>. štev,
V Kranju, dne 21. septembra 1907.
Vili. leto,
Političen in gospodarskj list.
n
i
in stane za Kr^nj 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol teta 'i K, za druge države itane 5t>0 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na n iročbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine te i e czira. — Uredništvo in upravn i * t v o je na pristavi go«p. K. Flonana v »Zvezdi*.
Mesečna priloga
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo Baproj, t$ manjša oznanila se plačuje za petit-vr*to 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten p'pust. - UpravniHvu uaj se blagovolijo pošiljati naročnina, re< klarnacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vra-Jajo,
——.----—-.-- upan
--im
vrstnega* gospodarstva, in če se ne bo nihče brigal za nas, zna priti čas, ko bomo korenito pometli z vsem, kar je proti nam. In zato kličemo danes vsem vplivnim ljudem, ki res še čutijo slovensko-narodno: na delo, še ni vse izgubljeno!
Govori se pa še drugo po Tržiču. Javna tajnost jo, da so gotovi ljudje, ki pač pri kozarcu vedno povdarjajo, da se ne boje nikogor, in da niso od nikogar odvisni, izjavili, da niti volit ne bodo Sli. Odločno jih svarimo pred tem korakom, in nasproti njihovi izjavi obljubljamo, da bomo brezobzirno objavili njihova imena po vseh slovenskih listih, da izve tudi širša javnost, koliko in kako zaslombo ima narodna zavest v Tržiču med boljšimi in priznano zavednimi Slovenci. Nasproti pa prosimo vse svoje pristaše, naj poskušajo pridobili kogar morejo, saj se gre za našo sveto stvar. K delu naj jih podžiga oholost naših sovražnikov, ki že sedaj vpijtjo, da se jim letos posreči zmaga na culi črti. Torej tudi tretji razred naj pade v njihovo žrelu! In to nt»j nas pusti mlačne? To naj mirno trpimo? Nikakor 1 Vsi na volišče v Četrtek! Pokažimo, da je naša mirnost le navidezna in traja le toliko ča*a, dokler se pusti naše pravice v miru. Otresimo se ozirov; če se naši nasprotniki ne ozirajo na naše težnje in želje in nam nakladajo vedno več in ležjih bremen, je naša sveta dolžnost, da so mi otretemo njihovega jerobstva in pokažemo, da smo na svoji zemlji svoji gospodarji. Stori prihodnji četrtek vsak svojo dolžnost s tem, da voli naše kandidate, in zmaga je naša!
Politični del. S B E3
OOOCO
Tržiške občinske volitve.
Iz Tržiča.
Naš za «blagor» občine tako «^neti» občinski odbor je vendar prUel do spoznanja, da vse zavlačevanje ne pomaga nič, in da se imajo kljub srčnim željam naš h »prijateljev* Nemcev in nem-škularjev vendarle razpisati nove volitve. Kdaj smo že pozivali c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, naj vendar že enkrat naredi samovlastnemu gospodarjenju z občinskim premoženjem konec — zaman! Slavno glavarstvo se ni ganilo, pustilo je, da seje gospodarilo v občini, k;ikor se je hotelo in le epra-\ični» vladi se imamo zahvaliti, da se vrže volitve namesto pred lt tom šele sedaj. Seveda je tega zavlačevanja kriv v prvi vrsti naš občinski odbor, ki si ni upal razpisati občinskih volitev iz golega strahu pred slovenskim prebivalstvom; v drugi vrsti pa vendarle tudi c. kr. vlada. Otč'nska postava pravi, da je županstvo upravičeno zavleči volitve samo tri mesece; po preteku tega časa pa ima pristojna vladna oblast skrbeti, da se vol tve čimprej razpišejo, oziroma prevzeti vodstvo občine v svoje reke.
Zgodilo se ni ne eno, ne drugo. A to je prešlo, preboleli smo tudi ta udarec in fuktum je, da se volitve vrše dne 26. t. m. v občinski pisarni. No, Tržič ni velik in zvedelo se je ludi za vzrok malomarnosti glede chčnskih volitev od strani županstva. Ćeprav se je delalo z uprav občudovanja vredno molčečnostjo, vendar je prišlo v javnost sledeče: Naš «vrli» župan oče Mal!y so se naveličali »težkega* županskega posla in so kratkomalo izjavili,
da ne sedejo nikdar več na županski stolec. To je sicer bilo očetu Mal'vju lahko reči, a težje jc bilo našim « ljubim prijateljem« najti mu «vrednega» naslednika za županski stolec. Premišljevali so semintja cele mesece, a pravega niso mogli najti. Oim pa sta se na našem ozkem obzorju pojavili kar dve zvezdi kot kandidata za županski stol, razjasnilo se jim je lice — in županstvo je razpisalo volitve. In kandidata? Človek bi zardel sramu, ko bi ne bilo presmtšno: eden je Julče Goeken, drugi pa «izvrs!ni» zidar, popravljalec jezov, veliki podjetnik i. t. d. Jurij Bathelt. O delovanju teh dveh v korist občine pisali smo že dov< !j, omenimo lahko samo to še, da ni bolj rovraženih oseb v Tržiču, kakor sta omenjena. Zdi st narn, da nemška klika je s Um, da ju je postavila za kandidata, hotda dokazati, da si upa vse in da naredi lahko, kar hoče. In v istini je lo taka pljuska v obraz slovenskemu občinstvu, ki bi se dala — v slučaju, da se uresniči — izprati samo s krvjo.
V oč;gled tem dejstvom h; vsak razsoden človek mislil, da bodo odločilni ilOtenskl možje zastavili vse svoje moči, d* vendar že enkrat po-dero naduto, ošabno nemško gospodstvo. A nič manj kot to. Žalostna resnica je namreč, da so do-sedaj, ko so volitve že pred durmi, se ni brigal nihče zanje, da za razpisani dan volitev razen par izjem nihče ne ve. To je malomarnost brez primere. V- ndar pa se mi tudi temu ne čudimo; saj ni postavljena niti kandidatna lista in eden naj-odličnejših rodoljubov se je izjavil, da je najbolje, če ostane'vse pri s'a em, to je, Nemci naj gospodujejo in uživajo naše davke, nakladajo naj nam na križ doklado na doklado, bomo že pretrpeli, saj smo trpeti vajeni. A temu ni tako. Nižji sloji sto-čejo ped ttžkim jarmom nemškega, dokazano «iz-
Radi komodnosti...
Uradno se razglaša, da se ime postaje Lesce-Bled s prvim oktobrom t. 1. izpremeni v ime Lesce. To je odredba, ki kaže avstrijski birokratizem v
PODLISTEK.
Z železnice.
a. a.
Gospod Minu se je po navedi tri-, štirikrat na leto vozil na Dunaj in z Dunaja nazaj v domovino — v Mačjo dolino.
Železnica, ki se cepi od glavno prrge do Mačje doline vozi neki z neznano brzino. Gospod Miau je sedel v vozu druzega razreda. Potegnil je uro iz žepa in vzdihnil: «Ena ura je ž? črez določeni čas in Še bo ena ura ali pa še dve. predno bo ta mlin, ki leze kakor mrlvoudni polž, pripihal na cilj.»
Sopihal je, ali to mu ni dosti pomagalo, vzel je iz kovčega steklenico z.rumom in si nalil ko zarček, prijel je zopet za knjigo, ki je ležala zraven njega na blazini «Fin de Siecle» — tola nobena reč mu ni mogla pregnati slabe volje, katero mu je vzbudila počasna železnica. Gospod Miau je ljubil vse na: eden — dva — tri! Pa tudi kake družbe se ne dobi na tej poti — se je začVl jeziti — geve,   kdo pa se bo vozil v M.ičjo dolino.
Danes ne bi bil izbirčen; na drug-h progah se mora člo\<k jeziti, da nima miru in prostora, danes pa bi bil zadovoljen — vem in čo bi mi tudi sedela nasproti kakšna sedemdesetletna Rebeka.
Ne vedoč knj početi, se slednjič vsede v kot in zadremlje.
Pa tudi spati ni mogel dolgo. Ko se prebudi, mu vdsri na nos prijeten vonj; to ga spravi na nege. Hitro kakor blisek skoči do vrat in pogleda na hodnik, iz katerega je bil vhod v dva druga oddelka. Gleda, gleda — voha — aha — tukaj je vstopila ena dama. No, zdaj sem pa rešen ~ misli sam pri sebi in slori korak naprej, da bi se prepiiffal o vnanjih prednostih njegove družbe. Toda sreča mu ni bila mil*, V drugem oddelku je bil pač nekdo, ali zagrinjalo ra vratih Je bilo tako diskretno pritegnjeno, da ni bilo tudi najmanjše odprtine, ki bi bila izdala, kdo in kaj in kako je v zaprtem vozu.
Vraga — si je mislil gospod Miau — ravno zdaj s< m moral zaspati, kaj me j« neki motilo — in ravno zdaj, oh, to je smola — Če bi jo bil vsaj videl — ta vonj — kaj je pravzaprav to — vi-joličin duh ni — rožmarin tudi ne, E^u a' Odogne tudi ne, to je kuka moderna francoska dšava, ki jo rabijo samo dame iz boljših hiš. To je smola I Ko bi jo bil v^j videl vstopiti!
Začel se je razburjuti in jeziti obenem, hodil je gorindol in si domišljeval, na karfšzn način bi i/vabil v njegovi domišljiji za sivim zagnnjalom sedeta damo.
To ni kar knj navadnega, je začel nadalje fantazirati ; zakej se je zaprla, ali je vedela, da je It kdo tukaj v tem oddelku? Mor. biti me je Se celo vide la in moja okrogla postava ni našla dopadajenja f njenih očeh In zato se je zaprla, da bi je ne motil.
pet mu je udaril fini vonj v nos. Kakšen vonj je vendar to — vsaj precej poznam take reči
— te pa ne morem razločili — na vsak način je to fini vonj.
Kakšna rožica mora to biti s tako dobrim okusom?
Kaj pa, ko bi bila kakšna stara teta? Skoro mu je šinila rdečica v obraz — ko je pomisli), da bi se tako prevaral. Ne, to ni mogoče — se je potolaži — stare dame ne rabijo takih dišav.
V njegovi domišljiji se je začela razvijati krasna slika lepe sopotovalke — tako trdosrčne, da se je zaprla — in ne le to, ampak tudi zagrnila steklo na vratih, tako da je ubogi gospod Miau stal pred vrati kakor grešna duš*, ki čaka odrešenja. In čakal je, kdaj se bo zaslišalo zapeljivo šumenje svilenih kril, kdaj bo ozka ročica vzdignila tisto famozno zagrinjalo. Že je videl v domišljiji koketni obrazek — začel je ugibati, ali je črna, ali je blon-dinka, oh, ali pa je še celo rdečelasa. Zadnje bi mu ne bilo po volji. Želel je, da bi bila blondinka z lepimi kot potočnlea modrimi očmi, za modre oči bi bil šel v ogenj gospod Miau — in vitka bi morala biti — malo okrogla — pa ne prevtč in o/.ko majhno nožico v laku-t h črevljih — to je njegov ideal.
Pridi vendar ven — se je rotil sam pri sebi
— nazadnje je še kakšna nuna.
N č ni r< s — nune no rabijo dišav. Začel se je oddih »vati — ženske so radovedne, si je mislil — morebiti ne ve, da sem jaz tukaj.
vsej njegovi nagoti, birokratizam, ki vlada nad akti, j kateremu so pa lirl^enjike potrebe ljudstva popolnoma nemane.
Če m vprašamo, ali je kak mtrodajen raaiog xa to nespametno izpremembo imena, moramo odločno izjaviti, da ni prav nobenega, d je kak uradnik t svoji nepazljivosti pri kaki potHjatvi zamenjal ime postaje, to vendar le ni razlog, da bi ae moralo ime * postaji izpremeniti, ko j« slučajno le ena postaja, ki nosi edino ime Bled. Zakaj se pa pri tej novi postaji ni napravilo ime Bled-Rečica ali kaj podobnega?
Ali ae tistim vladnim organom, ki so izdali to odredbo, sploh sanja, kaj so prizadeli ne le Lescam, temveč vsej okolici na levem bregu Save a takim nepremišljenim korakom? 2e sedaj se je tok tujcev, od katerih večinoma živi vas Lesce z okolico, obrnil radi nove bohinjske železnice na levo stran Save, od sedaj pa, ko niti ime postaje ne bo več pričalo o bližini Bleda, sploh noben tujec, ki ne pozna Gorenjskega, ne bo Teč izstopil v Lescah in vsi oni mnogoštevilni vozniki, ki so do-upuie imeli vedno dosti opravila, izgube svoj za- I sil a, pridejo ob kruh, da ne govorimo o gostilničarjih, trgovcih i. t. d.
GospOda, ki vam je izročena uprava države, ali se ta pravi vzgajati duh patrijotizma med ljudstvom, če radi koraodnosti par uradnikov gospodarsko uničite celo pokrajino? In če bi to vsaj koristilo Bledu, bi že ne rekli kaj zoper to, saj bi se s tem ojačiia druga občina.
Toda ravno nasprotno! Vasi Želeče in Zago-rice blejske občine imata od novega blejskega kolodvora istotako daleč kakor od Lesce, in vendar sta ti vasi središče tujskega prometa na Bledu in želita, da ostane staro ime postaje. Vložile so se prošnje iz blejske, leske, begunjske, radovljiške in brezniške občine, da bi se postajno ime ne izpremenilo, toda naša modra železniška uprava jih je vse vrgla v koš.. .
Brezvestno se igrate z ljudstvom. V birokratski kratkovidnosti, ki je morda celo združena z zlobnostjo, ne morete sodili, kako gospodarsko škodo provzročate s svojimi naredbami; zato ljudstvo ne more imeli zaupanja v tako vlado, zato narod godrnja in sili vedno bolj v tabor — socijalnih demokratov.
Šc jc čas, da se odredba izpremeni! Če vam je mar blaginja ljudstva, storite to!
Kmetijska šola na Gorenjskem.
u.
Vsak kulturen zavod mora imeti gotov namen, natančno začrtano pot, od katere se niti najmanj ne sme oddaljiti, če hoče doseči svoj smoter.
Namen kmetijske šole bodi: vzgojiti praktične, umne kmetovalce ne pa graščinske valpte.
Praktičen! V tej besedi je zapopadeno vse. Ne da se tajiti, da je praktičen le oni, ki si zna iz
svojega položaja kovati blagostanje in st astra riti | stanu primerno udobnost P.aktičao je, kdor si zna vae ivoje delovanj« tako urediti, da napreduje in da je tudi drugim za vzgled. Praktičen je kuhar, ki zna iz cenih jest vin pripraviti dobro jed.
Najbolj pa potrebujemo praktičnih, umnih kmetovalcev. Za izobrazbo vsake stroke delavcev je dandanes bolje preskrbljeno, kakor za izobrazbo kmetov. Zi celo Kranjsko, ki je gotovo izključno kmetijska dežela, skrbi, če sploh skrbeti more, ena sama kmetijska lola, ki pa povsem nikakor ne odgovarja naraščajočim potrebam praktične kmečke izobrazbe. — Ne da se tajiti, da smo kmetje v napredku, v sedanjem času napredka, daleč zaostali za drugimi deželnimi produktivnimi stanovi. Ne da se tajiti, da so ravno oni, t. j. poslanci, deželni in državni, vse premalo obračali pozornost na strokovno izobrazbo nas kmetov, ki smo v nali deželi gotovo prvi produktivni stan. Zakaj se m brigajo za kmeta, o tem razmišljajo in pišejo dovolj drugi listi, zato moja naloga ni pisati o tem.
Gotovo je, da smo kmetje zelo oskosrčni in gledamo vsako novotarijo z največjo nezaupnostjo. Če se komu posreči na polju kmetijstva novo upeljano podjetje, premotriva je z najboljšim drobnogledom in če le kje tiči madež, žj se napravi iz njega velika gnojna jama, in posledica tega je, da se vsakemu pokaže v veliki luči le nedostatek, dočim se dobra stran ravnodušno prezre. Če se pa kako podjetje vsaj deloma ponesreči, potem je gotovo pokopano za desetletja, četudi bi je bilo nužno z majhno preosnovo napraviti koristnim.
Glavno ulogo pri starokopitnem kmetijstvu igrajo še danes predsodki. Tudi kmetje smo prišli v dobo kemičnih izdelkov, v dobo umetnih gnojil; toda žal nepripravljeni. Ker ravno v rabi umetnih gnojil nismo praktično izvežbani, greši se mnogo na račun te novosti, in marsikdo, ki je kot lajik pričel uporabljati umetna gnojila, se danes s studom obrača od njih, seveda neopravičeno. Ker je enkrat nezaupen, g<\ bo tudi težko v teku let pripraviti do tega, da bi se z »pet poprijel tega za kmetijstvo skoro neizogibnega sredstva. Gotovo je, da tak nezaupnež, posebno če ima še nekaj ugleda med sokrnetovalci, potegne za seboj tudi druge in po kratki luči nastane zopet poprejšnja tema.
Gospodarski del-
□□□□□ 1
Narodno gospodarstvo.
Vrste produkcije.
(Nadaljevanje.)
2. Združenje in delitev dela pri produkciji.
Sestavljeno združevanje a*i delitev dela v pravem pomenu besede lahko delimo v dve vrsti:
1. De litev raznovrstnega pridobnin-skega delovanja z ozirom na potrebe, na snov, na orodje, na tehnično delovanje med posameznimi osebami ali raznimi kraji.  V vasi je
gostilničar večkrat obenem mesar, pek, trgovec, trafikant, poštar Ltd.; v mestu je po navadi vse to ločeno; mesar, pek, gostilničar i. t. d. so tu raznovrstni stanovi. Tud; pri državni upravi vidimo tako delitev.
2. Delitev dela v ožjem smislu skuša vsa opravila, ki so potrebna za kak izdelek, kolikor možno razkosati in take posamezne dele poveriti posameznim osebam. V vsaki tovarni lahko vidimo polno zgledov za to delitev.
Delitev dela pomnožuje produktivnost dela na neverjeten način. Vzrokov za to je več.
1. Najbolj zamotano delo se pri delitvi razdeli v več prostih premikanj, ki so posamezno
rav lahka, kar produkcijo zelo oiajšuje lednjič se celo pride do take točke, ko je delo tako enostavno, da ni treba več človeka zraven, temveč ga lahko nadomestuje stroj.
2. Delitev dela pospešuje spretnost pri posameznih poklicih. Človek, ki vedno opravlja isti posel, ga gotovo opravlja hitreje in boljše, nego tisti, ki vedno menjava svoje delo. A. Smith navaja za vzgled izdelovalce Žrebljev, ki morejo na dan napraviti do 2300 kosov žrebljev (primerjaj žrebljarje v Kropi, Kamni gorici in Železnikih), dočim jih kovač, ki le časih izdeluje žreblje, napravi komaj 800 do 1000 na dan, kovač, ki poprej ni izdeloval žrebljev, le kakih 200. Kako vaja, oziroma vedno isto delo upliva na spretnost, vidimo tudi lahko pri računskem uradniku, kateremu je seštevanje največjih številk prava igrača.
3. Prihranek na času. Delavcu ni treba vedno menjavati prostor in orodje; on opravlja vedno svoje posebno delo in rabi vedno isto orodje, ki torej nikdar ne počiva.
4. Skrajšanje učne dobe. Čem enostavneje je delo, katero mora kdo opravljati, tem ložje in v tem krajšem času se ga nauči; saj so še vedno veljavne besede Say eve: Najkrajša pot do cilja se najde najložje, Če je cilj sploh blizu in se gn ima vedno lahko pred očmi.
5. D litev dela omogočuje, da vsak dela po svojih zmožnostih in da se tudi slabotneži, starci in otroci lahko uporabljajo pri produkciji, kar opazujemo zlasti pri domačih obrtih.
Ne smemo pa prezreti tudi senčnih strani, ki so združene z razvito delitvijo dela. Te slabe strani opazujemo najbolj jasno v velikih mestih. Korenina vseh tiči v tem, da delavec dela neprestano le eno reč in tako postane preveč enostranski, navadni stroj. Njegova duševna moč gine, delavec ne more prestopiti od enega dela k drugemu; kajti zna le, kar se je naučil, drugega nič. Ob času gospodarskih kriz je to silno nevarno za delavca, ki zna samo nekaj enega dela, ne pa vsega. Ravno ta napaka se pokaže takrat, kadar delavec po kaki nezgodi izgubi delo.
Industrijska delitev dela časih tudi ovira naravno delitev pri opravilih, ker ženi vzame njeno naravno opravilo pri gospodinjstvu in pri otrokih ter jo tira v tovarno.
Da se tem slabostim odpomore, treba je delavni čas skrajšati za toliko, da se duh preveč ne napne in slednjič otopi. Deseturni delovni del se mora smatrati popolnoma zadostnim tam, kjer je delo zelo razdeljeno. Če je delovni čas krajši, ostane delavcu več časa, ki ga lahko porabi za nadaljno dušno in telesno izobrazbo; zato so v delavskih krajih zelo priporočati izobraževalna društva pa tudi telovadba, da se človek povsod enakomerno  razvije.   Ustanavljanje telovadnih
Začel je mrmrati nekaj iz «Vesele vdove* — pa vse zaman.
Kar naenkrat zasliši tanak glasek — beu, beu, beu! No, zdaj pa vem, si misli — kak mopsel je že notri — in, predno je še utegnil izustiti osebno sovraštvo za mopslne, se zasliši «Mačja vasl»
Gospod Miau se vstopi hitro ves razburjen pred vrata in čaka kaj in kdo je bil vzrok vseh njegovih v tem dolgem in kratkem času prebitih dvomov. Vrata se odpro in venkaj se privali debela masa v črnih hlačah, sivem suknjiču, zeleni kravati in rjavem klobuku s kovčegom v roki in po hodniku se razlije zadušljiv duh vseh mogočih dišav tega sveta.
11 Gospod Pimperlimpim se predstavi ponižno gospodu Miau: «Polovalec v dišavah iz Galicije — morebiti potrebujete kaj od teh stvari. — Patschuli, Reseda, Omcentre au fl.urs, H.liotrop, Viola i. t. d., i. t. d.»
Opat Saba.
Spisal B. S e r g j e j e v. Konec.
«Da, prav imaš, to ni človek, ki bi imel kaj srca — toda dovolj ti bodi to, kar sem ti povedal, dasiravno je učinil še mnogo druzega, ki ni nič manj nesramno in lopovsko. In tega človeka sem danes srečal tu v Aleksandriji. Poslal sem za njim Gizeka, da ga zasleduje in izvoha, kje da se nastani, ker ga moram dobiti in ga poplačati. Razumeš ?»
•Razumem, gospod! In potem ga pošljete med hudiče, kajne!»
•Tega še ne vem, kaj da storim ž njim, in raditega sem poklical tebe. Hočem ga namreč spraviti nazaj v svoj grad in ga poplačati tam. Toda to se razume, da z menoj kar tako prijateljsko ne pojde, treba bode pač s silo. Zilorej ž-jlim, da mi ti preskrbiš neko ladjo, ki bi plula za dobro plačo v Anti vari. Menim, da v luki gotovo najdeš katero, ki kupčuje z bombažem ali kaj enacega. Seveda mora biti precej velika in močna, ker mora pluti čez sredozemsko morje. Ako je vreme ugodno, lahko prispe v Antivari v petih ali šestih dneh, kjer bi jo že pričakoval jaz. Namenjen sem namreč odpeljati se že jutri in oni bi dospeli dan ah dva dni pozneje tja. Torej, ali mi moreš preskrbeti tako ladjo, zastonj se ne bodeš trudil.*
• Menim, da ne bo pretežko, saj ladij je v pristanišču dovolj in z mnogimi mornarji sem dobro znan. Jaz odidem takoj, do opoldne se vrnem in vam sporočim kako in kaj 1» Pietro se je priklonil in odšel, Viktor pa si je veselja pomel roki in zažvižgal.
Proti opoldnevu se vrne Pietro. »Gospod mi-lostljivi, ladjo sem preskrbel. Na njej je dvanajst mornarjev. Za plačo se dogovorite sami zGiussepom, ki je poveljnik na ladiji, a da vam izvršijo vse, kakor jim zapoveste, bodite uverjeni, ker jih poznam, moji prijatelji so. Odplujejo lahko, kadar hočete, tudi takoj nocoj, ako že vjamemo tega ničvredneža,
ker pomagala bosta tudi dva monarja. Seveda se bo moralo to zgoditi v noči. Zvežemo ga in ga v kaki vreči prinesemo v čoln, ki bode čakal daleč od pristanišča, ker v luki to ni mogoče. Vsako ladjo namreč pregledajo, predno odpelje in zato ga bodo naložili na ladjo šele na prostem morju. Čoln, v katerem bosta dva mornarja, ga potem pripelje k ladji. Giussepe pride popoldne k vam, da se dogovorita.»
«2e dobro 1 Ko se povrne Gizek, bodemo govorili dalje o tem. Tu imaš za sedaj.*
V Pietrovem žepu je izginil mošnjiček zlatov. Hvaležno se je priklonil in zaklical:
•Gospod milostljivi, ako ga ne dobi nihče drug, ga dobim jaz tega nesramneža, ki ni vreden, da se vrže gladnim psomS
Med tem pa je vstopil Gizek.
• Kako si opravil?« ga je hitro poprašal Viktor.
•Dobro, gospod! Vem, kje se je nastanil, prav v neki navadni hiši. In ondi sem dobro znan, lahko ga zasačite, kadar hočete, Jaz vam pri tem prav rad pomagam.»
•2e dobro. Tu imaš za pot. — Sedaj pa idi s Pietnm, ki ti bo povedal, kaj naredimo ž njim, m sicer še nocoj. Seveda bodem pri stvari tudi nekoliko navzočen, pa saj vem, da sami vse dobro uredite.*
•Ne bojte se, gospod milostljivi, vse se zgodi, kakor ste zapovedali.* Služabnika sta odšla zadovoljnega obraza, Viktor pa je bil vesel, kakor še malokdaj v življenju.
I. prlloji „Gortnjcu" it. 38 \z 1907. I.
društev v industrijskih krajih je neprecenljivega pomena za tovarniške delavce. Zato je gotovo hvalevredno, da se je ustanovil .Sokol* na Jesenicah, na Javorniku, v Zagorju i. t d. Tudi naj bi se delavec, kateremu je skrajšan delavni čas, navajal na to. da skrbi za rodbinsko življenje doma, da svoje otroke vzgaja pošteno.
Pogoji za delitev dela so pri raznih vrstah produkcije različni. V splošnem lahko trdimo to-le:
1. Če naj bo delitev dela uspešna, mora se tud i delo lahko razdeliti v posamezne dele, katere opravlja posamezni delavec. Tako je pri poljedelstvu za delitev merodajen letni Čas, ne moremo pa dela razdeliti tako, da bi en delavec vsako leto le sejal, drugi zopet le žel, tretji oral i. t. d. Tudi pri takozvanih umetelnih obrtih se delo radi enotnosti ne more razdeliti med več oseb. Čimbolj se razvijata znanost in tehnična izobrazba, tembolj se širi delitev dela. Tako nahajamo sedaj že pri zdravilstvu in pri tehniki najraznovrstneje specijaliste.
2. Vsak specijalist prevzame s svojo posebno stroko tudi nevarnost, da mu delo spodleti; zato je treba pri delitvi dela posebnega podjetnega duha.
3. Če hoče kdo n. pr. prodajati le kake posebne stvari, mora za to tudi imeti zadosti odjemalcev; trg ali razpečališče mora biti zadosti velik. Na kmetih ne bo nihče otvoril prodajalne samo za otroške igrače; prodajalne dragih kamenov nastajajo samo v velikih mestih, kjer se more pričakovati, da je dovolj oseb, katere si lahko privoščijo tako razkošje.
4. Delitev dela pa zahteva tudi dosti veliko glavnico, ker z delitvijo se produkcijo zelo pomnoži, za kar se pa porabi mnogo surovin in kar povzroča velike delavske mezde.
Z delitvijo dela so nastali razni poklici. V objektivnem zmislu razumemo pod tem imenom gospodarska delovanja, ki so med seboj enaka n. pr. črevljarska dela, v subjektivnem zmislu pa ono gospodarsko delovanje, ki daje redno preživ-Ijevanje. Število poklicev vedno bolj narašča, čim bolj se širi omika. V Avstriji se je naštelo leta 1890 pet poklicanih razredov, ki se razdele v 29 skupin in 173 vrst poklicev.
Govori se tudi o stanu, če je s poklicem združena posebna zavest, da se pripada k temu ali drugemu poklicu (n. pr. vojaški, uradniški, rokodelski, trgovski stan). V prejšnjih Časih je tudi pravo razločevalo razne poklice, s katerimi so bile združene posebne zasebno- pa tudi javnopravne pravice (privilegiji). Ko so se porazgubile te posebne pravice, je vendar še ostala delitev po raznih stanovih.
Če motrimo poklicne skupine s stališča, katero zavzemajo v družbi, kak upliv imajo v državi in kako moč v gospodarskem oziru, pridemo do delitve po razredih. Čim več velja v družbi bogastvo, čim večjo moč in upliv dobiva posest v družbi in državi, tembolj odločilen pomen dobiva moment posesti pri razdelitvi v razrede.
Veliki industrijalciinmali obrtniki pripadajo pravzaprav istemu poklicu, ločijo se pa po velikosti posesti. Enakost poklicev gine, razredi se družijo in organizujejo v dva bojna tabora, v tabor posedujočih in tabor nema-
ni če v. Glavnica in delo sta bojna klica, ki značita nasprotstvo med razredi.
Sarkavost.
Iz ;.tresa slovenskega živinoidravnilta. II.
Konj naleze smrkavoit navadno naravnost od smrkavega konja. Posebno nevarna za okuženje je nosna izceja (smrkelj), ki se prav lahko zanese od živali na žival, posebno če se konja vohata ali li-žeta. Kaj rada raznaša bolezen tudi kužna snov (gnoj), ki se nahaja pri takozvani črvivosti v kožnih ugnidah. Opazuje se često, da živali ne prideta naravnost v dotiko, da pa se vkljub temu prenaša smrkavost od smrkave živali na doslej zdrave konje po raznem crodju, katero je onesnažila smrkava žival, na primer: konjska oprava, plahte, razne posode za krmljenje in napajanje, krtače in stelja. Bolezen se zelo razširi, ako je okužen gostilniški hlev, v katerega se postavljajo konji iz raznih krajev, in če se napaja smrkava žival pri skupnem napa-jališču, kjer se potem drugi konji s smrkljem bolne živali okužijo.
Navadno obolijo najprej pluča, kar si razlagamo na ta način, da zdravi, poleg smrkave živali stoječi konj vdihava z zrakom kužno snov. Pojavi pa še lahko smrkavost tudi najprej na koži, ako obtiči kužna snov na njej in se vgnezdi v malih ranicah. Kožna smrkavost se imenuje tudi črvivost. Od obolelega dela raznaša kri in mlečne žilice kužno snov po celem telesu.
Znamenja bolezni so različna po tem, če se bolezen hitro razvija ali pa dolgo trpi. Prve znake smrkavosti ljudstvo navadno prezre, posebno pri dolgo trajajoči smrkavosti, ki se vleče mesece in leta.
Sum na smrkavost obrača najprej, kakor že pove ime bolezni, smrkelj, to je nosna izceja. Ta smrkelj teče navadno le iz ene nosnice, barve je sivo - belkaste, slizav in vlečljiv, pozneje mu je barba siva ali zelenkasto -žolta. Smrkelj se n prijemlje nosnic in tam osuši v kraste. V sluzni kožici nosu se nahajajo mozoljčki in gnojne ugnide, ki se širijo in prehajajo druga v drugo. Kljub dobri krmi konji hujšajo in medlijo ter so slabotni; dlaka jc Miha in zmršena (kuštrava); pridruži se slab in zamolkel kašelj, težko dihanje in krvavenje iz nosu. Očesna vezna kožica oteče, žleza med spodnjo čeljustjo oteče za oreh ali kokošji jajec debelo, je trda in neobčutljiva. Velike otekline nastanejo na prsih, trebuhu in nogah.
Spoznanje smrkavosti je posebno v začetku bolezni večkrat zelo težko. Neveščaki zamenjavajo smrkavost z navadnim nosnim nahodom, smoliko (grčami) in različnimi izpuščaji. Neozdravljivost, neprestano hujšanje in nalezljivost pa svedočijo, da imamo opraviti s smrkavostjo.
Vsako zdravljenje te kužne bolezni je brezuspešno in zato postavno strogo prepovedano.
Postava prepoveduje, da se imajo vsi smrkavi konji nemudoma pobiti. Kakor hitro opazi uradni živinozdravnik pri konju znake, ki utemeljujejo sum smrkavosti, pusti konja ceniti in takoj usmrtiti., V slučaju, da žival ne bi bila smrkava, dobi posestnik odškodnino, drugače pa ne. Celo telo, kakor tudi
XI.
V stolpu duplskega gradu je ležal na trdih kamenitih tleh v težkih verigah opat Saba. Upadlo mu je lice in težko je sopel, videlo se je, da je z njegovim življenjem pri kraju.
<Kaj si me klical, pes sivolasi! » je zarohnel nad njim Pepo, ki je prišel k njemu in ga silovito oplazil z bičem črez obraz.
•Milost, Pepo, milost! Ne ubij me prej, dokler ne razodenem zadnje skrivnosti vsem grajskim. Pepo, prosim te, pokliči jih — potem pa me ubij, saj je itak pri kraju z menoj. >
•Prokleti pes, tvojih skrivnosti tudi ni nikdar konec !> je zarohnel Pepo in odšel.
Graščak Viktor, Emanuel in Loti so bili v jedilni sobi, ko jim je naznanil Pepo Sabatovo prošnjo.
•No, ugodimo mu zadnjo prošnjo in poslušajmo, kaj hoče!* je poprosila Loti in se ovila Emanuelu okoli vratu.
In odšli so v stolp, vsi tudi Pepo.
Saba pa je pričel s hreščečim glasom:
• Poklical sem vas — v teh zadnjih trenotkih mojega življenja — da vam razodenem skrivnost
— ki me je vedno bolj vžigala — za pogubo vašega gradu, kakor strasti — do deklet. Res je — da sem želel si tudi teh a glavni vzrok to ni bil — radi katerega som želel ugonobiti — ves duplski grad in — tudi tebe, graščak Viktor. — Ni vam znano — kje, da mi je tekla moja zibel
— kdo so bili moji roditelji — nič ne veste — le to znate — da sem menih Saba, ki je — nakopal vaši rodbini — toliko gorja. — Luč sveta sem zagledal v — Genovi na Laškem — kot nezakonski sin — lepe igralke Margarete Rotove.
Moja mati je imela — poleg mene tudi nezakonsko hči Hildegardo — bila sva otroka enega očeta
— ki pa je bil bogataš in plemenitaš — ter se je radi tega sramoval vzeti v zakon — mojo mater
— s katero je imel ljubavno razmerje. — Poročil se je z drugo, bogatejšo — in iz tistega zakona si ti, graščak Viktor — moj--polbrat.*
Vsi so prebledeli kot stena, a Saba je nadaljeval mirno:
•Da — otroka enega očeta pl. Štefanija sva
— le ta razlika je med nama, — da je mene pahnil, ko sem ga prosil nekoč podpore — pahnil kakor psa — na cesto, — a tebi izročil vse svoje premoženje. — Moja mati je umrla žalosti — dasi ravno ji je obljubil, — da bodem jaz tako njegov dedič, — kakor ti, — a bil je nesramnež in
— prevaril je mojo mater. — Iz siromaštva sem stopil v samostan, — dasiravno nisem imel nika-kega veselja — in poklica za to življenje. Čakal sera, da umrje — tvoj in obenem moj oče — misleč — da postanem, kakor je obljubil — moji materi — dedič, a varal sem se. Vse je padlo v tvoje roke in — tedaj sem spoznal varljivost in goljufivost sveta — začel sem sam varati in goljufati — uživati življenje. — Ko pa sem — izvedel
— da bivaš ti v tem gradu —hotel sei>. se maščevati — in izkušal na vse načine pogubiti — tvoj rodt — Torej — moj polbrat — jaz ne morem več — čutim, da se bliža smrt — rešiteljica . ..
Povedal sem — kar sem želel — tu v — notranjem žepu halje — najdete Se eno — ljubimako pismo — tvojega očeta — proti moji materi. Ne
— morem več.---Spominjajte se — kako
— nesrečno — je živel — opat Saba —■»
koza smrkavega konja se ima tako pokončati, da je vsako razširjanje bolezni izključeno.
Meso smrkavih konj je zdravju nevarno in ostudno.
Vsi konji, ki so prišli s smrkavim konjem v tako dotiko, da bi se bila smrkavost lahko nanje zanesla, se morajo v posebnih prostorih držati pod žtvinozdravniškim nadzorstvom, in se tele po preteku dveh mesecev, ako tedaj ne kažejo nikakih znakov smrkavosti, pripustijo v javni promet. Rabiti se smejo taki konji samo v kraju samem za domača dela.
•  * *
Tedenski sejem v Kranja dan 9. septembra
1907. Prignalo se je — konj, 93 glav domače goveje živine, 36 glav hrvaške goveje živine, 2 domačih telet, — hrvaških telet, 22 domačih prašičev, 45 hrvaških prašičev, — koza, — domači kozli, — hrvaških kozlov, 1 domača ovca in — hrvaških ovca. — Pšenica po K 1075, proso po K 7—, rž po K 850, oves po K 8—, ajda po K 925, fižol po K 12, mandalon po K 950, koks po 12*50 in krompir po 4-50 za 50 kg.
Neka) o mesarjih ln cenah živine. Na Goriškem so padle cene živine na sploh za 25 do 30°/0, cene mesa so pa še vedno stare. Zupan v Gradiški je povabil vse mesarje k sebi ter jim prigovarjal, naj z ozirom na znižane cene živine znižajo tudi cene mesa. Toda mesarji se niso zmenili za to. Neki V. Movia je sklenil odpreti novo mesnico, v kateri bode prodajal meso po 1 K 12 vin. in 1 K 20 vin. kilogram. To bo na mesarje bolj vplivalo kakor županovo prigovarjanje.
Umetnost in književnost
□ □ D D □
Matica Hrvaška v Zagrebu je imenovala c. kr. davčnega asistenta g. Zdravka Novaka svojim poverjenikom za mesto Kranj in okolico. Članarina znaša na leto 3 K, *a kar se dobi 7 do 8 krasnih, deloma ilustriranih knjig. Vsak, ki želi dobiti letošnje knjige, naj se zglasi do 3. oktobra pri omenjonem poverjeniku med pol 8. in pol 9. uro zvečer v < Narodni čitalnici», in sicer vsak torek, sredo in soboto do imenovanega dne. Vnanji člani pošiljejo lahko tudi članarino po poštni nakaznici ter napišejo natančen naslov in stan.
Novele in Črtice. Spisal dr. Ivo Šorli. To je najnovejša knjiga, ki je pred kratkim izšla, ter jo je natisnila in založila tvrdka Kleinmavr & Bara-berg. Poleg Cankarja je med sedaj živečimi pisatelji najbolj marljiv dr. Ivo Šorli. Sicei imamo do-sedaj le troje njegovih del v posebnih knjigah, vendar je tudi objavljenih nekaj njegovih spisov v •Ljubljanskem Zvonu* in «Dora in Svetu*. Priznati moram, da sem z veseljem in zanimanjem vzel imenovano knjigo v roke. In nisem se varal. Snov njegovim črticam, novelam in študiji je zajel pisatelj iz življenja našega ljudstva. Osebe in dogodki so opisani tako, kakršne najdemo v resnici v življenju. Slog njegov mi dopade, jezik je gladek, mestoma prepleten z duhovitimi izrazi, a vendar tako preprost, da ga lahko ume Čitatelj. Prepričan sem, da bodo radi segli ne le inteligentni krogi po tej knjigi, ampak je tudi radi brali tisti ljudje, ki iščejo v branju le razvedrila. Toplo je priporočamo našim knjižnicam po deželi. Okusno in elegatno vezana knjiga, ki stane 3 K 60 v. pa bo delala kras vsaki knjižnici. L.
Trgovski koledar za leto 1908 je dotiskan, ter ima raznovrstno vsebino. Koledar sta uredila g. dr. Rudolf Mam in knjigovodja g. Silvester Škerbinec. Cena 1 K, po pošti 1 K 20 vin. Naroča se pri slov. trgovskem društvu «Merkur* v Ljubljani.
Dijaško podporno društvo «Radogoj»v Ljubljani je izdalo poročilo o delovanju za poslovna leta 1893/4 do 1905/6. Poročilo se s hvaležnostjo spominja ustanoviteljev tega društva, posebno slovenskega mecena Josipa Gorupa pl. Slavimkega, ki je dal podlago za to društvo z 10.000 K. Samoobsebi umevno, da so temu zgledu sledili drugi posnemovalci tako, da je glavnica narasla že koncem prvega leta na 34.132 K. Društvo je navezano na podpore različnih zastopov in zavodov, pa tudi na darove posameznih rodoljubov.
Dopisi.
ooDoa
Iz Železnikov. V torkovem <Slovencu* se je skorajžila zopet neka osebica našega trga na noge in se s svojim nerodnim peresom obregnila naše pošte. Možiček se je zaletel najprvo seveda v g. Lotriča — kakor po stari navadi — ob katerem 3ta si že svoječasno g. kaplan Lavtar in naš gosp. župan, vsak po enkrat, polomila roge, pri tem samoobsebi umevno ni pozabil tudi drugih dijakov. Celo čašo jeze pa je razlil na tukajšno gospodično poštno upraviteljice Priromal je možicelj na dan z različnimi lažmi. Očita ji, da ni postrežljiva nasproti strankam in da pred časom zapušča urad. — Resnici na ljubo pa bodi samo toliko povedano, da je tukajšnja poštna upraviteljica jako marljiva
uradnic« in da točno drli uradno ure. Stranke v Železnikih, ki imajo dosti opravili i poito, so naile so vedno, odkar omenjena upraviteljica to urad u j«, vse v najlepšem redu. Ne vem tedaj, ii katere lalojiva trta je dopisnik iivil ta «Slovencev* dopis. Stara metoda podlih in brezzoačajnih ljudi je le vedno, vsoti komu polteno ime t laijo. Gospodični bi pa svetoval (če smem namreč) samo toliko, da naj te ponudi Strajnerju, da mu ob prostem času pomaga raiprodajati «pttanoštre». če jih dobi zopet kako zalogo is Rima, in kmalu bo imela pri nek-dajnih komumarjih večjo veljavo. Železnikar.
Izpod Šmarne gore se piše: Prišel je jesenski čas, turiatem bode zaprta pot do daljnih planin in zadovoljiti se bodo morali s izleti na gore v ljubljanski okolici, od katerih je najbliža in vsled krasnega razgleda najpriljubljenejsa Šmarna gora. To goro pohaja vsako leto na tisoče romarjev in izletnikov. Vsakdo bi si torej mislil, da mora biti na Šmarni gori za izletnike vse najboljše preskrbljeno. Cerkev, ki pripada župniji vodiski in ima veliko premoženje, je zanemarjena, gostilna pa, ki jo oddaja župnik, v jako slabem stanju. Okna so strohnela, sipe razbite, vnanjih oken sploh ni, mize in atoli, oziroma klopi polomljene, tla menda iz 1. 1754. taka, da ae ne vidi desk. AH bi ne bilo mogoče napraviti nekaj novih miz, klopi in atolov, popraviti okna in nabaviti nove posode za gostilno, za katero ae dobi precejšnja najemnina? Od najemnika, ki je od danes do jutri na gori, se tega pač ne more zahtevati.
V Kranju, dne 21. septembra.
Osem deželnih zborov se jo v pondeljek seSlo, namreč čeSki, moravski, galiSki, salcburSki, gornje-avstrijski, koroški, štajerski in bukov i uski. Pred otvoritvijo Češkega zbora se je predstavila deputacija socialističnih poslancev, sestavljena iz sodr. Hudeca, dra. Soukupa, Jaroša, Deutla, Šelige rja in Schaferja najvišjemu deželnemu maršalu in mu je sporočila zahtevo delavstva glede splošne in enake volilne pravice. Deželni maršal se je zelo izogibal jasnega odgovora; dejal je, da gospodje precenjujejo njegovo moč, da se je posebna komisija Že pred dvemi leti pečala z volilno reformo, a ni še dovršila svojih posvetovanj i. t. d. Svojega stališča o volilni reformi sploh ni hotel pojasniti. Ob začetku seje so spustili socialni demo-kratje več tisoč listkov, ki zahtevajo volilno reformo, v zbornico.
Deželnozborski volilni red za Goriško, ki so
ga nedavno skovali Lahi s pomočjo slovenskih klerikalcev, je cesar potrdil. Ta novi red izroča dve tretjini goriškega prebivalstva, ki je slovensko, za nedogleden čas pod tilnik ene laške tretjine. Žalostno je to, žalostno tembolj, ker so pomagali skovati to postavo — takozvani Slovenci. Po novem volilnem redu ima Goriška 29 poslancev, in sicer 6 iz veleposestva, 7 iz mest, trgov, industrije ter trgovske in obrtne zbornice, 10 iz drugih občin, 6 iz splošnega volilnega razreda. Nadškof je vinlist.
ZboljSale 80 bodo častniške plače, zlasti častnikom do stotnika. Tem pripade 84°/o nameravanega poboljška.
Madjarski ministri so že zopet odpotovali — kakor poročajo zadnji, pravkar došli viri — v Budimpešto, ker avstrijska vlada ni hotela sprejeti njih zahtev glede nagodbe. Slava je bila torej kratkotrajna. Po svojih časopisih žugajo sedaj madjarski ministri, da ne pridejo več na Dunaj, ampak da bedo morali avstrijski v PeSto, če bodo hoteli imeti nagodbo. Zdi se nam, da diši ta ba-harija preveč po reklami.
Papeževa enciklika proti katoliškim •modernistom* je izšla. Reakcionarna je nad vse pričakovanje. Modernistom ni pripisovati kdove kakšnega radikalizma, ali prav lahko se zgodi, da se porode nasprotja, ki bodo Vatikanu še zelo neljuba.
V Turčiji je prišlo med četami, ki so se uprle vsled zaostalih plač in med vladnimi vojaki, ki so prišli, da upor zatrejo, do hudih bojev, v katerem je padlo mnogo vojakov.
Roosovelt bo zopet kandidiral za predsednika republike Združenih držav Severne Amerike.
Punta v Maroku ne bo še konec. Marokanci so se postavili na stališče: Maroko Marokancem. Nočejo ne brzojava, ne železnic, ne policije, ne kontrole. Evropejci, ki so lam že dolgo, bi lahko ostali ter se pečali še naprej s trgovino.
Godovi prihodnjega tedna:
22. Mavricij, Celimir, Mdoslav; 23. Tekla, Slavna, Jelašin, Vladimira; 24. Rupert, Sadivoj, Struja; 26. Kleofa, Taša, Uroš; 20. Justina, Lju-bivoj, Stojslava, Pravomila; 27. Kozma in Damijan, Radomira, Vojdrag; 28. Vencel, Cistimir, Vidica, Večeslav.
Novičar. b b b
Imenovanje. Sodni nadoti ;ijal g. Jernej Sot-sehnig v Kranju je imenovan vodjem detelne deske pri deželnem sodišč J v Ljubljani. — Sodni oti :ijal g, Frid. Badiura \ Kranju je imeuoran na i' lieijalom. i
Otekli ve«ti. Okrajni komiaar g. Mihael pl. Zois v Radovljici je dodeljen v službovanje centralni komisiji za ohranitev umetniških in zgodovinskih apomenikov na Dunaju. — Kot meatna učiteljica je nastavljena na tukajšnji dekliški soli gdč. Inka Šlamberger, gdč. Janjo Miklavčič nadomeatuje gdč. Sla vica Orehek. — V Naklem je nastavljena kot začasna učiteljica gdč. Vilma Vidic.
Iz kran]akega občinskega odbora. Kranjski
občinski odbor šteje sedaj 24 mol. Voljenih je 18 odbornikov, vrhutih je priglašenih 6 virilistov, in sicer gg: Vinko Majdič, Mavri! Mayr, Franc Omeraa, Tomo Paišlar, Iran Cof (zastopnik gospe Jelice Pavšlarjeve) in Anton Kob 1 ar (zastopnik g. Karela Pollaka). Prvim občinskim svetovalcem in podžupanom je bil izvoljen v zadnji aeji g. Ferdinand Pola k.
Poroka. G. dr. Josip Vladimir Ferjančič, c kr. okrajni komiaar deželne vlade za Koroško, in gospa Meta Ferjanči če va, roj. Finžgar-jeva z Brezij, sta ae te dni poročila na Bledu.
Peviki sestanek ima pevski zbor tukajšnje čitalnice prihodnjo sredo, dne 25. septembra, v društvenih proatorih ob '/|9. uri zvečer. Na dnevnem redu je poleg drugih točk blagajnikovo poročilo o stanju pevskega fonda, poročilo o delu pevskega zbora v preteklem diuHvenem letu in načrt delovanja tega zbora v prihodnji pevski dobi. Ker je sklenil pevski odsek, da poskrbi za naraščaj moškega kakor mešanega zbora, zato se prične letos, zopet enkrat po daljšem premoru, s poukom onega dela glasbene teorije, ki je neobhodno potreben za uspešno proizvajanje narodnih in umetnih pesmi. Na novo vstopivšemu pevcu (ali pevki) je edini pogoj vaprejema posluh. Pouk v glasbeni teoriji in pevske vaje ae prično a prvim oktobrom. Dotlej se je treba zglasiti tistemu, ki želi pristopiti k zboru, pri pevskem odseku. Opozarjamo, da je dovoljen k temu pevskemu sestanku prost vstop vsakemu, kogar zanima delovanje čltalniškega pevskega zbora.
Odlikovanje. Častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje je dobil g. Anton Rekel, delavec pri kranjski stavbinski družbi na Jesenicah.
Pri zaključnem kegljanju gasilnega društva v Kranju so zadnjo nedeljo prejeli dobitke gg : I. in II. poslovodja Fr. Krener, III. Fran Benedik, IV. Janko Sajovic, V. Karol Depoli, VI. (šaljivega) poslovodja Fran Krener.
Izgubil je v Kranju nekdo včeraj teden amerikanski denar za deset dolarjev. Pošten najditelj naj ga odda proti običajni najdenini v našem uprav-ništvu.
Gimnazija cesarja Franca Jožefa v Kranju
šteje začetkom šol. leta 1907/£ 323 rednih in dva zasebna učenca. Na zavodu obstoje 8 osnovnih in 3 vzporedni razredi. Novoimenovani ravnatelj, g. Ignacij Fajdiga, je dne 18. t. m. prevzel vodstvo gimnazije.
Cerkvena tatvina. V farni cerkvi v Predosljih pri Kranju so neznani tatovi vlomili v tri nabiralnike in odnosli okoli 20 K drobiža.
Občni zbor slovenskega planinskega društva v Kamniku se vrši dne 2. oktobra ob 8. v dvorani hotela Fischer v Kamniku. K obilni udeležbi vabi društvenike in prijatelje planin, odbor kamniške podružnice.
Umrl jo v Skofji Loki c. kr. avskullant gosp. Peter Levic ni k. N. v m. p.l
Zdraviiče in kopališče v Kamniku je kupil g. dr. Hermann od svoje soproge za 90.000 kron.
Čipkarski tečaj v Železnikih je bil otvorjen dne 16. t. m. Otvoril ga je vodja c. kr. centralnega čipkarskega kurza na Dunaju g. I. Vogelnik. Kot učiteljica je nastavljena gdč. Reven iz Idrije.
Izredni SOlnčnici. Trgovce Vrinšck na Rečici pri Bledu ima na vrtu dve solnčnici, ki sta po 3 m 85 cm visoki. Ena ima cvet, ki meri 40 cm v premeru, druga pa šteje 28 razvitih cvetov. Istemu trgovcu cvete jablan že osem dni.
Sorska afera pred sodiščem — končana. Te
dni se je dostavil odlok obsojencem iz sorske afere, ki so prosili za pomiloščenje. Porailoščena sta Vencel Bukovec in Marija Bukovec, ki sta bila obsojena na 3, oziroma na 2 dni zapora. Dalje sta pomi-loščena Ana Dolinar in Juri Oman, ki sta bila obsojena na 5, oziroma na 10 dni. Za pomiloščenjo so prosili tudi Ivan LuStrek, ki je bil obsojen na 3 mesece, Franc Bukovec, ki je dobil 10 tednov, in Andrej Dolinar, obsojen na 10 dni. Njih prošnja je bila brezuspešna in niso pomiloSčeni.
Društvena godba v Goričanih priredi dno 29. septembra 1907 na vrtu gospoda Jerneja Ko-vačiča v Rakovniku jesenski koncert s kegljanjem za dobitke. Vspored: Godba, kegljanje, petje, plos, koriandoli, prosta zabava. V mraku umetahu ogenj. Ztčetck ob 2. uri popoldne. Vstopnina 40 vinarjev. Kegljanje se prične že v nedeljo, dne 22. septembra ob 2. uri popoldne ter se zamoro vsakdo v teku celega tedna od 7.—11. uro zvečer udeležiti kegljanja.
Smrten padec. V Hribcih pri Moravčah jo padel 59 letni kočar Valentin Završni k z oreha, »to ga jo tresel in se pri tem ubil.
Sedemdesetletnico je obhajil dne is. t. m. g. Mhael Vošnjak, oče slovenskega posojilništva. Na mnojri leta!
Iz Železnikov. Pred nedavnim ča^otn jo srečal dr. Kiik na C-;njiri n-kaj Žilnznikarjev, ki so imoli rdeCl kravato. Mulec da s j socijalni duinokralje,
jih nahruli: «Ko bi imeti vi le rodeče nosove, potna bi bili tole festl* Fantje so bili sicer užaljeni, vendar mu niso odgovorili, kakor bi bil zaslutil, ker to bolj olikani kot državni in deželni poslanec in doktor bogoslovja. Enega pa je zelo mikalo, da bi mu bil rekel: «Val nos bi bil se mnogo bolj rdeč kot nase kravate, da niste le v pravem čaau postali abstinent*
Druiba iv. Cirila ia Metoda je izdala umetniško izdelane sprejemnice za vae redne svoje člane in podpornike. Storila je to radi tega, da ae članom preakrbi lep viden znak članstva pri naši družbi. Te sprejemnice z umetniško sliko iv. Cirila in Metoda je mogoče tudi v okvir dati. Na spre-jemnici je natisnjen tudi izvleček družbenih pravil. Podružnice naj bi naročile večje število teh apre-jemnic, a katerimi naj bi privezali tesneje Člane naši družbi. Vaak, ki sprejme to sprejem n i co, naj bi plačal vsaj 20 vin. — seveda bi bil višji zneaek družbi še bolj všeč.
Družbeni koledar je že v tisku in inseratni del bo zaključil svoje nabiralno delovanje s 1. oktobrom. Slovenske tvrdke naj upoštevajo, da je ta koledar najbolj razširjen in ga je najti v vsaki narodni hiši. Cene inaeratom so odmejene jako zmerno, vsled tega pričakujemo, da ae bodo solidne narodne tvrdke prijavile na vodstvo družbe sv. • Cirila in Metoda* v Ljubljani.
CLIII. odborova seja <Slovenske Matice* v Ljubljani se vrši v sredo, dne 25. septembra t. 1., ob potih popoldne v društveni pisarni. Na sporedu je med drugim: Volitev društvenega predsednika in poročilo o zahtevi g. prof. v p. J. Jesenka, da se mu izroči iz zapuščine Antona Kneza tretjino deležev <Narodne tiskarne*.
Kapelan Zabret je — kakor se govori — ušel čez lužo z denarjem, kolikor ga je izprešal od gorjanskih fantov za uniformiranje strelskega društva. Zadružna zveza mu je preskrbela 1500 K, seveda na podpis nekega zapeljanega kmetica, ki bo moral šteti zanj svetle kronice. Gorjanskim dekletom je jako žal po brščem fantu.
•Nemška nevarnost na Gorenjskem.* Pod tem naslovom smo zadnjič priobčdi članek, ki je vzbudil mnogo pozornosti. Sedaj nam je došlo pojasnilo, da bi to podjetje ne napravil tuj, temveč domač kapital, kar nas pa mora samo veseliti.
Prememba posesti v Radovljici. G. Fran Hudovernik je svoji dve hiši na trgu prodal za 18.000 K, in sicer je jedno kupil klepar g. Miha Mencinger, drugo pa mizar g. Fran Presterl.
Novosti v poštnem prometu. Radi hitrejšega prometa in večje udobnosti za občinstvo namerava poštna uprava uvesti nekaj izprememb v tehničnem oziru. Najprej se bodo za poskušnjo postavili v večjih mestih avtomati za rekomandirana pisma, katera se bo tudi lahko odpošiljalo, ko bo pošta že zaprta. Nastavili se bodo pri poštah tudi avtomati, ki bodo prodajali poštne vrednotice, predvsem znamke. To uredbo moramo pozdravljati s posebnim veseljem. Nujni zavoji se bodo brez ozira na njih obseg sprejemali v odpošiljatev. Od 1. oktobra t. 1. se bodo smele tudi manjše dopisnice odpošiljati nego doslej, toda nikakor ne pod višino 7 cm in dolžino 10 cm. Poštnina se ne bo zviSala razen pri pismih s težo nad 250 gramov. Doslej so se namreč pisma sprejemala samo do teže 250 gramov, zdaj pa hočejo uvesti novost, da bodo smela pisma biti do 500 gramov težka.
Z Gorenjskega nam pišejo. Klerikalci na Vrhniki se hvalisajo, da se bodo kmalu iznebili vseh liberalnih mogočnežev. Ne hvalijo naj se prezgodaj, ker tudi klerikalce bode veter odnesel na druge kraje. Dolgi Matevže bo šel v Zaplano, kjer bo čredo pasel namesto sedanjega, ki pride na Gorenjsko blizu Krope, kjer bo za njegove razmere «slabo> zdravje bolj primeren kraj. Poteguje se za tisti kraj še nekdo, ki rad poje pri vinu s tistim, ki ljubi ženski zbor. Pravijo, da bo dobil tisti, ki bo odvzel profesorju iz zavodov, koristno delo. Tako bo toraj vsem ustreženo. Bajer v Selcih pa tudi odrine na veselje fantov, ki vedo dolžnosti do svojih deklet. Vsem toraj srečno pot in dobro srečo pri vseh duševnih in telesnih delih.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. V
zadnji odborovi seji družbo sv Cirila in Metoda so se izvršila sledeča imenovanja: za Trst g. Ciril Petrov, izprašani učit. kandidat in gdč. Rozalka Goli izprašana učit. kandidatinja; — za vrtec v Hrastniku gdč. Alojzija Ant. Kuster, vrtnarica; zadrugi vrtec, ki se ustanovlja pa gdč. Marija Poglajenova, vrtnarica; za vrtec na Jesenicah vrtnarica gdč. Angela Rckarjeva.
Samo nemške uradnike imajo menda na postaji na Jesenicah. V nedeljo so imeli službo štirje uradniki, izmed katerih nobeden ni znal niti besedice slovenski. Slovensko občinstvo, ki ga je bilo polno na kolodvoru, je zaman zahtevalo v svojem jeziku voznih listkov, službujoči uradnik ni hotel poznati slovenskih postajnih imen. Ljudje so se pritoževali in glasno zahtevali, naj se jim pošlje uradnika, ki bo vešč slovenskega jezika. Da se njihovi zahtevi ni ugodilo, jo naravno, saj so bili v službi sami taki uradniki, ki ne znajo ali nočejo znati niti besedico slovenski. Opetovano smo že protestirali proti postopanju Železniško uprave, ki nastavlja na naših tleh, kjerkoli ji je lo mogoče, nemško uradnike, ki vsled neznanja jezika absolutno niso sposubni za službovanje na Slovenskem. Kakor ^ a vse kaže, so pritožbe slovenskega občinstva in
popolnost btoampotne, tito pozicatno slovenske poslance, naj štor* trojo dolžnost in železniško oprt v o prisilijo, dt bo nt ntiib slovenskih tleh nastavljala satno taks uradnike, ki to vešči slovenščine!
Tatinski nsloJeeaec 18 letni mizarski pomočnik Jožef Roztnec js v Št Vidu ntd Ljubljano gostilničarju Valentinu Jagru tekom šestih mesecev pokradel 360 K denarja. Izročili so ga deželnemu sodišču.
Uboj i tokiro. V nedeljo zvečer sta te hlapca Gregor Troha in Jakob Ttvčar v Jtvorju pri Skofji Loki sprla in stepla. Ko je Tavčar sunil Troht z roko, je tt zgrabil aekiro in udaril naaprotnika i njo po zadnji strani glave, da ae je zgrudil in v par minutah umrl.
Kar klerikalec — to lailjivecl Naprošeni amo objaviti naslednje: Uil sem prisoten razpravam, ki to ae 8., 9, 10, 11., 12. aeptembra vršile na kongresu «Svobodne Misli» v Pragi. Nisem zamudil niti minute. Navzoč sem bil tudi razpravam komisij za »Svobodno šolo*, za »Ločitev cerkve od države* ter deloma razpravam komisije 'Domoljubje in Svobodna Misel*. Torej lahko rečem, da mi je podrobno znano vse delovanje kongreaovo. ('litaI sem poročila čeških in nemških listov, svobodomiselnih, konservativnih in klerikalnih. Cital sem tudi glasilo čeških klerikalcev «Ceha>. Naj-umazanejše poročilo klerikalnega «Čeha> je bilo pa še — biser proti pisavi katoliških duhovnikov v ljubljanskem »Slovencu*. Da so mojstri v lažeh ti Kristusovi namestniki, to sem vedel. Ali da so pa tako mizerni, tako barabski, tako antikristovski, no, o tem nisem bil prepričan. Ali čital sem »Slovenca*: pred očmi so mi zaplesale črke, mesto črk so se pokazali rožički — koj za njimi kristjanski hudički — videl sem dovolj. Zegnani gospodje I Pokazali ste ae v pravi lučil Le tako naprej! Tudi to ubogo slovensko ljudstvo, katero imate še v krempljih, bo spoznalo vas v pravi podobi .. . Poročila o kongreau »Svobodne Misli* v ljubljanskem »Slovencu* so zlagana, lažnjiva, od prve do zadnje vrstice, izmišljena od »namestnikov božjih*. Laž je, da je menih P. Scbachleitner razbil svetovni kongres »Svobodne Misli* (<Slov.» št 211) — ker ta P. Schachleitner sploh ni prisostvoval niti eno minuto kongresu. Laž je, da so bili na kongresu škandali, da je grozd tepež i. t d. (»Slov.* št 209.) Kongres pa se je tako dostojanstveno vršil, da si dostojanstvenejše niti misliti ni mogoče. Laž je — no, vse, kar je «S!o-venec* poročal o kongresu je velika laž... O priliki bom pokazal še na več reči. Da osvetlim klerikalno poročanje, povem še to-le: Slovenci, organizirani v slovenski sekciji »Slobodne Misli* smo izdali drugi dan kongresa letak v francoskem jeziku pod imenom »Memoiro des Slovenes*, v katerem smo pojasnili razmere na Slovenskem ter v par poglavjih očrtali našo kulturno in politično zgodovino. Klerikalni Češki dnevnik «Ćech» pa je pisal o tem letaku to - le: »S 1 o v a c i so izdali o kongresu spomenico, v kateri tožijo, da jih Madjari silno tlačijo ter pritiskajo k tlom...» In iz tega «Cecha» črpa »Slovenec* svoje laži, ki jih seveda še veča in veča! A. K.
Porodilo o 185. vodstveni seji »Dražbe sv. Cirila in Metoda», ki se je vršila 28. vel. srpana v »Narodnem domu» ljubljanskem. Prisotni: pr-vomestnik: Senekovič;   odborniki: dr. Bleivveis, Crnagoj, Hudovernik, dr. Merhar, dr. Novak, Pa-hernik, Svetec, dr. Svetina, Vrhovnik, dr. /."rjaviti nadzornik: dr. Ravnihar. Po pozdravu se izvrši konstitucija   vodstva  v smislu § 18. društvenih pravil ter se izvolijo:   Prvomestnikovim namestnikom Svetec, zapisnikarjem dr. Svetina, blagajnikom Hudovernik; dalje v ožji odbor: za tekoča opravila : Senekovič, Svetec, dr. Svetina, Hudovernik, Vrhovnik in dr. Žerjav; v šolski odsek: dr. Bleivveis, Crnagoj, dr. Svetina, Vrhovnik in dr. Žerjav; v gospodarski odsek: dr. Bleiweis, Hudovernik, dr. Novak, Vrhovnik in dr. Žerjav. Vse volitve so se vršile z vsklikom in ono glasno. Po razpravi o tržaškem šolstvu sklene vodstvo, da se dovoli na petrazredni  deški  ljudski šoli pri  sv.  Jakobu  v Trstu  vsporednica prvemu razredu, v sredini mesta pa se otvori nova družbina deška in dekliška šola, kot podružnica šentjakobske deške in dekliške petrazrednice. Za enkrat se otvorila prva razreda. — Po posvetovanju o štajerskom šolstvu sklene vodstvo, da se ima otvoriti vsporednica že obstoječega vrtca v Hrastniku; vrtec v Gaberju se v kratkem otvori; glede Mute pa je vkreniti vse potrebno, da se za gotovo otvori že ob novem šolskem letu, t. j. spomladi dvorazrednica za dečke in deklice. Po razpravi o koroškem šolstvu se sklene, da so ima v najkrajši dobi otvoriti nova družbina šolana Strmcu.  Razpravljajoč o goriškem šolstvu sklene  vodstvo, da pozdravi ideje o ustanovitvi narodne šole v Krminu.  Poživiti se ima briško podružnico; izreče se zahvala marljivima delavcema Y Krminu gg. učitelju Orlu in veleposestniku Br-zetiču. Določi so tudi druzhin prispevek za stroške bodoče šole na Krminu. Vodstvena seja je dalje rešila daljšo vrsto upravnih in osebnih zadev, vzela na znanje odpoved pogodb s Skerljem glede piškotov in s Krsnikom glede šampanjca. Pokroviteljstvo se jo priznalo trboveljski moški in ženski podružnici po dvakrat in ribniški moški in ženski podružnici po   enkrat.  (Zastopnik  I. dr. Anton Schiflror,
zastopnica II. g. JasUja Tessiesra.) Koooeno js sklenilo vodstvo poslati vtom podrazaicsm okrožnico, t katero ta povdarja narodno, vseai o vinsko in nadstraokanto stališče družbeno, podružnice pa poživlja k energičnejšemu sodelovanju. Izrekla to
?' i tudi zahvala odstopivtim: prTomottniku gotpodu orno Zupanu in odbornikom: gg Antonu Svetku In Ivinu Žabicu.
Vicilovenski trgovski shod v Ljubljani. Slovensko trgovako društvo »Merkur* v Ljubljani je aklenilo, da priredi v nedeljo, dne 20. oktobre t 1. t Ljubljani vseslovenski trgovski shod. Potrebo prireditve ttkegt shoda je odbor smatral za dano, potrdile to ga v tem mnenju izjave, ki so mu došle od drugih atanovakih organizacij, trgovcev v Celju, Trstu in Gov.ci, pa tudi odgovori, ki jih je prejel od svojih zaupnikov v Ljubljani in izven Ljubljane. Odbor se je obrnil do raznih odličnih mož, ki so drage volje izrekli svojo pripravljenost, da obiščejo shod in sprejmo referate. Poseben pripravljalni odbor je dobil naročilo, da določi program za trgovali ahod, ki ae mora izkazati kot veličastna manifestacija slovenskega trgovstva.
Napovedani shod gostilničarjev ae je vršil te dni v Ljubljani. Gostje so prišli iz Gorenjske, Dolenjske, Štajerske in Primorske. Predsednik je po-vdarjal potrebo organizacije. Pozdravil je zborovalce župan Hribar, zastopnik vlade in zastopnik trgovsko-obrtne zbornice, dr. Blodig v imenu trgovskega ministrstva. Sprejeli so peticijo proti poizkuse valni kleti v Ljubljani, glede «buršenšankov» ali »osmin*, da ae imajo odpraviti. Peticija se izroči kranjski in primorski vladi. Če pivovarnarji podražijo pivo, naj se napravi lastna pivovarna na Gorenjskem; ustanovila bi se na deleže. Sprejeli so predlog, da deželni odbor kranjski in goriški naj sestavita zakonski načrt, da morajo oni, ki imajo vino doma, plačevati dež. in obč. užitninske davke. Protestirali so proti dajanju koncesij v najem tretjim osebam. Govorili so o odpravi prodaje piva privatnikom naravnost iz pivovaren, odpravi privatnih nekonces. izkuhov i. t. d. Shod je bil vele važen ter obrodi za krčmar-ako obrt brez dvoma dobre uspehe.
Ukradena polkova sastava. Na Nizozemskem se je dogodila tatvina čisto posebne vrste: Ko ae je vrnil četrti pehotni polk po vojaških vajah v garnizijo nazaj, so opazili, da je nekdo polkovno zastavo ukradel. Odtrgal jo je od droga.
Ogromni požar v Antverpah je vničil na 12 hektarjih blaga in poslopij v vrednosti nad 4 milijone kron.
Najdobelejee drevo raste na pokopališču v Tuli (Mehika). Drevo se imenuje »Tazodium mu-cronatum Tenore* ter meri v poldrugem metru nad zemljo v obsegu 33 in pol metra, v premeru pa 11 m. Visoko je drevo 36 metrov.
Odkod so naše številke? Z vprašanjem, odkod izvirajo naše številke, ae bavi dr. K. Miške iz Jo-kohame v predavanju, ki je bilo tiskano v Bremenu. Miške je prišel na podlagi mnogih raziskovanj do zaključka, da izviranjo arabsko-indske številke od kineskih. Primerjanje kitajskih številk z našimi kaže, da so nastale naše številke iz onih, posebno ako izkusamo a peresom v eni potezi zapisati kitajske številke, začrtane s čopičem v posameznih, loče nih črtah. Posebno jasno je to pri številkah 1 do 4, a tudi težje, kakor 5, 6, 7 in 9 kažejo veliko podobnost. Četudi se do danes upira izpeljava številke 8 vsem poskusom razlage, vendar ta izjema ne more govoriti proti ozki sorodnosti naših in kitajskih številk. Morda imajo celo arabske in kitajske številke še starejšo, skupno prvotno obliko.
Krak SO draži v turški Mali Aziji. Razkačeno prebivalstvo je v okolici mesta Erzeruma ubilo dva trgovca z žitom.
Velik vihar z nevihto je razsajal te dni skoro po celi Francoski. Strela je ubila več ljudi. Največ škode je po vinogradih.
Živinska knga razsaja na Bolgarskem, zlasti med govejo živino. Sofijski list «Den> napada ži-vinozdravnike, češ, da so z neprevidnostjo in malomarnostjo zagrešili razširjenje kuge.
162
Meblirana
SOBA
se takoj odda na glavnem trgu.
Šivalni stroji in kolesa
Loterijska srečka dne 14. septembra 11.
Trst  9  18  66   8 81
Tovarniška ziiloga
130-10
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoma svoj« najbolj priznane
siv. stro j 6 in kolesa
Oniki fin zftht*ynnje z.ntonj.
163 5-1
:: Franckova:: Perl-rž
pridatek in namestek za kavo
dobiva se povsod!
J(iša s poljem
oziroma stanovanje se takoj odda v najem v Čirčah hišna štev. 18 p. d. pri Ulčarju.
Več se izve pri posestnici Katri Kodran v 11 i r C a h.
153 3-3
(UJLILU
Vsaka ponaredba In ponatlsek Je kažnjivo. Edino pravi
Thierryev balzam
le z zeleno znamko nune. — 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specijalna steklenica s patentnim zaklepom 6 K. 91 26-8
Thlcrryrio (cntiloli)lno mazilo
proti vsem, še tako starim ranam vnetjem, poškodbam i. t d, 2 lončka K 3*60. Razpošilja se le proti povzetju ali za poslani denar.
Te dve domači idravili sta povsod znani in ie od nekdaj sloveči.
Naročila naj se nastavljajo na:
Lekarnar Uhierrj v Pregradi pri Ropi Slatini.
Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
M. Kant V Kranju
priporoča slavnemu občinstvu v nakup
otroško vozičko
od 6 gld. - do 20 gld.      6S 12-9
košarice in kovčeke
kakor tudi razno galanterijsko in špecerijsko blago po najnižjih cenah, na debelo in drobno.
Fateol
redilna krma za prašiče, 1 zavoj 10 kr.
Andropogon
steklenica gld. 150, najbolje sredstvo za rast in proti izpadanju las.
Miloš sovo. Karte za igro. Palice. Srajce In nogavice. Čepice za dečke in odrasle. Pipe za sode najboljše kvalitete (Eibenplppen).
Najboljše struae za gosli, citre in kitaro.
Pelinkovac
liter 1 goldinar 20 krajcarjev.
Prcblavica (Preblau-Sauerbrunn)
1 zaboj gld. 0'60<
1M
JOŠ. WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slom&kove   ulloe   4t. 4«
Stmeio »eno i lontnictitto Kiločaviičantro. tldno omretje na stroj, ograje na mir o dvom, obmejno omrežje, Teina vrata, balkoni, verande,
stolpne krile, štedilnike i. t. d.
Specijaliteta: 152-5 valjifini zastori (Rollbalken).
vse šolske potrebščine za ljudske in srednje šole; pisalno inbisalnoorodje, vse najboljše kakovosti ukusno in trpežno izdelano ter po najnižjih cenah
prodajo-
Janko 3(ocmtit
Kranj glavni Irg poleg farne cerkve Kranj
TRGOVINA
z galanterijskim in norimberškim blagom. Velika zaloga vsakovrstnega papirja in vseh pisarniških potrebščin; dalje različnih šolskih torbic, ročnih kovčekov, denarnic, različna toiletna mila in parfumov, pietenlc in košar, različnih krtačlč za zobe, za snaženje zob Seydlin, Odol in Kalodont
Otroški vozički v veliki izberi!
DALJE PRIPOROČAM OENJ. DAMAM ZA ROĆNA DELA RAZLIČNE PREDTISKARIJE NA PLATNO I. T. D. TER JUTO (ALI H ONORES STOFF) IN VSE ZRAVEN SPADAJOČE PREDMETE: KAKOR SVILA IN SVILNATO PREJO L T. D.   147 6—4
RAZGLEDNICE V VELIKI IZBERI t
Postrežba točna! ~VI RT C«« nizKe!
Tukaj se tiskajo tudi monogrami.
Samo
6 dni
Xita-Hcw-Tirt,
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
francoske prekomorske družbe
Edina najkrajša črta čez
Baztl, Pariz in JČaVre i AmeriHo.
Veljavne vozne liste in brezplačna (Oj^Bjila daje sa.no
g*L Šmarda
oMasto potrjena potoVama pisarna
? LJubljani. Dunajska cesta 18
v novi i u' j «Kmetske posojilnice*, nasproti znane gostilne pri tflgOVCO*«      i4s 26-0
mlacar, KRANJ *t. SO priporoča si. p. n. občinstvu svojo nalogo
hiine oprave iz mehkega in trdega lesa.
Usoja si tudi si. p. n. občinstvu naznan ti, da je otvori I ——  za mesto Kranj in okolico nov
nnn-ohni Tainil kJfcr    imel vedn0 na r*zP°*Ii0 '»^0*
pUyioUlll IGlUlI, vrstne potrebščine za mrtvtške odre od 156 4—2        najbolj priprostih do najfinejših, kaker tudi ko-
vinaste krsto, t.r vse v to stroko spadajoče potrebščine po najnižjih oenah.
- ^ G	D
	
Najbolje |e najceneje.
>o
Pod to znamko je spoznati prodajalne,
BSing
g< 35 52-31
v katerih se prodajajo samo Singerjevi Šivalni stroji
er KO.; ako. druž. za šivalne stroje
Kranj, glavni trg 192. Zaloga olja, šlvank In posameznih delov. Nad 5000 fllljalk  po  vsem svetu.
t/2
i
CA
j
OB CD
š
cd P
£
Zlate sMinie: Berlin, pariz, Rim itd
Najboljše kosmetlčno
ZObOčistllno sredstvo
Jzdelovatelj
0. Seydl
Cj ubij a na, Spita/.-Stritar. ul. 7
Ludovik Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach na Koroškem)
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pufik za
lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokreanice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse pu.«ke so na c. kr. preizkuševalnici in od mene preizkušene. i04 52—f>0 Ilu.trovanl  oenllci setatonj.
Največja zavarovalnica avstro - ogrske države.
Ustanovljeno i. 1831.    C. KR. PRIV. OBČNA ZAVAROVALNICA
Assicurazioni Generali v Trstu.
Jamstveni zaklad nad.300 milijonov kron. Dosedaj izplačane Škode nad 850 milijonov kron.
Družba zavaruje: Na življenje in doto v vseh mogočih sestavah. Tekom leta 1906 zavarovalo se je pri tej družbi 16.847 oseb na življenje za kapital nad 140 milijonov kron.
Zo{,er  požare,  tatinski  vlom, škode  pri prevažanju, poSkodbe zvonov in zrcalnih oken.
Sprejema tudi zavarovanja: Zoper telesno nezgodo In točo. 1)3 8-5
Pri tej družbi je zavarovan na življenje Njega svetost papež Pij X. in pievzviseni knezoškof ljubljanski Anton.Honaventura; tudi vsa posestva Njega veličanstva cesarja avstrijskega.
Glavni zastop v Ljubljani iMarijin trg, Sv. Petra c. 2, v lastni hiši.
Zastop v Kranju pri j. Josipu Golobu, „Stara pota".
mm
Kupujem staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni.
Fr. Čuden»urar II
LJubljana, Prešernove ulice nasproti frančiškanskega samostana
priporoča svojo bogato tovarniško zalogo najboljših in najfinejših ur, zlatnine, srebrnine9 h in a-srebra in drago c. kamnov.
Razpečavam le prve vrste blago. Zadovoljujem se z malim dobičkom.
Na zahtevanje pošiljam cenike (s koledarjem) brezplačno in poštnine prosto.
Kupujem staro zlato In srebro po najvišji dnevni ceni.
n
00
Modna trgovina Pavel Magdić, Ljubljana, Prešernove nI. 7
Srilnato blato, baržuni, pilit In tančici.
Čipkasto bUfo, pajčolanl, ćipt»»ti ovratniki, iipke, vloiti, svilnate vezenine.
Jaboti, Flchus, damski ovratniki In kravata.
Svilnati ta bartunastl trakovi
Pozairmrja. uorte ii !«ore, resice. Knpiiceii z ion za tapenike
Krepi In flori ta žalovanje.
Zlate in srebne rasice, čipka In Inora.
las avlits tSli»ic ln volne.
Nogavice za dame, dekleta In otroke.
Joplcet hlačke, otročje perilo In 135-8    odeje ia vozičke.
Oprava za novorojenčke, posteljna podloga Iz kavčuka.
htm zi lm*, Krtot i vezene.
Gurnbl ln različne Igle
Baalldne podloge ln potrebićine sa krojne« U šivilje.
Jdrijske Čipk*, vejene Čipke in vložki.
Pajćolanl na navont«, mirtovl
vanoi.
Danuko perilo, spodnja krila, pred pašniki in kopalne obiske.
Modrci In potrebščine za modrce.
$tace-rokavict in rokavic* ta uni/or-mirena, pletene, letne in jimsJee rokavice.
Kopalno perilo. diSave, mil j ii trna uda. Krtače za obleko, glavo in gobe.
Srajce za gospod« in «Vka, spodaje k'aće, nvrntninl, zapesta ee, naprsni*! in šepne rite.
•Va vo Ja gro vo normalno parila, tplool-arajo«, joplo« la hlao«.
Mrežaste In potne jopica, srajca, capice In iport-pasotl.
Jfogavice, naranjmee, odeje in bfaf'ne za potovanje.
Kravata, gumbi mm miniti«.
Z» lovce: telovniki, nogavic«, rokavice, dokolenice.
Ogrevala' ja kolena, meli, prsi, hrbet, trebuh in glavo.
Nahrbtniki, ovratniki, robci.
Narodni trakovi in zastave, narodne Čepice, torbice In drugi domaČi narodni izdelki I. t. d., i. t. d.
aavtee, ker ao vala« in ko
Gospodi
ristne!
RvzpsSilJani po poitnem povzetja
12 K BO vin.
krasoo. dobro ia moderno opravo
katera obetji is sledečih predmetov: F ina b tla ali barvaš ta sraj o a It. ?. Dobrt spodnjs hlaoe. Lepa. spalna srajoa 1 ovratnik po ieljt Kraena kravata.. Ipar trpeinih nofevlo. Močna brisalka. Isvrstne na-ramnloe. 3 dobre lopne rute
vse t Akatiji lepo aranžirano.
Razpošiljam s obratno pcHo. Ako bi kaj ne ugajali«, vrnem denar nazaj.
G. Tdnnies
122-13
'ovarna za stroje, železo in ;ovinolivarna v Ljubljani
priporoča kot posebnost i.age ln vse etroje za
obdelovanje lesa, t*1 ran ci s-tur bi n e osobito '.a žaginc naprave zvezane
neposredno z vratilom. Sesalno - generator s ki plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
123-17
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor ludi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvali, trpežne ln cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v LJubljani.
Šolske potrebščine
kakor šolske torbice, nosila za knjige, knjige za ljudske šole, svezkl za višje ln nižje razrede, črnilo in barve, vsakovrstno pisalno in risalno orodje ter drage šolske predmete v obill Izberi na debelo ln drobni dobite pri
Antonu Adamiču v Kranju
naspr. n-arja & Sgttjtrla nasl,
Dalje priporoča
aaspr. urar ji fl. jrttjcrji nasl.
svojo bogato založeno trgovino glUiterijstcega, norimberskega. modnega in drobnega b'tga,
pletenin in Uauin, igrač, in papirja.
Kramarsko in krošnjarsko blago v veliki izberi.
Zaloga Igralnih kart.
Največja tovarniška zaloga vsakovrstnih otroških vozičkov od 9 K naprej, ročnih ln tržnih task, potovalnih kovčegov ln korb, nahrbtnikov ln palic za hribolazce,
Prepričajte se o nizkih oenah ln eolidnl postrežbi. 68 52-25
«9
priporoča svojo veliko zalogo
pravih ivicarskih
žepnih ur
vdake vrste, dalje budilke, ura na niha o, prstane in veriilce, po najnižjih cenah.
M  Popravila WW%
se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji blizn 20letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1'4J K. Žepne ure od K 120 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro
„INTACT".
Kolesarske potrebščine
Nli. Ako žalite imeti uro res dobro popravljeno jo ne dnjajL* takim, ki urarije niti izučeni niso. 17—33
O O
9-
Najcenejša ln najhitrejša vožnja V AtflCfi|0 je 8 parnlkl
,Severnonem3keffa I*loyda'
iz Bremena v ]Yew-york
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Kronprins Wilhelm, Kaiaer Wilhelm der Orosse. — Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnilce gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVČAR-JU v Kolodvorskih ulicah it. 35
nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tialerju*.
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorabo, Meziko, Californija, Arizona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in VVashington nudi naše društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez Oaldeston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko B alt i m ore in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 228—45
LJubljana, Prešernove nllce 9.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjava, da je zaloga za jesensko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kokor v konfekciji za dame popolna in se priporočava za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo
s spoštovanjem
1
167 6-3
Gričar in Mejač.
ea%a<sa^*»a#*ssv*z
IT), fodkrajšck
frizer za dane In gospode
LJubljana, Sv Petra ceita 35. filijalka na-
U7   2 -    sproti hotela „Union"
pii pat«'a za gojitev tu* io
i.\ umivanj« gl ve uvoj zdravniško priporočeni  gorko in mrzlo irNčni ^u^ilni aparat Su-l brez nad ležne vio<Mne. N« provzro^uje •krčenja Int. Vplivu dobro n* po*pe*evanje rantl la«.
ZilM »Mkcrotiii Tp'iik iiriluii ia zm sam las
Oddelek za dame t separatnim vhodom.
Kupu|e)o se zmešani ln odstriženl lasje po najvišjih cenah.
Majcensjia in najvećja domaća ekspertna tvrdka.
Ras p o lil janje Iricarskih ar na ?ie kraje svetal
Urar in trgovec
H. Suttner v Ljubljani
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih nr, kakor najbolj slovcćih znamk Safhausen, O-
moga, Rokopf, Urania i. I. d. Zlatnine in srebrnlne, kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski 1. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih
cenah. — Dokaz, da ]e moje blago zares ilno ln ceno, |e to, da ga razpošiljam po celem svetu ln imam odjemalce tudi nrarje ln zlatarje glav-
St. m.   Nikelnaata acker- , „ ,™ BW}li     „. .
remontoar Hoakopf, trpežno Ravno je izšel najnovejši veliki cenik, I4,"kateri se pošlje zasloni ln poštnine
inta z dvojnatlm tr*im *re- prOStO.
^tim1*w%fm Moške uro, 2 treljini naravne velikosti.
St. 605. Prava srebrna cilic-der-remontoar, trpežno ko-leej« in močni pokrovi, gld 486, ista z dobrim anker kolesjem gld. 6*05 in napr*j
t; :u;
* Ejubljana (Kollzcj) \\% Cattg Marije Terezije cesta
Bogata zaloga pohištva vsake vrsta v vsah cenah. Ogle dala, slika v vsah velikostih.
io iv..     zalagate!] društva
c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. specijaliteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički  po vsaki cen I.
Modrocl Iz žlčna-tega omrežja, afrl-Čanske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju.
Za sobo; postelja, nočna omarica, o m Iv al na miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
MIN|Z|HJU«yHOH| COMCOUM'
ZobOtehnižni StCljl
Oton $cydt
pri gf. dr. E. Olobočniku v Kranju
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI se izvršujejo po NAJNOVEJŠI H METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU in CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERAllJE izvršuje IU*14 tO SPECIJALIST.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nrr.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Rizrrvna z.)klada iznaša:
11
brez odbil ka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se ptetrgalo obrestovan je.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5V/0 ali z 17o amortizacijo, na menice pa po 6"e. — Eskompti-rajo se »udi trgovske menice.
Denarni promet v letu 1906.:
I
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
U raduje se v centrali in v podružnici
vsak dan
od 8. do 12. nre dop.
in
od 2. do 6. nre pop. izvzemšl nedelje pop.
Postno- hranil nični račun centrale št. 45.807.
Podružnice na Jesenicah st. 75-209.
i?o 12
I uhija konsornj «fJnrfl»ijca».
Odgovorni urednik Latoftif Miku*.
Lastnin« in t»wk Iv. I'r. Lamprula v Kranju.