PmMmìmm wM®w* v mtsviiii. ia w ’.éUm v dsraji Radg»»i, «Sri* st. ,f pritličje. — Tdef#;i št?. Maž* in t»ä se v G»rnji Radg»m. ¥sak Retartele zlutraS* Peitsmesas Številka 1 Olii, Weodulifi© gteail© obmejnih Slovencev Naročnina znaša za celo leto 32 Din, za pai teta 10 Din, za četrt leta 8 Din, mesečno 3 Dia. Inserati po dogovoru, sicer pa: mali «glasi do 20 besed 5 Din, sa vsako nadaljno besed» 50 p več; vračuni se tudi predpisani davek. 11, 'atm. Gentia kadsone, dn® 13. mu*M 1924. m. leto. Fip Im pilo Mi Nikakor ne smemo prezreti vdevažnega političnega dogodka : s-trorftve opozicijonalnega bloka, M ima namen, strmoglaviti ko-mpcijsko vlado g. Pašiča. Tako pišejo vsi časopisi in bržkone je vladajoči stranki odklenkal poslednji dan življenja. Lepo je to in dobro, - pa tudi mnogo — prepozno. — Naši Čitatelji se dobro'spominjajo, kako smo med vrstami-ali pa naravnost, večkrat rekli, da je poslanec zato izvoljen, da zastopa interese yo-Ulcev, ne pa zato,- da sedi doma za pečjo in vođi papirnato vojno proti trdnjavi, katero bi složen nastop takoj ob začetku nove skupščine zrušil, kakor jo bo najbrž zrušil še-!e sedaj. ìji to je velik političen greh mai narodom iu domovino, da se niso bratci iz sedanjega bloka našli že koj v začetku I Ljudstvo je poslance poslalo za to v parlament, da ga zastopajo v gospodarskih, političnih in kulturnih zadevah, ne pa da se vozijo po svetu, po letoviščih, z avtomobili in ljubicami. Danes po petih letih, ko smo občutili vsi Srbi, Hrvati in Slovenci — vzlasti v zadnjem razdobju (fazi) knuto in vajeti bel-grajske kapitalistične rodbine, ki je že pred vojno izmozgavala ubogo srbsko državico, — je dozorelo spoznanje, ki je vrhunec politične modrosti: V slogi in vzajemnosti je moč. Resnici na ljubo ni oporekati, da SLS ni simpatizirala z vodjom HRSS — Stjepanom Radičem ; kdor bi tajil to, od nekdaj skrivno zvezo, ki je bila javna tajnost, bi ’ r resničnosti zgodovine pljuvai v obrez, h óLS, ki na svojih snodi h — razun \ -krajno nevarnih n " rajih ni napadala Radiča — »mela očitne stike z njim in njegovo politiko — zato je krsva, da se je sedanji režim, ki je deial naši državi le sramoto v.a znotraj in zunaj — do danes obdržal. Velile polničen otrok mora biti, kdor misli, da bo nova vlada čez u: stvorila čudež: iz pogorišča — opremljeno palačo 1 — Zato bo vsleđ prepoznega prihoda k maši, ko že skoro odzvonilo opoldan — ostala sprememba le '«avide-sa, ...bistvena: Menjali se bod» ' > "ki mehki stolčki v toliko, da se bodo drugi nanje zavalili in pušiii na državne stroške fine reprezentančne cigarete in srebali pristno „tursku kafu“ ... Naloga nove vlade bo: Omogočiti takojšnje volitve! Volitve — plebiscit! Narod je najvišji suverén ; edino on naj odloča, kako sej naj v daljno bodočnost usmeri čolnič naše usode. Odločiti se bo . treba samo za d v o j e, četudi imamo v SHS že 15 strank in strančic : Alf za centralizem in monarhijo, ali pa za široko samoupravo vseh narodov v obliki federacije in republike. Ker je naš narod politično zrel, se bo odločil za najboljše: Iz brezpravnosti za pravo svobodo in enakopravnost! Stranke, ki slepomišijo z raz-ličnosmernimi gesli, bodo obsojene na smrt. Upravičeno kliče izmučeni in prevarani narod Slovencev in Hrvatov' ■ rafccm iz opozicijons!-nega bloka „Prepozno je, bratje! Zadnji blagoslov je minul... Opoldan je - odzvonilo ... Popoldan-ni mase v naši cerkvi! Pet let je minulo! Koliko zakonov in odredb (davčnih, upravnih, carinskih, prosvetnih itd.) sc je sklenilo in te ne bo lahko kifr čez noč spremeniti ! ■ .Na.piu'dèeServeljkih''dbgodkov čakajmo- % novimi gesli in novim programom- pozitivnega- dela, ki bodi osredotočeno v idejah človečanstva, socijalne pravičnosti, prave svobode in enakosti, resničnega 'demokratizma in slovenstva, katere ideje zanneremo edino v samoupravni, federalistični državi oz. republiki oživotvoriti. Verifikacija seliaM < '■ — Izv. por. M. Str. — BEOGRAD, 11. marca. Danes j je od teh 9 mandatov nespornih, zboruje verifikacijski odbor, ki j proti 11 po so predložene baje ima nalogo overitve 20 oddanih j tehtne pritožbe, listin poslancev HRSS. Dosedaj j Pregnane prince bifei©. — Izv. por. M. Str, — GRAZ, 12. marca. Iz Teherana princa Salar ed Dowleh, kije (Perzija) se poroča preko Ženeve, od leta 1919 živel v bvici kot — da je perz. vlada poklicala nazaj j pregnanec. italijansko posolile Iški. — Izv. por. M. Str. — GRAZ, 12. marca. Iz Rima ; t. m.) podpisala, jamstvo tvorijo brzojavljajo, da posodi Italija dohodki poljskega tobačnega rno-Poljski 400 miljonov papirnatih j nopola in olajšava izvoza surovin lir za dobo 20 let po 7% obrestni j v Italijo, meri. Pogodba se je danes (11. j Krali Hussein — st — Izv. por. M. Str. — s r: S kalif. GRAZ, 12. marca. Po avtent. j kralj Hussein, ki je star sedaj 70 poročilih iz Londona („Daily j let izklican za kalifa (vrh. po-Mail“) je bil zgodovinskoznani j glavarja turške cerkve). Katastrofalen padec fnosiip !«ta. — Izv. por. M. Str. — DUNAJ, 12. marca. Glasom uvesti karte na kruh in sladkor poročil iz Pariza je povzročil ter zabraniti napravo peciva.{?') silen padec franka prave zmede. „Journal officici“ objavlja uvedbo — Govori se o uvedbi posebnega posebnega odbora za lirOiiopo-diktatorja, ki bi imel nalogo, za- tezno varččt g je v državni upravi, pleniti vse zaloge. Baje se mislijo Duhovnik inv. škofije; Verbum nostrum. Prlekija, 4. marca 1924. Gospod uredniki Prosim Vas uljudno, blagovolite nam pojasniti sledeče: V zadnjih številkah Vašega c. lista ste pisali, da se bari Vaš list samo za pravico in resnic« ne glede na osebo ve ali one stranke in stanu. Kar je gnjilega v stranki SLS mora pod operacijski nož Vaše kritike. Iz pisave Vašega tista smo tudi posneli, da ščitite z vsemi silami, — vsa čast Vam, — duhovniški etan. Mi Slovenci se imamo posebno veliko zahvaliti duhovnemu stanu, ki nas je osvobodi! iz gospodarske in kulturne šfižnosti nemške nadviadavlne in nasilnosti. Kakor vsak drugi stan, pa ima tudi duhovniški svoje posebnosti, to je dobre in slabe duhovnike. Da je tema tako, potrjuje Val članek „Cerkev in šola“. .. „Ver» in politika“. Če vprašamo, kdo tlači vero in politiko v cerkvi in ioli v e« koš, dobimo odgovor, da duhovniki in učitelji, ki mešajo pojme vere in politike, ter stem škodujejo veri, p* j tudi vzgoji naše mladine. Da dobre j in poštene duhovnike ljudstvo visoko j čisla je nepobitna resnica, saj je tudi j inteligenca v tent oziru na ' strani ;; ljudstva, po Večini globoko verna te j se ne ogiblje cerkve (poglejmo v Marijino cerkev v Mariboru) kot še : je ogibljejo ljudje na deželi, kjer j meša duhovnik vero s politiko. Zato ; se nam zdi skoro neverjeten Vaš od-I govor v zadnji številki pod zaglavjem „Urednikova pošla“, da se bojite objaviti škandalozno življenje duhov-; nika organizatorja in agitatorja SLS , češ, da bi Vam drugi duhovniki to ! zamerili. Ne! Pošteni in verni duhovniki celo želijo, da se izrodek, ki nosi duhovniški koiir samo iz dobičkarje iu uživanja, dela pa sramoto : svojemu celemu stanu, ko živi v . koruznem zakon; oče 5 otrok, uganja vsemogoče politične in druge lumparije, — pred javn»stjo brez-1 obzirno razkrinka. Duhovnik, čeravno ; je pensionisi, mora priti kot koruznik, j organizator in agitator SLS, sovražnik j in nasprotnik nepolitikujočih in poštenih duhovnikov, — na Indeks, f Tak izrodek, ki črez svoje sobrate I piše v časopise „Stražo“ in „Gospo-! darja“ mora iz pozorišča izginiti. So ! drugod in celo na Koroškem napravili j red potom cerkvene višje oblasti, še j pri nas mora do tega priti. Da bi ravno mi bili dobri, da bi sc tujec iz nas norca bri! in nam vračal dobrote s hudim, to pa še tudi ni res. Zato pa g. urednik, vzarnite le ope-j racijski nož v roke ter izvršite prav j temeljito operacijo, stem koristite j mnogim poštenim ljudem, pa tudi j stranki SLS. — Pozdravljeni od ! Marka Lükara. j (Dostavek uredništva: Ne priznavamo se sicer stranki SLS kot politični pripadniki, zato nimamo računa koristiti imenovani st nki, kjer prevladuje dvojna morala: K«; je meni dovoljeno, n! tebi f Objavljamo pa rr *!anek I izpod peresa dn.!. ■ i > ‘ -'*ajoč, tla bon.• wanes- i — v dokaz kakemu nevernemu Tomaž». — To ste izzvali, gospodje! Drugo pa še pride. Le potrpljenje! — Kakor si postiljajo, tako bodo ležali. Pa bo precej trda tista slama, v vzglavnika pa bo namesto perja — žaganje.) Spomenica Na naslov zdravniške zbornice in g. velikega župana. Vsied nam nerazumljivih odredb, ki itaajo zagonetno ozadje je priljubljeni zdravnik a nad 20 letno prakso g. dr. A. Camici dobil ukaz, da se izseli iz teritorija naše države. Proti tej odiočbi proie-stira vse prebivalstvo Gornje Radgone in daljne okolice iz sledečih razlogov : J. Dr. Czmiel je odnekdaj radi svoje IJudomilosti in človekoljubja izredno priljubljen zdravnik, ki je globokega resnično socijalnega čutenja, kar je dokazal z dejanji, po katerih si je pridobil simpatijo vseh. 2. Nikdar se si mešal v politične zmedarije, niti aktivno se udeleževal političnih ali aaeijonalnih akciji 3. Humanost, s katero je nastopal lahko izpriča nebroj bolnikov vseh slojev. 4. Poleg politično neoporečenega g. dr. Czmiela lahko mirno prospeva še en zdravnik, a k « bo postopal z bolniki v smislu delovanja imenovanega, 5. Neresnica je, da bi f. dr. Czmici kedaj optirsl za Avstrije, kar se da uradno ugotoviti! 6. Imenovani je po narodnosti Poljak, po veri kristjan, toraj pripadnik slovanskega naroda in aaaluši vsaj toliko obzirnosti kakor nam sovražni avstr, zdravniki, ki nemoteno in po strašnih cenah izvršujejo na naši strani svoj poklic. 7. Sloves dr. Czmiela sega iz Apačke kotline do Ljutomera. Celo iz Prekmurja prihajajo bolniki. 8. Kot zdravnik v Halbenrainu je moral med vojno občutili šikane dr. Kamnikerja, največjega sovražnika našega naroda in države. 9. Imenovani je v vsakem oziru lojalen državljan in bi njegov izgon pomenil ne le hud udarec vseh trpečih, ampak tudi upravni škandal najvišje stopnje. 10. Oblast naj ima pred očmi, da nešteto pripadnikov tujih držav izvršuje na naši strani nemoteno svoj poklic eelo s protekcijo države in niti ne v korist in blagor bližnjega. — Ako bi tuje države uporabile protimere, bi našo državo preplavili stotisoči brezposelnih! — Z ozirom na vse to zahtevamo anitliranje te odredbe s tem, da ostane g. dr. Czmiel še nadalje na svojem mestu kot zdravnik in zaščitnik trpečih bolnikov. — Spomenico v tem smislu podpišejo : Občina Gornja Radgona, Okrajni zastop v imenu vseh inkorporiranih občin in nad 1000 prebivalcev, katerih podpisi se zbirajo. — čudimo se le, da se raznih magnatov, ki se očividno Kelećka Ivanovič : Študentje. (Novela.) (Nadaljevanje.) — Pa le hitro povej, kar misliš. — — Znate, kaj je Muki danes napravil? — — Na A-jevi ulici |e naenkrat obstal in začel gledati kvišku. Ljudje, ki so hodili mimo so se ustavljali in tudi gledali navzgor. Tako je bila naenkrat cela ulica polna in vsi so gledali v zrak ter se spraševali: kaj je? — - Ha ha —- in potem veste, ljudje so delali z očmi luknje v zrak, pa pride nek polic, brado je imel rdečo, kot sam Barbarosa, „kifelje“ pa se mu je svetii kot Luciferju. No jaz grem k njemu pa mu rečem, da bo treba te ljudi narazen spraviti, ker ovirajo promet in da so študenti spet nekaj napravili. Zdaj pa se vam on obrne in ga že ni bilo . . . Odneslo ga je. Ko pa sva pozneje prišla spet skupaj, sem ga pa vprašal, če je mogoče dobil red sv. Save, ker jo je tako junaško potegnil. — . — Ti si pravi tič, ti. — — Demetrij, zakaj jokaš? je vprašala neka deklica — Demetrij, zakaj; kaj ti je? — ščitijo —- naša oblast ne loti, dasi j ve, da ne služijo splošni blaginji i slovenskega obmejnega prebivalstva. — Uredništvo. RAZNE VESTIj DOMA IN PO SVETO : Zviti Pašič — je hotel s pomočjo | kralja razpustili parlament, pa se mu ! ni posrečilo. — Poslanci HRSS pri- j dejo v Beograd. Radikali poskušajo ; rafinirano zavlačevanje overitve (veri- j fikacije) mandatov. — Solunska kon- ' vencija je soglasno s 140 glasovi 1 ratificirana. — Konkordat z Vatika- j noni bo v najkrajšem času sklenjen j in obeta biti ugodnejši kakor ksnkor- j dat Vatikana s Srbijo 1. 1914. — Na Grškem je političen položaj zelo kritičen. Republikanci zahtevajo razpust zbornice in nove volitve. — Hittlerjav proces bo trajal še 3 tedne. Med razpravo, ki je velezsuimiva pride večkrat do burnih nastopov in izpadov od strani zagovornikov. -- Trgovska pogodba z Italijo bo sklenjena radi tarifnih pomanjkljivosti od naše strani Šele koncem meseca maja. — Bedrich Smetana, slavni komponist (umrl IX maja 1884 v praški blazaici) se Je rodil f. marca 1824. Stoletnico njegovega rojstva je proslavil ves kulturni svet. — Štrajk dunajskih bančnih nastavljencev se je v prilog istih končal. — Patrijarha Tihona, enega najgorečnejših propagatole? za spojitev pravoslav® ia katoliške Cerkve je zadela kap. — V Nemčiji bodo najbrž tudi imeli nove volitve, kakor zatrjujejo berlinski listi — ie meseca avgusta. — Smrtno kasen odpravijo na Angleškem. Izvzeti so dvojni umori. Nekatere kaxni za zločine proti javni morali se silno pooštre. — Naš kralj pojde enkrat letos v London. — Uradniki! Kdaj, kje in kako so rešili vaše toliopevano „vprašanje“?! Pocukajte čika Bajo za brado, morda vam pove kako radikaisko tolažbe S — Kupčije a princi so v Evropi na dnevnem redu. Za albanskega mbreta (kralja) predlagata Italija in Rumuhija rumun-szega princa Nikolaja . . . Dober tek Shipnija! — Sadistinja Kadinec, ki je v svojo zabavo bičala nage otroke in k tej perverzni predstavi vabila celo „odlične“ osebnosti je bila obsojena na 6 let zelo poostrene težke ječe. — V Rusiji so uvedli srebrn denar, pri nas pa se nam o tej „novotariji“ niti ne sanja. — Mariborska SLS-topova sta utihnila. Obljubljenih podpisov vseh dekanov ni od nikoder. Tako hočejo medveda strašiti z rešetom I Da reakcije še ni konec, dokazujejo Madžari, ki za „stradajoče“ Habsburžane zbirajo žito in spravljajo v denar. — Meni je tako hudo, moji mili tovariši, jaz bi najraje umrl, zdi se mi, da nekdo trka na stene. Veste, kaj trka, ona trka, smrt trka. Takšen teški zrak leži na nas, vse je tako plihko, od sten se cedi voda, kaplja tako počasi, in tudi jaz padam tako polagoma vedno globlje. Moram. Ne da se ustaviti. Kaplja, ki se je jela nabirati, mora tudi pasti, pade prej ali slej, vse eno. Tako tudi padamo prej aii pozneje vse eno, jaz sem začel in bom tudi končal ali zdaj, ali poslej, enkrat morete slišati: Miča je je izdihnil. — Ha-ha, kaj boš to? Gaudeamus igitur! In ne delaj si težkega srca. — — Ta je pametna bratci, veselimo se! Zunaj je poletje in veselje. Tudi v naših dušah bodi veselje! — — Jaz nisem vese!. Ko sem danes prišel domov, sem našel odprta vrata in edini plašč so mi odnesli. — — Si javil policiji? Imaš posebno sobo j ne?! — — In si zaklenil? — — Sem, t da ključa nisem vzel s seboj, temveč sem ga djal med rože na hod' ku kot delam že celo leto. — ■’ ' > t nisi vzel s sabo, si čist i Se — — Sam? Ne ne: potemtakem lahko grt ti tud jaz v druga stanovanja in vse odnesem. Tu nisem jaz kriv. Bajefeodotudi Avstrijci tako „žutejeni!“ Naša meja z Madžarsko je bisa te dni urejena in razmejitev končana. — Westfallski rudarji — Slovenci se vračajo. Poslali so že svoje delegate z nalogom, da izvršijo najnujnejšo predpriprave glede služb in stanovanj. V Berlinu umre vsak mesec vsied lakote 300 400 več, kakor ie jih rodi. — lANIHiVOiTI Februar s SK) dnevi so do letos imeli Švedi eslih 200 iet, dokler ee njih koledar ni izenačil % našim, ki se smatra za najboljšega. N« jemljite zdravil od mazačev ! Na Hrvatskom, pa žalibog tuđi pri ass (celo blizu Q. Radgone?) Sive od ljudeke neumnosti razni mazači katerih a* ljudje ? boleeni poslužujejo. Zgodilo se je pred kratkim, da je tak prevarant sasirupil lahkovernega bolnika, ki je svoje omejene»! plačal % življenjem. Zdravilstvo pri nas še ni prosta obrt. Kaker ne mor® čevljar maševati, tako ne sme bolnikov zdraviti kdo drugi kakor zdravnik, (la lokalne kresih» imamo žalostno a tipično poročile, ki ga ebjavimo ob prvem ponovnem »lučaja l — Uredn.) Čaka!« lenima in pričakala dolarje. V sekam hrvaškem selu »e je mlada deklica do ararti »»ljubila v nekega fasta ter «e s njim zaročil«. Muhasti dečko pa }o je pobrisal v Amerike, odkoder je prevarana deklica zvedela za njegov naslov is mu o-strajno pisala. Tudi on )e odgevor-jal, ali selo hladno. To je trajalo 30 let, ke debi »dekle4 »poročilo, da je njen „fant“ umrl in ji zapustil 30.000 dolarjev, torej 1000 dol. za vsako leto čakanja, ki se je lepo „izplačalo“. Drago britje. V mestu Sumeni (Bolgarija) je odšel neki dijak k briv-eu, da se ostriže in obrije. Ker ni imel denarja, je ponudil brivcu neko srečko a it. 16.433, ki ja čez nekaj dni bila izžrebana ie zadela dobitek 100.000 levov. Koliko besed je v «v. Pismu ? Ceia biblija je zložena od 66 knjig s 1180 poglavji in 31.102 vrsti, a vseh besed je 773.743. Beseda „gweped“ ee nahaja skupaj 5000 krat. Kruh, velik kakor enonadstropna hite bi se dal izpeči ia moke, katere posamezni človek povrečno poji celo svoje Življenja. Čudovito dete. V Ameriki seveda, v deželi vseh neverjetnosti se je naredilo dete, ki je v 3 mesecu znalo poštevanko na pamet, v 2 letu je postalo „potpuno pismeno", torej je znalo brati in pisati, v 4L letu je že govorilo 4 jezike in s 15 letom je dobilo tc dete doktorat, ki se v Ameriki pred 25. letom sicer ne dobi. Potem se je to „čudovito dete“ lotilo politike s tako duhovitostjo, da je moralo v zapor. Leteče ženske. V Ameriki je letalski šport že od vojne dalje priljubljena zabava bogatih žensk in milijonarskih hčeric. Evropske dame niso kko napredujoče, vendar se poedine ie precej posvečajo letanju po zraku. Najsmamenitejša je doslej Angležinja Atkey, ki se z lastnim letalom vozi-iz Londona v Pariz, pa tudi drugam. Pred tremi leti je položila celo izpit za letaiko ia z letalom tudi ravna tako izkušeno, da se vsak, kdor jo «premija, čuti povsem varnega. Ak, i«teČe ženske ! bo vzdihnil marsikateri-soprog: če že letijo, naj bi tudi odletele !... DOPISI • ••• Gornja Radgona. (Lokala* kronika.) — Dr. Czmiela, priljubljenem» zdravniku, ki vživa simpatije vseh, kis ga poznajo hočejo zabraniti izvrševanje prakse. Tozadeven protest na naslov, Zdravil, zbornice in g. val. župana prinašamo na drugem mestu. — Naša občinska cesta je radit premokrega snega v tako slabem stanju, da je naravnost nevarna s» vozove ker sploh nima podlage? Mnenja smo, da bi naj občina, pretegnila one, ki uporabljajo izreda« težke vozove, da prispevajo za nujno popravo važne ceste. —-Naši kana H so slabo nivelirani. Pravijo, da bo spomladi vse brez kritike funkcioniralo. — Na Ščavnici izvršuje nekk gospod (imena ni treba!) zdravniške, posle kritikujoč zdravljenje diplomiranih zdravnikov. Ako se ta ma* zaška obrt takoj ne ukine bomo m gospoda „zdravnika* in „filoxofa“ zainteresirali g. drž. pravdnika, ki bornu dai nekaj časa in prostora za dovršenje „doktorata1 iz zdravilstva*. — G. Vinko Toplak je premeščen* v Celje. Imenovani, ki je bil vsepovsod selo priljubljea se tem potom poslavlja-od vseh v kolikor ni tega mogel osebno storiti. Želimo g.. Toplaku na novem mestu dosti sreče 1 — V naš* stanovanjske zadeve se meša ljutomerska stanovanjska komisij», torej v čisto krajevne zadeve. Predsednik iste je lahko — v imenu božjem* — v Ljutomeru, ali komisija mora biti v Gornji Radgoni. Temu nedostatku mora biti konec. Ni se tedaj čuditi, da imajo nekateri po 2 stanovanji, nekateri pa sploh nobenega. — Notico o dr. Czmielu popravljamo v tolike, da je imenovanem» gospodu zabranjeno izvrševanje zdravniške prakse, kar pomeni za Gornjo Radgono in okolico kaj hud udarec. —■ V našem uredništvu je bila — Ah, ti misliš, da so vsi ti. Ne bratec, niso. — — Toda vendarle , . . Imel je star piašč in še ta . . . — Je pač treba paziti. — — Kaj gospodična Verica, ni sladko umreti? Naenkrat ne znaš, kje si, možgani ti postanejo mrzli in . . . — V snegu zmrzniti je najlepše. — Dolga smrt Pri nas je bil vojak, vzel je dve karabinki in uinrl je. — Toda, kaj je po smrti? Nekaj mora biti! Kar tako izginiti, to negre. Jaz bi rad znal, kaj se godi po smrti j na zemlji, kaj delajo ljudje z mojim telesom. — —- Duša, iz česa naj bo? Nobena nevidna in neprijemljiva stvar nima živcev, brez živcev pa težko trpiš v peklu. — — Vsi skupaj bi lahko umrli, zapeli bi pesem „Gaudeamus“ in tedaj bi se nekaj utrgalo in konec . . . — Bedaki, ne znate nič drugega?! — Jaz znam. Bi ne bilo tako življenje lepo, kot jaz mislim: podremo mesta, vasi, zaženemo v zrak železnice in druge umetne naprave ter živimo kot ljudje v svojem začetku. Videli bi, da izginejo bolezni in drugo gorje, živeli bi s sadovi in divjačino, vsak bi bil svoj gospodar, brez vladarjev ali predsednikov. Kaj nam treba razkošnih palač, kaj treba mest, če zadostuje 11r iTiiTTBawiiiMiaatt kaka votlina ali gosd?! Zakaj študiramo? Zato, da iznajdemo nekaj hujšega, kot je dinamit, da poženemo človeštvo še v hujše gorje, kot je sedaj in da potem umremo. To je izid vsega. Če bi imel jaz besedo ter bi me vsi ljudje poslušali, bi rekel: Nazaj k prirodi ! — . . . Torej Bžezni si za to? —■ — Naj bo, če mora biti. — — In sedaj pojdiva, drugače že fi prej odidejo, predno prideva midva na str ... — Naenkrat je zazvonilo zvonce nad odrom, zvonilo je v malih presledkih trikrat. Kalinov je skočil k neki skrinji in pustil in pustil teči brzojavni aparat. Ko se je tok prekinil je čita! : Policija obkolila klet. Naglo! Samo tu je prosto. — Vsi so obstali, kot okameneli in se spogledali, v trenutku nato pa je postala stiska, ker je ysak hitel k vratom. — Tovariši, ha mestu pozor, ne gani se uikdo s prostora, dokler ne pride drugo poročilo! Reditelji na mesta, pripravite revolverje, če pride sila, da . . . udarno se ne! — Brzojavni stroj je tipkal venomer v istem taktu. IO. t. m. izvršena sodna hišna preiskava v s vrh o izsleditve za sodišče važnega rokopisa. Nenapovedana preiskava je bila brezuspešna in se je zaplenilo le neko pism© iz privatne korespondence. To je praksa jugoslovanske Avstrije! Politična beiežniea. Službeno glasilo niarib. Grajske kleti — „Tabor“ je seve čutilo potrebo, da se zopet obregne ob mojo osebo seveda s skoro nič manj robato persi-flažo kakor strelci iz Cirilove citadele. .Meni je to prav, ker sem prepričan, da bi gg., ki so nekdaj d® zvezd povzdigovali PaŠičevo brado in metali «a desno in levo, navzgor in navzdol „prekucuhe“, „izdajalce“ in „proti-^državne elememe“ v slučaju, da bi jaz ob svoji politični preorijentaciji prijadral v kalne vode slovenske lažl-demokracije -- povzdignili mojo neznatnost med zvezde in politične bogove. — O polit, breznačelnosti 'nimajo pravice govoriti ljudje, ki zdaj proklinjajo to, kar so pred letom blagoslavljali. Moja preorijentacija pa je bila nujna potreba in vam je na prosto dano, kako to komentirate. Vse moje pisanje in delovanje pa je osredotočeno ob idealni smernici, delovati v korist resnično močne, mnično jedinstvene jugoslovanske države v duhu vseh onih, ki hočejo «lužiti resnici, iskati pravice in ljubiti svoj narod. Ne boste mi menda šteli y x!o, če sem kot poet (ako hočete!) in politik spoznal, da je izhod iz kaosa sedanje politike edino mogoč po receptu: Socijalno: Človefianstvo, humanost; nacijonalno : Širokopotezno slovenstvo in energičen, brezobziren boj za čast in pravo slov. jezika in imena; državno pravno: Federalizem po vzoru visokokulturnih držav; notranja politika: Resnično (ne lainjiva, frazerska) demokracija s vlado kmečkega ia delavskega človeka. — Takozvani politični „klerikalizem“ in tisto špispurgarsko svobodomiselstvo pa smatram za zdravilo, ki spada samo v Vašo apoteko. Do vsega tega pa sem prišel z intenzivnim političnim Studijem naših razdrapanih razmer in tudi vam gg. demokrati (recte frako-krati) dolgujem za dragoceno spoznanje precej zahvale. — Predno pa izdam drugo knjigo, ki je že pripravljena, jo sav« pošljem vam v predhodno cenzuro in seciranje, odn. operacijo in nem prepričan, da me proglasite za polboga. — V politični modrosti in borbeni taktiki ste res zelo sorodni «ni gospodi, ki me je začela mrcvariti v zahvalo za dolgoletno kulukovanje. Pa še kaj napišite In zdravstvujte! Naša gasilska godba. — Izjava g. J. Jakončiča: 1. Na ponovne javne mapade odgovarjam javno, da sem vedno igral le kot zasebnik (privatnik) in ne kot član gasilske godbe. 2. Glede moje izključitve iz gas. društva ve vsa javnost, da mi }e g. Šalamon dal na zahtevo sodišča javno zadoščenje za neutemeljeno žalitev. 3. Kako se je zanimal g. Šalamon za prevzete dolžnosti načelnika gasilnega društva? 4. Koga sem jaz pregovarjal k izstopu od društva? Prosim dokazov! 5. Koliko godbenih vaj je bilo tekom zadnjih 8 mesecev sklicanih? 6. Prosim dokazov, kdaj, koliko in od koga sem zahteval, prejemal ali ■prosil z godbo podpore v imenu gas. društva! Člani so me prosili, da sodelujem, hujskal nisem nikogar. — josio Jakončič 1. r. Kapela—Radinci. Obe maškaradi *(pri gg. Vüjec in Maršik) sta vrgli v korist uboge šolske dece Kapelske šole 5300 K čistega dobič. a. Tem potoni se izreka vsem in vsakemu, ki je prispeval k izrednemu uspehu prireditev najiskrenejša hvala. Požrtvovalna gostilničarja priporočamo najtopleje ! Križevci. Sokolsko društvo v Križevcih je priredilo dne 4. marca POLITIČNI PRE3LED Od smešnosti do neumnosti j Tvorijo ga demokrati (50 poslancev) ! SLS (24 posl.) in muslimani (18 posl.) je samo en korak. To dokazuje anonimni „farbar3, ki je potegnil „Radikalski Glasnik“ od 6. marca s sledečo Izmišljotino: „Tedni smo namreč zanesljivo zvedeli — potom neprevidnega zaupnika, ki tvori nekako vez med Gornjo Radgono in Zagrebom — da je „neodvisno glasilo obmejnih Slovencev“ zelo odvisno od Radičevega človečanstva. V izpopolnitev te vesti navajamo, da bo „Murska Straža“ žt v kratkem pričela razvijati radščevski program. Zanesljivo tudi vemo, da je „M. Str.“ z dosedanjim svojim načinom pisave le pripravljala to svojo spremembo. Ko bodo dogodki zahtevali popolno razjasnitev, postrežemo z argumenti in dokumenti. Vsi poštene misleči Slovenci brez razlike strank bodo brezdvomno obsodili ta ponesrečen poskus udinjanja hrvatskomu demagogu, ki je zakrivil toliko sla v naši osvobojeni domovini.“ Pristavljamo le to, da zahtevamo Vaše ] „dokumente in argumente", katere Vam je natvezel najbrž znani tip, ki ! je na marib. okr. sodišču fotografiran v 5 kg težkem kriminalnem aktu... Opoxlcionalni blok, katerega naloga je zrušiti tedanjo aamoradikalno vlado, je dogotovljen. Skupaj torej 92 poslancev. Za vsak j slučaj pa ima blok na razpolago še ; Radičeve poslance, ki pridejo v kratkem j v Beograd in zemljoradnike, ki blok ! podpirajo. Med Radičevimi poslanci in njegovo inteligenco zadnji čas prevladuje mnenje aktivno se udeleževati državne politike. Radikalci so v mučnem položaju in postajajo nestrpni, ker vidijo, da se jim bližajo zadnji dnevi. Govori se, da bo podal Paiič demisijo. Bližamo se velikemu preobratu v naši notranji politiki. — Sicer pa čitajte današnji uvodnik! V Italiji je volilna borba za drlavno-zborake volitve, ki se vrše dne 6. aprila v polnem teku. Vloženih je 138 kandidatskih list s 1354 kandidati. Naši primorski Slovenei pod Italijo so sklenili skupen sporazum, na podlagi katerega se je sestavilo akupna jugoslovanska kandidatna lista. Skupno s Slovane! nastopi pri volitvah tudi druga narodna manjšina, tirolski Nemci, dasi imajo ti svoje kaadldate. Skupen snak obeh manjšin je lipova vajica, združena s planinko. maškarado, katera je trajala do naslednjega ranega jutra, kar res ni lepo za naš lepi kulturni kraj, ki bi se vsekakor mogel zavedati pepelnega dne. Mask ni bilo mnogo, a najbolj posrečeni sta bili petelinček in norčavi August. Ta preklicani pe-pe-patclinček pa je bii precej „pitan“ zato pa je silil vedno enemu g. trg. v kobačo, ko pa je petelinček izprcvidel, da bi ga konečno vendar spravili v kobačo in gotovo neusmiljeno brez ražnja spekli, je raje po japonsko pobrisal. Oh in tista nesrečna Četvorka je bila kar dvakrat na vsporedu in spet »e je pri nji nekdo — vitežko odlikoval I — Opazovalec. Veriej. Vsled upravičenih svoje-časnih napadov na g. 1. M. moramo vsi prizadeti steriši izjaviti, da ti napadi nikakor ne zadenejo obeh naših gdč. učiteljic, ki sta zelo priljubljeni In se zelo taktno in dostojno obnašata. Obe (gdč. špindlerjeva in Ferjančičeva) sta ljubiteljici otrok in vaorni učiteljici, katere tudi stariši spoštujemo. To izjavo damo zato v javnost, ker g. M. kvasi naokrog, da mi Vcrženci sploh sovražimo učiteljstvo, kar ni res. Višji šolski svet pa prosimo, da nas reši g. M., ki je vse drugo prej kakor dober školnik. Dobrim učiteljicam pa vsa čast in priznanje od — prizadetih starišev. Ljutomer. Dobro je počilo. Rekli bi po vojnem žargonu „Volltreffer“. In tako je prav. Dokazilnega materijala privatnega in službenega bo dovolj. Večina nas, ki smo z nevoljo in gnusom gledali na razne pojave korupcije, smo rekli: Podpišemo z obema rokama! — Akti C 47/20, E 52/23 in zadnjič citirani bodo verno ogledalo za marsikoga. Doli s korupcijo I To je naše geslo. Ubrali bomo še višje strune in potem — bo nekje odzvonilo za vedno ... Načeli bomo vprašanje o sokolski kasi in nemalenkostnih prispevkih za svoječasno narodno stražo... Kje je denar? Kje računi? Kdo je zbiral in kako vporabil tiste doneske?!— Radovednež, ki vse izvoha. Ljutomer. Važen popravek. V zadnji notici „Železne metle bo treba“ je tiskovni škrat iz „ sedanji“ napravi! „nekdanji“ pravni konsulent itd. — Očitek „izgub, pravdo za pravdo“ se pojasnuje tako, da so mišljene pravde, katerih sktne številke se navajajo. — Pasus „rabi dosledno za pričo itd.“ se dopolnuje s pojasnilom, da za akte, ki leže pred nami (zadnjič in danes citirani) ter se dostavlja Unikum, da js g. dr. SL pooblastil v danem slučaju svojo gospo soprogo kot pravnega zastopnika v njegovi odsotnosti. Toliko resnici na ljubo lojalno pojasnujemo! — St. T. Mal« Nedelja. Smo v pravcatem „dregaškem vilajetu“, ksr ns mine nedelja, da bi ns zabeležili v kriminalno Statistiko enega pretepa ali umora. Čudimo se le, kaj dela sodnija v mirnem Ljutomeru in le ni pri nas, kjer bi imela vedno polne roke dela! V naslednjem prinašamo uradno sod-nijsko poročilo: 25-lttni Franc Rakuša in 21-letni Tomaž Zemljič, oba delavca v Bodislavcih, okraj Ljutomer, sta bila dne 26. avgusta 11. uri predpoldne v vinotoču Vincenca Miheliča v Mali Nedelji. Ko so Ili Matija Horvat, Vinko Vrbnjak in Fran Minarič od maše domov, js začel Rakuša skozi okno vinotoča kričati: „Aufbiks smrkavci, sem hodi, kdor ima kuraž*. Mimoidoči so šli mirno naprej. Naenkrat pa prileti aa njimi Rakuša in udari Horvata x roko po glavi. Napadeni zgrabi napadalca in ga vrže na tla. Pri tem pa sta padla oba in sicer tako, da je bil Horvat na Rakuši. Medtem je priskočil zraven Zemljič, potegnil Horvata raz Rakuša ter temu dal svoj žepni nož z besedami : „Dregni ga, dregni ga*. Rakuša je nato pehnil z nožem štirikrat svojega nasprotnika. Prizadjal mu je razun lahkih poškodb tudi težko na desnem nadiehtju. Rakuša prizna, da je iz jeze zabode, svojega nasprotnika, Zemljič pa tajil da bi on bii soudeležen. Obsojena sta bila oba in sicer Rakuša na 1 leto, Zemljič pa na 8 mesecev težke ječe. Prekmurje. (Kriminalna in druga statistika.) Svojo taščo je vrgel v studenec 48. letni Štef. Gaber »z Vučje Gomile pri Tešanovcih. Vsled sporov z Ilono Opatovo se je odločil, da jo vrže v studenec, kar je tudi priznal in dobil plačilo: Obsodbo na smrt na vešalih. — Nož v trebuh je zasadil Kalman Vaša Ludviku F1 sarju ker mu je ta raztrgal rokav. Dejanje se je zgodilo v Nemšovcih. Storilec je obsojen na 6 let težke ječe. — Sodnik ! g. dr. E. Rosina v Dolnji Lendavi I j« podal ostavko na drž. službo. — ! Dekan S z 1 e p « c kaj čudno izvršuje ! «'Oj vzvišeni poklic. Na naše odkritje, ; katero so (sicer brez navedbe vira) I fcsbdježili s primernim komentarjem skoro vsi slov. listi smo prejeli sledeči dopis: Kakor smo čitali v „Murski Straži“, se je 88 boljših posestnikov i» dva župana obrnilo na škofijski ordinariat v Mariboru zaradi narodnih in gospodarskih razmer pri farni cerkvi v Murski Soboti, kjer pašuje dekaa Szlepec. Nastop neubogljivih ovčic je dekana Szlepca tako razburil, da skuša sedaj zliti vso jezo na tkzv. „prišleke", kakor bi bili oni krivi, če je naša; uprava svobodoljubna in dovoljuje marsikaj, kar pod Madžarsko ni bilo mogoče. Ali so mar tudi „prišleki* krivi, da se je tudi vsa župnija prt iv. Sebastjanu pritožila Čez svojega plebanuša in zahteva od škofa njegov takojšnji odpoklic? V nedeljo dne 24, j febr. je dekan Szlepec zopet prav j prostaško psoval vse, ki pridejo sem, j kakor pritepenee. Ali misli, da nas ; žali njsgovo bruhanje? Nikakor ne, kajti Čutimo se domač« v svoji do-I moviai, ki sega od Hodoša do Var-] darja. Varujta, da nali mlini msljsjo i počasi, a gotovo! Za Vašo odkrito I borbo Yam iartkemo našo najiskro-! nejlo zahvalo in želimo, da večkrat objavite kaj takega. (Poročajte pridno in le resnično; vse, kar služi resnici la pravici as bo obelodanilo. Lo krepko naprej 1 — Uredn.) Is Maribora. Vsled velike denarne krize in vsled propadanja male industrije je v Mariboru število nezaposlenih narastlo celo do 5000. Zavedajoč se nevarnosti, ki preti stem mestu, je mariberski župan g. Viktor Grčar sklical pretečeni teden anketo, kjer ee je razpravljalo, kako odpemoči brezposelnosti v Mariboru. Sestavil se j« v to «vrho poseben odbor, — V nedeljo dne 9. marca so T Mariboru razne organizacije sklicale velik manifestacijski shod proti draginji in njenim povzročiteljem. Po shodu se je razvil obhod po mesto. Narodni skupščini in vladi se je poslala protestna resolucija. — Porotna obravnave ao objavljene v dopita „Prekmurje". — Med gojenci takojšnjega učiteljišča sta ao pojavila dva slučaja škratice, radi česar je zavod za 9 dni zaprt in gojenci kontumacirani. — Mariborski okrajni šolski svet je aa svoji zadnji seji sklenil, da se iz praktičnih razlogov prestavijo ljudskošolske počitnice zopet na jesen. — Mariborsko umetniško udruženje „Ažbe* namerava na Koroški cesti v kratkem otvoriti novo tiskarno. — Večjo množino ponarejenih kolekov je zasledila mariborska policija. Neka) oseb je bilo aretiranih. Lahko nagnenje k prehlajen)«? Prevelika občutljivost? Bolečine olajšajo in naredi tlo odporno masiranje in umivanje s pravim Fellerjevim Elza-fluidom! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje. Kot kosmetikum že 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust la kože na glavi ! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 Specijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 Specijalnih steklenic 214 dinarjev in 10% doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA Elzafluid št. 326. (Hrvatsko.) Vsaka hiša, vsak urad, vsaka gostilna, vsako društvo, vsaka družina, vsaka čitalnica imej odslej „Mursko Stražo“ nendpisno glasila obmejnih Slnnsniei, Lastnik, izdajatelj, glavni in odgovorni urednik: Roman Bendé, novinar. Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni HRANILNICA IN POSOJILNICA v RADINCIH r, z. z n. z. obrestuje wiege pa ujvisji omdil mn |daje r“novrstna posoiila in račun ček. urada št. 12.188, izplačuje dvige brez odpovedi. g/ N. Berdajs, Maribor Nk / priporoča vsakovrstno ' in sicer : Mette-Jovo . runkelno rdeli Mamut rumeni ickendorfer Ustanovljene ?8@o travno detaljno vrtnarsko cvetlično Ustanovljeno I860 steklenicah po originalnih cenah AN KOVAČIČ Vsäika zaloga stekla porcelana. Sipe za okna, ogledala, vsakovrstne posode, svetilke itd. IlSIiilüll! Vse po naJniSJi ceni. Join® in solidna postrežba ©stasit© in preprižajte se! I « « iio 20 besed • S Dia, vaiti • aadallnabe- • sed* 50 para • » gnastalpna ® Petitvrsta a ali ajen pro- ® star 1 Din e SS t. Vinograd . IMALI OGLASI! Va ure ođdaljea od _ Gornje Radgone, izredno lep solnčni položaj v višini, krasen razgled, obsega 4 orale dobrih goric, nad 2 orala njive in ssdonosnika, nad 4 orale dobrega gozda, vse arondlrano z gosposko Mišo, prešo in kletjo s sodi vred, lepa viničarska hiša — vse v dobrem stanju se radi rodbinskih razmer zelo ugodno proda. Cenjene pismene ponudbe na upravo lista pad „Dobro vino“. Ugodna prilik® ! Pri. poduradnik išče primerne službe, gre tudi kot skladišnik, , kjer je že služboval. Govori slovensko, nemško j ter piše cirilico. Službo želi nastopiti z 1. apri-f lom. Pojasnila daje uprava. ili fieli, podružnica Ljutomer ET ;' r;: : ■ glavnica Ota ?,50O.OM #•*«»» Oin 1»33©.®-3© Obrestuje vloge na knjižice in tekoči račun po nnjvišji obrestni meri. Izvršuje vse bančne posle najkuiantneje. Dva sodarja, izučena za izdelava sodov in kletarsko dalo sprejme- taka j Friš ÄeswSjjiü, äju!a*er. Elektromotor 220 v»ltov se proda. — Ponudbe na upravo „Murske Straže“. wbi odstopit našemu uredništvu 8%%SCi ranljiv pisalni stroj proti najemnini ali plačilu na obroke? *•»«•••• Mjo tnnoiins zabojev ceni naprodaj «gospodarsko sadruga, podružnica VerSaj. Äfrwi8 SBgros cene. Cenili zastonj. » • ? 8SPB f 8S8T SV1ÜS.® POgCEAN «• imm&mmc. * saerBE ® Ima v vsaki velikosti in množini v zalogi * i JANKO CIZEJ : % trgovina m mešanim blagem * t mmm radgona s • • o veo** »o o* m oo»9 m orno Narolalte Murske Strale vseh vrst: zabavne, poučne, 1 . , Afflilffl leposlovne, molitvenike, vse ■! gos», in mesar j« Podgrad, ©.Radgona BostDaa in mesarija z ledenico, gost. vrtom, 3 orale zemlje, gospodarsko poslopje vse v dobrem stanju fa s popolnim inventarjem se radi družinskih razmer poceni proda iz proste roke. Posredovalci izključeni. Vprašati direktno pri pos. Ivanu Vaupotič, d«© pisarniške in šolske potrebščine ima zalogi po najnižji ceni Tiskarna Panonija Gornja Radgono. pridna, poštena tudi začet- ; niča nad 16 let stara, za t pohišnn dela opravljat se takoj sprejme pri j Anion Korošec, trgovec v Gor. Radgoni. • Me psmsčnibe plači, prosti hrani j stanovanja in perilu Fran Repič, sodarski j p* v sfer, Ljubljana, Trnovo. — Ponudbe direktno na naslov. Trgovska hiša v Cankovi se proda. Leži na najprometnejšem mestu ob glavni cesti. V isti se že dolgo let nahaja trgovina z živili, železom fe mešanim blagom, perutnino in deželnim! pridelki. Trgovina je dobroidoča. Hiša je velika s trgovskim lokalom, 4 stanov, sobami Stt kuhinjo, veliko kletjo in shrambo za živila. Gospodarska poslopja obstoječa !z hlevse, skladišč«, ute, velikih svinjskih hlevov ia pralne kuhinje, so trdno zidana. Pri hiši je velik sadovnjak, kuhinjski vrt, vse lep* •grajeno in ohranjeno. Kupec se lahko že $ 15. aprilom preseli v posestvo. Vse skupaj stane malenkost od 400.000 dinarjev. Reflektant) naj se zglasijo pri g. v Cankovi. Ifeleposesfro Sziparp o M. Soboti rabiz a viničarsko pristavo v Mačkovcih enega dobrega zanesljivega viničarja. Prednost imajo tisti, ki so v vinogradništvu popolnoma Izvežbat»! in kateri lahko s spričevali dokažejo, da so že dalje časa pri tej stroki. Služba se lahko nastopi takoj, pod najugodnejšimi pogoji. Za pogoje in plačo se lahko izve pri gosp. Horvatu, gostilničarju, Kapela. ap p. „..... „ „ »zelenjadno, cvetlično, 969?lfsBlifS bogata izbira, prvo-vrstno deteljno kupite najugodneje v trgo- j vini Franc Senčar, Hala Hedeija in Ljutomer. Istotam se kupujejo jajca In 1 maslo vedno po najvišji dnevni ceni. za nadzorovanje vi-'tMFgSAB S381inCi nogradov sprejme pod zelo ugodnimi pogoji Fric Zemljič, Ljutomer. Oie centrifugalni sssaiki skoraj novi se takoj oddata. Vprašati pri upravi lista „Murska Straža“. Raznovrstno vzamem v barvanje v vseh zaželjenih barvah. PojtMC JoSet, barvar, Murska Sobota, 200 K na dan ia še več lahko zasluži vsak količkaj Inteligenten človek brez razlike spola. Pojasnila proti znamki za odgovor daje — uredništvo. Mizarskega minita fflriZ. Retar Jamovi«, uric. mojster M. Sobota. po Ugodnj ceni 1.— SNU monlj (Češkatvrdka) Proizve se pri Franjo švikarlii. Murska Sobota, Aleksandrova cesta 64. HTBi-m rili — —— takoj celi mlin na Muri, 'w*¥'Ur€SSaffi opremljen tudi s stiskal- i nice (prešo) za olje. Aloje Kegl, Hrastje» Mota, pošla Radenci. Zahvala. Zahvaljujemo domači in okoliški duhovščini, učiteljstvu, bralnemu društvu za ganljivo petje, prostovoljnemu gasilnemu društvu, celi rodbini, prijateljem ter vsem, ki so spremili našega dobrega očeta na zadnji poti k večnemu počitku in za izražena sožalja. Sv. Križ pri Ljutomeru, 6. marca 1024. Družina Herzog-ova. Peči ferula? trn kmete in visoke sobne, kahle za Štedilnike | n uvuge glinaste izdelke, vse izvrstne kakovosti, priporoča iz svoje bogate zaloge Opekarna v Lokavcih I Centralno skladišče pivovarne j Bite, Slatina Radenci j priporoča svojo izvrstno ; Marino in Bock*pivo | od predvojne kakovosti v sodih In :