26?. st. 4. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K 2‘— \f 1'^hHaiti. torek HOV&tSlbra 1921 ^^**1 ' ■ ■ ' / " _____________________________________________ Naročnina za kraljevino ■JUGOSLAM Uredništvo: *S K'' r?v,!’ jImm If J&hiji > Wolfova ulica 1/1. Telefon 360 Mesečno 40 K. Letno 480 K. l||| |||j| |pl ^ |||| m^mk IL . .... Uprava: trg 8. Telefon 44, oZTe„^ilpn9Lr,,Ta» tJi RJI U HJiaSI R^ RA RR Ir '»j* zateza enkrat 2 K, večkrat popust. M2 anjem je priložiti znamko za odgovor. Kralj Aleksander v Zagrebu. Zagreb, 31. oktobra (Izv.) Z današnjim jutranjim orient - ekspresom Je potoval skozi Zagreb Nj. Veličanstvo kralj Aleksander, ki se vrača iz Pariza v spremstvu min. predsed-nli P^iča. Na kolodvoru so ga pozdravili kraljevski namestnik g. De-metrovič, komandant armije g. general Pešič in komandant zagrebške policije gospod Urbani. Kralj je namestnika sprejel zelo ljubeznivo ter se informiral o sedanjih razmerah v Zagrebu. Namestnik je pozval kralja, da pride v Zagreb, kjer mu stoji sedaj na razpolago banski dvo- rec, ki je sedaj nalašč preurejen za kraljevo palačo. Kralj izgleda zelo dobro ter je poln temperamenta. Po nagovoru Demetroviča je kralj sprejel v avdijenci slovenskega pokrajinskega namestnika g. Hribarja, ki je s Pašičem potoval iz Ljubljane do Zagreba. Kralj na kolodvoru ni izstopil, marveč se je pokazal samo pri oknu vagona. Občinstva je bilo ta čas na kolodvoru jako malo, ker ni nihče vedel za kraljev prihod. Kraljev vlak prispe najbrže okoli 10. ure zvečer v Beograd. Deklaracija Radiča In brv. bloka. Zagreb, 31. okt. (Izv.) Radičeva stranka, katera je zadnje tri dneve imela posvetovanja, je izdala politično deklaracijo, ki se mora smatrati za poltično deklaracijo celega hrvat-skega bloka. Ta deldaracija ima 4 točke. V prvi točki s eizjavlja, da se na temelju zaključka hrvatskega državnega zakona od 29. oktobra 1918 in na temelju resolucije glasovanja od 28. novembra 1920 na teritoriju Hrvatske, Slavonije in Dalmacije ukinejo vsa prava dinhstije rodu Habsburg - Lothringen na hrvatski prestol. Ta točka konča z izjavo, da beogradska vlada po vsej verjetnosti ne bo delala ovir, da se narodni zastopniki, zbrani na teritoriju Hrvatske, Slavonije in Dalmacije sestanejo kakor hrvatski državni zbor v svrlio, da se Habsburžane formalno prežene raz prestola Hrvatske. Druga točka deklaracije govori o ne-vzdržljivostj današnjega sistema, ki ne pozna ne vlade, ne parlamenta, ne ministrskega sveta, niti zakonodajnega odbora, nego samo ministrstvo policije. Tretja točka se tiče ustvarjanja hrvatskega narodnega bloka kot zgradbe vseskupne hrvg.tr. ske in kot jasen izraz volje hrvatskega naroda. Četrta točka naglaša, da je jedina možnost za trajni sporazum hrvatskega naroda s srbskim in slovenskim narodom sestanek Vseh narodnih zastopnikov, zbranih na teritoriju Hrvatske, Slavonije in Dalmacije v hrvatskem sa- boru. — Razven tega je bilo na razpravah Radičevcev sklenjeno, da ima stranka delati na to, da ne bo poleti 1. 1922 več nepismenih kmetov, starih izpod 40 let. Zagreb, 31. okt. Včeraj se je vršilo zaupno zborovanje Hrvatskega bloka. Zborovanja so se udeležili predsedniki organizacij Hrvatske republikanske sc-Ijačke stranke, člani Hrvatske zajedni-ce, člani Hrvatske stranke prava, člani Hrvatske težačke stranke iz Bosne, odposlanci Hrvatskega krščanskega save-za in zastopniki hrvatskega delavstva. Zborovanja so se udeležili tudi zastopniki hrvatskega dijaškega bloka. Navzočih je bilo 46 poslancev Hrvatske republikanske seljačke stranke, trije poslanci Hrvatske stranke prava, štirje poslanci Hrvatske zajcdnice in štirje poslanci Hrvatske težačke stranke. Kot gosta sta bila navzoča poslanec dr. Momčilo Ivanič iz Srbije in dr. Džafar Kulenovič. Skupščine se je udeležil tudi Stjepan Radič. Govorili so dr. M. Košutič, dr. Mate Drinkovič, dr. Momčilo Ivanič, dr. Džafar Kulenovič ter zastopnika kmetov Urojič iz Moslavine , inž Ant. Jelič iz Srema. Zborovanje je trajalo do 14.15. Po končanem zborovanju Hrvatskega bloka so zborovalci priredili manifestacijski obhod po mestu. Manifestanti so peli in vzklikali Radiču, Hrvatskemu bloku itd. Po posredovanju policije so se manifestanti mirno razšli. Konferenca v Poriorose. Portorose, 31. oktobra. (Izv.) V dosedanjih posvetovanjih komisij so poskušale posamezne delegacije obrazložiti vsaka svoje stališče. Glavno vprašanje tvorijo dosedaj železnice. Od zastopnikov velike in male antante se dela z vsemi silami na to, da se to Vprašanje čimpreje res povoljuo reši, Čeprav je tozadeven sporazum med sedmerimi državami težak problem. V Posameznih skupinah se je danes pretresalo vprašanje svobodne trgovine, t. j. ukinjenja večine dosedaj še obstoječih prepovedi in zapovedi glede uvo-in izvoza potom avtonomnih carinskih tarifov. Tozadevno je bilo storjenih že več predlogov, vendar vsestransko odgovarjajoča formula dosedaj še ni bila predložena. Zastopnik Jugoslavije dr. Ribar se je v tem oziru **javil sledeče: Težišče vsega poga- janja sloni na prometnem problemu. Trgovsko-politična vprašanja, ki si jih je stavila reparacijska komisija že pred letom na program, so sedaj povečini že zastarela in prehitena od raznih kompenzacijskih pogodb. Temu nasproti pa se občuti pomanjkanje prevoznega materijala še vedno boli in bolj ter ima konferenca v tem oziru dovolj priložnosti za uspešno delovanje. Rim, 31. oktobra. (Izv.) Na konferenci v Portorose je včeraj došlo med zastopniki Jugoslavije ter Madžarske do napetosti, ki ogrožajo skoro nadaljnja skupna pogajanja. Na današnji seji so se posvetovale nas’ed-stvene države o pripustitvi k pogajanjem reške države, ki je za to zaprosila. Italija sodelovala pri Karlovem Zagreb, 31. okt. »Novosti« poročajo J* Beograda: Iz dobro informiranih “togov se doznava, da imajo naše obla-v rokah dokumente, na podlagi ka-rerih je jasno razvidno, da je Italija ajno preskrbovala madžarsko milico z tožjem in vojnimi potrebščinami. Beograd, 31. okt. »Novosti« poročajo iz Kotoribe, da je vsa madžarska vojska opremljena z novimi oblekami, katerih kroj je podoben kroju naše vojske. Na glavi imajo takozvane Počkajeve čapke. Blago je brezdvomno italijanskega izvora. Francija za akcijo male entente? rel h •’ 31' okt- Ker se bivši kralj Ka-ski ni odst°Piti in zapustiti madžar-Žar ?rest°k so velesile obvestile Mad-Dra ’ ^a se ved ne bodo uPlraIe pri-VeriVam ma'e entente, ako bi se odpo- ruzkralja nadalje odlašala. Zastop- N°Ta entente madžarski. niki P!?frad’ 3r- °kt. Davi so zastop-Budim C”t.e ‘zr°čib grofu Banffyju v ce, ki pest!.not° poslaniške konferen-ko’nferkPravi’ da sPrejema poslaniška sklen 2 za nossenschaft) v Ptuju z vsem nepremičninami in z vsemi temi podjetju prist'ječimi pravicami; b) da se bavi z nakupovanjem, predelovanjem, negovanjem in prodajo vina vseh vrst, nakupom, predelovanjem in nabavo grozdja, sadja, sadjevca, sploh s predelovanjem vseh vinskih in Sadnih pridelkov, kakor njih odpadkov, zlasti tudi potom izvoza v inozemstvo. • Kot proponenta te nepotrebne družbe načeljujeta odboru dva odvetnika, dr. B iz Celja, predsednik Zadružne zveze in dr. F. v Ptuju, znani protektor velemoralnega 'učiteljstva v Ptuju in znani nacijonalizatur imetja in premoženja tujih državljanov v Ptuju in obenem nadzornik in sikvester J, Ornigovih posestev, ki je osnoval že delniško družbo »Pctovia« ter vleče tam mastne dohodke. Delniška glavnica v osnutku se nahajajoče delniške družbe »Vinaria« naj bi znašala 5 milijonov kroti, razdeljena na 12.500 delnic po 400 K. Med pro-ponenti in propagdtorji te družbe nahajamo imena mož, o katerih nam silijo v spomin besede Goetheja: »Mich tut es in der Seele weh, wenn ich dich in der Gesellschnft seh!« Novemu podjetju so se udinjale poleg Kreditne banke v Ljubljani, tudi štiri štajerske posojilnice, namreč, 1. Zadružna zveza v Celju, 2. Hranilno in posojilno društvo v Ptuju, 3. Posojilnica v Mariboru in 4. Okrajna posojilnica v Ormožu. Dvomimo, če je namen teh posojilnic združljiv z bankerotskinn spekulacijami posameznikov. — Vsled dogovora Izostanejo v sredo vsi ljubljanski jutranji listi, ker se na praznik 1. novembra ne dela. — »Delavske Novice« izhajajo kot tednik v Ljubljani. Urednik je g. Emil Stefanovič. Z ozirom na notico v »Napreju«, da izdajajo list narodni socijalisti smo pooblaščeni konstatirati da NSS nima nobenih stikov z »Delavskimi novicami«, še manj pa da bi stranka izdajala list. Kar se pa tiče »Naprejevih« cvetk o štafažl, štrajko-lomclh in buržujlh naj se jih JSD - S lepo vse drugo nego idealna. Števila tiskovnih ter slovniških hib in napak zapaziš namreč poleg raznih drugih površnosti že 11:1 čelnih in naslovnih straneh. Naravna posledica vsemu temu in drugim neprilikam je, da postajajo ljudje zlovoljni in da nehote vprašajo, čemu je pravzaprav potrebna zaloga šolskih knjig. In tu je moment, ko se zdi umestno, na kratko povedati nekaj misli o pomenu in nalogi tega zavoda Važnost obstoja te vrste državnega podjetja je najprej spoznala edmi res dobri vladar iz sicer predolgo vrn-dajoče rodbine Habsburgovem', cesarica Marija Terezija, ki si je stekla posebnih zaslug ravno na pc 1 ju šolstva. Znano in kljub pretiranemu birokratizmu v obče vendar koristno delovanje bivše c. in kr. založbe datira ze izza njene dobe. Kako veliko poz'r nost Se je polagalo na ta vmlralui urad, kaže lepo dejstvo, da je bilo izročeno vodstvo samo odličnim možem, kar svedočijo najbolj imena vrstoma na čelu stoječih voditeljev kot Dvorna svetnika A. jireček in Fr. Suklje, sekcijski šef Fr. vitez dr. Lemonnicr, predsednik dr. Fr. Heinz in naposled bivši minister prosvete. Gospodje trdijo, da je »naše vino-rejstvo v krizi, iz katere sc more rešiti le potom samopomoči«. Mi smo mnenja, da je pri gg. preponentih in pro-pagatorjih nekaj druzega v krizi, ker Smo uverjeni, da je z ozirom na letošnjo trgatev 'in kvalitet", mošta naše vinorejstvo v tako ugodni konjunkturi, kakor še nikdar prei, 111 da pomeni toraj organizirana samopomoč le organizirano nenasitno profitarstvo. Uverjeni smo, da bo konkurenca te delniške družbe škodovala ne le reel-nim in poštenim vinotržcem in gostilničarjem, nego tudi konzumentom, ki bodo morali mesto naravnega in pristnega baložkega vina umetno predelani fabrikat te družbe drago plačevati. Očividno je tudi, da potovanje te družbe vinskim producentom koristilo ne bo, vsaj v isti meri ne, kakor kaka zadruga, ker bodo delničarji reflekti-rali na visoke dividende. S tem je dokazana popolna nepotrebnost in škodi iivost nameravane delniške družbe »Vinaria«. Spominjamo se živo, na kak način je pred blizu 15 leti slična družba »Anton Szeifricz Nachfolger v Budafokti nn Madžarskem upropastila s svojimi zbrozgani-mi in umetnimi vinskimi fabrilcati takratnega nemčurskega podžupana in viriotržca Franc Kaiserja, ki je moral v Ameriko pobegniti, da uteče zasluženi kazni radi hudodelstva goljufije in sleparije. Istotako je še dobro znano, kako je ta židovska " delniška družba preplavila s svojimi umetnimi fabrikati naše kraje ter škodovala občutno slovesil naših haložklh vin. Zadružni zvezi v Celju in njenim merodajnim činiteljem bi pa nujno svetovali, naj urede prej zadeve Glavne posojilnice v Ljubljani, ki je že več kot 10 let v konkurzu in ki je bila včlanjena pri Zadružni zvezi. Vlagatelji tega zavoda čakajo nestrpno, da Zndružna zveza v . tej točki razvije svojo delavnost. Hic Rhodus, hic salta. Neudeleženl opazovalec in konzument. utakne za klobuk, če se trgovskim »socija-listom« res tako dopade]o! — Podružnica Narodno - socljalne zveze v Žirlh je imela v nedeljo, 29. t. m. svoj izvanredni občni zbor združen s shodom proti draginji. Občnemu zboru in shodu je predsedoval predsednik tov. Mohorič, ki je uvodoma podal sliko delovanja NSZ v Ži-rih. Poročilo centralnega vodstva NSZ je podal tajnik tov. Kravos iz Ljubljane. Po poročilu Centralnega tajnika je dal poročilo odbora v Zirih tov. Mohorič, ki Je na- domcstoval podtajnika. Po oben poro* se je soglasno Izvolil sledeči novi odo • Predsednik tov Mohorič; podpreuseom* tov. Lovro Šubič, blagajnik tov. Sto.mi mi a kar; odborniki- Luka Jesenko, Ivan Kavcic. Marija Pivk in Jem Jelciiec. Kot zaupnik za Račevo in Žirovski vrh je bil izvoljen t • Ivan Jereb. Občnemu zboru je sledu s.iou zoper draginjo na katerem je, obširno poročal tov. Kravos. Podal je jasno sliko o vzio-kih Sedanje neznosne draginje in sredstva za ublaženje iste. Povdarjal je, da je sin -trati bankokrntsko vlado kot glavnega krivca draginje Njegovo jako tehtno porouio so vzeli zborovalci z navdušenjem na znanje in splošno odobravali. Sprejete so bne dve resolucije. Ena zoper draginjo in druga zoper odlok okr. glavarstva naj okrajni zdravmk biv-> v Škofji Loki. V resolucij} zahtevajo in prosijo Občinarji občine Ztri naj okrnjni Zdravnik biva v Zirih ne p9 v oddaljeni Škofji Loki, katera Že itak itn* svojega zdravnika. — Novemu odboru Ku* -čemo: »Na vstrajno in plodonosno delo«! — Zdravstveni odsek za Slovenilo razpist-je službo okrožnega zdravnika Zdravstveno Okrožje Podčetrtek* Intete-sentje se opozarjajo na razpis v Uradnem I listu. „ . — Siromašna država. Bil sem v Ziren iu sc oh tej priliki poda na sprehod proti naši italijanski meji. Že od daleč tne je vbodla v oči velika plapolajoča italijanska »trikolora« in pod njo tabla z napisom: »Linea provizoria — Italija - SHS.« Na meji stoji obmejna straža, Šest ItalijatlsKin vojakov in en Rus. Medtem ko sem se z Lahi kolikortollko lahko sporazumel, me ni hotel Rus absolutno ničesar razumeti ali pa res ni razume! Upiavičena je bila pritožba domačinov, da se z Lahi bolje razumejo kot z Rusi, in vprašujejo se, čenni tu rUski vojaki. Kje so naši vojaki? Ljudstvo razume naš jezik, ne pa ruski. Jaz sem se pa čudil, če je naša država res tako siromašita, da si ne more postaviti na mejo našo državno, zastavo in pa nanis: »Začasna meja SHS-Italija«. Zakaj naj bi naš človek ne videl kje je naša meja? Zakaj ne bi tujcu tud! naša trobojnica plapolala v pozdrav? Pri tej priliki naj o ;enim še nekaj. ltali]ahi SO si postavili barako za pet ljudi, da ne morajo vojaki v zimi zmrzovati. Naš vojak pa nima nobene strehe in je prisiljen ob, najhujšem mrazu ostati na cesti. Zgodili so se slučaji, da so italijanski volaki povabili naše v barako k ognju. Vojak je šel in se pogrel. Revež je bil pozneje radi kršitve zapovedi kaznovan. Mislim, da je umestno postaviti, : četudi najslabšo barako za vojake ob meji. Taki siromaki pa res še nismo. — 1t Sovtdce nam poročajo pod naslovom: »Kaj vse si Nemci v Jugoslaviji dovoljujejo-. V nedeljo, dne 23. t. m. se je odigral tu žalosten dogodek, katerega glaV1 ni In edini krivec je bil sin tovarnarja Win-klcrja (rnjliovcal). Omenjeni indlviduj je popolnoma pcnedolžnem prestrelil trebuh mlademu brivcu v Sevnici, Krajcu. Po izpovedi žrtve, ki se sedaj bori s smrtjo, se je žnlcigra odigrala približno tako-le: V nedeljo se ie Kiajc v družbi svojih prijateljev zabaval in izpii par kozarcev čez mero, kar se mladim ljudem Večkrat In lahko pripeti. Ko se je nato zvečer v najhujšem dežju in snegu vračal donlov, je zagrešil pbt in zašel v drugo smer do Winltlerjevcga doma. Prepričan, da je dospel domov, je skusal odpreti vrata. Ker so bila trdno zaprta je zavil okoli hiše k drugim vratom. Ker so bila tudi ta zaprta, je pristopil k braji, da bi splezal po njej v prvo nadstropje, uver-jen. da je tu doma. Omenlam, da se mu je tak slučai že pripetil. Preden pa je dosegel svoj cilj. je počil strel in Krajc je padel prestreljen skozi trebuh na tla, kjer so ga našli ležečega v nezavesti in ga prepeljali v bolnico. Po Izoovedbi žrtve Winitlorjevev sin pred strelom ni dal nobenega znamenja In je rabil ornžle popolnjma neupravičeno. Krajc je bil glava tukajšnjega sokolskega naraščaja, povsod priljubljen in edina podpora svojih staršev. Pričakujemo, da bo oblast nastopila z vso strogostjo Irt pokazala oholemu bivšemu nemškemu oficirju, da rajhovcem ni dovoljeno streljati jugoslo-venskih državljanov na naši rodni žemlji! Oblast naj pouči očeta, ki izkorišča naše delavstvo in ki molze iz našega ljudstva milijone, kaj je dolžnost, vojaška oblast pa naj pošlje njegovega junaškega sina, ki strelja brez orožnega lista naše ljudi, na albansko mejo, kjer bo imel dovolj prilike, 'izkazovati svojo strelske zmožnosti. Sedaj ko to pišem peljejo žalostnega strelca s kočijo pod ključ. Govore, da upa Vsemogočni Winkler vso afero z denarjem spraviti s sveta. R. K. — Glasbena Matica najodličnejše mu-žično društvo v Ljubljani priredi sredi novembra v veliki- dvorani hotela »Union« svečani Žalni koncert v počaščenje spomina blagopokojnega kralja Petra 1. Osvoboditelja. Koncertni spored Izvajata pevski zbor, broječ 140 pevcev in pevk in pa orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani, ki ima 40 članov godalnega orkestra. Na vzporedu so v prvi vrsti svečani žalni obredni spevi, med njimi HrističeV »OpelO«, ki je posvečen izginolim padlim In ŽrtVfltft vojn za osvobojenje našega naroda. Za koncert vlada v LJubllatll najveČje zanimanje. — Tržaška posojilnica In hranilnlea V. Trstu poživlja vse Imetnike od nje Izdani* Gospodarstvo. Dnevne vesti. Karlova avantura in njeno ozadje. Trst, 29. oktobra. O Karlovi avanturi sc sedaj povsod mnogo piše in govori. Razumljivo je, da ta dogodek ni šel mimo primorskega ljudstva brez vsakega komentarja. Primorci so politično precej zreli in znajo misliti samostojno. Mislim, da bo zanimalo Slovence v Jugoslaviji, kakšno mnenje imajo Primorci o teh poslednjih dogodkih jn kakšno politično ozadje jim dajejo. . Primorec pridno čita, časniki so mu duševna hrana, ki mu je vsakdanja potreba. In v Časnikih je čital naš človek o Karlovi avanturi in o raznih korakih in ukrepih, ki so z 'njo v zvezi. Tako je čital, da je skenila mala antanta, da nastopi proti Madžarski —- čital je pa tudi, da se je takoj ogla-šila Italija in diktirala, da se ne sme mala antanta ganiti brez njenega dovoljenja. Cital je, da namerava poklicati Jugoslavija nekaj divizij pod orožje — čital pa je tudi, da sta se oglasili Italija in Francija po svojih zastopnikih pri namestniku min. predsedniku g. Marku Trifkoviču, češ: vojaška intervencija male antant? je brezpredmetna, ker je Karl Habsburg sedaj že interniran. Cital je, da je italijanske vladne kroge zelo presenetil Karlov nastop čital pa je tudi, da je italijanska vlada izrazila mnenje, da bi bilo dobro, ko bi bil Karl interniran v Italiji (da bi bila z njim v stalnih stikih, zakaj, to bo razvidno pozneje 1). Cital je dalje, da se je Italija tolkla na prsi in dejala: jaz bom že vse sama ukrenila brez jugoslovenske pomoči — Čital pa je tudi, da se je Italija namrdnila, ko ni šlo vse po njeni želji med antantovci in da se demarše velike antante od 25. t. m. ni udeležil italijanski upravnik poslov. Naš človek je čital o sporazumu v Benetkah — čital pa je tudi izjavo italijanskega poslanika Costagnetta, ki jo je objavil »Magyar Hirlap« v Budimpešti, namreč, da uspehi beneškega sporazuma bodo ostali nedotaknjeni, kakor bodo ostale nedotaknjene tudi vezi starodavnih (1!) simpatij med Italijo in Ogrsko (!). In končno: naš človek je tudi čital, kar'smo že omenili, da je italijanske kroge zelo presenetil Karlov nastop — čital pa je tudi, da je Italija vedela za Karlovo namero. Saj so objavili to trditev vendar razni listi, tako n. pr. pariški »Journal des Debats«, »Ziiricher Zeitung«, »Bund« in drugi listi. In ker je naš človek čital vse to, in ker ima naš človek zdrave misli, zdrav razum, in ker pozna italijansko perfidnost skozi in skozi, si je ustvaril sodbo: Pri Karlovi avanturi ima Italija svoje prste zraven; Italija je bila v tajnih zvezah s Karlom, Italija ga je podpirala, Italija mu je pripravila načrt, skratka: Karlovo avanturo je in-fcenirala Italija sama. In zakaj? — Ona si želi močne Madžarske. Kakor hitro bi se posrečil prvi korak, potem bi šla dalje. Delovala,bi na to, da bi se priklopila Nemška Avstrija z Madžarsko in pozneje še Bavarska. In zakaj vse to? Zato, ker se Italija boji, da bi se utegnila Jugoslavija sčasom le preveč ojačiti in postati nevarna. Zato mora postati Madžarska močna država, in to s pomočjo Italije, zato, da bi v slučaju konfjikta med Jugoslavijo in Italijo pograbila Madžarska Jugoslavijo za hrbtom, in to iz hvaležnosti do Italije in v njenem lastnem interesu. Saj se Madžarski še vedno cedijo sline po Prekmurju, Banatu,'Baranji in po Relci (!), ki bi jo prepustila Italija Madžarski. — Fantastično, kaj ne??? Ali šovinizem ima vedno bujno fantazijo' in madžarski ter italijanski še posebno. 1 .......... I' ' 'VNOVIČ: la pokopališču. Mislim, da ima vsakdo tudi svojo P. -bno simpatijo do tega ali onega sprehoda. Spominjam se, da je na primer pokojni jezikoslovec Levec najrajši krenil proti št. Vleki (L Sleoega Janeza, kjer je navadno zadel na večjo družbo. Navadiš se na neko pot, nekaj ugaja tvojemu očesu, tvojemu čustvu ln hagnenju, začutiš veselo razpoloženje, toplota pride v tvoje srce in sam ne veš kedaj vzraste in se porodi nekaj, ki je del tvojega bistva, kos življenja. Kadar smo zahrepeneli po pravi fantovski razposajenosti, smo jo navadno ubrali po Dunajski cesti. Ko zapustiš za seboj zadnjo hišo, zadiha od vseh strani široko ljubljansko polje. Iz nobene ljubljanske ceste pa menda nimaš tako lepega pogleda v daljavo, kakor od tu. Ko pogledaš na visoke Kamniške planine, se zdi, kakor bi se zasmejala vsa dtiša, ki Je vesela, da se raduje ob tem najlepšem spomeniku Raže,. dftmo.vice* Kolika. toxpsimo o uu.ctnosti! Tisočkratno je potencirana v naravi nerazumljivi, skrivnostni in nepopisni, le neznaten odsev je prenesel človek v svoje delo, ko je začutil ogromnost, veličino in nadmoč stvar-stoa. Tudi Faust je klical duhove, ki jih ni nikoli doumel . . . Ali ste že hodili v mesečini iz Ježice proti Ljubljani, ki je navadno v taki noči obžarjena z rdečkastim sijajem, v katerem se koplje ljubljanski grad, da misliš, bajeslovni morski bog prihaja iz valov in se otresa zadnje voderte tanj-čice, ki se Še oprijemlje ogromnega telesa. Boklin je moral čutiti nekaj takega, ko' je slikal svoje nedosegljive faune, ki vstajajo iz bičevja sanjavih oči, kakor opojen! s poželjivo ljubeznijo. Na najlepšetji prostoru so imeli stari Ljubljančani svoje pokopališče, pravzaprav kar doma. Kdoi je rad obiskoval grobove svojcev, je lahko napravil sprehod v pozni popoldanski uri. Takrat namreč najčudovitejše Žari v vseh barvnih nijansah skalnato ozadje sv. KrTtofa, pravo igračkanje z barvami, ko je pokrito s snežno odejo. Morda se bost? čudili. Kadar želim duševnega miru, nekaj takega, kar je izrazil nemški pesnik v besedah: Nichts zu denken wur meitt Sinrt, takrat zaidem med to •otožno zelenje. Sami tujci v grobovih, nepoznani, kakor paričl-i spomenik neznanemu vojaku, a vendar preide slednja misel V čustvovanje. Hiša nasproti pokopališča govori kakor stoletno Župnllče tam nekje med dolenjskim gričevjem. Posebna okna ima, primerno barvo, brezizrazno, pritlični mo-stovž, kakor ga še nisem videl v Ljubljani. Ne poznam ljudi, ki notri Stanujejo, a kadar grem mimo, Se mi zdi, da stopi na prag sivolasi župnik z brevirjem v roki. Vidite, to je čustvo, ki mu le težko najdeš pravi vzrok ... Ce želite spremembo, poglejte na sosednje prostore nekdanjih ToriesoVih tovaren, da občutite dolgočasje in mrzloto, da vas zazebe v duši. Pred nekaj dnevi sem zopet obiskal pokopališče. Oglasi! sem se V tistem kotu na levi strani, kjer zijajo v zidovju široka železha vrata, ki jih še nikoli nisem videl odprta. Ali veste kaj je tam? Domovje naših kulturnih delavcev. Sami ao. skata! pozabljeni. Koliko njihovih n.l Ji nosimo seboj, koliko granitov so vložili v duševno zgradbo, ki jo gradimo še danes. Atomi v razvoju plemena, naroda in človeštva. Niso vse, a brez njih bi ne bili nič. Zakonitost brezkončne evolucije jim je prisodila odlično mesto. Med vrhovi cipres Čitam v zlatih Črkah imena: Fr. Gestrin Anton Aškerc Bož. Raič Fr. Levstik Ant. Raič Ivan Železnikar Iv. Nep. Resman Andrejčkov Jože Podmilšak Prav v bližini pa je »Poslednja sestra Prešernova«. Škoda, da ni prišel v sosedščino Aškerca in Levstika še njen veliki brat France.. Zastopali bi naš skoraj stoletni in največji duševni razvoj. Resman je sanjal o našem Vstajenju, ker čitam v marmorju njegove stihe: Povejte ve planine, Kdaj bo vzbujenja dan? Povejte nam: kdaj vstane Iz robstva — prost Slovan? Vstali smo, prijatelj Resman, a mnogo iih le le y žalosti in. tugL Njihovo oko še v hrepenenju gleda proti Kflttl* niškim planinam, srce pa upa in pfičft* kuje. Zadnji v tem kotu je df. Murnik. pred nekaj desetletji odlična ljubljanska osebnost, znano ime. Obiščem še druge. Grobnica »Tr-govsko bolniškega in podpornega društva« z nekdaj nemškim napisom, J« sprejela Franceta Kadilnika. Zadnjikrat seffl videl vrlega planinca-starČka pri otvoritvi Kadilnikove koče na Golici* Takrat je veselo pela harmonika m proti Koroški se ie razlegalo; Na pla-nincah solrtčece sije... Vsa leva stran pokopališča je izpo-stavljena solncu, v jesenskih drieh se razliva po teh grobnicah naravnost prir jetna toplota. »Ruhestatte der beiden Familien des heiligen Vinzenz vo # Paul« se je takoj v začetku te vr®‘® zadnjem desetletju sloveniziralo. bpion je zanimivo dejstvo: Ce hočeš študira naš nacijonalni razvoj, pojdi na lišče in čitaj napise na spomenikih, v bolj je rastel vpliv slovenščine v ja -nostl tem mani nemških napisov. 267. štev. ih*——j___ hranilnih in deležnih knjižic, katere še "iso bile ro požigli Narodnega doma (Bal- ana) v prcr.leJ predložene, da iili predlogo ali pa priporočena vpošljcjo v svrho .,r,e?ieda, (ni'ilo2iip. naj se znamke za po-vrnite\ knjižic): Kmetski rosajllrtci in hranilnici v Ljubljani, Dunajska cbsta. Deležev J® hranilnih vtos onih knjižic, katere ne oodd do konča novembri t. 1. predložene, jje bt) mogla Tržaška posojilnica In hranilnica vpoštevati pri Oblrštovanju in bo morala odkloniti odgovornost za vse event. Posledice. — Izprememba imena poštne nablral-nice Čušperk v Velika Račna. Radi premestitve poštne hablratnice Čušperk v Veliko Račno se izpretneni ime poštne nabiral-nice v Čušperk p. Grosuplje v »Velika Račna« p. Grosuplje. — Vabilo na 29. letni občhi zbor ženske m moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trbovljah, ki se vrši v nedeljo dne 6. hovembra 1921 ob 4. url popoldne v biljardni sobi gostilne ge. A. Forte V Trbovljah na Vodi. -— Spored: 1. Pozdrav Predsednikov; 2. Poročilo tajnika; 3. Po* točilo blagajnika; 4. Poročilo rač. pregledovalcev: 5. Volitev novega odbora; 6. Slučajnosti. Odbor, *— Potne Izkaznice. V Uradnem listu * dne 22. okt. je objavljen pravilnik o izdaji in vidiranju potnih ' izkaznic. Glede Potovanja po notranjščini naše kraljevine Pravi člen 38. tega pravilnika, da za sedaj za ta potovanja še niso obvezne posebne . legitimacije, vendar pa se mora vsakdo na zahtevo policijskih ali občinskih organov zadostno legitimirati. — Izjemoma smejo Pokrajinske uprave ali okružna načelstva (zlasti v Južni Srbjji) za svoje območje odrejati obvezno potovanje z legitimacijami, Vendar pa morajo prej poročati o tem ministrstvu za notranje zadeve, In navesti tudi razloge, zakaj da se zahteva uvedba potnih legitimacij za notranji promet. — Vinska trgatev v ormoškem okraju Je končana. Trgatev je bila letos še enkrat bogatejša kakor lani in sodi se, da bo letošnje vino v kvaliteti celo boljše, nego ono Iz leta 1917. Cena moštu je povprečno 20 do 23 krott. Trgovina z moštom je zelo živahna, zlasti, ker se je osnoValo več novih vinskih zadrug. — Gozdni požar. Na Kolovrašketn Vrhu je dne 21. t. m. izbruhnil gozdni požar, ki se je raztegnil na 40 oralov. Izmed Več drugih posestnikov sta bila posebno Oškodovana Jožef Resnik in Andrej Lovrač. Škodo teh dveh posestnikov cenijo na 25.000 kron. — In stal Jo pred mano gozdni hudič... Dne 15. sept. je čul gozdar Ocelj tekom popoldneva več st.elov visoko Izpod Špika. Vedel Je takoj, da so zopet divji lovci med kozami pod Spiškiml robovi. Poslal je tako) svojega tovariša domov po svojega sina in orožnika. Ker je vedel, kje se morajo vračati divji lovci domov je zasedel obe Stezi, ki pellcta iz one kotline. Okoli 7. ure zvečer prideta res po določeni stezi dva divja lovca. Ocelj pravi takole: Stal lem za grmom in gledal na stezo. Cul sem korake dveh moških,« ki sta se bližala grmu. Ko sta se približala neznanca grmu na par korakov, sem stopil izza grma na Stezo in stal je pred' mano, ne divji lovec, marveč pravcati gozdni hudič. Grda maska na obrkzu, poveznen klobuk na glavi, dolga brada do pol prsi — narobe oblečen Suknjič, obšit z raznimi raznobojnimi krpami. Za hip sem se ustrašil, ustrašil pa se tne je tudi hudič. Hipno presenečenje je minulo trenotno In pograbil sem masko. Toda zmuznil se ml je in pobegnil. Jaz za ftjlm. Pri lovu sem padel, med tem pa Je Pritekel moj sin, ki je končno zalotil divjega lovca v neki kotlini. Ko Je možakar Uvidel, da ni rešitve, je izročil puško In se ndal. Spoznali so v gozdnem .hudiču divjega lovca Petra Robiča Iz Gozda. Strast ga Je dovedla do lova, kajti verjetno Je, da njemu kot doBremu posestniku ne gre za dobiček. Mož se je zagovarjal, da Je našel na poti Iz planine nahrbtnik In puško. V nahrbtniku le bilo meso treh divjih kozlov In daljnogled. Suknjič pravi, da je obrnil radi tega, ** se ne okrvavi. — Kjub raznim posku-,otn se mu ni posrečilo uveritl sodišča o •Voli nedolžnosti, kajti preveč točno so ga giče spoznale. Njegov tovariš je pobegnil, j eter Robič je bil obsojen na 4 mesece Ježke ječe in mora plačati za ustreljeno dlv-lačino 1360 kron. Ljubljana. ,, “* Kralj Aleksander na poli v Beograd. Včeraj zjutraj ob pol 7. url se je peljal kralj Aleksander na poti Iz Pariza v Beograd skozf Ljubljano. Na kolodvoru ga Je pričakal pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar, In tla Je spremil do Zagreba. S kraljem se Je Siti vDBe2grad tudl ministrski predsednik rdSICt „ Župan dr. Perič sprejema stranke ?sak pondeljek, torek, četrtek in petek od Pol 12. do 1. opoldne. t. , r Zve™' slovenskih pevskih zborov v Ljubljani vljudno prosi vse p. n. člane ljubljanskih pevskih društev, da pridejo v torek, je po-Kort ' ’iprrtVa rot* VsaI{0 kritiko. Ital’’ ,lmietnost‘ in Pietete najdeš po bliskih pokopališčih 1 Pri nas pa že si točne in polnoštevilne udeležbe, tako zjutraj pri vaji, kakor popoldne pri nastopu. — Glasbena Malica V Ljubljani priredi v pondeljek, dne 14. novembra točno ob 8. uri zVečer V veliki dvorani hotela »Union« svečani žalni koncert v počaščenje spomina biagopokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja. Pri koncertu sodelujeta pevski zbor in orkestralno društvo Glasbene Matice. Predprodaja vstopnio bo od 10. novembra pričenši dalje do večera koncerta. Podrobnost! lfl natančtli spored objavimo v našem listu. =» Aljažev častni večer s koncertom priredi Sl. gl. dr. »Ljubljana« v veliki dvorani hotela »Union« dne 7. nov. t. 1. Poleg dveh Aljaževih Se bodo pele slov. umethe in narodne, slovaške in srbske (makedonske). = Načelstvo Narodno-soc. stranke. Današnja seja se vsled praznika preloži na jutri, v sredo, dne 2. nov. 1921 ob 8. uri zvečer. = Članice Kola jugoslov. sester ne pozabite, da je V četrtek 3. t. m. Ob 5. uri v društveni sobi odborova seja, katere se zanesljivo udeležite. . = i-lubljansko Učiteljsko društvo nada^ lilije s predavanjem: Utlsl potovanja po Srbiji, predavatelj g. Crnagoj, v petek, dne 4. novembra t. 1. ob pol 8. uri v šoli na Ledini, točno in polnoštevilno! ■—Na tehniški srednji šoli v Ljubljani je nastavljen za srbohrvaščino profesor dr. Stojkovič Iz Zadra. *= Dva nova odvetnika. Odvetniško pisarno le otvorll v Sevnici ob Sayl dr. Rok Jesenko. V Ljubljani je odprl svojo pisarno V Pražakovi ulici 3 dr. Martin MalneriČ. = Poštni urad Ljubljana 3 se je preselil iz svojih dosedanjih prostorov v hove prostore v Isti hiši. Vhod je Iz Kopitarjeve ulice. Obenem pa pripomnimo, da se imenuje ta urad od 1. septembra t. 1. naprej poštni urad Ljubljana 4. *= Preselitev poštnega urada Ljubljana 4. S 1. novembrom 1921 se preseli poštni urad Ljublj&na 4, ki je bil doslej na Starem trgu štev. 34, v poslopje poštnega ravnateljstva na Sv. Jakoba trgu štev. 2 (bivša Virantova hiša) in se bo Imenoval »Ljubljana 3«. Dosedanji poštni urad Ljubljana 3 na Vodnikovem trgu se bo Imenoval od 1. novembra t. 1. dalja »Ljubljana 4«. Poštni urad Ljubljana^ (na Sv. Jakoba trgu štev. 2) bo uradoval ob delavnikih neprenehoma od 8. do 18. ure, ob nedeljah In praznikih pa od 9. do 11. ure. Blagajna bo ob nedeljah zaprta. = Med 5 domačih revnih vdov ima ljubljanski magistrat razdeliti 400 K, vsaki po 80 K. Treba Je pismeno prošnjo, kakor le razvidno Iz razglasa, ki Je nabit na magistratu. Prošnje se sprejemajo le do 15. novembra t. I. = Obračun. Pred nekaj dnevi Je prišel neki Slovenec Ljubljančan, ki je v službi v Nemški Avstriji, na dopust v Ljubljano. Nepričakovano Je naletel v kavarni svoje znance, ki so ga prav dobro poznali Izza avstrijske vojne službe, osoblto izza časa prve vojaške evolucije našega 17. p. polka v Judovem, ki Je zahtevala precej žrtev. In tl ljudje so spoznali tega nemškega gosta, la-žldomovlnca, da je Isti, ki Je dal povelje strojnim puškam, da naj streljajo na »Janeze«. Mož se je zagovarjal z besedami: »Kar je blo, je blo, to ne stori nič!« Toda stari Janeti tega niso tolmačili tako lahko, kot jim Je hotel mož sugerirati in so nastopili prav odločno proti njemu. Umevno je, da je rodilo ogorčenje nad početjem takratnih izdajic In licemercev tudi nastop, ki ga Izzove samo skrajna razburjenost. Pripomnim pa, da so bili gospodje popolnoma trezni. Ta možakar Je pozabil, kaj da Je ln zapečatil svojo sramoto s tem, da Je, mesto da bi se odstranil, poklical stražnika, ki Je pametno ravnal In odpeljal Celo družbo na policijo. — Umestno bi bilo. da se podobne avstrijske »Urlaubarje« kratko nažene nazaj preko meje. •=* Poroka. V pravoslavni kapeli se Je včeraj poročila gdč., Vera Renčelj, hčerka iz znane tržaške rodoljubne rodbine Ren* čeljnove, z g. Milošom Radisavljevičcm, carinikom III. razreda. Mlademu paru želimo obilo Sreče! Na svatbi Iste se je nabralo za Kolo jugoslovenskih sester 480 kron. Lepa hvala! «= Brzovlak povozil 12 letno dekle na Viču. Na železniških prelazih, osoblto pod livolijem vedno opažamo kako neprevidna mladina In večkrat tudi odrasli hodijo tik preu dohodom vlaka preko zaprtih zatvor pfeko železniške proge. Žrtev te neprevidnosti je postala včeraj zjutraj 12 letna Anica Remzgarjeva, hčerka nočnega čuvaja v Kolinski tovarni. Dekletce je Slo na pokopališče na Viču preko prelaza nasproti pokopališča. Cestne zapore so bilo zaprte In ker dekle še ni videlo vlaka, Je šlo pod zaporami na železniško progo. V istem hipu se je približal brzovlak. Ko je hotelo dekle odskočiti, se mu Je zataknila peta od čevljev v presledek dvojnih tračnic. Predno Je odskočila, je pridrvel brzovlak, ki jo sicer ni zadel, pač pa Jo Je potegnil za sabo zračni pritisk in jo tiral skoro 50 m ob prOgl. Dekle se Je tako pobilo, da je ostalo na meStti mrtvo, ulavo Ima skoro popolnoma razbito. — Ponesrečenko so odpeljali domov na Vič. na novem pokopališču raste trava po vseh potih. Zdi se, da zastavni in rejeni cerkovnik nima smisla za lepoto. Vso zgornjo, vzhodno stran, so okupirale nekatere rodbine. Vse so skoraj po eno zgradbo, ki pa nima nič izrazitega, umetniškega na sebi. Kakor bi se hoteli ločiti od drugih, patriciji med plebejci, krajnski duh, ko je še vsak Ljubljančan nosil mesto slovenskega pristno kranjsko ime. Alešovec jih je pozneje v »Brenclju« krstil z nemškutarji. Najdeš samo imena- starih ljubljanskih trgovskih rodbin, kakor Zeschko, Kosler, Luckmann, Janesch, Krisper, Taučar in Ambrosioni, Kje so danes? Skoraj še samo zgodovinske priče žalostne preteklosti malega naroda. V bližini se je naselil Bartholomaeus Kopitar z dolgim latinskim napisom, kakor se spodobi za učenjaka takratne dobe. V njegovo druščino bi lahko prišel France Prešeren, da bi se pogovorila o pomenu in namenu poezije. Danes bi se morda že pobotala in nekdaj mogočni gospod Kopitar bi pozabil na Prešernovo ostrobesednost, da le čevlje sodi naj Kopitar. V njuni druščini bi Na Vseh svetnikov dan bosta pela ža-lostinke zdrilžena pevska zbora »Glasbene Matice« in »Drave« ob pol 3, popoldne ha pckonališčU v Pobrežju, ob 4. uri pa na starem meštlipm nokopališČU. Kakor se čuje, je bila mariborska »Efckomptna banka« danes prodana nekemu' beograjskemu bančnemu podjetju za 30 milijonov kron ter bo poslovala od. sedaj naprej pod imenom »Jugoslavenska banka«. Kaj porečelo nar. soc. advokati k imenovanju dr. Leskovarja pravnim zastopnikom Maribora? se vprašuje nedeljski »Tabor«. Ce je tako radoveden, mu povemo, da na- soc. advokati he rečejo k temu zastopstvu prav ničesar, ker na to zastopstvo tliso nikt>ll računali, niti pred, niti po volitvl v mcetno občino. Pač pa so na to mislili menda že pred volltvljo zelo številni JDS advokati, kateri še sedaj ne morejo pohabiti zadnjega poraza. Da so soc. demokrati malce nagradili dr. Leskovarja s tem zastopstvom, je Samoobsebl umevno. So že vedeli, zakaj So to storili. Na neki način se morajo oddolžiti stranki, ki Jim je pomagala ž&jahati mestnega konjička. Roka roko umije, kaj ne da? »Čedne* ..; »značajne« učitelje zbira »Straža«. Vsaka števi’ka prinese po en cksemplar. Zadnjič Je bil nadučitelj Cvetko Iz Vučje Vasi In sedaj Horvatič Iz Cvena pri Ljutomeru. Ko obere enkrat Prlekijo, potem se bode ozrla še po drugih krajih naše domovine. Zanimivo je, da gospodje pri »Straži« naravnost povedo, da bodo take »čedne« In »značajne« eksemplarje razstavili takrat, kadar bode njihova stranka na krmilu. Torej kakor vse kaže, bode še dolgo igrala pri šoli politika prve gosli. KonceH za 30 oseb so imeli v petek donski kožakl V Narodnem domu. Pevske ln plesne točke so bile neki nad vse krasne. Kje so neki ta večer ostali tisti, ki se v javnosti pritožujejo nad »mrtvo« sezono, češ, da nimamo ne gledališča, ne koncertov. Zato moramo začeti — plesati. Da, dal gostilne, kavarne, kino ln plesi Imajo brez reklame dovoli obiskovalcev. Za kulturne prireditve pa meščani In trgovci nimajo toliko smisla, uradnlštvo pa ne denarja, posebno proti koncu meseca. Vranglovci so osrečili tudi Maribor In Sicer jih je dobil glavni kolodvor 16. Pravijo, da se prav tako dobro obnesejo, kakor oni na meji. Oni ne razumejo našega jezika, tl pa seveda tudi ne. No, pa vsaj do njihovega komandanta bode bližje, če še vedno Stanuje V mariborskem hotelu. Velika tatvin» V mehanično plet&rhlco g. I. Parte v Orožnovi ulici št. 6 so v noči Od nedelje na pondeljek vlomili neznani tatovi ter odnesli raznega Izfeotovllenega in nedodelanega blaga v vrednosti 70.000 kron. O storilcih ni nobenega sledu. Umrla je v tukajšnji bolnici včeraj gospa Olga Vodušek roj. Hafner, vdova nad-Uči‘"’!a v Framu. Trgovci so se uprli. Mariborsko občin-' sko razsodišče jih je pozvalo, da naj prijavijo svoje dobičke in dovolijo vpogled v poslovne knjige. V petek so trgovci vsi ogorčeni priredili radi tega zborovanje pri Gam-brinu in Seveda odklonili vse zahteve razsodišča, zato »ker ni valuta sigurna in ker ni upravičeno razsodišče zahtevati kaj takega«. Glavnega vzroka seveda niso povedali namreč, da bi bilo pri nekaterih gg. trgovcih silno zanimivo vpogledati v knjige, da bi kupujoče občinstvo na ta način zvedelo, s kakimi procenti delajo zlasti nekateri trgovci. Značilno je, da se opaža zlasti v nižjih delavskih In uradniških slojih vedno večja beda in obubožanje, medtem ko trgovci Vedno boli razširjajo svoje trgovine In ne pride nobeden na — kant. Konkurzi so bili v normalnih časih nekaj vsakdanjega, a zdaj ni o njih ne duha ne sluha, kljub nestalnosti naše valute. Smo res radovedni kdo bode zmagal, trgovci ali pa razsodišče v tej zadevi. Skoro bi stavili, da bodo zmagali prvi, ker sedanja vlada ščiti bogatine — kakor kaže slučaj bančnih denarnih pisem v Ljubljani — reveže pa še bolj pritiska. Pobegli kaznjenci. Iz mariborske kaznilnice so pobegnili, in sicer od dela pri kaznilnici 23 letni delavec Jožef Strgar, doma Iz Koprivnice, ki je bil obsojen radi tatvine na 3 ln pol leta ječe, dalje delavec Ignac Kolar lz Dravelj, že 15 krat kaznovan radi tatvine, obsojen na 2 in pol leti ječe; H^nik Franc, delavec Iz Rdečega brega obsojen na 18 mesecev težke ječe. ,Guik Henrik Iz Ivanperškega, obsojen na 18 mesecev ječe zaradi tatvine in Barle ValetiHn iz Braslovč, čevljar, obsoien tudi radi tatvine na 18 mesecev ječe. Kam so utekli knz-nl»nci ni znano, pač pa so Jih sledili proti meji. Celje. Celjsko pevsko društvo zapoje dane9 na prazlilk Vseh svetnikov ob 3. url popoldne, ka'">r vsako leto, tudi letos na okoliškem Pokopališču žaloStinke. Celjsko dramatično društvo je minulo soboto zvečer pel razprodanem gledališču uprizorilo pod režijo g. Krefla veseloigro »Ulica Št. 15...« Igralo se Je dobro ln je predstava dosegla popoln uspeh. — Zh pri« hodnje dni se pripravlja »Sreča v zatišju«, Tekma konjenice Kubanskih kozakov. V nedeljo popoldne se Je na igrišču »Atle- se tudi dobro počutil baron Zois, čigar veliki železni spomenik SO prenesli na novo pokopališče, kar je mož popolnoma zaslužil. Slovenska romantika je še vedno najlepše poglavje naše kulturne zgodovine, kar je menda Oovekarja napotilo, da je napisal »Svitanje«. Vsa desna pokopališka stran Ježi v senci in ima grobove starejšega datu-ttia, gosto zastrte s cipresami, da komaj prečitaš napise, ki so skoraj vsi nemški. Luschan, Aichelburg, Grim-scliltz, Mfischek, med njimi je seveda Karl Deschman z napisom; Du wirst fortleben in der Geschichte deiner Hei-mfit, prav na gornjem se je pridružil grof Chorinsky. Reprezentanti celega razdobja naše zgodovine, v scnci so, temne cipreso legajo narije, napisi blede, grobnice razpadajo, več se ne povrnejo. Stopim sredi pokopališča. Tr&va prerašča grobove, marmornati spomeniki klonejo in se podirajo, rušijo v prah, v železne križe se zajeda rja, mati zemlja počasi, a z železno doslednostjo vrši svojo dolžnost. Spomnim se na tisoč, dva tisoč let stare spomenike in ostanke v deželnem muzeiu. Kakor umiraio- tikov« v Celju vršila tekma kozaške konje-ni-. kubanskih kozakov. Posetilo je tekmo miiogobrojno celjsko občinstvo. Kozaki so proizvajali 20 točk. Vratolomna Izvajanja izbornih ifi urnih kfižaskilt jezdecev So Žela n”'več prizrtahja od strani gledalcev. Neznan obešcncC. Pred par dtievl smo poročali, da so našli v gozdu poleg mestnega pokopališča neznanega obešenca, ki je visel že dalj časa. Dognalo se je, da je to neki Keler, stanujoč v mestu, po poklicu tapetnik. Svoji ženi je rekel, ko je odšel od doma, da gre na delo v Št. Peter v Sav. dolino, šel pa je v gozd in se obesil. Vzrok samomora so najbrž slabe družinske raž-mere. Zapušča ženo In Več otrok. Nadpregied invalidov za Občino Celje-okolica se vrši v dneh 22. in 23, novembra pri Komandi celjskega vojnega okruga. Inlahtcrilska kasarna v mestu Celje se odslej Imenuje »Kasarna Kralja Petra 1. Osvoboditelja«, ona v Gaberju p'a Kasarna kralja Aleksandra. Vsi obrtniki in industrijcl v občini Celje-okolica morajo vsled zahteve okr. glavarstva prinesti na občinski urad v 14 dneh svoje obrtne liste. i Svinjska Inast je v Celju Zopet poskočila v 'nekaterih trgovinah na 85, v drugih na 88 kron. Kaj dela občinsko sodišče Za pobijanje draginje? Občinsko sodišče za pobllanje draginje v Mariboru je, kakor čitamo, določilo cene kavi, čaju itd. po kavarnah. Tudi v Celju bi v tem oziru ne škodovalo storiti enake korake. Občinski svet občine Celje-okollca Je imel v nedeljo dopoldne svojo prvo sejo, v kateri so se Izvolili razni odseki. Plul. Ptulski list, ki je pred tremi tedni prenehal Izhajati, je 30. okt. zopet izšel. Opra-vičba v tej zadnji številki, da ni mogel iziti radi neprillk v tiskarni, Je malo preveč predrzna laž, kd je bil vendar pred kratkim v »Slov. Narodu« cel članek, v katerem se Je navajalo vzroke, zakaj se več ne tiska. Mar misli dr. Tone, da so ljudje tako pozabljivi, da so bodo pustili kar na slepo voditi za nos? Na zadnjem demokratskem sestanku je poročal o gospodarskem stanju občine ge-rent dr. Senčar. Mnogo ni bilo treba poročati, ker Ima občina malo kredita ln nič denarja. — O tem žalostnem stanju pa kljub temu ni imel kaj poročati, ker V tistih 10 minutah, katere preživi v uradu, samo, da podpiše prezentlrane mu spise, je dosti premalo, da bi se mogel o gospodarskem stanju občine točno informirati. Radovedni smo samo, če je poročal o vojašnicah, v katere je »zabila« občina okoli tristo tisoč kron v svrho preureditve za stanovanja In ki so še erariČna last. Kdo je ta kredit odobril In pod čigavo kontrolo so se vršile vse te prezidave, ki se bodo morale iepega dne na ukaz vojaške uprave postaviti zopet vse v prejšnji stan, kar bo stalo skoro gotovo še enkrat toliko: — o drobnem premogu, ki ga je zaukazal upravitelj iz plinarne zapeljati v Dravo. Tak prah In droben premog večje tovarne, kakor n. pr. opekarna Matzun, nalašč kupujejo, ker je cenejši In za njih obrat ravno tako dober; — o plačevanju stojnine na postaji dnevno za več vagonov po 24 dinarjev od vagona; — o plačevanju delavcev, ki obdelujejo tiste tri vrte napravllene pred klavnico nalašč za tajnika, upravitelja in stavbenika. Itd. Ce bi jim bil o vsem tem poročal, kakor tudi, da je vsled takega načina gospodarstva prišla občina tako daleč, aa ne dajo hekaterl trgovci na kredit niti par kron vredne škatle kolomaza, potem dvomimo, da bi bil dobil zaupnico. S takim načinom gospodarstva se ne more strinjati prav nobeden, niti naiboll zagrizen, a pošten demokrat ne. — Ni dovolj imeti naslov In čast gerenta, treba si Je to tudi z delom zaslužiti! Nedeljski cvetlični dan »Kola jug. sester* prirejen V korist ptujske uboge dece, ni Imel tistega uspeha, kakor bi ga Imel, Ce bi Sa prej malo več agitiralo ter ne pošiljalo okoli samo majhne šolske otroke. Sokolstvo. TeloVi društvo Sokol v Mostah nazna-n[a. te za 6. nov. t. 1. naznanjeni izredni občni zbor preložen na nedoločen čas. Odbor. Šport in turistika. Maribor : Ilirija. Danes ob 15. url se vrši na igrišču Ilirije nogometna tekma med Mariborom, prvim klubom v Mariboru In Ilirijo. Maribor I. moštvo je trenotno v prav dobri formi, tekma bo torej gotoyo zanimiva. — Ob 14. uri predigra dveh narflgčajjklh moštev. Ilirija, Ljubljana : Ilirija. Zagreb 3 : 2 (1 : 1). V nedeljo je zma-rala v nogometni tekmi gornjih klubov ljublj. Ilirija. V predtekmi Je Igral Hermes z neodločnim rezultatom 3 : 3 proti rezervi Ilirije. Ponovni uspeh naših kolesarjev t Zagrebu. Pri današnjih velikih kolesarskih, motornih in automobilnih dirkah so dosegli ljubljanski tekmovalci ponovno krasne uspehe.V glavni kolesarski dirki na 5 km, koje se ie udeležilo 5 klubov Je zmagal s ča kultura! Koliko let še ln na ozemlju sv. Krištofa bo zrastla skupina nove Ljubljane. Na prostoru, kjer je poteklo toliko soJzd, kjer plakalo sto in Sto potrtih duš, bo vstalo mlado življenje, veselo in razposajeno... Zima in pomlad, Življenje in smrt, porajanje in umiranje, večno prenavljanje in preobraževanjs od najpriprostejšega atoma do najbolj kompliciranega organizma. Kdo bi doumel to dejstvo, ki je edino resnično? Mlada Ljubljana odhaja na pokopališče pri sv. Križu, ki je polno svetlobe in sredi ljubljanskega polja, da Človek skoraj pozabi na smrt. Nemški napisi so povečini izginili, simbol našega na-cijonalncga rojstva. Lunder leži tam nekje v sredini. Scptemberski dogodki leta 1908 so bili zadnji nap6ri v nftšf veliki borbi, še danes se z zadoščenjem spominjam, da sem vrgel kamen v kazinsko okno. Nato je prišla policija Irt orožništvo, zvečer pa je odmeval po ulicah udar konjskih kopit avstrijsK# konjenice. Avstrijski cesar je pomagal postaviti nemško gledališče, ki je danes v službi slovenske Talije. To je logika — pravice I Na najlepšem prostoru je krasnim apurtom Solar (Ilirija, Ljubljana; drugi je bil PavliJa (Sokol), Zagreb; tretji Nardin (Ilirija, Ljubljana); četrti Kosmatin (Ilirija). Pri dirki za prvenstvo Zagreba, ki je bila odprta le zagrebškim klubom It dobil prvenstvo Pavllja (Sokol, Zagreb); pri bandicap dirki na 2700 m je žmagai prvi Žnidarič, (Gradjanski, Zagreb); drUgi Umek, Ilirija, Ljubljana); tretji Kosmatin (Ilirija). Pri motornih dirkah na 10 km je Zmagal v kategoriji nad 4 HP Barašlč (VVanderer) član Ilirije, Ljubljana, ln ptl automobllnl dirki Je bil oti drugi na Fordu proti Fiatu lfl Wandererju. Dirkam je prisostvovalo ne-brpj občinstva. V kolesarski dirki Junijor-Jev Je zmagal Cesarec (Sokol, Zagreb)} drUgl Sotler (Ilirija, Ljubljana). Veliko veselico s plesom in razdelitvijo nagrad priredi dne 13. novembra na Martinovo nedeljo delavni kolesarski klub Ilirija v Narodnem domu ter opozarjamo Že danes vse prijatelje športa in ostalo občinstvo na to prireditev. Književnost in vifisl. Grafična Izložba — Cehi - Jugoslovcnl Na praznik 1. t. m. se otvorl XX. umetni* ška razstava v Jakopičevem paviljonu pod Tivolijem — In sicer ob 11. uri dopoldne. Razstavijo Češki in Jugoslovenskl umetniki grafiki. Razstava te vrste Je sploh prva v Sloveniji. Razstavljenih le nad 200 dal v vsih razstavnih prostorih najrazličnejših priznanih umetnikov. Slovenci razstavijo! — prof. š: ntel več stvafl z Istre; — NenO Pilon iz Morcnce; Jakac dela z Prage, Draždan, Betlina; Fr. Zupan, risbo ia Dubrovnika; po dolgem času nastopi zopet g. H. Smrekar Itd. Posebna vabiia se nfl bodo razpošiljala. Razstava naj bode asriak Češko - Jugoslovanske kulturne skupnosti. Drobiž. • Duhovnik *— boksef, Župnija Chanuti v Kausasu (Amerika) ima ne« navadnega duhovnika. Kakor hočejo verniki svojemu priljubjenemu pastirju povišati dohodke, jih on aftvrn*, češ, da v bokserskih tekmah itak du* volj zasluži. In res se udeležuje vseh tekem pri katerih ga Vedno volijo za razsodnika, ker Stavijo Vanj največ zaupanja. Vedo namreč, da bo kot svečenik, toliko pošten, da bo razsodil nepristransko in drugič se on na ta posel res izvrstno razume. Zadnji čas je ta duhovnik hotel v svoji cerkveni službi demisijonirati, toda njegovi verniki mu tega niso dovolili. Sedaj se pa njihov dušni pastir živahno zavzema za to, naj bi nadziranje nad boksanjem vzela v svoje roke — cerkev. • Poljubi v Berlinu. Berlin prcilv-t lja resno krizo. Ni pa to socijalna, pO» litična ali agrarna kriza, nego mnogo važnejša kriza morale. Gospa moral: so je vsedla na policijski prestol in zagrmela, da je nemoralno in po-hujši ji vo poljubiti se na cesti ali n« kakem drugem javnem prostoru. Policaji imaio nalog, prijaviti vsakogar, ki na javnem prostoru da ali sprejme kak, če tudi le najkrajši poljubček. Pod kazen pride tudi , ako poljubi na cesti n. pr. mož svojo ženo, mati otroka, sestra brata itd., ker gospa morala je mnenja, da se ti lahko poljubljajo doma. • Nov iium. V Dublinu je izumil neki Me Tamara stroj, s katerim se zamore fotografirati signale brezžičnega brzojava. To napravo so preizkusili v dublinskem »Rotacion-klubu« in so poizkusi zelo dobro uspeli. Erezzičini signali so točni in jasni. Izum bo posebne važnosti zlasti zato, ker vreme ne more nič vplivati na jasnost foto* grafije signala. • Poizkusen atentat. Ameriški poslanik v Parizu je dobil zaboj, v katerem so se baje nahajale steklenice s parfumi. Ko je pa poslanikov komornik hotel zaboj odpreti, je eksplodiral peklenski stroj, ki se je namesto steklenic nahajal notri. Komornik je bil težko ranjen, poslaniku pa se ni nič zgodilo, • S« bo vroče. Znameniti franneo-skl zvezdoslovec Mariot zatrjuje, da so se V našem svetoslovju vršile velike iz-premembe, vsled katerih dobiva solnce vedno večjo toploto. Radi tega, proro-kuje Mariot, ne bomo imei v srednji Evropi nič Več tako hudih zim kot navadno, pa2 pa bo bodoče poletje Še bolj vroče, nego je bilo letošnje. — Se bo vroče 1 legel k počitku dr. Krek, ki pa že pomeni našo najnovejšo zgodovino, narodno ujedirtjenje, realizacijo nacijorial-ne države, ttajvlšji ideal vsakega naroda. Pri njegovem pogrebu smo menda zadnjikrat čustveno dokumentirali, da smo Jugoslovani enota, ker potem je zopet prišlo vsakdanje življenje in strast V njegovem spremstvu. V širokih Irt dolgih grobovih tam na desni je pustila ogromna borba človeštva svoje sledove velikega umiranja in začetke našega Vstajenja. Slhovl vseh narodov trohnijo tam, . mednarodna družba, brezštevilna internacijonala, ki se Je vrnila k svojemu izhodišču, prav po svetopisemskih besedah, da prah sl bil in v prah se povrneš. Čudovitost vseh Čudovitosti, Uganka vseh ugank: življenje ustvarja razlike, nasprotja in borbe, smrt vse prekine, izravna in po-nimi delavci. Dobro se še spominjam, ko na^a zavest, da je smrt, ker narava ne pOztia miru? Kaj še lahko godi v naši podzavesti, kako grandijozna je lahko raznolikost naravnih zakonov, ki Jih naš razum ne bo nikdar spoznal. To ]« tok večnosti, brezkončnosti... Marijin trg št. 8, ob Ljubljanici obrestuje hranilne vloge in vlogo na tekoči račun po Ustanovljen septembra 1919. Promet v lansk. I. nad 128,000.000 K. Podružnica v Murski Soboti in Doljnji Lendavi. II Ol čistih brez odbitka rentne£a | ^ 1 ^ Neposredno pod državnim 12 10 nadzorstvom. ll§?/^§i§ Michčl Zevaco: »NOSTRADAMUS." »Tako bo in nič drugače!« je dejal Roncherolles s hripavim glasom. »Težka stvar!... Vraga, vraga! ... Zelo težka stvar! ...« Roncherolles je planil na noge in odrinil svoj naslanjač s takšno silo, da se je zvrnil po tleh. Nato je pograbil Saint-Andrčja za roko ter kriknil z divjim glasom, gledaje mu tesno v oči: »Povej kralju, da je drugače moj trdni namen zaklati svojo lastno hčer — in tebe, podli petolizec in zvodnik, ki bi za deset tolarjev pehnil mojega otroka v naročje tega lopovskega veličanstva! Slišiš, Saint-Andre? Vse, kar sem rekel, se zgodi. Ako ne bo po mojem, ubijem Florizo in tebe, kralju pa napravim škandal, ki ga ne preboli niti on niti njegovo kraljestvo! ...« Saint-Andrč je nekam prebledel. »Daj, daj,« je zamrmral trudoma, »ne stiskaj me tako in pomiri se, stara sablja .,. Meša se ti, bogme da!« Roncherolles je bil bled kakor prt, njegovo lice spačeno, oči zalite s krvjo; videlo se mu je. da išče psovk, a ne najde dovolj, žaljivih. Če bi bil maršal izprcgovoril v tem trenutku le eno dvoumno besedo — veliki pro-fos bi mu bil skočil na grlo kakor ris ln bi ga bil zadavil na mestu. A pomalem se je Roncherolles osvestil. Saint-Andrž je veselo napolnil čašiv »Bogme, kako se naglo razjariš! Daj, da pijem na tvojo gubernijo, na imenitno službo svojega sina — in na srečni odhod novoporočencev takoj po svatbi, ped tvojim očetovskim varstvom. Tako! Ali si zdaj zadovoljen?« »Saint-Andre!« je vzkliknil veliki profos, »ako dosežeš to, mi rešiš življenje!« »Bog mi je priča, da bom . •. samo če ne bi imel ti tako trde pesti!« »Nikar ne zameri!« »Eh, kaj,« je dejal Saint-Andrč, »med nama to pač ne šteje!« In res je bilo tako. Z stotinko tega, kar je bil rekel veliki profos, bi bil pozval maršal vsakogar drugega na dvoboj; ubil bi ga bil ali poginil sam. Toda Roncheroles ni mogel razžaliti Saint-Andreja, kakor tudi Saint Andre ni mogel razžaliti Ron-cherollesa. Deseta ura je minila. Dična prijatelja sta poslednjikrat trčila s kozarci. »Kakor nekdaj pri »Vedeževalki« — se li spominjaš? Mojster Landry je imel imenitnega saumurca. To so bili dobri časi. Oba sva bila žejna in lačna, ti časti, a jaz rumenjakov. Nič ne tajim. Že od rojstva me spremlja slabost, da se ne umem braniti, kovanega zlata. Nu, in tako sva zijala oba ter čakala nebeške mane. A zdaj? Jaz sem bogat; ti — imenitnik. In vendar se nama toži po tistih dneh.« Steza spominov se'je zdajci odprla pred njima. Saint-Andrč, ki je pravkar še govoril, da mora domov, je sklenil sprejeti za nocoj prijateljevo gostoljubje •.. Kdo bi se mogel ustavljati miku nekdanjih srečnih ur? ... V tem pa se je nenadoma izvr-tinčil iz mraka njune vesti zločin ter planil na bleda ustna. Roncherolles se je trepetaje sklonil k maršalu in vprašal tiho: »Ali misliš katerikrat nanj?« »Nanj!« je zajecljal Saint-Andrč »Na koga?« »Saj veš. Vidim, da veš. Tvoje bledo čelo mi je priča in tvoje plašne oči. Potiš se od straha, moj stari!« »Nu, kaj zato!« je bevsnil maršal. »Tudi ti se bojiš, in še kako! Strah te je, češ, morda pa Renaud le ni mrtev! ... Kaj če bi se zdajci pokazal pred nama? Če bi se vrnil in bi naju vprašal: »Kaj sem vama storil, da sta pogubila vse kar sem imel? ...« Roncherolles je zmajal z glavo in nezaupno pogledal okoli sebe. Maršal je udaril v nervozen gro-hot; nato je povzel: »Renaud nama ni storil ničesar-Ničesar, ako rie štejeva tega, da na- ma je obema otel življenje. Prijatelja sva mu bila. Brata! Tebi, Roncherolles, je dajal celo denarja. In sva ga izdala. Njegovo ženo sva prodala pohoti. Hudičeva lumpa sva pravzaprav, da veš, gospod veliki profos. — Od tistihdob je minilo več nego dvajset let — in ti me zdajci vprašaš, ali kaj mislim nanj. Vidim, da se oglaša v tebi vest. To je lepo in plemenito. A zame je preveč lepo: jaz ne poznam vesti. Na Renauda ne mislim nikoli. Nikoli, prijatelj; zdaj veš.« Roncherolles je zmajal z glavo. Tenak smehljaj mu je nrebiral obraz. »Kako?« je vzkliknil Saint-Andrč. »Kaj hočeš reči s svojim molčanjem?« Beseda je bila prava. Roncherol-lesov molk je bil poln strašne zgovornosti. Spogledala sta se. Drug se je zdel drugemu pošast. Davni zločin je bil zarezan globoko v njune črte. Tisti hip pa je dejal Roncherolles brez posebnega prehoda, iz dna svoje slovešče zamišljenosti: »Nostradama ne morem videti. A ti, Saint-Andre?« Maršal se je zdrznil baš tako kakor orej, ko mu je stari oajdaš omenil Renauda. Odgovoril je: Kako ga ne bi sovražil, vedeževalca, maga, čarodeja, hlapca hudičevega! Že zato ga mrzim, ker me je tako prestrašil oni večer na dvoru.« »Tudi z menoj je govoril,« je dejal Roncherolles, »in tudi mene je spravil v strah.« »Tega človeka se morava odkri-žatl, veliki profos. Sicer pa je itak kralieva volja.« Roncheroles je še vedno majal z glavo. In zdajci je vprršal: »Ali si mu dobro pogledal v oči? Si dobro poslušal njegov glas?« Saint-Andrč se je zdrznil. Prikimal je. »Da veš,« je povzel Roncherolles, »prisegel bi, da sem že videl te oči. Pri. .T-el bi. da sem že sHSal ta bronasti glas. Saint-Andrč Nostradama sva že poznala!« Dolgo molčanje je zavladalo med sokrivcema. Pobešala sta oči- Oba sta se borila z grozo, ki je lezla na njiju. In vsak si je ponavljal v dnu srca: »Zakaj mi je čarodej pretil? Kaj ima Nostradamus, da me sovraži?« »Veliki profos,« je ponovil Saint-Andre, »tega človeka je treba spraviti v kraj, naj'stanc kar hoče!« »Da!« je pritrdil Roncherolles z glasom nepomirljive odločnosti. In spet sta se pogreznila v svojo sararijo ... Drcz prehoda, kakor prej, je nato povzel Roncherolles: »Marija de Croixmart je mrtva. Več nego desetkrat sem videl njen grob na pokopališču Nedolžnih otrok.« »V grobu leži,« je dejal Saint-Andre. »Da, da, naš dobri kralj je bil takrat hudo zaljubljen. Kapelo je dal sezidati na njeni gomili!« »Marija je mrtva,« je povzel Ronchcrolles. »Vsaj nfc se nama ni bati!« »In njen otrok — takisto mrtev,« je dodal Saint-Andrč. »Marije Croixmartske nisva umorila midva,« je zamrmral Roncherolles, bled kakor smrt. »Prestolonaslednik Franc jo je zabodel iz ljubosumnosti.« »In tudi otroka nisva ubila,« je zastokal maršal; ziroi n ja >oLJ-val čelo. »Br:.b.:nt Brabanson je opravil to delo.« Spet je sledilo dolgo molčanje-Čez nekaj časa je ponovil profos z zamolklim glasom: »Otrok je mrtev ...« In Saint-Andrč: »Mrtev je...« (Dalje prihodnjič.) Proda se: POSESTVO ki se nahaia v dobrem stanju, poslopje kompletno s pohištvom 5 govedi, 28 oralov zemlje, blizu Poljčan. Več se Izve pri Antonu Wlrte, Križni vrh, Poljčane. 2147 LEP GIG se proda. Poizve se v pivovarni »Union«. 2206 Službe: KONTORISTINJA samostojna slovenska in nemška korespon-dentinja, izurjena strojepiska in stenografi-nja sc takoj pod ugodnimi pogoji sprejme. Golob et Co. tovarna kemičnih izdelkov, Ljubljana-Vič. 2192 STROJNIK absolviral mornarsko strojno Solo išče službe. Pismene ponudbe pod »strojnik«, na upravo lista. 2205 KNJIGOVODKINJA se sprejme. V poštev pridejo samo tiste z večletno prakso. Nastop s 1. novembrom. Ponudbe do 30. oktobra na upravo lista pod »Knjlgovodklnla 100«. DOBRA ŠTEPARICA kakor tudi 5 dobrih čevljarski pomočnikov se takoj sprejme. Plača se po dogovoru. Kramaršič Ivo, čevljarski mojster, Novo-mesto. 2209 DVA DOBRA MIZARJA za pohištvo sprejme v trajno delo proti dobri plači tvrdka Andrej Kurent, Višnja-gora. 2204 KOT PRODAJALKA IN BLAGAJNIČARKA išče začetnica mesta. Najraje v mestu in če mogoče z oskrbo v hiši. Razume nekoliko šivanja in vse gospodinjske posle. Cenjene ponudbe pod »Marljiva« na upravo JugosL Razno: DRUŽABNIK v vešč v manufakturni stroki se Išče. Ponudbe z označenjem kapitala pod »Trgovec« poštni predal 124, Ljubljana. 2202 ZAMENJAM TAKOJ STANOVANJE v Mariboru (tri sobe, predsoba, veranda, kuhinja, sobica za služkinjo, shramba in pritikline) s stanovanjem v Ljubljani. Ponudb« pod »Park« poštno ležeče, Maribor. 2185 VELIKA, POPOLNOMA SEPARI-RANA, ČEDNO OPREMLJENA SOBA na Karlovški cesti se zamenja, če tudi Z manjšo v sredini mesta. Naslov se Izve pri upravništvu Jugoslavije. 219G LOKAL v sredini mesta se Išče proti dobri najemnini. Pismene ponudbe na upravo »Jugoslavije« M. A. S. 2186 ŠIVILJA Išče stanovanje pri boljši družini. Plača postranska stvar. Kot nagrado bi šivala. Na« slov v upravi. 2207 Velefrpiiia manufakture, samo na debele a 33 v Balkanu. Priporoča p. n. trgovcem svojo veliko zalogo In bogato izbiro manufaktumega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah. Solidna in točna postrežba zajamčena. Čretnik Jože graditelj mlinov In žag, St. Jurij ob lužni železnici *e priporoča vsem cenjenim interesentom za zgradbo mlinov in žag. Priporoča osobito lesene jermenice lastnega izdelka in vse vrste mlinskih kamnov kakor tudi druge mlinske potrebščine. Največja izbira naj novejših, najtinejših in naj cenejših oblek za gospode, dame in otroke Mestni trg 5— S. il Hi in hirtia. Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska cesta št. 15. Sioalni stroji in stroji zs piEtenje izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v LINČU. Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poučujejo prezplačno. Popravila se sprejemajo. Lastna delavnica. Pisalni stroji „fldler“. Kolesa iz prvih vSFr tovaren. Diirkop, Styria, Waffenrad. H. SELJAK galoSe gamaSe obutev Ljubljana, Prešernova ul. 95. Dražba raznega pohištva, kompletne spalne sobe, kredence, svetilke, lestev, posode, obleke, slik itd. se vrši v sredo 2. novembra ob pol 9 uri dopoldne na Glincah št. 37 v hiši g. Tribuča. m um RAKEK. TRBOVLJE. Obvestilo. Imam v zalogi vso sokolske potrebščine, kroje, telovadne obleke, čevlje, ovratnike gumbe za člane in članice. - Ceniki na razpolago! PETER CAPUDER Zdravo! Dobavitelj J. S. S. Večja množina odpadkov belega papirja se proda. Porabljivo zelo za mesarje, delikatese itd. Natančneje v upravi lista. Prazne nove in rabljene vrele (diakove) v vsaki množini po najnižji ceni pri FR. SIRC, KRANJ. Kupujem sutie sobe, 'fižol, brinjevo olje. I Cvetličarna Viktor Bajt | Ljubljana, SelenLurgova ulica 6 največja izbira suhih umetnih In svežih >; : nagrobnih vencev [ Sveže cvetja vedno v zalog!. Novo došlo! Posteljno perje Fino perje (Caunen) Preproge ' , Posteljni predložiti Gradi za madrace Platno za slamnjake Nanking Iniet Brisalke Kuhinjske brisaže Umivalne rute Voščene rute Posteljni vložki po najnižji ceni pri K. WORSCHE, Maribor, Gosposka ulica štev. 10. A H iBltll masi. Kalin zairis. Izvedenec del. sol timski ti Najslovitejši klavirji, pianini in harmoniji. Fdrster, BOsendorfer, Heitzman etc. na obroke in posodo! Velikanska zaloga violin, strun in vseh glasbil. Proda se pianola in fonola. Najvcfje in najsposobnejše podjetje v Jugoslaviji. ZfiGE-f1UHI-7EZ0Ht- HIŠE-tJILE-inDUSTR. S TBI^B E-M 0 STOKI= p PRORBČUill-iiaČRTI IB OBISK !HŽEmil7ft BREZPLBČI10. B| Odgovorni urednik: Dominik Čebin. Izdaja konzorcij dnevnika »Juzosl&vija«, Tiska »Zvezna tiskarna« V UubllanL