Za pomoč pri ocenjevanju zaledenelih slapov uporabljamo primerjalno ocenjevalno lestvico, od- prto navzgor. Prevzeli smo jo od Kanadčanov, sesta- vljena pa je iz dveh delov: prvi del z rimsko številko nam pove, kakšni sta zahtevnost in resnost plezanja (z dostopom in sestopom vred), drugi del z arabsko številko pa, kakšna je tehnična težavnost. Tehnično težavnost vzpona v vodnem ledu označujeta oznaka WI (water ice – vodni led) in arabska številka, tehnič- no težavnost kombiniranega vzpona pa označujeta oznaka M (mixed) in arabska številka. Vendar tokrat ne govorimo o miksih, zato bomo za zdaj tiste slapo- ve, ki si zaslužijo M, pustili nekoliko ob strani, za lažje razumevanje navedimo le primerjavo z oceno tehnič- ne težavnosti plezanja po vodnem ledu: M5 je tako naporno kot WI5, M6 je primerljivo z WI6, vendar LED JE LEP Marta Krejan Čokl III, WI, AI, 4 pa še X Skok čez petico ali matranje v trojki Z ocenjevanjem lednih lepotcev je križ. Sploh tistih, ki jih stlačimo nekam vmes med zahtevne in nezahtevne, ki niso najlažji in ki niso tako težki, da bi povprečen plezalec raje zavil v prvo krčmo, kot sploh zapičil cepine v led. Zakaj? Ker plezamo po "za kratek čas ujeti minljivosti". In ta čas se že nekaj let naglo krajša v več pogledih … Zaledeneli slapovi niso enaki niti v dveh sezonah. Kaj sezonah, iz dneva v dan se spreminjajo, še hitreje, če se po njih pleza, zato je zahtevnost in težavnost precej težko spraviti v številke. A vendar ocene obstajajo in kljub vsemu v grobem le držijo, s tem da se včasih kaka štirica približa trojki in obratno. z dobrim varovanjem. M7 lahko na primer primer- jamo s športnoplezalno oceno 6a–6b … Oznaka AI (alpine ice) označuje zbit snežni led. Včasih se nam zdi, da ocena presega težavnost ali da je prenizka. Plezanje po trdem tankem ledu, ki je si- cer stabilen, onemogoča pa dobro nameščanje varo- val, plezalcu zagotovo zviša frekvenco srčnega utripa, nekoliko višje temperature pa pomagajo, da si požvi- žgava čez sicer konkretno štirico. Ocenam lahko v pr- vem primeru pripišemo oznako plus, v drugem pa … Seveda nam bo jasno, da nismo čez noč postali Pre- mrli ali Anderleti, občutek po preplezanem (lažjem) težkem slapu bo pa vseeno dober , tako da nam bo tisti minus ob številki kar malo v napoto. Ocenjevanje zahtevnosti Ampak preden se zapodimo v prvi slap, ki bo na ka- terem od družbenih omrežij opisan kot odlično na- rejen, moramo dobro vedeti, kakšno težavnost oz. zahtevnost in resnost plezanja predstavljajo števil- ke v oceni. Imamo Palenk, v katerega "se zapičimo" skoraj neposredno iz avtomobila, in imamo slapove, ki zahtevajo tak dostop in sestop, da že brez lednega dela veljata za zahtevno in resno turo. No, kaj pravi- te, kakšno oceno si zasluži naš najbolj oblegan slap? I: Kratek slap ob cesti, pogosto z zavarovanimi stojišči in lahkim spustom. Nezahtevno plezanje brez objek- tivnih nevarnosti. II: Raztežaj ali dva, brez omembe vrednega dostopa, malo objektivnih nevarnosti, spust po vrvi ali lahek sestop. Objektivna nevarnost je v teh primerih na pri- mer padanje kamenja na kratkih odsekih smeri. III: Večraztežajna smer, nekajurno plezanje ali dol- gotrajen dostop peš oz. na smučeh, ki zahteva dobro poznavanje zimskih razmer. Spust navadno poteka po vrvi, objektivne nevarnosti so na večjem odseku. IV: Smer, dolga več raztežajev, slap je zelo visoko na pobočju ali na zelo oddaljenem območju in zahteva dobro alpinistično znanje in izkušnje. Obstaja nevar- nost plazov in padajočega kamenja, seveda tudi med dostopom in sestopom. Lahko so urejeni spusti po vrvi na svedrovcih ali klinih. Ledne učne urice v Kaskadi v Logarski dolini Foto: Jure K. Čokl 14 V: Dolgotrajno plezanje na večji nadmorski višini, ki od plezalca zahteva izkušenost in dobro pripravlje- nost, z dolgim in zahtevnim dostopom ter dvomljivo možnostjo umika. Plezalec je izpostavljen slabim raz- meram, plazovom ... VI: Dolga smer z več raztežaji v alpski steni, ki je v enem dnevu dostopna le najboljšim plezalcem. VII: V ečdnevno plezanje v oddaljenih gorah. Najtežji himalajski vzponi, opravljeni v alpskem slogu. Ocenjevanje tehnične težavnosti Ko bomo vedeli, ali še bolje izkusili, kaj pomenijo še arabske številke, se bomo precej laže odločili, ali bomo po prvih znakih, da je prava zima vendarle ob- jela tudi slapove, zavili v Logarsko dolino ali v ostenje nad Mangartskimi jezeri. A ne pozabimo: kakovost ledu se lahko spremeni že v nekaj urah! Pri tehnični težavnosti ocenjujemo najtežje raztežaje, pri čemer ne smemo pozabiti na višino težjega dela, trajanje te- žav ter trdnost in obliko ledu (žlebiči, gobe, sveče itd.). Pogosto je pri oceni ali ob skici posebej zapisan še na- klon posameznih raztežajev oz. lednih odstavkov. WI1: Trden, debel led z malo naklona, lahko preple- zljiv z enim cepinom in z derezami, ki imajo deset zob (nimajo prednjih zob). Gre za grape ali pobočja, kjer nam za napredovanje ni treba uporabljati cepinov. WI2: Plezanje je lahko, marsikdo se "sprehodi" čez raztežaj, kar pa ni najboljša odločitev, saj se v lahkem svetu ravno zaradi podcenjevanja terena, precenjeva- nja samega sebe ali nepazljivosti zgodi največ nesreč. WI3: T o oceno si zaslužijo daljši odseki z naklonino 60 stopinj, krajši odstavki (do deset metrov) z naklonino 70 stopinj ali mesta (do dva metra) z naklonino 90 stopinj. T aki slapovi so na primer Palenk v Logarski dolini, Sinji na Jezerskem, Slap nad votlino v T amarju itd. Lušev gra- ben ima dodan plus, vendar mislim, da je ta ocena kar malce krivična. Če po ledu, ki mu damo "dvojko", še so- liramo, se v "trojkah" večina plezalcev že naveže na vrv. WI4: 70-stopinjska naklonina, krajši odstavki (do petnajst metrov) z naklonino 80 stopinj ali 90-sto- pinjska mesta, dolga do pet metrov, tudi sveče, seve- da, si zaslužijo štirico. Led s tako oceno je v glavnem dober, varovanje pa zadovoljivo. Plezanje v vodstvu je precej zahtevno, medtem ko plezalci, varovani z vrha, navadno nimajo težav. Slapovi s to oceno, ki so pri nas najbolj oblegani, so zagotovo kultni (Levi) Lucifer, Sušica v Logarski dolini, Centralni in Desni v T amarju, Desni Zapotoški slap v Trenti itd. Lopčki v Robanovem kotu je v nekaterih vodnikih ocenjen s trojko, vendar si po mojem mnenju bolj zasluži biti v tejle skupini. WI5: Desni Lucifer v Gozd-Martuljku ter Spodnji in Zgornji Ledinski na Jezerskem so zagotovo v vrhu priljubljenih zaledenelih slapov s to oceno pri nas, oblegana pa sta tudi Damoklejev meč nad Belopeški- mi jezeri in Riofreddo čez mejo v Mrzlih vodah. Čed- ca (zadnja verzija) na Jezerskem nosi še plus, z njim pa se ponašajo še na primer Skušnjava, Filistrska sveča in Sulica v Logarski dolini ... Gre za daljše odseke z naklonino 80 stopinj ali od- stavke (do 20 metrov) z naklonino 90 stopinj. Seveda ob predpostavki, da je led dober, sploh če gre za dol- ge vertikalne raztežaje, petico pa navadno pripišemo tudi nekoliko krajšim odsekom slabega vertikalnega ledu. Pri slapovih s to oceno naj bi še bil mogoč umik kjer koli vmes, ni pa nujno, da je mogoče namestiti zanesljivo varovanje. Posledično je tudi možnosti za počitek zelo malo … WI6: No, v tanke ledene strehe, nestabilne cigare, prostoviseče sveče, previsne gobe in v tanek navpi- čen led s slabimi možnostmi varovanja si ne upa vsak. Pravzaprav ledne šestice lahko preplezajo samo zelo izkušeni, kondicijsko in tehnično dobro pripravlje- ni plezalci in plezalke. Led je navadno slab, varovanje z redkimi mesti za počitek, navadno z visečim stoji- ščem, pa dvomljivo. T o oceno pri nas nosijo Lambada pod Prisojnikom, Psihoanaliza in Parabola v Koritnici, Baubau nad Belopeškimi jezeri … Plus so plezalci do- dali na primer Ribomaniji v T amarju in Nirvani v Lo- garski dolini. WI7: Glede na to, da je bil slap Rinka preplezan le enkrat (ne samo zaradi nezmrznjenosti), si najbrž za- služi več kot sedmico, ampak tako oceno in minus so mu pač pripisali prvi plezalci. Z minusom, a vseeno s to številko, se ponaša tudi Membrana v Koritnici. Kako opisati led s to oceno, glede na to, da gre že pri šestici za oblike, ki so kar malo strašljive? Navpičen odstavek ledu, ki je lahko zelo ozek ali zelo tanek (dva ali tri centimetre). Led povprečne kakovosti je dro- bljiv, varovanje je izredno težavno ali celo nemogoče. Ima še kdo cmok v grlu?  m Vir: Gregor Kresal, Zimski vzponi, Sidarta 2007 Krasen izstop iz Luševega grabna Foto: Jure K. Čokl PLANINSKI VESTNIK februar 2019 15