Ifthaja vsak četrtek. Cona mi jo .1 K na loto. (Za Nomčijo 4 K, na Ameriko in ilrutfo tujo državo 6 K.) — Posamezno Alovilkn ao prodaiajo - po 10 vinnrjov.
= S prilogama: — -=
Haš kmečki dom" in „Hak sospodinia'
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba*. Ljubljana. Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravništvu „Domoljnba*, -Ljubljana, Kopitarjeva ulica—
?: Štev. 8.	V Ljubljani, dne 25. februarja 1915.	Leto XXVIII.
Novi davki.
Stroški za vojsko morajo biti plačani; o tem ne more biti nobenega dvoma. Naša sodba o tem je bila in ostane, da morajo pcemožni sloji vzeti po večini to breme nase in da se morajo revnejši varovati, Prezreti se ne sme, da je pač mnogo po-samnikov ob sedanjem času izgubilo veliko svojega premoženja, da pa drugi zopet izredno bogate. Vzemimo samo cene za žito in moko danes in pred vojsko. Žito je bilo do izbruha vojske (dne 29. julija) žc pod streho, v ogromni večini že tudi omla-čeno; potemtakem ni pridelovanja žita vojska prav nič zadela. Pravzaprav je . trgovino samo pospešila; žito se je mnogo hitreje in za gotov denar lahko prodalo; . torej tudi trgovec ni imel prav nobene ne-- varnosti za kako izgubo. Čc so torej veliki ^trgovci, zlasti ogrski mlini, ceno tako «*vzdigali, je bilo to pravo odiranje. Kolikor se je sploh dala izrabiti priložnost za čim največji dobiček, so jo špekulantje izrabili in ljudstvo je trpelo in še danes trpi. Če torej državna oblast s svojim davčnim vijakom pritisne te ljudi in jim znaten del njihovega dobička odščipne, je to popolnoma prav. Ravno tako jc pravično, če se tiste obrti, ki prodajajo vojakom razne potrebščine — obleko, obutev, orožje itd., in ki zdaj žanjejo, pritegnejo k višjemu davku. To se mora zgoditi.
Obenem je umljivo, da se govori tudi o tistih davkih, ki jih jc vlada že prej nameravala vpeljati in ki jih samo zategadelj ni, ker je državni zbor nehal delovati v vojnem času. Sem spada davek na žve-rilenke, ki od njega namerava vlada dobiti jfzprva letno okrog 15 milijonov kron. Žve-'jilenke naj bi bile dvakrat dražje, nego so Jjfdaj. Ta davek ne obtežuje ljudstva pre-•|BBČ, ker sc da mnogo prihraniti pri rabi iSveplenk. Zdaj sc preveč razsipa ž njimi. Zveplenke sc utegnejo že kmalu podražiti.
Ravno tako se že dlje namerava davek na večje dedščine in na darila; po tej poti bi se državi utegnilo zagotoviti nad 50 milijonov kron na leto. Dozdaj med starši in otroci in narobe ter med možem in ženo in do 1000 K pri zapuščinah uslužbencem zahteva en odstotek od 500 K vrednosti, naj si bo vrednost še višja; pri dedščinah po sorodnikih do tretjega kolena se zahtevajo 4 odstotki, v vseh drugih slučajih pa po 8 odstotkov; poleg tega se v vseh treh vrstah pobira se 25-odstotna doklada k imenovanemu davku. Želeti je, da sc do 1000 K sploh ne pobira noben dedni davek; pravilno je pa tudi, da se davek stopnjuje, da se torej ne zahteva lc 1, 4 ali 8 odstotkov, marveč, da gre pri vsaki stopnji odstotek davka tembolj kvišku, čim višji jc dedščina. Tudi tu se mora uveljaviti načelo, da je treba pred vsem prijeti bogatine.
Govori se tudi o zvišanju voznih cen na državnih železnicah. Denar, ki ga ima država naloženega v svojih železnicah, se slabo obrestuje; zato mora iz drugih dohodkov dokladati. Pravilo je, da naj se železnice, pošta, brzojav in telefon ne samo nosijo, ampak naj dajejo državi še nekaj dobička. Kako pridejo ljudje, ki ne uživajo prometnih ugodnosti, ki jih ima država v svojih napravah, do tega, da naj pri davkih plačujejo izgubo teh naprav? Prusi, Francozi, Lahi imajo precejšnje dobičke pri železnicah. Zakaj naj bi naše delale z izgubo?
Misli se tudi na zvišanje sodnih pristojbin. Za vzdrževanje sodišč plačuje mnogo ljudi, ki jih takorekoč nikoli ne rabi. Zato jc prav, da tisti, kateri jih rabijo, s pristojbinami nekoliko več prispevajo, nego doslej.
V besedi je bil pa še dvojne vrste davek, ki bi bil zadel posebno kmeta: od raznih strani se je slišala zahteva, naj se zviša zemljiški davek in naj se uvede splošni vinski davek, Vla-
da je to že resno premišljala, in sicer je nameravala opustiti sedanji popust pri zemljiškem davku, ki znaša 15 odstotkov, torej pravzaprav sedanji zemljiški davek zvišati za 15 odstotkov. Toda posrečilo se je predvsem delu naših poslancev, ki so v tem oziru večkrat odločno posredovali pri ministrskem predsedniku in pri finančnem ministru, da je vlada misel na zvišanje zemljiškega davka in na vinski davek opustila.
Naj pri tej priliki povemo, da je pač v sedanjih prilikah nemogoče podrobno pisati o kakem političnem delu naših poslancev; lahko pa rečemo, da ni nobene reči, ki se tiče našega ljudstva in katera spada v področje državne oblasti, da ne bi predsedstvo našega kluba storilo vsega, kar je v njegovi moči. Uspeh seveda ni v njegovih rokah. Stori se pa, kar se more. In kar se tiče novih davkov, lahko mirno rečemo, da so bili naši poslanci prvi, ki so stopili na plan in, hvala Bogu, topot ne brez uspeha.
PregSed pc sveti.!.
Avstro-Ogrbka. Iz Petrograda so vedeli poročati francoski časopisi pretekli teden, da je ogrski ministrski predsednik grof Tisza poslal rumunskega poslanca v ogrskem parlamentu Onesuia s posebnim naročilom v Bukarešt. — Skupni finančni minister baron Burian se je mudil pretekli teden nekaj dni v Budimpešti. — Naš prestolonaslednik je prejel od italijanskega kralja prisrčno čestitko povodom rojstva njegovega sina. — Ogrska vlada namerava marca zopet sklicali poslaniško zbornico, da odobri začasni proračun in da sklepa o številnih predlogah glede na gospodarske razmere med Avstrijo in Ogrsko, Po-dali.ša se tudi doba poslaniških mandatov, ki bi v rednih razmerah potekla julija.
Nernčij?., Na amerikanrko noto glede boja podmorskih čolnov v angleških vodah je Nemira odgovorila, da naj Amerika garantira, da re kodo angleške ladje poj zastavami nevtralnih držav prevažale živil ra A, kijo. Vprašanje jo, ali se bo Vv i'a zadovoljila r. tem odgovorom. — Ves!, da bi se Nemčija upirala predlogu sv. očeta ra i/.atenjavo za boj nesposobnih vernih ujetnikov, ne odgovarja resnici. .Nasprotno je Nemčija predlagala, da na, se taki ujetniki izmenjajo dne 15. in 16; februarja. — Vsled zmag nad Rusi v Vzhodni Pruski vlada po vsej Nemčiji velikansko navdušenje; mesta so bila v zastavah, otroci pa so imeli cn dan prost šole.
Kaj zaktevajo nemški kmetje. Na nedavnem zborovanj«: zastopnikov bavarskega kmečke ga e nT Iva v Monako vem je bila sprejeta resolucija, ki zahteva: Vojni uje '.niki naj se porabijo za poljska dela. kakor se je sklenilo tudi v Avstriji. Pri poljskem delu mora pomagati tudi šolska mladina, in sicer od osmega leta naprej. Mestne delovne sile naj se po.' 'j'.jo na deželo le v toliko, v kolikor so kmečkega pokoljcnja. Za poljska dela naj sc uporabijo tudi knrnjenck ki so obsojeni na manjše kazni. Dr/avna pomoč se ima zagotoviti družinam vojnih obvezancev, da morejo dalje vceiiti gospodarstvo, kar pa sc nikakor ne sme smatrati za ubožno podporo, svoboda seliivc naj sc v to'iko omeji, da noben delodajalec, ki nima kreečkega go-spodarstva, ne sme sprejeti v službo kmeta. Se: ionsko žilo naj se nakupi z državno pc:Voro. Da sc štedi s krmo, naj sc iz državniii gozdov dobavlja stelja. Neopravičeno nizka cena za oves naj sc poviša. — Bavarski kmečki voditelj dr. Heim e končen zboro ' njo. rekel, da bodo Ne- lei dok .'.zali, da se nc znajo boriti samo z mečem, nego tudi s plugom.
ilriiia. Pozornost sveta je bila pretekli teucn obrnjena na laški parlament, ki se je sešel k zate kanju dne 18. februarja. Doz.aj še ni bilo iz tega zasedanja aič posebnega čuti. Laški listi pa že vedo poročati, da bo ostala Italija nevtralna in zahtevajo za njeno r.vlralnost odškodnino. — Lic ti poročajo, da jc bilo v zadnjih lednih izgnanih ir Italije nekaj nemških in i avstrijskih državljanov, ker so delali za nevtralnost !tali: . — Padi deževja so reke i po Italiji tako r.arcsUe, da je nastopila v j mnogih krajih povodeni. Tudi del Rim je bil pod vodo. — Po nekaterih kraji'; so se ponovi i zopet potresni sunki, — V Milanu jc prišlo d-e 16. februarja do krvavih spo- j Pa do v me.' vojnimi hujskači in onimi," ki j so za nevtralnost Italije. — V zbornici jc | b" predjožen rrc iog,_ v katerem zahteva j vlada t ,0 mk.jorov lir za izredne vojne ' potrebščine. -— V Milanu se je vršil shod | socialističnih žena. ki se je izrekei proti | vojski. — Italijanska vlada jc razveljavila prepoved izvoza jedilnega olja; prenove- ' dan ie pa izvoz južnega sadja. — V neki veliKi občini pri Florendji jc prišlo vsled I draginje živ«, do izgredov.
Avstrija ia Ilak'>. Slovenec« piše: na f:::enjc it-iiar.skc Ja državnega zbora se zopet trosijo vesti o napetem razmerju med Avstrijo in Iia!;;0. Poučili smo se na najmerodajnejfih mestih in lahko , poročamo, ca vladajo med Avslnjo in Ita- i
lijo normalni in prijateljski odnošaji. Le sme že pred enim mesecem bih v položaju poudarjati, da so vznemirljive vesti neutemeljene, lahko danes povemo, da so sc razmere tekom zadnjega meseca še bistveno poboljšale. Italija, kot zaveznik Avstrije in Nemčije, bo imela od naše zmage traien dobiček. Tako se sodi položaj na najmerodajnejših dunajskih mestih, kjer ni najti niti najmanjše ncrvo/.nosti ali cclo kake nejevolje napram Italiji.
Italijansko izseljevanje. Zbornici predloženo poročilo o italijanskem izseljcni-štvu v prvih desetih mesecih leta 1914. pravi, da se jc preko italijanskih pristanišč in francoskega Havra izscli'o 157.691 ose'o, kar pomenja proti isti dobi prejšnjega leta manj 226.176 oseb. Vzrok tega velikega zmanjšanja jc vojska, ustavitev ali omejitev paroplovnih zvez. V poštev pride tudi gospodarska kriza v Južni Ameriki in pa brezdelnost v Severni Ameriki. V istem času pa se je preko morja vrnilo v Italijo 153.334 oseb proti 136.440 prejšnjega leta. Od začetka vojske do srede oktobra se je vrnilo nič manj kakor 480.700 oseb.
Francija. Listi poročajo, da je francoska vlada naročila v Ameriki velike topove za svoje trdnjave.
francoski vojni cilji. V zbornični seji dne 13. februarja jc ministrski predsednik Viviani izjavil, da je smer vladne politike neizpremenjena in polna dosedanje prisrčnosti do zaveznikov, \lada izjavlja, da bo brez slabosti, brez utrujenosti in v sporazumu z zavezniki nadaljevala vojsko do konca dokler nc bo Evropa osvobojena, Belgija obnovljena in Alzacija priklopljena j Franciji. (Pritrjevanje na vseh straneh.) V smislu pogodbe z dne 4. septembra more i vlada misliti na urno rešitev samo skupno z zavezniki, ki bodo civilizacijo in pravo i in Evropo ter morda ccli svet rešili, kajti ' zmaga pruskega militarizma bi uničila vse pro.losti.
Anglija. Garibaldi jc prišel iz Italije v London in ponudil, da spravi skupaj 30 tisoč iaških prostovoljcev, za katere pa potrebuje šest milijonov, — Stavkali jc I pričelo 4000 delavcev v ladjedelnicah j Viktoria in Albert. V ladjedelnici \Vhilc and Company stavkajo železni strugarji in monterji, da protestirajo, ker nastavljajo neorganizirane delavce. — V angleški i zbornici jc bilo naznanjeno, da je imel sno- ' razum do konca leta 1914. nad -10 milijard ! vojnih stroškov. — Spodnja zbornica je- ' sprejela predlog vlade, ki zahteva 250.000
mož za mornarico s primerno plačo. _
Draginja vlada tudi v Angliji zelo občutno, zato se namerava obrniti delavska stranka v tej zadevi naravnost na poolaniško zbornico.
Rusija. Vidi se, da sc je obrnila vsa pozornost ruske vlade na to, cia zaolapola rus,;a zastava nad Carigradom in 'da'postanejo Dardanele ruske. — V sklepni seji ruske dume je izjavil poslanec desnice
•i j' so se v oč$cd velikih svetovnih dogodkov združili vsi politični elementi na Ruskem in je izrazil nado 'da bodo nesoglasja med Rusi in Poljaki oo-poinoma izginila. Mi up ' '
nulck, ki ga doživljamo, ustvarja celo slo. letje ruske bodočnosti. Ne sme na:, motiti da se bojujemo v notranjosti naših mej' ker bojišče, na katerem smo nekoč uničili Ta r tare, je bilo prav tukaj. Sejali sm0 v notranjosti dežele, želi bomo pa onoslran mej. — Državni tajnik je nato prebral carjev ukaz, da sc duma odgodi do novembra leta 1915., čc ne nastopijo izredni dogodki,
—	Ruski ministrski predsednik Goremikiti jc odstopil in napravil prostor dosedanjemu poljedelskemu ministru Krivošcju. Rioija je izpustila vse avstrijske diplomate, ki jih jc imela od začetka vojske pridržane.
—	Tudi v Rusiji vlada zelo občutna dra-ginja.
Srbija, Vesti, da pošljejo Francozi pomoč svoje čete Srbiji, so izmišljene. Saj jih sami krvavo rabijo. — Graški listi poročajo: Kakor znano, je bival srbski mini-:;le: ki predsednik nekaj časa v Atenah, od koder se je že vrnil čez Solun v Ni.'. Pred odhodom jc sprejel deputacijo grških časnikarjev, katerim je izjavil: V nevtralnem inozemstvu pravijo, da se proli meni in kralju plete zarota in da sem jaz ubežal Moja v mitov v Srbijo pobije te laži. V moji domovini nc vlada niti rnalodusnosl, niti obup. Vsi smo prepričani, da vodimo boj za življenje, vendar smo vsi odločeni, da ga z vsemi sredstvi vodimo do konca, Ni res, dr. bi nas zapuščali naši zavezniki in tudi ni res, da vladajo v Srbiji pomanjkanje in nalezljive bolezni. Živil imamo za-do. ;i i. U;:i: z Iravstveno stanje jc zadovoljno. Tudi nam ne primanjkuje vojaštva in orožja. — Bolgarski listi poročajo, da se je v Ni:-u vršil kronski svet, katerega sta se udeležila tudi ruski poslanik lenez Tru-bc.koj in vojvoda Pulnik. Kralj Peter se jc izrekel za odstop gotovega ozemlja Bolgariji, nakar mu je Pulnik izročil svoj meč in izjavi' da bo odstopil, če sc izroči Bolgariji ne.-.osrbsko ozemlje, za katero smo prelili toliko krvi.
Črnogora. Ogrski list »Az Est ic preko Sofije dobil izjavo črnogorskega kralja Nikolaja, ki jc izšla v »Malem Žur-lialu v Nišu. Ta izjava se glasi: »Drama, ki se sedaj odigrava na pozornici Evrope, bo imela važen konec. Ako zmagamo, bomo v pr\ i vr-»i obračunali z nemškim militarizmom. koda tudi Avstro-Ogrska nc bo ostala nedotaknjena. Poljska postane neodvisna kraljevina, Francija in Rumunija izideta iz vojne na ozemljih povečani. Srbija in Črnagora se zedinita pod žczlom enega srbskega vladarja, ki je potegnil meč i:i ki jc svoje nrsi izpostavil sovražnikovim krogijam. Tako se bo uresničil ideal Črno orccv in Srbov o srbskem zeelinjc-nju. Kog i je mislil kralj Nilcola pod skupnim vladarjem, tega niti poročevalec Malega Žurnala ne ve,
Bolgarija, V dvorani občinske kazine jc bil ponoči na 14. t, m. ples, ki so ga pri-redili bolgarski umetniki." Iz še neznanega razlog. se je pripelila. eksplozija. Sodijo, da jo je provzročila bomba ali kak peklenski stroj. Ubita jc bila ena oseba, več jih jc rai-jenih, med njimi dve nevarno. Uvedli so preiskavo. O tem sc jc poročalo, da ic hčerka vojnega ministra, ki je bila od bombe ranjena, umrla. Sumijo, da je atentat delo orbov ali Rusov. — Srbski ministrski predsednik jc tc dni zopet predložil v So-
fiji mirovni predlog. Bolgarska vlada pa je vse srbske predloge zavrnila in izjavila, da se v makedonskem vprašanju ne podvrže narekovanju Rusije,
Bolgarija in Rumunija. Visoke politične osebnosti izjavljajo, da se bliža sporazum med Rumunijo in Bolgarijo. V kratkem dospe v Sofijo bivši minister Niko Filipesxu s polnimi poblastili rumunske vlade, da sklene rumunsko-bolgarsko pogodbo. Glavni pogoj bi utegnil biti odstop Dobrudže Bolgariji (brez Silistrije), kakor hitro pride Rumunija v posest Transilvanije in Bukovine. Poroča sc, da je ob rumunski meji zbrana velika ruska vojna sila. Od ruske strani se utegne Rumuniji staviti ultimat, v katerem se bo zahtevalo, da je Rumunija v vojni proti Nemčiji in Avstriji ali pa brez omejitve dovoli prosto pot skozi Rumunijo 300,000 ruskim vojakom.
Grška in Turčija. Pretekli teden smo že poročali, da je nastal med Grško in Turčijo spor, katerega posledica je bila ta, da je grški poslanik iz Carigrada odpotoval. Sedaj se poroča, da se je ta spor poravnal in je Turčija sprejela grške pogoje. Vsa stvar se je izvršila tako-Ie: Grškega mornariškega atašeja je nek agent cari-grajske tajne policije na cesii ozmerjal. Grški poslanik Panas se je nato podal k velikemu vezirju in odločno protestiral. Veliki vezir je izrazil obžalovanje, vendar ie posianik izjavil, da mora o tem poročati svoji vladi. Grška vlada je nato naročila svojemu poslaniku, naj pismeno zahteva sledeče zadoščenje: 1. Policijski prefekt v Carigradu mora na uradni način prositi oproščenja. 2. Gori imenovani agent se mora takoj odstaviti in postaviti pred sodišče. 3. Turška vlada mora objaviti poročilo, s katerim se razglasi zadoščenje.
Albanija in Srbija, Srbski uradni br-zojav je dne 15. t. m. poročal: V okraju Prizren so včeraj prekoračili Albanci v velikem številu mejo. Naše čete in oblasti so se morale glede na sovražnikovo premoč umakniti. Albanci prodirajo v smeri Zapod—Topoljeno — Glavočnica. Sovražniku se je posrečilo, da je podrl na več krajih brzojavne in telefonske črte. Albanski napad pridobiva na razsežnosti. Albanci so zasedli dozdaj Zapod, Topoljeno, Glavočnico, Vrbnico, Djuri in Vranište. Uničene so brzojavne zveze med Prizre-nom in Djuri kakor tudi med Prizrcnom in Vraništem. Albanci prodirajo vzhodno od Djurija in Kuur—-Derventa. Sovražnik je v tej smeri zasedel Krstac in Hajč. Ob našem umikanju je poslalo za boj nesposobnih 100 mož, med njimi 2 častnika. Brez poročil so 2e o posadki v Djuri, ki se ni mogla umakniti pravočasno. — Dne 17. t, mes. je poročal isti urad: Albanci napadajo celo našo mejo, Predvčerajšnjim so prišli Albanci v Ohrido, kjer so se morale naše po številu slabejše čete umakniti pred sovražnikom. Albanci so zavzeli včeraj višino Čija — Fazan, ki leži zahodno od Ohridskega jezera. Predvčerajšnjim so se bili cel dan boji v Ruino in za postojanke pri Rajacu. Boj se je včeraj še bil. Krščansko prebivalstvo v Rodogedi, Lini in v drugih obmejnih krajih je pobegnilo v Strugo, Med včerajšnjimi boji je bilo ubitih, oziroma ranjenih ua naši strani 30 mož.
V okraju Prizren se je ustavilo prodiranje Albancev, Prizren je izven nevarnosti. Vsak čas se pričakuje, da naše čete zopet vkorakajo v Vranište,
Portugalska. Novi portugalski ministrski predsednik general Castro je izjavil lizbonskim časnikarjem: Portugalska se ne udeleži ne evropske vojske in tudi ne vojske v Egiptu, marveč ostane po volji ljudstva nevtralna. — Diktator Castro je po-milostil vse častnike, ki so nastopili proti vojski. Tudi rezervnike že odpušča domov.
Amerika. Listi poročajo iz New Yor-ka dne 25. t. m.: Komisija, ki je zborovala pod vodstvom newyorškega župana, je zahtevala, naj se prepove izvoz pšenice iz Združenih držav, da se prepreči vedno večja draginja živil.

VOJSKA Z RUSI.
Čudna so pota ruske armade! S ponosom in zmagoslavno zavestjo je stopila Rusija v boj z Avstrijo in Nemčijo. Čez pet mesecev vojske pa se je že bralo v ruskih časopisih, da je vojska proti Avstriji in Nemčiji težja kot se je to predstavljalo. Avstrija, da je trdovraten sovražnik, katerega se ne sme podcenjevati. Ko je bila otvorjena pred tednom ruska duma, je dejal predsednik iste: »Ruske armade se drže neustrašeno proti avstrijski in nemški premoči.« Po zadnjih porazih Rusov v Vzhodni Pruski in Bukovini pa je pisalo rusko časoispje: »Naj bi dobrotljivi Bog ne odrekel svoje pomoči našim hrabrim junakom. Strašen, nevihti podoben sovražni napad se je pričel. Najbrže zadnii v tej vojski. Kot plaz, kot roj kobilic so se razlile nemške čete čez zahodno Rusijo. Njih prodiranje se vrši s silno močjo, s toliko močjo, da ruske čete ne bodo mogle vzdržati, da bodo poteptane.«
In res. Če bi šlo z Rusi tako naprej, potem bo domnevanje ruskega časopisja pravo, da niih čete ne bodo mogle vzdržati. Toda vojska še ni končana, treba bo opraviti še težko delo.
Rusi so imeli v načrtu napad na avstrijske in nemške čete. Toda nemške čete so Ruse prehitele.
Poraz Rusov v mazurskih jezerih,
Nemci so popolnoma tiho vrgli močne sile na ogrožene točke Vzhodno Pruske pri Mlav/i in na reki Visli ter začeli napadati, kar je Ruse presenetilo, V noči dne 7. t, m. so Nemci končali z razpostavlje-njem svojih čet in že drugi dan so se pričeli njih napadi v Johannisburgu. Še popoldne tistega dne so imeli Joh&r.nisburg v rokah in so skoro docela porazili 57. rusko divizijo. Ostanek te divizije se je umaknil na ozemlje trdnjave Ossowiez, Na drugi strani so napadali Nemci pri mestu Gumbinen, Središče nemške armade je ruske čete zadrževalo, levo krilo pa je skušalo Ruse zaieti, kar se je tudi posrečilo. Ko so prišli Nemci za rusko desno krilo, so v noči od 10. na 11. t. m. razdrli
most pri Pilwiski in s tem odrezali 11.000 mož od ruske armade. Boj je trajal še več dni, da se je dosegel popoln ruski poraz, o katerem je nemško uradno poročilo dne 17. t. m. takole poročalo:
V večdnevni zimski bitki v Mazurih je bila 10. ruska armada, ki je obstojala iz najmanj enajstih infanterijskih in večih ka-valerijskih divizij, okrog 180.000 mož, ne samo pregnana iz svojih močnih zakopov, temveč tudi pognana čez mejo, zajeta in popolnoma poražena. Samo ostanki te armade so mogli ubežati v gozdih pri Su-walki in Avgustovu, kateri pa slede naše čete. Število ujetnikov še ni dognano, znaša pa nad 50.000 mož. Več kot 40 topov in 60 strojnih pušk je bilo vzetih.
Cesar je prisostvoval tej bitki sredi bojne črte. Generalfeldmaršal Hinden-burg je vodil celo stvar. S tem je prodiranje Rusov v Vzhodno Prusko in za hrbef nemške armade za dolgo ustavljeno.
Drugi poraz je doletel Ruse pri Mla-vva — Sierpc ob Visli. Na napade v tem ozemlju so stavili Rusi mnogo upov. V Poljski, od spodnje Visle, v ozemlju Varšave do Karpatov, je bilo predrtje avstrijskih in nemških čet nemogoče. Zato so poizkusili Rusi, da bi zajeli obe krili in .'icer pri nas v Karpatih, na severu pa ob Visli skuono z armado, ki je prodirala v Vzhodno Prusko. Toda tudi to se je Rusom ponesrečilo. V ruskih časopisih se poroča, da se namerava umakniti ruska armada na drugo, za Varšavo ležečo trd-njp.vsko črto Brest—Litoivsk.
Boji v Bukovim in Karpatih.
Bojna črta Rusov, Nemcev in Avstrijcev sega od Vzhodne Pruske do buko-vinsko-rumunske meje. Pogled na zemljevid nam more predočiti, kako velikanska je ta bojna črta, katere levo krilo je r Vzhodni Pruski, desno pa v Bukovini. Rusi so nameravali porazili avstrijsko-nem-ško bojno črto na levem ( v Vzhodni Pru-skil in na desnem (v Karpatih in Bukovini) krilu. Oboje se jim ie ponesrečilo in voj-skina sreča se je obrnila na našo stran, tako da so Rusi na obeh teh krilih poraženi. V Bukovini so naši osvojili glavno mesto Črnovice in zasledujejo Ruse neprestano na njih begu; v Karpatih pa so naši pognali Ruse nazaj in imajo vse prelaze in važne točke v svojih rokah.
Ako bo Bog naklonil nam še naprej tako srečo, bo kmalu tudi trdnjava Prze-mysl, ki se še vedno dobro drži, oproščena ruskega obleganja. Rusom pa grozi izguba Varšave, proti kateri se zbirajo sedaj močne nemške in avstrijske rile.
Nadaljevanje boicv na Rusko Poljskem in v Karpatih. — Ruii se umikajo proti Sta-nislavu.
Dne 20. februarja, Uradno se poroča: Na Rusko Poljskem se je tudi včeraj vršil oiačeni artiljerijski in infanterijski ogenj. Za od nas osvoiene ruske prednje postojanke južno od Tarnova in ob Du-najcu so se razvili ljuti boji. Protinapade sovražnika smo večkrat krvavo odbili.
V karpatski fronti je v splošnem položaj do Wyszkowa neizptemenjen. Skoro povsod se vrše boji.
V	jugovzhodni Galiciji sovražnik svojih močnih postojank severno od Nadwor-11 c ni mogel obdržati. Izognil sc je zadnjemu odločilnemu napadu in se umakni! v smeri proti Stanislavu, zasledovan od našo konjenice.
P.usld napadi v Karpatih odbiti.
Dne 21. februarja. Uradno sc poroča: Položaj na Poljskem in v zahodni Galiciji je v splošnem ncizpremenjcn. Včerajšnji dan je potekel mirno.
V	bojih na karpatski fronti od Dukle do \Vyszkowa je bilo zopet odbitih več ruskih napadov s težkimi izgubami za sovražnika. Pri tem smo ujeli 750 Rusov.
Operacije južno od Dnjeslra napredujejo.
V	Bukovini vlada mir.
Trdovratni boji za Stanislav. — Rusi dobili ojačenja.
Dne 22. februarja. Vojni poročevalci poročajo: Zbiranje novih ruskih sil v vzhodni Galiciji je orivedlo včeraj pred Stanislavom clo ljutih bojev. Rusi trdovratno branijo mesto. — V Karpatih sc boren jc nadaljuje.
VOJSKA FROTI ANGT-SŽEM.
Napovedani boj nemških podmorskih čolnov sc jc 18. t. m. pričel. Ladjam Angležev pa ne grozi nevarnost samo od strelov nemških podmorskih čolnov, temveč tudi od tega, da so zavarovalne družbe za ladje in blago na ladjah tako visoko poskočile z zavarovalnino, da io bo brodo-lastnikom težko zmagovati, Kdo pa se bo tudi upal na morje, ako je isto oosejano z minami, ako švigajo pod morsko gladino nevarne podgane podmorski čolni in ako kro;"o nad morsko gladino nevarni »tiči zrakoplovi z bombami? Je res nekaj strašnega ta vojska! Ne na suhem, nc na morju, in ne pod morsko gladino ni varno.
Najnovejše, kar se more v teh bojih poročati je, da se je potopila ladja z 2000 angleškimi vojaki, ki o bili r.a colu v Francijo. Podrobnost', kako se je ladja potopila, se še ne vedo.
VOJSKA PROTI FRANCOZOM.
V	preteklem tednu se ni na tem boj- j nem polju nič posebnega zgodilo. Zadnja uradna poročila pravijo:
Nemški uspehi v Vogezih in Alzaciji.
Dne 20. februarja. Veliki glavni stan: V Champagr.i severno od Perthesa in severno ocl Lesmenilsa so včeraj napadali Francozi z zelo močnimi silami. Vsi poizkusi sovražnika, da bi prodrl naše črte so se ponesrečili. Na nekaterih manjših točkah se mu je posrečilo vdreti v naše prednje jarke. Tam se boji še vrše, V snlo-Incm je bil sovražnik odbiti
Tudi severno od Verduna je bil odbit francoski nanad.
..,. P'"! Combegu so Francozi oo silni artilerijski pripravi vnovič napadli, Boj je še v teku,
V	Vogezih smo z nr.ckokcm vzeli cla-vno sovražnikovo postojanko na višinah vzhodno od Sulzcrna v širjavi 2 km, ka-
kor tudi Relchacherkopf zahodno od Mfln-
StiaZa višine severno od .MuMbncha se še vrše boji. Mctzera! in Sondernach smo po boju zasedli.
Odbiti francoski napadi v Champagni. -Nemški uspehi v Vo^cih.
Pri Nieuportu jc zavozila neka sovražnikova ladja, ki je, kakor se zdi iskala mine, na neko mino in se ,e po top. la. Sovražnikove torpedovke smo jih obstreljevali. Na cest. Ghcluve-Ypern in ob kanalu južnovzhodno od Ypcr-na smo vzeli po en strelski jarek. Neka, sovražnikov smo ujeli.
V	Champagni jc bilo včeraj po težkih bojih prejšnjih dni primeroma mirno, n Combresu so bili odbili 3 z. močnimi silami in z veliko vztrajnostjo izvedeni francoski napadi z veliUrai sovražnikovim! izgubami, Ujeli smo 2 častnika in \2o l'ran-cozov.
V	Vo^cz.ih nanreduje naš nanad.
V	ozemlju južnovzhodno od Sulzcrna smo vzeli Hobrodherg, višino pri Hohrodu in seli Bretzcl in Widental.
VOJSKA S SRBI.
Srhi bombardirali Zemun ;n Mitrovico.
— Naši bombardirali Belgrad.
Na južnem bojišču so Srbi zadnji čas ponovno s topovi obstreljevali odprla mesta ob naši meji. Tako jc bilo 10. t. m. na Zemun oddanih okoli sto strelov iz težkih topov, ki so poškodovali več poslopij, med njimi glavni poštni urad, ranili civilne osebe in tudi ubili dva otroka. Dne 17. t. m. so obstreljevali Mitrovico. Poveljstvo balkanskih vojnih sil jc nato ukazalo kratek čas obstreljevati Belgrad s težkimi topovi in po parlamenterju obvestilo vrhovnega poveljnika, cla bo v bodočo na vsako obstreljevanje kakega odprtega mesta odgovorilo z eakim bombardiranjem.
FRANCOZI !N ANGLEŽI OBSTRELJEVALI DARDANELE.
Iz Carigrada je dne 20 februarja prišlo poročilo: Glavni stan obvešča: Danes zjutraj so obsreljevale angleške in francoske bojne ladje dardanelske utrdbe. Izstrelile no približno 4C0 strelov, ne cla bi bile dosegle kak uspeli. Lahko ranjen je bil en vojak.
O tem se je še poročalo iz Carigrada: Danes zjutraj jc obstreljevalo osein angleških in francoskih oklopnih kiržark 7 ur zunanje dardanelske utrdbe, a naših topov v utrdbi niso mogli prisiliti, cla umolknejo. Sovražnik jc izstrelil 600 strelov iz veh' in iz 15 cm topov. Poškodovane so bile tri sovražnikove oklopne križarke, med njimi admiralska lr>dja nevarno. Na naši strani je bil ubit en častnik in en vojak, cn vojak je bil lahko ranjen.
SPOR MFD JAP0II5FT.0 IN KITAJSKO.
Spor med Japonsko in Kitajsko kaže postati zelo nevaren in dela Ammkancem in An;>!ezcm mnogo preglavic. Poročila o leni sporu sc glase:
no
Ameriško svarilo Japonski.
Peking, 19. februarja. Tukajšnji sever ameriški poslanik je ';e dni posebno na! glašal željo, naj Japonska napetost s Ki" tajsko kmalu mirno reši. Če sc to nc zgodi' je ncizogibljiva napetost razmer me(j Ameriko in Japonsko. Japonci naj v last. no korist pokažejo svetu, cla so miroljub! ni. V južni Kitajski se baje hitro širiio nemiri.
Kitajci zapuščajo Rusijo.
Berlin, 19. februarja. I/. Kodanja do-ročajo: Kitajski državljani zapuščajo Ru. sijo. —
Pogajanja med Anglijo in Japonsko.
Rotlerdam, 20. februarja. Med hon. donom in Tokio se vrše pogajanja, da se Japonska s svojim nastopom proti Kitajski
ne prenagli.
Izg-m nemških podanikov iz Japonske.
London, 19. februarja. Enako s štirimi nemškimi jc bil tudi angleški podanik in pre;šnji izdajatelj nekega nemškega lista v Vokohami Hcnry Bali izgnan. Izgnance obdolžujejo, da so olveščali Nemce na Ki. tajskem.
BOJI V AFRIKI. Vstaja v portugalski Vzhodni Afriki,
Iz Lizbone so poroča: Četo, ki so zapustile 21. januarja Portugalsko, so došlo v Mossainories. Mori boji proti domačinom so izgubili Portugalci li mrtvih, med njimi 1 podčastnika. Posadka v Cuamati, ki so jo umaknila iz Cuamalp, pogreša 1 podčastnika in G vojakov.
Nemška Vzhodna Afrika pros>'a sovražnika.
1/. nemške V zhodne Afrike so naznanja, da v tej naselbini ni nobenega sovražnika. Nemške čele pn so na so-vnižnem ozemlju v britanski Vzhodni Afriki in v Ugandi.
Poveljnik čet za nemško Jngozapadno
Afriko Avslrijec.
Podpolkovnik Viktor Franke, ki jc imenovan noveljnikom varnostnih čet čel za nemško Jugozapadno Afriko, je rodom Avstrijec.
Augleži in Bnri.
Angleški minister sir Thomas \Vatt jc izjavil; Vlada namerava najstrožje nastopiti proti pristašem vstašev. Voditelji vstašev so zasledujejo radi vele-izda.jp. Minister sodi, dn se vojska v nemški Južnozabodni Afriki konča črz pol lotn, a čo je potrebno, sn morajo vojskovati (udi več lot.
UP075.N0 gibanje v indiji.
Iz Indije so poroča: Na kolodvorih Ivmbnln in Kanpur sli bili dne 10. decembra in dno 21). januarja vrženi bombi na vlak, v kn 'i com so sedeli Anglc« zi. Veliko sob jo bilo ubitih.
V Iionkkongu se jc uprl nek batn-tion. ko so ra ravno mislili odporJati v Evropo. V Punl sc jo pojjavilo revo« lucijsko gibanje. Vo8 oseb je ustrelje-!V • v Kflkull so Angleži sklicali ljudski shod, ki jo povzročil velike n«: iuro.. l'ri spopadu s policijo so bil'
istroljoni Irije nacijonalisti in nato politih 14 angleških policistov. Več uglednih Indijcev so Angleži javno usnir-ili. Tudi v Benarosu so se pojavili znaki upornega gibanja.
Tedenske novice.
Novi davki. Po zadnjih zanesljivih poročilih jc popolnoma izključeno, da bi jiova bremena zadela kmetsko ljudstvo. /Zemljiški in hišni davek je izvzet od vsake kombinacije. Tudi misel, odpraviti 15 % popust pri zemljiškem davku — kar so baje nekateri kmečki »prijatelji« na Dunaju priporočali — je padla pod klop. — Ravno tako je popolnoma pokopan vinski davek. — Pri vsem tem ima mnogo zasluge Siovcnska Ljudska Stranka. Deželni glavar dr. Šusteršič je v tej zadevi opeto-vano z vso odločnostjo posredoval v .prizadetih ministrstvih na Dunaju. Ravno tako načelnik hrvatsko-slovenskega kluba dr, Korošec,
Za invalidne vojake! Kranjski deželni »odbor sc je obrnil do vlade z vlogo, v ka-Itcri prosi, da se čimpreje preskrbi za inva-Elidne vojake. Zadnje čase se je večkrat ;; primerilo, da so bili vojaki, ki so prišli z bojišč, spoznani za invalidne in za nesposobne za vojaško službo, vendar pa za delozmožne v navadnem življenju. Toda | vsled opešanega zdravja dotičniki tudi v »navadnem življenju niso bili v stanu z lastnim delom preživeti sebe in svoje rodbine, vsled česar se jc pokazala kmalu velika beda, ko je bila rodbinam ustavljena vsakršna državna podpora. Nujno potrebno je. da se ta veliki nedostatek takoj zako-[nitim potom odpravi. Ker državni zbor [sedaj ne deluje, naj sc izdado določila o preslabi invalidnih vojakov in njih rodbin s cesarskim ukazom na podlagi § 14. drž. osnovnega zakona.
Najvišje priznanje je izraženo župniku Leopoldu Kolenc v Zidanem mostu, ker jc uspešno deloval za ranjence. Župnik je vsled napora zbolel, a jc zopet ozdravel.
Naknadno pregledovanje črnovojnikov od 36, do '12. leta. Naknadno pregledovanje črnovojnikov od 36, do 42. leta šc ni odrejeno in še ni čisto gotovo, čc se bo sploh vršilo. Vsekakor bodo podvrženi temu pregledovanju — čc se bo sploh vršilo — tisti črnovojniki, ki do razglasitve pregledovanja se ne bodo prekoračili ■42. leta.
Cerkveno odsikovasje. Duh. svetnikom ljubljanske škofije sta imenovana čč. gg. Valentin B c r nik, župnik v [Komendi, in Konrad Texter, župnik v Višnji gori.
Novi grobovi. V Zagradcu je umrla [vzorna krščanska mali Marija L o b e. i — V Ljubljani je umrl mestni monter [ R a d o J c r e b. — V Novem mestu je umrla g. Ljudmila I p a v i t z. — V [Drašičih, župnija Metlika, je umrl vrl [krščanski mož Martin Pcčarič v 73. letu starosti. Bil je velik cerkven dobrotnik. — V Kranju jc umrl gostilničar Franc Pogačnik.
Zaupanje v molitev. Pretekli teden smo poročali, da je umrl bivši koroški knezoškof dr. K a h n. Celovški »Mit « je posvetil temu izrednemu, svetemu vladiki krasno pisan življenjepis, v katerem beremo med drugim tudi tole: »Podlaga njegovemu zaupanju je bila molitev. V tem oziru je bil popolnoma izredna prikazen; bil jc namreč do dna duše prepričan, da z molitvijo prav vse doseže. Molil pa jc kot bi računal s številkami: napisal si jc namreč vse namene na majhen listek, potem pa molil dobesedno noč in dan. — Nobeden ni mogel ž njim tekmovati v molitvi. Molil jc namreč dan za dnem 10, 12, 15 rožnih vencev!!! — Vsak dan pozimi in poleti je vstajal ob 4. uril Vzbudil je sluge in potem premišljeval vsak dan do šestih. Potem je maše.val in redno prisostvoval drugi maši. Tri ure so bile s tem vsako jutro posvečene molitvi. Popoldne jc molil redno v kapeli svoj brevir in živ krst ga ni spravil iz kapele; nekega dne je nek knez popoldne ob pol 4. uri prišel na obisk; tajniku, ki mu je v kapeli to naznanil, je dejal: »Zdaj molim brevir, naj pride drugo pot.« Toda pri tem treba pomisliti, da je sicer sprejel vsak obisk, ob vsakem času od ranega jutra do poznega večera. Proti večeru je šel na vrt in tam je potem začel Marijo častiti iti moliti rožni venec za rožnim vencem. — Enkrat, ko sc je ponoči vozil z Dunaja, ni dobil prostora v vagenu; stal jc na hodniku in je molil rožni venec za rožnim vencem. Bratovščino rožnega venca je priporočal v enem prvih svojih pastirskih listov kot svojo prav srčno zadevo. Njegovo neomejeno zaupanje v molitev dokaže sledeči slučaj: V celovško bogoslovje je bil sprejet nek bogoslovec, ki je bil izredno majhne postave: bil je »pod mero«. Takoj jc začel škof Kahn redno moliti, da bi bogoslovec še vsai nekoliko zrasel!«
Strašna ncsreca v Kranju. Dne 18. februarja zjutraj ob pol treh se je tkala utrgala v Pečeh, blizu kranjskega pokopališča, in jc zgrmcla doli na hišo ob Kokri, v kateri je prebival Jurij Sire s svojo družino. Skala jc butnila s tako silo, da je zidove hiše odmaknila in popolnoma porušila. Blizu ondi ni nobene druge hiše. Daljni sosedje, ki so tresk nekoliko čutili, so menili, da je bil potres, in nihče sc ni zmenil. Šele po osmi uri Je prinesel neki fant, ki je šel k Juriju po mleko, v mesto strašno novico, da jc v Pečeh padla skala na hišo, jo razrušila in cla ondi ni videti nobenega človeka. Ljudje, posebno gasilci, so brž hiteli iz mesta na pomoč in začeli iskati ljudi, ki so bi;i živi pokopani. Oglasil se jc izpod razvalin oče Jurij Sire, 75 let star mož, in je prosi!, naj ga rešijo, Od-kopali so še živega in pri zavesti, a precej ranjenega in pretišanega na glavi in prsih, in so ga odpeljali v mesto. Njegovo ženo Nežo ter 22 let staro hčer Ano in dvanajstletnega pastiija Franca Zupanca so pa po velikem trudu izkopali mrtve, ležeče na posteljah in so jih odpeljali v mrtvašnico. Na ponesrečence se je bil udri strop, ki je zlasti Ano hudo razmesaril. Dekle je bila pridna in je vedno vozila okoli s parom konj kakor kak hlapec. Zadnjo noč je bila naprošena, da jc pri nekem mesarju pprna-gala klobase delati ter je šele pol ure pred
nesrečo prišla domov, Sosednji hlev, v katerem je bilo dva para konj in več glav goveje živine, je ostal nepoškodovan. Lastnik hiše, koder je bil nekdaj mlin, je gosp, Vinko Majdič v Kranju.
Odlikovan Slovenec. S srebrno svetinjo I. razreda jc bil odlikovan za svoie hrabro vedenje pred sovražnikom desetnik Franc Peternel iz Žirov, 97. pp., 4. slot. Bil je že trikrat ranjen in sc sedaj zopet vojskuje v Karpatih. Mlademu junaku želimo še obilo sreče!
Grozna nesraea v Brežicah, V ponedeljek, dne 15. februarja, se je dogodila v Brežicah grozna nezgoda. Gosp, Volčan-šek, gostilničar na kolodvoru, je imel lastno plinovo razsvetljavo, katero je povzročal karbid, ki jc bil shranjen pod hišo v kleti, Vsled velikanske povodnji jc prišla voda tudi v klet, kjer je bil shranjen karbid, radi česar so se razvili po celi kleti močni plini. Dne 15. t. m, zjutraj ob 3/.j5. uro je hotel hlapec, nevedoč, da je že voda prišla čez noč v klet, karbid spraviti na varno mesto. V ta namen je vzel luč in si svetil v klet. Ko odpre vrata, se naenkrat vname ves Dlin, vsled česar jc nastala grozna eksplozija (razpok). Razrušena je bila cela stavba nad kletjo z velikim pokom, ki se je slišal več ur daleč. Ubitih je bilo pet oseb, ki so večinoma še spale. Med temi je g. Volčanšek, žena, hčerka, ena rejenka in hlapec. Mater g. Volčan-šeka in še eno osebo so težko ranjeni odpeljali v bolnišnico. Mrtve so ob 8. uri izkopali izpod razvalin in jih zapeljali na pokopališče. Edini sin g. Volčanšeka se nahaja na bojišču. — Iz Brežic se še k gornji nesreči poroča: Hlapec, ki je šel s prižgano svetilko v klet, se zove Martin Lapuh. Mrtvi so: gostilničar g, Volčanšek, njegova žena, njuna 19 letna hčerka, 16 letna rejenka Marija Zlobič in hlapec Lapuh, Poškodovane so še štiri osebe: dva tujca, natakarica in stara gostilničarjema mati, ki se bori s smrtjo. V okolici so vse šipe popokale. Pok se je slišal dve uri daleč, Volčanšek iva rodbina je bila daleč okoli "a dobrem glasu in povsod priljubljena. Mož jc bil občinski odbornik in ucl krajnega šolskega sveta. Na pcpel-nično sredo se je vršil pogreb žrtev. Pet krst so pogrebci zaporedoma nesli na pokopališče. Tako žalostnega prizora v Brežicah že dolgo ni bilo. Nobeno oko/ii bilo suho, ko so položili vseh pet nesrečnežev v skupen grob. Bog daj ponesrečencem večni mir in pokoj!
Štiri sinove ima pri vojakih Marija Jereb iz Sp. Kanomlje pri Idriji, Lovro se nahaja na srbski meji, korporal Jernej je ujet na Ruskem, Andrej služi v Pulju, Jarc?: pa v Ljubljani. Mati jc revna vdova.
Za domovino so padli, Matija Valcn-tinčič, doma iz Ljubljane, je umrl dne 13. februarja 1915 v rezervni bolnišnici v Diesgyor Vasgjar pri Miskolczu na Ogrskem vsled od šrapnela na severnem bojišču dobljenih ran, Bodi mu lahka ogrska zemlja! — Padel je pri Mogili v Galiciji, kakor se poroča, sanitetni vojak Martin Platovšek, stanujoč v Zgornji Šiški št. 14, v noči od 27. na 28. avgusta 1914, vršeč svojo težko službo pri obvezovanju in prenašanju ranjencev, — France Kavči č, učitelj v Šmihelu pri Žužem-
Dobi ■lini' r.'K*.
Stev. 8
berku. doma iz Kranja, ie padel 22. oktobra 1914 v Budi pri Novem Miastu. — Tomšičevi v Trnovem na Notranjskem so poslali pet sinov na vojsko. Padli so trije bratje; eden je bil narednik in dva t ta bila četovodji.
Odlikovanje. Vojak Ivan Gliha. ki se nahaja v bolnišnici na Nižjem Avstrijskem, nam poroča: S srebrno svetinjo za hrabrost je bil odlikovan na severnem bojišču sodnik i v a n K a v s iz Bovca. Dodeljen jc bil kot poljski brzojavnik k 2$. diviziji in je opravljal svojo službo med najhujšim sovražnim ognjem. Med tem je bil ranjen in sc zdravi sedaj v bolnišnici na Nižjem Avstrijskem, katero bo kmalu zapustil in šel nazaj pred sovražnika.
Izgubil se jc nekoliko slaboumni Janez Kikel, star 56 let, doma iz Dol. Trebuše, pošia Slap ob Idriji. Od doma ic šel 7. decembra, zadniikrat so ga videli v Idriji dne 11. decembra. Če bi kdo kaj vedel o njem. naj blagovoli sporočiti Antonu Močniku, Dol. Trebuša, pošta Slap ob Idriji.
V ruskem ujetništva sc nahajajo: Prof. Ivan Masten iz Kranja. Nahaja sc v Taškendu v Turkestanu. — V ruskem ujetništvu, in sicer v Omsku v Sibiriji sc nahaja Ivan P c r d a n, 27. dom. polk, doma iz Device Marije v Polju; od njega ni bilo žc pet mcsecev nobenega glasu. — Iz ruskega ujetništva sc je oglasil narednik 7. lovskega bataljona Viktor Kolesa. Nahaja sc v Sibiriii pri Omsku. — Iz ruskega ujetništva je pisal svoji materi g. Ivani P i r r. a t Ljubljančan Aloizij Pir-nat. Nahaja sc v Nistopolu. P.avi. da sc nc da porisati, kar jc vse doživel. Udeležil sc ie mnogih bojev — G. L c n a r d, so-drug :vr.':;c p-rior Lcnard v Gorici, sc je r. '.as:', -z ruskega u:etn:štva. — Zopet sc c i. tako iskreno obžalovani Janez F i n ž g a r iz Zabreznice. Vo:,3ki so vse mogoče pripovedovali: eni. da je bi! šc ir:.;hno živ od hude griže, drugi so ga viie.i. kaKo so nezavestnega devali v sv. posk :.: e ol e. tretji. c"a -c r.a patrulji izginil in k o obležal; ro. pa sc ic 12. februarja oglasil z Ruskega. Povedal jc. kako ic bil u ct. ali to 'c prečrtano v pismu in jc ostal samo stavek: Ni bilo več rešitve. Naslova r.i poslal, ker se šc vedno selijo. Ujet pa jc bil žc 19. oktobra, pismo je datirano na pošti S. decembia 1914. Nad štiri ircsccc ni bilo glasu o r.;cni. Ne verjeti raznim poročilom in ne izgubiti upanja! — S o r g o M a t c j iz Oprtija v Istri o£ 97. pešpolka ni cd početka vojske nikoli pisal in tudi od drugod ni bilo nobenega glasu od njega \ si so ga imeli za mrtve- a in tudi od Rccčega križa ni bilo nobene pozitivne vesti. Popraševali so tam večkrat in zoaj so dobili, da :e uic-t, in siccr se zovo kraj rkegovega ujetništva Slobod-sko,c. gubernija Vjatka. — Iz ruskega ujetništva sta se oglasila: Franc God-n o v. po domače Odričar iz Loma in J a -
, razni tovariši istega polka so trdili, da mu 1 je šrannel odtrgal glavo tako, v prvem ! boju dne 26. avgusta 1914. Iz tega ,e raz-j vidno, da ni verjeti vsakemu poroc.hr Pismo je bilo datirano 2. decembra 1914 i v Tončku, hodilo je na Kranjsko ravno 77 dni. - Iz ruskega ujetništva se jc po petih mesecih oglasil G r d c n Janez iz Korenitke pri Veliki Loki. Naznanja, da se nahaja daleč v Rusiji v mestu bisk, 1 tomska gubernij3, popolnoma zdrav. Nie-govi tovariši so ga žc videli, da jc utonil v neki vodi itd.; sedaj se je vse to izkazalo kot bujna domišljija. Pismo je romalo iz ' Rusije ravno 40 dni do Velike Loke. — Iz : ruskega ujetništva sc jc zadnje dni oglasil 'Franc H u č, iz Gor. Por.ikev pri Treb-! njem. Zadnje pismo jc pisal 10. oktobra. Nato ni bilo o njem dolge štiri mesec c nobenega sledu. Domači so že mislili, da ga žc krije hladna žemljica. Toda. kako veliko veselje jc nastalo, ko so dobili domaČi po dolgom času od njega zopet eno pismo. Pismo jc pisal 23. novembra, in sicer jc en dan dva napisal. Eno je tu sem dospelo 1. februarja in drugo 4. februarja; torej sta šla celih 72, oziroma 80 dni. Ni torej čuda, čc mnogi starši dobijo od svojih domačih šele po dolgem času kaj porodila. Bi! je ujet pri mestu Przemys! dne 16. oktobra. Nato so se peljali skr>zi mesta Ki-jc\v, Moskvo in nadal-c preko mogočnega gorovja L ra! ter je končno došcl v Sibirijo v mesto Tjumen, kjer jc sedaj niegov dom. Piše, Ha je tam zelo mrzlo, da so hiše majhne in večjidcl lesene in da pokriva tla debel sneg. Vse potovanje je trajalo 2S dni. 12 dni je šel peš, nato pa z vlakom šc 16 dni in 17 noči. Seveda je tu vpoštev jemati vojaške vlake. Z njim vred se še na-haiaia: Franc Bukovec iz Velike Loke, Franc Sprajcar iz Zidanega mosta pri Trebnjem. Dal Bog, da bi skoraj prišel čas. da bi sc \ si ujeti Slovenci iz daljne Sibirne povrnili v milo domovino. Pač bo veselo snidenje! — Oglasil se je tudi Jo šk o Šenk, jurist z Jezerskega na Koro'*em.
Nesreče in drufo. V Podgorju pri Kozjem ra Štajerskem sta sc nahajala dečka .'.artin in Ivan Polšak sama doma. Iz sosednje sobe je prinesel 16 letni Martin Poišak nabasano puško, ki jo jc nabil z neko ukradeno pairono in je izprožil puško. Brat Ivan, ki jc sedel ob peči, jc bi! zadet
v levo oko in e bil nevarno rarJen. _ Na
Reki so prijeli 36 letnega Ivana Žeballa, ki ;e d on: a v Kraniu. Vlomil je v štiri pod strešia. kjer jc iz 15tih. s silo odprtih kovčkov ukradel rred~.e e. vredne 2000 K. Priznal jc tudi. da ic. odkar biva Reki od konca leta 1913. izvedel rcitcto tatvin.
Ljublia;
m. popoldne se je v domobranski niči v Ljubljani s svojo službeno
v°jaš-puško
ustrelil desetnik-črnovojnik Maruša, ro dom iz Gorice. Puško si je nastavil p0°j brado, in ko je sprožil, mu je krogla š|! vrhu glave ven. Njegovo truplo so prepc. 1 Ijali v garnizijsko bolnišnico. Vzrok sanioi umora je neznan. — Pri stari cukrarnj r.a Poljanskem nasipu v Ljubljani je v 19. t. m. dopoldne skočil v Ljubljanico neki vojak. Za njim je skočil častnik. Vojak ie utonil, častnik se je rešil. — Iz Slovenj-gradca se poroča: Na tukajšnjem poštnem uradu sc jc zelo čudno zdelo, da dobi\a I šivilja Benedikta Prevorčnik, žena ognji-carja, od svojega moža iz Galicije mnogo zavojem s perilom. Pri hišni pr< iskavi so našli cclo skladišče volnenega perila, nakit \ vrednosti 600 kron in 900 kron v gotovini. Nasproti orožniku je imenovana nastopila tako surovo, da jo jc moral zvezano izročiti okrajnemu sodišču. — Iz Tr. sta poročajo: V četrtek, 18. t. m. ob 1. uri popolnoči so iz Gorjanskega s ! lesljsm pripeljali v Trst v mestno bolni nico on-dotnega župana g. Josipa Kosmir.o. Gospod Kosniina, ki mu je bilo 40 let, jc .'mel ni trebuhu veliko rano, iz kateie so mu silile čreva. Ker je v Gorjan kem neka družba vin enih ljudi preveč razgr. jc gospod Kosmina kot župan pos\; sc vendar z ozirom na redanje rc vedejo do:tojnejc, vsled česar jc p: prerekanja, ki sc je kmalu izprem resen prepir, tekom katerega je c grajačev potegnil iz žepa nož Icr zabodel g. Kosmino. V mestni bf so nameravali zdravniki g. Kos;.iin rati. a jc revež žc okoli petih zjutraj umrl — Na gradu Tlmrmamhardt pri Krškem sc je ustrelil dne 17. t. m. 33 letni grof Gvi-don Aucrspcrg. Več o tej smrti bodcnio poročr :i prihodnji teden.
■ a, |in ril. naj e čase iš!o do :nilo v :n raz-ž njim 'nišnici oieri-
.-•en Pe-
sno, U|er ga cm sc jc vrni! na
nez Zupan, Štormanov iz Lcma" Prvi
Plen jc pošiljal verno v jc razprodal, z ' "
Reko Zeball ie nt že v Gradcu obsojen v stiri.einoiečo - Dne 11. t. m. jc v ljub-V . skladiščih padla težka vreča , fi-zoloir. na 58 letnega delavca Fr. Zibelnika Drave!,, ki ,c na zadobljenih notranjih
dva meseca — Oglasil se je iz ruskega u;etn.i[va Franc Bokal, poddesetnik pn 1/. pešpolku. 2. stotnija. Od 24. avgusta ni bilo nobenega —-"'-
pc;asniia o njem, ,
pcško^h ,mrl v nedeljo:-' Iz č.kn se poroča: \ nedeljo, dr.c 7. februarja, se .e zgooila b^o Cerknega velika ne.Uča .Snežen, plaz 2£.;el 54 letnega Petra Je-P« . ^ 11E:a :n, P°k°ral v nižavi p	nem ^aniu T- ^ našli dne
' Kbruar»a Popoldne. - V četrtek, IS. t.
te nesreče in druno. I' o i z k
s a m o u 111 o r n o z 11 a 11 c a v š trti. — Težko ranjenega pripeljali v Ljubljano. Hrvatski listi poročajo; Vojaške oblasti 1. Roki | so izvedele, kakor poroSa »Fiumei Esti-■ I«n . da se nahaja v mestu neki flo-vek, ki so izdaja za nadporočniku Vo-I jaikim oMastein se je v resnici posre« ! čilo ujeti topa »nadporočnika« na vlaku Reka -St. Peter. Pred aretacijo sc ie bolel »nadporočnik < ustreliti, pa pa kropi« ni smrtno ranila. Nahaia .-e sedaj skunaj s svojo znanko v St. Petru pod vojaškim nadzorstvom. — Tega moža so v nedeljo 21. t. m. težko ranjene?« pripeljali v Ljubljano. Trdi. da .ic nadporočnik Riedl in da je bil v Galiciji. Ako je res nadporočnik in znkaj je poizkuSnl umoriti, bo dopnala preiskava.
P o t i č n i popu mni na d po • ročnik, ki je skočil v pelek dne 19-L v Ljubijnnico kakor poročamo na drupem mesiu, za črnovojnikom. w katerepn ime se Se danes ne ve. ker j® izpinil med valovi, je pospod Dcca-Jieva. Tudi ta se je vsled deroče vode komaj sam rešil.
Z b 1 a z n i 1 je v cukrarni črnovoj-"Ik bivši Seentannov delavec iz Gline Ivan štrekelj. Oddali so ga na opazo-
valni ocldelck. Siromak ima doma ženo in 4 nepreskrbljene otroke.
P od vi a k j e h o t e 1 i t i. V soboto dne 20. t. m. dopoldne sla šla proti. ■II. železniškemu prelazu na Glivicah 2 vojaka. Ko se jc že bližal tovorni vlak, se je eden vrgel na progo, da hi ga povozil vlak. Tovariš ga je še pravočasno rešil gotove smrti, nato so pa prihiteli civilni ljudje in drugi vojaki in ga odvedli v rezervno bolnišnico v šoli na Glincah.
Nagla smrt. V soboto dne 20. t. m. proti večeru se je 361etni črnovoj-Tiilc Ivan še lov in iz .Sežane v gostilni v Kolodvorski, ulici št. 24 nagloma zgrudil in umrl. Poklicana policijska komisija je odredila, da so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
Pogrešani vojaki. Valentin O b r c-kar, 8. lovski bataljon. 2. komp. -- Pojasnilo: Janez Obrekar, Dol. Tribušc, _ pošla Slap ob Idriji. — Franc M e r š e,
■	pešpolk š.ev. 17, 1. maršk., vojna pošta 1.12. Pojasnilo: Terezija Morše v Lazih
■	št. 8 pri Hibnici. — Janez J e n k o, do-»mobranski pešpolk št. 27, 11. komp., i vojna pošla 48. Pojasnilo: Marija .Tcn-» ko, vas Selo št. 18, pošla Vodice. - ,Io-I-žef Bar le, pešpolk št. 17, 3. maršk., P Vojna pošta 201. Pojasnilo: Terezija
Barlo, vas Gor. Kamnje, pošta Dobrnič. V— Jožef Drnovšek, pešpolk št. 17, t), komp., vojna pošta št. 32. Pojasnilo: Jožef Drnovšek, Sv. Urh št. 15, pošta 'rZagor je ob Savi. — Franc Wi r k, pešpolk št. 27, 4. komp., vojna pošta št. 48. Pojasnilo: Alojzij VVirk, Mors-Mcer-bek, liisfnbahnslrafie št. 14 v Nemčiji (Hhcinland). — Pavel K a 1 a n, pešpolk št. 17. 1. komp., vojna pošta 32. Pojasnilo: F. Kalan. Datteln, Westfalen. — Alojzij Juvan, pešpolk šl. 27, G. komp., vojna, pošta šl. 48. Pojasnilo: F. Kalan, Datteln, Weslfalen. Jožef Drobec, pešpolk šl. 27, 1 komp., vojna noš ta št. 48. Pojasnilo: Marija Dro-beek, Gladbeck, Phoenixstraflo Nv. 24, Wc9t Deutscbland. — Ignacij Proso n r, poljski lovski bataljon št. 8, 2. maršk.. vojna pošta št. 32. Pojasnilo: Gospa Prosenc, Hdllingliausen bei Recklinghnuscn, SuclbruoiierstraOe Nr. 62, Ktinig Ludwig VVesifaleu, Deutscbland. Anion P a v č i c, 27. pešpolk, 13. komp., vojna pošta št. 48. Pojasnilo: Frančiška Pavčič, Krka pri Zatičini. — Jožef S i m o n č i č, 27. pešpolk, 1. marškomn., vojna pošta št. 48. Pojasnilo: Julijana Simončič, Kočevje (Koh-lemverk).
Slovenci! Naročajte in priporočajte domače razglednice »Vojska v slikah«. III. skupina, ki je najzanimivejša izmed doslej izišlih, je pravkar izšla. Mala skupina: IG razglednic stane 1 K 20 vin. Velika skupina : 24 razglednic stane 1 K 80 vin. Cena za trgovce, ki naroče vsaj 100 posameznih razglednic, 6 K za 100 komadov, pri naročilih nad 10 sltupin 30 odstotkov popusta. Zahtevajte v vseh prodajalnah in trafikah le domače bla«o! Razprodaja: Upravništvo »Ilustr. Glasnika«, prodajalna Kat. tiskovnega društva (prej II.
Ničman) in g. Samec (Pclričič nasl.) v Ljubljani.
Deželni odbor kranjski je razposlal na vse občine sledečo okrožnico: Bliža se pomlad, doba velikega poljskega dela. To delo ho letošnje leto še mnogo večjega pomena kot sicer, kajti od temeljite izvršitve tega dela je odvisna nadaijna prehrana prebivalstva naše dežele. Ker pa je cvet delavnega moštva odsoten v boju za cesarja in domovino, js treba pravočasno pečati se z vprašanjem, kako brez odsotnih mož opraviti letošnja poljska dela. Ni dvoma, da bo treba v ta namen združiti in napeti vse še razpoložljive sile. Poleg vojaščine prostih starejših mož zadene glavno breme tega dela ženske in pa moško mladino, ki še ni dospela do vojne dolžnosti. V la namen bo treba v vsaki občini, vsaki soseski, vsakemu selu združiti res vse moči in skrbno gledati, da se ne ena teh moči ne izgubi. Kajti prehrana ljudstva ie v vojskinem času izredne važnosti tudi za srečni izid vojske. In ocl dobrega obdelovanja zemlje zavisi letos bolj kot kdaj gospodarski obstoj in blagostanje kmečkega ljudstva. Vsak pridelek ima izredno visoko ceno! — županstvo se pozivlje, da tekom osmih dni semkaj poroča, kako jc v Vaši občini preskrbljeno za pomladanska poljska dela in ali odnosno kako bo mogoče dobro in temeljito opraviti letošnja poljska de'a. Tudi naj županstvo poroča, cc je v onclotrii občini občutno pomanjkanje konj in kako se misli temu odpornoči.
Na kmetijski gospodinjski šoli na Vrhniki se prične šestmesečni letni tečaj dne 10. maja t. 1. Sprejemajo se gojenkc, katere so dovršile ljudsko šolo in izpolnile 14. loto. Učenke ostanejo cel čas tečaja v zavodu šolskih sester in pl? čajo mesečno 40 K. Prošnje za vsprejent je vlagati pri vodstvu šole na Vrhniki najkasneje do | 20, aprila t. 1. Prošnjam je pridejati zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in za-\ezno izjavo slarJev ali njih namestnikov, da bodo obdržali gojenko skozi cel tečaj v zavodu. Gojenkc se uče teoretično in praktično vsega, česar rabi vsaka umna gospodinja.
Na kmetijski gospodinjski šoli na Vrhniki se prične clne 12. aprila t. 1. celoletni gospodinjski tečaj za gojenke Iz vrhniškega in sosednih okrajev. Tečaj se vrši tako, da prihajajo gojenke v poletnem času po dva, v zimskem pa po tri dni vsak. teden zdoma v šo'0, Poučujejo se v kuhanju, šivanju, pranju, likanju, vzgoji, razne kmetijske predmete, gospodinjskem računstvu in knjigovodstvu in <lr. Pouk je brezplačen. Gojenke plačajo lc za hrano vsak dan, kadar so v šoli, 80 vinarjev. Prošnje za sprejem je vlagati opremljene z zadnjim šolskim izpričevalom najkasneje do 1. aprila t. 1. na vodstvo kmetijske gospodinjske šole na Vrhniki pri Ljubljani.
Opravijale vas bodo daleč naokrog sosede, če bodo vedele, da pri vas ni dobili dobre kave. Če se torej hočete izogniti opravljanju, če hočete imeti dobro kave, rabite Kolinsko »cikorijo obmejnih Slovencev«, ki je priljubljena kot kavni pridatek. Najboljša kava se da napravili le s to cikorijo, to je stara, znana rcsnica, ki je nič ne more omajati. Prav tako znana
stvar pa je tudi, da je »cikorijo obmejni! Slcvccev« edino pristno domače b!r,£o tc vrste. — Iz obeh navedenih vzrokov je vsem našim gospodinjam kar naj topleje pri poročamo. Samo izvrstno domačo »cikorijo obmejnih Slovencev« naj kupujejo vse naše gospodinje, pa bodo z njo gotovo najbolj zadovoljne!
rt j
.Mim novice.
Pisma tijciiiškov Avsirijscv, ki sc nahajajo v Rusiji, Srbiji in drugih nam sovražnih državah, prihajajo na Dunaj, kjer je poseben urad, ki ta pismr ureja, pregleduje in naslovljenccm odpošilja. V času, odkar je začel ta urad poslovati, jc prejel takih pisem toliko da bi bil stolp, napravljen iz njih, šest krat tako visok kot je zvonik pri ccr kvi sv. Štefana na Dunaju, ki je znane najvišji zvonik v Avstriji. Ce bi se pr pisma položila po zemlji drugo polet drugega v črti, bi bila ta črta tako dol ga, ela bi moral hoditi mož ob nji neprenehoma. 20 tir. To jc razumljivo ako pomislimo, da pride na ta urac včasih na dan po 40.000 takih pisem Veliko mora biti v tem uradu tudi število uradnikov, ki vse to pregledu jej; in urejajo. Pisma so pisana v vseh mo žnih jezikih, torej morajo biti v uradi tudi mnogo jezikov veščih uradniki
Sin umoril svofo maier. — Morilec
—	:U£avni pravninik. Sin je umoril sve jo mater, (lotovo je to najstrašnejši zločin, ki si ga moremo misliti. Napa del jo ie zavratno in jo zadavil. Ta gro zna drama pa se ni doigrala morebit v onih ljudskih plasteh, kjer bi alko hol, posui'ovelost in skrajna propalos napravili tako početje vsaj delom; urnljivo. Siti je kljub mladim letom ž-:
—	državni pravdnik. Mati njegova j', bila GOletna dama, vdova baneneg; ravnatelja, katere edina skrb je bi njen edini sin. Ta je bil hud nevraste nik. Mati se je peljala ž njim iz Kapoš vara v Budimpešto, da bi t?a oddala v nelci sanalorij. Zdravniki so spoznal njegov bolezen za nevarnejšo kot se j mislilo in so zahtevali, naj sc ga tako zapre v zavodu. Predno pa je do šlo do tega, je šel sin z materjo na iz prehod. Nenadoma pa je izginil proi od nje. Mati ga je iskala, a zaman. Ure pozneje je bila poklicana k telefonu, \ katerem je spoznala sinov glas. Prosi jo je, na j ga obišče v hotelu, v kateren se jc ravnokar nastanil. Nesrečna mat je oelšla v dotični bolel, kjer so je se-šla s sinom, ki je bil popolnoma mircr, Zaradi varnosti je naprosila nekegr zdravnika, da naj jo spremlja. V hotelu je mati takoj odšla k sinu v sobo Vrnila pa se ni daljo časa, in ko je neki uslužbenec, ki je. bil poslan po nekr zdravila, bolel stopiti v sobo, se mu ji zabranil vstop. Ob 10. tiri zvečer pa st je državni pravdnik nenadoma poja vil na policiji, kjer je popolnoma mir no izpovedal, da jc umoril svojo mater Policija so jc takoj na licu mesta pre pričala o resničnosti te izpovedi. Sinr.
7i
eo zaprli. Grozni čin bi .-e ne izvršil, ako bi norca niti za trenutek ne postili na svobodi, ko so zdravniki izrekli svoje mnenje.	.
Odlikovanja v 17. pcšaolku. Doslej je prejel naš domači 17. pešpolk 16« hrabrostmi! svetinj, in sicer 1 zlato, 55 velikih in 111 malih.
Cene poštnim znamkam nameravajo zvišati na Ogrskem in v Avstriji. Znamka, ki velja sedaj 10 vin.. M veljala 12 vin. Tudi druge znamke se »lično pouraže.
Težko ranjeni Slovenec se je poročil s čehinjo. V bolnišnici v Rudoifinu v Pragi se nahaja mehanik .Tosip Žon-ta iz Idrije. Te dni se ie ondi poročil z gospodično Emilijo Iloufovc iz Sodita n.
Dcaiače dnino in domače olje. Minister poljedelstva naglasa v svojem zadnjem razglasu na kmete, da naj sade zoi-.'t rastline, iz katerih se pridobiva preja in olje. Vojska nam je torej pokazala, koliko je vredno, čc pridelujemo kar je mogoče doma in smo tako neodvisni od zunanjega trga. Kako drago jo olie in mogoče še. da bi ga sploh ne dobili. Prej so ga pridelovali doma iz bučinega in solnčničinega semena, iz orehov in ogrščice. rcpice. Posebno bučino in solnčničino olje jc zdravo in okusno jedilo. Lanena in ko-nopljina preja nam je dajala tkanine, ki so so držale tudi po sto let, kar kupimo zdaj, pa nam služi komaj par let. Sicer v.<:avijo nekateri, da l<i bilo silno neumno tratiti zdaj čas s pridelovanjem lanu in predenjem in tkanjem, ali zadnji dogodki nas pou.e, da temu ni tako. Svetovna vojska nas uči, da je treba gospodariti tako. da bomo imeli vsega doma. Na i ne leži neobdelana ali zatrznjena nobena njiva ali leha in dovolj bo kruha kakor je dovolj dela.
Poroka vojaka b:ez ncr. A" ni bolnišnici Rd< :ega križa t n: ;-bau-u na D :: t.-. ;-r ;':■ pretresljiva poroka. 32 let stari i; Klement Kliva je li! od iz : ...•■. v -Vpoklican pod orož/; ter t: 9. oktobra na bojno črio. Udeležil je več bojev. 23. novembra pa so ga r•'. -slali na Dunaj, kier so mu morali odžagati obe nogi. Nevesta Antonija Irsa, uradniška hči v Opatovici, mu jc ostala zvesta ter izrazila željo, da se ž njim poroči. Poroka se je vršila v bolnišnici. Po cerkvenem obredu je tajnik bolnišnice prebral brzojavko Njegovega Veličanstva ter izroči i novoporočence-ma cesarjev dar 500 K. Uradniitvo MniSnirc u- r;.i bralo nadaljnjih 160 K.
Vsled male tiskovne pomole ie iz-Bulvla «amet Marija Ivuzm; nek v"h'ut-ni Gori nn Češkem. Imela jo v vojski tri sinove in moža. Vsak dan je iskala s strahom v ča nikih med razglasi mrtvih in ranjenih svojcev. 12. t. m. zagleda Kuzmanek v noročilu tudi ime svolega sina: Franc Kramar, mrtev Vaclav Kuzmanek- . . . Misleča, da jc mrtev njen sin Vaclav, zakriči in one-sveščena pade na tla. Ko je prišel tri dni nato sin Vaclav domov na dopust kot ranjenec, je našel mater blazno.
Vzrok pa je bila tej .nesreči samo napačno postavljena vejica, ki 1™ stati pred »Vaclav«, ker mrtev je le
k^ Angleška se baha, da bo prisilila zvezni državi k miru. Ker je izjavila da re dobi Nemčija več bakra, so sklenil, in odgovorili v seji zveze nemških plavzar-jev: kako se zadovoljuje o nevtralne države ž njim določeno količino bakra nas ne briga. Za nas nastane po temu sklepu An-gležke sama ob sebi posledica, da moramo vzeti baker tam, kjer ga dobimo, kolikor ga rabimo v varstvo svoje dežele. Torej, kadar ne bo zadostovalo domače izdelovanje in ko preminejo naše sicer velike zaloge — tedaj bomo segli po bakru v okupiranih deželah, pobrali bomo torej vse, kar je narejeno iz bakra, seveda proti primernemu plačilu. Vzeli bomo olektričnc naprave, kotle tovarn za sladkor, bakrene dele strojev, pih?!nike plavžev, hišne kotle in kar je v hiši bakrenega, do zadnje kljuke na vratih. Čc izenačimo stotisoče ton bakra katere je porabila obrt poslednja leta, lahko rečemo, da bi vodili vojsko še trideset let, predno hi nastala za nas glede bakra potreba, da bi se lotili hrona-s'ih spominkov in cerkvenih streh. ICai bo dosegla Angležka s takimi skleoi? — Nič drugega, kakor tc, da bo udarila francosko in belgiisko obrt. in da bo pokončala francoske tovarne, ki so ostale doslej, kljub vc!ski, še nepoškodovane.
Predavanja o re;> perutnine, borlo obiskovali rcrjenci na Ditraju, da dobe malo pouka v tej važni panogi gospodarstvo, da uvedeio doma lcko pobol'š?nie v reii in da bodo zirožni pometati si kolikor toliko s pridobljenim znenjem.
Majboliša in najsigurnejša prilika za štederre:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tii; za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katere !an či ficže.a Lrfnjsba, in jili obrestuje po 4 4»/o brez kakega odbitka.
isi um* riim
Gtc' iaseral!
ftanfcS
iLs :> Z tf,- r ^
Iz Gorij. Naša občina jo poslala na , bomo polje takoj pričetkom mobiliza-! cije nad 2C0 mož in mladeničev F ni sami marskompaniji jih jo bilo prid,.. Ijemh 52. Hrabro so so borili in se bore nasi Gorjanci v vseh bitkah; to sprini-jo.io njihova pisma poslana domači-nom iz bojnega polja na severu in jugu. _ Iz ruskega ujetništva so pisn|i doslej sledeči: Franc Ambroži« iz r
sipa, Ivan Zalokar iz Podholma, Ma, tevž Jakopič, Martin Repe iz Sp. Gorii Vinko Poklukar iz Gorij, Andrej zt m a iz Grabča, Josip Zima, Alojzij % kar, Franc Lipovec iz Radovine, Jakob Pazlar, Janez Šimnic, Janez Lipovec 1'oljšico, Janez Sedaj iz Radovine, Sta-rcn Gregor, Janez Bizjak, Boris Ccrnc iz Sp. Gorij, Jožef Cundrič iz 1'oljšice Andrej Cundrič iz Mevkša: Franc Pj! kon pa sc je rešil iz potopljene ladjo »Zenta« ter se nahaja v Danilovem gradu v Crnigori. Isti je v smrtni nevarnosti priplaval 10 kilometrov v pe. tih urah ter se tako rešil na črnogor-sko obrežje. — Padli pa so za domovino: Lovro Pristov iz Vidnice, doma vz-glcdcn gospodar, občinski odbornik in trobentač pri požarni hrambi, zakopan je na Ogrskem. Jakob Soberl iz 1'oljšicc, Matevž Srno iz Zabreznega, Lovro Čop iz Podholma, Matevž Zupan iz Zasipa, Janez 1'om iz Mevkša, Simon Toncjec iz Sp. Gorij, po zanesljivih virih tudi Jožef Kermeli. — Po-grošamo jih še 10, za te še nismo dobili nobenega obvestila. — Smrt. Dno 23. januarja t. 1. je umrla na Poljšci nastanjena iu kot pesmica znana dekle iz občospoštovane družine Frančiška Cundrič v 28. letu. Svetila ji več na luč. — U 1 o m in t a t v I n a. Dne 15. t. m. ponoči ulomil jo žo pred kaznovani Matija Slivnik, tovarniški delavec na Jesenicah pri Zumru v Movkšu. Uzmovič je odnesel 67 klobas in več komadov suhega mesa v vredno- i pri-' hližuo 80 K. Zondarmerija pa mu je bi-' Ia kmalu za petami. Pri njem so našli še skoraj vse pokradeno meso. Dolgo-prsinež jc žo pod ključem — v svarilo vsem tatovičem. Zagovarjal so 1 > radi hudodolslva ulorna in tatvine.
Iz Čcšmfce v Bohinju. Toliko snega, kit kor lotos, Bohinjci še nc i>om-nimo. V spodnji dolini jo tega nebodi-Iroba malo manj, toda v zgornji dolini iloiTa dva metra. Ni čuda, da pod nje-; govo težo škripljejo podstrešja in so | podirajo. V veliki nevarnosti je bila v ; nori od 18. nn 19. t. m. Frančiževa družina. Krog deveto uro se jc pod težo snega jKidrla hiša in zakopalo vso dru-žino. Sosed ie so sliša'i škripanje sosedovega poslopja ter hiteli gledal, kaj so godi. Ko so prišli na lice mesta, je bila vsa hiša podrta in prebivalci zakopani v podrti lastni hiši. Z največjim naporom so delali cclo noč do devetih zjutraj ter tako rešili preplašeno družino šo zdravo. Polomljenih je veliko kozolcev. I'o planinah je visočina snega do štirih metrov. Kakor vso kaže, šo no bo prenehalo snežili, kor polagoma ŠO vedno pada. Stari ljudje trdijo, dn ho letos šo, toliko snega, ker sc med sneženjem tako pogostonm bliska. Da l(> ne bi bilo še kaj žrtev. Po planinah bo gotovo stisnjenih in pokončanih mnogo stanov vsled izvanredno težo snega. Povsod lo škoda.
r<o«rivnik v Bohinju. Od vseh strani -cc listom snoroča o nezgodah po slabem vremenu. Drugje jc obilo deževje napravilo '»nogo škode, pri nas pa jc padlo nad dva metra visoko snega, tako da so morali
Eudje odmetavati sneg raz streh. Sneg je osedaj polomil pri nas v vasi tri stogove kozolce), Anžičevega, Bobnarjevega in Jregeljčevega, Zadnji je bil odkidan, pa _a je vseno polomilo. Tudi na planini Go-eljek je Lukčev in Grogelčev hlev podrlo, Inega je že toliko, pa danes (19. februar-i) nanovo sneži na vse kripije. Kdaj bo iač skopnel, ko ga je toliko? — Pri zad-ijem naboru so iz župnije potrdili zopet ledem fantov,
Vipava. Naš gospod dekan so šli v jorico zdravja iskat. Hvala Bogu, da se im boljša, — Zima pri nas je letos pove-ini deževna. Prav hudo zimo smo imeli iravzaprav samo 28. januarja, ko je sne-ilo in melo, da je bila groza. Pa še ta dan
i	bila vsa dolina s snegom pobeljena ker a je burja skupaj znesla posebno na ne-:aterih krajih v velike žamete. Pač pa so ile gore zelo zasnežene notri do doline. 3d 7. do 14, februarja je tu skoraj vedno ilo, tako da je reka Vipava poplavila do-ino, kakor že mnogo let preje ne, V trgu mo imeli vodo po cesti in tako je bilo v ašem trgu zopet nekaj časa, kakor v Be-etkah.
Z Goč je iz hišne številke 106 v vojni ilužbi pet bratov fantov Vidrih, in sicer: ndrej, Joahim, Jožef, Janez in Ciril. Eden je bil že ranjen. — V kapelico Matere božje nad Gočami je okoli 7. februarja vlomil neznan hudobnež in s silo odprl zelo močna vratica vzidanega nabiralnika. Velik njegov trud pa je bil slabo poplačan, ker jc bil nabiralnik nekaj dni preje izpraznjen.
f' Drobiž iz brdske okolice. Mežnarje-va mati na Brdu, so po daljšem bolehanju umrli 21. prosinca, ob pol 4. uri popoldne /v 74. letu starosti. Ranjca je bila vzor kr-čanskih mater, sad njene dobre vzgoje se aže najbolje v tem, ker sta tako dobro ivzgojeni njeni hčeri Anica in Marička. niča je učiteljica v Ljubljani, Marička pa
ii	je izvolila samostansko živl enje in se menujc sedaj Hildegarda. Soprogu, vrlemu [krščanskemu možu, Francetu Lebarju, ki
e že nad 40 let cerkovnik pri brdski farni cerkvi izrekamo v imenu vseh faranov iskreno sožalje. — Brdsko katol. slov. izobraževalno društvo je na pustno nedeljo ■ priredi'o zanimivo igro »Stari in mladi«. IVkljub sedajnim slabim razmeram je prišlo izredno veliko število ljudi. Nekaj jih je moralo še kar tako oditi, radi premaj-:. hnega pror>tora. Da je prišlo toliko gledal-; cev, sta dva vzroka: Ker so naši igralci taki, da se ne strašijo še tako težkih vlog, in ker je čisti dobiček namenjen »Rudeče-mu križu«. Gledalci so z zadovolnostjo šli domov. Čez pokritje stroškov, ki jih je imelo društvo pri igri, so darovali še 50 kron »Rudečemu križu«. Zahvaljuje se društvo bUžniim našim gostom: Rovlinnom in Krašnjanom, da v prihodnje pridete še v obilnejšem številu! Bog daj, da bi se kmalu vrnili nekdanji mirni dnevi, polem bodo vrli brdski igralci še marsikdaj pozabavali obiskovalce z izbornimi igrami. Pa tudi prenotrebni Društveni dom se bo postavil. Potem bodo šele bližnji in daljni gostje radi prihiteli na r>rijr»zni brdski homček, — Matetovi v Gradišah, ki so dali iz vasi največ sinov v vo!sko, namreč štiri: Franceljna, Martina, Jaka in Ja-
neza, so izvedli sedaj tužno vest o najmlajšemu, o Janezu, da ga ne bode več nazaj.
Gospodarske vesti.
NAŠIM VINOGRADNIKOM V RESEN PREVDAREK.
Že minola jesen je pokazala, da v takih časih, kakor smo jih doživeli sedaj, je vino pridelek, ki ima najmanjšo vrednost izmed vseh kmetijskih pridelkov naših krajev. Marsikdo bi danes rad zamenjal svoje zaloge vina z žitom, krompirjem ali bodisi s katerimkoli drugim sadežem, ki služi za hrano. Brez dvoma je po Dolenjskem in tudi drugod veliko vinogradov, ki imajo tako neugodno lego in so tudi sicer iz drugih vzrokov tako malovrcd-ni, da se še ob rednih razmerah komaj izplača drago obdelovanje. Ako pomislimo, da bo letos pomanjkanje delavcev tako občutno, kakor še nihče ne pomni, in ako upoštevamo še razne druge ovire, ki sc vsled svetovne vojne kažejo nri vinarstvu, se moramo pač vprašati, ali kaže dandanes dragoceno delavno silo zapravljati v slabih vinogradih s pridelkom, ki ni samo manj potreben, ampak tudi tako negotov kakor noben drugi.
Prva in najvažnejša skrb vsakega kmetovalca, zalo tudi kmetovalca-vi-nogradnika mora biti letos ta, da vestno u ]) o r a b i delavno sile, ki so mu na r a z p o 1 a g o , v p r v i vrsti za tisto kmetijske panoge, iz katerih se obeta za njega samega in za človeštvo sploh, v vsakem slučaju največji in na vse sirarn zagotovljen uspeh. Tak uspeh si zagotovi vsakdo le s pridelovanjem sadežev, ki služijo v hrano ljudem in živalim.
Kdor bi v sedanjih razmerah zastavil še to skromne delavne moči, ki so mu ostale, v vinograd (zlasti v slab vinograd) in bi pri tem zanemaril polje, bi bil res v pravem pomenu besede zapravljivec, ki bi trmasto tiščal v tisto stran, ki je najmanj zanesljiva in ima za sedaj najmanjšo važnost in vrednost. Delo v vinogradu in delo na njivi I Kakšen velik razloček! V vinogradu naporno delo — večno delo od rane pomladi prav do zime, ven in ven brez konca in kraja, ln uspeh — morebiti nekoliko kislega vina, ki se mimogrede brez potrebe in brez koristi izpije, ali v najboljšem slučaju s težavo in poceni proda.
In pridelovanje krompirja, koruzo itd.? S temi pridelki je razmeroma malo dola in končen uspeh — več ali manj gotovo najpotrebnejše blago za vsakdanji živež ljudem, za prerejo živali in za proda j. Kdor bo imel prihodnjo jesen dosti krompirja v kleti in koruze v žitnici, ne bo stradal. Tudi nezabeljenega ne bo treba jesti, ker krompir in koruza sta v najožji zvezi z zabelo. Če bomo skrbeli pred vsem drugim za tc pridelke, nam tudi
denarja ne bo manjkalo. Upoštevati moramo tu pa šc nekaj drugega.
Letošnje leto bodo namreč ženske in otroci poglaviten delavski faktor na kmetih. Ženske, zlasti pa otroci v vinogradu ne bodo nikdar has-nili toliko kakor na njivi. Ali naj mar otroci režejo, špičijo, lcolijo, vežejo, kopajo, škropijo, žveplajo itd.? Za vsa ta dela je treba močnih, kolikortoliko izurjenih in zanesljivih delavcev. — Krompir, koruzo itd. pa otroci za silo lahko obdelajo sami, zlasti če imajo primerno vodstvo in nadzorstvo. Pri saditvi žo sploh otroci precej odvrnejo; pa tudi pletev, okopavanje in osipanje so razmeroma lahka, za ženske in otroke najprimernejša poljska dela.
Edino pameten nasvet, ki ga moremo dati našim kmctovalcem-vinograd-nikom vzpričo sedanjih razmer in z ozirom na prihodnjost, je sledeči: Obdelajte izključno kot vinograd samo tisto trtje, ki je v resnici kaj prida, torej vinograde, ki imajo predvsem dobro lego, dober nasad in ki se vobče v njih delo izplačal! Slabcjšc lege in kose, ki sploh nc obetajo veliko, ki jih pa za enkrat vendar le ne kaže popolnoma opustiti, pa obdelajte samo toliko, da se ohranijo; (obrežite, nakolite, privežite in če mogoče škropite)! Med trtje pa na vsak način posadite krompir, koruzo, fižol ali kak clrug sadež, ki vam bo plačal delo v vinogradu ne glede na vinski pridelek. Vse tiste vinograde pa, ki so prav slabi in bi se morali iz tega ali onega vzroka opustiti prej ali slej, opustite že letos popolnoma! Trto potrebite in zemljo uporabite za druge nujno potrebne pridelke! Tako bodo delali povsod v vinorodnih krajih, še celo po deželah, ki so za vinarstvo veliko ugodnejše kakor naša. Prav posebno velja to za pretežno vinorodne kraje, kjer jevsled brežinastega ozemlja vobče veliko več vinogradov kakor njiv.
Opuščeni vinogradi so za sedaj najbolj primerni za pridelovanje krompirja, koruze in fižola. Vsi trije sadeži so za sedanje čase poleg žita in krme najdragocenejši kmetijski pridelek. — Krompirju moramo dati seveda v našem slučaju prednost pred vsemi dugimi. Vinogradi imajo navadno bolj lahko globoko zrahljano in dovolj ude-lano, rodovitno zemljo, v kateri se bo krompir brez izjeme dobro obnesel. Po krompirju bo tudi žilo, ki ga bomo lahko sejali v jeseni, najbolje uspevalo. Tudi koruze nc bomo pridelali nikdar preveč in zato uporabimo vsak ugoden prostorček v vinogradu za ta pridelek.
Med krompir in koruzo spada fižol, ki ga zlasti Dolenjci že itako radi sadijo. Pa ni treba misliti, da morale pridelovati, kakor ste dosedaj vajeni, samo najboljši kaljeni fižol ali prcklar. Sadite rajši nizki fižol! Z njim nimate nobenega drugega dela, kakor da ga s krompirjem ali s koruzo vred okoplje-
82
te; ko je zrel dene v kozolec in mlati <e!c lmziini. ko jo <as. Dan - ni.!; t ne vpraša kakšen je fižol. Najslabejši je drag kakor žefran. Kdor bi sadil po Vinogradih posebno zgodnji krompir, prid- 'a za njim šo lahko nekoliko repe ali kake druge krme za prašiče.
Povdarjarfto tu odločno, da s pri-5ui. -inu nasveti nikdar ne nameravamo oškodovati vinarstva. Naš namen je samo svariti vinogradnike pred pretirano skrbjo za vinograde. Svetovni g.i-n i .r ki položaj, v katerem se da-nev V; b:' iamo, jo i z r e d o n , zato mora biti ir e d 11 o t u d i 11 a še g o > p o -
ledena skorja, < do ozimnic ter
:era ne pu-u zr vslod te;.':', lahko v par dneh zaduši, zlasti na njivah, ki
: 1, i..... ; . k let' ' lli C 111
leže v seminti M.ijin, n more podnevi raztopili vrlme škoda, ki preti našemu polju, preprečiti f tem, da se snef na katerih se nalu ja ozmuna, krat ko se po vrhu napravi ' .pa, na gosto z živino prog
aj<a | ;kov, niti v svrho pospeševanja
posamei.
skorje se da d niivah vsaki-led-.-na z i. da
nih kmetijskih panog in da je zato vlač,, nje prošenj za podporo brez pome dalje naznanja ■ Kmctovalec«, da
d a r
v o.
K d Mr bo danos trma>to za-
piral ušesa za pametne in dobrohotne, za vsakogar lahko umljive nasvete in se svojeglavo držal samo starih navad v gospodarstvu, lahko jako oškoduje sebe in splošnost. Jasno je kot beli dan, d a 7. ti e 1 o v n i m i 111 o č mi, ki j i h b o m o imeli n a r a z p o 1 a g o prihodnjo pomlad, ne moremo obdelati vino g r a dov, 11 j i v in t r a v 11 i k o v. Nekaj bomo morali , opustiti. Zdrava pamet in pa vsaj po-* vršno umevanje našega sedanjega položaja nam j.i-sno pove, kaj bomo opustili ali skrčili in česa se bomo oprijeli s podvojeno silo. Saj vendar vemo vsi, da i'.. 1110 za sedanje lazmere vina p;c..- ', ker ga ne moremo spe ati. na-sprotn 1 pa veliko premalo žita. krompirja, koruze, fižola itd. Dalje so nikakor ne da izpodbiti, da se — recimo vsaj za silo — izhaja tudi brez vina; brez krompirja in drugih že večkrat omenjenih pridelkov so pa danes ne more živeti. In kottečno nam menda nihče ne .bo oporekal, ako trdimo, da je pri :t 'oviiije vina v sedanjih časih ne-pri r j o dražje in pa veliko bolj tkor prit
negotovo k:
nje kate-
;oli drugega sadeža. Brez dvoma Ii gotovo, da se bo za poljske, pri-ii živino dobi! denar iažje in več r za vino, kajti prihodnjo j c -. > o žico, krompir itd., pa t u-i v i 11 a goveja in prežiči; vse g a o e dragoceno t r ž 11 o b 1 a t- 1 k a k o r v i 11 o.
Abotcn je končno tudi izgovor, češ: saj poleti bo itak vojske konec, potem bo pa vse pri starem. Zavedati se >. da divja boj skoro po vsem n tla s tistim dnem. ko se bo mir, e ne ]>o.lo n.-stopile v na-:j.-ia..-i vu kar ria mah redne \ Minulo bo dr.kaj tn< \, plodno se hod o izravnn1'
jih reže svetovna vojsita v svetovno gospod;. rs ivo ' pet s
ree.
je .. i delkt kaki s t. 11 d i ž d r u
mo-<
sveti
sklei
šein
razn
potem po luknjah, ki jih napravi živina pride zrak do rastlin. Kmetovalci, Izvršite povsod, koder je na snegu ledena skorja, nujno to delo, da preprečite škodo, ki preti Vašemu polju!
Dobava plemenskih prašič«*' Na mnoga vprašanja iz vrst »Domoljubovih« bralcev o zadevi dobavo plemenskih prašičev zlasti dobave prasccv, brejih svinj, mrja cev in prašičkov za pitanja, odgovarjamo tem polom, da dobavi Vnovčev:-lr-;ca za živino tudi lotos prašičerejcem zahtevane prašiče proti mali odškodnini. Vsa naročila se izvršujejo po vrsti kakor dohajajo. Lc zadnje grdo vreme jc naročila zakasnilo, ker je bil tudi železniški promet na raznih progah ustavljen. Opozarjamo zlasti, da izvršujemo za časa vojske tudi vsako najmanjše naročilo. Mala naroš:!a se potem skupno izvrse, da je manj stroškov. Da sc prihfani mnogo nepotrebna pisarje« ja na razna vprašanja, priporočamo, naj vsak kupec takoj pove, kakšne prašiče želi, za pleme ali za pitanje, prasce osem-tedenske ali jesenske, pri brejih svinjah naj se kupci izrazijo, koliko časa naj bodo svinje breje, ki jih nameravajo kupiti, ravno tako naj so označi starost in pasma, katero se želi naročiti. Ako sc narošijo prašički za plemen, gledamo tudi na to, da so dobrega potomstva. Nadalje jc potrebno, c!a se, v i;o'i!:or jc mogoče, iz er,c;;_a kraja kupci prašičev zmenijo, da vsi naenkrat naročijo, ker jc tako mnogo manj stroškov. Imamo ved
naznanja > kmctovalec«, da je vojn, uprava vso modro galico zaplenila, da j, Nemčija prepovedala izvoz kalijevih umet. nih gnojil, da je Italija prepovedala bo, žveplene« moke, pomešane z modro galico •n da ulegne prepovedati tudi izvoz žvepla Premije za pogozdovanje goličat. Vsled sklepa na občnem zboru Kranjsko' primorskega gozdarskega društva v Ljub. Ijani, ki sc jc vršil dnt 7. julija 18%, raz. pisujejo se premije po 20 K in po 40 K za i uspešno pogozdovanje goličav ' 1 posestva na Kranjske m pod sledečimi 1 pogoji: 1. Pogozditev rnora biti iz leta 1913, ali 1914. ter i na pogozdena ploskev obse-l ; gati najmanj 0-56 ha = 1 oral. 2. Vrsto sadik si lahko izhere posestnik po svoji volji, vendar morajo biti sadike krajevnim razmeram prikladne. Razdalja med sadikami ne sme biti čez 1'50 m. Posestniki, ki nameravajo za podelitev premije pro-iti, imajo vložiti nekolekovanc prošnje do
no
V
veze na Dunajski ccsii
vseh vrst prašičev na ponudbo, lako da lahko vsem naročilom ustreženo. Naročila naj f:c pošiljajo najbolje pismeno al i ustmeno v naši pi-arni v hiši ~ ' 1 na naslov: Ljubljani.
Nakup vina za vojaštvo. Deželna vinarska zadruga bi rada ponučila vojnemu oskrbništvu kranjska vina v nakup. Ker pa zahteva vojno osl.rbnišlvo le črna vina, ki
v novceva r.ica /a :.;vino
an
pr;
viale globoke brazde, ki .vila v..i-ka v sve .jvn in prodno bo nas:opilo zo-ravnotežje m< 1 prod učen :om
■'""..• umen"'-m, V ie eni bomo ali ne!
X X
so stara, bogata čreslovine in imajo 10 odstotkov alkphola, opoza ja vinarska za-Jn."<a v khtbljani, ki daje zaradi nakupa oziroma posredovanja kupčije potrebna pojasnila.
konca junija 1915 pri Kranjsko-primor-skem gozdarskem društvu v Ljubljani in v njih navesti politični okraj, riav.no občino, številko parccl in približno ; loskev pogozdenega zemljišča. Pogozdena zemljišča sc bodo pregledala v jeseni 1015; pomanjkljive pogozriitve se lahko torej i« letošnjo spomlad popravijo. Premijo prisodi društveno načelništvo, ki podeljuje * gotovih slučajih mesto denarja priznaino diplomo.
Ali s? naj rekvirira žito od ' r-tov?
Piše :a nam: Ker sc o tem preccj govori, jc dobro, da sc pove, kako je s to rečjo. Poročam samo o krajih, ki jih poznam, L j. vrhniški okraj, Zaplana, Rovle in sploh kraji po teh gričih, velja pa lo men''a za celo Kranjsko, ker je žetev letos rajorže povsod p-"cccj slabo izpadla. Posebno pšenice smo letos veliko manj pridelali, kakor druga leta. Pa tudi v najboljših letih le : :>. (> kmetov toliko pridela pšenice, da bi ž njo izhajali; pretežno večino mora žito ali moko d o k u p o • vati tudi v rodovitnih letih. V naši fari imajo samo trije ali štirje kmetje toliko pšcnicc ,da bodo ž njo za silo izhajali, če jo bodo mošuli z drugim žitom; vsi urugi
bodo brez moke in kruha, če ga ne
bodo
Oddaja tri. Ker ;e še dosti vinogradnikov, : i se ni:o v jeseni pravočasno ztsla-sih za trte, se naznanja, da imajo državne trtnice na Kranjskem šc dosti divjih in cepljenih trt na razpolago, ki običajnih znižanih cenah, trte dobiti, zglasi naj se ,1
videli, če imamo
Nevarnost za or.frnino. Deževje zadnjih dni je zelo nevarno za pogin ozimnic pod sneženo Skorjo, katera zlasti po nekaterih krajih še na debelo pokriva naša polja. Nevarnost obstoji v tem. ker se je vsled jasnih noči, ki so nastale po dežju, napravila po snegu
gece naravnost au poion županstva
:kem Rudolfov em
Kdor želi šc c 1 m prej mo-pri
c. kr. vinarskem nadzorniku v* Kandiji pri
Neprijazne novice za kmete. »Gorenjec. pij« v zadnji številki: »Kmetovalec« naznanja, da c. kr. kmetijska družba kranjska ne bo dobila nobenih državnih podpor več, niti v pokritje svojih režijskih stro-
hneli kje hupiti. Ljudje varčujejo, 1. o 1 i k o r morejo. V hišah, kjer niso bili prej nikoli brez kruha, se ni že od ' Božiča nckel. Nikoli niso bili o nustu« ! brez špehovke, letos sc skoro nikjer ni pekla. Res pa je, da imajo nekatere hiše ; — pa ne v-c — par mernikov pšenice m j drugega žila, ki ga hranijo za poletje, ko ' bodo zjutraj od pol štirih c!o desetih zvečer delali bolj kot živina, posebno letos, j ko bo eden moral delati za tri. Takrat morajo i ni c. ti kos kruha za malico, ker ga krvavo zaslužijo in ker brez njega nc bodo mogli izhajali. Ali se jim naj torej to privarčevano i 11 p t i s t r a *
dano žilo vzame? To bi bilo neču-veno in ljudi bi tiralo v obup. Deželni odbor dobro ve, da je lo res in tudi županstva vedo, da se od kmetov, izvzema morda nekatere bogatine, žito letos n? more rekvirirati. Žito pa nekje mora biti. Pravično jc, da sc ga vzame špekulantom,
ker ti ga imajo še mnogo, Pravično pa je [udi, da nam Ogrska pomaga, saj ima istega vladarja in z nami deli isto usodo.
Domoljubovc bralce opozarjamo na
Izvirna pisma slovenskih vojakov, katera priobčujemo pod odstavkom »Slike in črtice z bojišč«. Tudi za prihodnje številke [mamo na razpolago več zanimivih pisem.
Elektrarna na Završnici je začela delovati! Za naše gopodarstvo zelo važna novica je to. Razmere sedanjega časa ne pripuščajo, da bi se ta velepomembni začetek dela praznoval slovesno. Upajmo pa, Ja bo Bog lo delo blagoslovil v korist lepe naše dežele. Več o nanravah na Završnici bodemo spregovorili ob priliki.
K Angleški pisatelj H. G. Wells je pred leti iKjeapisal obširen roman »Vojska v zraku«, v kale-pjrern popisuje domišljeno vojsko med vsemi državami svela v zraku potom zrakoplovov, Zeppelinov ■itd. Nemčija vstane proti Ameriki in iz toga nasipne »plnšen svetovni požar, katerega konec je zamislil
"fšbiratcij tako kot ga poda jemo v naslednjem. * * *
Nekega lepega poletnega jutra, natančno trideset let od časa ko so se nem-Jki zrakoplovi dvignili v boj proti Ameriki, se je zgodilo, da ie nek star mož iskal .kuro, ki se je izgubila. Z mladim dečkom ije hodil po razvalinah Bun Hilla in šel v
Igmeri proti razvalinam razdrte kristalne pa'ače v Londonu. Ni bil še posebno star mož, pred malo ledni je dopolnil 63 let. Toda neprestano pripogibanje čez lopato in kramp, prevažanje gnoja in zelenjave, to da je bil izpostavljen vednim vremenskim spremembam in da ni svoje obleke že dolgo premenil, vse to ga je delalo podobnega visokolelncm starcu. V čeljustih ni imel nič zob, kar je vplivalo na njegovo prebavljanje, na kožo njegovega obraza in tudi na njegovo razpoloženje.
Tom Smallways je stanoval s svojo 5 ženo v zapuščeni vili ob velikih stavbiš-| čili londonskega predmestja. Tri suhe kra-S ve in množino kur sta imela zakonska. Oba i sta bi'a člana majhne občine vagabundov in begunov, katerih vsega skupaj je bilo kakih 150 oseb. Po prestanih vojnih grozotah, lakoti in boleznih so se tu nastanili. Iz raznih skrivališč in pribežališč so prišli tukaj skupaj in se nastanili po zapuščenih hišah ter pričeli trd boj za kruh z naravo, kar ie tvorilo sedaj glavno skrb v deželi. Bili so — samo vsled bojev za vsakdanji kruh — miroljubni ljudje, zlasti od onega časa, odkar so vtopili v jezeru agenta Wilkesa, ki je kazal času neprimerno poželjenje po posesti, vpraševal po pravnih zadevah in pogodbah ter kazal sploh prepirljivo naravo. (Tega moža niso umorili, temveč za zgled drugim so ga potapljali v vodo nekaj čas več kot je bilo za njegovo življenje koristno.)
Ta majhna občina sc je od prejšnjih navad brezdelja predmestnih ljudi vrnila
v življenje, ki je bilo brezdvomno nepregledno dolgo časa navadno življenje človeštva: — življenje najeostavnejšega kmetovanja, združeno z življenjem krav, kokoši in majhnega koščka polja. Življenje, ki je v in izdihavalo zrak krav. Tako je bilo življenje evropskih kmetov od zore zgodovine pa do začetka znanstvene dobe. Tako živeti je bila navajena večina ljudi v Aziji in Afriki. Nekaj časa prej se je zdelo, da bo Evropa vsled njenih strojev in znanstvene omike napravila veliko pot splošnega napredka. Toda ves ta napredek — nevarno in velikansko poslopje mehanične omike, ki je nastal kot čudež — je padel vsled vojske v razvaline, in navadni človek se je vrnil k zemlji, k gnoju in živini ..,
Maihna občina, v kateri je strašilo še tisoč spominov na nekdanje, povsem drugačno življenje, r,e je združila ter si napravila skorai molče nji potrebne zakone. Svet je odkril iznova Dotrebo po veri in po nečem, kar je držalo vkup posamezne člane te občine, V Bun Hillu, kjer je bila ta občina, jc vodil javne posle neki duhovnik baptist. Učil je preprosto, razmeram prikrojeno vero. V svojih naukih se je bojeval dober princip, imenovan svet, neprestano z hudičevim ženskim vplivom in hudobnim duhom — alkoholom. Ob nedeljah je učil to vero pridigar. Ob delavnikih je bil ta pridigar ljubeznjiv in dobrosrčen star mož, ki je imel to čudno navado, da si je tudi ob delavnikih umival roke in obraz; poleg tega ie bil izredno spreten prešičii klavec. Nedel;sko svečanost je obhajala občina v stari cerkvi, ki je ostala po voiski nepoškodovana. Vsi prebivalci so sc ta dan pokazali v izredni čudni opravi — ostankih iz predvojskinih čpsov. Možje so se ob nedeljah oblačili v fr.-ke in si nadevali cilindre na glave, navzlic temu. da so bili mnogi bosi, ker niso imeli čevljev. Naš Tom je nosil ob nedeljah cilinder z zlatimi žnorami in zeleno obleko, katero ;e vzel nekemu mrličtt-kostenjaku, ki ga ie našel v kleti neke velike banke v Londonu. Ženske so prihajale v cerkev z velikimi klobuki, na katerih je bilo vse polno umetnih cvetlic in tičiega perja — kar so dobivale v zapuščenih londonskih nrodakdnah. Tudi otroci (veliko otrok ni bi'o, ker jih je večina kmalu po ro:stvu vsled neke nepoznane bolezni pomrla) so bili en.?ko oblečeni.
Tako so se oblačili ljudje te občine ob nedeljrh, Z ostanki elegance znanstvene dobe. Ob delavnikih pa so se odevali v v cunje iz rdeče flanele, vreč, pregrinjal, preprog. Na nogah so nosili lesene ooan-ke, večina pa ie hodila bosa okrog. Bili so to — tega bralec r.e sme Pozabiti — ljudje, ki so pred vojsko živeli v predmestjih in se po vojski vrnili v prisiljeno kmečko življenje, katerega niso bili navajeni. V mnogih ozirih so bili čudovito neoristopni za vsak napredek. Vsak pojem o izdelovanju bl-iga za obleke jim je bil tuj, tudi če bi imeli sredstva in pripomočke, bi si ne bi znali napravljati blaga za obleke, zato so bili primorani iskati med razvalinami ostanke blaga, iz katerega so si naprav-Ijali čudna oblačila. Vse navade in iznajdbe omikanega časa so bile za nje brezpomembne in brezkoristne, ker je primanj-
kovalo njim potrebnih prometnih sredstev: vodovodov, železnic, ladij itd.
Tudi v kuhi je bilo pri teh ljudeh vse zelo priprosto. Breznačrtno mešanje živil nad ognjem, ki je gorel v zarjavelih ognjiščih — to je bila njih kuha.
Navada, da so se oblačili v vreče in enake surove odeje, katere so privezovali nase z vrvmi in jih basali s slamo in ostanki vate, da so se varovali mraza, ta navada je napravljala te ljudi podobne živim vrečam.
Ker je bil delavnik, sta bila tudi Tom in njegov stričnik, ki sta iskala zgubljeno kokoš, tako oblečena.
»Torej redaj si vendar enkrat v resnici v Londonu, Tedi,« jc začel govoriti stari Tom, ko sta se naša znanca oddaljila od njih stanovanja, »Ti si zadnji od vnukov, kar sem jih poznal. Ljudje, s katerimi si prišel k nam, so skrbeli za te, kaj?«
»Je že šlo,« je odgovoril Tedi, ki je bil suhoparen, majhen fant.
»Te niso požrli med potjo, kaj?«
»So bili dobri z menoj,« je odgovoril Tedi, »in med potjo smo videli nekega moža, ki se je peljal na kolesu.«
»Za božjo voljo, takih pa ni dandanes več ve"iko. Kam se je peljal?«
»Rekel je, da hoče v Dorking, ako bo pot dobra. Ampak jaz ne verujem, da bi tja prišel, ker je bilo tam okrog vse pod vodo. Mi smo šli čez goro, stric ... ki se imenuje Rimska cesta. Visoko je bilo, ampak vrrno.«
»Moj Bog, Tedi, jaz se še spominjam časa, ko so bile vse ceste polne kolesarjev . . . ravno tukaj, ako se je tukaj stalo — ces'a je bila takrat kot miza — se jih je videlo lahko vsak čas trideset, petdeset, ali še več, naenkrat--Sama kolesa, navadna in motorna kolesa, avtomobili — — kdo ve, kake čudne stvari se —«
»Ali res?« jc vprašal Tedi.
»Res, re.<?. Cel dan so vozili mimo — Sto in sto jih je bilo.«
»Kam so se vozili?« je vprašal Tedi.
»Jz Londona v Brighton in nazaj.«
»Zakaj?«
»No — kar tako---«
»Ampak zakaj?«
»Zakaj, to vc ljubi Bog. Je pač bilo tako. Potem — ali vidiš tisto stvar tam
spodaj--tam in zopet tam — — to
je bila železnica. Železnica je vozila iz mesta v mesto noč in dan, in vse polno ljudi se je vozilo tako.«
»Zakaj so se vozili vsi?« je vprašaj Tedi.
»Ker so se morali, Takrat je bilo vse na potu, vse.«
»Vsepovsod tukaj naokrog so stanovali ljudje, Tedi, V vseh hišah jih je bilo polno. Po vseh ceslah so sc dreniali. Ti ne
veruješ, Tedi--ampak res je bilo tako.
Če greva po tem ootu naprej, videla bova na vseh straneh hiše in hiše — — Brez prestanka in vedno večje hiše.« Njegov glas je postajal tišji. »To je London.«
»Vse to pa je zdaj prazno in zapuščeno. Noben človek se ne briga za vse to. Niti enega človeka ne bova našla — — samo pse in mačke, ki pode podgane. Rečem ti, od solnčnega vzhoda do solnčnega
zahoda--vse tiho kot v grobu. Bil sem
večkrat tamkaj — velikokrat!«-
o mrli-kora-rprl po!;.
-1 a vse te hiše in ceste so bile polne ]jucji__pred svetovno vojsko, pred lakoto in pred rdečo smrtjo! Vedno ie bUo
polno 1 iik'i. r -Ti pa jc bilo d:" ~ .....
cev. Ni bilo mogoče napraviti sto kov, da ne bi smrad človeku z npr'
To ie bila rdeča smrt--vse ie pobrala.
Vsr ka •:. r.r ie bih okužena. Samo ne;i!>) malega nas je ostalo pri življenju. Jaz sem prestal to bo!c/::r:. v tem kraju smo obis-k'.li vse i : je. < : : k ir rmo rabili in po-kopali skoraj vso mrliče. Ampak tamkaj — tam napre-j — so ie hiše, katerih okna in ocr.-a -c r.edc k r ena — vr-e za-vTcii- ~o " cd molov »r-s'?deno - •— m kosti r.-. Kc c v. i .rogo jih leži v posteljah, ranogo hic drvjSie po hiši — — k;'kor lih je pokosila smrl pred petindvajsetimi leti. Jaz sem bil enkrat v taki hiši — zadnje leto — tam je bila ena soba, polna knjig, j mislim s knjigami,
Tcdi?_
jyz sem go s rjodobr.ml.
No, iorc;'. cov: tine in stoline kniig, ne rno ' ev Jaz se:r. bil zn io, da pustimo te knji<;c — — na
ve
dllco
cr/: I
J..
med mm brs.:: i. ie vsa o brati. ie c
i
C : • ■
'h

tako poražen. Potem sta ta dva povijala drugim, da sem jaz tukaj in »o-poldne so me priSli obiskat. Kubu, Hacin, Lipove iz Brnika, Jere iz Ler-kelj ter Barle iz Sp. Brnika. Jere je pri -oni etnem odelku; so strašno vellico trpeli in jih ie malo nazaj prišlo. Bilo jih jo 260 mož, nazaj jiii je pa prišlo dO. Barle ie šele sedaj sem prišel. Matičkov iz Sp. Brnika je tudi tukaj. Neizrečeno sem bil vesel, ko sem se sešel Z njimi, ker od Velike noči, ko sem bil na dopustu doma, nisem videl nobenega več od doma. Pa smo pa spili en par litrov na to veselje, čeprav je po SO krajcarjev; vsi smo bili zidane volje, čeprav je vojska. Jaz sem še vedno zdrav, ljvala Bogu! Vas pozdravlja N aš udani sin.
Tako 'JC
videl enkrat knjigo, knji,
k; jige, Tedi, sto-e posušene in ool-
cxxtx.
joii Srbom na cul strani Brine.
r;in i! ':ms 50 ' orr-1 ■h z misli.n, da bi znal
* 1
Oh, ne, z c- rekel jaz.
»Vendar,« je dejal on in rc smejal. Vzel je eno ir. jo cdorl. Pogledal sem vanjo in videl lepo sliko, o tako lepo! Bil jc ir rlikan vr'. v njem žerske in krče. Še nikdar v življenju rišem kaj tskega videl.«
To >e ravno zame, jc dajal stari Hings. hvrstno!
7". pri je n' igo. •u pifem? je vpiv> 1 Tcdi. Vsa	ie rr.zp-idlr. v orr.k. V bel
pran! — Zemižhen jc umolknil. Ta dan se nismo c •':.' 1 nobene knjige več. Vse dni so ležale mriične kot grobovi« Konec 1 lik.)
(x\vin. .:.:inc'ši dan.
i 1 a 11 c V o m b e r pr e r iz ti o -reniske, ki nihaja na južnem bojišču, je pisal dne 25. pr. m. svojim starišem:
Predragi stariši! Zopet Vam pišem par v:- - u-r Vas lepo' p .-.zdravi m in sestre, bratov i;.ko ni nobenega dorna. lak'' v< -a 5*i sronepa dne kot je bil vveraj, še ni bilo za me, odkar sem V vojaki. Imel »em namreč priložnost iti i: sv. spovedi in sv. obhajilu. Prišel je n a mi )■('".• sem kranjski »landšturm«, z njim ]• :-Tel tudi slove,..ki vi.kcki duhoven. Torej eem imel priložnost opraviti sv. r.iovd.
Ko io Lila p-ji.em sv. mrša. me pa ugleda iz Glini Kubu in mi pokaže še Hacina, katerega bi kmalu ne spoznal. Kubu je rekel, de. me je dolgo gledal, po si ni zaupal, cla bi bil jaz, ker sem lj2
1 - i Franc V o 111 ii c r g e r je pisal uva dni pozneje kot zgornje pi.-ino svojemu prijatelju:
Dragi prijatelj! Že precej dolgo Ti nisem nič pisal, ker nim:m mnogo priložnosti za to. Naj prvo Ti vošim srečno novo leto, da bi se še v i cm letu videli zdravi in srečni doma v našem lepem kraju l.iaz sem. livala Bogu, še vedno zdrav ter so mi ne godi slabo. Tukaj vlada .- -dej splošen mir, ki iio menila trajal še do konca februarja. Kranjski črnovojniki so bili sedaj nblezvani; ter so prišli nazaj iz strelskih jarkov; sedaj so pri nas. Sešel sem se tudi z Jeretom iz Cerkelj in drugimi znanci iz naše i':ire. /gledajo ;:eio stabo iu pravijo, da so zelo veliko prestali. Jere jc pa -e vedno junak. Vsi pa smo poraženi kot ljudje v s.areni veku; pa listih prijaznih živali, ki se jim pravi uši, n 'ti ne manjka. No, pa tudi denarja ne!
Ne j Ti popišem on dogodek, da koš videl, kako se godi Srbimo lia oni strani Drine. Sedem Maeetloiicev so I" dni pripeljali semkaj k 11,"in, ti so iz Nove Srbije in so se morali prisiljeno bojevati proti nam. Nekega dne so pa iz tlesk zbiii čoln in se nn njem ponoči . pustili čez Drl 110. Na palice so nataknili bele robce in z njimi mniiali na naš čoln. Naši niso streljali, ko so pa bili Macedonci že bližje naše strani, so V>a zaceli Srbi strahovito na nje streljati, a zadeli niso nobenega. Ko so Ma-cedouci ste. 00 k nam prišli, so rekli, da so lačni. Naši so jim ijali kruha in ker so imeli slučajno tudi pivo, so jim dali tudi ttiva. Macedonci so se postavili na breg Drine in vpili na srbsko stran: »Kvo vam kruha in piva!« Srbi pa so odgovarjali: »Pustite i nas, i mi gremo čez!«
Macedonci, ki so prišli k nam, so pol vojaško, pol civilno oblečeni. Eni so bosi, drugi majo pa opanke. Dali smo jim čevlje, vsakemu 10 kron denarja, cigarete in jesti, kolikor so hoteli. Pravili so nam, da dobi pri Srbih vsak vojak na vsaka dva clni po dva storža surove koruze, drugega pa ma-
lokdaj kaj. Plače dobivajo v vsako-vrstnem denarju: francoskem, angle. škem, ruskem, bolgarskem in srbskem. Nadalje so pravili, da se tam v mestu V. upirajo srbski vojaki častnikom ter so dva častnika sami vojaki ubili, ker sta jib prehudo mučila.
A le d ujetimi srbskimi vojaki pri nas jo bil tudi en korporal, ki je prosil naše;-,a obersta: »Pustite me samo enkrat nazaj v V. iu jamčim Vam, da Vam pripeljem vse tri divizije, ki so tam.« Oberst jc pa dejal: »Za kaj tace« ga smo mi Avstrijci preponosni.« Ujet* nika so odpeljali naprej v Sarajevo.
lz tega lahko vidiš, kakšno stanje mora biti v Srbiji. Več Ti zaenkrat ne morem pisati. Prav prisrčno Te po-i zdravljam!
CXXX.
•'dor ne poizkusi, ue verjame.
Slovenski topničar France Kor-č e, po poklicu sedlarski mojster, doma i2 Hotedršice na Notranjskem, ki je odlikovan s srebrno svetinjo za hrabrost, ooi-mjc svoje doživljaje z bojnega polja i: ko: Draga žena! Najprvo Tc prav lepo pozdravim z bojnega polja ter se Ti obenem zahvaljujem za zavoje z jedili in drugimi stvarmi, katere sem od Tebe dobil. Imeli smo ravno za vcčeijo; tukaj je namreč tako, da kar cuen dobi, si vsi bratsko delimo, torej imamo vsi, ali pa nobeden,
V pismu me vprašaš, med kakšnimi Nemci c;a sem. Jaz sem ori avstrijskih Nemcih, pa tudi s pravimi Nemci pridemo skupaj; v boju stno namreč vri pome iti kakor lilije in trava. Dalje me vprašaš, če jc kaj hud m :tz tukaj. Zdaj je bolj vlažno \ /cme, pred Božičem na je bil jako hud miaz, hujši kakor jc bil lansko zimo tam pri nas doma. Mi se znamo pred mrazom zavarovati, kadar utegnenfo, tako-!e: Iz« ko^-
jemo m v zemljo globoke h me in gremo notri 00 "liri ali oet mož skuoaj ter rc tako eden cd drugega grejemo. Sploh sem se pa že mraza tako privadil, cla mc ne pretrese vsak mraz, saj žc štiri mesece nisem bil pod nobeno streho, skoro vedno pod milim nebom; kadar zaspim, pa mi obleka primrzne k zemlji. Pa, hvala Bogu, dozdaj mi še ni nič škodilo, :c bolj sc;n zdrav, kakor sem bil doma. Dostikrat sc ram sebi čudim in trdno zaupam na Bo 1 in ra Marijo, ker tukaj nas Bog očitno varuje in nam pomaga. Tukaj se dostikrat godljo kar očiti čudeži. Za božične prazni* ke smo dobili mnogo različnih darov ni vseh strani.
Kar sc tiče obuvala in obleke, je m t-ko tukaj pri nas: črevlje obujeni nove in jih potem ne sezujem več, dokler sc kaj s! upaj drže; končam ponavadi vsak mesec en par čievljev. Ravno tako jc tudi z obleko; vsak mesec se enkrat preoblečeni, tako da se že prestane, samo tistih nadležnih živalic, katerim pravimo lazi-rc, teh imamo pa več kot preveč. Ko bi Avstrija imela toliko število vojakov, gre o.h Evropa v kraj. — Tako sem prav ob kratkem opisal naše življenje, križe in težave na bojnem polju, kdor ne poizkusi, ne verjame, kako hudo sc je treba žrtvovati za premilo našo domovino.
CXXXI.
Že pet mesecev pri topu, ki ga je imel sovražnik že v posesti. Isti Franc K o r č e je pisal: Draga žena! Zopel mi je dana prilika, da Ti pišem z bojnega polja, in sicer iz zakopov. Moje stanovanje je zdaj žc nekaj časa v zakopih, kakih petsto korakov pred sovražnikom, Seveda nisem sam, nas jc dosti prebivalcev v teh zakopih. Kratek čas nam delajo sovražnikove krogle, granate in šrapneli, zraven pa še puškino pokanje, da je strah in groza; posebno radi voščijo zjutraj beli dan, zvečer lahko noč in opoldne pri menaži pa dober tek. Ali mi pa ne tečemo radi. Tudi mi imamo svoje topove napete, da pozdravimo sovražnika z njimi, kadar je treba. Za sovražnikove šrapnele se mi še ne zmenimo dosti, smo se jih že preveč navadili, saj že pet mesecev dan za dnem, noč za nočjo ne čujemo drugega kot pokanje, žvižganje krogci in druge podobne stvari; ta pesem se poje vedno naprej in naprej. Mraz je zdaj tukaj zopet bolj ostro prijel, ali kadar začnejo sovražnikove granate nabivati na naše zakope, ne čuti nobeden mraza, vsak izmed nas je pripravljen s svojim orožjem žrtvovati svoje življenje proti sovražniku za našo premilo domovino. Jaz imam za orožje top. Žc nad pet mesecev sem ž njim na bojišču in, hvala Bogu, dozdaj mi je bila kljub strašnim nevarnostim še vedno sreča mila.
Pripetilo se mi je že marsikaj med tem časom. Top so žc sovražniki v rokah imeli in mojo sabljo tudi, ali, hvala Bogu, posrečilo se mi je, da sem vse skupaj nazaj dobil, brez da bi bil kaj poškodovan. Tudi moj top je že spravil marsikaterega Rusa na oni svet. To ve tudi sovražnik; kadar začnejo naši topovi ogenj bruhati, je sovražnik takoj ves zmeden.
Zdaj hočem pa še povedati, koliko mož smo v šestih mesecih izgubili pri naši bateriji. V Beljaku se nas jc preobleklo in pod orožje spravilo k 5. oddelku z oficirjem vred 143 oseb in 4 topovi. Izgubili smo od teh približno 50 mož s stotnikom. Seveda, nekaj izmed teh jc ujetih, nekaj pa ranjenih. Topova sta sc nam dva pokvarila, imamo še samo dva, in ta dva nadomestita tudi štiri, če je treba.
S. 6. M. Pojdite Se enkrat k glavarstvu. V tako važni zadevi se mora dobili navzlic delu za vojaško zadeve pojasnilo.
F. L,. Miirs. Naznanite nam natančni naslov popisanega vojaka. Medtem pa pišite tudi na poizvedovalni urad Rdečega križa na Dunaj. Naslov jc: Auskunftsbureau, Jasomirgottstr. I.
J. M. Dob (Koroško). Napravite prošnjo ter jo vložite potom županstva ali pa kar naravnost pri glavarstvu.
A. Z. K. Vi bi radi vedeli, kako se bo štelo črnovojno službovanje črnovojnikov, rojenih 1. 1893. Odgovor: Na različna vprašanja, kako se bo vštelo črnovojno službovanje črnovoj-
nlkom, ki so rojeni leta 1892., 1893. in 1894. in ki služijo kot črnovojniki pri vojakih, jo c. kr. ministrstvo za domo-branstvo odredilo, da se službovanje smatra zgolj v.a črnovojno službovanje, ki sc neha s končano vojno. Izvzeti so oni, ki so se po pregledovanju priglasili za asentiranje k skupni vojski ali domobranstvu. Tem šteje službovanje v aktivno službo kot poklicnim prostovoljcem.
v boju življenja čestokrat slaba prede, tudi nc užijejo mnogo radosti, kor jih vedno ovira in moti njih neokretnost. Vzrok nookretnosti jo najčešče počasna prebava in lenivost črev, katero tožkoče lagodno odstraniajo FeI!er-jovo odvajajoče rabarbarn-krogljice z znamko „Klza-krogljict'". Tc krogljice pospešijo tok, prebavo, uredo odvajanje, očistijo kri, daljo preprečujejo neželjeno nabiranje masti in so pri vsem toni docela neškodljive, kar so no more reči o vseli odvajalnih sredstvih Zn t krone 40 vinarjev se naroči G škatljic vrtnino prosto pri lekarnarja E. V. Fp!'er, CtnVca, Elza trn štev. 10 (Hrvatska), zaiedno sc pa lahko naroči tudi Fellerjev fluid z znamko „P.l7a-fluid" priznano domačo sredstvo, 12 steklenic za (' kron prrsto poštnine.	sio — — —
s emi
prafika.
r6. februarja.
1. Sveta Marjeta Kor oaska ie bila bila , rojena na Toskanskem. Njena mačeha jo je j v zgoji zanemarjala in Marjeta je v 10. letu po- I bogniia od doma in ker je bila lopa, jc našla i velfko znpeljivcev. Devet let pozneje jo bil i njen ljubimec umorjen, kar jo je tako pre- j treslo, da se je vrnila clomov, a mačeha jo je napodila iz rojstno hiše. Siopila ie tedaj v ; samostan frančiškank v Kortoni in ondi je i 25 let strogo in spokorno živela. Umrla jo lota 1297. — 2. Sv. Aleksander, patrijnrh v Aleksondrijl na Egiptovskem, leta 313—32G Veliko se je boril zoper nrijansko krivovoro. Udeležit sc je tudi pr/ega cerkvenega zborovanja v Niceji s svojim dijakonom in pozneje naslednikom v očaštvu, sv. Atanazijem. Posebno po njunem prizadevanju jo tam bila Arijevn zmota zavržena.
Solnce v. G. u. 51 in. — z. 5. u. 30 m.
Luna v. 1. u. 42 m. — z. 5. u. 18 m.
27. februarja.
1. Sv. Leantier. šleof na Španskem, Naj-poprej jo bil bendiktlnski redovnik, leta 570. pa jo bil izvoljen škofom v Sovili. Takrat je na Španskem vladal kralj Lcovigild in tako in kakor večji del vizigotslcega ljudstva jo bil arijanski. I.eander so ie pogumno boril zoper to krivo vero, zato pa jc moral iti v pregnanstvo v Carigrad. Pozneje se je vrnil in zmoto srečno zatrl. — 2. Sv. BoJrtcmir. — 3. Sv. Nestorij. — 5. Sv. Fauslin. — 5. Svein Ho-norlja, dev. mučenim.
Soiuce v. 0. u. 49 m. — z. 5. u. 47 m.
Luna v. 2. u. 58 m. — z. 5. u. 47 m.
28. februarja.
1. Sv. Roman, opat. ustanovitelj pu-ščavniškega in rodovniškega življenja na Burgundskem, zlasti v okolici Ženevo je ustanovil slavni samostan »St. Claude«, ker jo v onem kraju umrl sv. Klavdii. besansonski škof. Sv. Roman je umrl leta 400. — 2. Svstl Ožbfild, vorčesterski in jorski nadškof na Angleškem. Bojen je bil iz imenitne danske rodbine. Na j popre j je bil v francoskem samostanu v Flerah, leta 900. ie bil izvoljen muster-skim škofom, lota 972. pa jorskim nadško- j fom. Umrl okoli lota 992. — 3. Sv. Rajnniuft, Škof. — 4. Sv. Pro torij — 5. Sveti Cereal (Cerealis).
Kolsice v. 0. u. 47 m. — z. 5. u. 10 m.
Luua v. 4. u. 18 m. — z. 0. u. 10 m-
i	1. snSca.
1. Sv. Alblu, škof v Angersu na 1'raneo-i skem. Boril so jo zoper zakonsko zvezo med bližnjimi sorodniki, posebno plemenitaši, in v j la namen jo sklicul sinodo v Orlcanu, kjer : jo tudi zmagal. Umrl jo leta 549. — 2. Sv. Ka-diijan. - - 3. Sv. Switbart, apostol Frizov. —
4.	Ev. ilvdokrilja, inučcnica in premožna devica v Samariji, umrla leta 114. — 5. Sv. Antonija.
-Salaca v. 0. u. 45m. — z. 5. u. i! m.
Luna v. 5. u. 37 m. - r. 00. u. 28 ta.
' 2. suSaa.
1. Sv. Simplicij, papež od leta 4GR. do 483, ob njegovem času jc hudo razsajala ra9-nofizitiška kriva veva. — i', riažon' Karol. — 3. «Inž-,an Neža PJeiužsJ.ovna, h i češkega j kralja Pfemisla Otokarja I., rojena 1205. Mati j ji je bila pobožna Konstanrija, hči ogrskega kralja Delo. Ni marala za možitev, skrbela za reveže in bolnike, ustanovila v Pragi več sa-mostandov, leta 1234. je sama stopila v nunski samostan h Klarisinjam, kjer jo tudi leta 1282. i sveto umrla.
Sclne.c v. G. u. 43 m. — z. 5. u. 43 m.
Luua v. G. u. 57 m — z. G. u. 47 m.
3. sušca.
1. Svoin Kunigunda, nemška cesarica, soproga Henrika I!.. je v svojem življenju storila za reveže in bolnike veliko dobrega. Živela trdi v zakonu deviško in po smrti svojega moža lota 1024 jo stopila v nunski sa-mostak Benediktinski, kjer je lota 103P. umrla. Na Spod. štajerskem io več župnih ecr-j leva posvečenih tej svetnici. — 2. Sv. Avslerlj, . mučenec. — 3. Sv. Koria. — 4. Sv. Feliks. —
5.	Sv. Tlcijan, — 8. Sveta Iiamila, laška dev,
Solnca v. G. u. 41 m. — z. 5. u. 44 m. j > Luna v. 8. u. 20 m. — z. 7. u. 03 ni.
| .	f.. eušen.
1. Sv. Kazimir, spoznavaloc, poljski kraljevič, je delil veliko dobrot in se potegoval «n podložne. Bil je tudi pesniški navdan častilec Marijin in dozdaj med pobožnimi kri-stijani odmeva njegov navdušeni slavospev: Omni die. die Marine. Umrl je na Dunaju leta 18!'4 . star 25 let — 2. Sv. Lucij I., papež in mučenec. — 3. Sv. Basin (Bazir.), škof. — 4. Sv. Hadiljan, mučcec.
Sclucs v. G.u. 39 m. — z. 5. u. 4G m.
Luna v. 9. u 44 m — z. 7. u. 20 m.
Emfige.
Zemljevid Gorenjske. Cena 80 vin., nalepljen na platno in zložljiv v žepno obliko 2 Iv 80 vin., napet na platno s palicami 3 K 20 vin. Zemljevid jc sestavljen z vso skrbjo, natančnostjo in vestnostjo, označena je v njem vsaka tudi najmanjša vasica. Širok je le en meter, visok pa G0 cm in bo služil za domačo rabo kot stenski zemljevid, pa tudi zložen v žepno obliko za potnika. Prva jircdnost tega zemljevida pa je jasnost; na podlagi tega zemljevida so bo spoznal vsakdo, tudi iz preprostih siojev. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
2£leinmyr, Italijanščina za Slovcn-ce. Slovnica in razgovori za samouke. Druga predelana izdaja 1 K 20 vin. To je porabna knjižica za priučenje italijanskega jezika, prirejena za začetnike.
Dr. Valjavec. Laško - slovenski slovar. Kad 40.000 besed z bogato fra-zcologijo in kratkim imenikom krstnih zemljepisnih imen. Vez. 4 K 50 vin. — Slovar, ki jo izredno popoln in temeljit, bo služil dobro ne le zasebniku, temveč
42
Prsne bolezni, oslovski !<ašelj, nadulid influen^S. Kdo n&j jemlje SiroJin ?
1. Vsnk.ki trpi na frajnem Ua.-ilju.	1 Vadujšljivi .Kaferim Sirolin fa/no
lažje je obvaroval se bolezni,nego joidravifi. oieličo naduho
1 Oseoe s kroničnim ka/orom bronhijev,	<\. Skrofuzm ofroci,pri Uaferih učinkuje Sirolin its^ ki s Sirolinom ozdrave t ugodnim vspohom na splošni počufek.
... r, V-GASC,
čez 22 milijonov k^on
tudi šolam in ljubiteljem laškega slovstva. Slovar je jezikovno in tehnično na višku. Kljub svoji obširnosti ima pa prav priročno žepno obliko.
SKRIVALNICA.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Graz, 17. februarja: 89 39 1, 4, 85. Linz 20. februarja: 12, 20, 58, <3, 63.
TechnikHm
Halnlclion, Saiko Stiok_ tov. 1'rogr zast	-11
tudi rattareli J:>aji na c-avi in broJi. irločlr*, prMjui, •o odstranijo« kotinot uni« vers. ur. nvnim fcr. stvom j roti UUmdi v naikrajšem času — Mnojjo zatiTalmc. Cena K 3	315
Kalinu zaloga:
M.VETTER, Dunnjlll, Kiibeckgasse 15.
Naročajte .Slovenca'
dmRit><« ■ V,- .i o večin. za-aluZoU ji. uiailicn. AK"mc-■ n.alim tru«1< i- colovo 10 K n a dan zaslužili, po-
Miltc- z.i pojasnilo v |>l mu anambo *a K" vin m ivoj natančen naslov nn;
ZolCDl komen.
(Bolezni v želodcu in na jetrih.) Zanesljivo ozdravljenje v kratkem ("•asu. Nikako zdravlj. z. oljem. Niknkega motenja v poklicu. Mnogo z.ahvalnic. Na željo liro-Jurii proti poštnini zastonj.
M. Wojaček, Monakova. Pnui Helssestr. 5.
Zlmefnc *ode
Urez ruvanja sobnih ko. renin se uslavlia/o ume-rihunski umetni tobu posamezno ah ici,i t^l bona, izvzemSi nuUiiein oraznilie vsul: ,/,,„ „„ L ure z/ulra/ do o. net„ i' Konc, zobar:... un ije
O. Seydl
10 L/ubi/ana, Stritaru vu ulici, s/,
Kje jo mlekarica?
kupuje F. Cvek v Kamniku. Sporočite cono ln množino.	253
Ado f Hauptmann-a nnsled.
A. ZANKL sinovi
tvornica barv, lakov in flrnežev
priporoča
oljnate, suhe, emnjlnc In fasadno barve, tirnež kranjski, laki, mavec (Gyps), olje za pode in stroje, karboline], čopiči itd.
Naslov zadostuje: A. Znnkl sinovi, Ljubljana.	152	Cculk zastonj,
Se dob/ v ne h leHdrnon K.'t -
i
Edino dober šivalni stroj je samo „Gritzner" zsi obrt in rodbino. 10 letna garancija!
Ljubljana
zu vodo, levo, blizu frančiškanskega mostu. 5'1G5
^reti ek,(iženici
fe t
bo. moramo tembolj zavarovati, kor nastopajo zddj z večjo močjo bolezni, kakor škrlatica, ošpice, koze, kolera, tifus. Zato naj se uporablja povsod, kjer so ttiko bolezni, razkuževalno sredstvo, ki mora biti v vsakem gospodinjstvu. Najbolj priljubljeno razkuževalno sredstvo sedanjosti jc neoporečno
ki so dobi brez duha, nestrupeno in poccni v vsaki lekarni ln drožerijl po SO vin. Učinek l,ysoforma je liiter in gotov, rudi tesar ga priporočajo zdravniki za razkuževanje na bolniški postelji, za izpiranje ran, oteklin, za antiseptično obveze.	Lgsoform-milo jc prijetno toaletno rnilo, ki vsebuje 1 °.0 I.y-poforma in učinkuje antiseptično; lnhko so rabi za najobčutnejšo kožo. Naredi kožo mehko in ■ prožno. Zanaprej boste rabili samo to izborilo krnilo, ki je 1« navidezno drago, a jo uporaba prav ekonomična, ker rnilo dolgo traja. Komati »tnne i h. Lusoform s poprovo meto je močna antiseptično ustna voda, ki slab duh i iz ust takoj in gotovo odstrani in zobe beli in ■ohrani. I.ahko sc tudi rabi na zdravnikovo od-fflredbo pri katorih v grlu, kaSIjanju in iiahodu Sza grgranje. Par kapljic zadostuje na eno kupico vode. Originalna steklenico stane 1 KGG vin. Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravje i n razkuževanj«" pošlje na željo zastonj in poštnino k prosto komik Ilubmann, Dunaj XX, Petra.scbg.4_
0Š1.11J18
iMr ^MČJ- V., i;<ill. '.i	; .1

Za Balkan namerje-zaradi ncsia-ie vojne nevarnosti pridržane., iz pristne brusite Himalaja volne, torei silno mc-in varimo neobhodno potrebne, iOUcm dokje in ca. Vi') ccntimčirov široke, v sivi nijnvi in drap-barvi z lepimi bervanimi bor-dtirami, r.e bode rnzprodnialc Ic malo Časa za polovično tovarniško ccno po Ic ii 5*90 komad. Te Himalaja konjske odeje so dvakrat toliko vredne in sc bodo prcdnale co teh Citdo-viio nizkih cennli f.cmo dokler bo kaj zaloge in sicer: 4 komad himniaja konjskih odej stane le K 5*90 3 komadi „	„	„ „ „ K 11*50
6 komadov ,,	_ ,, ,,
5215	Samornzprodaia po povzetju:
RJ. SwoI.to{l3, tiun»j HI/j iiiessjjaf.se 13-404,
MHffisr
mtlMfi
Izdelovanj o večja zaloga

ilirF
A ..■ ■■	V
Mft p^soe
(bruli-bar.dov) TrBbuSnl res cii K S, 1,
8 ilo 28; liiini ps:o»i o:; K 5,11 in P; iravi re ci!8 strani imtlvaione coiic, psscviza otroke otlK 1*60, sle 4. — Zalcns L<laya iz Butnija ia lisluGii 'n boi-nico, onmijeve nogavica It: bUrie talne »ogr, roka iiil. Za gosp. žrirav-nlKe n\u .i vsakovrstni!) InsiriiinBtiicv.
Zaobilna naročila so priporoča
K. PIOTKOWSKI, Ljubljana
33 Sv. Petra cesta (Levčeva hlSa) St. 33.
P« konhurc;i:Enth consh. Vprašanjem ro pnSil raj sn priloil 7B5mkn.
___i y ,.-


OKOZJE ln HOIESA
„ lia obroke. Pošast mezut deli najoenole ^ II. ceniki zastonj
F. Uuieli, tovarna orožja, i i -les, Siv i ln i :i si rojev. Oi ofuo ob <:n. te I. 2125, Ces::o. 53 v/
Vse gospodinjo navdušeno hvalijo
staroslovito, domačo čajno znamko
Pekarek - 01/ c
a tj €0. B
Dobiva sc lo v izvirnih zavitkih z varstveno znamko »Kitajski tlcček« v vseh zadevnih trgovinah.	aic
Zastopnik za Kranjsko:
Grunmier & Co., Ljubljana.
& ms.
eseielsg
Ameriška čtoflilea kava, lopo dl::oča, IzHaina m štoilljiva, S kr.' vreba za po-nkužn.jo žl 10'- pori-, prosto po povzetju. Pol kilotoni mu prvovrht. il,,;-jt tajn. v a 2111 pošlju A. SJekanlra 473, izvoz kavo in čaja, elalanta.
Slamovcznice za pogon z roko aH s silo, vratiln, mline za moko, stiskalnice za sadje in grozdje, motorje, rcporeztiice, paieniovane brzopa-rihio kotle različnih sistemov, sušilnice za sadje, kotle za žganje dobrega domačega izdelka, sejnine stroje ter vsakovrstne clnige poljedelske siroie
slovitih lovaren, zajamčeno brezhibnih, po znano najnižjih cenah priporoča edina domača raz-pošiljalnica poljedelskih strojev
mf -
iS

rf0 oiupica v Marije Terezije cesta št. L
Velika zaloga izvrstnih peči/ od najenostavneje. do najfinejše izpeljave ter razne želez-: uine, orodja, strojev za industrijo, stavbnega materijala i. dr.	1456
s Cene najnižje!	Pcstreiba poštena in točna!
Ceniki interesentom brezplačno na razpolago.
Ustanovljeno lota 1ES3.
linmnn
UstanovJjciiio lota 1S33.
111 Ib
»jfilllllll
reyislrovann zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Ivcntnl davek plačuje lz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši-
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice.
rti.
druga dovoljuje posojila v odsekih na 7 >/?, 15 ali 22 V2 let, pa tudi izven odsekov proli poljubno dogovorjenem odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila i roti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na razpolago. DruStvono lastno premoženje znaša čez 600.000 K. Deležnikov je bilo koscem leta 1013 2402 a 17406 deleži, ki reprozentnjejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K.
Načetstvo:
rrodsocln lici A r. C r o j Kalan, prelnl in stolni kanonik v l.jubljani. I. podprodaodntk:	II. podpredsedniki
Ivan SuSnlk, »tolni kanonik v l.jubljani.	Karol FoUah ml., tovarnar v Ljubljani.
člani: rrr.n 33or»tulk, c. kr, profosor v p. v Ljublianl; Tir. 1'oi'do Oekal, stolni kanonik v Ljubljani; Iv en Dolenc, o. Irr. prolesor v l.jnl/ljani; fir. Jožof drndell. stolni kanonik v Ljubljani: Anton Koblar, dekan v Kranju: dr. Jakob DlohorlS, oclvdniški kiiiulidntv Ljubljani; flp. Fran Papež, odvetnik v 1.pihljam ' B.Eeraec, ravnatelj trj.. šolo v Ljubljani: Anton fju5i"'3;, o. kr. gimn. piolcsor v Ljubljani; Gr. Viljeni Hehwollzor, odvetnik v Ljubljani; dr. A!o3 Uuonlčnllr, prol, bogoslovja v Ljubljani: Fran Vorljlo, c. kr gimn prof. v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Prod sodni lc bljani; Ivan llllalcar,
: Anion ICržlC, o. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — Člani: Antor. 41 alt ar, profesor v Ljubljani: K. Gruber, o. kr C,n.'rač ofleijal v Ljubljani;
rač. rcvidont in posostn.k v Ljubljani.
Člani: Antor. Co.deZ, kateliot v Liu-Avfi-uatln Zaje, o. kr.
Domoljub 1015;
Strnn 123
nom	^ lekarnah;
S	-»v v-
°	.,-vr* ■•.•i*-. -'"*'t* ' <"J
S S	i »A-1*'" "
Herbabnij-jeva
Herbabuij-icv podfosfornato-kisli
sprejme takoj z vso hrano in vaški mojster Mihael V/eill, njusna ulica št. 13.
SANATORIUM • EMONA /j
ZA-NOTRANJE-1N-KIRURGICNE •BOLEZM.
•forod.ndsmca.	'j
LJUBLtJ/vMA-komenskega-ulica-4 u SErami® ;: PHMAR.'J ■ D R FR. DERGANC 1
Priporočamo cenjenemu občinstvu edino domačo tvrdko
Toplo priporočamo vsem rodbinam
krasne ostanke blaga
za obleke, suhnfc, bluze, srajce itd.
Novih lepih vzorcev 5 kg zavoj K 13-—, lepša vrsta zavoj K 14"-, najlepša vrsta zavoj K 201—
franko po povzetju pošilja: A. JELINEK, I. češka tkalnica v Jiniramove (Morava).
Zelo Icplo pnporeteno! 32H Kdor reskus', kup! vr.ovi£
SW Ohleče se lahko cpla rodbina! IfB®
katera ima po ugodnih cenah in obrokih od strokovnjakov priznano najboljše šivalne stroje v Kvropi in to so »PFAPF« v veliki izberi in zalogi.
Pouk v vczcnjii brezplstcp. Zastopnike r.preicn-.c:n. Cerikc pošljem 112 ogled.
Razširjajte »DOMOLJUBA"!
Izdaja konzorcij „t)omoljuba'
Odgovorni urednik Jožel
Tiskala Katoliška tiskarna.