodka ali 19
odstotkov. Od 5,40 milijard dohodka je bilo namenjeno 2,80 milijard za osebne dohodke, 210 milijonov dinarjev pa za razširjeno reprodukcijo.
Na sestanku so nadalje spregovorili o usklajevanju planov za leto 1980 z resolucijo. Plane so oddali vsi nosilci planiranja, vendar pa vsi niso bili usklajeni. Interesne skupnosti družbenih dejavnosti so svojo nalogo zadovoljivo opravile, neodgovorno pa so nalogo opravile samoupravne interesne skupnosti gospodarskih dejavnosti, zlasti komunalna skupnost.
Tudi dograjevanje SLO in družbene samozaščite je ena izmed pomembnih nalog komunistov. Sistem SLO in družbene samozaščite je potrebno še nadalje dograjevati in podružabljati tako, da bo postal sestavni del našega življenja.
Pomembna točka dnevnega reda je bila namenjena tudi nalogam osnovnih organizacij pri pripravah in izvedbi referenduma za krajevni samoprispevek. Vsi komunisti se morajo aktivno vključiti v priprave in izvedbo referenduma, kajti zavedati se moramo velikega gospodarskega in političnega pomena referenduma.
IvAvberJek

Obogatimo dosedanje dosežke 20. aprila vsi ZA samoprispevek
dosledno uresničili. V preteklem letu so borci veliko naredili pri obnavljanju spominskih obeležij.
Delo bodo nadaljevali tudi letos, saj bi radi zamenjali oziroma obnovili spominsko obeležje padlim borcem v Belih vodah, spomenik v Skornem ter uredili spominsko sobo v Topolšici, glede na to, da letos praznujemo 35. letnico osvoboditve. InpravvTopolšicije bila podpisana brezpogojna kapitulacija nemških čet za jugovzhodno Evropo. Menili so. da bi bili morali to nalogo že zdavnaj urediti, glede na njen zgodovinski pomen. Pikro so spregovorili tudi o .odnosu do spomenika talcem v Starem Velenju. Spomenik je sedaj popolnoma zagrajen tako, da je do njega dostop skorajda nemogoč. Zahtevali so odgovornost tistih, ki krnijo okolico tega spomenika. Veliko denarja pa bodo borci potrebovali tudi za obnovitev drugih spomenikov, ki so po dolgih letih začeli že propadati.
Med drugim naj bi v tem letu uredili okolico prestavljenega spomenika na Graški gori in dostop do njega. Predlagali pa so še, da bi tradicionalna srečanja borcev NOV in mladine razširili na 50 občin.
Ob koncu so se borci dogovorili, da morajo biti opravljene letne konference združenj borcev in vojnih invalidov do 15. aprila.
Hišni sveti v mestu Velenje so v ponedeljek popoldne pripravili akcijo urejanja okolja stanovanjskih blokov. Pokazala je, da vsi stanovalci Ie niso povsem brezčutni od svojega okolja. Kar precej jih je poprijelo za metle, grablje, lopate pa tudi krampe, saj so bile ponekod zelenice že tako shojene, da jim z drugim orodjem niso mogli do živega.
Vkurzivi
V zadnjem času v Šaleški dolini veliko pišemo in govorimo o ustanavljanju skupnih strokovnih služb gospodarstva. Kot je znano je izvršni svet skupščine občine Velenje dal pobudo in pripravi! predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in osnovnih načelih organiziranja in delovanja skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti gospe dar-stva in ga poslal v razpravo samoupravni interesni stanovanjski skupnosti, samoupravni komunalni interesni skupnosti. samoupravni stavbno zemljiški skupnosti, kmetijski zemljiški skupnosti, temeljni vodni skupnosti Paka ter samoupravni interesni skupnosti za požarno varnost. O tem predlogu teče zdaj javna razprava...
Ena od točk (četrta) dnevnega reda bližnje 6. redne seje skupščine samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Velenje, le-ta bo 9. aprila, pa je tudi »obravnava in sprejem sklepa o soglasju za opravljanje administrativno strokovnih in pomožnih opravil v delovni skupnosti skupnih služb samoupravne interesne stanovaniske skupnosti (na vabilu so sicer kratice DSSS SI S S — upamo pa, da smo jih uspeli pravilno razvozljati) za samoupravno komunalno skupnost, kmetijsko zemljiško_ skupnost, stavbno zemljiško skupnost, temeljno vodno skupnost in skupnost za varstvo pred požari.
Istočasno, ko vsi povprek razpravljamo o ustanovitvi skupnih strokovnih služb SIS gospodarstva, takšna nujna odločitev je bila doslej že večkrat kar najširše družbeno potrjena, pa zaide na dnevni red šeste seje skupščine samoupravne < interesne stanovanjske skupnosti predlog sklepa za sprejem soglasja , da bi DSSS SISS opravljala administrativno strokovna in pomožna opravila tudi za druge SIS s področja gospodarstva.
Rešitev te uganke zagotovo najbolje vedo sestavIjalci sami. Le kdaj jo bodo tudi javno povedali?

Številka 13 (525) — 4. aprila 1980
Za še boljše rezultate gospodarjenja
Mesečno preverjanje
Po obravnavi zaključnih računov za leto 1979 so takorekoč že pred nami razprave o rezultatih gospodarjenja v prvih treh mesecih letošnjega leta. Zatotovo bi si teleti, da bi po končani javni razpravi o gospodarjenju v obdobju januar — marec 1980 izoblikovali prav tako oceno, kot smo jo po obravnavi lanskoletnih rezultatov poslovanja. Takrat smo ugotavljali, da je bila akcija ..zaključni računi 1979", ta nadvse pomembna družbenopolitična akcija uspešno opravljena. Vse več delavcev se vključuje v razprave o gospodarskih dosežkih in težavah, ki onemogočajo, da bi bilo poslovanje še uspešnejše in da bi vendarle dosegali take rezultate, kot jih pričakujemo oziroma načrtujemo.
Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja v tem letu si vendarle želimo, da bi bili rezultati poslovanja boljši, kot jih je doseglo gospodarstvo Šaleške doline v lanskem letu. Tedaj je znova prišla do izraza v vsej celovitosti struktura in ekstenzivna usmerjenost gospodarstva. Združeno delo občine Velenje je doseglo v letu 1979 sorazmerno nizke dohodke, kljub vetikemu angažiranjusredstev in visoki fizični proizvodnji.
Razprave o delu in gospodarjenju v prvih treh mesecih letošnjega leta naj bi naposled predstavljale začetek sprotnega, mesečnega spremljanja rezultatov gospodarjenja. Zato bi morali v vseh sredinah izoblikovati ustrezne akcijske programe. Gotovo je, da bo treba po delu v prvih treh mesecih oceniti, kakšno je bilo gospodarjenje v primerjavi z načrti za leto 1980, kako so bile uresničene naloge v zvezi z gospodarsko ustalitvijo in na katerih področjih bo treba strniti sile, da bi bili uspehi vidnejši.
Sedanji teenutek je pravšnji za to, da v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela vzpostavimo sistem, ki bo omogočal za naprej sprotno spremljanje in preverjanje rezultatov gospodarjenja v sleherni delovni oziroma samoupravni Sredini. Tak sistem, ki bo delavcem takorekoč vsak d"n omogočal vpogled v dosežke in njihovo primerjavo z načrti, hkrati pa spodbujal vse zaposlene za še boljše delo in gospodarjenje. Zagotovo bi tudi na ta način spodbudili nova naprezanja v okviru delovnih skupin oziroma oddelkov znotraj temeljnih in drugih organizacij združenega dela za ostvaritev še boljših rezultatov poslovanja.
Obravnava gospodarskih dosežkov prvih treh mesecev leta 1980 pa bo, kot je mogoče z gotovostjo napovedovati, tudi prvi barometer uspešnosti prizadevanj naših delovnih ljudi za uveljavljanje politike gospodarske ustalitve, ki so jih zapisali v akcijske programe. Res je, da so v večini samoupravnih sredin sprejeli akcijske programe, v katere so zapisali naloge za dosego večjega dohodka ter za preprečitev naraščanja stroškov, in to z racionalnejšo porabo sredstev in materiala, boljšo izrabo delovnega časa, boljšo organizacijo proizvodnje in stimulativnejšo delitvijo osebnih dohodkov. Vendar pa so mnogi programi še zmeraj preveč načelni in splošni, saj je v njih mogoče prebrati predvsem že znane stabilizacijske opredelitve, manjkajo pa konkretne naloge z določenimi nosilci in roki za izvedbo posameznih nalog. Ni treba zato posebej poudarjati, da bodo le konkretno opredeljene naloge v akcijskih programih zagotovile učinkovito uresničevanje stabilizacijskih prizadevanj.
Nalog, ki so pred delavci, je resnično veliko. Vsekakor pa jih je zagotovo mogoče tudi uspešno uresničiti, seveda ob načrtnem delu in prizadevanju prav vseh. To pa zagotovo moramo storiti!
Letna konferenca občinske gasilske zveze
Seja občinskega izvršnega sveta
Skupne medobčinske službe
V ponedeljek so se na 67. redni seji sestali Slani izvršnega sveta skupščine občine Velenje in med devetimi točkami dnevnega reda najprej obravnavali družbeni dogovor savinjskega lovsko gojitvenega območja. Ta dogovor se na širšem celjskem območju sprejema z namenom, da se uredijo pravice, obveznosti in odgovornost tistih udeležencev, v katerih pristojnost sodi stanje divjadi. Dogovor naj bi uredil ohranjevanje, vzdrževanje in izboljšanje življenskih pogojev za divjad, izbiro vrst divjadi, ohranjevanje in vzdrževanje ustreznih struktur ter števila divjadi in vnašanje novih vrst divjadi v lovišča. Izvršni svet bo družbeni dogovor predložil v potrditev občinski skupščini.
Na ponedeljkovi seji je izvršni svet obravnaval in potrdil družbeni dogovor o ukrepih za omejevanje splošne porabe v občinah v letu 1980. Le-ta udeležence zavezuje, da bodo za uresničevanje resolucijske politike poskrbeli za

gostinstvo velenje, p.o. velenje. rudarska 1 telefon: (063) 851-220 telegram: gostinstvo velenje
GOSTINSTVO VELENJE
OBVEŠČA cenjene goste, da bo v aprilu glasba v naslednjih lokalih:
HOTEL PAKA, VELENJE (tel. 851 —220) — vsak večer od 19. do 23,30. ure, razen ponedeljka Igra ansambel DOMINANTA iz Poljske.
RESTAVRACIJA JEZERO, VELENJE (tel. 850-170) - vsak večer od 18. do 23. ure, ob nedeljah od 17. do 22. ure, razen ponedeljka. Igra ansambel DUO MAGANJA iz Zagreba.
KAJUHOV DOM, ŠOŠTANJ (tel. 885-356)- vsak večer od 19. do 23. ure, razen ponedeljka. Igra ansambel »GRADIŠNIK« iz Velenja.
Pridite, zadovoljni boste!
Priznanja za požrtvovalno delo
V dvorani prostovoljnega gasilskega društva Velenje so se seSli delegati na letno konferenco občinske gasilske zveze Velenje, kjer so pregledali opravljeno delo preteklih štirih let. V tem obdobju so se gasilska društva precej okrepila, članstvo se je povečalo, izpopolnila pa se je tudi tehnična opravljenost društev. V občini deluje štirinajst gasilskih društev, od tega sta dve gasilski društvi industrijski, načrtujejo pa še ustanovitev gasilskega društva v tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju, kjer že imajo dobro vpeljano gasilsko službo za požarno varnost. V občini Velenje je 1237 članov gasilskih društev, od tega je 70 pionirjev v ,,A" in 162 v ,,B" programu, 183 mladincev, 225 članic ter 577 članov. Ugotavljajo, da imajo v svojih vrstah 111'pripravnikov, 226 gasilcev, 199 gasilcev I stopnje, 81 nižjih častnikov, 31 častnikov in pet višjih častnikov. Redno skrbijo za strokovno usposabljanje, zato organizirajo razne tečaje in seminarje.
Pa poglejmo, kako so naša gasilska društva opremljena. Vseh 14 gasilskih društev ima gasilski dom, nekateri pa so v slabem stanju. Čim prej bi radi dokončno uredili gasilski dom v Lokovici, naslednjo novogradnjo pa načrtujejo v Šentilju. Adaptacije domov pa načrtujejo še v Bevčah, Gaberkah, Paški vasi in Topolšici. Gasilska društva razpolagajo z 38 gasilskimi vozili,
od tega imajo 9 cistern, ostala vozila pa so kombinirana za prevoz moštev in orodja. Imajo 36 motornih črpalk in okoli 11 tisoč metrov cevi za vodo. Zelo močno pa pogrešajo raztezalno lestev.
V ta namen so že vplačali 4,2 milijona dinarjev, težje pa bodo zbrali devizna sredstva.
V preteklem štiriletnem obdobju je samoupravna interesna skupnost za požarno varnost občine Velenje namenila za izgradnjo gasilskih domov ter za opremo gasilskih desetin 6,419.122 dinarjev, društva pa so sama zbrala kar 7,432.433 dinarjev. Poleg tega pa so člani gasilskih društev veliko delali tudi udarniško.
Aktivno so se gasilci vključili tudi v akcijo NNP, vendar so menili, da z uspehom ne morajo biti zadovoljni, saj menijo, da bo v prihodnje potrebno odpraviti •nekatere pomanjkljivosti.
Na zadnji seji so izvolili tudi nov upravni odbor, katerega predsednik je Anton Berložnik, član gasilskega društa TUŠ" Šoštanj, podpredsednik Stane Hudales, tajnik Egidij Petretič, blagajnik Jožica Melanšek, poveljnik Avgust Oblak, gospodar pa Ludvik Zagradišnik.
In katere naloge so si zastavili na letni konferenci? Med drugim želijo povečati člansko, tesneje sodelovati s štabi civilne zaščite,
organizirali bodo več izobraževalnih oblik, čaka pa jih še več že ustavljenih nalog.
Na konferenci so podelili tudi priznanja za sodelovanje in pomoč pri delu tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje, vzgojno izobraževalnemu centru Velenje ter uredništvu Našega'časa.
Predsednik skupščine občine Velenje Franjo Koran je na seji
izročil odlikovanja štirim gasilo katere je za njihovo požrtvovalno delo odlikoval predsednik Tito. Stanko Hudales je prejel red zaslii| za narod s srebrno zvezdo, Ivan Ojsteršek — rad dela s srebrnim vencem, Alojz Dobnik — medaljo zasluge za narod in Mirko Ferk -medaljo dela.
L. Ojsteršek
Izobraževalna skupnost
Potrdili finančni načrt
Stane Hudales prejema Red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Prejšnji teden je bila seja skupščine občinske izobraževalne skupnosti Velenje. Tokrat na robu sklepčnosti, kar je za to skupščino očitno ie običaj, so delegati obravnavali bi potrdili realizacijo finančnemu načrta za preteklo leto, potrdili pa so tudi finančni načrt za letošnje leto.
Pri uresničevanju programa se je občinska izobraževalna skupnost v preteklem letu srečevala s težavami, saj so posamezne podražitve močno ogrozile izvedbo posameznih programov. Občinska izobraževalna skupnost je zato del sredstev namenjenih za modernizacijo pouka in tekoče vzdrževanje šolskih objektov del sredstev iz operativne rezerve in še nekaterih drugih postavk ki niso bile v celoti izkoriščene, pokrila primanjkljaj-, ki se je pokazal na drugih postavkah. Posebno veliko izgubo je imela v preteklem letu glasbena šola, ki je širila svojo dejavnost, podražili pa so se tudi prevozi učencev, povečal obseg male šole, valorizirane so bile štipendije, povečali so se davčni in nekateri drugi obvezni stroški.
Kljub prerazporeditvi sredstev znotraj izobraževalne skupnosti je ta ob koncu vendarle zabeležila izgubo v višini 298 tisoč din.
Delegati so bili mnenja, da se je izobraževalna skupnost med letom vendarle obnašala dovolj stabilizacijsko in da so na prekoračitev
vplivali objektivni razlogi. Zato a predlagali, da se izguba izobraževalni skupnosti pokrije igj t. i. presežnih sredstev. Ta so sia po dogovoru z delovnin organizacijami namenjena sanacijo izgube v zdravstvu, vendar ker ima izgubo tudi skupnost, je potrebno nujn pokriti tudi izgubo izobraževa skupnosti.
9
Na zahtevo delegatov izobra valne skupnosti je komite družbene dejavnosti pri skupščini občine Velenje že sprejel sklep, dt se izguba te skupnosti pokrije i presežnih sredstev. Vsa presežna sredstva pa se namenijo za kritje izgube v zdravstvu, ki bo poleg teh sredstev morjda pokritje izgube nameniti še de sredstev zbranih za investicije.
Delegati so na seji skupščine potrdili tudi letošnji finančni plan1 občinske izobraževalne skupnosti Ta ima sicer indeks rasti 125 vendar le zaradi postavk na katere delavci v izobraževanju nimajo vpliva. Tako bo več sredstev kot zahteva resolucija namenjenih za prevoze učencev, za štipendija investicije in obveznosti do republike. Sicer pa je bilo med delegati prisotno mnenje, da stabilizacija n samo zmanjševanje porabe sredstev, ampak predvsem težnja za pravilnejšo in smotrnejlo porazdelitev in porabo.
B. Z.
take ukrepe, ki bodo zagotovili, da bodo celotni izvirni prihodki za splošno porabo v občinah naraščali v skladu z ustvarjenim dohodkom gospodarstva, vendar največ do 16 odstotkov glede na leto 1979. Sem ne sodijo kompenzacijska sredstva za določene živilske proizvode ter za oblikovanje rezerv.
V nadaljevanju seje so še sklenili, da bodo skupščini občine Mozirje posredovali pobudo za povezovanje inšpekcijskih služb v medobčinski inšpektorat in medobčinsko geodetsko službo. Med drugim pa so obravnavali tudi vlogo izvršnega sveta skupščine občine Laško za združevanje kreditnih sredstev zavarovalne skupnosti za obnovo ceste in se v zvezi s tem dogovorili, da bodo o tem dokončno sklepali, ko bodo na voljo vsi potrebni podatki in izoblikovano stojišče sveta osmih občin celjske regije.
J. Krajnc
Likovni svet otrok
Prikaz najrazličnejše likovne ustvaijalnosti
Na osnovni šoli KarlawDestov-nika — Kajuha v Šoštanju so tudi letos pripravili v počastitev smrti narodnega heroja in partizanskega pesnika, šoštanjskega^ rojaka Karla Destovnika — K^,-juha, likovno razstavo pod geslom LIKOVNI SVET OTROK.
Na šoli Karla Destovnika — Kajuha imajo že dolga leta Kajuhovo spominsko sobo, ki jo obišče vsako leto več šolskih skupin in drugih obiskovalcev. Da bi jim nudili še kaj več, so pred 12. leti prišli na imenitno zamisel, da bi organizirali likovno razstavo, k sodelovanju pa povabili vse slovenske osnovne šole. Zamisel je vsekakor izredno uspela, saj dobiva razstava vsako leto večji pomen, kar je zasluga šolskega kolektiva in pokrovitelja Pionirskega lista iz Ljubljane ter krajevnih dejavnikov, ki si resnično prizadevajo, da bi bila vse boljša prireditev in da bi razstavljalci, likovni pedagogi, kakor tudi ostali gostje našli s tega srečanja z najlepšimi vtisi in bogatejši za nova spoznanja. Razstava je nedvomno prikaz najrazličnejše likovne ustvarjalnosti na naših šolah, saj je to edina republiška razstava, ki združuje veliko število osnovnih šol iz vseh predelov Slovenije. Šoštanjska razstava ni omenjena tematsko, še manj pa glede likovne tehnike, v kateri se učenci izražajo vsak na svoj način pod vodstvom likovnih pedagogov. Zasluga le-teh pa je, da je udeležba na vsaki razstavi vedno bolj množična, tako da je izbor del kar precej zahtevna naloga za žirijo, ki mora iz množice prispelih slik in kipov izbrati razstavljene eksponate, ki naj bi dali pregled nad doseženo
-ustvarjalnostjo in kvaliteto v preteklem letu.
Letos je prispelo nad 2000 del različnih velikosti in tehnik iz 106 osnovnih šol in vzgojnih zavodov, kar kaže veliko prizadevnosti likovnih vzgojiteljev, ki so že na šolah opravili prvo selekcijo in kritično odbirali dela svojih učencev. Razveseljivo je. da se te razstave udeležujejo vsako leto tudi mladi pacienti otroškega oddelka splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu. Komisija. ki so je sestavljali akademska slikarka in republiška svetovalka za likovno vzgojo prof. Helena Berce — Golob, akademski slikar Peter Krivec, profesor na pedagoški akademiji v Mariboru in Tone Skok, likovni pedagog na osnovni šoli Veljka Vlahoviča v Velenju, je za razstavo odbrala 320 likovnih stvaritev, ki naj bi prikazale prerez vseh starosti in stopenj likovne vzgoje na naših šolah in zavodih. Komisija je za izredne dosežene uspehe z enakovrednimi nagradami nagradile 4 osnovne šole in vzgojni zavod, kakor tudi likovne pedagoge. Letošnje nagrajene šole so: Brezdovica pri Ljubljani — likovni pedagog Tonka Tacol, osnovna šola Krmelj — likovni pedagog Branko Šuster, osnovna šola Peter Špfajc—Jur Žalec — likovni pedagog Jolanda Piber-nik in vzgojni zavod Franca Milčinskega iz Smlednika — likovni pedagog Slavko Zupan. Finančna sredstva za nagrade so prispevali: pokrovitelj razstave Pionirski list iz Ljubljane, zveza kulturnih organizacij občine Velenje. društvo prijateljev mladine občine Velenje, krajevna skupnost Šoštanj in pionirski odred Kajuhove šole. Za prvo sodelo-
vanje na razstavi so prejeli vsi avtorji priznanje reliefno bronasto Kajuhovo glavo, za trikratno srebrno in za petkratno sodelovanje zlato. Likovni pedagogi, ki z razstavljenimi deli sodeluje na razstavi že desetič, pa so prejeli Kajuhovo spominsko plaketo. Nagrade in priznanja je vsem udeležencem razdelil ravnatelj Kajuhove šole Karel Kordeš. Poleg nagrajenih avtorjev se je svečanosti udeležilo okrog 180 razstavljalcev in likovnih pedagogov širom Slovenije.
Svečano otvoritev je s pozdravnim nagovorom pričel v imenu šole in pionirskega odreda učenec Jože Katanec. Prof. Helena Berce — Golob pa se je v krajšem nagovoru zahvalila vsem. ki so kakorkoli pripomogli, da je tudi letošnja razstava tako odlično uspela, pionirskemu odredu Karla Destovnika—Kajuha pa je v znak zavhale in priznanje podarila v spomin Veliko knjigo o fotografiranju. Žal, se letos svečane otvoritve niso udeležili predstavniki Vzgojno izobraževalnega zavoda in Izobraževalne skupnosti občine Velenje, kar glede na to. da gre za pomemben kulturni dogodek v republiškem merilu, nikakor ni spodbudno.
Po zaključku te izredno prisrčne slovesnosti, ki so jo pod vodstvom Anice Šuligojeve pripravili učenci šole, so si razstavljalci kakor tudi pedagogi- med ogledovanjem razstave izmenjali izkušnje z željo, da bi ta edinstvena vsakoletna prireditev na Ka-j uho vi šoli doprinesla likovni vzgoji na osnovnih šolah tisto družbeno piriznanje in pomen, ki ji v našem učno vzgojnem procesu in družbeni skupnosti pripada.
Razstava bo odprta do konc junija, da si jo bodo lahko ogledalo kar največ učencev.
V. Kojc
„NAS ČAS", glasilo S2 izdaja Center za informiranji propagando in založništv Velenje, p. o. Velenje, Foiti 10.
„NAS CAS" je bili ustanovljen 1. maja 1965; do 1.1 januarja 1973 je izhajal kotf štirinajstdnevnik ,,ŠALfc$Jj RUDAR", kot tednik pa iz
NAŠ ČAS" od 1. marca 1973] naprej.
Uredništvo: Marjan Lip (Direktor in glavni ur Stane Vovk (odgovorni urednik), | Jože Krajnc, Janez Ple Boris Zakošek, Mira Zakošek ter| Vlado Besednjak (oblftovai^e).
Izhaja ob petkih — UredniS"-in uprava 63320 Velenje, Foiti 10. poštni predal 89, tdefot (063) 850—087, 850—31«,| 850—317 — Brzojavni Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 3| dinarjev, letna naročnina 210 dinarjev (za inozemstvo 4201 dinarjev).
Žiro račun pri SDK,I podružnica Velenje' 52800 — «031 — 38482.
Grafična priprava in titkj CGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov •fotografij ne vračamo.
Za „NAŠ ČAS" se po mu
Sekretariata za infor izvršnega sveta Skupščine' Slovenije, številka 421—1/72 odi 8. februarja 1974 ne plačujt| temeljnega davka od pron proizvodov.
Številka 13 (525) — 4. aprila 1980
h občine Mozirje
IS*
Krajevna skupnost Mozirje
Prednost razvoju turizma
r Izhodišča za nadaljnji razvoj | upravnega središča mozirske Občine, krajevne skupnosti Mozirje in samega kraja, j temeljijo *na isti začetni točki
zbiralnika ter izboljšati sekundarno vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Tudi precej cestnih odsekov še čaka na posodobitev. Med njimi je
Malčki v Smihelu so lani pridobili novo šolo, razvojne smernice pa kraju zagotavljajo tudi sicer obetavnejši razvoj.
kot v vseh drugih krajevnih skupnostih Gornje Savinjske doline. Osnova načrtovanja je povsod izdelava prostorskega načrta in urbanistične dokumentacije. Na tej podlagi bodo Mozirju najprej pripravili zazidalne načrte za posamezne kraje, temeljito pripravljena dokumentacija pa bo največ izornosti namenila varovanju :ovostnih kmetijskih površin zlasti še zaščiti »in varstvu krajine, bogate kulturne dedi§čine in s tem v zvezi tudi skrbi za ohranitev podobe središča Mozirja.
Razvojne smernice razvoja industrije ne omenjajo, dajejo pa zato toliko večji poudarek razvoju turistične in gostinske dejavnosti. Prednostni nalogi na tem področju sta vsekakor izgradnja hotela in dokončna razrešitev problemov z obratovanjem centra na Golteh, s katerimi je napredek turizma v dolini nedvomno neločljivo povezan. Prav tako je očitna povezava z razširjenostjo in kakovostjo trgovske mreže. Trgovsko podjetje Savinja je že pričelo graditi marketa v središču Mozirja, v tej krajevni skupnosti pa načrtujejo še tiinico, razrešili bi radi težave pri preskrbi z osnovnimi živili v smihelu, končno bo treba urediti kmetijski preskrbovalni center v Ljubiji in razčistiti nejasnosti glede izgradnje nove blagovnice, ki bi pravzaprav že morala biti dograjena, še nedokončanih nalog ne manjka tudi na področju infrastrukture. Urediti na-ivajo nekaj krajevnih »dotokov, pričeti z izgradnjo
najpomembnejša ureditev cestne povezave do Šoštanja preko Lepe njive. Več pozornosti bodo morali nameniti javni razsvetljavi in prometni signalizaciji in pospešiti priprave na gradnjo obvoznice. Okrepiti bodo morali telefonsko omrežje, saj potrebujejo vsaj 500 novih številk, obnoviti nekatere odseke električnega omrežja ter zgraditi nekaj novih, v Mozirju pa razmišljajo
l rejevanju Savinjskega gaja bodo v KS Mozirje tudi v bodoče namenjali veliko dela in
časa
Socialno skrbstvo
Prešibki za vse naloge
V Gornji Savinjski dolini so naloge na področju socialnega skrbstva še posebej velike. Več skrbi naj bi v bodoče namenili vsem, ki so kakorkoli socialno »ženi in nimajo svojcev, pv tako pa tudi duševno ali kako drugače prizadetim lostnikom. Kar se tega tiče, morda kazalo razmišljati o irebitni izgradnji doma za starele občane, za tiste seveda, ki si stara leta želijo preživeti Jaj v domačem okolju, če se im domača vrata iz takšnega li drugačnega razloga zaprejo. Pri tem je veliko vredna pobu-la krajevne skupnosti Šmartno ib Dreti.
Najraje se zatakne pri sredstvih. V bodoče bi jih morali itavljati v takšni višini, da li se družbena denarna pomoč
čim hitreje približala rasti življenjski stroškov, česar v minulem obdobju niso uspeli doseči. Na skupnosti poudarjajo, da so na nekaterih področjih le preveč osamljeni. To v največji meri velja za reševanje problemov neprilagojenih oseb, alkoholikov in invalidov. Delo je le preveč zahtevno, da bi ga v tej zasedbi zmogli zadovoljivo opravljati in zato nameravajo navezati tesnejše vezi s krajevnimi skupnostmi, ki bi na tem področju lahko marsikaj postorile. Pojavlja pa se še ena zahtevna naloga. V prihodnje bodo namreč morali pripraviti novo službo, ki jo terjajo obsežne naloge na področju zakonskega in predzakonskega svetovanja.
J. P.
celo o dobavi ogrevane vode iz TE Šoštanj ali o izgradnji kotlovnice v strnjenih naseljih.
Marsikaj bo treba postoriti na področju šolstva in otroškega varstva. Osemletko bodo morali usposobiti za potrebe celodnevnega pouka, za to pa bo potrebna dograditev sedanjega poslopja. Zgradili bodo osemoddelčni vrtec, čimprej pa bi morali poskrbeti za izgradnjo občinskega središča za usmerjeno izobraževanje. Potreb na drugih področjih negospodarstva seveda tudi ne manjka. Razširiti bi bilo treba zdravstveni dom in krajanom zagotoviti zdravstveno varstvo skozi ves dan. Za potrebe kraja in širšega področja nameravajo dokončno in v celoti urediti kulturni dom in v njem poskrbeti za likovni salon in za prostore, ki jih potrebuje muzejska dejavnost. Smiselno bodo uredili tudi športne in rekreacijske objekte. Pri tem bodo v celoti dogradili še pomožno nogometno igrišče, dogradili igrišči za košarko in rokomet in zgradili teniška igrišča. Velika želja je preureditev sedanje dvorane TVD Partizana za večnamenske potrebe. Zelo pomembno mesto zavzema v razvojnih smernicah tudi nadaljnja skrb za urejanje Savinjskega gaja, na katerega so» lahko prebivalci Mozirja in okolice resnično ponosni. J. P. •
Taborniška dejavnost
Izredni delovni uspehi
Vzgajanje pionirjev in mladincev v duhu izročila narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije v dobre poznavalce in ljubitelje narave ter njenih lepot, oblikovanje poštenih in pridnih ilanov naše družbe so temeljni smotri taborniške organizacije. Takšno ugotovitev potrjuje že njihovo vodilo ,,S prirodo k novemu človeku".
V zadnjem času se je taborniška dejavnost izredno razmahnila tudi v Gornji Savinjski dolini, čeprav še ni zajela njenega celotnega področja. Doslej so bili najbolj delavni., pripadniki odreda Savinjskih partizanov iz Mozirja, ki ga sestavljajo čete Vita Kraigherja — Jana iz Mozirja, Dušana Kraigherja — Juga iz Nazarij in Borisa Kraigherja — Janeza iz Rečice ob Savinji. Svojo izredno bogato in vsebinsko pestro dejavnost so pregledali ter ocenili na nedavni redni skupščini.
Spisek vseh akcij, ki so jih opravili v zadnjem obdobju je resnično zelo obsežen, pa čeprav so vse pohode in druge akcije na katerih si pridobivajo veščine, kulturne in druge prireditve, očiščevalne in
Taborniške veščine so vsestransko pomembne
prostovoljne delovne akcije, izobraževalne in organizacijske naloge ter še marsikaj, v poročilu zapisali v kronološkem pregledu in v telegrafskem slogu. Vse preveč je opravljenih nalog, da bi jih lahko omenili, pa čeprav le bežno. Prav tako je izredno obsežen program letošnjih akcij, našteli so jih kar 32 in pri tem redne dejavnosti niti niso upoštevali.
Seveda jim problemov tudi ne manjka. Radi bi končno razrešili probleme v zvezi s prostori, še bolj pa si želijo, da bi taborniške enote zaživele tudi v manjših krajih na področju kjer deluje odred, prizadevali si bodo, da bi odredi zaživeli v vseh krajevnih skupnostih mozirske občine, odred Savinjskih partizanov pa bi že v letošnjem letu rad pridobil svoj prapor. Prav tako si bodo kaj kmalu izbrali svoji himno, za svoje vodilo pa so taborniki tega odreda že poskrbeli. Glasi se „V nas bije
srce svobode, ljubezni in miru."
Pa še ena izredno pomembna naloga jih čaka. V mozirski občini poleg njih delujeta še odreda Mladi flosi na Ljubnem in Smreka v Gornjem gradu. V želji, da bi se taborniška dejavnost v Gornji Savinjski dolini še bolj razmahnila, so se vsi odredi že dogovorili o ustanovitvi občinske taborniške zveze. Glede na dosedanje delo ter bogate izkušnje bo naloga tabornikov iz Mozirja, Nazarij in Rečice pri ustanavljanju in začetku delovanja zveze zelo pomembna. Vsi trije odredi bodo morali veliko naporov nameniti oživljanju taborniške dejavnosti tudi v vseh ostalih krajih mozirske občine. Pri tem velja omeniti, da zanimanja med mladimi ne manjka, največje težave pa nastopajo na kadrovskem področju in v razreševanju teh bo treba v prihodnje usmeriti največ časa in moči.
J. P.
Pridelovanje hrane
Slabo ovrednoteno delo
O tem, da je hrana temelj sleherni dejavnosti in proizvodnji, ne bi veljalo preveč razpravljati, prav tako pa ne o nespornem dejstvu, da so vse te dejavnosti veliko bolj akumulativne kot kmetijstvo.
Zaradi tega pomena ter takšnih ali drugačnih ugotovitev je na dlani dejstvo, da za pridelovanje hrane ne more biti odgovorno le kmetijstvo, zadruga in kmet, zagotavljanje boljših pogojev za hitrejši razvoj pridelovanja hrane je nedvomno zadeva celotne družbe.
Tega se -v Gornji Savinjski dolini * očitno vse premalo zavedajo. Lep dokaz za to je sprejemanje samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva, ki sta ga v letu 1977 podpisala le dva od 35 možnih podpisnikov. Bila sta to skupščina občine Mozirje in nazarsko Gozdno gospodarstvo. Prva in najpomembnejša naloga bo torej ponovni poskus ustanovitve skupnosti za
pospeševanje kmetijstva. V njenih okvirih bi združevali sredstva in jih namensko uporabljali za hitrejši razvoj kmetijske dejavnosti.
Ob vsem te je jasno, kako številne in odgovorne naloge mora opravljati pospeševalna služba, tako na področju proizvodnih dejavnosti, kot pri opravljanju pomembne družbene funkcije hitrejšega spreminjanja in preoblikovanja družbenih odnosov v kmetijstvu. Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje gotovo ne ustvari dovolj dohodka, da bi lahko zaposlila zadostno število prepotrebnih strokovnih delavcev, niti jim ne more zagotoviti dovolj vabljivih osebnih dohodkov.. Prav zato je izjalovljeno justanav-ljanje skupnosti še toliko bolj nerazumljivo, čeprav je na drugi strani res,da pospeševalno delo tudi na ravni republike v nobenem primeru ni dovolj ovrednoteno.
- f
Za večji obseg pridelovanja hrane je seveda zelo pomembno delo reprodukcijske službe v govedoreji. Za te posle je pooblaščena Savijsko — Šaleška veterinarska postaja v Mozirju. V umetno osemenjevanje je zajetih 3.800 krav in telic, kar presega 90 odstotkov vseh plemenic. Naravni pripust je uveden le še v odročnih in težko dostopnih predelih. Kljub temu bodo skušali naravni pripust uvesti še v Matkovem kotu, Podolše-vi, Raduhi, Strmcu in ^Konjskem vehu, ker bi s tem organizirano osemenjevanje zajelo vso dolino. Pri tem se pojavlja nekaj težav, zlasti pa dejstvo,da kmetje neradi redijo plemenske bike.
Za umetno osemenjevanje v govedoreji sta v Gornji Savinjski dolini uvedeni dve progi. Veterinar mora za eno osemenitev povprečno opraviti 20 kilometrov poti, kar je visoko nad republiškim povprečjem,ki dosega komaj 9
kilometrov. Ze ta podatek sam zase pove, da so stroški reprodukcije na tem področju izredno visoki. Trenutno je cena osemenitve v govedoreji 400 dinarjev, kar predstavlja tretjino vrednosti teleta. Iz tega je kaj lahko izluščiti dejstvo, da bi del sredstev predvidene skupnosti za pospeševanje kmetijstva namenili tudi za regresiranje stroškov reprodukcije. Tudi s tem bi izdatno pospešili pridelovanje mleka in bi znatno prej dosegli zastavljene cilje. Mlečnost se je z dobrim delovanjem reprodukcijske službe že sedaj močno povečala, veliko pa je k temu prispevalo tudi uspešno križanje domačega sivo-rjavega z ameriškim rjavim govedom, čeprav je res, da se je s tem zmanjšala sposobnost telet za nadaljnjo rejo. Vsekakor bi skupnost močno pospešila tudi rejo svinj, ki je v mozirski občini dokaj zapostavljena, pogoji za njen razvoj pa so prav tako zelo ugodni. J. P.
8i\*	Dogovajamo se, odločamo	Številka 13 (525) — 4. aprila 1980
•		
Zbor združenega dela	Družbeno politični zbor	Zbor krajevnih skupnosti j
Delegati potrdili stališča
Tudi delegati zbora združenega dela so na zadnji seji skupščine zelo aktivno sodelovali pri obravnavi posameznih točk dnevnega reda. Že takoj na začetku seje so opozorili, da je dnevni red preobsežen. To se je kasneje tudi potrdilo, saj je seja potekala skoraj sedem ur, vsekakor preveč za pozorno spremljanje in sodelovanje pri razpravi in sprejemanju posameznih odločitev.
Naslednjo pripombo so delegati namenili zapisniku ter želeli pojasnilo, zakaj se ne prične z gradnjo pločnika na Partizanski cesti (proti Gorenju) in obnovo Koroške ceste v Stari vasi. V pojasnilu je bilo rečeno, da je zaradi zahteve republiške skupnosti za ceste prišlo do določitve nove lokacije za pešpot do Gorenja. Ta»bo sedaj speljana mimo-Veplasa. Že izdelani glavni projekti so bili predani TGO Gorenje. Sicer pa je bila podrobnejša obrazložitev o tem problemu že podana med delegatskimi odgovori v prvi letošnji številki Našega časa. Koroško pa bodo obnovili v prihodnjem letu.
Tudr obravnava predloga odloka o proračunu občine Velenje je sprožila živahno "razpravo. Splošna in skupna poraba sta sicer naravnani stabilizacijsko, predlagatelj pa je po mnenju delegatov posamezne postavke premalo obrazložil in tako ni omogočil dovolj jasen pogled nad predvideno letošnjo porabo sredstev. Po dodatni pojasnitvi spornih postavk v proračunu in po zmanjšanju sredstev za potne stroške, je bil ta potrjen.
Po obravnavi poročila o delu delegatov iz naše republike v zveznem zboru skupščine SFRJ so delegati menili, da je nujno najti poti in možnosti za večji vpliv občanov pri oblikovanju stališč delegatov, zveznega zbora do družbeno pomembnih vprašanj. kijih obravnava zvezni zbor skupščine.
Na seji skupščine je bilo podano tudi poročilo o stališčih in ukrepih izvršnega sveta skupščine občine do prekoračitev izplačila januarskih osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela v naši občini. Po podatkih družbenega knjigovodstva je januarja od 143. uporabnikov družbenih sredstev kar 79 uporabnikov izplačalo višje osebne dohodke kot je bilo dovoljeno.
Izvršni svet Skupščine občine Velenje je podpisnik družbenega dogovora v uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980, s čimer je prtvzel zelo konkretne naloge pri izvajanju tega dogovora ter pri uresničevanju občinske, republiške in zvezne resolucije za leto 1980. Izvršni svet je že v začetku februarja letos pred podpisom dogovora obvestil vse samoupravne organizacije in skupnosti o nalogah in aktivnostih pri izvajanju zvezne resolucije in omenjenega dogovora glede oblikovanja osebnih dohodkov za leto 1979 in 1980. F.na od nalog izvršnega sveta je tudi mesečno spremljanje podatkov o izplačilih osebnih dohodkov na območju občine. Znano je. da samouprav,-ne organizacije in skupnosti v letošnjem letu ne smejo izplačevati višjih osebnih dohodkov kot meseca novembra 1979 toliko časa. dokler ne bodo sprejele usklajenih planskih aktov z usmeritvami republiške resolucije in dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980.
Izvršni svet je vsem devetinse-demdesetim kršiteljem poslal zahtevo, da svojo prekoračitev pri izplačilu osebnih dohodkov do določenega roka pojasnijo. To so storile vse organizacije združenega dela razen Veterinarske postaje in Name Velenje. Ravnanje teh dveh organizacij združenega dela je bilo na seji skupščine ocenjeno kot skrajno neodgovorno.
Izvršni svet je na osnovi ugotovitev in stališč zbora udeležencev dogovora, na osnovi usmeritev službe družbenega knjigovodstva ter po lastni presoji sprejel določene kriterije do kršilcev v naši občini.
Tako se uporabniki, ki so povečali maso čistih osebnih dohodkov v januarju v primerjavi z novembrom za vključno 6 odstotkov, ne obravnavajo kot kršilci dogovora. Na takšen porast so namreč vplfvali nekateri objektivni vzroki, kot na primer, bolniški stalež, boljši delovni
rezultati in drugo. Vsi uporabniki družbenih sredstev izven materialne proizvodnje bodo pri realizaciji dogovora višje izplačane osebne dohodke poračunali med letom. Pri tem morajo zagotoviti, da bodo osebni dohodki na zaposlenega ob predvidenem obsegu dejavnosti in planiranih stroških rastli v skladu z rastjo osebnih dohodkov na zaposlenega v materialni proizvodnji, to je tudi počasneje kot 16 odstotkov, če bo rast osebnih dohodkov v materialni proizvodnji nižja. Njihovo dosedanje ravnanje pa vsekakor ni v skladu z resolucijo in dogo-vororfl,
Vsi uporabniki družbenih sredstev, ki so povečali osebne dohodke v januarju v primerjavi z decembrom 1979, ko so že bile znane usmeritve 'resolucije, pa so kršitelji. Posebej še ker je že bila prisotna resolucijska usmeritev glede usklajenosti planov za leto 1980, ki so osnova za oblikovanje osebnih dohodkov v letošnjem letu.
Izvršni svet opozarja vse samoupravne organizacije in skupnosti na resnost položaja, v katerem je gospodarstvo naše občine. Zato je še posebej pomembno, da resnično izvajamo | resolucijske naloge, ki so usmerjene v utrditev gospodarstva in doseganje gospodarske ustalitve.
Delegati so se strinjali s stališči izvršnega sveta, predstavniki nekaterih organizacij združenega dela, ki so bile kršilke dogovora, pa so na seji skupščine skušali tehtno pojasniti razloge, ki so privedli do prekoračitve pri izplačilu osebnih dohodkov.
Delegati so poleg ostalih potrdili še dva pomembna sklepa in sicer sklep o povišanju ekonomske cene za varstvo predšolskih otrok ter sklep o novih cenah za komunalne storitve za vodo, kanalščico, odvoz smeti, pogrebne storitve ter toplovodno ogrevanje. (Cene za toplovodno ogrevanje individualnih stanovanjskih hiš bodo višje za 44,4 odstotka in ne za toliko kot smo pomotoma poročali.) Sicer pa so delegati pripomnili, da je to že vsaj četrta sprememba cehe za toplovodno ogrevanje in ni bila podana v gradivu, ampak na seji sami. Zato je bilo tudi razumljivo določeno nezaupanje, ki pa- je gotovo neutemeljeno, saj je novi predlog cen pripravila posebna komisija katero so sestavljali uporabniki in izvajalci. O problematiki cen toplotne energije pa bomo podrobneje poročali v prihodnji številki Našega časa.
Delegati so ob koncu tudi opozorili na prepočasnost dogovarjanja, saj nove cene sprejemamo šele ob koncu tretjine 16ta. Dogovarjanje je potrebno v prihodnje pričeti bolj zgodaj, saj le tako ne bo prihajalo do izgub, ki so posledica prepočasnega in prepoznega dogovarjanja.
B. Z.
Potrebna večja aktivnost delegatov
Na sejah tudi predstavnik] komunalne skupnosti
Delegati družbenopolitičnega zbora skupščine občine Velenje so na 18. seji najprej obravnavali poročilo o delu delegatov republike Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ.
Praktične izkušnje iz tega poročila, ki govori o učinkovitosti delegatskih razmerij na zvezni ravni ter opozarja na pomanjkljivosti v zvezi s tem, so delegati v razpravi dopolnili še s svojimi pripombami. Tako so med drugim poudarili, da morajo tudi v zveznem zboru priti do polne veljave interesi in stališča združenega dela oziroma krajevnih skupnosti, se pravi temeljne delegatske baze. Teh interesov v preneka-terih odločitvah ni čutiti, kar se dogaja zlasti pri tistih sklepih, ki jih mora zvezna skupščina sprejemati po hitrem postopku in kjer ni prave povezanosti z delegatsko bazo. Vse to pa je seveda tudi posledica nekaterih pomanjkljivosti, ki hromijo učinkovitost delegatskih odnosov v občinah, so nadalje menili delegati na seji družbenopolitičnega zbora skupščine občine Velenje. Predvsem v delegacijah samoupravnih interesnih skupnosti je delegatske odgovornosti premalo, zato tudi toliko pojavov nesklepčnosti. Tem in drugim pojavom, ki ovirajo kvalitetno delegatsko odločanje, je zato potrebno posvetiti vso pozornost in jih čimprej odpraviti. Zato so izoblikovali sklep, da bo uresničevanje delegatskega sistema predmet posebne točke dnevnega reda na eni prihodnjih sej občinske skupščine. Pobudo delegatov občinske konference ZSMS Velenje, naj bi se delegati družbenopolitičnega zbora sestajali pred sejo zborov združenega dela in krajevnih skupnosti zaradi predčasnega izoblikovanja stališč pa so v razpravi nadomestili z ugotovitvijo, da se morajo delegati družbenopolitičnega zbora aktivneje vključevati v pripravo predlogov in stališč v delegatski bazi ter da je predvsem potrebno izboljšati funkcijo četrtega zbora občinske skupščine, ki se doslej ni dovolj uveljavljala.
V razpravi o soglasju k določitvi novih cen toplo-
je
vodnega ogrevanja družbenopolitični zbor izoblikoval stališče, da je zaradi višjih cen premoga, ki jih je potrdil republiški izvršni svet in zaradi določene elektroenergetske bilance, potrebno zvišati cene toplovodne energije. Glede na predvidene podražitve premoga se zato od 12. aprila dalje predlagajo za 44,4 odstotka višje cene toplovoda za široko potrošnjo in za 60,4 odstotka za gospodarsko potrošnjo. Ker nove cene premoga še niso natančno določene, imajo povišane cene toplovoda akontacijsko vrednost, so zapisali v svojem stališču delegati družbenopolitičnega zbora.
Delegati so nato enotno podprli sklepe, ki jih je občinski izvršni svet predlagal v zvezi z obravnavanjem tistih uporabnikov družbenih sredstev, ki so v januarju letos izplačali višje osebne dohodke kot v mesecu novembru lani. Soglašali so s predlogom, da morajo v vseh primerih prekoračitev temeljito oceniti vzroke in tiste, ki niso opravičljivi, ostro obsoditi. Se posebej pa so podčrtali neodgovornost tistih, ki kljub večkratnemu posredovanju obrazložitev niso posredovali (Nama Velenje) Veterinarska postaja).
V nadaljevanju seje so delegati družbenopolitičnega zbora brez bistvenih pripomb sprejeli še predlog odloka o proračunu občine Velenje za leto 1980, sklep o najetju kredita za potrebe SLO pri vojnem servisu Beograd, odlok o ustanovitvi komiteja za družbeno planiranje", sklep o pristopu k družbenemu dogovoru o štipendijski politiki v Sloveniji, sklep o izvolitvi sodnikov temeljnega sodišča v Celju ter o imenovanju direktorja tozd Rudarski praktični pouk RŠC Velenje.

DOMAČI TEDNIK NAS CAS v vsako hišo v Šaleški in Gornji Savinjski dolini!
Delegati zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje so na petkovi seji med drugim namenili precej pozornosti obravnavi predloga odloka o proračunu občine Velenje za letošnje leto. Med drugim so se dogovorili tudi, naj Izvršni svet skupščine občine Velenje pripravi predlog organizacije strokovnih služb za krajevne skupnosti, občinska konferenca SZDL pa predlog delitve sredstev za krajevne skupnosti. Delegati tega zbora so potrdili predlog odloka o ustanovitvi in organizaciji komiteja za družbeno planiranje, obravnavali družbeni dogovor o štipendijski politiki v SR Sloveniji ter predlog sklepa o izvolitvi sodnikov Temeljnega sodišča Celje. Prisluhnili so tudi_poročilu o delu delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru Skupščine SFRJ v preteklem letu. Precej časa so delegati zbora krajevnih skupnosti velenjske skupščine namenili obravnavi osnutka odloka o urbanističnem redu v občini Velenje. ! Menili so, da so o tem premalo seznanjeni, poleg tega pa so pristavili, da je to področje še vse premalo obdelano. Zahtevali so, da se o posameznih predlogih temeljito razpravlja v zainteresiranih krajevnih skupnostih, in je potrebno predno bodo dali Predloge pa je treba dopolniti z zahtevami posameznih krajevnih skupnosti.
Tudi obravnavi predloga odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Velenje so posvetili veliko pozornosti. O osnutku tega predloga so delegati že razpravljali, nanj pa so lahko dali še pismene pripombe. To je storila tudi krajevna skupnost Stara vas, ki je dostavila pripombe v pismeni obliki oddelku za gospodarstvo. Kljub temu, da so bili predlogi umestni, pa jih pri sestavi predloga odloka niso upoštevali. Zaradi tega so delegati menili, da predlog tega odloka preložijo na prihodnjo sejo. Nato pa so ga po uskladitvi z zborom združenega dela, s pripombami Stare vasi, potrdili, vendar pa so poudarili, da v prihodnje, če gradivo ne bo pripravljeno dosledno, o njem ne bodo razpravljali.
Delegati so potrdili tudi
predlog odloka o obveznem ] čiščenju potokov in jarkov na j območju občine Velenje, pri-.] pomnili pa so, da moraji skrbeti za čiščenje v specifičn primerih sodelovanju z lastn zemljišč tudi krajevne skup nosti in vodno gospodarsk skupnost. Ob tej točki soj delegati veliko razpravljali tud o onesnaževanju našega okolja in poudarili da je na tem I področju, kljub temu, da v zadnjem času toliko? poudarjamo pomen čiščenja okolja, narejenega še mnogo premalo. Predvsem so se prito ževali predstavniki okolišk krajevnih skupnostih, kjer sel še vedno dogaja, da vozijo k j njim občani iz mesta smeti. se| posebej pereče pa je vprašan" smetišča v Skalah.
Poleg nekaterih drugihl pomembnih predlogov] odlokov, na katere delega niso imeli bistvenih pripomb,! je bila na dnevnem redu tudi j obravnava predloga sklepa 0 j soglasju k povišanjii| ekonomske cene za predšoli otroke in dojenčke v WZ družinskem varstvu. To delegati enoglasno potn nova cena pa velja od!2.ap dalje. Nekoliko več vro besed pa je bilo izrečenih obravnavi predloga sklepa soglasju k določitvi cen komunalne storitve in topk vodno ogrevanje. Gradivo skupščino je bilo predloženo f mnogo preskopi in ne zumljivi obliki, poleg tega so delegati menili, da bi mon ti dve delovni orgar predložiti tudi, kako so same vključile v stabilizacijsl prizadevanja v letošnjem le Ob dodatni razlagi, so dele predloga potrdili, \endar zahtevo, da se gradivo do no obrazloži v sredstvih javi ga obveščanja. Delegate je 1 potrebno seznaniti tudi s sta-] bilizacijskimi ukrepi delov organizacij Komunalnega centra in Toplovoda. Ze na« prejšnjih sej so delegati tevali, da je nujno, da sodeltt jejo na skupščinskih seja! predstavniki samoupravne! interesne komunalne] skupnosti. Največ delegatsk vprašanj in negodovanj čanov je namreč iz tega dročja, zato bi bilo prav, i nejasnosti razreševali na seji Ta zahteva je bila na seji ponovno podana. m
m&
I
I
I I I I I I

Krajevna skupnost Šoštanj
Na zborih občanov za uvedbo krajevnega samoprispevka
Tako kot v večini krajevnih skupnosti občine Velenje, so bili zadnje dni meseca marca zbori občanov tudi v krajevni skupnosti Šoštanj. Občani te krajevne skupnosti so se na zborih sestali po soseskah. Čeprav se dnevni redi med seboj niso razlikovali, se je od enega do drugega zbora spreminjalo težišče obravnavane problematike. Skupni imenovalec teh razprav pa je vse njihove želje ter pobude povezoval in usmerjal v skupno akcijo, ki poteka v pripravah na nov samoprispevek — v občini Velenje že tretji po vrsti.
Uvodne razprave, v katerih so krajani obravnavali koristnost doslej zbranih in porabljenih sredstev, so pokazale, da razpravljalci dobro poznajo vsebino — v minulem petletnem obdobju — zgrajenih objektov. Kritično so spregovorili še nekaterih pomanjkljivostih, ki so jih opazili pri realizaciji izgradnje v minulem obdobju in
s tem opozorili na njihov dozorevajoč odnos do skupaj začrtanih nalog.
Kot je bilo pričakovati, so se na teh sestankih najdlje zadržali pri obravnavi predloga načrta samoprispevka za obdobje 1980—1985. In to kljub temu, da so o skrbno pripravljenih gradivih predhodno že razpravljale vse .družbenopolitične organizacije in društva.
Nosilci razprave, krajevna konferenca SZDL in skupščina ter svet krajevne skupnosti, so v tem predhodnem obdobju poskrbeli za zbiranje pripomb, ki so jih predložili v razpravo krajanom na njihovih zborih.
Najbolj očitni sadovi dobro pripravljene akcije) v kateri je neposredno in zelo zavzeto sodelovala tudi občinska konferenca SZDL Velenje, njen predsednik Tone Šeliga pa se je
udeležil tudi enega izmed zborov krajanov, so se pokazali prav na teh zborih občanov, saj k izdelanemu predlogu načrta samoprispevka skoraj ni bilo pripomb.
To pa niti ni čudno, saj novi načrt predvideva zelo pisano paleto pridobitev za krajane Šoštanja, med katerimi kaže omeniti predvsem toplifikacijo zgradb, ki še nimajo centralnega ogrevanja, izgradnjo in modernizacijo cest, urbanistično zasnovo mesta, delno posodobitev obeh osnovnih šol, sofinanciranje otroškega vrtca in obnavljanje otroških igrišč, razsvetljavo nekaterih mestnih in primestnih cest ter sofinanciranje kulturnih dejavnosti in	dejavnosti
družbenopolitične skupnosti krajevne skupnosti Šoštanj. Kljub velikim potrebam pri ureditvi mesta pa so krajani mislili tudi na širše družbene koristi, kar lahko sodimo po tem, da so del svojih sredstev — predvidevajo,
da bodo v naslednjih petih letih zbrali okrog 27. milijonov dinarjev — izločili tudi za izgradnjo objektov za potrebe občine Velenje ali za tako imenovani uA-program."
Na rob pravkar minulih zborom občanov v krajevni skupnosti Šoštanj moramo pripisati še to.da se je sestankov udeležilo okrog štirideset odstotkov vseh krajanov. To je lepa udeležba, lahko rečemo, vendar ne najboljša. Hitro izdelana analiza udeležencev zborov priča, da se sestankov niso udeležili tisti občani, ki stanujejo v urbano urejenem okolju in zgradbah, ki jih že ogreva centralna kurjava. Krajani, ki so se zborov udeležili, niso skrivali, da akcija za nov samoprispevek prihaja v obdobju vsestranskih stabilizacijskih ukrepov, ki se odražajo tudi na višini njihovih osebnih prejemkov in da sredstva, z izločena za nov samoprispvek predstavljajo pomembno
postavko tudi v njihovem družinskem proračunu. Kljub temu pa si tudi želijo urejenega okolja zase in svoje otroke, želijo si topel dom in še mnogo tistega, kar nekateri njihovi someščani že imajo. Zato med njimi ni bilo % nikogar, ki ne bi podprl akcije ža uspešen začetek novega referendumskega obdobja. Seveda pa teh štirideset odstotkov krajanov računa tudi na solidarnostno pomoč svojih sodelavcev, znancev in prijateljev, ki se -zadnji teden v marcu — kdo ve, zakaj — niso udeležili njihove" tako zelo pomembne akcije.
Pričakujejo pa, da bo njihovo ! srečanje 20. aprila na referendumskih mestih bolj množično, prav tako pa tudi še bolj enotno v razmišljanju boljšem, predvsem pa lepšem jutrišnjem dnevu. Ne nazadnje — solidarnost med Soštanjčani nikoli doslej ni bila vprašanje.
- bo fl
hilka 13 (525) - 4. aprila 1980
Šport, telesna vzgoja, rekreacija
9
ust
Tudi tokrat poraz
(oprav so nogometaši Ru-arja odpotovali v Trebinje ifooptimistično razpoložen i. f jim tudi tokrat ni uspelo mili domov vsaj s točko, ječanje z Leotarjem so iz-Ibiliz2:0. Velenjčane je. kot jtfc. pokopala ' obrambna jra.ikatero so zdržali le do j), minute, ko so domačin iralci prvič zatresli njihovo bo. V nadaljevan ju so se Sprli, vendarjc bilo njihovih i« za izenačitev konec v i. minuti, ko so igralci Lena dosegli drugi zadetek. Po 19. kolih so nogometaši litija na 11. mestu.Toliko itfk imajo sedaj tudi Marijani, vendar so za mesto iSjc zaradi boljše gol razlike, udi pa Zagreb s 27. točkami, ledeljo gostuje v Velenju uda.
Zanesljiva
zmaga
Vstaji Gornjesavinjske Elkroj so bili uspešni tudi km kolu tekmovanja v vzhodni »pili slovenske nogometne lige. lld 350 gledalci so se na doma-I igriSču pomerili z moštvom iminija iz Kidričevega in Ksljivo zmagali. Igra na težkem liBu ni bila na posebej visoki mi, neugodne pogoje za igro pa igraki obeh moštev nadomestili borbeno in požrtvovalno igro. ■niti nogometaši so imeli precej fih priložnosti, vendar so uspeli misliti le dve, v vsakem polčasu V prvem delu igre je bil stre-Hren, v drugem pa Kopušar, ki ijočega vratarja premagal s dtim strelom s stranskega roba ;ega prostora. Gledalci v irju takšnega zadetka že dolgo videli. Nogometaši Elkroja so to zmago prevzeli vodstvo na »emtveni rezpredelnici, vendar a ob tem povedati, da ima tvrščeni celjski Kladivar inj odigrano srečanje.
J. P.
Visoka zmaga Šmartnega
[ometaši Šmartnega so v 3. mUdanskem kolu slovenske umetne lige razveselili svoje Kience s presenetljivo visoko Na domačem igrišču so približno 300 gledalci S Vozila iz Nove Gorice 6:0(3:0). Gostje so bili pred srečanjem na 5. mestu s točko kot Smarčani, zato se je obetal in trd boj za utrditev ntitve na sredini lestvice. Toda iriani so z zelo dobro igro po-oma nadigrali nasprotnika in napolnili mrežo s pol ducata ;ov. Že v 3. minuti je gostu-vratar prvič klonil, ko se je sam znašel pred njego-vrati in ga zanesljivo prema-Razpoloženi domači napadalci bili nerazrešljiv problem za Vozil in nevarne pn-i pred njihovimi vrati so se iz minute v minuto. V tem igre so tudi gostje imeli edino otoost za zadetek, ko so z strelom s kakih 18 metrov vratnico. Smarčani so do n izkoristili še dva napada in li rezultat na 3:0, čeprav bi ah na igrišču vsaj še toli-lahko zatresli napsrot-mrežo. Strelca sta bila ar v 26. in Gvido Omladič minuti. Tudi v nadaljeanju so domačini popolni gospodarji fiču in dosegli še tri lepe za-(PraSnikar v 58. ter Alojz " v 63. in 83. minuti). V so mladinci Šmartnega li vrstnike iz Nove Gorice ;om 3:0.
MARTNO: Pusovnik, toatnik, Kralj, A. Podgoršek Omladič), G. Omladič, R. jd, Bric, Zalig, Meh Prašnikar. A. Omladič. Šmartnega bo v nedeljo igra-v (osteh z ljubljanskim Mer-
igo.
ISO
J. K.
Rokomet
Le točka
V prvem spomladanskem srečanju so rokometaši Šoštanja na domačem igrišču osvojili le točko proti ekipi Prul iz Ljubljane. Mlada ekipa Šoštanja, ki sedaj nastopa pod vodstvom novega trenerja Levstika iz Celja, je srečanje dobro začela in povedla v prvih minutah najprej s 4:1 nato pa s 5:2. To vodstvo pa so fizično močnejši gosrje kmalu ujeli in prvi polčas dobili z rezultatom 13:14. Tudi v nadaljevanju igre domači igralci nikakor niso znali zaustaviti gostov, še zlasti njihovega najboljšega igralca Fisterja, ki je na srečanju sam dosegel kar deset zadetkov. V zadnjih minutah pa so domači igralci le izenačili na 20:20, nato celo povedli, vendar vodstva niso mogli obdržati in srečanje se je končalo neodločeno 21:21.
Uvodno spomladansko srečanje je pokazalo, da igralci Šoštanja še niso dovolj uigrani, saj so v napadu zapravili vrsto žog zaradi napačnih podaj, premalo pa so bili tudi zbrani pri strelih na nasprotnikov gol, saj igralci pogostokrat niti s črte niso mogli premagati v soboto odličnega vratarja gostov Marolta.
Šoštanj: Slatinšek, Cvejič, Malanšek, 1, Skornšek 5, Jambro-vič, Majhen, Rudi Lesjak 3, Javornik 2, Blagotinšek, Robi Lesjak 2, Stvarnik 8, Skok.
Po 12. kolu so Soštanjčani na tretjem mestu s 15. točkami. Vodi Polet z 19. točkami. V prihodnjem kolu gostujejo rokometaši Šoštanja v Črnomlju, (sv)
Šoštanj: Prule 21:21 (13:14)
v prvem kolu spomladanskega dela prvenstva v slovenski rokometni ligi rokometaši Šoštanja niso uspeli premagati ekipe Prul iz Ljubljane.
Po prikazani igri si več kot točko tudi niso zaslužili. Domači rokometaši so povedli le v prvih minutah srečanja. Gostje so bili mnogo boljši nasprotnik. Sele v zadnjih minutah srečanja so domači uspeli rezultat izenačiti. Pri domačih sta bila najboljša Stvarnik in pionirski reprezentant Robi Lesjak, pri gostih pa Fister, ki je dosegel kar 11 zadetkov.
Strelci za Šoštanj: Stvarnik 7, Skornšek 5, Lesjak Rudi in Robi po 3, Javornik 2 in Melanšek 1.
Dve točki za uvod
Romometašice Šmartnega so uspešno opravile uvodno preizkušnjo na startu spomladanskega dela v republiški ligi. Na igrišču osnovne šole v Šmartnem ob Paki so prepričljivo odpravile ekipo Maribora z rezultatom 1217 (6:0). Igralke obeh ekip so srečanje pričele z nekoliko treme, tako da je kakih 100 gledalcev videlo prvi zadetek šele v 13. minuti. Dosegle so ga igralke Šmartnega, ki so nato z učinkovitimi napadi že v prvem polčasu dosegle odločilno prednost. Tudi obrambne naloge so brezhibno opravile, tako da gostje iz Maribora do odmora niso dosegle niti enega zadetka. Mariborčanke so v drugem delu-prikazale nevarnejšo igro, vendar pa so igralke Šmartnega z zanesljivo igro obdržale visoko prednost.
ŠMARTNO: D. Tajnšek, Bole, J. Tajnšek, Meh 1, Ostojič, Krev-zel 2, Omladič 1, Šmerc 4, Tajnik 2, Urankar 2, Rednik, Satler.
Rokometašice Šmartnega dobo v naslednjem kolu igrale z ekipo Krke v Novem mestu.	j. K.
Precej smole
Rokometašice Velenja so nesrečno izgubile prvo srečanje spomladanskega kola prvenstva v drugi zvezni rokometni ligi—sever v Rajičih. Domača ekipa DI Trokut je tekmo dobila z rezultatom 8:6. Treba je reči. da je bilo srečanje na odprtem prostoru. ves čas pa je močno deževalo. Prav nemogoče vremenske razmere in spolzka žoga so kriv e, da so igralke Velenja zastreljale kar pet sedemme-trovk.
Kljub porazu so velenjska dekleta še vedno na dobrem šestem mestu z desetimi točkami. Jutri se bodo v trinajstem kolu srečale v Rdeči dvorani z ekipo Drave.
Košarka
Izdatna zmaga
Slovenske košarkarske lige vzhod so se igralci šoš tanjske Elektre v telovadnici solidarnosti predstavili okrog 50 gledalcev v dveh lučeh. Začeli so zelo dobro in nekaj minut pred koncem prvega polčasa vodili že z rezultatom 34:18. To visoko vodstvo pa jih je uspavalo, saj so igralci Zlatoroga iz Laškega do konca prvega dela znižali na 44:38. Tudi začetek drugega polčasa je pripadal gostom. Najprej so rezultat izenačili in nato prvič povedli s 54:56. Tega preobrata ni nihče pričakoval. V zadnjih šestih minutah pa so igralci Elektre vendarle spet zaigrali kot na začetku.Zlasti to velja za Stanka Breznika, ki je kot za šalo polnil nasprotnikov koš in ima največ" zaslug, da so visoko premagali goste. Končni rezultat srečanja je bil 99:80. Koše ža Elektro so dosegli: Gajanoviš 13, Gomboc 6, Staher, 5, Cajner 8, Kugonič 7, Stanko Breznik 31, Kafedžič, Peter Breznik 4.
10. kolu je Elektra z 10. točkami na 4. mestt^ na lestvici pa prepričljivo vodijo igralci Kamnika z 18. točkami. V prihodnjem kolu gostuje Elektra v Dravogradu, (sv)
Odbojka
Zmaga in poraz
OK Topolšica je v tem kolu SOL gostoval v Mariboru in z rezultatom 3:2 premagal mlado ekipo OK Stavbar. V zadnjem odločilnem setu sta se moštvi neprestano menjavali v vodstvu, vendar so Topolščani imeli več živcev in sreče. Tekmo je vodil Filipančič z Raven na Koroškem.
OK Ljubno je gostoval v Mislinji in v telovadnici osnovne šole Rada Iršiča pred 50 gledalci izgubili s 3:2. Ekipi sta bili dokaj izenačeni, a je v petem setu prišla do izraza izkušenost domačink.
D. Menih
Streljanje
Izenačene moči
V streljanju s serijsko zračno puško, nacionalni program so se v pripravah za republiško tekmovanje pomerili ekipi Velenja in Slovenskih Konjic. Dvoboj se je končal z rezultatom 1:1. V članski konkurenci so bili boljši strelci Velenja, ki so nastreljali 1379 krogov, v mešani ekipi pa so zmagali Konjičani s 2768:2734.
Doseženi dobri rezultati
Strelska družina Mrož Velenje je organizirala občinsko prvenstvo osnovnih šol v streljanju z zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo 18 ekip. Doseženi so bili zelo dobri rezultati. Pri pionirjih je ekipno zmagala OŠ Miha Pintar Toledo Velenje s 488 krogi pred Anton Aškerc (438), Biba Roecke (357), druga ekipa Oš Miha Pintar Toledo je nastreljala 345, vrstniki iz Šmartnega ob Paki pa 296 krogov. Med pionirji je bil najboljši Renato Štorman (MPR), ki je nastreljal 170 krogov, drugi je bil Sandi Jovanovič GŠ, 168 krogi tretji pa Janez Hiršel MPT s 167 krogi.
Pri pionirkah so ekipno zmagale strelke OŠ Anton Aškerc s 480 krogi, druge so bile strelke OŠ
Miha Pintar Toledo, kL_so
nastreljale 402 kroga, tretje strelke ■ Veljka Vlahoviča (369), sledijo jim pionirke Miha Pintar Toledo (313), Anton Aškerc (288), Gustav Šilih (251). Med posameznicami pa je osvojila prvo mesto Mirjana Zučko, ki je nastreljala 175 krogov, druga je bila Denis Bola (AA) s 174 krogi, tretja pa Tanja Pečovnik (MPT) s 165 krogi.
F. Zučko
Zadovoljni z rezultati
Na redni letni konferenci so se sredi marca zbrali člani občinske strelske zveze Mozirje in ugotovili, da so kljub težavam v preteklem letu uspešno delali.
Z aktivnimi in organiziranimi oblikami dela so člani dosegli
zavidljive rezultate v športnem strelstvu. Z usposabljanjem svojih članov so tudi strelske organizacije prispevale svoj delež k večji trdnosti ter obrambni moči naše družbe. Aktivno so sodelovali v akciji NNP ter v zaključnem delu organizirali v sodelovanju z drugimi dejavniki orientacijski pohod s strelskim tekmovanjem. Te prireditve se je udeležilo okrog 600 pohodnikov. Sodelovali so tudi v organizaciji razstave orožja, opreme CZ in sredstev zvez. Posebno skrb so člani občinske strelske zveze Mozirje namenili tudi dograditvi in modernizaciji strelskih objektov in nakupu orožja. Izkušnje so namreč pokazale, da ne more biti kvalitetnega, še manj pa množičnega strelskega športa brez prostorov in orožja. Na novo so uredili še avtomatsko strelišče za zračno puško v Mozirju in Solčavi.
V preteklem letu So ob pomembnejših praznikih uspešno organizirali vrsto tekmovanj.
Strelsko društvo sodi v občini Mozirje med najbolj množične športne organizacije. Vanjo je vključenih 1131 strelcev, ki delujejo v osmih strelskih sredinah.
Osnovne strelske organizacije so se pri uresničevanju nalog, ki so si jih zadale v preteklem letu, tesno povezovali še z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi občine Mozirje, še prav posebej z lovsko družino, zveza borci, mladinci, enoto JLA v Logarski dolini, teritorialno obrambo, milico ter šolami. V letu 1979 je strelstvo v mozirski občini slavilo 30. letnico organiziranega delovanja. Jubilej so proslavili z razvitjem prapora in kulturnimi prireditvami.
Na skupščini so člani občinske strelske zveze Mozirje sprejeli tudi program dela in aktivnosti za leto 1980. Ena od nalog, ki ji bodo morali posvetiti v prihodnjem letu več pozornosti, je prav gotovo ustanovitev strelske organizacije v KS Bočna in Nova Štifta. Prav tako pa tudi v nekaterih delovnih kolektivih, saj delujeta v delovnih organizacijah samo strelska aktiva v Elkroju in obratu Iskre v Solčavi. Ob koncu zbora pa so najzaslužnejšim članom podelili še številna priznanja.
Tone Modrijančič
Šah
Šola za mlade
Člani Šaleškega šahovskega kluba si prizadevajo, da bi kar največ mladih spoznalo lepoto šahovske igre. Ker tudi mladi kažejo veliko zanimanje za igro na 64.poljih, so organizirali šahovsko šolo za mladince. ob nedeljah od ^do 12. ure v njihovih prostorih \ domu rudarskega šolskega centra Velenje. Doslej sc šole udeležuje že okrog 20 mladih, seveda vabijo tudi druge v svoje društvene prostore, kjer jih bodo člani društva seznanili z osnovami šahovske igre. raznimi otvoritvami skratka. - s skrivnostmi šaha.
Obenem želijo, da bi se tudi občinskega prvenstva za mladince, ki ga bodo razpisali v kratkem, udeležilo čimveč ljubiteljev šaha.
Smučanje
Množični tek
V Logarsld dolini bo 6. aprila že drugi množični smučarski tek. Start bo ob 10.30 uri izpred planinskega doma v Logarski dolini. Ljubitelji smučarskega teka se lahko prijavijo na naslov: organizacijski odbor teka Logarska dolina Škvatčeva 4. 63001. Nivo Celje ali pa pred startom do osme ure. Tekmovalci bodo tekli na 10in20km.
Uspeh Rastka Laha
V zimski sezoni 1979/80 je zveza --za rekreacijo in šport invalidov Slovenije ob sodelovanju klubov priredila več terminskih in področnih tekmovanj v veleslalomu. Zadnja preizkušnja najboljših smučarjev pa je bilo republiško prvenstvo.
Poleg tega pa so najboljši nastopili še na zimski olimpiadi na Švedskem. Čeprav tekmovalec Dl Velenje Rastko Lah ni bil izbran za olimpijca, ker je bil poškodovan, je v tej sezoni spet nastopal in dosegel celo boljše rezultate do olimpijskih tekmovalcev. Tako je bil šesti na tekmovanju v svoji skupini, ki je bilo 12. januarja 1980 na Črni na Koroškem, na tekmovanju na Krvarcu 17. februarja pa že tretji. Enak rezultat je dosegel v veleslalomu na Zelenici 2. marca. Največji uspeh je dosegel na republiškem prvenstvu na Kopah, z drugim mestom. Tudi v skupnem seštevku je smučar Rastko Lah med najboljšimi.
USPEH KEGLJAČEV DI VELENJE
V	preteklem mesecu je delovna sekcija za rekreacijo in šport invalidov Dl Velenje izvedla ob pomoči kegljačev iz Šoštanja terminsko in področno tekmovanje invalidov — kegljačev koroške regije. Na celodnevnem tekmovanju je nastopilo kar 83 tekmovalcev in tekmovalk. DI Velenje je zastopalo kar 14 tekmovalcev in med njimi Pepca Skornšek, Lojzka Zaleznik in Zinka Kostanjšek. Naši tekmovalci so na tem tekmovanju dosegli kar lepe rezultate in se nekateri že uvrstili na republiško tekmovanje.
V	skupini žensk je Pepca Skornšek s 305 podrtimi keglji bila druga. V A skupini je bil najboljši Anton Tratnik s 311 podrtimi keglji, v skupini B pa Mičo Lukežič drugi s 366 keglji in Tone Osolnik tretji s 355 podrtimi keglji. V skupini Č je bil četrti Teufik Sehič s 406 podrtimi keglji. V skupini D je bil najboljši Božo Komljenovič, član Dl Velenje, ki tudi sicer uspešno nastopa v ekipi kegljačev Šoštanja. Jože Hribernik je bil četrti, Komljenovič je podrl 442 kegljev, a Hribernik 424. Za £)I Velenje so bili še uspešni: Jože Fotivec, Franc Zevart, Valter Golob, Milan Burger in Franjo Zučko.
Kegljače in druge športnike DI Velenje čaka konec aprila prijateljsko srečanje z invalidi—borci iz Splita.
-ih-
Planinsko društvo Velenje
Ob koncu tedna ne ostajajmo doma
Združimo prijetno z zdravim in koristnim ter krenimo na pot. Priskrbimo si praktično in primerno obleko ter obutev in se pridružimo velenjskim planincem, ki bodo v tem letu organizirali 18 izletov oziroma pohodov.
Le koga ne prevzame pomladna pokrajina, ki se odeva s pisanim pomladanskim cvetjem, tovarištvo, ki vlada med planinci. Vsak pohod zase je prijetna sprememba, beg iz vsakdanjega^ mestnega vrveža. Med 18 pohodi, izleti je nekaj takšnih, ki so bolj ali pa manj zahtevni. Odločili se bomo za tiste, ki jih zmoremo. Pogledali bomo v nove kotičke naše domovine, spoznali in odkrivali planinske točke. Slavni nemški književnik Goethe je napisal ,,Narava je edina knjiga, ki na vseh listih nudi veliko vsebine".
V letošnjem letu smo opravili že štiri izlete oziroma pohode; partizanski pohod na Osankarico, pohod na Stol, ob 8. marcu pohod -po Šaleški poti in 23. marca na Ostrež.
Kot vsako leto je tudi letos PD Velenje uvrstilo v svoj program pohodov za spomladanski čas nekaj lažje dostopnih in manj znanih pa zato nič manj lepih vrhov.
Na pot smo se odpravili v sivem nedeljskem jutru. Odpeljali smo se preko Trojan in Zagorja do vasi Renke. Po pešpoti smo se povzpeli v vas Ravne in od tam nadaljevali pot prav do vrha Ostreža. še nekaj metrov in prispeli bomo do sv. Katarine. Ostrež smo prehodili po dolgem in po čez. Znan je po obilici cvetja. Od tam smo se spustili v sedlo Prevek, od koder se začenja Badjurova planinska pot. Po lepi vijugasti poti, ki pelje med sadovnjaki, njivami, čez gozd, ob Obrežu smo prišli v navidez idilično vas Polšnik. Od tam smo se dobro razpoloženi v popoldanskih urah vračali v dolino Save, v vas Renke, kjer nas je čakal avtobus. Hodili smo približno pet ur. Izlet je bil zelo prijeten. V Velenje smo se vrnili bogatejši z novimi doživetji. Vsem je bila pot všeč in res bomo še šli na Ostrež.
Julijana Hočevar
Atletika
Priznanje za ' atletski klub Velenje
V romunskem mestu Craiwaje bil 23. marcu balkanski kros. ki sta se ga udeležila tudi atleta AK Velenje S. Miklav/ina in P. Svet. Miklavžina je dosegel odlično 5. mesto ter s lem drugo najboljšo uvrstitev Jugoslovanov n.i tem krosu. Peter Svet pa je iiuir.it /.uradi visoke temperature pred tekom odstopiti.
Josip Sumu. Tomislav Popetru ler Ikrem Salihovič so se 23. marea udeležili maratona Jassa. kije bil v Vara-ždinu. Na lem krosu so atleti Velenja dosegli dobre rezultate, saj je Šumu na velikem maratonu (42.195) zmugal. Popetru je bil na malem maratonu (25 km| drugi. Salihovič pa deseti.
V telovadniei osnovne šole Miha Pintar Toledoje bilo v petek. 28. marea občinsko prvenstvo v metu medicinke /a pionirje in pionirke. Udeležili so se ga učenci vseh osnovnih šol občine Velenje. Med mlajšimi pionirkami in pionirji je bila najboljša osnovna šola Anton Aškerc pri starejših pionirjih OŠ Biba Roeek . med starejšimi pionirkami pa so zmagale učenke OŠ Miha Pintar Toledo. V skupni uvrstitvi je zmagala osnrfvna šola A. Aškerc s 226 točkami, pred Bibu Roeck 194 ter osnovno šolo Miha Pintar Toledo. kije /brala 190 točk.
Veliko priznanje za Atletski klub Velenje je tedni prišlo iz atletske zveze Jugoslavije. Na osnovi lanskih ter letošnjih uvrstitev so se v reprezentanco uvrstili poleg Sveta in Miklavžina še Mikovšek. Pečovnik in K. Jug. V reprezentanco sta evidentirana tudi Samu in Režek. ki pa morata svoje rezultate še enkrat potrditi.
Velenje
Z zelenim vlakom v sončno pomlad
Društvo invalidov je ob letošnjem mednarodnem dnevu invalidov, ki je vsako prvo pomladansko nedeljo, organiziralo izlet svojih članov na morje. Izlet je pripravila komisija za rekreacijo v sodelovanju s turistično poslovalnico TTG iz Celja.
Preteklo soboto se je na železniški postaji v Velenju in Šoštanju zbralo 100 invalidov iz Šaleške doline, da bi se popeljali z zelenim vlakom na izlet na Reko in Opatijo. Čeprav je bilo vreme pri nas zadnje dni precej mrzlo ter deževno, smo na kvarnerski revieri doživeli pravo pomlad. Z železniške postaje Matu-lji smo se z avtobusi odpeljali do Opatije in se namestili v hotelu Adriatik. Popoldne smo si ogledali znamenitosti Opatije, kjer je bilo že dokaj veliko turistov in okolico. Bujno rastlinje v parkih je bilo že v cvetju in nam je po naši dolgotrajni zimi pričaralo resnično pomladansko vzdušje. Številni invalidi nimajo vedno priložnosti, -da bi se pogosteje odpravili na morje, zato so ga nekateri še bolj občudovali. Najstarejša udeleženka izleta je bila Sanda iz Velenja, najmlajša pa Slavka Goršek iz Raven pri Šoštanju, ki je bila letos prvič na morju. Sobotno popoldne je v prijetnem razpoloženju in sprehodu ob morju vse prehitro minilo.
Naslednji dan, v nedeljo, pa smo se odpeljali na Reko in si ogledali mestne znamenitosti. Velike prekooceanske ladje, zasidrane v pristanišču, so vzbujale pri invalidih precejšnjo pozornost. Da bi dobili pregled nad celotnim delom Kvarnerskega zaliva, smo se z avtobusi odpeljali še na Trsat nad Reko, kjer smo si ogledali še znameniti in dokaj dobro ohranjen stari grad ter zvedeli marsikaj zanimivega iz njegove zgodovine.
Ob takšnem ogledovanju starinskih zanimivosti je hitro minil čas in že smo morali nazaj ha vlak, ki nas je v popoldanskih urah odpeljal z najlepšimi vtisi proti domu. Veselo razpoloženje se je nadaljevalo tudi v vlaku, za kar je poskrbel harmonikar Ivan Repnik iz Skal, za humor pa vodja izleta Edvard Centrih, Zinka Kotajnšek ter Jože Ocepek. Potrudilo se je tudi osebje železniškotransportnega podjetja in turistične poslovalnice. Prijetno je bilo prisluhniti tudi sprevodniku Alojzu Krajncu, ki je s svojim petjem še bolj popestril razpoloženje v vlaku.
Skratka, bili smo dva dni ena sama velika družina. Pokrovitelju tako uspelega izleta Projektivnemu biroju iz Velenja pa za tako razumevanje — hvala.
V. Kojc
10*5	i, i.U.	V	Številka 13 (525) — 4. aprila 1981
			
Življenje in delo rudarjev v Pesju med dvema vojnama
ETNOLOŠKI ORIS
Ob tem povejmo še, daje bil v jami na najnižjem mestu hierarhične lestvice vozač, ki so ga šele po dveh ali treh letih zaposlitve predlagali za učnega kopača, od tu pa je pot vodila do kopača po nadaljnih petih letih dela. Še višje na tej lestvici so stali strelci, za katere so bili predlagani boljši kopači, opraviti pa so morali tudi trimesečni tečaj. Kdor je prišel na mesto kopača z dvoletnim pripravljalnim tečajem, je imel pozneje možnost končati tudi rudarsko šolo v Celju, kije usposabljala »štajgerski« kader.
Prebivalci kolonije so poskušali najbolje skrbeti tudi za izobrazbo svojih otrok, zato seje večina šolala v meščanski šoli v Šoštanju, kije veljala za boljšo. Seveda pa največkrat ni bilo denaija za nadaljne šolanje in rudarski otroci so se morali po končanem osnovnem šolanju odločati za stalnejše ali priložnostno delo (zbiranje starega železa, umivanje pivovskih steklenic, ali kako drugo delo pri Detičku, itd.) ali pa za izučitev kakega poklica. Ti drugi so se največkrat odločili za poklic »šoštarja«. ker je teh bilo največ v bližini in so lažje dobili učna mesta. Dekleta so največkrat začele delati kot šivilje. Po dopolnjenem 18 letu so fantje, ne glede na to. kaj so delali prej; odhajali na delo v rudnik.
RUDARJI IN NJIHOVO DELO
Osrednjo sestavino kulturne podobe rudarjev iz kolonije je predstavljalo delo v rudniku, ki je prežemalo večino, če že ne vseh manifestacij njihovega stila. Posebej se zdi potrebno poudariti težavnost in nevarnost njihovega dela. Težavnost je bila zlasti povezana z majhno delovno površino, ki je bila rudarjem na razpolago (včasih je bilo treba tudi pol »šihta« ali še več prebiti na kolenih) in pa z visoko temperaturo, ki je nemalokrat precej presegla 30° C. To se je dogajalo predvsem na deloviščih. ki so bili v večjih globinah in so imeli slabše zračenje. Delo v takih pogojih je bila prava muka, zato je za take primere veljal samo šesturni delovni čas. Vse kaže, da se v prvih letih po 1. svetovni vojni teh določil niso držali, saj lahko v virih pogosto zasledimo opozorila rudarske inšpekcije iz Celja, da naj se teh navodil v premogovniku dosledno držijo:" Šele leta 1925 lahko iz velenjske raportne knjige ugotovimo, da so te določbe izpolnjevali, kar so potrdili tudi informatorji.
Druga neprivlačna stran rudarjevega dela je bila nevarnost, ki so se ji na deloviščih nenehno izpostavljali. Takih nesreč, kot je bila v velenjskem premogovniku leta 1893, ko je v dveh zaporednih nesrečah zaradi vžiga metana umrlo enajst in sedemnajst rudarjev, sicer v tem obdobju ni bilo več, vendar pa je vsako leto nekaj posamičnih Smrtnih nesreč znova opomnilo delavce na nenehno nevarnost.
»Vse produktivno delo je v jami dobro organizirano in vestno nadzorovano, čemur seje zahvaliti, daje število težkih nesreč, kije v prejšnih časih preseglo nad trideset težjih nezgod letno, padlo v zad-njih dveh letih na minimum od šest slučajev«. ^ prof Jožg Huda,es

Državni rudnik v Velenju po letu 1927
Naše mesto
Ne bi ga zamenjal z nobenim drugim
Majhna in preplašena sem prišla v to mesto, prepričana, da me bo sprejelo neprijazno kot vsa betonska mesta. A ni bilo tako. Morda zato. ker so mi vedno pravili, da so te lepe in ponosne zgradbe delo rudarjev, da iz njih še vedno sije njihov pot ter žulji njihovih rok.
Postopoma smo gradili nova moderna naselja, betonska so jim pravili, a to ni resnica. V vsakem naselju mojega mesta je zeleno, so igrišča za nas otroke in parki za sprehajalce. Spominjam se. da smo vsi željno pričakovali otvoritev knjižnice, da. tudi mi otroci, ki še nismo poznali črk. Šele kasneje smo spoznali, kaj vse lahko pomeni človeku knjiga.
Zdaj so mi v ponos tovarne, rudnik . . .
Velikokrat me prevzame topla sreča, ko kdo omeni naše mesto in njegove tovarne. Zelo sem ponosna. ko zasledim v časopisu ali v televizijskem programu pohvalno poročilo o tovarni Gorenje ali o podvigu naših rudarjev, ki so zopet povečali proizvodnjo. Koliko žuljev, koliko litrov potu je bilo potrebnih za to!
V našem mestu se lahko tudi sprostimo in razvedrimo. Vsako nedeljo si lahko naši malčki ogledajo v kulturnem domu razne predstave. Tudi nam je v veselje, če popoldanske ure preživimo ob filmu. V veliko veselje nam je tudi Rdeča dvorana, v kateri je bilo že veliko koncertov in najrazličnej-' ših prireditev. Da. razvedrila nam res ne manjka, marsikdo pa ob tem pozabi na lepote narave in njeno varstvo. Mnogo nasje takih, ki ne pazimo na zelenice, in ne vidimo košev za smeti.
Včasih si zaželimo svežega zraka, lepe narave in nežnega cvetja v vazi. Takrat zavijemo iz ulic in parkov na katerokoli stran, povsod nas pričaka hladna senca gozda ter prijetno petje ptic.
Velikokrat poslušam hvalnice o lepi beli Ljubljani in drugih velikih mestih, da, prav mamlive so. Toda, ko premislimo vse o svojem mestu, se zavemo, da ga ne bi zamenjali z nobenim drugim, saj so ga zgradili naši očetje — rudarji, ker je mesto Velenje naše — moje.
Nataša Meh, 8. c OŠ Anton Aškerc
Moj domači kraj
Šoštanj — majhno, a vendar zelo pomembno mesto, leži v Šaleški dolini. Obkrožajo ga gozdovi in kakor kača se vije skozenj reka Paka. Iz zraka lahko opazimo črn trak asfaltne ceste, ki vodi v Velenje. Ob njej se ponosno dvigajo v zrak dimniki velike termoelektrarne, ki daje Šoštanju pomembno mesto v gospodarskem merilu Slovenije. Toda njegov pomen je še v nečem drugem — tu je stekla zibelka pesnika Karla Destovni-ka Kajuha. tu sta živela brata Božo in Dušan M ravijak. Na strmi skali nemo zre z mestnim vrvežem pod sabo Pusti grad — nekdanja last znamenitih velenjskih grofov. Zdaj so od njega ostale le ruševine, ki žalostno štrlijo v zrak. Pod njim ponosno stoji stara graščina, v kateri še danes žive ljudje. Pod njo stojijo hiše in v eni izmed teh stanujem tudi jaz. Sredi mesta se košati trgovina z raznovrstnim blagom in ponuja svoje izložbe. Nasproti ji gleda v obraz občina, v kateri zdaj posluje le še nekaj ljudi. Poleg nje stojijo ponosno vzravnani novi stanovanjski bloki, okoli katerih se radi podijo otroci. Na drugi strani Pake pa razkazujeta svoj že skoraj nov
Moj kraj
V	preteklosti je bil Šoštanj središče Šaleške doline. Tukaj je bil sedež občine, zdravstveni dom in druge pomembne ustanove. Počasi seje začelo vedno bolj razvijati Velenje, tako da je danes Šoštanj v primerjavi z Velenjem, malo mesto.
O bogati zgodovinski preteklosti našega kraja priča nekaj zgodovinskih znamenitosti. Nad našim krajem se dviga hrib. na katerem so razvaline Pustega gradu, v katerem so prebivali celjski, grofi. Malo stran od Šoštanja stoji vila Široko, katero je zasedel kapitalist Vošnjak. ki je dal sezidati tudi tovarno usnja Šoštanj. Ta še danes obratuje, vendar z novimi in sodobnejšimi stroji. Vošnjak je ime! vilo tudi v Ravnah, kjer je sedaj zdravilišče.
V	našem kraju se je rodil tudi eden največjih slovenskih partizanskih pesnikov Karel Destovnik—Kajuh, ki je daroval svoje mlado življenje za svobodo.
i^ancs jc nas Kraj zelo indu-1 strializiran. Imamo največjo ter-f moelektrarno v Jugoslaviji, ki j nam povzroča tudi težave. Sj Šoštanju je slab zrak. iz eleku niških dimnikov se vali gost dira in saje. zato je Šoštanj tud onesnaženo mesto. Reka Pakaj polne odpadkov, tako da v njej življenje ni več mogoče. Ulice sol polne papirčkov . Mislim, da bi s morali bolj spoprijeti s tal težavami. Na naši šoli smo žel večkrat naredili akcijo čišče«i okolja, vendar je bilo po nelt dneh zopet vse onesnaženo. Vaj . krajani bi se morali zavedati, dalj tem škodujemo tudi samenuj sebi.
Prihodnost Šoštanja ni previ obetavna, saj se jezero, ki jej nastalo zaradi izkopavanja premoga. vedno bolj širi. Naloga nai mladih pa je. da svoj kraj očuvi mo vsaj takšen, kakršen je.
Magda Hrastnik, 7.bi OŠ Biba Roeck«!
Šoštai
Velenje - naše mesto
obraz kulturni in zdravstveni dom. V kulturnem domu je tudi knjižnica, ki jo pridno obiskujejo številni bralci. Pogled se mi pomudi na avtobusni postaji, kjer nekaj ljudi čaka avtobus, odhiti naprej k pošti in šoli Biba Ročk. kjer si mi nabiramo osnovne učenosti. Nasproti njej stoji veterinarska postaja, in če odhiti-mo naprej, nas pot kmalu privede do banke, kjer vsi varčevalci pridno vlagajo denar. Malo nižje od banke stoje še drugi hram učenosti — osnovna šola Karel Destovnik — Kajuh. •
S svojim najvišjim delom gleda na Gorice — hrib. ki se dviga nad Šoštanjem. Zaradi odkopavanja premoga pod njim se le-ta ugreza, še vedno pa veličastno strmi na mesto. Pod njim se v večerni zarji leskeče veliko jezero, ki pozimi daje mnogim drsalcem razvedrilo, poleti pa ribičem dober-ulov. Po njem plujejo prikupne divje račke, kijih vodi bahavi gosak.
Lep je ta moj kraj. in čeprav ga prebivalci zavestno onesnažujejo. ga ne bi nikoli zamenjala za katerega drugega.
Martina Zager. 8. b COŠ Biba Ročk Šoštanj
Velenje je eno najlepših mest v Jugoslaviji. Leži na vzhodu Šaleške doline.
Dostopno je po asfaltni cesti iz Savinjske doline. S Koroške strani pa po lepi soteski reke Pake. Od Celja je oddaljeno 25 km. Velenje je bilo nekoč majhno tržišče s kmečko okolico. Leta 1869 je imelo le 437 prebivalcev.
Pod vplivom nemških nacionalističnih organizacij so se pričele ustanavljati nemške šole in vrtci. Takšno enorazredno osnovno šolo je leta 1896 dobilo tudi Velenje. Leta 1875 so odkrili močan sloj lignita kot osnovo za razvoj večjega ^premogovnika, zato se to leto šteje za začetno leto velenjskega rudnika. Lastnik je bil Daniel pl. Lapp.
Z razvojem premogovništva v Šaleški dolini pa seje začela graditi tudi cesta skozi sotesko Huda luknja, ki je ustvarila dobro povezavo med Šaleško in Mislinjsko dolino. Leta 1891 paje stekla skozi Savinjsko dolino tudi želenica. ki ja naše mesto povezala s Celjem. Leta 1929 je začela v Velenju obratovati elektrarna, ki ni proizvajala električne energije le za potrebe rudnika, temveč tudi za potrebe cele Slovenije.
Položaj delavca je bil izredno težak, še posebno je bilo težko življenje rudarjev. To bedo je najbolj poznal slovenski pesnik Anton Aškerc, ki je takrat služboval
pri Velenju, (od 1894—1898)| Napisal je Delavčevo pesen premogu. Med vojno je bilo Velenje porušeno, zato je bilo trebno obnoviti in zgraditi no temelje za njegov socialistih razvoj. Velenje je danes moden mesto. Lignit in električna eni gija sta osnovni dejavnosti Ril darskoelektroenergetskega kol binata. saj zagotavljata preko t odstotkov električne energije 9 Sloveniji, poleg energetike je t drugem mestu tovarna gosj dinjske opreme Gorenje, kjer j zaposlenih tudi največ žensk. Zelo pomembno je gradbeno podjetji Vegrad. krgradi tudi izven na občine. Imamo moderne trgo| ne. šole. vrtce, gostinske objek zdravstveni dom. tehnične šole«] V središču Velenja je zgrajen Dom kulture. V njegovi nepf sredni bližini je knjižnica z gal rijo. Na Titovem trgu se dviJ velenjski grad. vkaterem je mu slovenskih premogovnikov. V| njem so zbirke etnografsl predmetov, oddelek NOB, delavskega gibanja ter znameniti Afriška zbirka prof. FrantiS Foita.
Ponosni smo na naše mesto,ai ga lahko štejemo za vzor sociaM stične izgradnje naše domovine. J
Damjan Trauner, 7.b OŠ Veljko Vlahovič Velenje!
VELIKA POLOMIJA
Piše: Milan Zrinski j Riše: Jelko Peteri
i* ►
Ni
136. Stanko si je spotoma močno ožulil noge. Zaradi podobnih težav pri drugih je Joca jezilo, da so lahko napredovali počasneje, kot je računal, „Takšni mehkužci," je godrnjal. „Se vidi, da je bilo premalo kondicijskih priprav." Stanko je samo besno pogledal, rekel pa ni nič. Najraje bi ga počil. Enako misel je prebral tudi v očeh drugih sotrpinov. „Sicer pa nas bodo rdeči tako kmalu zavohali, nič se ne bojte. Nam bodo že dali vetra!" je strokovnjaško dodal Dinamitor.
137. Med pohodom se jim je pokvarila tudi radijska postaja. Brka je v naglici udaril s škatlo ob skalo, ko so tekli pred lovci v reber. Do rezerve radijske postaje, ki je bila nekje v skrivališču v dolini, pa niso mogli... Brka je jezno brcnil oddajnik v bližnji grm. Joco je polglasno klel,' rtiedtem ko je večina fantov le molče polegla v travo. Prepotrebni so bili počitka. Aco je ožuljencem, medtem ko so se pripravljali k počitku, namazal rane in jim povil noge.
138. „Dinamitor, Stanko!" je čez kakšno uro, ko se je že i zaklical komandir. „Po hrano gresta. Dobiti jo morata kjeri Vsem je bilo jasno, da naposled morajo najti zvezo z obljub' zavezniki med prebivalstvom. Enkrat so se že opekli! Kako I naprej? Takšne misli so rojile po glavi obema diverzantoma, kol se počasi in previdno bližala prvi pastirski kolibi. Rečeno je I da jim bodo ljudje vsepovsod pomagali. Nekaj bi moralo V res!
Številka 13 (525) — 4. aprila 1980
Vaš obveščevalec
i\*15
Koledar
Petek, 4. aprila — Izidor Sobota, 5. aprila — Vineenc Nedelja, 6. aprila — Viljem Ponedeljek, 7. aprila — Herman Torek, 8. aprila — Albert Sreda, 9. aprila «— Demeter Četrtek, 10. aprila — Mehtilda
VZAMIM otroke v dopoldansko varstvo. Naslov v uredništvu. PRODAM nekaj zazidalnih parcel na Ijubncm ob Savinji. Informacije dobite po telefonu 063 850—978. popoldne.
h. 4. - nedelja ob I3.30OTROŠKA MATINEJA - ČAROVNIJA LE-SI.IA — ameriški mladinski film
8. 4. — torek ob 19. uri TRA.VOL-TIADA — italijanski glasbeni lilm
Kino
Dežurstva
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
4.4.1980 - dr. Lešnik (dnevni), dr. fustovrh (nočni)
5. - 6. 4. 1980 — dr. Hribar (de-hirni),dr. Prenc (pom. dežurni) 7,4.1980-dr. Popovič (dnevni), dr. Malek (nočni)
8.4.1980- dr. Kopitar (dnevni), dr. jroSelj (nočni)
9.4.1980 - dr Pusiovrh (dnevni). Ir.Lešnik (nočni)	.
10.4.1980-dr. Hribar (dnevni), dr. tralj (nočni)
(ETERINARJI VETERINARSKE fOSTAJE VELENJE
Od 4.4. do 10. 4. 1980 — Ivo Zago-fa.dipl.vei.. Velenje. Vrnjačke Banje
'-	Mali
	oglasi
ZAMENJAM dvosobno konfortno Ranovanje v centru Zenice za enakovredno v Velenju ali Šoštanju. Naslov [uredništvu.
IZGUBLJENA je bila ženska zapes-ttica na cesti Konovo—Turn. Poštenega najditelja prosim, dajo vrne proti nagradi. Naslov v uredništvu. PRODAM 3500 litrsko cisterno za mazut. Šmon Slavka. Partizanska 6. SoSlanj.
PRODAM hišo z vrtom in obrtniško klavnico v Šoštanju. Naslov v ure-
bstvu.
UGODNO PRODAM kuhinjo Marte z dvodelnim koritom, plinskim Jedilnikom — 4 plin. 2 elektrika, plinska pečica. Jelen. Bevče 2a. Vele-ije.
V DOBRO OSKRBO dam 2 leti sta-itp siamskega muca. Kličite dopol-dne na tel. 852-419.
PRODAM črnobel televizor. Telefon lil-971. Sobota Anica. Jenkova 11. Velenje.
iSfEM pomožnega ali PK delavca z Možnostjo priučitve kolarsko-sodar-fcstroke.NunčičJože. Veliki vrh la. Šmartno ob Paki.
REDNI KINO VELENJE
4.	4. — petek ob 18. in 20. uri GA-RETOVO MAŠČEVANJE - ameriška kriminalka; režija: Karry F.. Rewin; igrata: Chis Mulkey. Pollv King
5.	4. sobota ob 16.. 18. in 20. uri ZAPELJIVKA - nemška ljubezenska komedija; režija: Sigi Rothrmunt; igrata: Silvia Kristel. Jean Claude bo-ullon
6.	4. — nedelja ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - ČAROVNIJE LFSIJA — ameriški mladinski film; režija: Don Chefei; igrajo: James Ste-vard. Miki Runni
6.	4. — nedelja ob 18. in 20. uri ZAPELJIVKA - nemška komedija
7.	4. — ponedeljek ob 18. in 20. uri OBRAČUN DVEH GODZILL — japonski znanstveno fantastični; režija: Iširo Honda; igrata: Chrostopher George. Gyj Hamilton
8.	4. — torek ob 18. in 20. uri OBRAČUN DVEH GODZILL — japonski znanstveno fantastični
9.	4. - sreda ob 18. in 20. uri NE-U BRZDANE STRASTI - italijanska komedija: režija: Steno; igrata: Paolo Viladjo. Dalila Di Lazaro
10.	4. — četrtek ob 18. in 20. uri TRAVOLTIADA - italijanski glasbeni film; režija: Oskar Roj; igrata: Dalida Baljoni. Mauricio Mikeletti
KINO DOM KULTURE VELENJE
6 4. — nedelja ob 9. uri OTROŠKA MATINEJA - ČAROVNIJA LE81-JA — ameriški mladinski film
7. 4. — ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE NAVADNA ZGODBA — francoska drama: režija: Claude Sautet; igrata: Romy Schneider. Bruno Cremer
KINO ŠOŠTANJ
5.	4. — sobota ob 15.30 uri OTROŠKA MATINEJA - ČAROVNIJA LF.SIJA — ameriški mladinski filmi, 5. 4. — sobota ob 19.30 uri NF.UBRZDANF. STRASTI - italijanska komedija
6.	4. — nedelja ob 17.30 in 19.30 uri GARF.TOVO MAŠČEVANJE — ameriška kriminalka
7.	4. — ponedeljek — ob 19.30 uri ZAPELJIVKA - nemška komedija
9. 4. — sreda ob 19.30 uri OBRAČUN D V F. H GODZILL - japonski znanstveno fantastični
KINO ŠMARTNO OB PAKI
4..4. — petek ob 19. uri NF.UBR-ZDANF. STRASTI — italijarfška komedija
MATIČNI URAD ŠOŠTANJ Smrti:
Štefan ZAKF.LŠF.K. upokojenec. Družni i rje 89. star 80 let; Marija BIZJAK. upokojenka. Gaberke I,stara 82 let; Rudolf TACF.R. posestnik iz Šmarja pri Jelšah, star 52 let; Marija KORTNIK. druž. upokojenka iz Celja. stara 74 let: Avguštin FJDLF.R. posestnik iz Šentjurja pri Celju, stara
73	let: Katarina NOVAK, posestnica iz Kozjega 7. stara 70 let; Janez MA-RINŠF.K. upokojenec. Topolšica 78. star 78 let; Frančiška KRAMPF.R-ŠF.K. upokojenka. Okonina 28. stara
74	let; Anton PILIH. upokojenec, iz Celja Lisce 24/a. star 71 let; Angela ŽAGAR, upokojenka. Kasaze 35. stara 70 let.
Prireditve
KONCERT DUBRAVKE TOMŠIČ
Drevi ob 20. uri bo v domu kulture v Velenju koncert pianistke Dubravke Tomšič. Na sporedu so dela W. A. Mozarta, J. Brahmsa, A. Srebotnjaka in in F. Liszta. Ob 12. uri bo koncert za Glasbeno mladino Velenje.
KONCET MPZ „KAJUH"
V soboto, 5. aprila bo ob 19.30 uri v domu kulture Velenje koncert moškega pevskega zbora ,,Kajuh" iz Velenja ob 60-letnici zbora. Dirigiral bo Zmago Frankovič.
FILMSKI VEČER
ŠŠK in kino klub Gorenje organizirata v petek, 11. aprila ob 19. uri v knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje filmski večer, na katerem bodo predvajali igrane in dokumentarne filme, ki so jih posneli študentje Akademije za film iz Ljubljane.
RAZSTAVA
V razstavnem prostoru Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje je odprta razstava slikarskih del Lize Lik.
gorenje kuhinje
063 850 - 720
zapomnite si to številko
naš strokovnjak vas bo obiskal na vašem domu
izmeril bo prostor, naredil načrt, sestavil seznam potrebnih kuhinjskih elementov, predlagal opremo,
uredil bo vse kupoprodajne dokumente
preskrbel bo prevoz, serviserje za montažo
vam ostane le, da se z našim strokovnjakom dogovorite za njegov obisk
pokličete ga lahko vsak torek ali četrtek od 8. do 12. ure na telefonsko številko (063) 850-720
MLADINSKA KNJIGA VELENJE
RAZPISUJE
HONORARNO ZAPOSLITEV
AKVIZITERJA
za prodajo knjig na področju naše občine. Interesenti naj se osebno oglasijo v Mladinski knjigi Velenje.
AVT0SERVIS J. B. JAK0PEC Kosovelova 16, Velenje
Sporočamo vsem voznikom avtomobilov, da bomo v soboto, 12. aprila 1980 odprli novo avtoservisno delavnico za popravilo vseh vrst Renaultovih vozil (rez. deli na zalogi). V avtoservisu bomo poleg tekočih in generalnih popravil pripravljali avtomobile za tehnične preglede z nastavitvijo žarometov, montažo in elektronskim uravnovešenjem koles. Elektronsko bomo nastavljali tudi delovanje motorja (vžig, platine, plin itd.) Usluge bomo opravljali tudi za druge vrste vozil.
Servis bo odprt vsak dan od 7. do 15. ure. Vse informacije dobite pri Jakopec, Kosovelova 16, Velenje (Selo). Priporočamo se za obisk in vam želimo srečno vožnjo.
RENAULT
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam spodaj navedene knjige:
1.	Veliki priročnik Vse o šivanju	770 din
2.	Ljudstva sveta 1-6	5.100 din
3.	Ročna dela I. in II. del	1.380 din
4.	Velika knjiga o fotografiji	790 din
Knjigo bom plačal: a) po povzetju
b)	v 15 dneh po prejemu računa
c)	po obrokih-
Naročnik ...........................................................
ulica........................................................rf. št. .
mesto..................................................št. pošte
............................................. 1980 ....................
(čitljiv podpis)
Prosimo, da naročilnico pošljete na naslov: Mladinska knjiga, 63 320 VELENJE.
gorenjemp
Tovarna gospodinjske opreme, n. sol. o., Velenje
DELAVSKI SVET TOZD ZAMRZOVALNIKI, n. sol. o., Velenje,
RAZPISUJE
PROSTA DELA IN NALOGE INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
VODJA
TOZD ZAMRZOVALNIKI
Za vodjo TOZD je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje:
—	da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori;
—	da je moralno in politično neoporečen;
—	da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji TOZD kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti;
—	da ima srednjo ali višjo izobrazbo;
—	da ima 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih — odgovornih delih in nalogah.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: GORENJE TGO VELENJE, Kadrovski sektor, 63320 Velenje, z oznako ,.razpis del in nalog vodje TOZD ZS".
O izidu imenovanja bodo kandidati obveščeni v roku 45 dni po zaključku roka za prijavo.
gorenje
Tovarna gospodinjske opreme Gorenje, n. sol. o.. Ve-len je
DELAVSKI SVET TOZD AVTOPARK, n. sol. o., Velenje RAZPISUJE
dela in naloge individualnega poslovodnega organa
VODJA TOZD AVTOPARK
Za vodjo TOZD je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje:
—	da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori;
—	da je moralno in politično neoporečen;
—	da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji TOZD kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti;
—	da ima srednjo ali višjo izobrazbo;
—	da ima 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih — odgovornih delih in nalogah.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: GORENJE TGO VELENJE, Kadrovski sektor, 63320 VELENJE, z oznako ,,razpis del in nalog vodje TOZD Avtopark".
O izidu imenovanja bodo kandidati obveščeni v roku 45 dni po zaključku roka za prijavo.
ZAHVALA
Ob boleči i/.gubi dragega moža. očeta in starega očeta
Ivana Marinška
upokojenega vrtnarja iz Topolšice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem ter sodelavcem, ki so
nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala vsem govornikom, bolnišnici Topolšica, gasilskemu društvu Topolšica,
ZB Topolšica, OO ZK Topolšica ter društvu upokojencev Šoštanj.
»
Žalujoči: žena Ančka, sinova Primož in Jurij z družinama.
f
V vasi Salek
Prednostni program
V krajevni skupnosti Vele-nje-Levi breg so izftblikovali naslednji program prednostnih nalog, ki ga bodo financirali iz dela sredstev tretjega samoprispevka občanov (30'Ki), ki ostanejo krajevni skupnosti:.
—	Sofinanciranje nadaljnje izgradnje toplifikacije v KS Velenje — Desni breg
—	Sofinanciranje izgradnje rekreacijskega središča ob Šaleški cesti z ureditvijo podhoda
—	Sofinanciranje rekonstrukcije telovadnice pri osnovni šoli Gustav Šilih
—	Ureditev in preureditev prostorov za potrebe krajevne skupnosti
—	Sofinanciranje tekočih nalog krajevne skupnosti.
Seje popoli - da ali m
Delegati občinske ference ZSMS Velenje i na seji družbenopblitič ga zbora med drug predlagali, da bi bile zborov občinske skup ne v popoldanskem ča Menili so. da bi s te prispevali k uresnj£eva stabilizacijskih pri; vanj. Dolgotrajne med delovnim časom tiste organizacije zdr nega dela. od koder prih jajo delegati, prav goto niso dobrodošle, saj prazna delovna mesta virajo boljše delovne ' sežke. Toda hkrati se stavlja tudi vprašanje, t rti po napornem dop danskem delu aktiv udeležba na seji občinske skupščine v poldanskem času preht obremenitev za delega še posebej, če ima dvajset točk dnevnega da in traja skoraj se<f ur. Učinek delegatov delovnih mestih bo tako napornem delovni] naslednji dan goto* skromnejši. Vsekakor j je predlog treba presod kar so menili tudi deleg na seji družbenopolitičn ga zbora.
Na rob srečanja Velenje - Trbovlje
5. srečanje malih vokalnih skupin Slovenije
Nocoj v Šoštanju 19 skupin
Nocoj, 4. aprila s pričetkom ob 19. uri bo v domu kulture v Šoštanju 5. srečanje malih vokalnih skupin Slovenije, ki ga pripravlja Radio Velenje s sodelovanjem zveze kulturnih organizacij Slovenije.
Posebej smo veseli, da bodo med nastopajočimi v Šoštanju skupine, ki doslej še niso sodelovale na srečanjih. Poslušalci pa bodo zagotovo še posebej prisrčno pozdravili tudi dve skupini naših rojakov iz avstrijske Koroške, in sicer duo sester Velik iz Sele — Kot pri Borovljah v Avstriji ter vokalni kvintet dunajskega krožka, ki ga sestavljajo slovenski študentje z avstrijske Koroške, ki študirajo v glavnem mestu Avstrije.
Na 5. srečanju malih vokalnih skupin Slovenije v Šoštanju bodo sodelovale naslednje skupine:
Vokalni kvartet Mavrica, Topolšica (Franc Gregorc) Vokalni kvartet Veseli drenovci, Rečica ob Savinji (Darko Atelšekj
Ženski vokalni septet Raduha, Luče ob Savinji (Vinko Krebs) Kvintet družine Breznik, Pameče pri Slovenj Gradcu (Viktor Breznik)
Vokalni septet medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor (Stane Colnarič) Žalski vokalni kvintet DKPD Svoboda, Žalec (Florjan Lesjak)
Vokalni kvartet Poljana, Prevalje (Albin Krajnc) Moški pevski kvintet dr. Janez Plečnik, L ubljana (Tomo Brezovar)
Ženski vokalni sekstet KUD Oton Zupančič, Vinica (Janko Balkovec)
Moški pevski septet Raduha, Luče bo Savinji (Vinko Krebs) Vokalni kvartet Ingrad, Rogaška Slatina (Marjan Ostruh)
Sestri Velik Sele — Kot
Kvartet SPEV planinskega društva, Skofja Loka (Ciril Pleško) Kvintet dunajskega krožka, Dunaj (Aleks Schuster) Vokalni kvintet, Hoče (Ivan Kriek) Vokalni kvartet Frankolovčani, Frankolovo (Rado Pinter) Vokalni kvintet Dekleta iz Bukovice (Franc Potočnik) Vokalni kvintet Flamingo, Velenje (Ciril Zdovc) Koroški vokalni kvintet Poljana, Prevalje (Albin Krajnc). Na zaključku srečanja bodo nastopajoči zapeli Radovana Gobca Zdravico svobodi, spored pa bo povezoval Marjan Kralj.
»Lepo ozaljšana Paka«
Napeljali bodo toplovodno omrežje
gradbenega odbora Mirka Nlelanška znaša predračunska vrednost napeljave toplovodnega omrežja 3.88 milijonov dinarjev. Toplovodno ogrevanja bo dobila celotna vas. omrežje pa bo dolgo 900 metrov.
In kako bodo zbrali sredstva?
Krajevna skupnost je doslej prispevala za stroške soglasij oziroma potrebno dokumentacijo 150 tisoč dinarjev. Vsak posameznik je dal 10 tisoč dinarjev, nekaj denarja pa bodo dobili tudi od delovnih organizacij, kjer so krajani zaposleni. Tako so se v Reku. Vegradu. Komunalnem centru in šoštanjskih termoelektrarnah odločili, da bodo prispevali po 20 tisoč dinarjev na krajana, ki bo dobil toplovodno ogrevanje in je pri njih zaposlen.
Z vsem tem denarjem in prostovoljnim delom upajo, da bodo lahko napeljali toplovodno omrežje do vsakega gospodinjstva. Teh paje25.
"S. V.
V krajevni skupnosti Šalek — Gorica so si za letošnjo pomlad zadali pomembno nalogo. Odločili so se. da bodo napeljali toplovodno omrežje v vasi Šalek. Akcije so se lotili zelo odločno, saj so sklenili, da mora biti končana do letošnjega ^5. junija, njihovega krajevnega praznika.
Najprej so si morali seveda urediti razna soglasja in dovoljenja. za kar so porabili kar leto dni. preteklo soboto pa so se lotili del. Da bi napeljavo toplovodnega omrežja čimbolj pocenili, so. kot je že to stara praksa v Šaleški dolini, sklenili čimveč del urediti s prostovoljnim delom. Prvi dan sojim priskočili na pomoč tudi učenci Doma rudarskega šolskega centra Velenje. Kar
60 se jih je zbralo v soboto dopoldne v vasi in skupaj s približno 40 krajani skopali v glavnem vse glavne kanale za klnete.
>>Vsi. ki smo v tem domu.« je dejal predsednik osnovne organizacije Branislav Stankov ič. >>smo na nt?k način občani Velenja, ker živimo tu nekaj let. Nekateri bodo tudi po končani šoli ostali v Vele_-nju. Zato se nam zdi prav. da poleg šole naredimo tudi kaj koristnega. Zato smo se radi odzvali prošnji krajanov Šaleka in jim prišli pomagat pri izgradnji toplovodnega omrežja. Obenem pa s tem tudi mi nadaljujemo tradicijo udarniškega dela. ki je značilna za Velenje.«
Po besedah predsednika
V soboto sojim pri delu pomagali tudi mladinci doma rudarskega
šolskega centra Velenje.
MHifiniki so zapisali
Neprimerna hitrost
Po cesti iz smeri Gaberk proti Šoštanju je 28. marca okoli 24. ure vozil voznik Janez Roželj. Zaradi neprimerne hitrosti ga je pričela zanašati. Zapeljal je s ceste, kjer se je vozilo prevrnilo. Pri nesreči so bili lažje poškodovani voznik Roželj in sopotniki.
Zaneslo ga je s ceste
28. marca je okoli 20,30 ure vozil v smeri Slovenj Gradec—Velenje voznik osebnega avtomobila Andrej Koritnik. V Hudi luknji ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste, kjer se je prevrnil. Med prevračanjem se je telesno poškodoval njegov sopotnik.
Lažje telesno poškodovan
Po cesti iz smeri Velenje—Slovenj Gradec je 29. marca vozil voznik osebnega avtomobila Ivan Ažnik. V naselju Paka pri Velenju mu je nenadoma pritekel pred avtomobil Š. D. Voznik je sicer
zaviral, toda nesreče kljub temu ni mogel preprečiti. Otrok je bil pri trčenju lažje telesno poškodovan. Prepeljali so ga v slovenjegraško bolnišnico.
Kršili so javni red in mir
26. marca je okoli 21. ure prišel v kolodvorsko restavracijo močno vinjen H. R. Grozil je osebju lokala, razbijal steklenice ter k pretepu izzival tudi ostale goste. Ker po večkratnem opozorilu ni prenehal, morali posredovati delavci milice, ki so vročekrvnežu priskrbeli primerno prenočišče. Zagovarjati pa se bo moral pred sodnikom za prekrške.
NAROČNIKOM IN BRALCEM NAŠEGA ČASA
Zaradi obsežnosti gradiva, ki ga objavljamo v rubriki »URADNI VESTNIK OBČINE VELENJE«, smo bili prisiljeni skrajšati obseg rednega gradiva za pričujočo številko Našega časa.
Prosimo za razumevanje!
Uredništvo
VELEBLAGOVNICA
Velenje
Pretekli petek je bila na ljubljanski televiziji v živo oddaja Slovenski kraji med seboj. Gledalcem sta se predstavili mesti Velenje in Trbovlje, torej dva rudarska kraja. Že na začetku oddaje so se seznanili gledalci širom Slovenije ter tisti, ki so se zbrali v delovskem domu v Trbovljah in v Rdeči dvorani v Velenju prek telvizijskih sprejemnikov, kijih je postavilo velenjsko Gorenje, z delovanjem reševalnih čet obeh rudnikov. Posamezne znamenitosti in tekmovalne točke so se nato vrstile ena za drugo in treba je'reči. da so se obe mesti oziroma posamezniki ter skupine, ki so sodelovale v oddaji, kot tudi v pripravah nanjo, zelo potrudili. No, Velenjčani nekoliko bolj, saj so na koncu zmagali s 10:6.
Skriti kameri v Trbovljah in Velenju sta opozorili tudi na črne točke, ki kazijo izgled obeh mest. Kot smo lahko slišali v odgovoru predstavnika Velenja, so pri nas v glavnem le sive točke (lise); jih bo vsaj lažje odpraviti.
V pripravah na oddajo so se zelo izkazali tudi mladi, saj so zbrali kar za dobrih 11 ton (dve toni so menda prispevale delovne organizacije) raznega odpadnega polivinilastega materiala. Trbo-veljčani. le dobro tono. Pri tem je
Pravo ime, ki vas reši skrbi pred odločitvijo o nakupih za družino in dom. Vse blago v eni hiši!
Pri ponudbi jedi so bile trboveljske kuharice izvimejše, naše pa so napravile bolj domiselne jedi
treba omeniti tudi pomoč Dinosa, odkupujejo.	ne bi smeli s to oddajo končati,
ki je organiziral tehtanje te gore Seveda pa akcije pobiranja reki Paki. zlasti v Penku, je te polivinila. pa čeprav ga sicer ne raznorazne polivinilaste navlake vlake še zmeraj veliko.