NO. 27 S0Ml!II]! im kV •to IV1E Rl e/l' HI- HOME AMERICAN IN SPIRIT FORGIGN IN LANGUAGG ONLY SLOVGNIAN MORNING NfiWSPAPfiR CLEVELAND 8. 0.. TUESDAY MORNING. FEBRUARY 8, 1949 LETO LI.-VOL. LI. * X SLO VEHIIJE V LJUBLJANI so ustanovili manj glav živine, kakor poprej, novo odkupno podjetje “Gosti- samo, da je ni treba oddajati. Stvo." Posluje v Tržni ulici pri KOZLERJEV GRAD v Ortne Stepicu. ku je prevzelo mesto Kočevje. V SLOVENSKI u p o dobljajoči ' ‘ ‘ umetniki v Titovini so imeli nedavno občni zbor. Za predsednika je bjl izvoljen Jakac, za tajnika Slavko Pengov. Med odborniki je tudi Karel Putrhi. V LJUBLJANI so v zadnjem času delili za dojenčke po pol kg. limon po ceni 62 dinarjev za 1 kg. Tudi delitev limon je bila na nakaznice. ODKUP KROMPIRJA še nadalje slabo poteka. Niti en okraj ni izpolnil določenega “plana.” Pozno v zimi je bilo izpolnjenega komaj 46 odstotkov republiškega "plana.” TITOV KOMUNISTIČNI TISK napada žel. upravo zaradi nereda v dostavljanju vagonov. Obenem poudarja, da sploh primanjkuje prevoznih sredstev. V ZAGREBU je bil obsojen na smrt Paveličev letalski general Vladimir Kren. LJUBLJANSKI komunistični-tisk stalno objavlja članke o novi odmeri dohodnine kmetom ter hvali komunistično davčno politiko, ki da mora biti naperjena proti premožnejšim poljedelj- gradu je sedaj 32 starcev in one moglih, v vsem pa je predvidenih 60 postelj. Titovsko časopisje ob tej priliki napada krajevni odbor, češ da sploh ničesar ne stori za ureditev stanovanjskih razmer v gradu. LJUBLJANSKI stanovanjski urad je izdal nalog za razne pre-seiltve. Ukrep je zadel bivše trgovce, tovarnarje in ostale “špekulante,” ki da so imeli v Ljubljani razkošna stanovanja. Tako bodo izselili več znanih biv. ljubljanskih trgovcev, med drugimi tudi trgovca Engelmana, biv. lastnika trgovine z otroškimi igračami ‘'Ciciban,” ki sedaj ni nikjer zaposlen, ker je službo pri mestnih podjetjih pustil. NA 4. APRILA BO V CLEVELANDU ZAČETEK OPERE Metropolitan operna družba pride v Cleveland za en teden v pondeljek 4. aprila. To je že 24. sezija te operne družbe v Clevelandu. Atrakciji teh predstav bosta zlasti dve operi, Ver- Danes je stoletnica smrti materinski klub Dr. Franceta Prešerna |sv*VIDA VAS Iprijazno vabi zs stket jssšz* - «*■ Hitim dela „ ' r ”* P"' evropske jezike. Po Prešernu smo Slovenci postali veliki, ker ie Prešeren dal velik delež k razvoju in napredku izrazne umetnosti v Evropi. Sedanji najmočnejši in naj- kupe bo' znanih plodnejši pesnik in pisatelj slovenske tragedije novega _ časa, Jeremija Kalin je v Koledarju Svobodne Slovenije napisal o Prešernu: Prešernova pesem z nami hodi in v ms šivi vsevdilj, naša najžlahtnejša vsebim. Vedno kipeča in trpeča. Na srcu te nosimo, kot dišečo domačo prst. Lek ljubezni si, ki ga denarno v skelečih nočeh na odprte rane zadane nam od svtiraštva brata in sveta. Si kot tavajoči prijatelj s srčno bolečino, ki nam dela zvesto družbo, ko “brez miru okrog divjamo.” Ti sprašuješ za nas "oblak neba in val morja," kam "drvi nas sem in tje vihar” in z nami "ne najdeš mesta vrhu zemlje," kjer “bi pozabil to gorje." Ti si z nami blodeči mornar, ki ve “kaj morju upat sme a ne kaj bratu." Ti si naš pevec ljubezni ki smo je polni, ki bi jo tako radi dali in darovali ljubljeni zemlji. Ti si. pesnik tega odprtega neba. Tvoja pesem, Prešeren je naša. V srce jo lovim v tujem sve- jetno zabavo z številkami v sredo večer ob 8 v cerkveno dvorano. Poleg klicanja številk bo tudi druge zabave dovolj, pa fino okrepčilo bo na razpolago. Cele io' znanih krofov. Pri vratih bo oddanih mnogo lepih nagrad. Ker.Bo šel ves čisti preostanek za'dobro stvar, ste vsi prav prijazno vabljeni na veliko udeležbo. -o------ Kardinal pred sodi-tiem zlomljen mož Dunaj, Avstrija, — Madžari in Avstrijci, ki so dolga leta poznali do podrobnosti kardinala Mindszenty in ki ^edaj posebno pozorno in točno poslušajo prenos razprve iz sodne dvorane, pravijo, da sedaj govori popolnoma drugi človek kot so ga poznali. To se pozna po gjqsu, po načinu govorjenja in po drugih zunanjih znakih, ki jih je mogoče doznati po radiju. Kardinal dela napake v izgovarjavi, dela slovnične jezikovne napake, ki bi jih pri normalni zavesti sploh ne bil zmožen, zapušča ga spomin v zelo enostavnih stvareh* ki niso nobene važnosti niti zA Vodja grških komunistov general Markos izginil Atene, Grčija, — Komunistična radijska postaja javlja, da je vodja grških komunističnih upornikov že več mesecev bolan in da ga je zato vodstvo grške komunistične stranke razrešilo vseh dolžnosti v vodstvu stranke in upora. General Markos je torej likvidiran. Ali je res -zbolel, ali je bi! v bojih ranjen, kakor so pred meseci poročali časopis', ni sedaj mogoče zanesljivo ugotoviti. Mogoče je tudi da so ga brez vsake bolezni likvidirali komunisti sami, ker je Markos dajal pred tedni zelo ogorčene izjave proti Kominformi, češ, da je Moskva pustila grške komunistične borce na cedilu. Zopet druga poročila povedo, da so Markosa spravili komunisti iz Grčije zato, da bi se novo vodstvo komunistične stranke lažje dogovarjalo z vlado za konec državljanske vojne in mir. Vendar je najverjetneje, da general Markos ni več med živimi. Katoliški duhovnik v Moskvi prišel v USA. New York. — Iz Moskve je prišel na dopust k svojim sorodnikom Rev. George Laberge, ki je katoliški dušni pastir v Moskvi. O stanju v sovjetski Rusiji ni dajal nikaki-h izjav. Povedal je le, da so ljudje precej mirni in da je on dahko potoval, kadar je zaprosil. Dejal je, da je V CLEVELANDU BO RAZSTAVA CVETLIC 5. DO 12. MARCA Vsakoletna razstava cvetlic in hiš bo v mestnem avditoriju v Clevelandu od 6. do 12. marca. Bolj kot kdaj poprej se ljudje v teh časih zanimajo za take razstave, da vidijo razne cvetlične nasade in razne vzorce hiš in opreme. Za to se zanimajo tudi taki, ki danes sicer še nimajo svoje hiše, pa računajo na čas, ko bodo lastova'i svoj dom. Za to ogromno razstavo bo ii-porabljen ves avditorij v vseh nadstropjih. Tam boste lahko videli kompletno dovršene hiše s trato, grmičjem in vrtom, v hiši pa kompletna oprema. NOVI GROBOVI Andrej Bajt V torek zjutraj je umrl Andrew Bajt na 5604 Carry Ave. Bil je 82 let star. Podrobnosti bomo še objavili. Pogrebni zavod Grdina vodi priprave za pogreb.. -----o----- Atentat na šaha v Iranu Teheran, Iran. — Iranskega šaha je napadel nek časnikar in streljal vanj iz revolverja. Napadalec je oddal pet strelov, pa je šaha le slabo zadel in mu povzročil lažje poškodbe. Takoj po Razne drobne novice iz j f Clevelanda in te j okolice Mr. Telich prvi v Ohio— Iz urada zavarovalne družbe Sun Life of Canada nam poročajo, da je njih zastopnik za Cleveland, Mr. Michael Telich, prvi med vsemi zastopniki v državi Ohio, kar se tiče zapisane in plačane zavarovalnine. Radi tega je Mr. Telich kvalificiran, da odpotuje v Hollywood, Florida, kjer se bo udeležil vzgojne konference te družbe. S svojo soprogo bosta potovala z avtom v Florido in spotoma obiskala svoje znance in prijatelje. Zbolela je— V Charity bolnišnico je bila z Grdinovo ambulanco odpeljana Mrs. Anna Zalar, 1038 E. 70 St. Dobri ženi želimo skoraj-šnega okrevanja in da bi bila kaj kmalu doma. Smrt p domovini— Louis Oswald, poznani gro-cerist iz 17205 Grovewood Ave., je prejel žalostno vest iz stare domovine, da mu je v vasi Bukovica pri Ribnici 26. januarja umrla ljubljena sestra Agnes Perušek. Pokojna je bila stara 39 let; doma zapušča dva nedo-rastla otroka. Seja št. 15 SŽZ— V sredo ob osmih se bo vršila redna seja podružnice št. 15 SŽZ. Članice ste prošene, da se časopisja niso izpolnili “plana” glede redne preskrbe prebivalstva z meijgm. “Plan” za odkup živine na prostem trgu pa so posamezni okraji izpolnili le 10 do 15 odstotno, zaradi česar potrošniki niso mogli prejemati določenih obrokov mesa. Komunistični tisk vidi vzroke zato v odporu bogatejših živinorejcev, v oddajanju telet namesto težke živine, v napačnem postopanju krajevnih odborov in v dejstvu, da kmetje sedaj namenoma rede Tri m dan tijevo delo “Izvir ljubezni,” ki ni bila v Clevelandu podana še nikoli'poprej. Nastopile bodo znane pevske moči, ki so Clevelandčanom že znane iz prejšnjih predstav. — Nov dirigent bo Renato Cellini, ki bo vodil opero “Seviljski brivec,” pet drugih dirigentov bo pa vodilo druge predstave. Tekom štirih predstav bo nastopil tudi balet. Vstopnice se lahko naroči ali kupi v Union Bank Bldg. E. 9. St. in Euclid Ave. Cene za posamezne predstave so: $1.20, $2.40, $3.60, $4.80, $6 in $7.20. Davek je že vključen. Predstave bodo ob večerih, v petek in soboto, 8. in 9. aprila bodo pa tudi popoldne. “Ljudski” prosekutor v Budimpešti je med drugo evidenco proti kardinalu Mindszentiju [ ______-p ... predložil pismo, ki ga je baje | Rofedair SVObodlM) kardinal pisal ameriškemu am- ,, basadorju v Budimpešti ter ga OlOVGfllJC prosil za letalo, da bi zbežal v tujino; v ta namen da je pripravljen plačati pilotu štiri tisoč ameriških dolafjev. Poročevalec United Pressa je poročal, da je kardinal na vprašanje, ali je on napisal to pismo, dal nerazumljiv odgovor, nakar je predsednik sodišča izjavil: “Ker vas ne razumem, smatram, da se vaš odgovor glasi ‘da’.” “Priznanja” pa takšna! Kardinala imajo gotovo tako zastraženega, da še z mezincem ne more migniti brez vednosti ječarjev. Kot inteligenten človek gotovo ni pričakoval, da bi mu dali komunisti limuzino na razpolago, da bi se v nji peljal na letališče. Toda o tem, da bi obstojal kak načrt za BEG IZ JEČE (brez katerega ne bi moglo biti bega v inozemstvo) ni vedel “ljudski” prosekutor povedati niti besedice, Koledar Svobodne Slovenije naročite takoj pri Ameriški Domovini. Cena je $2.75, s poštnino $3. Takole pravijo uredniki o njem: Dajemo v javnost prvo slovensko knjigo v novem svetu, ki so jo napisali slovenski protikomunistični emigranti po letu 1945. Koledar je dobil podobo baše begunske poti po taboriščih in morjih dolgih štirih let; spomnil se je naših mrtvih, naše duhovno ognjišče je, ki naj k svoji toploti in slovenski domačnosti zbere ves naš rod. Ameriška Domovina je prevzela razprodajo koledarja v USA iz spoštovanja do pridnih ljudi, ki so komaj par mesecev naseljenci, pa so že dali Slovencem največjo in najlepšo knjigo kar smo jih kdaj v tujini izdali. Industrijska delavnica za Sovjeti jo Pa še tole: Ali naš budimpe-štanski ambasador nosi letala v žepu in oddaja v najem po Štiri tavžent copakov? Nam se zdi, da po tej pogodbi samo velika i Sovji [. — Zadnja trgovska po-! lep zgled kako si sov-hišljajo delovanje Molo-7 plana, češkoslovaška bo ta- ima nekdo svet za strašanskega I dustrijska delavnica za SoVjet-tepčka! !sko Unijo. S nega “bogstva” in vanj izgubljene vere. Pesnik ljubezni do domovine, kot Mojzes mm jo kažeš, to podobo raja, po kateri divjajo zimski viharji Pesnik ljubezni do človeka, glasnik človekoljubja, bratstva vseh mrodov, zdravice dobremu človeku. Pesnik razočaranja nad razbitimi oltarji kreposti, idealov mladosti. Pesnik našega boja med krščanstvom in poganstvom, ko “kri prelita po- Kranji, Korota-ni napolnila bi jezero.” Stvarnik Bogomile Marijine Device in črtomirovega krsta pod slapom Savice. S tabo pojem: da smo očeta enega sinovi ljudje svi bratje, bratje vsi narodi, da ljubit mormo se. .. da pravi Bog se kliče Bog ljubezni, da ljubi vse ljudi svoje otroke, da zemlja, kjer vhjo viharji jezni, je skušnje kraj, da so mš dom visoke nebesa, da trpljenje in bolezni, z veseljem vred so dar Njegove roke, da čudno k sebi vod otroke ljube, da ne. želi nobenega pogube; da sreče onkraj groba v prsih hrani. . . , Prešernova pesem je naša. Ob srce nam udarja kot val ob kamen na obali in vanj nam poje tiho, intimno, naš prijatelj in sočustvovalec, naš Veliki ih Največji Pesnik. Molotov plan nikomur nič ne koristi Belgrad. — Titovi ljudje pravijo, da Jugoslavija ne more biti samo dobavitelj surovin za druge bolj industrializirane države sovjetskega bloka. To je Ju goslavijo spravilo na stopnjo kolonije v komunističnem imperiju. Sodijo da Molotov plan nič ne spreminja gospodarskega stanja v vzhodnih deželah. človekom nemogoče. Kardinalu se h. pr. očita, da je iz policijskega zapora pisal pismo ameriškemu ambasadorju, da naj njemu, kardinalu, preskrbi aero-plan, da bo pobegnil in da bo zato plačal on, kardinal. $4,000. Take neumnosti bi kardinal pri zdravi pameti bil nesposoben. Vsak narmalen človek ve, da je nemogoče danes pobegniti iz Madžarske z avijonom. Vsak normalen človek ve, da tega ne more 'oskrbeti tuj ambasador. Vsak normalen človek ve, da je nemogoče skrivoma nesti tako pismo iz policijskega zapora v ameriško ambasado. In vendar je Kardinal “priznal,” da je pisal to pismo. Druga okolnost, ki kaže, da je bil kardinal popolnoma pod vtisom neke omame, da je bil duhovno zlomljen človek, je ta, da je sodišče bralo drugo pismo, o katerem je kardinal na sodišču “priznal,” da ga je napisa1. Pismo je naslovljeno na komunističnega justičnega ministra Madžarske. Temu daje kardinal svojo ostavko na položaj, na škofovsko in kardinalsko čast in službo. Vsak katolik, vsak duhovnik in posbeno vsak škof in kardinal ve, da ni mogoče, da bi ostavko na kanalsko čast sprejemal kak minister katerekoli vlade, ker je za to pristojen papež sam in nihče drugi. Takhi nasprotij in neumnosti bi bil kardinal nezmožen, če bi bil v normalnem duševnem stanju. Zato smatrajo vsi, katoličani, protestantje in drugi, ki so proces poslušali, da je kardinal za strupljen, omšmljen, neodgovoren za svoje izjave pred sodiščem, zlomljen človek. Richmond. — Ferenc Nagy, bivši predsednik vlade, — po veri protestant — ki sedaj .živi v izgnanstvu v USA, pravi, da ima dokaze, da so kardinala tudi mučili v ječi, posebno prve dni po aretaciji. Pozneje so ga toliko pustili pri miru, da se je na zunaj popravil, predno je prišel pred razpravo. SLOVZTOKI IZGNANCI SO 91 kišp.1 u golo žrvui. NJI. POMAGAJMO JIMt ze. šah je prišel, da bi bil prisoten pri proslavi oblefnice vseučilišča. Razne najnovejše svetovne vesti DUNAJ, AVSTRIA. — Komunistične radijske postaje divje napadajo ameriške, angleške in avstrijske katoličane radi molitev za kardinala Mindszenty. Radio napada posebno dunajskega kardinala Innitzerja, kardinala Griffina v .Londonu in kardinalh Spellmanna v New Yorku. • * • NEW YORK. — Protestantske cerkve šo se tudi pridružile protestom radi škandaloznega procesa proti kardinalu v Budimpešti. Bivši ogrski poslanec Dr. Bela Fabian, predsednik madžarske judovske veteranske organizacije je dal javnosti posebno izjavo, v kateri pove, da nikdar Mindszenty ni kazal kakega antisemitskega sovraštva in da je zato nemogoče, da bi bil na procesu “priznal” in “obžaloval” svoj antisemitizem, še manj verjetno je, da bi- se bil kardinal izgovarjal, da je bil antisemit zato, ker “je bil takrat tak de,h časa.” Nikdar se kardinal ni brigal za to kakšen je ravno duh časa, ampak je vedno bil ravno v boju z duhom časa. Pod nacisti se je boril z režimom, pod komunisti je borbo nadaljeval. Kardinal nikoli ni bil antisemit, pravi Fabijan, ki je osebno govoril o teh stvareh s kardinalom. Kako je bil kardinal z nacisti tudi v tem vprašanju je razvidno iz dejstva, da je bil kardinal aretiran pod nacisti tudi radi svojega krščanskega stališča v judovskem vprašanju. • * * LONDON. — Kardinal Griffin je odredil javne molitve za kardinala Mindszenty. Angleška vlada je poslala protestno noto madžarski vladi, ker ni dopustila, da bi angleški in ameriški diplomatski zastopniki prisostvovali razpravi proti kardinalu. Angleška vlada pravi, da je madžarska vlada še vedno dolžna izpolnjevati določbe mirovne pogodbe in Anglija bo še odločila kakšne protiukrepe bo napravila, če madžarska vlada te obveznosti ne bo izpolnjevala. Tu ima angleška vlada v mislih določbo, ki veže Madžarsko, da mora pustiti svobodo verskega prepričanja in svobodo izvrševanja verskih obredov kakor tudi nedotakljivost zasebne lastnine. Obsodbo kardinala Mindszenty pričakujejo že danes ali jutri. Kardinal Spellmann je povedal, da ni nikakega upanja, da ne bi bil Mindszenty obsojen na smrt. • • ' • WASHINGTON. — Prispel je v USA norveški zunanji minister Lange, da z našim zunanjim tajnikom razpravlja o vstopu Norveške v zapadni obrambni pakt. Norveški je Sovjetska Unija zagrozila, da bo smatrala pristop za sovražno dejanje napraih Rusiji, ponudila pa ji je, da naj Norveška vstopi v posebno pogodbo s Sovjetsko Zvezo, ki tje pripravljena garantirati vse meje in nedotakljivost ozemlja Norveški. Kljub vsemu temu se je Norveška odločila, da najprej ugotovi kako vlogo bi igrala v zapad-nem paktu in se bo odločila potem brez ozira na sovjetske grožnje in vabila. Lange je imel prvi sestanek z zunanjim tajnikom Achesonom, nato pa z zastopniki Anglije, Francije in drugih držav, ki sodelujejo v Atlantskem paktu. / V četrtek 10. februarja l>o začetek velike razprodaje čevljev pri poznanem Louis Majorju na 6408 St. Clair Ave. Cene vsemu obuvalu so globoko znižane, im prihranili si boste lepe denarje, če kupite pri Majerju ob času te razprodaje, ki bo trajala samo 10 dni. Na razprodaji bo Obuvalo za vso vašo družino. V svojem poslopju— Poznani plumber Al Ulle, se je preselil v svoje poslopje na 23621 Lakeland Blvd. Pri njem lahko dobite vse, kar spada v njegovo stroko. Podjetje toplo priporočamo. Na operaciji— Mary Tekaučič je dobila iz Meadville, Pa. vest, da se je mo-ralla podati na operacijo Mary Knapp. Operirana je bila 4. februarja. Želimo, da -bi se kmalu boljšega zdravja povrnila domov k svojim domačim. Vabilo na sejo— Društvo sv. Ane št. 4 SDZ vabi na sejo v sredo zvečer ob 7:S0 v navadnih prostorih. Po seji bo prav prijetna zabava. Vse članice naj se po možnosti udeleže. Prva obletnica— V sredo ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Pavla na 200. cesti maša za ipok-Mary Bezjak v spomin prve obletnice njene smrti. Pozdrav iz Floride— Jerry Glavač in sin Ray pozdravljata iz St. Petersburg, Florida. Vreme je tam zdaj zelo lepo, poročata. Duhovne vaje— Članice Oltarnih društev, ki se žele udeležiti duhovnih vaj, katerih začetek bo v petek 11. februarja naj se do srede opoldne zglasijo. Za okolico sv. Vida inaj priglasijo udeležbo pri Mrs. F. Baragi, 1106 E. 71. St. telefon HE 5724. Knjižnica vabi— V četrtek zvečer 10. febr. bo prosta filmska predstava v avditoriju javne knjižnice, 6405 Superior Ave., zvečer ob 7:30. Otroci v spremstvu odraslih tudi lahko pridejo nmCRTflgA DOMOVmg, FEBRUARY 8, 1949 “••wi sH Ameriška Ponovim \VIi BIK (JAMES DEBEVEC, Editor) «117 St, Clalr Ar*. HEndenon MM S1?!?"4 *■ 0hI# Published dolly except Saturdays, Sundays and Holidays_ NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.60 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. . FEBRUARY «M HON 1VC WIS 1HV FII an 1*345 678 9 IO II 12 13 14 15 l6 17 l8 19 3021 22 23 24 25 26 2728 velikih nalog organizacije. Amerika hoče tudi na tem polju duhovnega dela za mir in srečo človeštva biti vodilna sila. Amerika je posebno primeirna zato. Ameriški narod je kompozicija raznih narodov in ras, raznih verstev in barv, ljudi vseh vrst in stopenj kulture, ki so pa vsi združeni v dobrem sosedstvu in se vsi trudijo in prizadevajo za srečo vseh Čeprav smo Amerikanci tudi slabotni ljudje, ki imamo svoje spore in sovraštva, svojo sebičnost in druge napake, vendar nam svoboda in demokratične ustanove, ki jih imamo, dajejo toliko priložnosti kot jih nima noben narod na svetu, da druge in ves svet okoli nas učimo kako' je mpgoče v miru živeti in kako je e,dino dobro, da se mirno rešujejo spori, zaravnavajo razlike in poglablja vzajemnost in sloga, ki edina rodi dobrine za vse in vsakega. Veliki svetovni znanstvenik in dobrotnik človeštva Louis Pasteur je dejal: Imam neomajano vero, da bodo narodi našli pot vzajemnosti, ne da bi rušili, ampak da bi gradili, da bosta znanost in mir triumfirali nad nevednostjo in vojsko in da bo bodočnost tistih, ki bodo največ storili za človeštvo. Pozdravljamo drugo ameriško konferenco in vabimo ameriške Slovence, da z zanimanjem in ljubeznijo spremljajo njeno delovanje. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1878.______________________________ No. 27 Tues., Feb. 8,1949 UNESCO KSQU IZ NARODA Kaj pomenijo te črke? Pomenijo začetnice za naslov: United Nations Educational Scientific Cultural Organization. Slovensko bi rekli: Vzgojna znanstvena kulturna organizacija Združenih Narodov. , Kaj je to? V tistih strašnih letih, ko so bombe vsak dan rušile človeška življenja v tisočih in tisočih, ko je vojni vihar rušil domove in šole in cerkve, se je ta reč rodila. Premišljevanje o tem kako preprečiti grozote vojne je napotilo prosvetne ministre zedinjenih narodov, da so na skupnih sestankih začeli delati načrte o medsebojni vzgoji vseh ljudi. Gotovo namreč je, da vojnih strahot ne more preprečiti nobena politika, nikako državništvo, nikaka politična ali gospodarska mednarodna organizacija, niti demokracija, niti diktatura, niti nikak drug sistem vlade, ne morejo je preprečiti politične stranke, niti finančni trusti, niti oborožene moči naj bodo še tako silovite. Preprečiti pa more vojno skupnost vseh ljudi, če se zaveda, da je vojna največje zlo in hoče mir, ki je predpogoj vsega dobrega v družbi. Daši po naravi vsak čuti, 'da je vojska nekaj strašnega in se je vsak boji, vendar je v vsaki dobi človeškega razvoja vojska bila. Moderni ljudje niso v tem oziru nič, pa prav nič boljši kot so bili divjaki. Morda so še slabši v kolikor vsa dognanja človeškega razuma stavijo v vojni v službo uničevanja in rušenja tega kar so poprej rodovi skozi stoletja nabrali in shranili za bodočnost. Čeprav se torej pamet človekova upira vojni kot zlu, vendar je druga sila v naši pokvarjeni naravi močnejša od tega spoznanja in nagona. Na to slabo stran človekovo so se naslonili vsi, ki so na vojno hujskali,-vojno uprizarjali, vojne vodili — do zadnjega moža, — do zadnjega diha, za “velike cilje.” Da bo človek poleg naravnega čuta proti vojski imel tudi voljo preprečiti vsako vojskovanje, mora biti za to vzgojen. Vzgojeni morajo biti proti vojni vsi ljudje ali vsaj velika večina, ki bo mogla in odločno hotela vsako vojsko preprečiti. Ta splošno človeška vzgoja je ogromna naloga, ki se je doslej loteva samo Cerkev, ki uči spoštovati in ljubiti vse narode in vse ljudi. A to ni dovolj. Pol človeštva še ne zna brati in pisati. Kako boš te vzgajal. Le malemu delu človeštva so dostopna moderna sredstva vzgoje: šole, radi-jo, časopis, knjige1. Kako boš vzgajal tiste, ki vsega tega nimajo? In še tam kjer so vsa moderna sredstva za vzgajanje na razpolago se mnogokrat uporabljajo za vzgojo k sovraštvu, za vojsko. Narodi si privzgoje cilje, ki so v škodo njihovim sosedom, vzgajajo se, v sovraštvu, v zaničevanju drug drugega si privzgoje sporna vprašanja in jih “rešujejo” nasilno, z vojskami. Zato so takrat, med vojno, ko je bila njena uničujoča moč najbolj boleča, zastopniki Združenih narodov v Londonu začeli premišljevati in razgovarjati kaj bi se moglo storiti, da bi se ves človeški rod prevzgojil tako da nihče več, noben nar,od vojske več ne, bo hotel, pa naj pride sicer kar hoče. Iz tistih konferenc se je potem v okviru Zveze Narodov razvila svetovna vzgojna organizacija, ki ima nalogo, da na tem polju storj kar je mogoče. Unescu je torej v svojem začefku važen oddelek Zveze Narodov. Ona naj Zvezi Narodov narode vzgoji za osnovna načela, ki Si jih je Zveza Narodov postavila: za mir, za mednarodno sodelovanje, za mirno reševanje vseh spornih vprašanj, za mednarodno podpiranje in ljubezen, za mednarodno spoštovanje in upoštevanje, za mednarodno pravičnost. Mnogi demokratični narodi in njihove vlade so takoj pozdravile to delo in poslale v UNESCO svoje zastopnike. Nastala je svetovna organizacija za širjenje prosvete, za spoznavanje narodov in dežel med seboj, za širjenje mednarodne zastopnosti, za utrjevanje mirovne ideje v razumevanju in čustvovanju vseh ljudi. To je sedaj UNESCO. V Ameriki se je organizirala USA National comission for UNESCO. Ta komisija ima kakih 100 najboljših žena in mož. 40 jih je imenovanih osebno za člane komisije, 60 pa je zastopnikov raznih vseameriških organizacij. Med njimi so znanstveniki, vzgojitelji, gospodarstveniki, uredniki, industrijalci in vladni uradniki. Komisija ima veliko število odborov, ki delajo v raznih področjih za program UNESCO. UNESCO ima svoje tajništvo, ki deluje pod okriljem State Departments za zunanje zadeve. Ta ameriška komisija za UNESCO bo imela svojo drugo nacijonalno konferenco letos v Clevelandu, Ohio v dneh 31. marca, 1. in 2. aprila. Pričakujejo, da bo prišlo kakih 3,000 j^judi iz vseh delov Amerike, da sodelujejo na konferenci. Konferenca bo v Cleveland Auditorium. Konferenca ima namen vzbuditi v ljudeh razumevanje Ob 40-letnki mašništva ’ ; ' "------wi—in Rev. John Novaka Rev. John J. Novak Greenwood W,is. — Na 20. decemlbra je praznoval naš priljubljeni žuipnik, Rev. John J. Novak, 40-letnieo, odkar je daroval novo mašo. Brez njegove vednosti sem se namenil, če le mogoče, nekaj časa, da povem širši javnosti nekaj gre na lov, ni zajce in na besed o našem gospodu župniku. Hud ho, to vein, atmlpak tedaj bo že črno na belem in nobena zamera ne bo mogla tega zbrisati. Zanesem se na g. u-rednika, da ne bo izdal mojega imena, ki to pišem, tudi če se mu bo slaba godila, kadar bo prihodnjič ‘potoval na Willard’. Torčj naj začnem s tem mojim skromnim pisanjem. Father Novak je bil rojen v vasi Razore, župnija Dobrova pri Ljubljani. Najprej je hodil v Šolo na Dobrovo, potem pa v gimnazijo v Ljubljano. Na 1. avgusta 1903 je dospel s skupino 10 dijakov v Ameriko spremmstvu Rev. J- Solnca. Peljal' jih je v St. Paul, Minn., kjer so študirali naprej in stopili v bogoslovje. Novo mašo je daroval v cerkvi sv. Patrika v Lead, S. D. v nedeujo, 20. decembra 1908, Na spcminške podobice je dal natisniti sledeče lepe besede: “Sedaj samo eno prošnjo imam, Gospod, naj ostanem v Tvoji hiši vse dni mojega življenja. Po milosti božji sem, kar sem ■ duhovnik za vedno.” Tam je Father Novak tudi župnikoval. Prošlo jesen se je podal tje, da lobtšče svoje nekdanje farane. Sv. mašo je daroval za 40-letnico ravno v tisti cerkvi. Toda njegovi nekdanji farani so bili že večinoma odšli. Ko je prišel nazaj, je pripovedoval: “Našel sem jih tam na hribčku, kjer počivajo. Na- zlatu leže in povrhu jih pokriva pepel, da sem komaj našel njih i-mena. Le nekega Hrvata, mojega bivšega “lovskega tovariša, ki sem ga našel visoko v hribu, da sem komaj prišel do njega po slabi stezi. Bil je neizrečeno vesel mojega obiska.” Rev. Novak je več let deloval tudi pri sv. Vidu v Clevelandu, pozneje pa 16 let med Slovenci na Willardu. Tam je pustil najboljša leta svojega življenja.- Farani se ga še vedno hvaležno spominjajo za vse delo, ki ga je tako vzorno vršil tam. Sedaj pa že več let deluje tu- kaj v Greenwoodu, Wisconsin, pri župniji Matere Božje, ki je mešana župnija, to je, da so fa-rani več narodnosti. Imamo tudi župnijsko šolo. Farani ga visoko cenijo in spoštujejo. , Pred nekaj leti bo mu hoteli farani prirediti slavnostni banket za obletnico. Bilo je že vse pripravljeno in vabila tiskana, ko je Father slučajno zvedel o "zaroti.” Takoj je vso stvar ustavil, rekoč, da ne mara nobene hvale. Tudi pri tej naši fari se pozna njegova skrbim roka in dobro gospodarstvo. Vse je lepo urejeno v cerkvi in okrog cerkve. Zelo lepo je urejen vrt, sadno drevje in cvetlice. Spomladi, komaj skopni sneg, se na župnijskem vrtu že pokažejo prvi zvončki, katere je prinesel sem in posadil iz starega kraja. Poleg vsega dela ipa si vzame, da ribe. Kako ne, saj je še tako .mladosten in gibčen. |N!e bom povedal preveč, ako si 'drznem v imenu vseh žup-l1 j an »v izreči iskrene čestitke našemu g. župniku, Rev. John J. Novaku k njegovi 40-letnici v upanju, da bi še dolgo deloval v vinogradu Gospodovem. Naj Vaše blagoslovljene roke še dolgo povzdigujejo kelih Bogu v čast in hvalo! Eden faranov. alistična izjava imenuje mojstre v umoru, laži, varanju, be-sedolomstvu in mistifikaciji, pa je seveda treba verjeti. Nu, zdaj vemo, da niso bili klerikalci edini ljudje na Slovenskem, ki so imeli odprte oči za komunistične zločine. Počasi se bo laž o komunistični osvobodilni vojni zrušila pod pezo dokumentarnih dokazov, ki bodo morali naposled odpreti oči tudi najbolj slepim med našimi naprednimi slepci. • * • Omenjena izjava slovenskih socialistov obenem potrjuje, da je bil Ivan Molek absolutno v pravem, ko se je upiral komunistično - sopotniškemu pritisku, da bi vpregel Prosveto pred voz komunistične partizanske propagande, zaradi česar so ga sopotniki v glavnem uradu prisilili k resignaciji. Radoveden sem, kdaj se bodo društva S. N. P, Jednote zdramila in zahtevala, da se da Molku zadoščenje za krivico, ki jo je moral trpeti, ker je skušal obvarovati Prosveto in SNPJ pred blatnimi kolovozi, v katere so ju tiščali komunisti in sopotniki? Da so ga tedaj poslušali v glavnem odboru in tudi po naselbinah, bi danes ne bilo treba vsem skupaj pasti tako strahovitega moralnega mačka! AL PA NE Opazke in pripombe Cleveland, O. — Najpomembnejši prispevek v prvi številki novega časopisa Svobodna beseda, glasila lani porojenega Odbora demokratične akcije je nedvomno “Izjava socialistov iz Slovenije o Titovi ‘Osvobodilni Fronti’ (OF),” ki je bila poslana še leta 1943 v London, svareč zaveznike pred Osvobodilno fronto in Titom in opozarjajoč na njun pravi značaj. Ta poslanica, ki obenem polaga vso krivdo za strahotno civilno vojno v Sloveniji na komunistični jprag, namreč enkrat za vselej uniči argument naših komunistov in sopotnikov, da so bili samo slovenski klerikalci s svoj-mi domobranskimi odredi in vaškimi stražami proti Osvobodilni fronti in da so bili komunisti prisiljeni braniti se. Dokument slovenskih socialistov, datiran 19. decembra 1943, torej sredi bratomorne civilne vojne, po-vdarja, da so bile vaške straže odgovor na komunistični teror. Tudi pribije, da je Osvobodilna fronta v resnici onemogočala u-spešno osvobodilno vojno in da ni smatrala Nemcev za svoje glavne sovražnike, temveč svoje domače nasprotnike. Tako so n. pr. partizani pri napadu na Kočevje ponudili Nemcem prost odhod, če jim izroče domobrance! Vse to smo seveda že slišali. Ampak komunisti in sopotniki so doslej vse to pobijali, češ da prihajajo vse te obtožbe iz' klerikalnih virov, torej jim ni verjeti; komunistom, katere soci- Proletarec pravi v svojih komentarjih o komunističnem procesu v New Yorku, da so “radikalni” odvetniki (taki, ki branijo komuniste) bolj ramazani z vsemi žavbami, ker “so menda celo pristaši komunistov, ali vsaj liberalni in vneti za civilne svo-bodščine.” To se sliši kakor bi bili komunisti najbolj demokratični, liberalni in za demokratične svobodščine navdušeni ljudje pod soncem. Nisem vedel, da je Zaitz spremenil svoje “Komentarje” v “humoristično” kolono. ..... Washingtonski komentator Joseph Alsop piše iz Belgrada, da je čas, da zapad iznova pre-iščrsvoje razmerje do Titovega režima, češ da je zmotno nazira-nje, da je Tito do pičice podoben drugim komunistom. Po njegovem je Tito komunistični Martin Luther, ki je razklal Stalinovo “mednarodno cerkev” na dvoje in obenem obrnil hrbet njegovi svetovni državi in zavrgel njeno avtoriteto. Z drugimi besedami je partizanskn maršal najprej in predvsem jugoslovanski nacionalkomunist in politični pustolovec. Mož je najbrž v pravem, da bi bil zapad neumen, če ne bi izrabil tega razkola v komunistični “cerkvi” kakor bi Stalin izrabil enak spor med zapadnimi deželami. “Ampak dobro bo tudi,” pravi sosed Miha, ki se včasih pozanima tudi za visoko svetovno politiko, “če naši državniki ne pozabijo, da podgana v precepu ne spremeni nature in da tiger v pasti ne spremeni svojih lis, kje šele apetita 1” Nekega jutra so nam povedali, da smo se pripeljali v mesto Winnipeg. Meni je bilo vseeno, kakšnega imena mesto je samo da je me3to in da je prišel tisti presrečni trenutek, ko bomo .šli za več ur z vlaka. Tedaj šele sem mogel zapopasti, kako so se počutili Izraelci, ko so z neke krtine prvič ugledali obljubljeno deželo. Nam je bilo namreč rečeno, da bomo dobili v tem mestu prvič po petih dneh gorka jedila v kolodvorskih restavraciji.1' Dozdaj sem otepal 3amo salamo in kruh, kruh in salamo, kar sem zalival z vodo, da me je včasih napenjalo kot našo lisko, če mi je ušla v mlado deteljo. Samo takrat na Koroškem sem bil bolj lačen. Aha, pa smo spet v starem kraju, bo vzdihnil Lojze v Kanadi in dodal: medi verjemite da ne bom pričakal, da bi ga bral v Kanadi. Pa bi res ne bilo napačno, če bi ob tej priliki primerjal dve posebni lakoti, ki sta me metali, kakor ne prej ne poslej. Tisti Winnipeg ne bo nikamor ušel, take prilike pa tudi ne bo več, da bi nekoliko raztegnil pripovedovanje. Se reče, saj sem ob neki priliki pred leti to že nekam vštulii. Mogo jih je od takrat pristopilo v naše občestvo, ki tistega, niso čitali. Tisti pa, ki so, ne bodo vedeli, da so, ker bom povedal nekoliko drugače. Imam namreč zelo dober dar pripovedovanja, kadar je treba isto reč povedati vselej drugače, da se ljudje ne poslušati. Za stare vojake to lepo branje in morda se dobi celo kateri, ki je bil takrat “na fronti” na Koroškem, da bo lahko pričal, če bi kateri zmajeval z glavo. Torej pa še to, predno stopimo v kolodvorsko restavracijo šarjenja o komunistih,” se vtaknil vmes sosed Miha. “In vendar vse to pisanje tebe vedno ni'prepričalo, da ne imenujejo komunisti nekaterih ljudi zaman koristna budala! premalo nam trobijo, in pretiho!” Peter Kopriva, Kar se mene tiče, ne'dam in ne bom dal počenega groša za Titovo “luteranstvo,” dokler ne pokliče nazaj v vlado opozicije, ki jo je vrgel ven po prelomu šubašičevega dogovora, razpiše svobodne in tajne volitve ter jamči, da bo spoštoval voljo večine. * * * Neki čitatelj mi je oni dan potožil, da mu ne ugaja, ker A. D. “piše preveč o komunistih in Titu in dolži Tita odgovornosti za vse, kar je v Jugoslaviji narobe.” “Komu pa naj človek naprti odgovornost,” sem ga pobaral, “če ne režimu, brez čigar volje nihče v Jugoslaviji ne sme niti kihniti? Triftnanu, Wall Stree-tu in Vatikanu vendar ne moremo obesiti odgovornosti za VSE, kar se pod soncem napak zasuče 1” Mož se je začel praskati za ušesom. “Pa praviš, da je preveč pi- Glas iz Dulutha Duluth, Minn. — Stem naroč nik Ameriške Domovine in nekaj časa v St. Mary’s bolnišnici v Duluth, Minn. Dela) sem več let v železnem rudniku Winnipegu. Ongavega leta so nas napodili iz Ljubljane na cesarske manevre. Reklo se nam je, da je našo Koroško zasedel sovražnik da ga je treba namlatiti in napoditi, da si bo za vselej zapomnil, kdaj se mu je zahotelo svete koroške zemlje. Tam okrog Mengša smo si nabirali moči za nagel pohod na Koroško. Tolažili so nas, da bo drugi dan hud marš, naj se razgubimo po skednjih in kozolcih zgodaj in si nalovimo moči za prihodnja dva dni. Verjeli jim nismo, kakor jim nismo nobene stvari, ampak pozneje smo videli, da se niso lagali. Ob treh zjutraj je bil odhod. Mladi fantje gor vstajajte, so rekli in smo. Kar natihem smo se odpravili. Človek bi pričakoval, da se bo vse trlo ljudi ob cesti, ki nam bodo mahali v slovo in nas pomilovali, ki bomo brez vsake potrebe mešali prah po lepi Gorenjski. Še celo otrok ni bilo, da bi zijala prodjali in nas prosili komisa. Ko so nas z veliko mujo vse zaspand Zdrezali v vrste, so nam izaupali, da ne bomo videli gorke žlice v ustih ves dan; o-krog poldne bo majhen odmor, da bo vsak prigrizek če bo kaj imel, potem pa spet naprej. Ne verjamem, da je bil v vsej dolgi vršiti en sam človek, ki si ne bi 948. Tukaj smo stale pet dni. Na dan sv. Treh kraljev pa smo se.že ukrcale na ladjo. Mnogo nas je bilo obolelo za morsko boleznijo, a vendar kaj hujšega ni bilo. Tako 'smo 17. januarja priplavali v Halifax in od tu pa smo se vozile 26 uir z vlakom v Montreal. Nb vlaku so nam rekli, da 'bomo . morale za tri dni zopet v lager. Mislile smo si že, da bo ta lager kot so bili oni v Avptriji in Nemčiji, pa smo bile prijetno iznenadene, ko smo videle, kako lepo in čisto je bilo tukaj. V tem “Emigranten hotelu” smo ostale tri dni in od tu so nas razdelili na delo na vse strani. En par deklet je ostalo že v Ha'lifaxu, druge so bile pa nameščene potem v Montreal, Brockville, Paris, London, a v Hamiltonu, kamor sem dospela jaz, nas je bilo nameščenih 40 deklet raznih narodnosti. Vse smo zaposlene po bolnišnicah in privatnih domovih. Jaz sem zaposlena kot gospodinjska 'pomočnica v hiši podpredsednika Steel Co. v Hamiltonu. Zelo sem zadovoljna v službi, otrok'ni in moj poklic je gospodinjska pomočnica že od leta 1926. Zato mi pa ni težko to delo, ker sem ga že vajena in tudi je tukaj mnogo lažje, ker tehnični pripomočki niso tako uničeni kot je to v Evropi; samo, ko bi bdi ta angleški jezik malo lažji ;za učit, kajti mnogo je črk, ki se mi zdi, da se jih v angleščini brez potrebe piše, ko se jih pa nikdar ne izgovarja. Le zakaj to,? Torej tukaj sem vam malo popisala iz mojega življenja in se bom ob priliki še kaj oglasila. Končno pozdravljam vse - uredništvu tega lista ter ,ploh vse Slovence in Slovi upanju, da se bolno nekoč še so celo za pomoč in to potom vsi skupaj zbrali okrog Marije časopisa. In nekatre od teh je Pomagaj na Brezjah. I kanadska vlada celo oprostila Vsi pošiljamo prav lepe po- od kontrakta, ker jih pač niso zdrave vsem, ki bodo brali ta mogli rabiti. majo preveč hlastnem po njem, a naj kar takoj povem, da se tudi jaz prav malo ali nič ne razlikujem od ostalih treh prijateljev. Minili so tudi prvi prazniki, ki smto jih preživeli v Kanadi. Žalostni so bili za nas, prebili smo jih nekje v gozdu, toda vseeno smo si kratili čas s tem, ko je naš kvalrtet zapel par božičnih in narodnih pelsimi. Tudi Franček, če je bil prav malo prehlajen, se je dal premotiti, da je prišel v našo sobo in se pridružil ipevteem, kajti če bi bil' Framcek umanjkal, bi bil.tudi Alojz izgubili' veselje do petja prvega basa, ker pojeta eden prvi i* den drugi bas,; Aleksander je pa kar dobro vzdignil svoj tenor in jaz pa počasi za njim drugi. Prijatelj Aleksander bi rad izvedel za naslov svoje prijateljice preljutoljene Valerije, do- Obenem se prav lepo zahvaljujem tudi Mrs. Luciji Ponikvar iz Timminsa, ker mi je njena hčerka cele tri meseče nosila ta list, da sem ga imela na razpolago. Prilagam denarno nakaizmico ^aj ]e siovenskih družin, ki so Justina Flu-ks. ♦ ♦ ♦ Montreal, Que. — Čas je že, da se tudi iz našega konca kaj oglasimo. V Montrealu nas je sedaj že kar lepa skupinica. Ne- ža naročnino in obenem pozdravljam vse Solvence in Slovenke širom Kanade in Zed. držav. Louise Šušteršič, 212 Sprise St. N., Timmins, Ont. ♦ ♦ ♦ Hamilton, Ont. — Tudi jaz želim malo popisati naše potovanje v Kanado in ker je sedaj tudi poteklo pol leta odkar sem naročila Ameriško Domovino, prilagam denarno nakaznico za naročnino še ze eno leto naprej in prosim uredništvo, da mi 'list še naprej tako točno pošilja. Vsak dan se željno oziram, kdaj bo prišel pismonoša ma iz Dorombenga pri Gorici, in mi prinesel Ameriško Domo- S. P. Trdno je prepričan, da se omenjena gospodična nahaja v Kanadi, a na žalost nikaklor ne more izvedlei za njen naslov. Gotovo bo imenovana imel« priliko citati teh par, vrstic in jo vljudno naproša, da naj se kaj kmalu oglasi na naslov: Aleksander Bizaj, Mountjoy Co. C. 5 E., Timmins, Ontaria Pia naj ,bo za danes dovolj, bom pa drugič kaj več poročal vino, ki jo potenj z velikim veseljem in zanimanjem preči-tam. Ko sem jaz gotova z njo, jo pa dam še drugim Slovenkam, da jo še one prečitajo. Nam, ki smo prišle sem pred enim letom, je 28. januarja potekel kontrakt. Me smo namreč dospele sem s prvim transportom iz Avstrije, odkoder smo odšle leta 1947 decembra mese-Prva skupina deklet se je Pozdravljamo vse Slovence in, podala na pot iz Puntigam la- Sllcvenka v Kanadi in Zed. državah, 'posebno pa p ozdravi j a- gerja pri Gradcu. Od tam smo se odpeljale v Celovec. V Kap- mo vse one, ki nadaljujejo delo fenberg lagerju pa so se nam pri S.F.P.P. < Stojko Bucinel, Aleksander Bizaj, Alojz Jakončič in Franček Marinič. ♦ ♦ ♦ London, Ont. — Zelo rad bi dobivali Ameriško Domovino, sem 'begunec iz Spttala, ki se že dalj časa tukaj, večinoma Prekmurci. Od novodošlih je največ deklet. Nekatere so zaposlene v tovarnah, večinoma so pa gospodinjske pomočnice. Ob četrtih se zbiramo v samostanu pri sestrah. Takrat se nam pa razvežejo jezički! Saj morajo tak« ves teden precej mirovati, kajti po angleško se še nič kaj ne znajo obračati. V četrtek moramo nadomestiti za ves teden, zato je pa to popoldne vedno prekratko. Kar brž je ura sedem in že nas vabi sestra z zvoncem k angleški učni uri. Ob nedeljah se nas včasih zbere več pri družini Papež. Tam malo zapojemo, malo pokramljamo in že je'zopet treba odriniti .proti domu, list, pa naj bodo te v Evropi, ali v Kanadi, v USA, Argentini ali kje drugje. Slovenska skupina v Montrealu. ♦ ♦ ♦ Peterborough, Ont. — Ker se počutim tako osamljenega na farmi in mi je ob večerih dolgčas, si želim vsaj malo razvedrila z Vašim časopisom. Prosim Vas, da mi začnete takoj pošiljati Ameriško Domovino. Prilagam tudi naročnino za celo leto naprej. Obenem pošiljam pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam širom Kanade, Zed. držav in ostalih dežel, prav posebno ipa Uredništvu, ki tako lepo skrbi za nas novo naseljence. Frank Trlep, c-o Robert M. Coffrey, Madoc R.R. No. 2, Ontario. ♦ ♦ ♦ Toronto, Ont. — Vsem naročnikom k o 1 e d ar j a ‘Svobodne Slovenije” v Kanadi sporočamo, da nekoliko potrpe, ker nam jih carinska pošta do sedaj še ni dostavila. Pričakujemo jih vsak dan in jih bomo takoj po prejemu odposlali vsem naročnikom. Nadalje sporočamo vsem onim, ki bi želeli še naročiti koledar, da ga še vedno lahko naro-če pri zastopstvu: “Svobodne Slovenije," 113 Nassau St., Toronto,-Ont. Naj ne bo Slovenca v Kanadi, ki bi ostal brez njega. Denar za koledar, t. j. 82.50 lahko pošljete po 'prejemu pošiljke. ♦ ♦ ♦ Belleville, Ont. — Mnogi moji prijatelji so mi že večkrat Pa še ti ‘kaj napiši naseljenci kar celo stran za mas v njej. — Pa kaj naj pišem? Ali naj pišem, kdaj sem prišel semkaj, kako mi gre, dali dobivam iz domovine kaj novic kttj delam itd? To se mi zdi nepotrebno, ker je že o tem bilo mnogo pisano. Zdelo se mi je bolj potrebno moje mišljenje o naših ljudeh napisati, kako se ti ljudje uživ-ljajo*v novi domovini. Po mojem .skromnem mnenju bi lahko razdelili te ljudi v dve skupini. Prvi so oni, kateri so se kar lahko uiživeli v nove razmere tukaj v Kanadi. Ti so bili že iz domovine in begunstva navajeni težkega dela. V to skupino bi prištel še one, ki v svojem življenju niso imeli takšnega poklica, da bi bili morali težka dela opravljati in pa takšni, ki so šele tukaj ipričeli težko delo opravljati. Druga skupina, ki ni mnogoštevilna, toda tudi obstoji. V. to skupino bi prišli oni ljudje, ki so se želeli izseliti iz Evrope Jaz sam v svojem življenju še nisem opravljal težkega dela, ker sem imel paš tak poklic. Tudi meni ni bilo vseeno na farmi, posebno poleti, delati 14 do 15 ur dnevno. Toda stisnil sem zobe in šlo je. Tako sem jaz in tudi mnogi moji prijatelji menenja, da bi z več dobre volje in vztrajnosti tudi ostali lahko vzdržali celotni kontrakt. Saj je upati kasneje si poiskati 'kaj boljšega. Ge iziadene katerega od' teh, ki čita moj dopis, naj premisli pa mi ho dal prav in naj mi oprosti, če sem to omenil. Drugič ae bom že kaj oglasil s kakšno bolj primerno snovjo. Knakler Wiliam. -----o------ Igra in premikajoče slike v Collimnoodu Cleveland (Collinwood), O. Igro priredi podružnica Lige kat. slov. Amerikaneev v pomoč beguncem. Vsem, ki se zanimate za te reveže, je znano, da je treba ravno to leto še veliko pomagati, da se jih čim-prej preseli, da bodo začeli novo svobodno življenje. Odbor Lige je vprašal igralce od fare sv. Vida, če bi bili pripravljeni priti v Collinwood in nam podati tisto lepo igro “Pri kapelici.” Vsak, ki jo je že videl, je bil prav zadovoljen. Igralci so pa tudi dobro izvežbani po spretnem igrovodji Damijan Tomažinu. Ta skupina je podala v preteklem letu že več i-ger v prid 'beguncev. Mr. Grdina nam je pa obljubit, da nam bo pred igro pokazal več zanimivih slik. Dragi mi Slovenci, že sedaj ste prav vljudno vabljeni, da napolnite dvorano 13. marca v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer boste imeli lep večer poln duševnega užitka in obenem pa boste pomagali v blag namen. Vstopnice lahko že dobite pri članih Lige in 'tudi v našem župnišču. Pričetek igre bo ob 7. zvečer. . Mary Izanec. ------o------- MALI OGLASI Thomas Flower Shop CVETLICE sa vse prilike šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Albin in Fred Thomas (Tomc), lastnika 15800 Waterloo Rd.—IV 3200 JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, went Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD Pošiljanje MOKE IN PAKETOV Z ŽIVEŽEM V JUGOSLAVIJO Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše). CENE MOKE SO: e 100 fantov pošljemo za $9.00 Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno Izgubo (total losa) do mesta prejemnika Je vračunano v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sem plačati stroške prevoza od Reke do ■ svojega bivališča. 2) Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $12.00 V ceni so vračunani vsi stroSki za zavarovanje proti polni izgubi (total loss), kot tudi stroSki prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plačal nobenih stroSkov, ko prejme moko. Naia moka, ki jo dobavljamo od poznane firme “GENERAL MILLS,” je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količinb proteina, najmanj 13J4%. STANDARD PAKETI za naročltev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forme). Dostava moke in Standard paketov je garantirana. V elnčajn izgube pošiljke, vrnemo denar. PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, KATERA JB SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ. Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, do-čim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. — Cek in Money Orders naj se glase na “DOBROVOLJ-NI ODBOR.” URADNE URE: Vsak dan od 9 zjutraj do S zvečer. V nedeljo in pondeljek je urad zaprt. D0BR0V0UNI ODBOR 245 We*t 18th Street New York 11, N. Y. Telefon: WAtUni 4—9016 -AND m WORST IS M TO COMB *-in najhnjše šele pride Naša župna cerkev je slava- pa niso težkemu delu navajeni. ška. Samo škoda je, ker nas je veliko takih, ki se radi oddaljenosti ne moremo udeleževati tam službe božje. Med božičnimi iprazniki pas je obiskal slovenski duhovnik, prečastiti g. | DAY LI»U UUMNUMB A tejle Ozz-A-Osy (MM) MM« tel* Vitezi* CzteM*««ytey. tezhte* *z tete tete**** fce «1 *• te* etezteMiteš* te, nUratete I* teZM* ZMteteLZte “"“»■Ste MNIfeMW r— Vas mufi revmatizem 7 Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drag 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna Znamke 1 Jugoslovanske znamke prodaja August Hollander 6419 St. Clair Ave. v S. N. Domu (Tuea.-x) V BLAG SPOMIN SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Antona Nagliča ki nas Je tako nenadoma zapustil dno 8. februarja 1942. Sedmo leto je minilo, Uubi oče in soprog, oh. kak pusto je življenje, odkar te nam je vzel Bog. Naša hiša vedno prazna, odkar tebe več med nami ni, hiša, prej tako prijazna, tužna, prazna se nam adt Rane v srcu so odprte, srce skeleče krvavi, tiho nosimo težave, da noben tega ne ve. V grobu tiho, mimo spavaj, na Kalvariji imenovan, ljubi soprog, dragi oče. prosi tam Boga za nas. Žalujoči ostali: MARY NAGLIC, soproga; in hči ANTONIJA. Cleveland, O. S. febr. 1949. V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE NAŠEGA NEPOZABNEGA SINA IN BRATA Joseph Krajk, Jr. ki je odšel s tega sveta in se preselil v večno življenje 8. februarja 1944. Rojen je Ml 2. maja 1925. Nad zvezdami bo dom naš pravi, ko se zopet snidemo, veselje bode v višavah, Dri Bogu našem Stvarniku. Žalujoči ostali: JOSEPH in VERA KRAJIC. starši; V Clevelandu pa zapušča sestri VERO in ELEANOR KRAJIC. Flora. Indiana. 7. febr. 1949. Prosim, izvolite, jaz bom medtem pripravila čaj.” Nato stopi H mm, 'kjer najde tri kavme čaj. Na svidenje!” šepne in “Travnova žena sem,” je odvrnila z rahlim nasmeškom. “A tako. Jaz sem pa Travnov prijatelj.” ‘‘Travnov prijatelj ste? Kdaj pa ste prišli?” "Kdaj ? Ne vem, proti jutru je bilo. Prav tedaj, ko so se tam nekje v oni sobi vrata zapela . . .” Travnova se začudi: “Glejte no, niti vedela nisem, da imamo gosta. Kje je pa Traven, je že odšel?” "Nič ne vem.. Vi bi morali pač vedeti, če ste njegova žena.” “Kdo pa ste prav za prav? Saj vas nič ne poznam, nikoli | še niste bili pri nas.” “Poljančev sem s Kresinja.” “Poljančev s Kresinja! “Ah, čudovito! Le kje sta se našla s Travnom?” “Sinoči na velesejmu.” “Ah, Škoda, da nisem bila tudi jaz zraven! Tako rada bi šla, a me Traven ni povabil. Veste, tako je čuden, nobenega razvedrila mi ne privošči. Kar gre in me pusti samo doma.’” “Hm.” “Vprašam vas, gospod Poljanec, le kaj imam od te puščobe?” “Hm, kaj ima pa on?” “Da le ne Ibi bil tako pust, Zmeraj nekaj grunta in samo na Službo misli. Cernu bi zmeraj miSlil na to, saj je vseeno, če ne bo tu, bo tam, da se te pošteno preživimo. Jaz pravim: najprej žena, potlej služba. Mar ni tako,, gospod Poljanec?” Vid se nasmehne: “Hm, ne vem, vi že veste.” “Siltožba. mu ne uide, ako je sposoben, žena je pa marsikateri puščobi že ušlaš, če pušoba ni bila sposobna.” Vid jo zamaknjeno gleda: “Hm.” “Kaj sem hotela reči: Ste se gotovo dobro zabavali, kajne?” “No, prilično.” “A pozno site prišli, pozno.” “Ste na's mar slišali?” “Nalašč sem vstala in šla gledat na uiro, bil je že škoro dan.” j Vid hoče vstati, a Travnova ga prime za ramo, rekoč: “Nej ne, gospod Poljanec, nikamor se vam ne miudi. Kar lezite, jaz vam pa medtem pripravim kavo.” “Ne, hvala gospa, pri belen dnevu ,ne morem spati.” Travnova sede na divan ter fantu ljubeznivo prigovarja: “O, te spočijte se, saj ste utrujeni. V»o noč ste prekrokali, kako bi ne bili utrujeni. Ah, v prijetni družbi zapraviti noč — to se človeku prileže, kaj, posebno še takole brhkemu fantu . . .” Vid hoče zopet vstati, toda one ga prime iz|a roko: “Ne, ne, prijatelj, zdaj ste naš gost. Ako ste Travnov prijatelj, ste tudi moj. Vas vendar ne morem pustiti tebi ni meni nič oditi. Do kosila boste spali, dokler se ne vrne Traven. Le kaj bi rekel, če vais ne najde pri košilu! Mislil bi, da sem vais spodila. Veste, takega fanta -ne gre poditi od; hiše, ne, ne, kaj bi rekel Traven . . .” Tedaj gre pripravljat posteljo. “Vidite tu boste imenitno zaspali dn morda še kaj lepega sanjali. Da, da; Poljanšek s Kresinja mora; G. WHISKERS skodelice. Začudi se in reče: “Kako, tri skodele? Kaj ste bili trije?” “Ze mogoče.'” “Se razume, triperesna deteljica. Res, žal mi je, da me ni bilo zraven.” “Škoda, gospa, da ste spali. Vas nismo marali buditi.” “Zelo ste obzirni, gospod Po-spančkati v mehki postelji. 1 j knee,” reče in pobere skodeli- imimmniiiiiiiiminmmimnniiiiiHiuuaiiiiiHiumjmii ce. “Izvolite torej v posteljo, i prosim, kmalu vam prinesem odide v kuhinjo. Vid vatane, hodi nevoljno po sobi, pomišlja, gre in pogleda pri vratih v sosedno sobo. Potem si obleče suknjič. Nevoljno vzame rožo iz gumbnice ter jo Vrže na mizo. Nato gre k oknu, ga odpre, pogleda ven; nekaj časa še pomišlja, nato pa se požene skozi okno. (Dalje prihodnjič.) 1» S: • - ititi mmm f* ml flaznanilo in Ztah'Oala Žalostnega in globoko potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminula draga soproga, ljubljena mati, hči in sestra , Itiary M ROJENA TRČEK ki je previdena z svetimi zakramenti zaspala v Gospodu 8. januarja 1949. Draga naša pokojnica je bila rojena 4. oktobra 1906 v Cleve. landu, Ohio. Pogreb se je vršil dne 12. januarja 1949 iz Anton Grdina in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo za-dušnico je daroval č. g. Rev. Francis M. Baraga. Po pogrebni sveti maši je bilo truplo pokojne prepeljano na pokopališče Kalvarija. Na tem mestu se želimo prav iskreno zahvaliti preč. g. Monsignor-ju Rt. Rev. B. J. Ponikvarju, ki je pokojnico previdel z Svetinu zakramenti za umirajoče, ter se udeležil pogrebne svete male. Za vse to naš prav iskreni Bog plačaj stotero! Dalje se iskreno zahvalimo č. g. Rev. Francis Baragi za opravljeno sveto mašo zadušnico ter druge pogrebne molitve. Tudi njemu naš iskreni Bog plačaj! Naša iskrena zahvala vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ob krsti pokojne ter jo ozaljšali, ko je počivala na mrtvaškem odru. Enako se iskreno zahvalimo vsem onim, ki so dali za sv. maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njene duše. Dalje se zahvalimo društvu sv. Ane št. 4 SDZ, Materinskemu klubu župnije sv. Vida, Sodality of St. Vitus in društvu Najsvetejšega Imena, odraslemu kakor tudi mlajšemu oddelku, ker so molili ob krsti pokojne sveti rožni venec. Iskrena zahvala vsem onim, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile povsem brezplačno. Dalje zahvala vsem onim, ki so prišli kropit m molit za mir in pokoj njene duše ter vsem onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti pogrebne svete maše ter pokojnico spremili na pokopališče vse do njenega groba. Iskreno se zahvalimo tudi pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za tako lepo in vzorno vodstvo pogreba in pa za vso postrežbo, ki so nam jo dali. Dalje se zahvalimo vsem za izraze sožalja, bodisi osebno ali pismeno. In končno vsem, ki so nam kaj na en ali drugi način pomagali ob tej prebridki uri. A Ti, preljubljena in nikdar pozabljena soproga, mati, hčer in sestra, počivaj v miru v tej zemlji ameriški Tvoje rojstne domovine in lahka naj Ti bo gruda. Pred vsem pa Ti prav iz srca želimo in voščimo večni mir, da bi uživala večno veselje v družbi izvoljenih ter da se enkrat vsi srečni snidemo nad zvezdami... Dotlej pa: Z Bogoml Zapustila si solzno dolino, se preselila v boljšo domovino, kjer ni joka, kjer ni skrbi, kjer vse se srečno veseli. Žalujoči ostali: , JOHN GLAVIČ, soprog MARY in DIANA, hčeri JOHN in ROBERT, sinova JOHN TRČEK, oče WILLIAM, brat EMMA in EVGENIJA, sestri Cleveland, Ohio, 8. februarja 1949. N ili// -v 1888 1949 oznanilo in Zjoh-Oala Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul naš dobri oče Rudolph Zupančič ki je umrl previden z svetimi zakramenti dne 8. januarja 1949. Pokojni oče je bil rojen dne 24. aprila 1888 v vasi Trebanski vrh, župnija Čatež pod Zapla-zom na Dolenjskem. Pogreb se je vršil dne 12. januarja 1949 iz Anton Grdina in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Frančiška na Superior Ave. in E. 71 St. Po pogrebni sveti maši, katero je daroval č. g. Rev. Wanner, smo ga položili k zemeljskemu počitku ni pokopališču Kalvarija. Na tem mestu se želimo kar naj-prisrčneje zahvaliti č. g. Rev. Wan-nerju, ki je očeta previdel z sv. zakramenti, zanj opravil pogrebno *v. mašo zadušnico in pa druge pogrebne molitve. Za vse to naš iskreni Bog plačaj. Dalje se prav iskreno zahvalimo vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ter ozaljšali pokojnika, ko je počival na mrtvaškem odru ter mu tako izkazali zadnjo čast. Imena teh so sledeča: Ernest Anžur, Family of Jim Walter, Mr. and Mrs. Kovic, Garvas Family, Vouk Family, John Hrovat, Sr., John Hrovat, Jr. and Family, Mr. and Mrs. A. Jazbinski, Raymond Hrovat, Mr. and Mrs. E. Terlep, Mr. and Mrs. Wm. Carnahan, Mrs. Stuber, Mr. Anton Vehovec and Family, Mr. and Mrs. F. Seršen, Edward Turk, Mr. and Mrs. Jack Zorc, Mr. and Mrs. Frank Turk, Mr. and Mrs. Stanley Turk, Lodge Vodnikov Venec No. 147 SNPJ, Wm. Stai-duhar and Family, Laura and Ed. Getz, Mrs. Frank Stupar, Mr. and Mrs. F. Novinc, Mrs. Helen Debevec, Mr. and Mrs. Lad Debevec, Carole Vannucci, Krawczyszyn Family, P. A. Geier Co. Employees Welfare Assoc., Feldman Bros. Co., Feldman Bros Employees, Graphite Bronze Old Guard. Dalje se enako iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo opravile za mir in blag pokoj njegove duše. Darovali so sledeči: Molly Kovic, Ann Garvas, Mrs. M. Mah, Mr. and Mrs. A. Tomšič, Julia Tomsic-Woda, Mrs. Rose Ziherl, Mr. and Mrs. Česnik, Joseph Kotar, Frank Komin and Family, Frances Piškur, John Smerke, Mr. and Mrs. Jim Komin, Anton Klančar, Frank Klančar, Mr. and Mrs. R. Smrke, Mr. and Mrs. F. Sternisha, Mrs. Frank Kaprevic, Mr. and Mrs. L. Burgar and Family, Mrs. M. Smrke, Mr. and Mrs. F. Tomic, Mr. and Mrs. J. Bregar, Jenny Komin, Fr. Mahorcic, Joseph Weber, Mr. and Mrs. F. Brentar, Rudy Mayer,, Hribar Family, Šuštaršič Family, Mrs. Anna Klančar, Augusta Zupančič and Family, Mr. and Mrs. Welekanje, Frank and Mary Ferko, Stuerzenberger Family, Mr. and Mrs. E. Stuerzenberger and Family, Mr. and Mrs. J. Sprenger, Mr. and Mrs. J. Soeder, Mr. and Mrs. J. Lang, Edward *Turk, Mr. and Mrs. Jack Zorc, Mr. and Mrs. F. L. Turk, Mr. and Mrs. Stanley Turk, Bernard Getz, Mr. and Mrs. Frank Mervar Jr., Mr. and Mrs. Pete Janek, Rosemary Brickman, Marie Emrhein, Jane Miller, Mr. and Mrs. Wm. Jeraj, Mr. and Mrs. R. Bryk, Mr. and Mrs. H. Wol-din, Mr. and Mrs. E. Thomas, Mr. and Mrs. J. Gagan, Mr. and Mrs. F. Udo-vich, Mr. and Mrs. Elmer Thome, Mrs, Anton Tomsic. Mary Goodrick, Jessie Palunas, Mr. and Mrs. A. Zupančič, Mr. and Mrs. E. Bedford, Mr. and Mrs. F. Skully, Bernard Sto-thard, Ann F. Turk, Albert Turk, Mr. and Mrs. Jos. Turk, Mr. and Mrs. John Pecek, Mr. and Mrs. Stanley Zorc, Mr. and Mrs. Frank Mervar, Sr., Rita Fa-lasco, Mr. and Mrs. M. Koczan, Mr. and Mrs. J. Kleinhenz, Rosemary Scheiman, Marie Thome, Fred Obreza, Mary Koshak, Mr. and Mrs. C. Ku mueller, Mr. and Mrs. J. Fondron, 1 and Mrs. Frank Cotntan, Mr. and Mrs. J. David, Carole Vannucci, Mathew Žnidaršič, Mr. and Mrs. K. Blaessle, Mr. and Mrs. A. Grintz, Mr. and Mrs. C. Eureka, Mrs. Josephine Kleinhenz, Helen Kleinhenz, Lena Stalzer, Mary Pren, Sophie Jersan, Bobbie Hays, Pauline Marks, Gertie Reith, Jennie Yert, C. Plewaki, R. Storck, S. Oliveri, C. Elinsky, N. Wachs, A. Feldman, L Polak, A. Shepard, R. Freiler, W. Baker, D. Polak, V. Humphreys, M. Sprague, Station House No. 19, St. Francis Young Ladies Sodality, St. Francis Ladies Bowling League. Iskrena zahvala vsem, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile povsem brezplačno. , Naša iskrena zahvala dr. Vodnikov Venec št. 147 SNPJ za vso pomoč in pa za pogrebce označenega društva, ki so nosili krsto pokojnika. Dalje se zahvalimo vsem, ki so prišli kropit ter molit za mir in pokoj njegove duše. Prav tako tudi vsem onim, ki so se udeležili pogrebne sv. maše ter potem spremili pokojnika na njegovi zadnji poti vse do njegovega groba. Zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba in pa za vso prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali ob smrti dragega očeta. Končno se zahvalimo prav vsem, ki so nam kaj na ta ali oni načni pomagali, nas bodrili in tolažili, kakor tudi za izraze sožalja. Vi pa, predragi oče, počivajte v miru in lahka naj Vam bo ameriška gruda, duši Vaši pa večni mir. Bog Vam plačaj za vso Vašo ljubezen in skrbi, pa za Vaš trud; ki ste ga imeli z nami. Naj Vam bo dobri Bog Vaš obilni plačnik. Spominjajte se pri Bogu na nas, s mi pa se bomo v molitvi spominjali na Vas, in Bog. daj, da se enkrat snidemo nad zvezdami. Ti, o Bog, usmiljen bodi, milo jih o Jezus sodit V miru naj počivajo, pa sveti raj uživajo. Vaši žalujoči otroci: , RUDOLPH ŽUPANČIČ, JR., sin ANTOINETTE poročena STUERZENBERGER, LILLIAN in MARGARET poročena TURK, hčere - Cleveland, Ohio, 8. februarja 1949.