Izhaja od meseca oktobra 1965. List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno. Leto izhajanja: XVIII St. 5. glasilo delavcev tosame s Prvomajsko srečanje Tosamovcev Takoj, kio je bila imenovana nova konferenca sindikata, smo osnovali Prilpravljailni odbor za »piknik-«, ideja o srelčanju Tosamovcev ni nova, vendar smo se šele letos resno odločili, da zadevo izpeljemo. Od-ko* je takoj začel s priipracvaimi, iz-vbliilli smo svoljega predsednika in 26 kar na prvi seji začeli s konkretnimi zadtalžditvami. Od prvega do zadnjega smo se stvari resno lotili, tako da je vse potekalo kot po maslu. Naša zagrizianost je sprožila rnarslikatero zafrtkljiivo pripombo in y začetku tudi skeptičnost. Vsak član pripravljalnega odbora se je nudil, da bi svojo zadolžitev čimdalje opravil. Pred dnevom OF, 27. aPria, je bilo že vso nared, treba Je bil|o samo še urediti prostor. Tri dni (,ocj 28. do 30. aprila) so fantje vsak dan delali na »terenu«. Zadnji dan pred srečanjem smo vsi člani odbora pomagali pri pripravah in s strahom pogledovali v oblačno n'3- Moravška godba bo. Kaj če bo deževalo? Ves trud bi bil zaman! Vendar smo drug drugemu dajali karajžo: ne misliti na najlslalbše, saj bo! V soboto zjutraj na 1. maja je bilo nebo prekrito z debelimi oblaki, kar je skupaj z neprijetnim mrazom napovedovalo pust dan. Naš odbor in zvesti pomagači so začeli z delom ob 6. uri zjutraj. Treba je bilo pripravita prodajne artikle, Okrasiti tovornjak za ansambel, razobesiti opozorila lin druge napise. V »kuhinji« so že rezali čebulo in delali čevapčiče, Skuhali smo poskusno kavo, namestili blagajne in razporedili bone po oddelkih. Do 9.30 nas je že pošteno zeblo. Godbe, ki je obljubila, da pride, še ni bilo. Končno so začeli prihajati prvi obiskovalci, tudi avtobus z godbo je le prišel. Proti 10. uri smo razdeljevalce bonov že imele polne roke dela. Tosamovci in njihove družine so množično priha-jae na ^prizorišče«. Videli smo, da je bila skrb, da ne bi bilo obisko-valoerv, zaman. Prostor pod drevjem se je vztrajno polnil. Gkoli desetih jo je primahala druščina kolesarjev, z Jurakovo Zlatko in Rozmanovim Janezom na čelu. Godba je že odigrala, začel se je kratek kulturni program z uvodnim govorom predsednika sindikata Ogorevčeve in predstavnice upokojencev Hafnerjeve. Povezovalka programa. Manija Presekarjeva je napovedovala posamezne točke, v katerih so naši mladinci s kratkimi nastopi poživili začetek srečanja. Kulturni program je posrečeno zaključil upokojenec Jurij Vulkan; njegove šegave domislice v veržih nas vedno razvedrijo, kar je poltrdi! tudi buren aplavz. Po programu je s svojim »delom« pričel neutrudni ansambel Tineta Starata. Ples in posrečena šaljiva tekmovanja so nas ogrela, tako da neprijetnega vremena še opazili nismo. Vrsta pred paviljoni je postajala vse daljša. Kuharji niso mogli sproti ustr'3'či vsem lačnim čakajočim. Vendar le-te h to ni kaj posebno motilo. Končno so le vsi prišli na vrsto. Predstavnik upokojencev Obisk je bil torej kljub slabemu vremenu nad pričakovanjem. Večini udeležencev srečanja je bila zadeva všeč. Smo seveda slišali tudi kritike, predvsem" glede delitve bonov, saj smo se držali nadela, da dobi bon samo tisti, ki pride na sreča- nje, kar je edino prav, saj je »-pik-niix« namenjen temu, da se srečamo med sabo, pogovorimo iaven tovarniških zidov. Lahko bi relkli, da je bil namen organiziranja srečanja dosežen. Ve-čniia od nas se je dobro zabavala, kdor se ni, si je verjetno sam kriv. Organizatorji smo bili zadovoljni in večina udeležencev tudi. To pa je vse, kar smo želeli. In za nameček se je Okrog petih cdlo prikazalo sonce... Ustavila sem se pri treh veselluh omizjih in izvedela tole: PERVIiNSBK Stane: »Ja, prav luštno je! Kar čudim se, kaiko je vise izpeljano: eni pijejo, eni jedo, drugi spet pleSejo alli tekmujejo, eni čakajo v vrsti... ha, ha! Škoda, da ni vremena! To bi bilo ljudi! Moram pa reči, da imamo dobro kapljico, pa sprejemljive cene. Prav v redu se imamo! Ja, pa »govornik« Stare je odličen! Lepo bi bilo, če bi se taka srečanja v prihodnjih letih nadaljevala.« KOVIČ Marija in KOS Dragi: »Malo je mraz, drugače je pa v redu. Ansambel dobro igra, danes se bomo še naplesali. Tudi jedača je izvrstna, čakanje v vrsti naju nič ne moti. To mora biti, ko je pa toliko ljudi. Za naprej bi bilo pa fino, če bi se taka srečanja nadaljevala.« Družini SKUSI in KOROŠEC: »Kar šest nas je prišlo, najimllajši ima osem mesecev. Imamo se prav dobro, mraz nas nič ne moti, saj imamo na mizi »pripomočke« za ogrevanje, pijače je skoraj preveč. Kuharji so se dobro odrezali, saj je hrana perfktna. Za čestitati je organizatorjem, ki so res požrtvovalni. Zaplesali še nismo, vendar zagotovo še bomo.« Lubinič Marjana Poslovanje v prvem tromesečju TOZD Saniteta Proizvodnja V prvem četrtletju smo plan pro-i^vjodinje presegli za 1 °/o. Cilj je bil eoLL-zen, ker se je izooljšada pre-^'oljeniost z reprodukcijskim mate-rialom nn ker so bile strojne kapacitete primemo pripravljene za proizvodnjo. Proizvodnja bi bila lahko tudi večja, če ne bi prišlo do izpada proizvodnje zaradi pomanjkanja materiala za izdelavo obližev, Sianičevine, tetra plenic in do izpadov proizvodnje vsled zastojev v belilinici. Manjša od planirane je bi- tudi proizvodnja vlaknovin, ker 0« prišlo do zastojev v prodaji. V proizvodnji so torej pričakovani rezultati doseženi in pri tem tudi za 3 % preseženi lanski rezul- Naše naloge za v bodoče pa S? Predvsem: skrbno vzdrževanje strojev, Obnova in modernizacija sta-‘nin strojev ter uporaba domačih znanj talko na tehničnem kot tudi organizacijskem področju. Produktivnost V obravnavanem obdobju se je Produktivnost povečala za 3 %. K Povečani produktivnosti je precej Prispevala boljša izkoriščenost strojev, ki se je glede na leto 1981 izboljšala za 6 °/o (iz 77 na 83 %). Na področju doseganja norm ni Pcišlo do bistvenih sprememb, ven-dar ipa je opazno, da se preseg norm postopoima povečuje in z njim tudi produktivnost. Na porast Produktivnosti je vplldrvala tudi za 1 /ri boljša izraba delovnega časa. Prispevek investicijske dejaivin'Ois• REPAC Marjana '■ SVETLIN Janez Za kamliSije pri Občinskem sin-diralnem sveltu se evidentirajo na-s^&dnji dellegati: svet za planiranje dn ekonomsko politiitoo — Marjan MLAKAR, ^■ipl. oec. ~~ svet za razvoj samoupravljanja ___ — Marjan MERKUŽlC svet za oblikovanje dohodka in deUtetv sredstev za OD — Majda __Dolgan, oec. ~~~ ®vet za žiVljenjisIte in delovne razmere — KERC Helena odbor za organizacijsko in kadrovsko pnlditiko — Marjan HAFNER odbor za ljudsko obrambo in družbeno sa mozaSčiito — KERC Franc " '^dbor za inventivno dejavnost — SVETLIN Janez komisija za obveščanje in pro- Delegacija za kulturno in tclesno-kulturno skupnost I. BOKSTNak Dušan z. rt-ERN Stane J. KiHTER Breda 4. RIS EK Nada а. POZNIČ Marjan ti. RODE Sonja 7. ŠTRUKELJ Zdravko Delegacija za občinsko zdravstveno skupnost, občinsko izobraževalno skupnost in občinsko raziskovalno skupnost 1. DOLGAN Dušan 2. DKCAR Milan J. KAMIN Pavli 4. MAROLT Franc 5. MEIRL1N Danica б. ROZMAN Stefan 7. VELKAVRH Janko To so torej delegati, ki bodo obravnavali gradiva in zastopali naša stališča v zboru združenega dela skupščine občine Domžale in v skupščinah posameznih samoupravnih interesnih skupnostih. Vise delegacije so že imele svoje prve seje, na katerih so izvolile svoje predsednike in njihove namestnilke in seveda tudi sklicatelje sej. Le-^ti so za posamezne delegacije sledeči: BREZNIK Helena — za temeljno delegacijo zbora združenega dela REPAC Marjana — za delegacijo s področja socialnega varstva DRČAR Milan — za delegacijo Občinske zdravstvene Skupnosti BORSTNAR Dušan — za delegacijo Kulturne in Telesnokulturne skupnosti GORNIK Franc — za delegacijo Občinske izobraževalne In raziskovalne skupnosti. Lubinič Marjana ipagando — LUBINlC Marjana, ■dipl. tur. — komisija za usposabljanje članov ZS — KOSMAČ Albina — komisija za šport, rekreacijo in oddih — CERAR Franc — komisija za kulturne dejavnosti — URBANIJA Martina — komisija za prošnje in pritožbe — Franc ANŽIIN, dipl. iur. KOOZS Tosama podpira evtiden- tirane kandidate za vodstvo OSS, kot sledi: — predsednik BIRK Miro — namestnik KOPUSAR Jože — sekretar ZUPANEK Metka ARNUŠ Justi Dosedanjim predsednikom Izvršnih odborov OOz.S in predsednikom komisij pni KOOZS Tosama ter dosedanjemu predsedniku KGOiZS se podelijo priznanja za njihovo dosedanje delo. Delegati na seji KOOZS sp postavili vprašanje, zakaj je takp nizka postavka za regres za redni letni dopust, ko pa imajo po drugih delavnih organizacijah bistveno večjega. Za Sklad skupne porabe je že narejena razporeditev, takp bi se regres lahkp povečal le na račun drugih postavk v skladu, tako tudi na račun sredstev, ki so namenjena za nakup novih počitniških kapacitet. S. Rode S sej samoupravnih organov Sprejem samoupravnih sporazumov Sprejmejo se: ,1, Samoupravni sporazumi o ustanovitvi : — Občinske izobraževalne skupnosti — občinske zdravstvene skupnosti — Skupnosti Socialnega varstva — skupnosti socialnega 'Skrbstva — skupnosti otroškega varstva — kulturne skupnosti — ,telesnokulturne skupnosti — stanovanjske Skupnosti — skupnosti za zaposlovanje — kulturne Skupnosti Slovenije, 2. Samoupravni sporazum o zaposlovanju v občini Domžale, razen člena 11, ki določa število pripravnikov, ki jih je DO dolžna zaposliti na leto. 3. Samoupravni sporazum o oblikovanju in delu konference delegacij št. 9, za delegiranje skupnih delegatov v zbor uporabnikov skupščine Izobraževalne Skupnosti za iteikstilne usmeritve. Osebni dohodki Sprejme se sprememba Poslovnika o izračunavanju OD ’81, tabela II — vrednost kategorij — ki se povečajo za 5 % od 1. 3. 1982 dalje. Sprejme se Sklep o začasni uporabi določil iPoslovmilka o izračunavanju OD za leto 1982 od 1. 3. 1982 dalje. Javna obravnava V 15-dnevno javno obravnavo se preda: — osnutek Poslovnika o izračunavanju OD za leto 1982 — predlog Poslovnika o koriščenju počitniških kapacitet Tosame — stabilizacijski program za leto 1982. Stanovanjska problematika Razpišejo se denarna sredstva za novogradnje in nakupe stanovanj v višini 2.800.00 din, ki jih bo možno Sindikalne vesti koristiti /v mesecu septembru, denarna sredstva 'V 'Višini 1.400.000 din za novogradnje in nakupe stanovanj, M |jih bo možno koristiti koncem meseca decembra in 350.000 din za adaptacije, Iki jih bo možno koristiti koncem meseca decembra, v skladu z našimi 'samoupravnimi dk-ti. Imenovanje komisij V komisijo za sodelovanje s Tekstilno tovarno Senožeče, s imenujejo: KRALJ Janez LKStKOiVBC Janez BABNIK Janez MLRKUZlC Marjan POTOČNIK Avgust V komisijo za spremljanje in izvajanje Zakona o združenem delu se imenujejo: V OD LAN Feliks P IZMOLIT Janez JiUKETLNA Metka POD PESKAR Jože GORNIK Franc TOMAŽIČ Stane MBRKUZlC Marjan Finančne zadeve TOZD Filtri odobri TOZD Saniteta kredit za obratna sredstva v višini din 10.000.000,00 po 10 % obrestni meri in dobo vračila 3 mesece. Rok vraičila je 31. 7. 1982. Investicijske zadeve 1. Odobrijo se sredstva za plačilo razlike v ceni elektromotorjev, za izdelavo mize in klopi z naslonom za kadilnico za TOZD Filltrti. 2. V otroški komfekaijd je izdelan stroj za liizdelavo zdravniških mask. Da bi lahko pričeli z iz- delavo se nabavijo 4 kom šivalnih glav — verižni vbod, ki so dostopne pri fiinmi Necchi v skupni vrednosti 380.000.— din. 3. Odpadne vlaknoviine bi lahko upo-raibilli za mletje v Condux mlinu, če bi bili razrezani na manjše kosmiče. Gorenjska predilnica Škofja Loka dima na prodaj rezalni stroj, ki bi bil uporaben v te namene. Novi stroj bo prodan na h-ctiteciji, njegova vrednost pa znaša 150.000,— din. 4. Pohlodna steza ibp služila za varno in kvalitetno izvajanje vzdrževalnih del na strehi. Ponudbo za izdelavo, dobavo in montažo pohodne steze je dal Gradis Ljubljana v znesku 178.500.00 din. 5. Ob deževju in topljen ju snega je pnislatmo močno zamakanje na stropu krovne plošče na severozahodni strani na objektu imikal-nica v izmeril 160 m2. Ponudba za obnovitev hidrtoiiaolaaijiSke kritine znaša 120.592,00 din. 6. Na osnovi proučitve dušenjh hrupa v imilkaiinioi je pripravljen predlog za reallizaoijo. Za rešitev te naloge smo dofbiili ugodnejše pogoje od firme SGP Krško. Omenjano podjetje .se obvezuje s pogodbo ,da izvrši vsa potrebna dela v zvezi z dobavo in montažo kabine za dušenje hrupa do 30. 5. 1982 pod pogojem, da plačamo avans v iVišinli 50 °/o. Ostali sklepi Za delegata v skupščino KS Toma Brejca Vir, se imenujeta tov. Vodlan Feliks in Franc Arnuš. Proizvodnim delaivcem se dodeli zaščitno sredstvo prati ropotu in sicer varstvena vata ali kako drugo primerno sredstvo proti ropotu. Ta dopolnitev se vnese v Pravilnik o varstvu pri ddlu TOZD Filtri. ŠLivl jen je teče Kot 15-letno dekle je prišla v tokratno Vato. Od takrat pa do danes se je mnogo spremenilo. V delovni organizaciji, saj je to dolga, doba, pa vendar sa zdi, da je teh 35 let hitro minlilO. Povojha leta so bila težka, če jlih gledamo nazaj, takrat pa so bile stvari videti drugačne. Udarniško delo, nočno delo in delo ob nedeljah, pa vsesplošno po-manjikanje — kaj je to bilo v primerjavi s svobodo, M so jo vsi tako naša Sodelaivlka iz otroške konfekcije, 50-letna IVANKA MILIC. »■Rojena sam bila v Krtini v številni družini. S 15-leti sem se za-posltila v Vati in od tokrat opravlja vsa mogoča dela. Delala sem v pripravljalnici in bediniči, največ pa v konfekciji. NajOjiubše mi je bilo delo v pripravljalnici na snovalnem stroju. Včasih smo pri delu imele veliko menjav. V 8-dh urnah si lahko delal tudi na treh normiranih delih, kar je bilo dokaj naporno, saj si moral prli vseh treh opraviti normo. Kar se tega tečie, nam je danes lepo. Sicer se v sanitetni konfekciji še menjavajte), vendar to mi tako, kot v iprejlšnjlih letth. Zdaj delam v otroški konfekciji, 'kjer pakiram Bebi hlačke. Z delom lin sodelavkami sem zelo zaddaVljna. Tudi sicer mi je v tovarni všeč, le premalo je discipline, premalo se dela. Menim, da je preveč režijskih delavcev, toko v pisarnah kot v ob-ratih.« Tako je o svojim delu v Tasami povedala naiša sogovornSca. 35 let je dolga doba in človek si v tolikem času nabere Izkušenj. Povedati moram tudi to, da je Ivanka veliko sodelovala v samoupravnih organih, čeprav sama tega ni omenila. »V prostem času se veliko ukvarjam z vrtičkom, saj večino zalenjave pridelam doma. Drugače pa mi prosti čais izipdinjujejo otroci, pusj rno-jii trije, zdaj pa, ko so ti odrasli, štirje vnučki, ki me pridejo obiskat Skoraj .vsak dan. Rada preberem kaikšno knjdgo> včasih pa jo z možem mahneva tudi na trim.« Življenjski jubilej slavi letos tudi nam vsem dobro znana BRODAR IVANKA. O svojem življenju pri" poveduje: »Rojena sem bila na Pogledu pri Moravčah. Imeli smo majhno kmetijo, oče je delal v Termitu. Otrok je bdi-o pet, bila sem najstarejša 10 let starejša od naslednjega otroka, toko da je varuštvo bratov i'n sester bilo na meni. Med vojno je V naši hiši bila partizanska kuhinja in partizansko sodišče, sodnik je bil Franc Avbelj-Pajek, to se še spomnim. Imeli so pisalni stroj in veliko papirja, dokumentov, slik. Kot otroku mi je to najbolj ostalo v spominu. Nekega dne je prišla obveščevalna, da prihajajo Nemci. Partizani so potem zbežali v gozd. Opazila sem, da so pozabili neke doku-mtante in slike, zato sem jih zavila v papir, zakopala v svoj vrtiček in tja zasadila rožo. Potem je začelo deževati in ko so kasneje partizani prišli po material, so bile slike uni-čenia, vendar so me partizani vseeno pohvalil, da sem dobro in prav storila. Oče je bil partizanski kurir in se je večkrat Skrival v gozdu. Neko jutro je nemška zaseda prišla spraševat za žganje, prišlo je okrog () Nemcev v kuhinjo. Nabrali so se ga kar dobro. V tistem pa je prišel partizanski kurir Zdravko, ki se jih jfi zelo prestrašil, vendar je mama ostala prltobna in rekla: »Brat, kar naprej !« Nemcem je natvezila, da je to njen brat, ki je tuberkulozen in rad hodi po gozdu. Po vojni sem delala doma na kmetiji, leta 1956 sem se prvič zaposlila v Sončnica na Viru, bila sem PolniIka steklenic. Olje smo nalivale z lijaJkiom, staklienlee pa prale s Peskom in ivtiimom. Ro makaj letih sem šla za kurirko in delilko malic, Jci ,sem jih sama nabavljala v trsovimi. Kuhipjie še nismo imeli. 13. Januarja 1989 sem prisila v Tosamo. k vedela sem, da potrebujejo dela v-ke’ zato sem se šla vpisat. Imela pa s'efT1.vt;a^rat 35 let, jemali pa so raje JPiajše, tako da je v začetku slabo kazalo, vendar sle je direktor Pogačnik zavzel zame, zato sem bila sprejeta. Za to sem mu še zdaj hvaležna. Bilo mi je vseeno, kaj bom delala. Najprej asm bila 3 leta snažilka, potem pa sem imela na izbiro: ali v kuhinljlo ali za kuriirko. Odločila sem se za kurirsko delo, •'jer sem ga bila že vajena. S tem belom sem zelo zadovoljna. V začetku sem imela manj dela, zaposlenih je billo 750 delavcev. Zdaj imam dela veliko več, zaradi razširitve detorvme organizaoijie, vendar sam se temu privadila in mi ni težko. Poleg kurirskega dela opravljam razne prevoze in nabavim tu pa tam kakšen material.« Ivanka pravi, da prostega časa nima veliko, »veliko časa mi vza-me moje prirejeno veselje do dela na njivi in do živali. Zdaj, ko sta 'se 0lbe hčerki poročili, sva z moitein za vse delo sama, zato sem ves dan Pdlno zaposlena. Za naprej si želim, da bi bila zdrava, da hi še naprej lahko de-Jala, tako v službi, kot doma « * 2 Petdeseto leto je dopolnil tudi naš novosadski komercialni predstavnik Lakič Radivoj. Mladost je kot večina njegovih vrstnikov pre-zirvljal v znamenju borbe za obsta-dak. Težki dnevi so bili v času voj- 2e> težki tudi po vojni, v času izgradnje. Večkrat je bil mladinski unkcionar na delovnih akcijah, saj Je sodeloval pri izgradnji proge Baja Luka — DOboj, avtoceste Brart-i jedinstva Beograd — Zag-n6b’ centrale Mavrovo v Makedoni- ji in drugod. Doma je iz Novega Sada. »S 24 leti sem začel delati kot potnik, od tega sem zaposlen pri slovenskih delovnih organizacijah že 20 tet. 17 let sem bil v Zlatorogu Maribor. Všeč mi je način dela, ki je utrjen v Sloveniji in težko bi se se preusmeril. Naučil sem se tega reda in discipline, pa tudi z med sebojnimi odnosi in načinom življenja tu pri vas sem zelo zadovoljen. Res težko bi se zaposlil v kakšni firmi blizu domačega kraja. Pač, navadil sem se na Slovenijo in Slovence.« Tovariš Lakič je v Tosami zaposlen od leta 1979. »Tu sem se javil na prosta dela in naloge, ker sem smatral, da bo delo nekoliko lažje, kot pri Zlatorogu. Saj veste, kozmetika! Obiskati sem moral nešteto majhnih kupcev, kar je lahko zelo utrudljivo. Veliko lažji je promet, če delaš z velikimi centri, tudi sam se lažje znajdeš. Moj rajon je Vojvodina in del Slavonije. Obiskujem ,v glavnem velike centre, posebej zdaj, ko blaga primanjkuje. Redno pa enkrat do dvakrat na mesec obiščem vse kupce. Prej sem moral to storiti večkrat, ko je bila še ponudba večja od povpraševanja. Zdaj pa je ravno obratno. Zaradi pomanjkanja robe sicer nimam velikih težav s kupci, ker je tako ali tako situacija povsod 'enaka. Ne primanjkuje samo »tosamovske« robe, ampak vsakega po malem. Seveda pa smo vsi na terenu nezadovoljni zaradi pomanjkanja. Povprašala sem ga še, če ga dislociranost od matične organizacije ovira pri delu. »Sploh ne! Navajen sem takega dela. Redno kontaktiram s tovarno, bodisi telefonično ali pismeno. Odnosi so korektni, nobenih problemov ni. Res sem zadovoljen z delom v TOSAMI in s sodelavci v komercialnem sektorju In mislim, da je organizacija dela z nami, komercialnimi predstavniki na visokem nivo-jiu.« Prosti čas preživljam večinoma na svojem »ranču«, kot pravi. To ga najbolj razvedri, zelo rad se giblje v naravi in pove, da je mogoče zato bolj zdrav, saj v 30 letih ni bil v bolniški niti enkrat. V svojem okolju je tudi družbenopolitično aktiven in je poleg tega tudi rezervni oficir. Njego najljubši hobi pa je, poleg dela v naravi, spremljanje svetovne in domače politične in gospodarske situacije in branje. Se veliko zdravja in zadovoljstva želimo vsem trem slavljencem. Lubinič Marjana Upokojitev IVANKA VREČAR je svoje dneve upokojitve zastavila kar delovno. Ko sem jo obiskala je ograbljevala in gnojila travnik. Doma je namreč v zelo prijetnem okolju na Brezovici, 'kjer so v [bližini gozdovi 'ter polja in travniki. Potrebno bo dosti sena za kravo in bikca, ki sta v hlevu. Tudi njivo bo treba obdelati in še in še. Kje pa ni dela, če ima človek vsaj majhno krpo zemlje. Zadovoljim so, da imajo doma mleko, posebno mož, ki je bolan na želodcu. Seveda bo zanj sedaj sploh bolje, ker kosilo ne bo več postano, pa na mizi ibodo tudi jedi, za katere je potreben daljši čas kuhanja. Se bolj kot Ivanka je njene upokojitve vesela enajstletna hčerka Kati. Prav zaradi rije je Ivanka več let delala te popoldne. Zjutraj jo je budila, pripravlijala zajtrk. Kati hodi v peti razred v Osnovno šolo Dob, ikamor Ijih vozi vsak dan kombi. »Saj ni bilo hudo delati samo popoldne, toda zveečr me je bilo velikokrat Strah, ko sem šla sama domov tako daleč. Danes je sicer precej drugače, ker je asfaltirana cesta in malo hitreje »pobrcaš« z nogami, pa Si doma. D Okle r pa ni bila regulirana Rača, smo ob nalivih velikokrat brodile vodo do . kolen.« 8. aprila je minilo že 35 let, kar je Ivanka prišla v Tosamo. 13 let je tkala v tkalnici gaze v treh izmenah. Kasneje 'je delala krajši čas pri filtrih, nato pa je prišla v kon-fekcijo. »Čeprav tudi v tkalnici rabiš spretne roke, se mi je zdelo sprva v konfekciji delo zlelo težko. Nikakor nisem imela dovolj hitrih gibov, ni mi šlo od rok Ko pa se privadiš, je vse tako enostavno. Pri komipresah, kjer sem največ delala, mi je bilo všeč delo in sodelavke.« Tudi za domača opravila so roke še dovolj spretne. Zato želimo Ivanki, da bi bila zdrava in še dolgo let uživala pokojnino. St. 5 — maj 1982 Menja se uredniški odbor Ta številka je zadnja, ki jo je pripravil in uredil stari uredniški odbor, kajti z novimi samoupravnimi organi se izteče tudi njegova mandatna doba. Najmanj dve leti, večina pa več, smo uspešno sodelovali in se vseskozi trudili, da bi bral -ca, delavca Tosame informirali o pomembnih in aktualnih zadevah iz poslovanja naše delovne organizacije, v članku o upokojencih in pet- desetletnikih smo spoznali naše zaslužne sodelavce, vsaj za silo sproti smo poročali tudi o sklepih z naših samoupravnih organov in o delu delegacij, seznanjali smo se s športnimi dosežki naših sodelavcev in tako dalje. Naš cilj je bil, da bi »TO-SAMO« bral vsak član kolektiva z zanimanjem in želeli smo, da bi v njej vsak našel kaj, kar ga zanima. Upamo, da nam je to vsaj v neki meri uspelo. Člani uredniškega odbora, ki se zdaj predstavljajo, so vsak po svoje skrbeli, da bi imeli dobro glasilo. Ob tej priliki bi se vsem po vrsti zahvalila za izredno sodelovanje, ki je pripomoglo, da je vsak s svojega področja priskrbel članke v pravočasnem roku, da so bili honorarji v redu in hitro obračunani in da je bila »Tosama-« s pomočjo fotografij bolj pestra. Urednica Borštnar Dušan Ogorevc Ivanka Presckar Marija Arnuš Franc Berlec Vladka Drčar Marta Tosama 80-82 Podpeskar Jože BORŠTNAR Dušan. »Bil sem eden prvih članov uredniškega odbora, talklo da sodelujem pri glasilu s presledki že Okrog 10 let.. Kolikor opažam, gre nivo glasila s časom naprej, saj zajema več tem kot včasih, podane so v skrajšani Oblika, da ne zavzamejo preveč prostora. Vseeno pa mislim, da je v prvih letih bila Tosama bolj pestra, zlasti zaradi raznovrstnih »bodic«. Vendar pa bodica kot bodica — zbode ljudi, tudi odgovorne — in mogoče smo prav zato s tem prenehali. Spominjam se, da smo včasih imeli veliko spornih člankov, tako da nismo vedeli, ali naj jih objavimo, ali ne. Danes s tem nimamo težav. Pri uredniškem odboru pa je mo- ja naloga vseskozi bila skrb za tehnično in organizacijsko področje glasila.« PRESEKAR Marija. Pri glasilu sodelujem že leta in leta, uradno pa sem v uredniškem odboru tri mandate. Rada sodelujem, saj delam z veseljem, ker vem, da ljudje časopis radi berejo in da naše delo in trud ni zastonj. Skoda pa je, da ne morem in ne morem pripraviti ljudi, da bi sami kaj pisali. Pri teh pogovorih pa je tako: ddbro je, če imaš vprašanja pripravljena, ker ljudje sami od sebe neradi govorijo. Vprašanja pa pomagajo. Poskušali smo že z vprašalniki, da bi ljudi pripravili k sodelovanju, Vendar ni bilo odziva. Tako časopis večino- ma sestavljamo eni in isti, kar je mogoče enolično (ali pa ne). V uredniškem odboru sem bila korektor, sicer ne poklicni, pač pa som si pomagala pri popravljanju članlkov z lastnim znanjem slovenščine in s Pravopisom. Povedala pa bi še tole: časopis TOSAMA je sorazmerno dobro bran, ne morem pa mimo Biltena, ki j® .močno zapostavljen. Ne vem, zakaj se ga deflavci bolj ne poslužujejo. V njem je odlično pripravljeno gradivo za zbore, vendar na samih zborih vidimo, da so Bilten redki pr®' brali. To je škoda, saj je gradivo v Biltenu podano strokovno in hkrati razumljivo. Nd tudi ne dolgo, P°; sobno dobri so izvlečki, ki naj bi slehernemu delaivou prlbliižaJii bistvo snovi, dajo nam dovolj jasno sliko za obravna/vo. Zato hi ob tej priliki P »avala delavce, naj se bolj poslužujejo Biltena. BERLEC Vladika: V uredniškem odboru sem res že dolgo časa, ne vem več koliko. Ndjiprej sem bila elan, potem pa urednica. Vseskozi sem 2/slo rada delala za naše glasilo. Ko sem bila še član sem imela na d.-orthi stalno rubnikp. Naš razgovor, delala sem razne intervjuje, kot urednica pa člankov nisem pisala. Naša velika želja jte vedno bila, da ui se dopisniška mreža razširila, vendar ni pravega odziva. Marsikdo bi morda napisal kakšno stvar, pa j® boji, da ne bi bilo dobro alli kaj imeli pa smo že nekaj stalnih in uspešnih dopisnikorv, ki pa so žal prenehali s sodelovanjem. Nimamo '■©ga problema samo pri nas, am-Pak tudi v drugih glasilih. Včasih bi tudi članii uredniškega odbora lahko več prispevali, vendar je uredniški odbor v glavnem organizator ln J® njegova naloga pridobivati nove člane za dopisovanje. rodila (za to imamo Bilten in druge oblike obveščanja). Novemu uredniškemu odboru želim, da mu uspe oblikovati tako Tosamo, da jo bomo delavci z veseljem brali. DRČAR Marta: V uredniškem odboru sodelujemo tudi vsi predstavniki DPO. Talko sodelujem že tretje leto. Dello je res zanimivo, saj si vsi v 'odboru prizadevamo, da hi bila »Tosama« zanimiva in pestra. Naš namen je vise informacije in dogajanja tekočega meseca posredovati med delavce. Da bi zajeli čim več informacij in prispevkov pa si prizadevamo, da bi bile lete kratke in jasne. Odbor se res angažira pri izdelavi glasila, saj se na sestankih dogovorimo za vsebino .in po posameznih področjih potem skrbimo za realizacijo prispevtkov do določenega rolka. PODPESKAR Jože: V uredni- škem odboru sodelujem drugo mandatno dobo. Sodelovanje pri nastajanju časopisa je delovna naloga, maji krivdi, ali pa ne. Jezi me, če dobim slab materiali in fotografije niso tako, kot bi lahklo bile. Pri fotografiranju naletim na različne težave. Ženske imajo v glavnem probleme s frizurami in večina se jih sprva brani, češ, ne me slilkat, ko nisem počesana. Moški pa — če so »sitni« so veliko »težji« od žensk. Če rečejo ne, potem jih težko pregovoriš. Najibdlj me pri mojem delu zabolijo opazke, ki jih kot fotograf pri glasilu večkrat slišim. Gre namreč za to, da moram ljudi iskati po oddelkih im nemalokrat slišim: »Dej ga! Že spet se sprehaja z aparatom! Ali nima drugega dela?« Drugače pa praVim takole — če so s fotografijami v glasilu zadovoljni bralci, potem sem tudi jaz!« MEŽNAR Silva: V uredniškem odboru sem 2 leti kot blagajnik. Obračunavam honorar za članke. Preštejem vrstice .posameznega članka in vse to pomnožim z obračunsko osnovo, odvisno ali je članek original, povzetek ali prepis oziroma tipkanje. Obračun pošljem na Delavsko univerzo, oni pošljejo iz- Andrejka Miha Stare Tone Mežnar Silva Lubinič Marjana OGOREVC Ivanka: V uredniškem ■odboru sodelujem kot predsednik • OOS. Glasilo- Tosama« mi posta-Ja čedalje bolj všeč, ker so članki kratki, razumljivi za ljudi in sproti objavljene vse sindikalne vesti. RESNIK Olga: V uredniškem odboru jie sodelovala kot predstavnica miladime. Kiar je pred kratkim odšla na porodniški dopust, nismo dspeffi dohiti njene izjave. ARNUŠ Franc: V uredniškem odboru sem bil 4 leta in sicer kot Predstavnik OO ZK DSSS. Delo pri glasilu je zanimivo, človek se spo-toa s problematiko informiranja v ako velikem kolektivu, kot je TO-^AMA. Imeli sem priliko opaziti, da too se vsi veš čas srečevali z bist-endmn problemom, kdo bo pisal član-ohk Mislim, da smo kot uredniški dbor vseskozi premalo naredili, da 'razširili mrežo dopisnikov oz. za-Jiteresiramih ljudi, da hi več pisali naše glasilo. Iz vsebne glasila bi ‘borall izUbčati dolga poslovna po- ki jo v glavnem izvršujem s tem, da skušam pridobiti avtorje člankov, ki so Objavljeni v časopisu. V zadnjem času skušamo list približati sodelavcem s tem, da objavljamo razgovore iz delavci iz neposredne proizvodnje. ANDREJKA Miha: Kot predstavnik filtrov sem v uredniškem odboru dve leti. Na sestanke sem hodil bolj poredko, ker imam izmensko delo, sestanki pa so v glavnem dopoldne. Vendar pa sem rad sodeloval v odboru, čeprav nisem bil kdo-vekalko aktiven, novemu članu — predstavniku Filtrov pa želim uspešno delo STARE Tone: »želo dolgo že sodelujem pri glasilu in sicer kot fotograf, če me prime, pa napišem tudi kak članek. S fotografijami je danes križ — nobenega materiala ni, minili so časi, ko si lahko izbiral med papirjem. Srečen si lahko, če sploh kaj dobiš, da o cenah ne govorim. Drugače pa rad slikam, včasih se mi tudi ponesreči, bodisi po ja ve za tiste, ki jim letni honorar ne presega 2000,— din. Ostali dobijo honorar na žiro račun. Delo me veseli, ker je uredniški odbor aktiven organ. LUBINlC Marjana: Z glasilom sodelujem že od začetka svoje delovne dobe, to je tri leta in pol. Najprej sem bila le nekakšen zunanji sodelavec, saj sem s takratno urednico redno hodila na prelom v tiskarno Krško. S »Tosamo« pa sem se prvič srečala pred kakšnimi 6 leti, ko sem še kot študentka in štipendistka bila na praksi v DO; že takrat mi je delo pri glasilu bilo všeč. Sodelovanje pri glasilu sodi že nekako v moje delovne naloge, katerih sestavni del je tudi informiranje Pred dvema letoma sem postala član uredn iškega odbora, junija lani pa urednica. Posebnih problemov pri izdajanju in urejanju glasila do zdaj nismo imeli. Res je, da je težko pridobiti nove dopisnike, tudi druge delovne organizacije imajo podobne težave. Tu so zlasti mišljeni dopisniki iz proizvodnje, ki bi s svojim sodelovanjem v glasilu lahko iznazili mnenja, interese, stališča svoje delovne sredine, opozorili bi lahko na mansikatere probleme kot neposredni opazovalci. Vendar nekako ni korajže, saj se prav gotovo v marsikaterem iskriva »pi-saška« žilica. Lahko pa se pohvalimo s sicer maloštevilnimi, vendar zanesljivimi dopisniki. Problem dopisnikov pri nas torej ni tako pereč, saj imamo praktično za vsako področje že točno določene dopisnike — ve se, kdo bo opravil ta ali oni pogovor, kdo nas bo seznami z novostmi v proizvodnji, kdo z go- Tiradicionalno že postaja tekmovanje kovinarjev v Kamniškem Titanu, ki je bil gosltiitelj in organizator tekmovanja, v katerem so svojo korajžo in sposobnosti dokazvali fantje in možje. Domžalska in kamniška podjetja so prijavila svoje najboljše fante, ki so se pomerilli v varjenju, struženju, rezkanju, ključavničarstvu in kovaštvu. Tudi naša Tosama je prijavila svojo ekipo,ki je, moram reči, častno zastopala naše barve. Sto-procentnlo smo se udeležili srečanja, kar za druge ekipe ne morem reči, saj je od mnogo prijavljenih prišla na srečanje ie peščica najbolj srečnih, ki so_zaupali svojim rokam in znanju. Nekam zamišljeni in s tesnobo v srcu smo se v soboto zjutraj odpeljali izpred Tosame proti Kamniku. Edi: je mrzlično predetoval z očmi po odgovorih iz samoupravljanja in stroke, drugi pa so v glavi ponavljali, kar so se naučili iz skript. Kljub temu, da nas je bilo v pro- spodarjenjem itd. Za svinčnik pa moramo prijeti tudi člani uredniškega odbora, ki skrbimo za nekatere stalne rubrike. Rada delam za glasilo ,rada imam to našo »Tosamo« in vesela sem, če je všeč tudi našim bralcem. Odbor za splošne zadeve je na svoji seji z dne 30. IV. 1982 imenoval nov uredniški odbor v sledeči sestavi: Hafner Marjan, Drčar Marta, Poznič Marjan, Riode Sanja, Vodlan Vida, Mežnar Silva, Ogorevc Ivanka, Tomažič Stane, Amzi Friderik, Stare Tone, Štempihar Maljda in Lubinič Marjana. štorih Titana precej, pa je bila atmosfera Skrajno napeta. Vsalkdo je skrivaj ocenjeval svoje možnosti in s pogledi iskal okrog sebe nasprotnika. Napetost je do vrhunca narasla, ko so bile pred vsakim tekmovalcem testne pole. Pri izpolnjevanju testnih obrazcev je bila v sejni dvorani takšna tišina, da se je skozi okno slišal glas rje, ki je grizla star stroj, ki je odslužen stal pod oknom. Vsi smo se oddahnili, ko je bil teoretični del mimo ... Svinčnik ni bil tisto, kar so tekmovalci najbolj obvladali. Prvi hendikep za naše: Marjan prvi, Milan in Viko zadnja na preizkusu, druga slabost pa ob-detovalmi istrojii popolnama drugačni od teh, na kakršnih delajo naši fantje. Prav nepoznavanje stroja in s tem trema je stala našega Marjana odlične uvrstitve med strugarji. Viko, ki je imel na začetku precej dela z mehkimi koleni in nesigurni-mi rokami, pa je iz minute v minuto postajal samozavestnejši in go- spodar položaja. Njegova zelo dobra uvrstitev je bila dokaz za to trditev. Tudi Marjan in Lojze sta se junaško zagmala na delo. Bila sta kar preveč natančna, ura pa hitra in neusmiljena. Edi, ki je spotoma povedano, bil najboljši mož domžalske posadke, si je pri svojem delu vzel čas in vsi Okoli njega so se od srca nasmejali njegovim domislicam. Kvaliteta njegovega dela je bila nesporno odlična, žal pa brzina ni bila njegov glavni adut. Milan je kljub odličnemu četrtemu mestu sklonjene glave pospravljal in čistil stroj. »Veš«, mi je dejal, »mnogo boljše hi bilo lahko, če bi na takem stroju že kdaj delal. Takole merjenje moči ni realno in objektivno« Podelitev nagradnih majolk in nekaj tekočih derivatov v majolkah in kozarcih je vzdignilo splošno vzdušje v zavidljive višine. Spoznali smo nove prijatelje, pri obisku v Titanu ob ogledu priložnostne razstave inovacij in same tovarne Videli marsikaj novega in zanimivega. Talkih srečanj bi si še želeli. Ob pregledu vsega okoli tekmovanja, pa sem dobil grenak priokus. Že opazke sodelavcev doma kot, sedaj nas greste pa blamirat in po-dobne niso na mestu. Na srečo so prihajate iz ust takih, ki svojih kvalitet niso dokazali. Pogrešali smo tudi podporo najbližjih sodelavcev. Žal tudi ocenjevanja ne moremo pohvaliti, saj ni bilo izdelanih kriterijev, po katerih bi lahko natančno ocenili izdelke. Kvaliteta izdelka je .ostala v ozadju, točke je prinašala hitrost. Praksa nam je že mnogokrat dokazala, da ni rečeno, da se na hitro pripravljen stroj tudi DOLGO vrti. Upam, da smo se iz tekmovanja v Kamniku kaj naučili, ter da bodo naši bodoči rezultati še boljši. To pa je tudi nekaj, mar ne? Tone Stare Uredniški odbor: Dušan Borštnar, Marta Drčar, Marjan Poznič, Vladka Berlec, Silva Mežnar — blagajnik, Ivanka Ogorevc, Marjan Hafner, Miha Andrejka, Jože Pod-pdskar, dipl. ing., Marija Pre-sekar — korektor, Tone Stare — fotograf, Marjana Lubinič dipl. iur. — glavni urednik. Naklada: 1200 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško Fotografija za spomin Tekmujmo ustvarjalno Regijska tekstiliada V letošnjem letu je bila organizator regijske tekstiliade naša de-toivina organizacija. Tekmovanje je bilo organiziramo na šbiristeznem ■kegljišču Planinka v Kamniku. V konik-urenci žendkih ekip 4 x 100 metov so bili doseženi sledeči rezultati: !• TOSAMA 2. UniHiarzalle 3. Svilanit podtnbih kegljev 1400 1271 1270 Posamezno so se naša dekleta rned 15 tekmovalkami uvrstila takole : !■ I>rčar Marta 2- Štrukelj Minka 6- Hafner Mojca Kunstelj Darinka 8. Kerč Joži 13. Kollenlko Tončka podrtih kegljev 373 352 339 336 328 292 V parih ipa so dosegla naslednja mesta: . podrtih kegljev h Drčar-Hafner 712 2- Štrukelj -Kunstelj 688 3. Kierč-Kiolanlko 620 V borbenih igrah moških so bili doseženi naslednji rezultati: 1. TOSAMA podrtih kegljev 830 2. Univerzale 647 3. Svilanit 562 „ V tekmovanju moških ©kip 6 x 200 metov so bili doseženi naslednji rezultati: 1- Štrukelj Zdravko 2- Prenair Silvo Kerč Jož»3 k Hafner Marjan Limoni Janez 0. Kerč Miha L Štrukelj Marjan ji. Staire Janez J 2. Požar Anton L Poznič Marijan to. Vidovič Ivan 2L Radkovič Vinko podrtih kegljev 878 855 828 825 808 791 790 766 756 747 740 672 V parih smo dosegli naslednje rezultate: . » podrtih kegljev L Strukeilj Z.-Hafner 1703 2- Hrenar-Strukelj M. 1645 3- Kerč Jože-Limoni 1636 V mešanih dvojicah pa so naši kmovalci zasedli naslednja mesta: , [podrtih kegljev , |trukeijj Z.-Strulkelj M. 1230 7, P ren ar-K unstelj 1191 Hafmer-Hafner 1164 ' ^rukelj M.-Drčar 1163 v-r,^ 'navedenih rezultatov je raz-]■„ J?l0> 'da so premdčno zmagali keg-Ja« in kegljačice TOSAME in se tako uvrsitle v republiški finale kegljačev in kegljači c tekstilne industrije, ki bo 22. maja v Celju. Hafner Marjan ZAHVALE Oto smrti najinega dragega očeta FRANCA ŽIBERTA se vsem sodelavcem in sodelavkam Obrata družbene prehrane in oddelka tkalnice ovojev iskreno zahvaljujeva za darovano cvetje in izreke sožalj. Zahvaljujeva se tudi OOS TOZD Saniteta in OOS DSSS za denarno pomoč. Hvala tudi oiktetu TOSAMA za odpete žalostlrtke. Hčerki Lojzka in Vera Rožič Ob smrti mojega dragega očeta FRANCA JUDEŽA, se zahvaljujem sindikalni organizaciji za prejeto denarno pomoč ter sodelavkam in sodelavcem vodstva TOZD Saniteta za venec, izraze sožalja in spremljanje na njegovi zadnji poti. Urbanija Marinka Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem oddelku sanitetne im otroške konfekcije za lepo spominsko darilo. Vrečar Ivanka Osebne vesti Rojstni dan praznujejo od 12. 5. do 11. 6. TOZD SANITETA Mikalnica 19. 5. Cerar Vida, 29. 5. Cerar Vanda, 27. 5. Grčar Ivana, 5. 6. Jeras Tatjana, 26. 5. Kerč Helena, 27. 5. Kosirnik Ivanka, 30, 5. Krašovc Nada, 22. 5. Križnar Vida, 6. 6. Kveder Vida, 26. 5. Moneta Frančiška, 27. 5. Pervinšek Marija, 19. 5. Pra- šnikar Anton, 29. 5. Prelovšek Ivanka, 29. 5. Rems Olga, 7. 6. Smrekar Vida, 11. 6. Sorn Jelislava, 10. 6. Urankar Sonja. Otroška konfekcija 28. 5. Andrejika Marija, 8. 6. Dolinšek Saša, 15. 5. Gostič Majda, 13. 5. Gotar Sonja, 28. 5. Klemenc Franc, 5. 6. Klopčič Irana, 17. 5. Mislej Štefanija, 21. 5. Novak eHirmina, 24. 5. Piehler Marija, 5. 6. Urankar Ivanka, 11. 6. Zupanc Marta. Sanitetna konfekcija 23. 5. Barišič Ivanka, 30. 5. Bizilj Vida, 5. 6. Ficko Zora, 3. 6. Hribar Alojzija, 13. 5. Jerak Ivanka, 13. 5. Jerak Zlatka, 16. 5. Kovač Ivanka, 22. 5. Lončar Majda, 17. 5. Mislej Antonija, 20. 5. Pevec Draga, 6. 5. Poznič Francka, 22. 5. Starbek Branka, 11. 6. Zajc Metoda. Tkalnica ovojev 22. 5. Bevc Amalija, 24. 5. Brenčič Marija, 29. 5. Kokalj Antonija, 9. 6. Kos Marjan, 30. 5. Lekan Milica, 20 5. Strehar Pavla. Pripravljalnica 6. 6. Križman Aiojzija, 17. 5. Rokavec Zofija, 26. 5. Uštar Marija, 17. 5. Borec Magdalena. Avtomatska tkalnica 2. 6. Hudimal Ivan, 25. 5. Kos Franc, 30. 5 Luksič Zdenka, 30. 5. Pevec KancSljlamlila, 24. 5. Suša Vida, 4. 6. Svetlin Marjan. Belilnica 14. 5. Gorjup Janko, 25. 5 Kokalj Fidiip, 24. 5. Pavli Janez, 25. 5. Pervinšek Avgust. Vlaknovinski oddelek 18. 5. Jasenc Jože, 20. 5. Krulc Feliks. TOZD FILTRI 26. 5. Jarc Marija. DSSS 1. 6. Hafner Marjan, 23. 5. Vidmar Jože, 4. 6. Vodlan Srečo ing., 26. 5. Cerar Breda, 30. 5. Jamnik Janez, 11. 6. Perico Marija,. 7. 6. Bel-oijan Franc, 14. 5. Poznič Marjan, 10. 6. Novak Franc, 10. 6. Kerč Joži, 19. 5. Vodlan Vida, 6. 6. Rozman Janez, 25. 5. Štempihar Majda, 7. 6. Juteršek Vida, 23. 5. Kavka Anton, 16. 5. Muhič Joži, 6. 6. Cerar Franc, 30. 5. Piavec Franc, 18. 5. Radkovič Vinko, 30. 5. Tratnik Janko, 13. 5. Gaberšek Cirili, 5. 6. Hafner Marija, 31. 5, Ovetkovski Boris, 25. 5. Urankar Srečo. ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE Kiremič Marko, Peterka Anton, Rems Janez, Vehovec Boris, Keržan Peter vsi v JLA. SLOI/CH kVAJEVH IMt 'cm- VRSTA DRA^t- KAMENJA ŽBIRAiEi SOPARE HAD ŠTEDIUJIV VELIKI ducat 260OEH uarkot, SREOSIVC NAJVEČ ITALIJ. OTOK % f ) JI ^ Pi?/PPA vg, STROJ/ /A JE C IVAN STOJAM CELIC PRCBIV. UATONUE Samov. ■Zv/P ZA -iLOVCNII TATA? fbgl TOClLAvAl AifcOMOi ' PIJAČA OKRASNA Cl/gn/CA Sanje ŠU.IEP S>ld-AEBE uRAsret HA C-ilAVI POLIVALO SK56KI SgLAPAT. MILAM /ATOV 0/g H LE S TONIK. IN VRTAČAMI TUJE /. IME DEL PCOČHIKA ALUMIMI. 3TRDKOV- NJAU. 1A PONoeSTt ^ -A fTTiint- f VESTA ŽAEKOV ŽILA ODVODNIC/ ££5TAW v-v. D^UOi/A, T£MEU T>ViAWA BlACiAJAV TC^AltNA USNJA V eAMNIHU 1 TRAVLJI-ČWO . mitokos. BITJE IjEŠKI SOC, VETROV TOVEZA- NO VKAČJE BOTANIČM PASTilNA FINevio M0STP TASSO BERNAR- DO gPEOVJE V TURČIJI OČKA i/povsiu IČKAJ.J PLOSKOV- MERA HEM OJ JA SEEBEO LlObLOV Z- ME ALEKSEJ FAVOPSKI ■JSAPIJ /PEWie OSI^U /\A WebiV. IfSgNg HOČE IpČ m^oTiAi AtEKSAH WW0i.PT TOEŠKI VEL IVA* AVT. OZ KAPLJICA PRIŠLI V DELOVNO ORGANIZACIJO Osolnlik Mantin — PO Bon Jek Slavko — avtomatska tkalnica Žargi Miloš — KS RODILI SO SE: Kvas Ani — hči Klemenc Dragici — hči Riesnik Olgi — hči Videnšek Amtomji dipl. ing. — hči Strehar Pavli — sin Toman Olgi — sin Erjavec Stanki — sin Kos Dori — sin Flis Mileni — sin Primožič Metki — hči Nagradna NAGRADE Za križanko iz prejšnje številke je prispelo 95 rešitev, od tega 50 pravilnih. Izžrebali smo naslednje reševalce: 1. nagrada — PLANINC Janko — vlakn>oviims.ki oddelek križanka 2. nagrada — DRČAR Milan — skladišče surovin 3. nagrada — KOS Martin — obrat družbene prehrane Čestitamo! Rešitve za današnjo križanko pošljite do 31. maja. OBVESTILO Obveščamo vse delavce TOSAME, ki želijo na zdravstveno okrevanje, da dajo vloge do 10. junija v vložišče DO (tajništvo). K vlogi priložite mnenje zdravnika! Odbor za splošne zadeve. -----------------------------------------------—^ 4- * . -? ST