PBIHDHSKI DNEYHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NABODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE 1 /1 “7 /. PnStnino i i ' " ' ■ i . ....... t ------------------------- — — ■ — W V W D ^ B i VI - Štev. 61 (1749') Poštnina plačana v gotovini Te . • v / Spedizione in abbon. post. 1. gr. Vlada FLRJ ne bo storila ničesar, kar hi bilo v nasprotju z upravičenimi jugoslovanskimi narodnimi interesi. EDVARD KARDELJ TRST, s*eda 14. marca 1951 ftTLEE PREDLHGH GLEDE TRSTU gorazum med Jimoslairilo in Itallio Cena 15 lir P°,ek angleško-italijanskih razgovorov v #5*10$ ~Danes *•«*■ &*• so se - lond°n-skem Slreeh? začeli v J ecu sedežu r tade, i ajfii ju o in Londonu . -*tiC s5^cew D°wnin,g JfSke 'vlartt pred,£edrtva britanski'«: razgovori med fevni^Pp"! in angleškimi dr- ^ vlad AHf* ? Predsedni-nia ra zumi3 in.Dc Gaspe-^sona in c? ministrov Morala va»_,.50rze sta prisostvo- 2£3*»Um&T? ^S, italijanski vewJ Londonu in an- PledPollbe mSlas?ni vhodne «Fln» k?? , rske3a sode' rJa Vrstr, itd • r(Utti ^.a stvari ■>terelL pmu ' ffitanateih izseljevanje ttt^jo jlWCev v Vel<- uHnh Za (30v°ri Se O ru- \. angleške rudnik? , 3lH zaradi po-n delou-ru, Corm, sile) ... '^^bntlZT?ltha- PTC- SlJfnskih ;anshih surovin v irj, ‘ tr„ tovarnah za an-nfafoiikitj ^e&krba Italija z ral surovinami tr- lmn iriiJ£!!lmiava med 'obe-JL^Sla in Podobno. Po- iSp^nje Italijo še tS&tes, V?mi, vprašanje kt&h dr,i‘l '!i- ’»» 'Tripoli-V>mZ^ao- ° teh vP‘-a-Oijj^ — realistično glc- Poj/. fci w. ?. Italijo posebno možnosti za-‘ »t?Jne delovne sile "h? «li sez!Z‘ j (lzsel'jevanje, kJ^^o) bodisi do-« Veln. britanskih su- Ifejt mitr>Tn€n’ tako n°-n (olajšanje ttan^tnfiHa življenj-trJ? (zmn„]- K kot gospo-nifc n Zn J.sa7I'ie državnih Prnk^Vin ^9^’Poro brezposel-k^.odnj^^ojn industrijske . AJ&0ett’ m.°hSanje struk~ bistev ®eh lahko Da ZVem,L lsni Zn.rl- i!je n,"” zveni *Perijev kaj čud-odfjovor: "Je no /|V, v u odgovor: ^ bi - ,C:fem tipraša-%sl ZH lcZeFl najprej go-<7 Poteza 1 Propogan-Usew resnič- ^SieUb’ ™ toliko titeiifch razo*®0 konkretnih 2 PoiitS°u' koi na-•fOriji-?1. Stalni u Parterju Sesfe«?e že^ °an0leško pou- StS. da^ a’ dni pred ne*u,£*0o(*o razaovori na razgovori ^ni, nam daje v Londonu ta.ko potezo, sof ne- & sfc.pred ™z- oh. -• da o Tr- je L/ ° V°v°ra. De k j®01^ ?0’’'0 dovolj bi-StLrazun^a Je 80 ■“bide! I niti n* ^ londonski »Uoiih !< jf hotel iz.vi- ftLZffleikih s°b°- Priznanje, not? stališče do trk V? le note tudi . do tri-m izprernenilo. i?ori'1 Očitno je, NL>« še nafcL dr^ wifci _ IS fci ni/!? ib°ni kom iS-iu\ besedlar ™ jetuje ^jC0bW» izjav10(kar IsSS- - «TC L J reČeno'-- • a t0 'sede. M?~: le Att!?e iiL ^2 ^d^orrino iz• LHe>^%^Ie«ade 5 L ti! ™?eb?Z1°m- ker tK* nO 0a kdJbr povedati, tteSefinu.°r ni tlKeSa vpraša- ^m>?rS^t°,druaa- Oi^Ofn 1 SDora7, ‘ kot z ne- »»» ^ain - ^oen-^S&Murnf' ?a bi bt-^rf se «/“nijo S kropou «!,? !(Tn!iia adoroljna &\Xče do j ruSEST tudi OtJu mnenj, ;c; *%. *««Ta/ nlndp S-stališčem ?!SgMa& , - , M V3«gfn*o boji! stali?. 2dA ?,®ntnnija. Pprae Ueč -i.^asan,- V®t?e S?! fejss« 2 argu-v modi re s POTOočio v str, tore^tnjej J?x hipo- jo fto bi bilo že «vsiljevanje volje velesih)) «Vprašanje Trsta. — nadaljuje list — Se tiče v prvj vrsti Italije in Jugoslavije, ki sta suvereni državi, sosedi in nista v sovražnih od-nošajih. Govorimo lasno — piše laburistično glasilo — tržaško vprašanje je vprašanje, v katerem lahko samo Italija in Jugoslavija najdeta pravo rešitev«. Podobno mnenje izražajo tudi ostali listi, toda deistvo, “a je prav laburistični Daily Herald najbolj jasen — in to tifc pred pričetkom razgovorov, kot De Gaspariju v opo-min kaže dovolj zgovorno, kakšno je stališče angleške vlade. Jasno je, dn bodo italijanski nacionalistični krogi, in v prvi vrsti seveda njihov tisk po. skušali položaj prikazati' dr u-ga,ie in špekulirati s formalno izjavo, ki jo je De Gasperi v ta namen — in edino v ta na-men izsilil. Prvi primer nam daje že dane» agencija ANSA, kj pravi, da je VeVka Britanija iz^goi Grda itcUlh, da ostane na stališču, izraženim v tristranski noti, da bi tako dala _ pobudo za sporazumno rešitev med Italijo in Jugoslavijo)). Falsifikat je jasen, jasen pa je tudi namen: tristranska nota mora služiti — po italijanskih nacionalističnih računih /cot osnova za sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Lep sporazum, v katerem ena stranka vse da, druga pa vse dobi! To je izsiljevanje, ki sloni na mnenju, da je zaradi ko- mmfonnističnega pritiska Jugoslavija danes v takem polo-žajuda jo je mogoče prisiliti, da žrtvuje svoje nacionalne interese. Ne glede na to. da se nam vsiljuje misel na hijene, je ta račun zgrešen. vBodite prepričani — je rekel v Ljubljani tov. Kardelj —, da naša illada ne bo ničesar storila, kar bi bilo v nasprotju z našimi upravičenimi narodnimi interesi)). Kardelj pa je opozoril še na eno: da utegne taka politika izsiljevanja in reševanja tržaškega vprašanja na ulici (in De Gasperiieva londonska poteza je, kot smo pokazali, v Prvi vrsti namenjena ulici) epokvariti tudi ono, kar smo pozitivnega dosegli v seda. njem razvoju naših odnošajev z Italijo)). Nedvomno je taka politika nasprotna razvo-u dobrih odnošajev med obema sosednima državama Poleg tega -e vosku s pritiska na Jugoslavijo objektivno zavezništvo s sovjetsko napadalno politiko v tem delu Evrope in ustvarja obenem iz Trsta bolečo točko v med'-ar.odnih odnošajih. vo<-no žarišče, ki se pridružuje že tolikim in tolikim obstoječim. Torej prispevek hladni vojni v nravem pomenu besede. Cas bi bil. da to preneha. V interesu ltaliie, v interesu dobrega sosedstva z Jugoslavijo, v interesu miru. 20. marca 1948, je konferenca prešla na vprašanje sovjetske napadalnosti v Evropi, De Ga-speri je na dolgo poročal o notranjem položaju v Italiji, zlasti pa o položaju v KPl po izstopu nekaterih vidnih članov. Zadnje vprašanje, o katerem so razpravljali na popoldanski sem ki je trajala eno'uro in tricetrt, je bil položaj Italijanov v Libiji in Eritreji. Attlee Je izrazil svojo ((simpatijo za delo 40.000 Italijanov na tem ozemlju«, poudaril Da je, da bo britanska vlada upravo Libije v najkrajšem času predala svetu za skrbništvo OZN. O današnji prepoldans.ki seji, kr je bila 2 zaprtimi vrati, so govorili tudi, kot menijo, o italijanski oborožitvi. Verjetno So prerešetali možnost revizije določil mirovne pogodbe, ki omejujejo italijanske oborožene sile. Vprašanje je bilo verjetno postavljeno z italijanske strani. Niti v angleških niti v italijanskih krogih nočejo zadeve komentirati, vendar menijo politični krogi, da se zdi Veliki Britaniji neprimerno, da bi v današnje mpoložaju ko zahodne velesile obtožujejo vzhodnoevropske dežele, da kršijo vojaške omejitve, ki jim jih nalaga mirovna pogodba, pomišljali na revizijo italijanske mirovne pogodbe v smislu, da bi se Italija lahko oborožila preko določenih meja. Razgovori se bodo nadaije-vali jutri v angleškem zunanjem ministrstvu med Morrisonom in Sforzo. Razgovora st bo do udeležil tudi angleški finančni minister Hugh 'Gait-skell in minister za dlelo Aneu-rm BSvan. Menijo, da bo glavni predmet razgovorov vprašanje zaposlitve italijanske- delovne sile v Angliji. Nehru o Kašmiru Tibefu in Maroku NOVI DELHI, 13. — indijski ministrski predsednik Nehru je danes na tiskovni konferenci izjavil, da vsak napad na Kašmir treba imeti tudi kot napad na Indijo. Kašmir jt sestavni del indije — je dodal in o tem vprašanju se je nemogoče pogajati med grožnjami za sveto vojno. Nehru je javil, da bo kmalu prišlo do pogajanj v Pekingu med predstavniki vlade iz Lhas-% in LR Kitajsko. Določili bodo obliko avtonomije, ki jo bo užival Tibet pod kitajsko suverenostjo. Ministrski predsednik je ponovil, da so kitaj- ske sile v Tibetu številčno šibke in da niso praktično napredovale po začetnem premiku preteklega oktobra. Nehru je nato izjavil, da je v zvezi z ((Istiqlalom.» že od leta 1927 in se je zanimal za napredek, ki ga je to nacionalistično gibanje doseglo v Maroku. Spomnil je na obljubo predsednika Roosevelta, da bo zajamčil neodvisnost ozemelj Severne Afrike. Indija bo vedno moralno podpirala te države. Zaključil je z zaupanjem, da bo to vprašanje rešila francoska vlada na misen način. i aleniaii v Rimu RIM, 13. — Danes zjutraj so našli v vrtu jugoslovanskega poslaništva v Rimu neeksplodirano bombo, ki so jo kmalu nato strokovnjaki odnesli. Prejšnjo noč so neznanci od. vrgli bombo pred palačo zunanjega ministrstva in v vrt ameriškega poslaništva. Skoda je 'bila neznatna, človeških žrtev pa ni bilo. Ameriški in britanski tisk o jugoslovanski Beli knjigi im BEOGRAD, 13. — Objavi Bele knjige jugoslovanske vlade o napadalnosti Sovjetske zveze irj njenih satelitov proti Jugoslaviji posveča tisk ZDA in Velike Britanije veliko pozornost. Tisk v teh dveh državah poudarja v prvi vrsti, da napadalna politika Sojet-ske zveze in njenih satelitov ogroža mir v srcu Evrope in da bi napad na Jugoslavijo pomenil začetek tretje svetovne vojne. Ves ameriški tisk je objavil na prvi strani obširne izvlečke o jugoslovanski Beli knjigi. Največja ameriška lista «New York Times« in «New York Herald Tribune« sta ob tej priliki objavila uvodnik, v katerem se sklicujeta na sovjetsko kampanjo proti Jugoslaviji. V uvodniku «New York Timesa« se navajajo najvažnejša poglavja Bele knjige in se nato dodaja: «Nedvomno pred- stavljata vsebina in nasilnost informbirojevske propagande proti Jugoslaviji v zadnjih mesecih jasen dokaz o vojaškem pritisku na Jugoslavijo. Kakor je hitlerjevska Nemčija obtoževala _ napadalnih namenov žrtve, ki jih je nameravala napasti, tak0 obtožuje tudi tisk Sovjetske zveze in njenih satelitov sedaj Jugoslavijo, da namerava napasti svoje sosede. Kremelj mora razumeti, zaključuje list, da bi napad na Jugoslavijo, čeprav bi to bil napad sovjetskih satelitov izzval v današnjem napetem mednarodnem ozračju nevarnost tretje svetovne vojne«. V uvodniku «New York Herald Tribune« se pisec sklicuje na napad na Jugoslavijo v zadnji sovjetski noti Veliki Britaniji, na kampanjo Informbiro-ja proti Jugoslaviji, na stalna izzivanja, ki jih na jugoslovanskih mejah povzročajo Madžarska, Bolgarija in Romunija, in na oboroževanje teh sovjetskih satelitov. Napad satelitov ali ruskih čet na Jugoslavijo, je rečeno v uvodniku, bi prenesel vprašanje Koreje v notranjost Evrope. Nevarnost napada na Jugoslavijo obstaja, toda pripravljenost proti nevarnosti je najboljša in edina pot, da se prepreči spremenitev nevarnosti napada v dejanski napad. Tudi britanski tisk obširno komentira jugoslovansko Belo knjigo. Po daljšem izvlečku iz Bele knjige poudarja ((Manchester Guardian«, da je jugoslo- vanska vlada sklenila objaviti dokumente o napadalnosti Sovjetske zveze, ker je prepričana, da predstavlja ta napadalnost veliko nevarnost za mir na Balkanu. List se posebno sklicuje na one dele Bele knjige, v katerih se navajajo podatki o propagandnih dejanjih Sovjetske zveze in držav pod njenim nadzorstvom, katerih namen je oslabiti Jugoslavijo v notranjosti. «Daily Telegraph« poudarja, da bo Bela knjiga nudila konferenci namestnikov štirih zunanjih ministrov v Parizu važen material o položaju na Balkanu. Ni mogoče doseči nobene rešitve evropskega vprašanja, poudarja list, brez rešitve položaja na Balkanu. «Times» objavlja poročilo svojega beograjskega dopisnika, k: navaja besede pomočnika jugoslovanskega zunanjega mi. nistra Vejvode, da je poslabšanje odnosov med Jugoslavijo in državami Informbiroja eden od najnevarnejših elementov v vedno večji napetosti v E-vropi. Nato piše list, da je bistvenega pomena da je svetovno javno mnenje obveščeno o vsebini spora med Jugoslavijo in državami Informbiroja. Nobenega napredka v Parizu Delegacije vztrajajo vsaka na svojem stališču - SZ ne želi pogodbe z Avstrijo, ker hoče ohraniti svoje pozicije v Avstriji in v satelitskih državah - »lova oblika okupacije Madžarske PARIZ, 13. — Osma seja konference namestnikov zunanjih ministrov je bila najdaljša od vseh. prejšnjih. Mnenje predstavnikov zahodnih dele. gacij pa je, da ni prišlo do nobenega pozitivnega rezultata. Predstavnik britanske delegacije je izjavil, da «niso napravili nobenega koraka naprej in nobenega nazaj«. Clan francoske delegacije pa je dejal: ((Vrtimo se v začaranem krogu«. Prvi je govoril francoski delegat Parodi, ki dejal, da novo besedilo druge tečke sovjet skega dnevnega reda pomeni majhen napredek vendc c? da on daje prednost besedilu zahodnih delegacij. Pripomnil ie tudi, da je treba o nemškem vprašanju razpravljati v splošnem širšem okviru in ne ločeno. Nato je britanski delegat Da-vies zagovarjal prvo točko bri tanskega dnevnega reda. ki po udarja potrebo olajšanja medi narodne napetosti. Poudaril je, da se o vprašanju nemške obo- Adenauer bo prevzel tudi zunanje ministrstvo Socialdemokrati močno napadajo kanclerja in njegovo politiko - Izrael zahteva reparacije od ISemČije BONN, 13. — Danes je kancler Adenauer izjavil nekemu holandskemu novinarju, da bo v kratkem prevzel tudi zunanje ministrstvo zahodno-nemške vlade. Pozneje pa je javil u-radni glasnik bonske vlade na tiskovni' konferenci, da bo A-denauer samo «začasno» pre-vzeL zunanje ministrstvo, in sicer do trenutka, ko bodo ddli Zahodni Nemčiji popolno suverenost. Novo ministrstvo bodo ustanovili v najkrajšem času in Adenauerjev podtajnik bo prof. Walter Hallstein, ki sedaj zastopa bor.-sko vlado pri pariških razgovorih glede Schu-manovega načrta. Zahodni Nemčiji dovoljuje ustanovitev tega novega ministrstva revizija okupacijskega statuta, ki je stopila v veljavo prejšnji teden. Kot znano, je Adenauer zelo zaposlen in o-pravlja poleg kanclerstva še toliko funkcij, da more zato reševati le najnujnejše zadeve. Zato so predstavniki drugih strank že večkrat obtoževali Adenauerja zaradi njegove ne-ekspeditivr-osti. Proti temu, da se je Adenauer imenoval tudi za zunanjega ministra, se je izrekel vodja liberalno-demo-kratične stranke Bluecher. Največji odmev pa je imelo to imenovanje v vrstah socialdemokratov. Njih stranka je nocoj izdala poročilo, v katerem obžaluje, da stranke, ki so zastopane vladi, ne morajo najti med svojimi ljudmi takšnega, ki bi mogel prevzeti dolžnost zunanjega ministra. Tak položaj je v nasprotju s trditvami vladnih: strank, da morejo sa-mevladati Nemčijo. Včeraj so v Parizu, Londo-in Washingtonu nu m vvasmngtonu in sovjet- — ... _ skemu zastopniku v Tel Avivu | istočasno rešitev vprašanja Tr- rožitve ne more razpravljati ločeno Pač pa v okviru vzrokov sedanje mednarodne nape tosti. ' Po kratki prekinitvi seje je govoril Gromiko, ki je vztrajal na svojem stališču glede vprašanja Nemčije, Govoril je nato ameriški delegat Jessup, ki je dejal, da je mogoče približati posamezna stališča, le ee se ne bo preveč vztrajalo na besedah. «Ce se Lomo sporazumeli o tem, o čemer hočemo razpravljati, ne bo izbira besed predstavljala prevelikih težkot« Dejal je, da ne razume t/romikovih ugovo-iuv prod Do, !«uu načrtu «nwv. nega reda zahodnih delegacij, ki navaja sredstva za izboljšanje položaja .pod tremi točkami; 1. ukrep; za odpravo strahu pred napadom; 2. izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz že sklenjenih pogodb; 3. proučitev sedanje višine oborožitve in vprašanj, ki se tičejo Nemčije na tem področju. Zadnji ie govoril zopet Gromiko, ki je ponovno dejal, da sovjetska delegacija sicer noče omejiti dnevnega reda na nemško vprašanje, vendar je mnenja, da je to vprašanje poglavitne važnosti. Nato je Jessup dejal, da si o vprašanju nemške pogodbe so vjetsko in zahodno stališče n£ sta preveč narazen, vendar pa je mnenja, da s0 večje težkoče drugje in da jih je treba še rešiti. Seja je bila nato zaključena. Vsi sovjetski časopisi objavljajo danes Tassovo poročilo ki se sklicuje na komentarje v francoskem tisku in pravi, da «postaja vsak dan bolj očitno, da zahodne delegacije želijo s svojo nedopustljivostjo, da bi se konferenca zaključila z neuspehom«. «New York Times«, pa piše v današnjem uvodniku da zanima sovjetske voditelje na pariški konferenci samo priprava pogojev, ki so potrebni za dokončno sovjetsko nadzorstvo nad vso Nemčijo, kar bi bil prSdhoden korak k gospostvu nad vso Evropo. Beograjska «Borba» piše pod naslovom ((Sovjetska zveza in pogodba o Avstriji«, da predstavlja sovjetska zahteva za izročili izraelsko noto. Nota zahteva, da vpišejo na dnevni red morebitne konference štirih zunanjih ministrov tudi zahtevo Izraela za plačilo nemških reparaciji v iznosu milijarde irj 50 tisoč dolarjev. sta in pogodbe o Avstriji manever, ki ima namen otežkoči-ti sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo, zato da bi obdržala svoje pozicije v Avstriji in sosednih državah. Sovjetska zveza postopa tako v prv; vrsti Kot smo že poročali, je jugoslovanska vlada objavila Belo knjigo, v kateri so zbrani uradni in drugi dokumenti, ki pričajo o napadalnem postopanju ZSSR in ostalih kominformističnih dežel proti Jugoslaviji. Dokumenti, ki jih objavlja ta pet sto strani debela knjiga, omogočajo jasen vpogled v vzroke in v bistvo sedanjih odnosov vlade ZSSR ir> vzhodnoevropskih dežel proti FLRJ, jn v namene njihove politike proti njeni neodvisnosti. Objavljeni dokumenti prav tako dokazujejo, da se Je jugoslovanska vlada že od vsega začetka trudila, da bi Se Položaj rešil na časten in miroljuben način v interesu miru in mednarodnega sodelovanja. Jugoslovanski vladi to n; uspelo, ker gredo vlade kominformističnih dežel po Poti vse večje zaostritve od-noša jev. Bela knjiga je razdeljena na dva dela. Prvi del, ki ima pet poglavij, je posvečen pregledu metod napadalne politike ZSSR in ostalih vzhodnoevropskih dežel proti Jugoslaviji, drug; del pa obsega razne dokumente. Prvo poglavje ima naslov: »Politične oblike agresivnega pritiska«. TO poglavje priča, zato, da obdrži strateške pozicije v Avstriji, kakor tudi v Madžarski in Romuniji, kjer ima svoje čete, kakor zatrjuje, zato. da zajamči zveze s sovjetsko okupacijsko cono v Avstriji. «V trenutku, ko gospodarski in politični propagandni pritisk na Jugoslavijo n.e daje zaželenih plodov«, piše «Borba«bi onemogočenje nadaljnjega za konitega bivanja sovjetskih čet v Madžarski in Romuniji, ki bi nastala s sklenitvijo mirovne pogodbe z Avstrijo, imelo za sovjetske hegemoniste zelo neugodne posledice. To bi onemogočilo oboroženo nadzorstvo na jugoslovanskih mejah in splošno nadzorstvo o lojalnosti Madžarske In Romunije«. «Borba» dodaja, da je Sovjetska zveza že izvedla priprave za nov« oblike okupacije Madžarske na podlagi medsebojne zamenjave določenih kontingentov madžarskih in sovjetskih oboroženih sil. Madžarska je poslala v Sovjetsko zvezo del svojih čet, a Sovjetska zveza na Madžarsko odgovarjajoče število sovjetskih e-dinic. Na ta način je Sovjetska zveza odvzela Madžarski znatne kontingente domačih čet, in hkrati ojačila svoje garnizije na Madžarskem. Govoreč o pomenu, ki ga ima za Sovjetsko zvezo okupacija Avstrije zaradi gosjpodar-skega izkoriščanja države, piše «Borba», da razpolaga Sovjetska zveza pri ^upravljanju sovjetskega premoženja v Avstriji« ne samo s premoženjem bivše nacistične vlade in nemških državljanov pač pa tudi s premoženjem nasprotnikov nacističnega režima, ki so ga nacisti svojčas zaplenili. Uprava sovjetskega premoženja v Avstriji razpolago s preko 1200 gospodarskimi podjetji, razen tega pa je ustanovila tudi veliko število novih gospodarskih in trgovskih podjetij. Uprava sovjetskega premoženja v Avstriji nadzoruje vso avstrijsko proizvodnjo nafte, rečno plovbo in v njenih rokah so tudi največji kompleksi za proizvodnjo jekla, bakra, žveplane kisline, lokomotiv ’ in za izkoriščanje gozdov, V primeru sklenitve pogodbe z Avstrijo, ugotavlja na koncu ((Borba«, bi se morala sovjetska vlada odreči vsem tem' pozicijam na važnem go-spodarsko-političnem področju, ne samo v Avstriji pač pa tudi v ostalih sosednih državah. Zato pa skuša onemogočiti sklenitev mirovne pogodbe tudi na pariški konferenci. Glasilo jugoslovanske vojske ((Narodna armija« posveča bolgarski vojaški politiki članek in piše, da je Sovjetska zveza spremenila bolgarsko vojsko v figuro svoje politične igre na Balkanu. List piše, da so bolgarski vojski poverjene iste naloge, ki jih je imela pod Hitlerjem. List poudarja dalje, da je današnja bolgarska vojska ista kakor za časa monar-mje i-u ' :a. ,-u je po ',-,la hitlerjevsko vojaško akcijo proti Jugoslaviji in okupirala Makedonijo. List zaključuje z opisovanjem vedno večjega vpliva mfetod in sovjetske men. taliitete pri ureditvi in vežba-nju bolgarskih oboroženih sil. LA VALETTA, 13. — Na Malti se je zaključila vojaška angleško-ameriška konferenca. Fsi členi mirovne pogodbe z Italijo (1-90) so v veljavi od 15. septembra 1947 in se morajo izvajati. To velja tudi za čl. 21., ki odpravlja suverenost Italije nad Svobodnim Tržaškim ozemljem. Niso v veljavi nekatere priloge te pogodbe, kakor stalni statut in večina začasnega instrumenta. Te priloge se tičejo stalnega guvernerja, ki bi bil moral priti «kar najhitrejen (čl. 1. instrumenta), pa ga v četrtem letu, odkar je pogodba v veljavi, še zmeraj ni; pa tudi ne kaže, da bi se od kod obetal. Izhod iz te zagate brez izhoda bi bil neposreden sporazum med Jugoslavijo in Italijo. V Trstu, kjer Slovenci še ne uživajo vseh človečanskih pravic, zlasti ne politične, gospodarske in jezikovne enakopravnosti, čujemo včasih glasove, ki se trudijo, da bi opravičili te protislovenske krivice z dejstvom, da stalni statut še ni v veljavi in se še ne morejo izvajati vse njegove določbe, n. pr. o dvojezičnosti (čl. 7.),’ da veljajo še fašistični zakoni, ki prepovedujejo dvojezičnost itd. Tako opravičujejo protisloven ške krivice celo nekateri organi ZVU in tako so odgovorili londonskem parlamentu angleškemu poslancu, ki bi bil rad izvedel, zakaj v Trstu še ni uvedena slovenščina kot u-'radni jezik poleg italijanščine. Po takih odgovorih bi človek sodil, da mirovna pogodba brani protislovenske fašistične zakone. Ali je to res? To bi bila čudna mirovna pogodba kot zaključek dolge protifašistične vojne, ki je fašizem strla, da bi se uveljavile človečanske pravice ustanovne listine Organizacije združenih narodov. Ta načela so večkrat jasno poudarjena v pogodbi sami, Razločno je povedano, da se morata teh načel držati oba vojaška guvernerja v Trstu in Kopru, če ni stalnega guvernerja. Slovenci morajo odločno zahtevati, da se določbe o človeških pravicah izvajajo, in sg morajo vsak trenutek zavedati, da ni nihče upravičen ovirati jih pri uživanju človeških pravic, n. pr. glede svobode govora (znameniti efreedom of sne-ech» na zavezniških bankovcih!), če hočejo govoriti slovenski po uradih, na sodiščih, v mestnem, svetu -n drugod na (kje je znameniti zavezniški vfreedom from fean>?). V Trstu še zmeraj obstoje nasilna krdela, ki jim najboljša policija pri najboljši volji ne more do živega. Krdela zbirajo in čuvajo zaloge bomb za protislovenske napade in nastopajo po skrivnostnih ukazih ob raznih prilikah zoper Slovenski) narodno gledališče, zoper slovenske prireditve, zoper slovenske napise, zoper slovenske votivne shode itd.. Vse to ima podobo domenjene igre s skrivnostnimi krogi v pasu A in izven njega. Alj vsega tega ni v mirovni pogodbi. Ves ta teror je v najostrejšem nasprotju z duhom in črko mirovne pogodbe, ki jo je podpisalo na eni strani dvajset držav članic Organizacije združenih narodov, na drugi pa Italija. Iz mirovne pogodbe se oglašajo samo resni in slovesni opomini, ki zahtevajo spoštovanje človeških pravic. Prvi tak opomin stoji na prvi strani mirovne pogodbe v njenih uvodnih besedah. Ko te beseda ugotovijo, da se je Italija spustila v napadalno vojno, da se je brezpogojno vdala in podpisala premirje, da je nato napovedala vojno Nemčiji in postala sobojevnica, pove peti odstavek uvoda: «Ker želijo zvezne in združene sile ter Italija skleniti mirovno pogodbo, k: naj uredi po načelih pravičnosti vprašanja, katera so ostala nerešena zaradi zgoraj omenjenih dogodkov, ki naj ustvari temelj za prijateljske odnose med njimi in tako dovoli zveznim in združenim silam, da podprejo prošnje, ki jih bo I-talija vložila, da postane članica Organizacije združenih narodov in se priključi vsakemu dogovoru, sklenjenemu pod okriljem Združenih narodov — zato so sklenile, da proglasijo konec vojnega stanja in sklenejo v ta namen pričujočo mirovno pogodbon. s podpisom je Italija priznala svojo vojno krivdo in se zavezala, da bo poslej spoštovala načela pravičnosti. Ta načela morajo tem bolj veljati za ZVU v razmerju do Slovencev v Trstu, ki so prav zgradi krivične Italije izgubili enakopravnost in prejšnjo dvojezičnost. Drugj opomin je slavni člen 15., ki ga mora znati vsak za-zdni Slovenj na pzmet kc- Venci v pasu B lahko govorijo povsod slovenski; prav tako govorijo tam Italijani povsod italijanski. Prav nobenega razloga ni za prepovedanje slovenščine v pasu A. Sedanje protislovenske krivice v pasu A so samo posledica v raznih oblikah še zmeraj obstoječega ~ fašističnega zastraševanja VOJNE LADJE V BARCELONI zaradi zadnjih demonstracij Prispela so tudi policijska ojačenja > Pri spopadih je bil eden mrtev in več ranjenih - 98 demonstrantov aretiranih - Revščina po vsej Španiji BARCELONA. 13. — Pri včerajšnjih spopadih med demonstranti in policijo y katalonski prestolnici je bil en mrtev, en težko in približno 20 lahko ranjenih. Policija je aretirala 98 oseb. Danes je v Barcelono prispel poseben vlak 800 policijskih agentov iz Madrida. V pristanišče pa so prispeli vojna ladja «Mendez Munez« in torpedni ružilci «Eicano», «Gravina» jn «Liniera». prispeli so tudi oddelki mornariških strelcev 'n posebni vojaški oddelki, ki bi mogli preskrbeti mesto v primeru potrebe z elektriko, vodo itd. Radio Barcelona pa je objavil, da so do nadaljnjega razveljavljeni vsi dopusti in se morajo mornarji in častniki takoj javiti pristojnim oblastem, ki jih bodo poslale v njih oporišča. Danes zjutraj so bile v mestu še vedno zaprte številne trgovine. Oddelki policije Sovjetska napadalnost v dokumentih Bele knjige jugoslovanske vlade m da je vlada ZSSR pričela organizirati vohunsko delovanje proti obstoječemu socialističnemu redu v Jugoslaviji in proti njeni neodvisnosti že od trenutka, ko so bile med obema državama vzpostavljeni medsebojni odnosa. Z vrsto ukrepov in korakov je poskušala sovjetska vlada že davno pred objavo resolucije Informbiroja vsiliti Jugoslaviji neenakopravne odnose in se vmešavati v njene notranje zadeve. Jugoslovanska vlada pa pred resolucijo Kominforma ni formalno vložila . protesta niti proti enemu takemu koraku, pač pa je na prijateljski in dobronameren način opozarjala na nekatere pomanjkljivosti v teh odnošajih, ker je bila prepričana, da se bodo nesoglasja, kj med dvema državama lahko vedno nastanejo, rešila s prijateljskim in demokratičnim sporazumevanjem. Ko je sovjetski vladi postalo jasno, da so bili njeni dosedanji poskusi, vsiliti Jugoslaviji svojo voljo, neuspešni, se je odločila podvzeti korake, s katerimi bj zadušila vsak ugovor, vsako nasprotovanje. Tako je prišlo do znanih pisem CK VKP(b), poslanih CK KPJ v prvi polovici leta 1948. Ta pisma bi morala z lažnivo ((partijsko kritiko« maskirati napad vlade ZSSR na FLRJ, še predno bi svetovno javno mnenje spoznalo njegovo bistvo. CK VKP(b) je odbil napore jugoslovanske vlade, da FLRJ in ZSSR skupaj lokalizirata in rešita nastali položaj in da spora ne razširjata umetno na ostale dežele in vlade, s katerimi je bila jugoslovanska vlada do tistega časa v kar najbolj prijateljskih odnosih. Namesto tega je prišlo do novega odkrito sovražnega koraka proti Jugoslaviji, do objave resolucije Informfoiro-ja v, juniju 1948, do resolucije, ki je državljane FLRJ od- krito pozvala, naj strmoglavijo svojo zakonito vlado in začnejo z državljansko vojno. Resolucija Informbiroja je edinstven dokument v medi narodnih odnosih tud; zaradi tega, ker si voditelji ZSSR in vlade p direktnega in javnega vmešavanja v notranje zadeve neke suverene države. Ta dokument je bil potreben sovjetski vladi da bi umetno zaostrila odnošaje Sovjetske zveze in vzhodnoevropskih dežel s FLRJ in da bi že vnaprej opravičile politiko napadalnega pritiska na Jugoslavijo. Resolucija je bila signal za začetek nezaslišane gonje proti Jugoslaviji. ki je hotela s političnim, diplomaticnam, gospodarskim, propagandističnim, vojaškim in drugačnim pritiskom in z grožnjami prisiliti jugoslovansko vlado in jugoslovanske narode, da Se odrečejo svojim pravicam na suverenost in neodvisnost. Da bi dogodke v Jugoslaviji usmerile na tako pot, so vlade ZSSR in vzhodnoevropskih dežel takoj pričele na svojem ozemlju ustanavljati teroristične centre in skupine in uporabljati jugoslovanske ■emigrante kot orodje za sistematično nasilno vmešavanje v jugoslovanske notranje zadeve. Drastičen primer vmešavanje v notranje zadeve Jugoslavije je na primer znana nota sovjetske vlade, ki zahteva, da bi jugoslovanska vlada takoj spustila na svobodo nekaj zaprtih belogardistov — re integriran ih sovjetskih’ državljanov, proti katerim se je začel kazenski postopek zaradi kaznivih dejanj proti jugoslovanski varnosti izvršenih na jugoslovanskem ozemlju Odkrita agresivna grožnja v zaključku te note, da bo ((sovjetska vlada z učinkovitimi sredstvi spametovala fašistične nasilnike« je v opreki z načelom, mirnega reševanja mednarodnih sporov, nasprotna listini OZN in nedopustna s stališča mednarodnega prava. se je kasneje pokazala potreba, da se kampanji Broti Jugoslaviji prilije novega ' da se 13 kampanja še bolj zaostri in da se fabrici-rajo novi «dokazi», zlasti med četrtim zasedanjem glavne skupščine OZN — «ai ie Sovjetska Vlada go praVCi lahko pričakovala, da bo tam govora o njeni agresivni politiki proti Jugoslaviji — je prišlo do organiziranja protijugoslovanskih procesov v vzhodnoevropskih deželah. O- srednje mesto zavzema med njimi takoimenovani Rajkov proces v Budimpešti. Ta pro-cesJe služil kot vzor za iz-vedbo sličnih procesov v vseh vzhodnoevropskih deželah. To je bil poskus, da Se z zlorabo pravosodja, s pomočjo plačancev in žrtev policijskega terorja sfabricirajo najbolj fantastične obtožbe proti Jugoslaviji. S tem so vzhodnoevropske vlade poskušale prevaliti na Jugoslavijo vso odgovornost za vse, kar so počenjale alj kar so nameravale počenjati proti Jugoslaviji. (Nadaljevanje sled L). tem dvojezičnem ozemlju. Slo- je to te melj'enakopravnosti za Slovence v Italiji in v Trstu. Zato ga ponavljamo: «ltalija mora ukreniti vse potrebno, da zagotovi vsem osebam, ki pridejo pod njeno oblast, brez razlike plemena, spola, jezika ali vere, uživanje človeških pravic in osnovnih svoboščin, v katerih je vključena svoboda izražanja misli, svoboda tiska in objavljanja, svoboda bogoslužja, svoboda n oziranja in združevanja)). Tu je vključena prosta raba materinščine v javnosti (uradi, sodišča, mestni sveti itd.) na jezikovno mešanih ozemljih. Le imperialistično ali šovinistično navdahnjen oblastnik lahko krati Slovencem pravico do proste rabe njih materinščine. Tretji opomin je člen 17-, kjer ase Italija obvezuje, da ne bo trpela na svojem ozemlju zopetnega ustanavljanja organizacij fašistične narave, ki imajo političen, vojaški ali podoben značaj in katerih namen je ta, da oropajo ljudstvo demokratičnih pravic« Slovenci v Italiji in v Trstu vedo p0 izkušnjah, da take organizacije žal obstoje prav tako v Italiji kakor v Trstu; to so prej orne. njena nasilna krdela. Slovenci morajo zahtevati, da oblastva takih krdel ne trpijo. Četrti opomin je četrti odstavek člena 19., ki nalaoa sosednjim državam (Jugoslaviji, Avstriji, Franciji), da tudi one dajejo vsem osebam na ozem-Iju, ki ga je Italija Po pogodbi izgubila, vse pravice slavnega člena 15. O Jugoslaviji je znano da se tega drži že po svoji ustavi. Italijani v Jugoslaviji uživajo vse človeške pravice, vštevši dvojezičnost Peti opomin zveni iz čl. 45., ki zahteva izročitev in kaznovanje vojnih krivcev Italija mora zapreti in izročiti sodiščem prizadetih držav «osebe obtožene, da sQ izvršile ali ukal so pozivali trgovce in kavar-narje. da morajo takoj odpreti lokale. Od 300.000 delavcev, ki so stavkali včeraj, sg danes številni od njih kljub grožnjam niso hoteli javiti na svojem delovnem mestu. Računajo, da jih je najmanj 5Q odst. ostalo doma. Stavbni delavci so še vedno stavkali v celoti. Izjavili so, da se ne bodo vrnili na delo. dokler ne bodo vseh aretiranih spustili na svobodo. Oblasti so danes prisilile avt°-taksije, da so zopet pričeli voziti. Zagrozile so jim, da jim bodo v nasprotnem primera zaplenile vozila. Oblasti so danes prepovedale industrijcem plačati delavcem mezde za čas,, ko so stavkali. Zapovedale so odpustitev vseh do sedaj aretiranih delavcev. Današnji «Le Monde« piše o tej prvi reakciji ljudstva proti Francovemu režimu. Pravi, da fa stavka pomeni hud protest proti podražitvi cen življenjskim potrebščinam. Dejstvo, da so se stavki pridružili celo gospodarji, ne more več kot poudariti težak sedanji položaj. Ta položaj — nadaljuje ((Le Monde« — ni značilen samo za eno samo pokrajino; tako je po vsej Španiji. List zaključuje, da ni nobena skrivnost, da je v Španiji revščina. Španski voditelji se ne morejo pohvaliti, da so naredili vse potrebno, da bi ga izboljšali. (Nadaljevanje na 2. strani) Kratke vesti ■ LGNDON, 13 — Danes zjutraj je delegacija Ljudsite skupščine FLRJ, ki Je na obisku v Aneliii zapustila London in je obiskala Oxfora. VVASHINGTON, 13. - Zvedelo Seiie’ ?a bodo ZDA zahtevale od Lainske Amerike 140.000 mož v primeru potrebe. O tem vprašanju bodo razpravljali na bližnji pananieriški konferenci, 13. — prvj tajnik poslaništva CSR v Bernu, Jiri Brotan, mesto vi-5 'dTleXi zaPust‘l svoje J-ircu’ j1' se- da le prosil švicarsko vlado za zatočišče. „ DUNAJ, 13. — Izvršilni odbor neodvisne parlamentarne skupine se je odločil da ne bo postavil nobenega kandidata pri volitvah predsednika avstrijske republike. , pARIZ, 13. — Eisenhovver je imenoval Američana Drezel Bid-dleja za vodjo oddelka, ki bo skrbel za zvezo z vladami atlantskega pakta. Unice v Seulu TOKIO . .13. — Danes so iz- vidnice sij OZN stopil« v Yu-dong, 13 km sevemovzhodno od Hoengsonga. Pri tem niso naletele na sovražnika. 3. ameriška divizija je še vedno na Položajih južno od reke Han med Jongdungpojem jn neko točko približno 14 km vzhodno °d Seula. Neka izvidnica III. divizijg Je danes ponoči prekoračila reko in prodrla v južno predmestje Seula. Na tem področju so tri kitajske divizije, vzhodno od mesta pa je prvi zbor severnokorejske armade. Na področju 25 km vzhodno od Seula, kjer so ameriške čete vzpostavile znano mostišče preko reke Han, so danes te čete napredovale za 1 km. ne da bi naletela na od-ROr. Na področju Hongchona so britanske čete napredovale tudi za 1 km. Izvidnice so se približale mestu za 7 km in niso naletele na sovražnika. Le šibek odpor je nudil sovražniki ameriškim četam, ki so napredovale od 2 do 3 km vzhodno od Chanpjonga. Na vzhodnem bojišču so juž-nokorejske čete napredoval« na področju Hajinbuii, n (Nadaljevanje s 1. strani) zale izvršiti vojne zločine in zločine zoper mir ali zoper člo-večanstvo.aii da so bile sokrive» itd. Koliko takih Italijanov je bilo med. vojno v Jugoslaviji — a njih zločini so ostali nekaznovani. Sesti opomin odrrieva iz četr. te priloge ki ureja človeške pravice, enakopravnost in dvojezičnost za Nemce v Italiji na podlagi italijansko avstrijskega dogovora z dne 5 sept. 1946. Nemcev se priznava upopolna enakost pravic v razmerju do prebivalcev italijanskega jezikav po posebnih določbah. «ki naj očuvajo narodni značaj ter kulturni in gospodarski razvoj skupine z nemškim jezikom)) Nemcem se jamči: osnovni in srednješolski pouk v materinščini, enaka raba nemščine in italijanščine v državnih uradih in uradnih listinah, dvojezičnost krajevnih imen. vrnitev nemške oblike poitalijančenim priimkom, enakopravnost pri sprejemanju v javne službe, soodločanje pri krajevni zakonodaji. sporazum o priznanju avstrijskih spričeval in diplom avstrijskih univerz. Vse te pravice so priznane tudi Slovencem v. Italiji v čl- 15. in v italijanski ustavi. Kljub temu skuša Italija mnogim Slovencem, Posebno beneškim, odrekati take pravice. Vse te pravice so priznane tudi tržaškim Sloven. cem že na prvi strani pogodbe, kateri je podlaaa — nravičrost Ta ne more biti za Nemce drugačna kakor za Slovence. In vendar — kakšna razlika za Slovence v Trstu1 Pet zelo resnčh opominov brni iz stalnega statuta za Svobodno Tržaško ozemlje: Sedmi opomin je drugi člen statuta: eVarnostni svet OZN zagotavlja nedotakljivost in neodvisnost Svobodnega ozemlja. Ta odgovornost mu nalaga: a) da zahteva izpolnjevanje stalnega statuta posebno glede zaščite osnovnih človeških pravic, b) da čuva red in varnost na Svobodnem azemliu«. Sedanji red po tržaških uradih in sodiščih je žal za Slovence še zmerni fašistični red iz dobe, ko je bil fašizem na višku in sloni na raznarodovalnih fašističnih za. konth fCodic; Mussolini!) vernost PO- ie za Slovence tista, ki jo dovoljuieio nasilna krdela z bombami Uprava po načelih OZN bi morala čuvati red in varnost nekoliko drugače. Osmi opomin io čl. 4 sta*uta Ta člen o človeških pravicah in osnovnih svoboščinah je dobe. sedmo enak členu 15. mirovne pogodbe in četrtemu odstavku čl. 19. poaodbe. Ti členi So enaki zato. ker nalaaaio istočasno spoštovanje človeških pravic Italijif Jugoslaviji. Avstriji, Franciji jn Svobodnemu Tržaškemu ozemlju z dnem, k,o je stopila mirovna pogodba v ve. liavo Tudi Slovenci v Trstu na čakajo stalnega gvverneria. da bodo šele pod n j'm uživali človeške pravice; imajo jih. čeprav bi jih nekateri radi ze. Io Pristrigli. Deveti, ooomin je znameniti člen 7. statuta, ki določa, da sta uradna jezika na vsem Svo. hodnem ozemlju (ne samo v Pasu B) italijanščina in sloven. ščita, v posebnih primerih hrv a ščina. S tem je dvojezičnost in včasih trojezičnost mednarodno uzakonjena. Tudi v tej zadevi bi bilo nesmiselno čakati stal. nega guvernerja, ki ga morda ne bo, ker imata tudi oba vojaška guvernerja možnost, da to povoljno uredita, kakor vidimo v Kopru in delno v Trstu; ta delnost je popolnoma neupravičena, dvojezičnost bi morala biti tudi v Trstu že davno izvedena, saj živijo Slovenci tudi tu na svojih tleh-Deseti opomin stoji v 17. členu statuta, ki predpisuje guvernerju kot predstavniku Var. nostnega sveta, da nadzira uveljavljanje statuta posebno glede zaščite osnovnih človeških pravic in zagotovi vzdrževanje javnega reda in varnosti. Tu velja vse, kar smo povedali zgoraj glede 2. člena statuta. Enaisti opomin ie čl. 22. statuta. Podoben je prejšnjemu in pooblašča guvernerja, da izda primerne ukrepe v nujnih primerih, če bi bila ogrožena neod. visnost ali nedotakljivost Svo. bodnega ozemlja, javni red ali spoštovanje človeških pravic. in da o tem nato poroča Varnostnemu svetu. Dvanajsti opomin, eden najlepših in najslovesnejših, stoji na koncu drugega člena začasnega instrumenta; predpisuje: «Guvernerja naj vodi pri nje. govem delu predvsem skrb za potrebe jn blaginjo prebivalstva«. Kdor bi trdil, da bo za Slovence to veljalo šele pod stalnim guvernerjem in da pod obema vojaškima guvernerje. ma ne sme veljati, bi se neznansko osmešil. Tn načelo ve Ija za vse vlade, uprave in guvernerje na svetu, posebno pa za tiste, ki so predstavniki Var. nostnega sveta in načel OZN Zato zahtevajo Slovenci v Trstu. da se upoštevajo tudi po. trebe in blaginja slovenskega prebivalstva. Ge velja polovica teh opominov prav Tržaškemu ozemlju, je to jasen dokaz, da se Varnostni svet zaveda nevarnosti, ki bi utegnile tu ogrožati človeške pravice. Saj ie fašizem prav tu mučil in raznarodoval Slovence četrt stoletja, ščuval Italijane zoper Slovence in Ur. vate in teptal vse človeške pra. vice slovanskega prebivalstva. Umevno je, da je prav to prebivalstvo komaj čakalo poraz fašizma, ker je bilo prepričano, da ne rrride drugače nikoli do svojih človeških pravic. Današnie Stanje še ni zadovoljivo. Vsem Slovencem v Tr. stu, katerega koli mišljenja, se še zmeraj odreka enakopravnost z Italijani in pravica do proste rabe slovenščine povsod v javnosti. Ta pot vodi v novo raznarodovanje, v novo zatira, nje in zastraševanje. Vsak tržaški Slovenec, katerega koli mišljenja, je trdno prepričan, da se mu godi s tem velikanska krivica, ki mora prenehati ANDREJ BUDAL IZ S E M P O L A J\ General Airey Novo §«lKbo poslopje80 pričel poslavlia,i bomo verjetno vendarle dobili Te dni so starši šolskega okoliša Sempolaj vložili na občinsko upravo v Nabrežini tole prošnjo: «Podpisani vaščani iz Sem-polaja, Praprota, Trnovice in Prečnika, ki sestavljajo šolski okoliš Sempolaja, ter zlasti starši šoloobveznih otrok prosijo županstvo, da se zavzame za skorajšnjo zgraditev novega šolskega poslopja v Sempolaju, ki je. kakor je splošno znano, skrajno potrebno iz vzgojno-poučnih in zdravstvenih razlogov in za katero se podpisani borijo že celih 30 let. Ker je to vprašanje za podpisane velike važnosti, saj so sedanji šolski prostori skrajno tesni in nehigienski, pričakujemo, da ga bo tudi občina smatrala za nujno in ukrenila vse potrebno, da bo čimprej ugodno rešeno«. Na zadnji občinski seji pa je bilo soglasno sklenjeno, da bo gradnja šolskega poslopja v Sempolaju uvrščena v osmi gospodarski plan, t. j. za drugo polovico tega leta. Tako upamo, da bo končno dobila tudi naša šolska mladina dostojno šolsko stavbo, ki bo odgovarjala potrebam omenjenih vasi. Iz Praprota Se so uničeni domovi iz zadnje vojne V zadnji svetovni vojni je bil tudi Praprot prizadet po bombardiranju. Porušena sta bila dva doma v zgornjem delu vasi: Pirčev in Dorbežev. Obema so bombe, ki so jih anglo-apieriški bombniki odvrgli, da so lažje zbežali pred nemškimi lovci, popolnoma porušile stanovanjski hiši in gospodarska poslopja. Obe družini vedrita že 6. leto pod tujim krovom. Priporočamo onim, katerih naloga je skrbeti, da se prizadetim domovi čimprej obnovijo, da si ogledajo, kje in kako vedri na primer Pirčeva družina, ki stanuje v hiši Šušteršiča Lucijana: ena soba za večlansko družino ter ena tesna kuhinja za gospodarja in zanje. Na to in na ostalo družino ter na njih uničene domove se nihče ne spomni, a milijoni gredo v namene, ki niso prav nič gospodarsko utemeljeni. Ljudstvo obsoja tako preziranje interesov vojnih o-škodovancev. Dolžnost ZVU je, da poskrbi, da se ta krivica čim prej popravi in prizadetim obnovijo njihovi domovi. Šola na Škofijah še zdaleč ne zadošča potrebam Sola na Škofijah ima komaj tri učilnice, v njej pa je slovenska in italijanska ljudska šola ter slovenski in italijanski otroški vrtec. Lahko si mislimo, kakšne uspehe lahko dosegajo učitelji v takih razmerah, pa čeprav si še tako prizadevajo. Slovenski in italijanski otroški vrtec imata na razpolago le eno učilnico, tako da imata učno sobo izmenoma eden dopoldne, drugi popoldne, Predvsem prostor vrtca, ki bi moral biti slika Celotnega delovanja vrtnarice z otroki, o-krašen z izdelki otrok, učnimi pripomočki in podobnim ne more biti tak prav zato, ker so v njem del dneva eni otroci, drugi del pa drugi. Tudi iz zdravstvenih razlogov je neprimerno, da je učilnica ves dan zasedena, saj se niti dobro prezračiti ne more. Strokovni kmetijski tečaj, ki bi moral biti letos odprt na Škofijah kot središču vseh o-koliških vasi, je bil prav zaradi pomanjkanja prostorov pre-nešer,- na Plavje ki so nekaterim vasem veliko bolj od rok kot Škofije in ga prav zato otroci iz tistih naselij ne morejo obiskovati. Cas bi bil. da bi se šolska oblast zanimala za šolo na Škofijah, kakor bi se morala pobrigati za ostala šolska vprašanja. Izpodbudo pa bi morala dati miljska občina oz. milj-ski občinski svet, ki bi moral tudi sam napraviti kar se da. da se šolsko poslopje čim prej uredi in poveča tako, da bo res lahko služilo svojemu namenu. Kominformistični občinski svetovalci, ki imajo v občinski upravi večino, naj bi se za šolo tako zavzeli, kakor so se za otvoritev igralnice v Miljah. Tam so sicer propadli, toda če bi se s tako vnemo lotili reševati šolske probleme v korist slovenskih ir.* italijanskih otrok, bi gotovo uspeli, ker bi imeli za seboj vse prebivalstvo miljske občine in tudi nekateri izmed svetovalcev, kj so glasovali proti igralnici, bi za izboljšanje šole prav gotovo oddali svoj glas. Samomor v kaiu na Kontovelu Včeraj dopoldne, nekaj po deveti uri so našli v močvirnem kalu v bližini kontovel-skega pokopališča truplo 40-letnega Starca s Kontovela št. 65. Brat imenovanega Starca se je včeraj zjutraj že ob 7.30 zglasil na policijski postaji na Proseku ter izpovedal, da se je njegov brat Ivan ob 4. uri zjutraj odpravil z doma in se še ni vrnil. Povedal je nadalje, da je spotoma opazil v bližini že omenjenega kala par čevljev, ki jih je prepoznal za bratovo last. Policija je takoj zastražila prostor okrog kala irj s pomočjo openskih gasilcev izvlekla truplo, ki so ga domačini ta- IZPRED SODIŠČA Pustolovska kri Mlada dvojica se je lani 15. januarja spustila v pustolovščino. ki bi z zamotanostjo dogodkov mogla služiti za dokaj hvaležno snov za kriminalno zgodbo. Oba Silvana po imenu, le da je prvi 221etni Bunc, drugi pa 171etni Iuriscevich, sta marveč vdrla ob 2 ponoči v magdalensko bolnico, maskirana in s četrtmetrskim samokresom v roki. Tam sta prisilila prestrašeno bolničarko ftosmanovo, da jima je sledila v kuhinjo ter sta od nje zahtevala, naj pripne nad posteljo enega izmed bolnikov listek z napisom: «Ti si naivečji zločinec na svetu. Valter«. Listek je bil namenjen bolniku Francescu Diotalevi, ki se je takrat in se še danes zdravi y omenjeni bolnici, in bolničarki ni ostalo drugega, nego da je ubogala nasilneža. Cim je ugodila njuni želji, sta nemarneža izginila. O dogodku je Rozmanova ta-koi obvestila policijo, ki je najprej zaslišala bolnega Dio-talevija. Ta je izpovedal, da pozna Bunca, vendar ne pripisuje njemu dejanja, marveč nekemu Brunu Deiuriju iz Milj, ki je baje dvoril njegovi ženi in se bržkone poslužil opisanega ustrahovalnega načina, da bi njega spravil s sveta. Policija je seveda takoj poiskala Bruna Deiurija, ki je sicer prav nikake zveze z avanturistično zgodbo. Irj v resnici je bila stvar docela drugačna. Zaslišani Bunc se je namreč hotel maščevati nad Diotalevi-jem, ki je svojčas poskrbel zato, da so ga vrgli iz bolnice. Nekaj mesecev prej se je namreč tudi Bunc zdravil v magda. lenski bolnici, iz katere so ga odslovili ir„< za kar je valil krivdo na Diotalevija. Tako je skoval 15. januarja lani načrt in vanj zaplel še 17-letne-ga Silvana Iuriscevicha. Od nekega prijatelja je Bunc seznal, da skriva Giuseppe Marchesich v Ul, Vignetti zakopan samokres. Odpravil se je torej tja, našei orožje in s tem v žepu ves dan popival v Iuriscevichevi družbi po mestnih lokalih. Pozno v noč sta se potem odpravila proti Magdaleni. Spotoma je Bunc pre-iskusil svojo spretnost ter u-streli! črnega mačka, ki pa jima je kasneje prinesel nesrečo. Okrog dveh ponoči sta se priklatila do bolnice, preskočila zid in porezala telefonske žice, da bi osebje ne moglo obvestiti policije. Kaj se je nato zgodilo, smo že. povedali. Poleg tega je Bunc pripovedoval pri zaslišanju še razburljiv odlomek, po katerem bi se dalo sklepati, da ga je Diotalevi svojčas nagovarjal, naj mu ubije ženo, za kar mu bo iz- priznal. da pozna tako Bunca, I plačal 500 tisoč lir nagra-kakor Diotalevija, da pa nima ‘ de. V ta namen je baje Dio- talevi pripravil že načrt. Iuriscevich se je zagovarjal, da ga je do nepremišljenega dejanja prisilil Bunc. 24-ietni Marchesich pa je zatrjeval, da nima prav nikake zveze z grdo zadevo. Upoštevajoč zdravniško izjavo, ki ugotavlja, da Bunc mnogokrat ne more biti docela odgovoren z.a- svoja dejanja zaradi duševne neuravnovešenosti, ga je sodišče obsodilo na 4 mesece zapora ter 2 meseca in 2 dni ječe. Iuriscevicha pa na 3 mesece in 15 dni ječe. Iz galerije „Scorpione u STANE KREGAR: BREDA Dve leti in 5 mesecev ze stare in nove grehe 281etna Bruna Tiene se je seznanila s sodiščem že 1948 leta. Takrat je bila obsojena na 5 mesecev zapora, ki bi se jim lahko za vedno izognila, ako bi se bila poboljšala, zakaj kazen je bila iizreičena pogojno. Toda pokazalo se je, da Bruna nima namena opustiti tatinskih razvad, kaijiti lani 21. septembra sg je dala znova zapeljati svojemu nečednemu nagnjenju. S ponarejenimi ključi se je vtihotapila v stanovanje svojega soseda Antona Pahorja ter mu odnesla od tam torbA iz na,ylona, v kateri je Pahor hrainil nekaj fotografij in dokumentov, par nogavic in več zastavnih listkov. Ze nekaj dini kasneje se je zglasil na policiji neki Russel-lo, ki je povedal, da mu je v kavarni Nazionale na Trgu Unita neznana ženska ponudila v nakup več zastavnih listkov, izgovarjajoč se z nujno potrebo. Russello ji je posodil 2000 lir, ki naj bi služile za prvo silo in si pridržal kot jamstvo enega izmed listkov. Vsekakor pa se je domenil z neznanko, da bo zastavni listek izkoristil, ako mu denarja ne vrne v treh dlneh. Ker se ženska čez tri dini ni oglasila, je stopil v zastavljalnico, kjer pa je izve-d?l, da je blago, zastavljeno na podlagi teh listkov, blokirano. Na policiji so mu pokazali fotografijo Brune Tiene, v kateri je Russello takoj spoznal neznanko. Z običajnimi zagovori si ženska ni mogla kdovekaj pomagati, zlasti še, ker ima za seboj že stare grehe, K 5 mesecem pogojnega zapora iz leta 1948 so ji prilepili še 2 leti in 20 tisoč lir globe. koj prepoznali in si bili edini, da gre za samomor, zlasti še, ker je Starc že malo prej poskusil samomor. Ivan Starc ni bil poročen in je živel skupaj z materjo, dvema bratoma in sestro. Za samomor se je odločil zaradi hude neozdravljive bolezni. Truplo je bilo preneseno v mrtvašnico kontovelskega pokopališča in postavljeno na razpolago sodnim oblastem. Morje ie naplavilo še drugo truplo Včeraj smo poročali, da so finančni stražniki v Grljanu našli truplo Edoarda Šale, ki se je z ženo Zoe pred dnevi neznano kam odpravil od doma. Kakor jj bilo pričakovati, sta se zakonca odločila za: skupno smrt zairadi izgube edinega sina, ki sta ga izgubila v vojnii. Včeraj ponoči so nekateri ribiči, zaposleni v novi pirosti luki, naleteli na truplo ženske, v katerem so kasneje spoznali Salovo ženo Zoe. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico tukajšnje apltašne bolnice. Konferenca slovenskih šolnikov v Trstu V nedeljo 18. in v ponedeljek 19. t.m. bodlo slovenski šolniki v Trstu priredili konferenco na kateri bodo premotrili vprašanja današnjega stanja, pomena in razvoja slovenskega šolstva v obrobnih slovenskih pokrajinah. Istočasno bo prirejena tudi razstava, ki bo v zgodovinskem prerezu prikazovala raz. voj in borbo slovenske šole. lem »a honiarenci šalim Na konferenci šolnikov, ki bo v soboto in nedeljo, bodo obravnavali teme, ki morajo zanimati vsakega učitelja in profesorja, ki deluje na našem ozemlju. Prvi referat bo obravnaval pravni položaj, današnje stanje in potrebe slovenskega šolstva. V drugi temi bo referent govoril o poslanstvu slovenskega šolstva izven republike Slovenije. Tretji referat pa ima naslov «Naloge slovenske šole ob stiku s sosednjimi narodi«. Po referatih bodo diskusije, v katerih bodo posamezni problemi račlenjeni in podrobneje razjasnjeni. Prav zaradi važ. nosti vseh teh vprašanj je dolžnost vsakega slovenskega šolnika na Tržaškem, da se konference udeleži in tudi sodeluje v diskusiji, da bo konferenca ob sodelovanju čim večjega števila pedagogov tudi kar najbolj uspešna . 18 marca gremo v Slov. Benečijo ZAM organizira v nedeljo 18. marca izlet v st* Peter Slovenov. Kdor bi rad spoznal lepote Slov. Benečije in se obenem razvedril v prijetni in veseli družbi, naj se tako) prijavi na sedežu ZAM, Ul. Machiavelli 13. Vpisovanje do 14. marca. Izšla je prva številka revije „Comunista“ Izšla je prva letošnja številka revije «Ccmunista», ki jo izdaja Komunistična partija Tržaškega ozemlja. Revija prinaša članek Borto-la Petron.ia «PomeR in važnost sindikalnega kongresa«, dalje odlomek nepbljavljenih spominov Ivana Regenta «0 socialističnem gibanja na Primorskem«; D. Lantieri piše članek ((Nenadomestljive osnov,e borbe za mir«, dalje Prinaša «Comu- i Včeraj ob 15. uri je bila v vežbalni šdli policijskih sil parada na čast generalu Terenceu Aireyu, ki bo v kratkem zapustil anglc-ameriško cono Tržaškega ozemlja ter prevzel novo službo pri vrhovnem atlantskem poveljstvu. Pri paradi so sodelovale skupine iz različnih policijskih di. vizij v coni. prisotni pa so bili vsi zavezniški častniki, dodelje. ni tukajšnji policiji. Pri paradi je igrala policijska godba. Generalni major sir Terence Airey K.C.M.G., C.B., C.B.E., ki odpotuje v petek 16. marca iz Trsta v Pariz, kjer bo nastopil novo službeno mesto pri Vrhovnem glavnem stanu zavezniških sil v Evropi (S.H.A. P.E.), se bo v sredo 14. marca zjutraj udeležil poslovilne vojaške parade 24. pehotne brigade v vojašnici Rossetti. V sref.o popoldne bo conski predsednik na conskem predsedstvu priredil sprejem, na katerega so povabili krajevne predstavnike in tržaške dostojanstvenike, da se poslove od generala Aireya. V četrtek zvečer bosta namestnik conskega poveljnika generalni major Edmund B. Sebree in gospa Sebree priredila sprejem v Miramaru, katerega se bosta udeležila general Terence Airey ir.* lady Ai-rey. V petek zjutraj bo conski poveljnik v spremstvu lady Airey odšel na mejo po cesti, kjer bo razpostavljen oddelek policije Julijske krajine. Na devinskem bloku bo ob 9.30 uri postavljena častna straža, sestavljena iz pripadnikov britanskih in ameriških čet, nastanjenih v Trstu, ki bo generalu Aireyu izkazala vojaško čast. ko bo zapustil Svobodno Tržaško ozemlje. KOLEDAR Sreda 14. marca Matilda, Svetovid Sonce vzide ob 6,22, zatone <* 18.08, Dolžina dneva HA6- Lu“, vzide ob 8.57. zatone ob UM- Jutri, četrtek 15. marca Klement Desimir Ljubca moja, oj kod si snoč hodila Ljubca moja, oj kod si snoč hodila, da te ni blo tak dolgo domov. Ljubček ti moj, po vrtu sem hodila, zato me ni blo tako dolgo domov. Ljubca moja, oj kaj si se tam mudila, da te ni blo tak dolgo domov. Ljubček ti moj, sem pušeljc ti nardila. zato me ni blo tak dolgo domov. SPOMINSKI DNEVI 1883 je umrl Karl Marc, Utemeljitelj znanstvenega socializma, genialni voditelj in učitelj svetovnega proletariata. Rojen je bil 5. maja 1818. 1945 je bila razbita sovražna ofenziva v Suhi krajini. OF Seja izvršilnega odbora OF bo danes 14. marca 1951 ob 15. uri na sedežu tajništva OF v Ul. R. Manna 29. DANES: seja sektorskega odbora za Skedenj ob 20. uri na sedežu v Skednju; seja_ izvršilnega odbora II. o-kraja ob 20. uri na sedežu na stadionu «Prvi maj«;* seja okrajnega odbora za I. okraj ob 20. uri na sedežu Ul. R. Manna 29. ČETRTEK 15. t. m.: seja okrajne komisije za zbiranje zgodovinskega gradiva ob 18. uri na sedežu v Skednju. PETEK 16. t. m. seja sektorskega odbora Kolonkovec ob 20. uri v običajnih prostorih. Kidtitfma [Mipditep v Plavjah V nedeljo 18. t. m. bo ob 17. uri velika kulturna prireditev v Plavjah. Sodelovali bodo pevski zbor ((Tržaški zvon«, folklorna. skupina Društva sloven. skih srednješolcev, recitatorji in solopevci. Poleg tega bosta nastopila še pevski zbor »Straža« iz Plavij t&r domača godba na pihala, ki je znatno povečana z mladimi godbeniki. Vabimo k čim večji udeležbi. Tajništvo I. okraja javlja članom, da ima svoj sedež v Ul. R. Manna 29, I. nadstr. PROSVETNA DRUŠTVA Predavanje o življenju v Jadranskem morju V četrtek 15. t. ni. bo ob 20.30 nad vse zanimivo biološko predavanje univerzi- SHPZ tetnega profesorja dr. Miroslava Zeia. Predavanje, ki ga bodo ponazarjale skiop- Prcsvetno društvo hVOJKA SMUČ« bo imelo odborovo sejo v četrtek 15. t. m. v društvenih prostorih. Tajništvo Zveze prosvetnih delavcev ERS obvešča člane vodilnega odbora, da danes se-ia odpade. tične slike in poučni kultur nista« Djilasove »Sodobne te-1 ni film, bo v Ul. R. Manna 29. SHPZ vabi k čim večji udeležbi! me«. V rubriki «Critica e ras-segna politica« objavlja S." Martinj članek «Pred! rešiitvijo agrarnega vprašanja v Italiji«. J. Pelicon: ((Sovjetska zveza si podreja dežele svojega bloka« ter R. Bluin: «Tri ^težnje indijske zunanjg poln*,se«. Na zaključku prinaša revija še kratke vesti. V prilogi pa je izšel članek Edvarda Kardelja: ((Temeljna načela zunanje politike vladte FLR Jugoslavije«. Posamezna številka revije «Comuti ista» s tane 100 lir. SEJA ODBORA GLAVNEGA SHPZ V četrtek 15. marca t. 1. ob 16. uri bo v običajnih prostorih seja glavnega odbora SHPZ. Prosimo odbornike, da se seje gotovo in točno udeležijo. Gallusov večer Lani je poteklo štiri sto let, odkar Se je rodil naš veliki skladatelj evropskega merila Jakob Petelin - Gallus. Nekaj časa je bilo njegovo poreklo sporno, toda danes ga tudi tuji glasbeni zgodovinarji prištevajo med Slovence. V sohoto bomo imeli priliko slišati vrsto njegovih kompozicij za zbor. Koncert se prične ob 20.30 v Avditoriju ZVU. Vabila se dobe pri «Adria-Express», Ul. Fabio Severo 5. Opoldanski HITRO MINE URICA OPOLDANSKEGA POČITKA — KO JE POSPRAVIL SKROMNO KOSILO, DELAVEC SE HITRO PRELETI ČASOPIS. NJEGOV BREZPOSELNI TOVARIŠ JE ZE PREBRAL ČASOPIS IN JE PRIPRAVLJEN CE BI BILO TREBA KAJ—KOMENTIRATI SINDIKALNE VESTI Glavni edber ERS pekov-sikih delavcev se bo sestal v četrtek 15. t. m. ob 18. uri na sedežu v Ul. Machiavelli 13. Slovenskim učiteljem in profesorjem V četrtek 15. t. m. ob 18. uri bo skupni ogled razstave slikarja Staneta Kregarja v gale. riji «Scorpione» pod vodstvom umetnika samega. Vabimo na številno udeležbo! Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno I. ali 15. dne v mesecu, in sicer 15 dni pred rokom, od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista. UPRAVA DAROVI IN PRISPEVKI Ker se zaradi bolezni ni mogla udeležiti pogreba Drage Pod-brščkove, daruje tov. Bole Marija 500 lir za Dijaško Matico; pevci zbora »Tržaški zvon« pa darujejo tudi za Dijaško Matico prebitek 506 lir z izleta 3. marca. KINO Rossetti. 21.00: «Revialna skupina Uga Tognazzija. Excelsior. «V vrtincu«, Clark Gable, Vivien Leigh. — (Dve predstavi ob 15.30 in 20.30 (blagajna 14.30, 19.30). — Galerija 500 lir, parter 400 lir. Nazionale. 16.30: »Sedemnajstletne« z Brigito Auber in Nicolo Con red. Arcobaleno. 14.30: «Rio Bravo«. Fenice. 15.00: »Ni miru med oljkami«, Rat Vallone. Lucia Bose’. Filodrammatico. 16.C0: «Malgueri-da», D. Del Rio. Alabarda. 16.C0: »Cvetlice v prahu«, Greer Garson, W. Pidgeon. Armonia. 15.30: »Naskok na nebo«. Garibaldi. 15.00: «Prvo obhajilo«. Ideale. 15.20: »Parada zvezd«. Impero. 15.15: ((Izkoriščevalec«, Cezar Romero. June Havoc. Italia. 16.00: «Si'jajna negotovost«, M, O’ Hara. Kino ob morju. Danes zaprt. Savona. 15.00: Dolly Sisters ((Žene in diamanti«, Betty Grable, John Pagne. Viale. 16.00: »Grive v vetru«, P. Fosler in G. Patrick. Vittorio Veneto. 16.00: «Jutri je prepozno«, A. M. Pierangeli. Azzurro. 16.00: «Kapitan Furia«, Brian Aherne, Mac Laglen. Belvedere. 16.00: ((Banditova žena«. Marconi. 15.30: ((Umiram zate«, Misha Auer, C. Laughton. Massimo. 16,00: ((Zbogom, Mimi!« Marta Eggert, J. Kiepura. Novo Cine. 16.00: »Havajska sirena«. Odeon. 16.00: «Stavka milijonov«! N. Taranto, Riento, Chiaretta Galli. Radio. 15.30: «Trpeče mesto«, Tosi Barbara Costanova. Vittoria. 16.00: «Sirena iz Konga« H. Lamar, W. Pidgeon, Frank' Morgan. Venezia. «Možgani Frankensteina«, Gianni in Pinotto. Sv. Vid. 15.30: «Adam in Eva«. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlTAlabarda, Ul. dellTstria 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; dott. Praxmarer, Trg Unita 4: Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Harabaglia, Barkovlje; Nicoli, Skedenj. TRŽAŠKA BORZA Zlatj šterling 1800-1850, papirnati šterling 1700-1740, dolar 685-690, telegrafski dolar 698. 700, švicarski frank 161-163, francoski frank 180-185, avstrijski šiling 23.50-24.50. Ker imam to tfrdo navado, da rad povsod vtaknem, svoj radovedni no s, ni čuda, da za kratek čas pogledam v «Gran Hotel«, ((To.poli.no«, eKatbliški glas» tu razne podobne, več ali manj z bujno domislijo natrpa, ne časopise. Preveč izbirati ni. ti ni treba: na razne načine se svi/ra vedno ena in ista pesem. Vendar pa tu pa tam vseeno zagrabi človeka, ko vidi, da se pisci dotikajo stvari ali dogodkov, ,o katerih se ne da pisati kot o čudežih, ki jih ne more nihče osebno otipati. Dokler se piše o skromnosti in postih svetega očeta, naj bo. saj itak ne bo nikoli nobeden od nas povabljen k njemu na večerjo. Da nam pa tak časopis začne čvekati o zadevah, ki So njemu nepoznane in si upa trditi in širiti mnenje in vešti, ki nimajo ne repa ne glave, to pa se mi le zdi pretirano. Gre namreč za člančič ((Katoliškega glasa» v katerem se s čisto katoliško «resnicoljubnostjo)> piše, da jugoslovanski vojak nima zaupanja, spošta-mnja in ljubezni do svojih predstojnikov. Vem, da neke begunske bulice z naslado čitajo take stvari in mogoče tudi gradijo kake ((tajne načrte» na one papirnate temelje. Na njihovo žalost (moral bi napisati veselje gaj pravijo, da LJUBIJO resnico!) pa bom povedal samo nekaj besed o dogodkih, ki so komaj najneznat. nejše kapljice neskončnega morja, ki ga pa navedeni pisci še niso videli in ga tudi nočejo videti. Spoštovanje in ljubezen Ako bo kdaj koga od piscev zaneslo v Koper, naj povpraša po majorju Buljanu in k0 ga bo ta po svoji navadi vljudno sprejel, naj se ojunači in naj ga povpraša, kako je bilo v bitki pri Kladi blizu Reke. Sice r bom pa raje kar tu v nekaj besedah prihranil Buljanu nadlego. Buljan je bil strog komandant bataljona in sovražniki (morda tudi omenjeni pisci?) so večkrat imeli priliko trepetati pred njim, Ko ie na Klani obležal smrtno ranjen in se pod nemškim ognjem mit ral je. za ni mogel izvleči, je zapove, dal trem borcem, ki so bili v njegovi bližini, naj ga prepuste smrti in se rešijo, dokler jim je še mogoče. Ker pa jugoslovanski vojaki sovražijo svoje poveljnike, (tako trdi ((Katoliški glas«) so borci enostavno šli po nosilo in pod ognjeno točo rešili svojega komandanta. Eden od borcev je izgubil življenje, drugi je bil hudo ranjeni. Mislim, da bi tu lahko ■izrazili svoie skromno mnenje, da so navedeni borci spoštovali in ljubili komandanta. Ne vem. kako čita mamica na Kontove. lu omenjeni članek, ko ji je po sin že tolikokrat povedal resnična dejstva vse drugače. Med borci, ki so bili z Buljanom, je bil tudi njen sin s Kontovoia. kNo«, bo gotovo zanosljal uče. ni pise.c in »i popravil svoj trdi ovratnik: «to je pač mogoče edini primer in povrhu je treba še upoštevati, da je to bil dogodek leta 1945 in so njegovi glavni junaki vojaki prostovoljci, a danes? Hm...«. Mogoče bo tudi ob tem ((Ilm...« obrnifsvoje katoliške oči proti oblakom, a da se ne ustavimo pri tem «Hm...» vzamem še malo kapljico iz Prei omenjenega morja in povem sledeče: Poleti 1947 so se jugoslovanski vojaki v lepi sončni nedelji kopali v morju pri Umagu. Proti koncu popoldneva se je pripeljal tja tudi general Ba-nina, ki je poveljeval 26. diviziji. Ker se je pripeljal sam, je malokdo opazil njegov prihod. Dan se je že nagibal k večeru jn borci so začeli odhajati. ker se je že bližala wa, ko morajo biti vsi brez izjeme v vojašnici. Zadnji so ostali neki rekruti iz Makedonije, ki so se nekam radovedno ozirali na generala. Ko so pa opazili, da jih general sploh ne vidi, se je eden približal generalu s sledečimi besedami«.- ((Prosim, tov. general, smem nekaj vprašati?« Ker je bil general /-zven služba zelo dobrodušen, je takoj dobrohotno prikimal ter čakal, kaj ga bo borec, ki je stal pred njim zravnan kot sveča, posebnega vprašal. ((Znano nam je, da je v teh krajih še nekaj fašistov, ki so slabo razpoloženi do nas; Za-radi tega prosim, da bi v'< odšli z nami, ker se nam ne zdi varno. da. ostanete tu sami. V obratnem, primeru Pa prosimo. da lahko ostanemo v primerni. razdalji, dokler ne odidete. in da potrdite našemu komandirju, da smo zakasnili povratek zaradi višje sile«. ((Da ne bomo kršili vojaškega reda, bom kar sedaj odšel, vi pa hitite, da ne zamudite». ie z nasmehom odgovoril general ter zadovoljno gledal za borcem, ki je odšel hitrih korakov. ((Vidiš«, je dejal isti večer general Banina majorju Vida-nu, ((pa le ni res. da so mobilizirani vojaki manj zavedni nego vojni prostovoljci; prosim odidi k njihovemu komandantu in v primeru, da so kako malenkost zakasnili, naj fim oprosti po mojemu ukazu«. Nočem se izgubljati v nobene komentarje, a moje skromno mnenje je, da najbrže navedeni borci niso sovražili svojih vojaških voditeljev. Zakaj bi jih danes? Voditelji so še vedno isti in borci tudi. za to jamči moja malenkost in tisoči in tisoči boljših in vrednejših. Danilo Korenikov Gledališče Verdi Danes ob 21. uri poslovil dramske skupine Maltaghau Carraro, ki bo nastopila z J10- vim delom D. Maurierja «SeP' reži? prič« tembrsko valovanje« v D. D’Anze. Danes dopoldne se . ^ prodaja vstopnic pri §'e i, .blagajni za nastop drafR skupine Emma Grammatiw> b0 jutri ob 21. uri z zanim™11 delom C. G Viole «Tista»' m/A PARTIZAN Tržaškega ozemll® naproša vse Tržačane, n imajo točne poda®. tovariših, padlih v borbah v Trstu, da J# ^ ljejo na sedež ZPS v VI Manna 29. Posebno čamo točen opis kraja ® je kdo padel. Bill! RADIO JUGOSL. CONE TRST* (Oddaja na srednjih 'ri joti# 212.4 m ali 1412 kc) Sreda 14. marca 6.30: Jutranja glasba. ročila v ital, 7.00: N a P°v poročila v slov. 7.15: 4“;‘rj[je glasba. 7.30: Zaključek Jul' oddaje. 12.00: Aleksander G>a, V Stjenka Razin - simfonična sl)j, nitev; Edvard 'Lato: Namuna, ^ ta za orkester. 12.30: 6J* 12.45: Poročila v ital. 13,“. 5lo»' poved časa - poročila ^nC«rt. 13.15: Pester solistični 13,45: Gospodarski pregled 14.00: Igra orkester Rad>a .ijt Ijana p.v. Jakova Cipcua-Pregled tiska v ital. 1^,0, gled tiska v slov. 15.00: ZaK1J opoldanske oddaje. ,, ,,Inos“ 17.30: Politične aktua*'*, (ital.) 17,40: Igra orkester Vuj 18.00: Z našim ljudstvom i.ttt 18.15: Koncert pianistke .jji-Bradač. 18.45: Poročila v JH fSs< ni. 19.00: Ob volitvah V/f ,9.3«: svete. 19.15: Poročila v..ltal;r siov Napoved časa - poročila n j, ;. iNapvzvcu LdPd - put *■ 19.45: Vesele melodije. Čajkovski: Koncert št. 1 v jOl1: op. 23 za klavir in orkester-]^ Obzorja 1951 (ital.) 20.45 „„iS * ritmi. 21.00: Literarna 01 Ob 47. obletnici rojstva -. rJj Kosovela (slov.) 21.30; bra«. godbe na pihala. 22.00: 1‘ (t:- strani (ital.) 22.15: Vedra na glasba. 23.00: Zadnja P°,13 < v ital. 23.05: Zadnja P°roc, V ltdt. Zj' slov.) 23.15: Nokturni. 71-3 ; ključek oddaje. * RADIO TRST 11 Sreda 14. marca U31 7.15: Napoved časa in P?: # 7.30: Jutranja glasba, vmes jj) dar in druge zanimivost4* Zaključek jutranje oddaje., jjUff 11.30: Za vsakega neksl-^-f Sodobna Anglija. 12.10: V*1.-/ kestri. 12.45: Napoved čaf ročila. 13.00: Liszt: ^ m#’ fantazija. 13.30: Pestra # 14.00: Poročila. 14.15: Dnevi1'Jif 14.UO: Poročila. 14.16: un.c”veR gled tiska. 14.28: Citanje nega sporeda. 14.30: - (. opoldanske oddaje. „ 0'/ 17.30: Plesna glasba,' Amerike. 18.15: Paganini: j'ja *. št. 1. 18.52: Mozart: SingH«. 32. 19.00: Zdravniški vedel Dvorak: Dva slovanska ^ 19.26: Razni solisti. 19-4^; p-lf ved časa in poročila. 20.00 V CU Ldod 111 pul ULIld. u „ cQ\e .U ski koncert, 20.30: Naša Fredavanje prof. Ivan*-^jg^ -chuha o spolni vzgoji mi' 20.45: Vesela glasba. 21,°V' 2H: ni kvartet Veseli bratcf :1;: Beethoven: Romanca št. hnft Lahka Simfonija št glasba. 22.00: - . 7. 22.21: ,Prli0Vž melodije. 22.45: Gould: no’ za klavir in orkester- j Počasni ritmi. 23.15: Nap?! « sa in coročiia. 23.30: $ nudi jutrišnji spored. liuut JULI lailjl UtlUlUU- . ., nočna glasba. 24.00: ZakUu Černe oddaje tt14 RADIO TRST 195» ^ Sreda 14. marca 12.40: Veseli kmetje, 'j; vi svet. 12.30: Ritmi lat>o?„ V* O V C1-, Iti.Ob, ZV 1LIIL1 Z* j!n * Jr rilce. 12.40: Današnji^55';ii> Predstave in zbirališča. ‘SjrC? ledar Antonetto. 13.00: . d. 13.25: Operetna in revU^: ifj ba. 13.45: Tretja stran. 1 j-ihKt -'d BBC. 14.50: Silvio edališka kronika. I5- ,bo0: U 17.30: Plesna glasba. red BBC. 14.50: Silvie> J'0or& gledališka kronika. 15, daja za otroke: VVagnčrija p.v. Silvije Af ILj. 18.30: Ena ura gI3;*e;. D*. Zdravniški nasveti. 10.4. lhr nji ritmi. 20.00: Poroco*1; 3o: % Pojejo Mills Brothers. '"poifAi, ropski koncert. 21.60: jriiF nost, če se imenuje.š se, tri dejanja Oscarja Wilo. ■ ROJSTVA, SMRTI IN - je Dne 13. marca Trstu rodilo 8 ptrok^1^]) ^ 15 osel-, poroki pa ^Lpjjt Cerkvene poroke: aa -* Oltavo Čoslovi 'h P - 1»,-« Maria Orzan, pek »no jn delavka Lihana>ari3j? Umrli so: 28-letnaO® via. 74-letna AUgp;'1 por. De Castro, Kreševič, 77.1etni Ci. 79-1 etna Maria Siderini, 46-letna Antoof, chetti, 65-letna K^gg^eh’* mik pur. -„aVai landa Micol por- «3^ hUj letna An« f01'nl>1U0diai’0 rf 82-letna Ester Mo „ f{l. Liebmann, 70-letm 0 la,?.’.]9;let.nA LsbačniK letna Lucija vak. ■ NARODNA (j- opn, . SKA KNJIZN*CA jiaii4*,;! veliko narodno ' s|0včfl^| zbira zlasti v** K„ii ' Jlt. tisk, ki je kd*' o^ ri-na našem Trza^n1 ^ c Zato poziva vse ^ ^ po^,. tr. teče Slovence, "'mne r'r gajo odpravi« o* K«1 ^ mne v nem življenju, • vzročil fašizem. pfeg ^ ljubite svoj svoje omare, leje police, morda je gnl 9, ta kaka slove" Javite nam na d * tel. 8402. MALI STROJI PLETILNI via dellTstria 8b lika! ^morski imnmiK ttr 3 t!Ali_ŠOLSTVQ V PRVEM POLLETJU Učni uspehi in neuspehi šol Istrskem okrožju M. «H6roa Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Pellieo l/II. narisi. - Telefon 11*33 >1 neopravičenim, izostankom blCer malo kasno d0_ ™i]2Snri=,- kasno, toda uu- drugem noti ?a bomo lahko v ve MreP° ‘Ju uP°rabili pra- spehov obLl°fg0 b°IjŠih u‘ ae u ja“° danes ud' 8a Polletfa S 2akl^ku Prve-os°pvnih in sred torožu učiteljišča v Poreci nt^SehiŠ°lah S° biH ^'»»ed je i ^Cc\v\.drugl razred in razred 71,12 ‘ cetrtl razred 73,14 od-Peti raZred »ist. Vencev. izdelalo na 54,51 ^ gimnaziji v Ko- ^.?i odsfrvi'-razred izdl ted 58 si dlJak°v, drugi odst T\- tretji razred "aziji v y. ]a za nižji gim- -• ■ v Kopru in Portorožu), peti šesti razred m sedmi razred dijakov (Koprska razred 5»3 d 8,95 °dst” 56 23 f8’33 °dst. Snl^Odst. odst. flmnaziiaj “‘J“Y,JV ' 0 al,3o 'nHc?VSrečno je izde‘ Na učitelikA dijakov. . so bili elllsču - V. Portorož Portorožu CK? basledp* ^ dijak' Je izdelalo 85,71 ■zdelal«, 78 ^Ugi letnik Je h diiaki tref° medtem ko toika izricf rn četrtega KljUb tem sto°dstotno. §ovoriin U’ da se številke, y šolah vrfbsp?hih na osn°v-^ Učencev nad 70 odstot- 50 razred izde-mno- laii , 'Icev, ki „bi bili , razred ‘ večji. ni. ko UsPehi učiteljstvo ravnati pri svojem delu. Zahtevam načrta se približujejo le višje razvite šole kakor one v Kortah in Šmarjah, toda tudi od teh nekatere zaostajajo. Tako n. pr. v Sv. Petru, kjer smo že ugotovili, da je glavni vzrok slabih uspehov preveliko izostajanje učencev od pouka. Nižje organizirane šole so pokazale slab u-speh. čemur pa ni kriva organizacijska oblika šole, temveč učiteljstvo, ki na šolah s težji- PO PETIH LETIH BORBE Zmaga polovinarjev nad agrarci Višje kasacijsko sodišče prisodilo pravico polovinarjem - Lastniki zemlje morajo sami plačevati celotni prispevek za socialno zavarovanje in skrbstvo polovinarjev Ze od leta 1946 dalje so bili polovinarji vse Italije in torej mi P°g°P ne ustreza. Osnov-1 tudi polovinarji naše pokrajine na napaka učiteljev na teh šo-1 veliko sindikalno borbo. Od ve. leposestnikov in lastnikov zemlje, prj katerih so zaposleni, so zahtevali, da na osnovi člena 2 dekreta št. 142 z dne 2. aprila 1946 poravnajo celotno vsoto, ki so jo dolžni plačati za šo- lah je, da podajajo snov ver-1 balno in ne nudijo dovolj nazornosti, na podlagi katere bi | lahko otroci učno snov sprejemali ih razumevali. 2e po nepravilno podani učni snovi ne L polagajo učitelji nobene pažnje I cialn0 zavarovanje in skrbstvo na ponavljanje in utemeljeva- • P°Lovina.rjev. nje snovi. Zato bo treba pazi-| ti, da se ob namestitvah mlade učne moči razporedijo na višje organizirane šole, kjer| lahko dobijo najnujnejše napotke za praktično delo y razre-1 dih. Nameščanje začetnikov na nižje organizirane šole je po- Seveda so se veleposestniki tej zahtevi uprli in sklenili, da ne bodo iz lastnega žepa plačali niti lire. Tako njihovo obnašanje je povzročilo med polovinarji ogorčeno razburjenje. Odločili so se, da se bodo za dosego svojih pravic poslužili drugih razpoložljivih sredstev. kazalo, da So uspehi na teh šo-l Dejansko je stvar prišla pred lah slabši. | sodišče. Ravno te dni pa je viš. Posebno mlajše učne moči so pokazale velike vrzeli y znanju metodike ter zaradi tega ne dosegajo uspehov. Ti. tudi ne segajo po strokovnih in političnih delih, ne 'študirajo, a po leposlovnih delih segajo le bolj malo. Da so vse naše trdit. VZr°k slabih I Ve pravilne’ na«i Priča dokazni brP, v, na osnovnih šo- material, katerega je več kot k T UsPehi a Je bre? j evil0 dvoma preveliko v Dekanih, itd. Proti !aktorje;5 ^ati predvsem Stim«0v°ntankov’ v večini ■° tak ,k opravičeni. Za-^nitov „ ,ne°Pravičenih izo-Si SIenof' šola v Sv. Petru, Sorštu i? J° s°le ” otrok je tre-tri 's Učiteljev, star-do tega vprašanja "^anju r,J'fedbo o obveznem Na „ šole. 7 u^el?otn° lallko ugotovimo teN-dos2noZamtUd 06 °brav’ o- ,!ztio enr,(’ mt‘ nima vsaj kuVi^vani‘nega kriterija za ^ka- St^- lz°stankov od ^ -a je v*&!ono; zato, da se nauči pisati in so v večini, menijo, Kj,."1* «H tfcr-V in fvazno od P°- k>oPr. zato z lahkim Jie» « bil svoiega otr°-2a.radi dela prisi- ^5abatnQtui0ltke-ga poUka' Cvvcčln dl. kaze. da se šolsk primerov ne vti-'fojk1'ko h; vprašanja, niti >ti ^ p0 vsej pravici in nr;‘‘ t0 napraviti. Voii?A§ah i dJ Primerov. V tolen° Prtkin ? otrok samo-Hva^sto °, obiskovanje ftjiL "k na .’ . bl učitelji akirše' „ °troke, oziroma dovolj. Treba bo spoznati nujnost čimprejšnje ureditve sindikalnega vprašanja v okraju, da se s pomočjo sindikata uredi študij, katerega bi morali posečati vsi učitelji, posebno pa oni mlajši. SO J1*1 Obrisali iz !. .°bve2n^?zn‘h otr?k> .Znosti še zdaleč ‘Prizadeti starši dnevi poklicani f^lvpred ti^ja^^vo m so se tam 'bd.. LO d JIm je predsed- S"1 i d* r”i0 H Potrebni ’ ker so Iž' Dni za domača ’iev i?‘ °dno?esr£ ie razviden clo vni::'.,tUa,l,C- Hi;0; Posečan .vPmsanja ob-i ujjš ne r Pouka. Mi- Pf^htarb buj« nobene- za %ClaWoP°e ka Je izreklo po-Sf kjer ?a v Sv. neopravičeno ii \6ni|tVo"neioJe zgrešilo po- •eine d. ki 'ai „ i1® v 'letoS‘ ^ IrehnSken; šo1-reba y drugem Se bo P°praviti SLUvedci’ koIikor je pač »Sh • v obrav™ enotnejši Jž>“ ft^nkov Tn ne0pra' , kovalo. te naj- «C8i 'D Učiteljstvo nit°l ugotovljeni K‘evldk°-r ne ^eo-nab- Povprečno znanje učencev Povprečna splošna slika zna. n ja učencev po naših osnovnih šolah je naslednja: V prvem razredu se preveč hiti, čas se ne izkorišča in predelana učna snov se ne utrjuje. Posledica takega načina dela se pokaže v drugem razre-du, kjer skoraj polovica otrok ne pozna vseh.črk in ne znajo računati v obsegu do 20. tretjem razredu se mučijo poštevanko, kar se prenese tudi v četrti razred. Pri branju v tretjem razredu otroci zlo-gujejo, v četrtem pa lovijo be sede. Stvarnemu pouku se ne daje mesto po njegovi važnosti počenši s prvim razredom, pray tako tudi ne prostemu spisju. Posledice tega so, da slovenski otroci iz oopolnoma slovenskih vasi ne obvladajo zadostno jezika, ker se na to polaga vse premalo pažnje. Navedeno stanje in sposobnosti nam nazorno kaže statistika, ki nam prikazuje uspehe v osnovnih šolah s številko 72 odst., učencev, ki so razrede izdelali, y petem razredu osemletke 51 odst. in v prvem razredu gimnazije 46 odst. iz navedenih razlik se vidi nepravilnost ocenjevanj, premalo zanimanja jn kritično gledanja učiteljstva do šolskih problemov. Z odločnim posegom v dosedanji način dela moramo spreme niti obstoječe stanje in vskla-diti naše šole z zahtevami veljavnega učnega načrta. Kdor ima voljo, uspe in to voljo morajo imeti vsi naši učitelji, od katerih je odvisno ali bomo našo šolo dvignili ali ne. Jasno je, da bo morala ljudska oblast nuditi učiteljem vso pomoč pri njihovem delu jim predvsem zagotoviti prosvetnega delavca dostojen način življenja. Škofije Kakor vsako leto. tako so tu. di letos praznovale žene svoj praznik 8, marec. Svečanost je bila y nedeljo ter jo je otvorila tov. tajnica, ki je govorila o pomenu tega praznika. Nato je predsednica Marija Hrvatin, obdarila nekaj otrok z raznim, blagom. Zene so si ob tej priliki privoščile majhno zakusko in so se nato zadbvoijnie odpravile domov. HRVATIN JUSTI je kasacijsko sodišče razsodilo pravdo in jo odločilo v korist polovinarjev. Odločitev višjega kasacijske. ga sodišča in s tem priznanje pravice polovinarjem je vsekakor važen doprinos kmečkih delavcev za pravice svojega stanu. Marsikateri je ob samem pričetku in zaostritvi spora bil mnenja, da polovinarji v svoji zahtevi, češ da morajo agrarci plačati prispevke za socialno zavarovanje in skrbstvo, ne bodo uspeli. Danes, ko je pravda končana in ko je bila po skoraj petih letih priznana pravica izkoriščanim poljedelskim delavcem, pa je vsem jasno, da so se postavili na pravilno stališče in da so poleg vsega bile •tudi njihove zahteve do kraja utemeljene. To je moralo priznati tudi samo sodišče, čeprav je na prv; pogled kazalo, da spričo kapitala, ki je na strani veleposestnikov in agrarcev, ne bi uspelo izreči sodbe v prid polovinarjev. Višje kasacijsko sodišče je odločilo, da bodo morali vele-posetniki in agrarci plačati po. lovinarjem tisti denar, ki so jim ga od leta 1946 dalje odtr-govali za socialno zavarovanje in skrbstvo, kajiti zakon določa, da morajo omenjene prispevke plačevati za polovinarje samo delodajalci. S priznanjem pravice polovinarjem bodo morali tudi agrarci v naši pokrajini v najkrajšem času omenjene prejemke povrniti. Izračunali so. da znašajo ti prejemki v naši pokrajini nič manj kot 20 milijonov in 333.100 lir. Ce omenjeno vsoto razdelimo med polovinarje v naši pokrajini bomo ugotovili, da bo vsak imed njih prejel precejšnjo vsoto. K dvigu njihovega življenjskega standarda pa bo prav tako pripomoglo tudj dru. go dejstvo, in sicer to, da delavci odslej dalje ne bodo več plačevali dosedanje polovice prispevkov, ampak bodo morali agnarci plačati celotni zne. sek za socialno skrbstvo in zavarovanje. Na tak način bodo polovinarji prihranili letno pre cej tisočakov, ki jih bodo lahko uporabili za izboljšanje materialnih pogojev svojih družin. Sedanja zmaga polovinarjev bo spodbudila v njih nove sile, da se bodo nadalje z nezmanj. šano vztrajnostjo borili tudi za ostale nepriznane pravice kot je na primer sprememba dosedanjih delovnih in agrarnih pogodb kakor tudi nadaljnje izvajanje agrarne reforme Po vsej državi. Prav tako pa bo ta zmaga združila vse polovinarje in kolone v naši pokrajini, da se bodo še nadalje borili za izboljšanje svojih delovnih pogodb in življenjskih pogojev. To bo. do dosegli na tak1 način, da bodo združeni zahteval; izboljšanje kolonskih stanovanjskih hiš, hlevov, popravilo cest itd. 1) okrožnice št. 260 in 263, ki jih je izdal medministrski odbor za cene v zvezi s cenami kemijskih gnojil in železnih odpadkov: 2) uvoz strojev opreme iz Združenih držav. Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo v odgovoru na vprašanje, ki so mu ga predložili v zvezi z zakonom o varstvu materinstva pojasnjuje, da dokler ne bodo v tej zvezi izdali pravilnika, ki ga omenjeni zakon predvideva, bodo lahko, kar se tiče izdajanja zdravniških spričeval, izvajali samo navodila zakonskega dekreta z dne 12. decembra 1938 štev, 2237. Zatorej, čim zaposlena žena predloži zdravniško spri čevalo o nosečnosti, je ne smejo več odpustiti. Nadalje ministrstvo pojasnju. je, da ima delodajalec pravico podvreči noseče žene kontrolnemu pregledu. V primeru, da bi izjava kontrolnega zdravnika ne soglašala s predloženim zdravniškim spričevalom, bo moral v zadevo poseči Inšpektorat dela. 4000 stotov sladkorja za prosto cono prispelo v genovsko pristanišče Zvedeli smo, da je te dni prišla v genovsko pristanišče nova pošiljka sladkorja, namenjena goriški prosti coni. Količina pošiljke znaša štiri tisoč stotov in bo zadostovala za tromeseč-no uporabo potrošnikov v prosti coni. Omenjeno pošiljko sladkorja so zlasti pričakovale goriške gospodinje, ker so bile prikrajšane pri razdeljevanju za sedanji mesec. Poleg tega pa je tudi razveseljivo dejstvo, da gospodinjam, ne bo treba preveč skopariti S sladkorjem pri izdelovanju peciva za prihodnje praznike. V genovskem pristanišču so že uredili vse potrebne formalnosti, tako da bo sladkor v najkrajšem času v našem mestu-. Kot prejšnja pošiljka tako je tudi sedanja uvožena s Kube. Predvidevajo, da bo cena sladkorju ostala neizpremenjeoa. bi se izog-nj] trčenju je krepko stisni] za zavore. S tem se je dejansko izognil trčenju, prav tako pa si je nakopal tudi nesrečo na glavo. Manfred; je namreč še v istem trenutku s kolesom vred padel po asfaltu. Sele naslednje jutro je Manfredi odšel na zdravniški pregled v bolnico Brigata Pavia, pri čemer so zdravniki ugotovili zlom desne ključnice. No Travniku bodo zgradili ([m" SODIŠČA poslopje Zavoda za socialno skrbstvo Hudoben pes 10-1 etn i Anton Cigoli iz drevoreda XX. septembra 42 si je zaželel družbe. Verjetno so se mu zdel; domači preveč odrasli za igranje, zato se je odpravil k svojemu prijatelju v bližnjo hišo. Ko sta se nekaj časa sku. paj zabavala ne meneč se za ves ostali svet, pa je njuno veselje pretrgal lajež psa ovčja-ka, ki je še v istem trenutku planil na malega Tončka in ga ugriznil v levo uho. Žrtev pasje razdraženosti so takoj odpe. 2e nekaj časa se po časopisih :ni tudi v razgovorih posameznikov ugiba o nadaljnji usodi goriškega- Travnika. Odkar so namreč podrli staro vojašnico alpincev, ki so jo zgradili še za časa bivše Avstrije, je bolj kot jasno dejstvo, da prazen piostor ne bo ostal neizkoriščen. Takoj po drugi svetovni vojni je predstavljal Travnik skoraj edini trg, kjer so se razvijale manifestacije. Od takrat do danes se je stanje bistveno izpremenilo in potreba po takem trgu tudi ni tako občutna Zato pa je toliko bolj stopilo v ospredje vprašanje, kako izpolniti ta prostor, ki ne predstavlja, vedno iz estetskih nagibov gledano, ravno največje časti našemu mestu. Zlasti se ie pokazala potreba po izpopolnitvi tega prostora, ko so na nasprotnem vogalu zgradili moderno poslopje «Esso». Najprej so se vršili razgovori, da bi na nezazidanem prostoru zgradili poslopje za državne uslužbence (INCIS). Predi končno odločitvijo pa se je županstvo posvetovalo tudi glavnim ravnateljstvom Zavoda za socialno skrbstvo, da bj zgradilo poslopje, kjer bi, si lahko omenjena ustanova uredila svoje urade. V Ri-m so bili ljali v bolnico Brigata Pavia I °dpOSlan7tUdi "T-V . . ° . nn rirpn, nmptn m hilr kjer so jo obvezali. Zd| se, da bo Tonček v štirinajstih dneh popolnoma ozdravel. vendar ido pred dnevi ni bilo odgovo-' ra. Vest o gradn ji pa sta te dni ki sta omenila, da 'je edina prepreka za pričetek del samo denar, ki pa jim ga bodo V naj-bližnjih dneh nakazali. Pc- načrtih bo-imelo poslopje tri nadstropja, to se pravi, da bo nekoliko nižje od poleg stoječe cerkve sv. Ignacija. Poleg uradov Zavoda za socialno skrbstvo bo v njem tudi pro-#tor za stanovanja; v pritličju pod oboki pa bodo prostori za lokale. Cas za pričetek del še ni‘določen. Vsekakor pa se zdi, da z del] ne nameravajo odlašati. IZ PEVME S sekiro po palcu Pri sekanju drv se je včeraj seki^r ranil v palec desne roke 34-letni delavec Meneghi-ni Dominik iz Pevme št. 30. Ker je bila rana precejšnja in je močno krvavela se je moral Meneghini zateči po pomoč v mestno bolničo Brigata Pavia. Ozdravel bo v desetih dneh. Zalivala Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dragega pokojnika JOSIPA KLANJŠČKA Oslavja. Posebna zahvala g. župniku za lep nagrobni govor, pevcem za petje, darovalcem cvetja in vencev in vsem prinesla iz Rima dva odposlan- drugim za izraze sožalja, ca Zavoda za socialno skrbstvo,! Družina Klanjšček Nepreviden vojak do smrti povozil 70-letnega Pettarina Lanskega novembra je na križišču pr; Krminu, kjer se videmska cesta odcepi. proti Gorici, prišlo do hude prometne nesreče, ki je povzročila smrt sedemdesetletnega kmeta Pettarina Prima. Iz Vidina je po tej cesti v prvih popoldanskih urah privozil z oklopnim avtomobilom! 22-letni vojak Bi-dinl Hug. doma iz Lignana pri Latisanii, Z videmske ceste je hotel zaviti na levo proti Gorici in nf na ovinku zmanjšal brzine. Zato mu je vozilo zašlo nekaj metrov čez rob ceste na stezo za pešce. Po takem širokem ovinku je vojak privozil zopet na cesto s krvavimi madeži na kolesih oklop-nega avtomobila. Na stezici za pešce je namreč smrtno povozil Pettarina, Po znakih, ki jih je vozilo zapustilo na cesti je preiskovalna komisija že na prvi pogled ugotovila, da je krivdo nesreče pripisati izključno Bi-diniju. Bidini se je pri prvem zasliševanju še vedno izgovarjal, medtem, ko je včeraj pred sodniki na tukajšnjem kazenskem sodišču brez- ugovora priznal, da je na ovinku vozil prenaglo in izgubil oblast nad krmilom. Obsodili sd ga na 4 mesece zapora pogojno, povračilo povzročene škode in, po-; r*avnavo stroškov zastopnika prizadete stranke y znesku 25 tisoč lir. Cejih šest mesecev zaradi razžaljenja časti Razpravi zaradi nenamernega umora so sledili trije prizivi: Pri prvem je morala, pred sodišče 28-letna Santucci Marija iz Gradiške. Pred časom so Santuccijevo na sodniji V Gradiški obsodili na 6 mesecev zapora, ker je lanskega marca ob neki kominformistični manifestaciji v Gradiški razžalila čast dveh agentov javne varno-' sti, ki so zaradi nastalih nemrt rov posegli v kominfonnistično zborovanje. Intervencija je Santuccijevo hudo razburila in je takoj stekla domov po debet kol ter z njim hotela mahniti po policistih. Kol ji je iz rok iztrgal neki moški, ki je pravočasno uganil njene namere. Razorožena je vsa besna naprtila agentom kopico .nesramnih žaljivk. Izbruhu je seveda sledila njena aretacija in prijava sodnim oblastem. Proti ostri obsodbi sodnije v Gradiški je pred časom Santuccijeva vložila priziv, v katerem, je od sodišča zahtevala, da ji kazen odpusti. Toda včeraj so ji kar zen vsestransko potrdili in jo-obsodili še na plačilo stroškov prizivne razprave. IZGUBLJENA DENARNICA Denarnico, s 450 lirami in fotografijami je včeraj izgubil 72-letni Parjzori Viljem iz UL’ Cocevia 3. Štiri nakaznice za živila pro. ste cone je izgubil 30-letni Buf-. folin Romano iz Ul. Carducei 14. Oba sta izgubo prijavila, policiji. = KINO = VERDI, 17: «Indijska ljubim-* ka», J. Stewart. VITTORIA, 17: ((Bojazen na odru», J. Wyman. CENTRALE, 17: «Sam proti svetu«. MODERNO, 17: ((Sanjava dekleta«, G. Tierney in H; Fonda. EDEN, 17: ((Tropski lokal«. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Ul. Uesare Baftisti 2 - Telefon 70 Vesti za trgovce Zveza trgovcev za goriško pokrajino obvešča vse včlanjene tvrdke, da si na njenem sedežu v Ul. IX. avgusta 11 lahko ogledajo sledeče okrožnice: Globe v mesecu februarju V preteklem februarju ,so mestni stražniki v sodelovanju s prometno policijo naložili v našem mestu skupno 167 glob, Kaznovanih je bilo 18 kršilcev pravilnika prometne policije, 86 kršiteljev pravilnika mestne prometne policije, 23 kršiteljev pravilnika mestnih stražnikov in 10 lastnikov psov. Nadalje so mestni stražniki kaznovali 13 branjevk na pokritem trgu, 10 kršiteljev pravilnika o poslovanju industri-skih in trgovskih podjetij ter 3 kmetovalce, ki so po mestu krožili s kmečkimi vozovi brez tablice, ki potrjuje plačjlo davka. Mestni konjederec je v preteklem mesecu polovil skupno 27 psov, ki so se klatili po mestu brez varstva in . nagobčnika. .Danes vijaki, jutri ograja Včeraj so neznani tatovi imeli precej opravka pri odvijanju svinčenih vijakov, ki pritrjujejo stopniščno pregrajo k stopnicam v stavbi št. 6 v Ul. Carducci. Nenavadno tatvino je včeraj zjutraj opazila lastnica stavbe Rossaro Angela in jo nemudoma prijavila policiji. Zadruga v Babičih ie v pretehlem letu zgradila hlev za 50 glav živine Padec s kolesa 19-letni Ugo Manfredi iz Uli. ce Favetti 11 se je včeraj od. pravil v Sovodnje z namenom, da bi se nekaj ur zadržal v prijetni družbi s svojimi prijatelji. Ko pa je privozil do Ulice Roma Se je nenadoma znašel pred nekim avtomobilom. Da moralo f '""-'h"................................................................... min.......... ................................................................ Naša kmečka delovna zadruga je imela pred dnevi svoj redili letni občni zbor, na katerem je bilo pregledano delo preteklega leta. Člani in tudi privatniki so z zaniman jem sledili poročilu, v katerem je bilo rtčeno, dla je zadruga zgradila v preteklem, letu hlev za 50 glav živine im okoli 700 stotov sena. Za zgradnijo hleva je bilo investiranih 1,500.000 din, Danes predstavlja hlčv vred. nost 5 milijonov din. V veliki meri je to zasluga zadružnikov in tud; privatnih kmetov, ki so rade volje pomagali pr; gradnji hleva s prostovoljnih-., delom Zato jim je odbor na občnem zboru izrekel javno zahvalo za njihovo pomač in razumevanje. Prej so imeli zadružniki živino v osmih starih hlevih, ki niso niti od daleč odgovarjali potrebam in zdravju živine, Izgubljali so polno časa pri razdrobljenem krmljenju in je šlo pray tako polno krme v škodo. Hlev in:« tudi prostore za shranjevanje orodja in strojev. Razumljivo je, da so zadružniki zelo zadovoljni, ker jim je sedaj olajšano opravljanje in krmljenje živine. Poleg hleva so zadružniki zgradili.lansko leto še dva vodnjak« s kapaciteto 1400 hi. S tem so si zelo olajšali preskrbo z vodo, ki so jo morali v poletnih mesecih sušč voziti od daleč.. Nekatere član e so kritizirali zaradi nezanimanj«! za. delo in ker nisio imeli pravega odnosa | dio zadruge. Kritiko so sprejeli kat umestno in priznali, da je bilo njihovo gledanje zgrešeno. Za naprej bodo več prispevali kot do sedaj. Za delovni dan so dobili 140 dim, tudi če jam ie suša napravila precej škode na pridtelfcih. Za letos pa kaže že bolje. V tern letu bodo nasadili več zelenjave, paradižnika, fižola in. krompirja. Od teiga bodo imeli tudi več dohodkov. Od predvidenih 15.000 trt, ki so jih dalj v letošnji plan, so že nasadili 6000 trt. Nasadili pa bodo še več češenj in drugega sadnega drevja. Za boljše in hitrejše obdelovanje zemlje bo. do nabavili y tem letu «frezo» in P»r težkih konjev. Povečali bodo število prašičev za 50 odšt. Za to ima zadrug« zelo ugodne in odgovarjajoče pogoje. Izboljšali bodo tudi kvaliteto živine. Na tem občnem zboru so člani izvolil; tudi novega predsednika zadruge. Ta je ob zaključku spregovoril nekaj besed in med drugim poudaril, da bo treba izboljšati odnose m>ed članicami. Ti adnošamji morajo postati tako dobri kot so v družini, saj je zadlruga velika družina novih ljudi, ki s skupnimi napori in delom, izboljšujejo življenjske pogoje. IZPRED OKRAJNEGA LJUDSKEGA SODlSCA 2 leti za tatvino Pred okrajnim, ljudskim sodiščem se je moral zagovarjati 41-letni Blaž Zla tič. stanujoč v Kopru, Ulica Rotita 2, ki j6' že dalj časa y preiskovalnem, zaporu. Obširna obtožnica dolži Zla-tiča, da, si je kot industrijski narodhi zaščitnik, torej kot u-radna oseba, ki mu je bilo v službi zaupano varstvo nad Splošnim ljudskim premoženjem, protipostavno prisvajal tujo imovino. V času od maja 1948 db novembra 1949 je bij Zlatič zaposlen kot nočni čuvaj pri podjetju Fructus v Kopru, kjer jt v službenem času odnesel 12 kg žebljev, 2 mizarski kladivi, ene klešče, 150 praznih vreč itd. V novembru 1949 leta jfe Zla- tič prišel v službe na ustanovo Radioforni«, kjer je delal kot nočni čuvaj. Tud; tukaj mu tatinska žilica n; dhla miru In jt’ v enem letu odbesel 6 kg pisar,niiškeg^. papirja,' ,12 zvezkov, 2 kolesi z zračnicami itd. Poleg tega je uslužbenki Nata liji Prohmer ukradel dvokolo v vrednosti 12.000 din. Toda Zlatič se ni zadovoljil samo z manjšimi tatvinami temveč je poskušal srečo tudi s predložitvijo lažnih potnih oib. računov. Tako je prsdiložil pode jetju Fructus lažno potrdilo v znesku 1554 din za namišljene potne stroške, medtem ko jih je Radiofoniji zaračuna] kar 9360 din. Podjetju oziroma ustanovi je Zlatič prikazoval, da stanuje izven Kopra, čeprav je imel že del j časa stanovanje v mestu. Sodišče je po daljši razpravi spoznalo obtoženega Zlatiča za fcriveg« zgoraj navedenih dtz janj in ga jeobsodilo-na 2 leti odvzema prostosti ^ obveznim delom; 8.000 din denarne kazni in poravnavo stroškov kazenskega postopka. Prav tako bo moral vrniti na nepošten način pridobljene vsote denarja od Fruc. tuša in Radiofonije. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor cd 27.11.1950. toshi umnim m Prosvetna društva iz Manžana, Ankarana in Portoroža pripravila lepe proslave osmega marca Izmišljena vest “Giornale di Trieste“ V zvezi z vestjo, ki jo je ob. javi] «Giornade di Trieste« dne 13.IH.1951, češ, da sta dva ribiška čolna iz Trsta ttr ribiški čoln Alessandria iz Chioggie zadržani v pristanišču Umagu in še ne vrnjeni, javlj« pristaniško zastopstvo v Umagu, da je vest v celoti izmišljena. V nedeljo je bilo več kulturnih prireditev po našem podeželju, v počastitev mednarodnega praznika žena. Tudi prosvetna društva so sodelovala pri proslavi obenem se pa predstavila z novimi sporedi ki dokazujejo, da zajema kul turno življenje na vasi vse večji razmah. Prosvetno društvo «France Bevk« iz Manžana je priredilo kulturno prireditev že v sobo? to zvečer. Dramska sekcija tega društva je tokrat prvič nastopila z igro ((Janez, kam odhajaš«. Dvorana je bila nabito polna ljudi, tako da marsika teri ni mogel več vanjo, igralci so zelo presenetili, kajti kljub prvemu nastopu, so se izredno dobro odrezali. Tudi tehnične pomanjkljivosti, kot n. pr. premajhen oder, premalo dekoracij, slabi kostumi itd. ni so mogli zabrisati dobrega vtisa, ki so ga napravili igralci na občinstvo. Mnogi so pokazali nadarjenost in smisel za igranje, med njimi Giliola Bo-nin, Rudolf Bonin, Jožko Bo-nin, Olga Bonin in Pino Gonjač. Naj služijo za vzgled tudi drugim, ki imajo več možnosti in boljše pogoje za dvig ljudske kulture Za poživitev kulturnopro-svetnega dela v Manžanu gre predvsem zahvala tov. Romanu Gonjaču za dobro izvedeno organizacijsko delo in vaški učiteljici Vlasti za realizacijo kulturnega sporeda. Igralcem bi še priporočali, da nadaljujejo učenjem, da prebirajo dobre slovenske knjige, si izglajajo izgovarjavo in vadijo na odru, da bodo vzpostavili boljšo povezavo in se v igro vživeli, tako, da bo res naravna. «• w » • Kljub temu, da so Ankarančani naleteli ob pripravah za nedeljsko prireditev na več težav, sa3.niso imeli dvorane in drugih tehničnih pripomočkov, so vse premostili in nastopili s pestrim sporedom. Na prire* ditvi sta se predstavili slovenska in italijanska igralna skupina z enodejankama, ki sta prav dobro uspeli, čeprav se je med igralci, opazilo nekoliko. nesigurnosti. Toda če upoštevamo, da niso imeli'- dvorane, kjer bi lahko vadili, jim moramo to napako odpustiti. Posebno so pa gledalci pričakovali nastop domačega pevskega zbora, ki se je tokrat prvič predstavil. Prireditev je vsestransko uspela in so gledalci vsako točko sporeda nagradili z zasluženim priznanjem. 2e-leti bi bilo, da bi se igralski skupini, posebno pa pevski zbor, kaj kmalu pojavili zopet na odru. Tudi letos so portoroške žene proslavile 8. marec z zelo dobro uspelo prireditvijo, na katero so se skrbno in marljivo pripravile. Za začetek proslave je zaigral orkester JA, nato je pa govorila predsednica ASI2Z tov. Ema Cesnik y slovenščin' in tov. Gina Kozlovič v italijanščini. Za njima sta nastopili mali deklici iz italijanskega in slovenskega otroškega vrtca S petjem: «lmela sem ptičko« in recitacijo ((Pionir Tonček«. Tovarišica Jankovič je zapela «Hyala» in «Ka-ranfili«. Sledila je Dvoržako-va ((Humoreska«, ki jo je zaigral orkester JA, nato pa je recitirala dijakinja Eta Kon-telj Kajuhovo. «Pesem matere treh partizanov«. Po plesu «Furlanke», ki g« je izvajala domača mladina, so sledile še recitacije y italijanščini in hrvaščini, nato pa stiliziran ples žena, ki ga je pripravil in vodil tov. Hiti Ples je vsem zelo ugajal, tako da so ga morale žene ponoviti. Dvorana ljudskega doma je bila nabito poln« in je občinstvo prireditev toplo pozdravilo. u dvetfauu U4ffiU ‘•BOK’. l> K. »«. K'KAK BRADAČ to -------------*’ u- ItOBKKT HI, AVATV sta Se z. so da kv^'-mar j g* 1 b il Ut, ^11?°v zuPan in orožnik in že sta jo ^lfSe 0 2kbavo p !t pen> ker Je začel nemški zmerjati, %Sflrat.k hoteli skriti Sm° po vasl P°lovili se tiste, ki h, klhetiitega smo na-if u na primer nekega njihovega ^£> 2 - že dnu zak°panega v So;'Jpdrpeo. Vše^jf Izdal° nam ga je deklč. ker .31 £ e.a JeT‘ ~ senu na podstrešju izdalo nai bil nas Mejstrik in z njim je šla V.1 Je a«]ja v seno°toKv'^llI Hidl- kJer so pod gozdom seniki SJ.IV Pravu 8ob(=u. PotomeIa P?tem.od.njega pet kron' on je so, krat. JeJkrDa je P°ipom?nn°'xS°drBa*' je konCal stari saPer ftai. mnil. «Nekateri Madžar tudi ne more Das dohitel *e zgoraj pri tabo-erom mislil, da so Madžarke bolj ar.; bi V8 ne?» Se le a hl kdaj dohmU5:ial Vodt:ka- «Vsak more za to “I tebe tako v kremplje, kakor se je meni zgodilo, ko sem se prvi dan pripeljal semkaj na tečaje. Se isto popoldne so nas gnali kakor čredo govedi v šolo in neki takšen bedak nam je začel risati in razlagati, kaj so blin-daže, kako se meri in tako dalje; kdor ne bo imel tega tako narisanega, je dejal, kakor on razlaga, bo zaprt in privezan. ,Krucifiks’, si mislim, ,ali si se zato na fronti priglasil v te tečaje, da bi se odtegnil fronti, ali pa zato, da boš zvečer risal kakor solarček?’ Takšna jeza me je popadla,- da nisem imel obstanka, še pogledati nisem mogel bebca, kj nam je to razlagal. Najrajši bi bil vse razbil, tako sem bil jezen Niti na kavo nisem čakal; takoj sem šel v Kiraly Hido. Od same jeze nisem na nič drugega mislil, kakor da bi našel v mestu kako beznico, se napil, dal komu po gobcu in šel potem izvihran domov. Človek obrača, bog pa obrne. Tam ob reki sem res našel tak lokal, tih kakor kapela, kakor nalašč, za kraval V lokalu sta sedela samo dva gosta in se pogovarjala po madžarsko kar me je še bolj razgrelo; tudi sem bil še prej in bolj pijan, kakor sem si mislil, tako da niti opazil nisem, da je zraven še en lokal, kamor je prišlo medtem kakih osem huzarjev; ti so se spustili vame ,ko sem dal prvima dvema gostoma po gobcu- Ti prašiči, huzarji, so me tako zdelali in podili med vrtovi da sploh nisem našel domov do jutra in sem moral takoj v bolniško sobo, kjer sem se izgovoril, da sem padel v opekarno. Cel teden so me zavijali v mokro rjuho, da bi se mi hrbet ne ognojil. Ne zeli si, priti med take razbojnike. To niso ljudje, to je živina.« «Kdor išče, najde«, je rekel Svejk; «ne smeš se jim čuditi, da so razburjeni, če morajo vse vino pustiti na mizi in te preganjati v temi po vrtovih. -Morali bi bili obračunati s teboj takoj v lokalu, potem pa te ven vred. To bi bilo zanje bolje in zate tudL Poznal sem nekega žganjarja Paroubka v Libnji. Nekoč se mu je tam upijanil z brinovcem neki loncevezec in začel rentačiti, češ da mu priliva vode; ako bi lonce vezal sto tet, je dejal, in si za ves zaslužek kupil samega brinovca ter ga naenkrat popil, bi še lahko hodil po vrvi in nosil njega, paroubka, v naročju. Potem je še rekel Paroubku, da je hunevet Jn beštija; zato ga je Paroubek zgrabil, ga udaril z njegovimi Pastmi za miši po glavi ter ga vrgel ven; po ulici ga je mlatil z drogom za odpiranje rolet in podil prav na Žižkov, od tam «ez Zidovske peči v Malešiče, kjer je končno na njem prelomil drog, tako da se je lahko vrnil v Libenj. Ze, že, toda v svoji razburjenosti je pozabil, da ima bržkone še vse goste v žga. njarni in ti bodo gospodarili tam. da bo strah- In o tem se je udi prepričal, ko je slednjič prišel spet v svojo žganjarno. Pri zganjarni je bilo do polovice spuščeno rolo in tam sta stala va policaja tudi močno okajena, ker sta delala znotraj red. o polovice je bilo vse izpito, na ulici je ležal prazen sodček ruma in pod pultom je našel Paroubek dva pijanca, ki sta mu hotela, ko ju je ven potegnil, plačati vsak po dva krajcarja, !jfs da ^e'" žganja nista popila. Tako se kaznuje prenagljenost. o ima? tako kakor v vojni. Najprej sovražnika porazimo in potem pritiskamo naprej in naprej za njim, nazadnje pa sami ne moremo dovolj hitro bežati.« v sem si tiste lumPe dobro zapomnil«, se je oglasil vodi ka. «ko bi mi takole kateri izmed tistih huzarjev prišel na pot jaz bi že z njim obračunal. Mi saperji smo vragi če stotmv r!; k ° Smo biU na fronti pri Przemvslu, je bil z nami to ,J®tzbacher. svinja, ki ji ni para pod soncem. Ta nas ’ tak0.gniaviti. da se je neki Bitterlich iz na?e kompanije, f6l° dober Clovek' zavolJ° njega ustrelil. Pa si rekU- da, ko bo začelo z ruske strani žvižgati, tudi Jetz- mmtntinmnnnnttnmnnnM bacher ne bo živel. In res, kakor hitro so začeli Rusi na nas streljati, smo mu dali pet strelov. Vrag je bil še živ, kakor mačka, morali smo ga končati z dvema streloma, da bi iz tega nir ne bilo; samo zamrmral je, ampak tako smešno kar zabavno.« Vodička se je zasmejal: «To je na fronti na dnevnem redu. Moj tovariš, ki je zdaj tudi pri nas, mi je pravil, da je njihova kompanija, ko je bil še infanterist pod Beogradom, v bitki ustrelila svojega nadporočnika, tudi takšnega psa, ki je sam ustrelil dva vojaka na pohodu, ker nista mogla več naprej. Ko je umiral, je začel naenkrat žvižgati signal za umik. Vsi naokrog so se krohotali.« .. ,bf.ed tem, zanimivim in poučnim pogovorom sta Svejk ih odicka našla slednjič železninarsko trgovino gospoda K&ko-nyija na Sopronyi utezi štev. 16. vnmra10 bi ,vendarle bolJe' da tukaj počakaš«, je rekel Svejk vež0' < Prav in da je to diskretna zadeva. Da o tem ne sme nihče zvedeti, da si gospod obrlajtnant dopisuje s poro. ceno žensko. In ti sam si tudi to odobraval in kimal z glava zdaj pa hočeš po vsi sili z menoj.« Mtakiljetionje ttedLj tl Le spančkaj, moj srček: Stalin čuva nad teboj,, ZANIMIVE IZPOVEDI BIVŠEGA SOVJETSKEGA POLKOVNIKA 0 »čiščenju" v ZSSR Imre Deineter poziva v glasilu komunistične stranke «Vi-legossag« madžarske starše, naj pripovedujejo svojim otrokom, kadar jih uspavajo, povesti o tovarnah, traktorjih, junaških vojakih, zidarjih in o zdravnikih, ki zdravijo bolnike. «Za vedno bo ostal smeh-Ijdj na ustnicah naših otrok. Saj bdi nad njimi, kadar spijo in živijo, zvezda vodnica vseh nas, Stalin!« Stara pesem: “Država Po zmagi nad jašistično Nemčijo je rekel Stalin na svečanem banketu: sime tovariša Zukovp bo stalo na častni plošči, ki jo bo zgodovina postavila, kot simbol zmage.» Obenem je bil maršal Zukov sovjetski komandant, ki je zmagoslavno vkorakal v Berlin in ki je bil tedaj komandant okupacijskih sil v Nemčiji «po-čaščen» s takim odlokom CK VSP(b): «Zaradi premajhnega moralnega zaupanja, ki :%e ga lahko ima do tovariša Zv kova se ga razrešuje dolžnosti v Berlinu ... Pozvan je v Moskvo, kjer bo prevzel poveljstvo nad kopnimi silami ... Zaradi reorganizacije Odeške oblasti se ga pošilja na ta sektor...» Te podatke objavlja Kini Kalinov bivši polkovnik sovjetske armade, ki je 1949. leta pobeg v ameriško cono. Bil je oficir obveščevalne službe in je delal v odseku Za šifre generalštaba Rdeče armade, a Po vojni je delal v Berlinu. Med vojno je pogosto prišel v stik s general, štabnimi oficirji, predvsem v armijskem. klubu, kjer je bil član uprave. Kot član komisije, ki je obiskovala štabe armad se je mnogokrat sestajal z visokimi vojnimi voditelji. Po vojni je dobil nalogo, da napiše zgodovino borb na nemško-ruski fronti in to ga je privedlo na skoraj dnevne kontakte z visokimi oficirji sovjetske armade. Imel je možnost mnogo izvedeti zato je napisal knjigo-. ((Sovjetski maršali vam govo-t re», ki je izšla v Parizu. V njej je mnogo različnih podatkov o delit vrhovnega poveljstva, o vojni industriji, o strategiji v nil iz vzhodnega dela Nemčije 1 drugi svetovni vojni, o vojni nad vse 99 Pal Loecsei graja v članku, ki ga je objavilo glasilo madžarske komunistične stranke «Szabad Nep» nogradski pokrajinski svet, ker je prepovedal izvoz krompirja, da zagotovi oskrbo domačemu prebivalstvu. GlAnkar poudarja, da «državne koristi morajo vselej nad krajevnimi». — S tem ukrepom — trdi Loecsei — ne služijo krajevnim koristim, marveč sovražnikovim):. «Kako je sploh mogoče, da nogradski pokrajinski svet in še mnogo drugih pokrajinskih svetov ne r upošteva vladnih ukazov in jih ne izvršuje?, Imamo še mnog0 članov pokrajinskih odborov, ki se še ne zaveda jo v kakšnem razmerju so si krajevne in državne koristi in na ta način dokazujejo, da jim manjka vsaka državna disciplina. Mnogi teh članov, pokrajinskih svetov se oportunistično obnašajo in se izogibajo odločnim ukrepom, ki bi jih morali izdati. «S svojo popustljivostjo se pokrajinski svetniki ne bodo prikupili delavcem — zaključuje Pa-l Loecsei — kajti ti zahtevajo, da bodo neusmiljeni proti sovražnikom ljudstva.» BORIS KALIN: Jugoslovanski kiparji so že dolgo želeli prirediti samostojno kiparsko razstavo, brez sodelovanja slikarstva. S tem so hoteli ustvariti možnost nemotene koncentracije pri opazovanju in doživljanju plastičnih enot, ker ima plastika svoje svojsko življenje in zakonitosti, ki so zelo različne od slikarstva. Sedaj je Zveza upodabljajočih umetnikov Jugoslavije pripravila to razstavo, ki so jo odprli 4. marca v Ljubljani. Ta razstava bo nekakšen pregled in osnova za bodočo reprezentativno razstavo jugoslovanskega kiparstva v inozemstvu. V 6 dvoranah Moderne galerije razstavlja 52 avtorjev iz vse Jugoslavije 94 svojih del, ki manifestirajo v živem raz-ličju umetniško ustvarjalno silo narodov Jugoslavije. ŠPORTNI DNEVNIK Istrski smučarji v Črnem vrhu nad Idrijo V nedeljo je priredila Zveza ! tej priljubljenosti bo mnogo društev za telesno vzgojo v Kopru smučarske tekme v smuku in slalomu v Črnem vrhu nad Idrijo. Tekme so bile za prvenstvo poedincev in moštev cone B. Nastopilo je 10 tekmovalcev Proleterja iz Kopra, 5 tekmovalcev Planinskega društva Koper in 4 tekmovalci Planinskega društva Piran. Tekme so bile na znanem smučišču nad vasjo. Proga za smuk je bila dolga kakih 800, za slalom pa 350 metrov. Ob nekoliko omehčanem snegu in ob dobri organizaciji so potekle tekme v najlepšem redu. Izidi tekem pa so naslednji: V smuku je dosegel prvo mesto Martinuzzi Edvard (Planinsko društvo Koper) v času 49”, drugo mesto Vidmar Fedja (Planinsko društvo Piran) v času 53”, tretji je bi) Herkov Milan (Proleter Koper), ki je potreboval 1 minuto, na četrtem me3tu pa je prijetno presenetil mladi Venturini Dušan (Planinško dr,- Koper), ki je dosegel čas 1’ in 1”. Pri slalomu je bila borba za najboljše mesto med prvima dvema tekmovalcema v smuku, katerima se je pridružil še Tome Bogdan ■ (Planinsko društvo Koper). Prvi je bil Vidmar v času 53”, drugi Martinuzzi v 54” in 2 desetinki, tretji je bil z enakim časom Tome, četrti pa Gorjanc Jaka (Planinsko društvo Piran), ki je potreboval 1’ in 2”. V skupni oceni za obe panogi, t. j., v alpski kombinaciji, je na prvem mestu Martinuzzi s časom 1’ 43” in 2 desetinki, drugi Vidmar s časom 1’ 46”,, tretji Tomč, 1’ 57” in 2 desetinki, četrti pa Gorjanc, 2’ in 4”. V skupni oceni moštev pa je vrstni red naslednji: V smuku je na prvem mestu Proleter z 21 točkami, na drugem mestu z enakim številom točk Planinsko društvo Koper, tretje je pa Planinsko društvo Piran. V slalomu je prvi Proleter z 22 točkami, drugi Planinsko društvo Koper z 11, tretje pa Planinsko društvo Piran z 9 točkami. V nlpski kombinaciji je' na prvem mestu Proleter z 21 točkami, na drugem Planinsko društvo Koper z 12 točkami, na tretjem pa Planinsko društvo Piran z 9 točkami. Tudi pri teh tekmah smo o-pazili, da se čedalje bolj veča število mlajših smučarjev, ki se naglo približujejo ostalim znanim imenom. Crni vrh pa kaže, da bo postal, kot Kopru najbližja in razmeroma lahko dosegljiva točka, naš najbolj priljubljeni smučarski teren. K pripomogla tamkajšnja gostoljubnost, pri čemer moramo še posebno pohvaliti krajevno gostinsko podjetje. V. E. Prva efapa kolesarske dirke Pariz : Sinja obala NEVERS, 13. — Prva etapa biciklistične dirke Pariz-Sinja obala ni imela sreče, vsaj kar se tiče vremena. Ves čas sta namreč 'ovirala pravilen potek dirke, močan veter ter mestoma tudi dež. 50 km pred ciljem je dirka prešla v zaključno fazo: Deset tekmovalcev je že enajstič v teku etape' poskušalo z begom in s pomočjo dežja in vetra, ki sta posebnq v tem času bila neverjetno močna, doseglo razmeroma veliko razdaljo pred skupino. Izakih deset kilometrov pred ciljem je Franco2 Lucien Teiasei-re začel z zaključnim spurtom, ki mu je primessi zmago Prva etapa je bila zelo naporna ter so zaradi krčev v nogah ter lakote mnogi dirkači odstopili. Tehnični izidi: 1. iMCien Teis-seire (Fr.), 7, 09T0”, 2. Caffi (Fr.) za dne dolžini kolesa, 3. De Cocik (Belg.), 4. Remiy (Fr.), 5. Sercu (Bel.), 6. Geus (Bel.), 7. L. Lauk (Fr.), 8. Bartali (It.). HOKEJ NA LEDU Jugoslavija izgubila tudi proti Holandski PARIZ, 13. — Holandska je danes dosegla svojo prva zmago v prvenstvu druge skupjne v Parizu. Premagala je Jugoslavijo s 5:2. Stanje v tej skupini je potemtakem: Italija 4 točke, Belgija, Francija, Holandska, Avstrija 2 točki, Jugoslavija 0 točk. Obenem s prvenstvom je v teh dneh y Parizu tudi kongres mednarodne hokej-zveze, ki je soglasno pooblastil norveško federacijo, naj bi organizirala evropsko prvenstvo y letu 1952. Ce bi Norvežani odpovedali organizacijo prvenstva, bi jo nadomestile Švedska ali Švica. Rezultati prve skupine: Švedska je premagala Norveško s 5:2 (1:0, 4:1 in 0:1), Svica-Fin-ska 4:1 (1:0, 2:1, 1:0). Medtem ko so člani I. zvezne lige igrali drugo kolo, se je 16 klubov II. zvezne lige spustilo v nedeljo v borbo za prve točke. Presenečenje v tekmah I. lige je pripravila novosadska Vojvodina, ki je v Beogradu u-činkovito premagala domačega BSK. Presenetljiva je tudi tesna zmaga Partizana nad Mačvo, medtem ko so ostali favoriti dosegli prepričljive zmage nad svojimi nasprotniki. E-dina neodločena tekma je bila med Sarajevom in Lokomotivo, ki se je končala brez gola. V II. zvezni ligi je bilo samo 6 tekem. Tekma Proleter: Bu-dučnost te odložena na poznejši termin. Najlepšo zmago v prvem kolu je dosegel Kvar-ner, ki se je po zmagi nad Bokeljem uveljavil na prvo mesto v lestvici. Nepričakovan uspeh je beležil Dinamo iz Pančeva, ki je v Zagrebu premagal istoimensko moštvo. Ostale tekme so se končale z neodločenimi izidi. Rezultati so sledeči: I. LIGA Mačva : Partizan 0:1 (0:1) Crvena zvezda : Spartak 6:0 (5:0) Borac : Hajduk 1:5 (0:2) Sarajevo : Lokomotiva 0:0 Dinamo - Napredak 5:1 (1:0) BSK : Vojvodina 0:3 (0:2.) II. LIGA Odred : Vardar 0:0 Tekstilac : Proleter (Zr) 2:2 (0:0) Zagreb : Dinamo 0:2 (0:1) Kvarner : Bokelj 5:0 (5:0) Velež : Metalac 0:0 Rabotnički:Radnički 1:1 (0:0) obveščevalni službi, o «čiščenjih» v RA 1937. leta, o številnih sovjetskih maršdiih itd. Zakaj je Kalinov pobegnil? Vzrok je — kot trdi sam — Zukov. Zvedel je za usodo tega maršala, kj je vrženi v ozadje in Pod tako strahotno kontrolo. da ga živčno uničuje. A ne samo Zukov1: ((Tudi sam nisem mogel več prenašati to skrajno živčno napetost. staln0 kontrolo, vtis, da povsod naletim na neprebojen zid... Slika Zukova mi je stalno lebdela pred očmi in prav njegov primer me je napotil, da odidem.« Kalinov še zdaleč ne trdi, da bi bil sovražnik SZ, on pravi, da jo globoko ljubi, kar daje knjigi še večjo vrednost. Postavlja pa vprašanje: Zakaj je bil Zukov zamenjan? Kalinov objavlja zanimiv razgovor z Zv.kcn.hm, ki bj dal slutiti tajne vzroke. Stalin je na nekem zasedanju med vojno Zukovu dejal: ((Strateška enotnost je dosežena ne da, bi bili pri tem forsirani «bonaipartisti» in drugi sodelavci državnega udara. Mi ne bomo imeti pri nas nikoli Ruskega«. (Ruski je bil general, ki je 1917. leta primoral carja Nikolaja, da abdicira.] Strah diktatorja, da mu vzamejo oblast je bil osnovni motiv, ko je Stalin skupnQ $ Politbirojem 1938. leta organiziral Čiščenje v Rdeči armadi. Čistko so takrat opravičevali s potrebo uničenja špijonskega trockizma, ki naj bi hotel zrušila sovjetsko oblast v korist tujih im peridlistov. Število ljudi, ki jih je zajela ta nčistka« nam govori, da je to opravičilo vendarle nezadostno. Takrgt je imela sovjetska armada 75 tisoč oficirjev, od teh odpade 12 tisoč na višje oficirje. Nameravali so ubiti 50 odst. višjih oficirjev in 10 odst. nižjih, torej skupaj preko 12 tisoč ljudi. Kalinov potrjuje te svoje trditve z imenom generala Pavlova, šefa obveščevalne uprave glavnega štaba, s katerim je Kalinov o teh stvareh mnogo govoril. Politbiro UK VKP(b) je dal direktivo Ježovu voditelju «čistke« v armadi, da likvi dira višje oficirje. Kalinov pravi. da je bil edini cilj tega JUGOSLOVANSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V NOGOMETU Sei lem zmag i n pel neod ločeni m iger krvavega obračunavanja, okleniti vse one, ki bi lahko zaradi svojih ambicij ogrožali Stalinovo oblast, pa tudi one, ki so bili v direktnem kontaktu z (aie-varnirnh:. Kalinov navaja imena nekaterih žrtev: maršal Tuhačevški, njegov namestnik maršal Jegorov, komandant ari mije prvega ranga Ivan Fietko. vsi komandanti vojnih oblasti in njihovi načelniki štabov, veliko število komandantov armadnih korpusov kot Betin, Megelinov, komandanti letalstva kot Aleksej, Rodinov, mornarice admiral Orlov, Muklije-vič, Vik torov, pa celo politična uprava Rdeče armade je prišla pod udarec ečistken, kot Gu-marnik, Bulin, glavni urednik vojnega lista. ((Krasnaja zvez-da» ... Plan čiščenja ni bil izvršen. Mednarodni položaj se je poslabšal in Rdeča armada bi lahko ostala brez sposobnih vojaških komdndantov. Zato so napravili dva ukrepa. Prvič: sestavili so komisijo s Berhjo na čelu (novi šef NKVD), ki je rehabilitirala 3000 oficirjev, med njimi so bili Tolbuhin, Jd-kovljev, Kokosovski, Masleni-kov in Rodimcev. Drugič: pri generalštabni akademiji so napravili «maršalsk>i kurz», na katerem so nižje oficirje, predane Stalinu usposabljali za vrši-tev dolžnosti višjih oficirjev. Življenjska pot Rokosovske-ga, sedanjega guben-natorja Polj ske, je po podatkih Kalinova, zelo zdnimiva. Družina Roko-sovskega je ukrajinskega porekla in živi v Zitomeru. Ko so tam vladali Poljaki je družina prešla v katoliško vero in se je smatrala za poljsko. Ob oktobrski revoluciji je bil Rokosov-shi carski oficir in je prešel v Rdečo armado. Na črno Usto tajne policije GPU je prišel 1928. leta, ko se je zavzel za nekega polkovnika Verhovske-ga, ustreljenega zarodi proti-državne deja/vnosti. Vorošilov se je zanj potegnil in Rakosov-ski namesto, da hi šel v zapor je odpotoval na Daljni vzhod v štab maršala Bliherja. Bli-herja so pri kčritki« 1938. leta ustrelili, a Rokosovskega zaprli. Rešil se je po zelo čudni okornosti. Voditelj čiščenja v čojski Ježov je želel deliti oblast s Stalinom, Zato si je izmislil pripovedko o zaroti proti Stalinu. V tej zaroti so bili ((agenti» Intelligence Servicea Molotov, Vorošilov, NHtojatl, Kaljiniri, Zdanov in Rokosov-ski. Po Ježovem načrtu bi moral Rokosovskj vse to priznati in takrat bi Ježov lahko likvidiraj prve Stalinove sodelavce. Vorošilov in Niko jan sta za vso stvar izvedela in vse skupaj, je propadlo. Ježova so zaprli in ustrelili, a Rokosovski, ki ni podlegel provokaciji Ježova, se je srečno izmazal. Prve dni vojne z Nemčijo je SZ zelo občutila posledice «čiščenja». Takrat je prevladovala Vorošilova teza, da je treba postavljati za vojaške voditelje ljudi po stopnji njihove predanosti Stalinu. Tako se je zgodilo, da so za komandante največjih enot postavljali nesposobne generdle, ki niso znali nič. Kalinov spominja primere Pavlova, Mareškova, in Ku-ročkina. Kalinov sam se strinja s to linijo in pravi: ((ker se ni Vedelo, če se bodo čete in posebno generali pokazali popolnoma lojalni, je bilo potrebno na tak način nameščati oficirje«, Potemtakem je bilo očiščenje« vseeno eden izmed razlogov, da je Hitlerjeva armada tako lahko prodrla v SZ. Se vedno visi težak zastor nad misterijem čiščenja v Sovjetski zvezi. Izpovedi Kalinova so samo malce odgrnile to zaveso. J. P. Zasijalo je sonce, pohiteti je treba z delom. Kmet iz Sv. Križa okopava trte na svoji njivi ob morju [ TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET •^TnANcT] Tedenski gospodarski pregled Ce izvzamemo priliv avstrijskega lesa je malo ‘dejtetev, k:i bi p«'i kazova la v preteklem tedlnu diviig ekonomskega položaja našega pristanišča. Vzbu dala je precejšnjo zanimanje vest, da se bo čez kafe mesec pričela graditi nova tovarna jeklenih izdelkov (matic, vijakov itd). Do sedla.j so morala domača podjetja te izdelke uvažati iz Italije, Nemčije in Avstrije. Ncvva tovarna bo lahko zadovoljevala vse potrebe po teh izdelkih in bo lahko nekaj svoje proizvodnje izvažala. Pritisk na pristanišče se je močno povečal, zaradi že omenjenega priliva avstrijskega lesa. Trgovski krogi s0 mnenja, da so to trenutne težave, ki So nastale zaradi operacij sklenjenih že pred meseci. Precejšen vpliv Pri pritisku na pristanišče je imelo pomanjkanje potrebnega brodovja. To je P°-jav, ki se staln0 ponavlja in ki smo ga že večkrat poudarjali. Trst je slabo oskrbovan predvsem z ladjami proste plovbfe in tudi z rednimi pro- PREPREČEVANJE PERUTNINSKE RUŽNE R0LEZNI imenovane tudi psevdopestis ali laringotracheilis V zadnjih par letih povzroča po naših krajih veliko škodo perutninska kužna bolezen. Psevdopestis ali t. zv. Laringo-tracbeitis (vnetje dušnika in sapnika), ki je zelo podobna perutninski kugi, zato tudi lažna-kuga imenovana. — Ta kužna bolezen se je v zadnjem času tako močno razširila, ker se niso v zadostni meri izvajale veterinarsko-policijske odredbe glede zatiranja kužnih bolezni, prav tako je zaščitno-pre-ventivno cepljenje proti tej kužni bolezni še malo udomačeno pri našem kmetu; kjer se to cepljenje izvaja, se ne vrši pravilno (trikrat v letu bi se moralo cepiti vse kokoši in piščance). Ta bolezen se večkrat v letu pojavlja; ima namreč zelo kratko dobo imunitete t. j. odpornost, ki jo žival pridobi, če prestane neko kužno bolezen. Navadno pridobi žival trajno imuniteto za določeno vrsto kužne bolezni, če isto enkrat preboli. V našem primeru se to ne dogaja, ker se na pr. kokoš, ki je to bolezen prestala po dveh ali šestih mesecih ponovno lahko okuži. Zaradi teh lastnosti se ta kužna bolezen tako pogosto ponavlja in širi. Največkrat obolijo mlade kokoši, piščanci, mladi purani in fazani. zen v kraje, kjer je še ni, po pe- rutnini, ki se jo kupi je okuženo v drugih krajih. Bolezen se dalje prenaša po v sili zaklani perutni. ni, katere drobovje ni bilo uničeno ali globoko zakopano; z blatom, jajci, sploh z okuženimi odpadki, ki jih raznašajo psi, mačke ali ptiči iz okuženega v neokužena dvorišča; enako se prenaša z okuženo vodo, potoki in mlake. Znano je, da se je s strogo izolacijo kokoši lahko preprečilo okuženje, vendar so lahko tudi ptiči, ki zanesejo v neokužen kraj bolezen. Zato je edino le zaščitno cepljenje kokoši, piščancev in puranov (vsaj dvakrat v letu) najboljši način preprečevanja in razširjenja te kužne bolezni. Zdravljenje: Ce se je bolezen pojavila kmalu po cepljenju, je priporočljivo ponovno cepiti, kajti nekaj kokoši se vendarle reši. Kokoši, ki so še navidezno zdrave, se izolirajo; pitni vodi naj se doda kakšno, razkužilo kot: kreolina (ena do dve kapljici na eno žlico vode ali dve tisočinki raztopine solne kisline). V zadnjem času je najbolj u-činkovito sredstvo pri preprečevanju in zdravljenju te vrste lažne kuge nov specifični vakcin proti psevdo-pestist. Ne odlagaj cepljenja za čas, ko se že pojavi prvi primer kuge, temveč daj cepiti kokoši, kadar so še vse zdrave. Tako boš imel manjšo škodo. gami, ker nima lastne trgovske mornarice; Ta dejstva so še toliko bolj važna, ker imajo ogromen petnen zaradi konkurence severnih pristanišč. Hamburg in Bremen najdejo ladje za Srednjo Evropo pod ugodnejšimi pogoji, kot jih more nudiiti Trst. Nekateri avstrijski tovori kažejo vedno bolj tendence k izvozu preko severnih pristanišč, bodisi zaradi mešanega rečno-železmiškega prevoza, bodisi zaradi ugodnejših ladijskih tarif. Med tednom se je govorilo O tesnejšem sodelovanju med jadranskimi pristanišči. Govorilo se je celo o potrebi «jadran-ske Hamze». Kažejo se predvsem potreibe sodelovanja pri določevanju tarif. Mogoče se bodo pričeli razgovori o tem problemu že v kratkem. Predpostavlja se, da bodo na pogajanja pozvali tudi predstavnike jugoslovanskih pristanišč. Ni še bila dama n-ikaka uradna izjava o tem sodelovanju, vendar bi bilo potrebno podčrtati, da bi to lahko privedlo do zelo pozitivnih rezultatov, zlasti za Benetke, ki imajo zelo majhen tranzitni promet. Največji uspeh preteklega tedna je, da je bilo končno rešeno vprašanje plačevanja čehioslovaških pristaniških stroškov. To vprašanje se je ((reševalo* ’ že dobršen čas in je bila konično celo rimska vlada .primorana popustiti pritisku lokalnih gospodarskih krogov. V Rimu so se o plačevanju pristaniških stroškov CSR v blagu pogajali na eni sitrani predstavniki rimskega ministrstva za zunanje zadeve in industrijo in promet, na drugi strani predstavnika ZVU in tržaške trgovske zbornice. Določeno je bilo blago, katerega naj bi CSR izvažala. Sestanek v Rimu je široko komentiralo nemško časopisje, kot tudi tišk v Beneluxu. Verjetno bodo skušala severna pristanišča s kakim drugim ukrepom zaščititi svoje koristi. V notranjem gospodarskem življenju je' bilo najvažnejše vprašanje posrednih davkov (I.G.E.), ki ga je znova postavilo na dnevni red Združenje malih trgovcev. Združenje je sklicalo tiskovno konferenco, na kateri je predsednik zdru- Bolezenski znaki: Najbolj značilni znaki te bolezni so: rumenkastobela ali sivka-stobela griža, huda žeja, otečena golša; včasih se pobarvajo grebeni in bradice temnordeče, končno postanejo črnordeči. Pri perutninski kugi pa je takšna barva najbolj izrazit Stalin znak obolenja. Prav tako se to opaža pri perutninski koleri, toda šele ob koncu bolezni. (Bistveni znak pri perutninski kugi je otečeno podkožje na vratu in glavi). Pri lažni kugi opažamo neredko iz-premembe v živčevju kot: krčevito zavijanje vratnega mišičevja, kokoš zgubi ravnotežje, peruti so povešene, šepa in obnaša se kot božjastna (epileptična). Ce rahlo pritisnemo kokoši vrat, tedaj težko požira, hrope in se duši. Bolezenski znaki te lažje kuge se izražajo torej na različne načine in tudi umrljivost ni povsod enaka. Preprečevanje: Pri preprečevanju te bolezni moramo upoštevati, da se pojavlja najbolj od maja do decembra meseca. Navadno se zanese bole- 'IUrM itZeAetcuut •General Razmara je zadnje čase začel s čiščenjem korumpiranega vladnega aparata - Ubit iz verskih razlogov ali iz maščevanja? Skrivni umori iz zasedle na bližnjem Orientu že od davna niso več posebna redkost. Vendar pa je zadnji umor predsednika perzijske vlade Razma. re zaradii okoliščin, pa tudi zaradi časa vzbudil p0 svetu veliko pozornost. 50-letni general Razmara ie začel igrati pomembnejšo vlogo v iranskem javnem življenju šele 1. 1946.. ko je postal načelnik generalnega štaba. Tedaj je reorganiziral armado in ustanovil močno orožništvo ter ju oborožil z bmeriškim orožjem. Pod njegovim vodstvom je iranska vojska zatrla vstajo v Aaerbejdižanu, ki jo je zanetila in podpihovala Sovjetska zveza. K0 je bil Raz-maira 1. 1950. imenovan za ministrskega predsednika, so bili poučeni krogi mnenja, da hoče imeti iranstk; šah Reza Pahle-vi močno vlado, ki se ho znala in mogla ustavljati napadalni politiki Sovjetske zveze. Nedolgo pred imenovanjem Razmere je namreč sovjetska vlada poslala več ostrih not, v katerih je obdolžila Iran, da pripravlja napad na Sovjetsko zvezo, ker dopušča Američanom graditev vojaških oporišč vzdolž sovjetskih meja. Sovjetska zveza je celo zagrozila z NAPREDEK TEHNIKE Pridelke, ki prihajajo v tovarne, je trelba predelavah z najmanjšimi izgubami materiala, časa in sile. Zato se uvaja v tovarnah avtomatizacija proizvodnje, ki zboljšuje delovne pogoja in zvišuje kakovost izdelkov prj manjšem številu delavcev. V tovarnah za olje uvajajo nov stroj, «polžasto* stiskalnico z nepretrganim delovanjem. Po starem načinu so proizvajali olje s pomočjo odprtih hidravličnih »stiskalnic, ki so bile podobne policam za knjige. Na polic« so nameščali zavitke s semenjem in so jih stiskali med1 policami tako, da je olje odtekalo po stiskalnici v zbiralnike. Takšne odprte stiskalnice ni. so visoko produktivne. Poleg tega so odpadki (oljne tropine) vsebovali še do 9 odst. olja, ki je šlo marsikdaj v izgubo, ker je bilo težavno hranit; tropine s tako veliko količino olja. Uvedba nove stiskalnice zaprte oblike je y temelju spremenila proizvodnjo olja v tovarnah. Polžasta stiskalnica sestoji iz valja, v katerem se vrti Vijak z lopaticami. Razdalja med lopaticami s« postopno zmanjšuje. Gred vijaka ima stožčasto obliko. Zdrohljeno in posušeno seme avtomatično prehaja V ^prejemnik stiskalni, ce iz sušilnice, ki je nad stiskalnico. Tedaj vrteči se «polž» vleče seme k izhodni odprtini. Seme se stiska med lopaticami polža, iztisnjeno olje odteka v oevi in dalje v oddelek za čiščenje. Oljne tropine tudi avtomatično prihajajo iz stroja v obliki traka. Takšne stiskalnice izdelujejo v velikih državah y treh oblikah. Ena izmed teh z dnevno produkcijo 30 ton lahko nadomesti 6 hidravličnih stiskalnic. Iz polžastih stiskalnic prihajajo tropine s 5 do 6 odst olja, ki ostajajo delj časa nepokvarjene, kar je močno y prid živinoreji. okupacijo — sklicujoč se na irandko-sovjetsko pogodbo iz 1. 1921, v kateri je določba, ki govori, da lahko Sovjetska zveza zasede Iran, če ji preko njegovega ozemlja grozi napad neke tretje sile. Razmaro je čakala težka naloga: odvrniti nevarnost sovjetskega napada in hkrati pridobiti Iranu nujno potrebno pomoč ZDA in Anglije. Hotel je pač izrabiti nasprotstva med velesilami in njih bojazen, da bi izgubile Iran izpod' svojega vpliva. V Iranu so namreč bogata ležišča naftp — glavna vaba tudi za sovjetske imperialiste — ki so y rokah angleških družb in na 'katero se opira vsa angleška strategija Bližnjega vzhoda. Dobro vedoč, da je vsaka izmed zainteresiranih velesil pripravljena nuditi marsikaj, da bi si pridobila naklonjenost iranske vlade (ali bolje: dostop do iranske nafte), je general sklenil (z uspehom!) igrati na ohp strani. Najprej se je sporazumel s Sovjetsko zvezo. Trgovinska pogodba za izmenjavo blaga v vrednosti 25 milijonov dolarjev je imela izredno ugodne pogoje za Iran. Poleg tega ie Sovjetska Vlada izplačala Iranu usluge, storjene med vojno (11 ton zlata in 8 milijonov dolarjev) in vrnila vojake, katere .je ujela v številnih obmejnih spopadih. Skoraj hkrati jP Razmara sklenil z Američani pogodbo za vojaško in gospodarsko pomoč v višinj 47 milijonov dolarjev. Angleži pa sp privolili v zvišanje zakupnine za petrolejske vrelce od 7 milijonov na letnih 35 milijonov funtov šter-lingov. S spretno politiko je tako Razmara odvrnil vojno nevarnost in pridobil deželi gospodarsko pomoč, za kar hi verjetno žel priznanje, če se ne bi hkrati lotil stvari, ki bi jiih domači vilšji krogi rajši videli nedotaknjene. Razmara je pričel čistiti korumpdrani državni aparat, začel j,! uvajati razne davčne, ustavne in gospodarske reforme itd. Se huje se je zameril, ko je njegova žandarmerija razgnala več dobro organiziranih tihotapskih družb, s čimer je prikrajšal za težke stranske dohodke ljudi iz najvišjih krogov. Vsi ti ukrepi s0 bili vzrok, da .ie bil Razmara v parlamentu (ki ga sestavljajo veleposestniki _ in plemiči) vsP prej kot priljubljen. Kot poročajo, je bdi Razmara ubit iz venskih razlogov. Toda upoštevajoč nejasni ir zapleteni notranji pa tudi zunanji položaj v Iranu (k; že ne more biti bolj, saj posegajo v posle n esposobn,, vlade kar tri velesile), je prav lahko mogoče, da so bili kakšni drugi razlogi za odstranitev ambicioznega in sposobnega generala. Sedaj se vrstijo y listih prizadetih držav vse mogoče medsebojne obtožbe, prizadete vlade pa še bolj tekmujejo za vodilno vlogo v tej strateško važni in s petrolejem — tekočim zlatom — tako bogati deželi. A. F. Zadnje priprave za britanski festival, ki bo lelos v Londonu. Na sliki je 102 čevlja visok drog za zastavo, ki bo stal ob največji razstavni dvorani. Drog so iztesali iz 250 let starega drevesa, ki so ga izrečno za to priliko pripeljali Iz Kanade ženja odločno podčrtal, da žira finančna uprava pri _ čevanju osnov« za. plačevanje posrednega . na mnogo previsokih * Zato je ta davek skora\ Tlj večji, kot ga morajo v italijanskih mestih, vsa . la mesta so menda našlaP; finančnih upravah večje mevanjie. Ta davek je dejansko. daleč previsok, oziroma se P°k'raJ* način, ki ne ustreza dej»»£ mu gospodarskemu ph Zadeva okrog 13000 maWjT“r jetij s preko 50.0(H) cev. Davek je rezultat finančne politike, ki i hoče P večjo povečanje posrednih 5 kov, mesto da bi obaw| predvsem velike dohodke- Les , priS> V preteklem tedlnu so precejšnje količine av _ s- ga leda namenjenega — — . Jjfl U voz. Predpostavlja se, aa y priliv oslabel čez dva ah tedne. Trgovci se še vedno . tožujejo nad velikim kamjem potrebnega in nad! visokimi ludijsk®11^. rifami. Poslednje la<®s*c1jagD' fe so znašale proti driji 40 šilingov, proti turski« tu 45 šilingov, proti -pristaniščem 45 šilingi, i • v»- ; r- nn .t 1___f iif) ti Pireju 5.80 dolarjev w Cipru 6.50 dblairjev. Za bodoči razvoj tržaji lesnega trga je bil sestanek vseh zaintef^ na lesni trgovini. Na razpravljali predvsem 0 .. :les0» vprašanjih: 1. o vprašanj in- 2. o bodoči ureditvi * skladišč*. Kot smo že poročali 1 šem časopisu, so se tejj tedni pričele? širiti ner*^ vesti q cenah lesa. Tako so P* Trstu avstrijski tombat1 da i«, r očali nekateri krogi, st, “ vesti so se izkazale 23 ” tiral 39 dblarjey fob T«*' ne in se je pokazalo, da , daj ni prekoračil tomP* do 37 dolarjev v istih P08 ^ Ni potrebno poudari« take vesti lahko P01 precejšnje težave pri lesa in da spravljajo v pe položaj ves naš trg. Zat®Jjjd trebno pozdraviti Združenja lesnih trgov<*^ morajo biti vesti o cen«1. -1 n0 potrjene, da dk>be ^i sen, enoten značaj. p Tudi drugo vprašanj®. $ terem so razpravljali £ njenem sestanku, ni no. Ze dolgo so očitne ^ pri trgovini z lesom manjkanja in slabe a fl prostora za manipulacij8^ som. Vendar se to ne more rešit; tako hitr°'^ j! ženj,e stoji na potrebno predvsem (oP ves prostor zaseden ,t, f ških oblasti, urediti P^jti spešiti zasipanje in J***) mole. A to bi bil; šele za nadaljnja dela. Sedaj ce čuti na ^ a & precejšnje nezaupanje se to odvijajo posli s r- g mi težavami. Italij80^ pi$j ni trg, kljub temu, & cf$r nja gradbena sezona,5 ](š čenja z večjimi jef, To predvsem zato, h" vd‘ kupil v zadnjem količine (računa sf,-_ IV- 11 IV VI 't-UiJO - - jj manj 300.000 kubičnih ‘ To daje možnost č^j^c ^ ali dva meseca, na ^ Južni trgovci tudi 88 -e jejo večjih količin, ^ s rj, krivajo svsje potrebe ■ dobav®1 dogovorjenimi mnogo nižjih cenah. - - zalega «jt-. „ n/V) ►i Sedaj se ceni ^ našem trgu okoli n ih metrov. Se ved11®,^ ja-jo nove količine 5 iri medtem ko je dovoz tr s-lavije zelo majhen. ^ vanski izvozniki za11 .^i j daj 22.000 lir za h« ^ ter jelkovega ^ franko Sežana-drža Avstrijci pa 21.000 ^ žavno mejo pri * blago. Kavs Stanje na tržašk«11 se , ni mnogo spremeni no so ponudbe zel® ^3 ^ ■ Z4 . J čilo prekb Lu«dor^otos do 408 šilingov , je kvotiral na 06 J lingov ie '"t Na. afriške tiPe ■ zadržan nekoliko zao«“>-severno in južno-8 Se vedno so kavo na domačem ^ d® 9 ■ je pa pripomniti■ ' ^ .. večji prekupčeval^^ kajo rezultatov Brazilijo. Cene so tramijem tržišču. dK°f Sla< Notranji trg J« ze1° „v<* Zelo malo je Pos‘” zelo šibak. Cena * 172—173 bolanev^, svobodnem P«? so slovaške ponudbe, le. Prihaja pa ponudb. S UREDNIŠTVO' ULICA MONTECCHI, St. 8, Ul. nad. — Telefon Stev. 93-808 In »4-63*. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St 20 -« Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 • Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. i Od(. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 * Koper, U.. Battlstu 30la-I, Tel. 70. | NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, meseC tijK* Poštni tekoči račun za STO-ZVU: ZaložnlSt»o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lntu