Leto VI., štev. It L;ubSjans, topek 23. marca 1325 Poštnina pavšallrana. Gena 2 Din g Itliaja cb g. »jutra?, ss" Stane mesečno Din 25-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Dnevna redakcija: M-.klošičeva cesta štev. 16/I. — Telefon štev. 72. Sočna redakcija: od 19. ure naprej v Knaflovi ul, št. s/L — Telefon št. 34. W "i - '' ..J m-c ■ v.-' % .-.• V"-,-*1 HI •V..-V ■ .•0-. ^k ^V j za gospodarstvo prosveto in politiko Uppava: Upravništvo: Ljubijana, Prešernova ulica št. 54. — Telefon št. 36. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 36. Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta, Račun pri poštnem Cek. zavodu: Llub« Ijana št. 11.841, - Praha čialo 78.180. \Vien Nr. 105.241. Uničujoč obračun s klerikalci Minister Pribičevič je v ostrem govoru razgalil vso nemoralo in nepoštenost klerikalcev. — Burni prizori v zbornici. — Razprava o volitvah v mariborskem okrožju Beograd. 23. marca. p. Narodna skupščina je danes pričela razpravo o spornih mandatih. Seja je bila otvoriena ob 10.20 pred precei slabo zasedeno zbornico. Ko sta prišla v dvorano Pašič in Pribičevič. so iu poslanci večine burno pozdravljali. Po izvršenih formalnostih naznani predsednik, da bo vodil debato v treh oddelkih. najprej o volitvah v okrožju Maribor-Celfe. nato o volitvah v bregalniškem okrožju in končno o mandatih HRSS. Prvi is govoril zem. Vujič, po kate--em je minister dr. Ninčič podal nekatera osebna pojasnila. Po kratkem odmora je dobil besedo pesi. S m o d e j. katerega govor je bil zbirka najnesramnejših psovk, laži in klevet prof! samostojnim demokratom. Smodej zatrjuje uvodoma, da so klerikalci vodili volitve z največjo korektnostjo. Zato pa so Žerjav in samostojni demokrati uporabljali vse metode nasilsiva in terorizirala veliicev in podkupovanja. Uradniki, ki so se držali zakona in niso hoteli poslušati Žerjava, so bili prega-n:ani. Policijski komisarji so prepovedovali zborovanja SLS in niso smeli dopustiti ničesar, kar bi bilo proti vladi in njenim strankam. Poedinim Zupanom so ponuiali samostojni demokrati po 100 in 120 tisoč dinariev. da bi postavljali posebne liste SLS. Žerjavovci so kupovali lasove do 500 Din. Velika župana Bal-t;č in Pirkmaier sta sieoo orožje a je pričel kupovati volilce v masah. Neki njegov prijatelj bančni direktor je vtihotapil 6 milijonov. Sramotna je tudi afera Thurn-Taxis. Dr. Žerjav je bankroter. ki je bil obsojen na ječo. pa ni vzdržal zapora. Kiegov priiateli Kramer mu ie izposlo-al pomiloščenje. Danes se okoli Žerja-a zbira klika, ki terorizira Slovence. Tajniki JDS so hodili po zborih s svetim Dismom v roki. pa so jih kmetje nagna-. Medtem, ko je duhovščina vse stoja. da podučuje in vzgaja narod v po-tenosti in morali, so demokrati sistematično zlorabljali vero in cerkev. Demokratov ie sama korupcija. Ako bi duhovniki imeli take afere, kakor je Zerja-ova. potem bi slovenski narod ne voli! njih. temveč bi volil samostojne demo-rate. Smodejev govor ie vzbujal neprestane ogorčene protikiice ter opetovane burne prizore. Takoj za Smodeiem se je oglasil k besedi minister Pribičevič. Pribičevič razkrinka in žigosa klerikalce Nato je povzel besedo minister pro-svete Svetozar Pribičevič. ki je izja-il. da ne misli poseči v debato o vo-tvah v mariborskem okrožju, da pa hoče z nekai besedami ovreči pritožbe posl. Smodeja proti sebi, svojim prijateljem in proti stranki, ki ji pripada. Smodej je rekel, da sem jaz izvrše-al premeščenja učiteljev. Na to morem samo odgovoriti, da sem se kot minister posluževal Istih pravic, katerih se je posluževal moj predhodnik g. dr. Korošec. 'Odobravanje v centru.) G. Smodej je tukaj govori! pavšalno in ni navedel nobenih imen. kake konkretne obtožbe. Kako temeljito se je dr. Korošec posluževal svojih pravic, dokazuje «Učite!i-Tovariš*. k' je vse slučaje navedel, sem prevzel svoje mesto, sem imel dolžnost, da popravim kar jc dr. Korošec iz strankarske strasti zagreši!. 'Burno odobravanje večine.) Gospoda ste čuli, s kakšno mržnio in fanatizmom govoril tukaj moj predgovrnik, ki je duhovnik in iz katerega ust niste slišali niti besed!ce iskrene bratska, krščanske ljubezni G. Smcdei je šel tako zelo da-da je vplel v razpravo tudi mojega Prijatelja dr. Žerjava na nedostojen način. To ie gospodje storil pred licem dr. Korošca. dasi je znano, da je bil po onem aoeodku. ki ga g. Smodej očita ririia-iju Žerjavu, ta isti Žerjav, najintimnejši drug in sotrudnik g. dr. Korošca. 'Buren hruo in vzklik'".) G. Korošec in tovariši! Ako je dr. Žerjav difamiran, Pa ie kljub temu mogel biti podpredsednik v pokrajinski vladi v Ljubljani, ko je bil dr. Brejc predsednik te vlade, ako ie kot difamiran človek z Vami Korošec moral iti v Ženevo pred srbsko vlado, da nodpiše ženevski protokol, ako ie ta difamirani človek mn^i ti osebni tajnik dr. Korošca v avstrijskem parlamentu (burni klici, čujte, čuj-! klerikalci molčijo) potem dovolite, da rečem predvsem ono: Gospodje, kl prednašaio proti dr. Žerjava danes na tem mesta post festum obtožbe, so res izredni ljudje. (Burno odobravanje.) To sta dve morali. o katerih je govoril g. Bazala. Naša morala je, da moremo delati samo s častnimi ljudmi, vaša morala pa je. da morete delati z nečastnimi ljudmi! (Bu.no odobravanje pri večini.) Pojdimo dalje. G. Smodej vam ie govoril, da je stranka, kateri pripadam, aieraška stranka, omenil je afero Thurn-Tasisa. Mislim, da še ni tako davno, ko je vodja bloka tako zvanega narodnega sporazuma in seljaške dem okra cije (šele tu s oprišli klerikalci nekoliko k sapi ter pričnejo divje razgrajati. Kmečki poslanci SLS se obnašajo še precei dostojno, duhovniki pa kričijo in razsaiajo kakor besni. Predsednik kliče k redu posl. Korošca, Škulja, Kulovca, Vesenjaka in Smodeja). Pribičevič ie nadaljeval: Ko je šef bloka narodnega sporazuma Ljuba Davidovič v nekem čianku z lastnim podpisom obtožil dr. Korošca radi korupcije. (Burno odobravanje pri večini in protesti pri oooziciji. Dr. Korošec: To ni resnica. Vi navajate lažnive stvari.) Pribičevič: To je resnica in g. Davido-vič vas je obtožil radi čeveljkov in ameriških bluz. (Odobravanje, smeii pri večini, protesti opozicije.) Pribičevič gleda ar. Korošca in nni govori: Da, g. Korošec, gospod Davidovič Vas je pod lastnini podpisom obtoži! korupcije, kar ga ni oviralo, da Vas ie vzel za člana svojega kabineta. Ni Vas obtožil pod svojim podpisom g. Pašič, ne g. Marko Trifkov ič. nisem Vas jaz, pač pa Vas je obtoži! g. Liuba Davidovič! Dalje, ako je g. Smodej smatral za potrebno, da sedaj spravi zadevo Thurn-Taxis na razgovor, potem bi mora! to storiti na dostojnejši način. Predložiti bi mora! obtožbo Narodni skupščini, ki ie edino kompetentna. da sodi o tej stvari. Če tega nočete g. Smodej, bodite pogumni in objavite očitke v novinah. pa ne anonimno. temveč pod svojim podpisom, da se Vas more tožiti. Vi pa da svoje obdolžitve ali dokažete, ali pa se Vas kot klevetnika obsodi. (Burno odobravanje.) Časten, pošten in dostojen človek dela tako, nečasten, ne pošten ln nedostojen človek dela pa tako kakor 'Vi! (Burno pritrjevanje.) Pred nekaj dnevi je predsednik francoske vlade g. Herriot podal siiajno fotografijo kle-rikalizma. Prav taki ste. kakor Vas ie naslikal g. Herriot in še hujši. (Vrišč pri klerikalcih.) Tudi v tej naši skupčini Vas vidimo v vseh Vaši moralični nagoti, in-tolerantne. Vas. ki pdavite, da ste služabniki krščanske misli. iz katerih pa govori sama hudobija in mržnja! G. Smodei ni navede! nobenega konkretnega siučaja nasilja, ki se je zgodil v Sloveniji. Vi popi v klerikalni stranki, ki operirate . . . (Velikanski vrišč pri klerikalcih, ki tolčejo po klopeh ter v onemogli jezi kričijo, kakor besni) Pribičevič jih mirno gleda in nad:;'iuj^-Gosood Korošec, kako izgledate! Vi, ki operirate z nebesi in peklom; ki delate nasilje dušam: ste najmanj poklicani in kvalificirani, da govorite o nasilju. Nasilje, to je sistem Vaše politike. Brez nasilja, moralnega, duhovnega, bi Vas, gospoda, ne bilo tuka<. (Burno pritrjevanje. Klerikalci razbijajo po klopeh, kričijo kakor brez uma.) Okoli Pribičeviča se napravi velik krog, skupščina se razdeli v dva tabora. razdraženost je velika, borbenost še večja. Radikali in samostojni demokrati se zbirajo okoii Pribičeviča in očitajo klerikalcem resnico: vsled katere klerikalci drhte od besa ter posebno doktor vsak trenutek skače s svojega sedeža. V nekem trenutku reče Korošec predsedniku Narodne skupščine: Ali se vračajo časi bune? Pribičevič nadabnie: Borba v Vami je borba vsega kulturnega naprednega sveta.! (Veliko odobravanje.) Ta borba se ne vrši samo pri nas, temveč se vrši v Franciji in v vseh ■"padnih demokracijah, na katere se vi totliko sklicujete. Le predložite Vaše pritožbe, obenem pa tudi afero Velepiča, afero Korošca, afero Sušnika. vse Vaše afere. Klerikalci kl;čeio: Najprej afero Thurn-Ta-xis. Pribčevič: Vse. vse. preičite! Da vidimo, kdo ima več krivic, vi ali mi. Posl Korošec: Ako se krade za stranko, je to tatvina! Pribičevič: Tako ie g. Korošec! Zato nikar ne kradite! Za-kai kradete? (Burno odobravanje pri večini, pri klerikalcih nastane silen hrup. razbijanje po klopeh. V velikem trušču predsedniku ne preostaja dru-zega, nego da prekine sejo. Prekinjeuje je trajalo 10 minut. Burni prizori. Tudi za časa prekinjenja so se nadaljevali prepiri in poslanci so se razburjeno objašnievali med seboj. S strani poslancevc Narodnega 1'loka so jih slišali klerikalci, da so se kar penili. Značilno je bilo gledati, kako rezervirano so se pri tem držali poslanci ostalih skupin opozici jskega bloka. Videti je bilo, da klerikalci tudi ined svojimi zavezniki ne uživajo nobenih simpatij. Po 10 minutah je predsednik zopet otvo ril sejo, pomiril poslance in minister Pribičevič je nadaljeval: Gosnpdje od SLS se razburjajo radi dveh stvari. Predvsem kritizirajo en moi izraz, da gospoda niso častni ljudje. Reke! sem: ako obtožujejo dr. Žerjava, ua je difamiran človek, pa je dr. Korošec kljub temu sodeloval z njim in ga imel za svojega najintimnejšega so-delovaica, potem ostanem pri svoji besedi: Vi niste časten človek. (Korošec: Potem tudi Vi niste časten človek.) Pribičevič: Jaz ga ne smatram za difami-ranega. Vi pa ste nečasten človek, ako ste z njim sodelovali, vedoc, da je difamiran. Obrnjen k drju. Korošcu: Gospod, Vi tega ne morete zanikati. Dr. Korošec:« On ni bil moj, temveč je bil klubski tajnik. Pribičevič« Toliko več, potem je bil infamiran ves klub, ako ima nečastnega človeka za tajnika in ste Vi ter jc ves klub to vedel! Gospoda se vznemirja še radi ene moje izjave. Rekel sem in vsa skupščina lahko to potrdi, da kadar govorim jaz ali govori dr. Pivko ali kdorkoli od nas, ti ljudje nc pustijo, da pridemo do besede. Reke! sem tem gospodom, naj so preišče naša politika, pa bomo videli, kdo ima več. kdo je pri javnih poslih več zaslužil. Dr. Korošec je reke!:« ako kdo krade za stranko, je tudi to tatvina. To se lahko razume na dva načina: ali je dr. Korošec rekel to za mojo Stranko, aii pa za svojo. Ako misli na mojo stranko, to odklanjam in vračam v obraz dr. Korošcu! (Protesti in hrupi pri klerikalcih, večina burno ploska). Noben pošten človek mi ne more zameriti, ako tako nedostojno kleveto odklanjam z indignacijo in ako te klevete kle vetniku mečem v obraz. Naj vložijo obtožbe v Narodni skupščini. Uverjen sem da nihče v skupščini ne bo branil onega, katerega bomo smatrali za krivca. Jaz bom posebno za to, da se preiščejo slučaji od !. 1919. do danes. Za to bomo mi vsi in tudi vsi radikali (živo odobravanje v centra). Potrebno je to. da ss enkrat preišče in da bo prenehala Vaša klevetniška kampanja in da se Vaša kampanja pokaže v pravi luči. Spominjam se jako dobro in mislim, da se spominjajo tudi Kumanudi, Timotijevič in sam Davidovič, da ie od 1. 1918. pa do ustvaritve opozicijskega bloka bila demokratska stranka vedno izpostavljena klevetom te gospode (pokaže na levico). Ako pogledate vse številke »Slovenca* od 1. 1918. do 1921. (Klic. Nikdar nismo napadali Davidoviča, Vas pa vedno). Pribičevič: mene nikdar niste mogli napasti radi kake take stvari, radi kake afere. Vi pa ste klevetah uglednega človeka, odličnega gospoda radi subotiške masti, gospoda Vojo Ma-rinkoviča, napadli ste ga gadno. nedostojno in nepristojno. Napadli ste Ljubo Mihajloviča, pisali ste v časopisih,' da ie bil gol in bos. da pa je obogatel s sekvestri. Malo jih je sedaj tam med Vami, ki jim niste Vi kradli časti (Tako je!) Omenjam to v zvezi s klerikalno najnovejšo kampanjo, d_a pokažem, kaki motivi jih vodijo. Ne motivi čisto-te javnega življenja! Ta gospoda Zal mi je, da moram to reči, kadar gre za stranko in za strankarske interese ne mislijo niti na Boga niti na resnico. (Burno odobravanje.) Nato jc govoril radi objasnjenja še enkrat posl. S mo d e j, nakar je bila seja ob po! 2. zaključena. Prihodnja seja jutri ob 9. uri dopoldne. Beograd, 23. marca. p. Današnji osebni kievetniški izpad posl. Smodeja proti ministru dr. Žerjavu, ki je bi! službeno odsoten, j v vseh političnih krogih napravil najslabši vtis. PriKčevičev govor so neomejeno odobravali, ne samo v krogih Narodnega bloka, temveč tudi izven njega, ker tudi velik del opozicije odklanja vsako skupnost s prosta, škim obnašanjem klerikalcev, ki so z osebnimi klevetami hoteli pariratl svojo propadlo politiko. AVDUENCA PRI KRALJU. Beograd. 23. marca. p. Danes dopol-dnne sta bila v avdijenci pri kralju minister Trifunovič in v-ojni minister, od 12 do I pa minister dr. Žer av. zvečer pa ie bil sprejet v avdijenci minister Maksimovič. j Nedeljski pretepi v skupščini Neprestana izzivanja opozicije. — Posl. Bazala izzove oretep. Med glavnimi razgrajači tndi slovenski duhovniki. — «Narodni sporazum« opozicije le blu£L — Dr. Pivkova lekcija klerikalcem. — Vsi nesporni mandati verif-' 'rani. — Beograd, 22. marca. p. Že od 7. ure z;utraj so se valile goste trume proti Narodni skupščini in orožništvo pred vhodi, ki je bilo pojačeno. je komaj zadržalo pritisk publike. Mnogo pred pričetkem seje so bile vse galerije nabito poine in tudi diplomatska !oža do zadnjega kotička zasedena. Po hodnikih in kuharjih je vladala velika nervez-nost. V živahnih razgovorih so poslanci večinoma praznično oblečeni prihajali v dvorano. Ob po! 10. je predsednik dr. Subotič otveri! tretji predhodni sestanek Narodne skupščine. Ko je bil odobren zapisnik zadnje seie. je dobil besedo posl. dr. Simonovič. ki je čital poročilo večine veriiikacijskega odbora. Za njim jc čital poročilo manjšine posl. dr. Polič, ki je preskakoval cele strani. (Posl. Toma Popovič: Zakaj preskakujete cele strani? Korošec: Sai niste anaifabeti! Čitaite sami!) V ostalem je čitanje mimo poteklo in po 11. uri je predsednik otvoril debato. Prvi je dobil besedo Ljuba Davidovič. V dvorani ie nastal mir. ki ga je prekinil vzklik: Da čujemo šefa šarenog bloka. Ljuba Davidovič Mi ne priznamo legalnosti sedanjih volitev, ker so izvršene tako. kakor še nobene niti v predvojni Srbiji, niti sedai v naši veliki domovini po vojni. (Posl. Bingulac: Težko domovini, če bi bili vsi vodili volitve!) Namen prošlih volitev je bii, da se uredijo naše neurejene notranje prilike. Dve politiki sta bili na razpolago. Ena je politika sporazuma, druga poiitika čvrste roke. Mi smo bili za politiko sporazuma (klici: Za politiko Moskve! Pos!. Majkič: Sporazum na razrušenih temeljih države!) Vlada n! hotela sprejeti naše volilne parole za ali proti sporazumu, temveč je postavila parolo proti bobsevikom. Da je dobila za sebe javno mišljeuie zapadnih narodov, je poslala ministra Nin&ča v inostranstvo. da dobi dovoljenje, da se na Balkanu ustanovi protiboiise.vi.5ka fronta. (Minister Ninčič: To je od kraja do konca netočno.) Na čelu tc fronte sta bila predsednik naše vlade in predsednik bolgarske vlade gosp. Cankov. (Ninčič: Neresnično! Klici: Kai pa je dr. Marinkovič delal v Sofiji?) Nato razlaga Davidovič stanje komunizma v naši državi in se čudi. kako se more govoriti o komunistični opasnosti. (Posl. Maj-kič: V Radiču je komunistična ooa-snost!) Davidovič: Radičevci niso komunisti. Nje je vlada prefarba!a. da bi jih mogla spraviti pod zakon o zaščiti države. Blokaške stranke pa so narodu predložile vprašanje ali ie za sporazum, in večina naroda se ie izrekla zanje. (Govorite neresnico! Vaši zavezniki so propagirali plemensko borbo in nesporazum! Zato ste propadli!) Danes, ko opozicijski blok prvič nastopa kot parlamentarna zajednica. naj javno sporočimo besedilo našega sporazuma. (Živahni klici z vseh strani, velik nemir, razgovori med poslanci.) Nato čita Ljuba Davidovič sledeči protokol: Kako si opozicijski blok predstavlja «soorazum». I. Parlamentarne stranke, koje sa do sada bile udružene pod nazivom opozicijo-nalr.og bloka, osnivaiu stalnu parlamentarna zajednica pod imenom: »Blok narodno« sporazuma i seljačke (ljudske) demokracije« > nastopajo u narodnoj skupštini kao jedna cjelina -j svim pitanjima, u kojima se radi o skupno.i politici ove zajednice. Organi bloka jesu predsjednik. izvršni odbor (uži i širši) i skupna sjcdnica narodnih poslanika. H. Ovaj blok uzima za csnovu svog rad-nog programa deklaraciiu DavidoviCeve vlade od 12. VIH. 1924. koja če se npotpaniti drugim potrebnim zakonom o jamstvima sudske nezavisnosti o slobodi štampe i sio-bodJ sastajanja i udruživanja. zakonom o samoupravi seoskih i gradskih opčhia 'td. Načini sprovodjenja posljedniii izbora do-kazuju hitnost zakona, koiim če se snažni-ie zaštrtiti sloboda izbcTa i točno označiti odgovornost organa, poostriti kazne i pro-pisati ubrzani postupak za sudjenje kriv-cima. Veriiikaciju posianičkog mandata da vrši sud. UL Osnova političkog rada sastoji .se 'z programatskih načela, koja su več bila dje-iomice izražena u saopčenju predsjedništva HRSS od 24. IX. 1921. i to po imen ce: I. Stranke bloka stoječi na načeiu rav-nopravr.osti Srba, Hrvata i Siovenaca siožu sa u tome. da ie država SHS jedna cjelina, Sje se definitivno unutrašnjc uredjenje ima izvesti slobodnim narodnim sporazumom Srba, Hrvata i Siovenaca prema doljc iz!o-ženim načeiima. 2. Defoltivno izvodjenje nirodnok' spora- , zuma normalni zakonskim putem ! na osnovi demokratske vladavine bez ikakvih rnutrašnjih potresa i bez slabljenja našeg medjunarodnog položaja, najpotpuniie jc mogučno samo sa monarhijom englcskog tipa, a zasnovano i izraženom u r. ar cd noj suverenosti. 3. Naša država ima da btidc seliačka (ljudska) demokracija uredjena po sistemu seli governementa (samouprava) od opči« na sve do parlamenta. 5. 1 blok u cjelbli i pojedine stranke u njemu složne su u tome, da je njihova politika putpuno samostalna I cpredijeljena jedino voljoni naToda i narodnim interesima, pa sloga osta.io i u buduče slobodna i nezavis-na od svake obaveze prema inozemstvu — i to tako da narodni interesi budu u skladu sa idejom čovječnosti i 0Peim mediunarod-nim težnjama za trajnim mirom. 6. Blok isključaje diktatura svake VTSt!. Stoji u politici na načelu naTodnog sporazuma i seijačke (ljudske) demokracije a u prevrednim pitanjima na načelu staleškog sporazuma i saTadnje. 7. Blok če izvoditi sve potrebne društvene reforme i to stoječi na načelu održsnja privatne svojine, koje treba da se credjuja u duhu socijalne pravde i u smislu socijalnih dažnosti. Privredni život naše? naroda na-ročito seljačkog ima se razvijati na zadružnim načeiima. Beograd, 25. III. 1923. Za jugoslovenski klub dr. Korošec, ra klub demokratske stranke Ljuba Davidovič, za hrvatski seljački klub Pavle Radič, za iugoslovensku muslimansku organizacija dr. Hrasnica. Med čitanjem so poslanci večine • neprestano upadali. Ko je Davidovič prečital zahtevo, da ss naj verifikacija mandatov izroči sodišču* ie zaklical pos!. Brankovič: Zagrebškemu! (Velik vrišč.) Ko čita Davidovič tretjo točko o angleškem tipu, nastane buren stneh pri večini. Cuje se glas: G. Lorkovič. ali tudi Vi želite monarhijo m angleškega tipa? Ko čita Davidovič podpise, kličejo poslanci Narodnega bloka: Kle je podpis Strpice Radiča?, Velik vrišč in kreg med poslanci. Davidovič: Ta program je sprejel vsak klub bloka posebej, pa tudi blok kot enota. To je dovoljna garancija, da bo spora-zum tudi držal. (Velik smeh pri radikalih. Klic: Radičevci so ogoljufali pokojnega Protiča in bodo upropastili tudt tebe. Ljubo!) Davidovič: Vi ste vladali z nasiljem, niste nam dopuščali nobenih zborovanj! Razdelili ste državo v dva dela ter ste južni del prepustili Pašičn, Hrvatsko. Slovenijo in severno Dalmacijo pa Pribičeviču. (Živahni protiklici.) Ustvarili ste razbojniško dražbo pod imenom Petra Mrkonjiča. (Burni proie-sti. Kakšne razbojnike?) Davidovič: Peter Mrkonjič je vojvodsko ime pokojnega kralja Petra, edine kronane glave, ki ie poleg velikega dela za ujedinienje in osvobojenie. čvrsto utrjevala državljanske svooodščine v državi. (Aplavz na levici, burni klici pri Narodnem bloku: Gosp. Davidovič. Vi ste v družbi ljudi, ki so kralja Petra proglašali za največjega zločinca! Velikanski vrišč. Poslanci Narodnega bloka se dvignejo in kličejo: Slava kralju Petru! Posl. Baljič (musl.): Na ta poziv v našem razpoloženju ne moremo odgovoriti! Pritrjevanje pri blokaših. Burni protesti na desnici. Klici: Sramota!) Davidovič navaja nato nekatere dozdevne nasilnosti proti kandidatom opozicije, izjavlja, aa pomeni obznana proti radičevcem težko razžalitev celega naroda in pravi, ako izvrši vlada in njena večina svoje zamišljene načrte, potem bo zadala smrtni udarec narodnemu in državnemu edinstvu. (Pritrjevanje pri opoziciji, živahni klici pri večini) Predsednik dr. Subotič kliče gosp. Davidoviča k redu. ker ie četniško organizacijo Petra Mrkonjiča imenoval razbojniško. Davidovič se izgovarja, da ni misli! s tem čet-nike. temveč one liudi. ki so pod njihovo firmo vršili nasilstva za časa volitev. (Smeh.) Nato je dobil besedo minister gradjevine Nikola Uzunovič Obžaluje, da vsled nemira ni mogel dobro slišati vsega, kar je gosp. Davidovič čital. Gosp. Davidovič rad prihara s krilaticami Ves čas govori o sporazumu. sedai pa, ko je trebalo povedati, kako si ga predstavlja, nam pripoveduje. da se bo sporazum šele delal. Mi r.a take besede in na take sporazume tto datno nič. (Burno pritrjevanje pri večini.) Nc more hiti sporazuma, ki predhodno ni bil odobren cd naroda. Osnovne ideie programa posameznih opozici-jonalnib skupin, so si tako ciametral io nasprotne, da ne more biti med niimi nobenega sporazuma. Nič ne stori, če je gosp. Davidovič sedajle nam prečital nekaj. iuiri bomo slišali efemanti, kakot smo ga dosedaj že desetkrat slišali. Joca Jovanovič in Spaho se v Bosni ne moreta sporazumeti, gosp. Davidovič pa ne z zapadno demokracijo gosp. Korošca. (Buren smeh.) In vsi skupaj se ne h odo sporazumeli z Radičem. (Živahno pritrjevanje pri večini, protesti opozicije.) Gosp. Davidovič se je spozabil in ne prizna legalnosti Narodne skupščine. Ako on tako disku tira. potem nima pravice cd nas zahtevati, da verjamemo, da je Stjepan Radič iskreno pristal na parlamentarni režim. (Tako je!) Minister Uzunovič nato podam pregled Ra-dičeve politike. Kadarkoli se mu je ponujala roka. vedno ie zlorabita! situacijo. da je znova napadel vse, kar je tej državi in narodu sveto, dokler se nI nazadnje udinja! bojjševikom. Narodni blok ie šel v volitve z jasno parolo: edinstvo države, njena obramba proti zunanjim in notranjim sovražnikom, »»čuvanjie sedanjega ustavnega stanja, dokler se na drugI strani jasno ln precizno ne pove, kaj je treba menjati in se ne izkaže, da bi bilo praktično in potrebno to menjati. Povejte jasno, v katerih določbah hočete spremeniti ustavo, pa bomo vsi sodelovali. Ne zahtevajte pa od nas. da verjamemo, da bodo državo čuvali iiudje ki prihajajo v Beograd preko Moskve. (Burno pritrjevanje.) Ne igrajte se z ob!iko vladavine. Monarhija pod dinastijo Karagjorgievi-čev je sreča te države in naroda. (Večina vstane in kliče: Živio krali. živio Peter Osvobodite'i! Klici proti opoziciji: Dvignite se! Tudi opozicija polagoma vstaja, le nekoliko radičevcev obsedi.) Minister Uzunovič nadaljuje: Ne varajte nas in javnosti k vašim sporazumom. FadfrevcI do danes niso Izstopil! Ir se-Jiaške internacljonale v Moskvi. (Burno odobravanje pri večini.) Vaš sporazum je narod pri volitvah odkloni!! Mo-rarhistični princip ste zavili v klavzule. Mj zahtevamo stvarno in realno politiko. V meglo ne gremo! Ako hočete z Radičem. bodi vam. Ali narod vas bo pokosil! (Veliko odobravanje pri vladni večini.) Ob 1. zaključuje predsednik seio in napove prihodnjo za 4. uro popoldne. Popoldanska seja« Popoldanska seja je pričela ob po! 5. Prvi je dobil besedo klerikalni poslanec H o h n j e e. Govornik na dolgo in široko razklada o sporazumu, o samoodločbi ravnopravnostl r> korupciji in nesramno napada zlasti demokrate in njihovo časopisje. Agitlra za »Jutro«, ki tra razkazuje kot najrazSirjenejši slovenski list ter «do!ži». da vodi najljutejšo borbo proti klerikalizmu. Laže. da so demokrati priborili svoje mandate v Sloveniji z nasiljem in podkupovanjem. poslovniku naj-ostrejše kaznovani Poslanci so sa to tu. da vršijo svojo dolžnost napram narodu, ne pa. da se pretepaio. Nato jc dobi! zopet besedo dr. Bazala. kateremu se okrog očesa j>ozna udarec s pestjo. Bazala sc napol opravičuje. Dr. Bazala iziavlja. da nj meni! nikogar žaliti; reagiral je E3č na medklic z verzijo, s katero je samo kritiziral, da je vlada vplivala na izvolitev narodna: poslanccv. Samo tako se mora tolmačiti njegova izjava. Prosi, da se njegovo opravičilo vzame v vednost. Nato očita večini, da je z njene strani padlo največ klevet na račun hrvatskega naroda. (Vzklik ^Kakšne klevete ?s) Da komunističen! (Nemir iti vzkliki: <-Ne gre za hrvatski narod, temveč za radičevce!:? Predsednik zvoni.) Dr. Bazala govori nadalje o sporazumu in pravi: Ne zadostuje, da imamo en jezik, a dve duši! Zopet nastane nemir, a Bazala v tem srečno zaključi svoja izvajanja. Za njun da predsednik besedo samostojnemu demokratu dr. Ivana Palečeku, ki v lepih treznih izvajanjih ugotavlja, da ie opozicija sama sebe obtožila s težko obtožbo. Opozicija ie na usta svoje-ga Taktičnega voditelja Stjepana Radiča izjavila, da ii ie iz Moskve obljubljena popolna moralna in gmotna pomoč. (Burno odobravanje na strani vladne večine In obenem prepir z radičevci.) Paleček nadaljuje: Zdaj je jasna da najavljeni tekst takozvanega »sporazuma* ne bo itn«! nikakega x"plivn na našo rešitev o osporenih mandatih. (Radlčevec dr. Nikič: Kako morete trditi da smo prejeli denar? To je umazano! — Svc-tozar Pribičevič protestira: Kako morete Vj očitati dr. Palečeka umazanost, ko niste vredni da mu odvažate Čevelj!) i Dr. Paleček: Kar nas najbolj boli je to, da smo iz objavljenega sporazuma razbrali. da opozicija ne stoji na onem stališča. na katerem ic osnovana naša država; tn! smo pričakovali da bo opozicija skesano priznala popolno narodno in državno edinstvo Srbov. Hrvatov in Slovencev (. . . «in sprejela program samosto'nih demokratov!« kričijo radičevci.) Če bi bila opozicija to priznala, bi ji mogli oprostiti tudi njeno pajdaše-nje z inozemstvom, ki je traialo šest let. Toda oni vztrajajo na stališča treh narodov, kar je neiskreno in neresno, kajti ako smo mi trije narodi, tedaj ta Narodna skupščina vobče ni primeren organ za kovanje sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci kot takimi Mednarodni sporazumi so rerultat sile. To smo ml izkusili tudi v našem sporazumu z Italijani. Ako se pri nas sklene sporazum med tremi narod', bodo na eni strani zmagovalci, na drugi premaganci. (Bura.) Tedaj lahko za nas Hrvate nastane prav neugodna sittiacla z vprašanjem. kdo je v svetovni vojni zmagal in kdo re bil Premagan. Ako bi se to vprašanje stavilo tako. bi Hrvati morali nositi posledice. Jedro celotnega »sporazuma« ie. d ahoče opozicija Sriie, Hrvate in Slovence razccpiit. če smo res trife narodi tedaj naj s-3 onoziciia 5o nadalje soorezumeva o teritorialni razmejitvi. (Burno odobravanje.) Večerna seja Ko je dr. Paleček konča!, je predsednik dr. Subotič prekinil se'o in določil nadaljevanje za 21. uro. Poslanci so se po večeri! šc precei pravočasno zbrali v Narodni skunščini. ra^ar ie orvi dobil besedo musliman Dzafer K u I e n o v i č. Govoril je o volitvah v Bosni. Takoj v začetku svoiega govora je prišel do ostrega konflikta s Tomo Ponovičem, nakar ie nastal splošen nemir. Ko se je polpgel, je predsednik ukori! nekatere poslance radi neumestnih medklicev. Kulenoviču je odgovarial bosanski radikal Veljko Grgurevič. k! je dokazoval, da se bosansko muslimansko prebivalstvo. razočarano nad snahovci, vedno česteje nriključuie radikalni stran ki. Nnto je doh'l besedo dr. Grga A n -g iell novič (david.). !riee!i v znatnem številu podpirati frankovco, kar jc tembolj verjetno, ker je večina radičevcev itak pripadala prej frsu« kovsk: stranki. Polom fašistovske obletnice v Trstu Trs/, 23. marca. a. Včeraj se jc po vsej Italiji praznovala šesta obletnica ustanovit, ve fašizma. V Rimu jc imel ob tej priliki slavnostni govor politični tajnik poslanec Farinacd V Trstu je slavnost izpadla zelo klavenio. Kljub pozivu fašistovskega lista «11 Popolo di Triestea, da bi se razobesile zastave, je bilo mesto skoraj brez njih. Le na državnih poslopjih so bile razobešette zasteve- V' slavnostnem sprevodu je bilo približno tisoč oseh, od teh skoraj ena tret. jina otrok. Po slavnostnem zborovanju v gledaliSču Politeatna Rose tri, sc je zopet razvil sprevod, ki pa ni bi! nič boljši kot prvi k:m, 23. marca. s. Koncem tega meseca se sestane veliki fašistovski svet. da prouči med drocira tudi \-prašanje fašistovske in. tcrnacionale. O tem vprašanju b« poda! o!» širno poročilo generalni tajnik fašistovskih zvez v inozemstvu poslanec Basrianini, v ka« terem ho razpravlja! o fašistpvskem gibanju v drugih t!ržav«h in O njejorem gibanju. Iz italijanskega parlamenta Hlm, 23. marca. a. Zbornica, ki Je za dva dni prekrnila svoje delo, bo zborovala jutri dopoldne ln popoldne. Otvoritev senata je določena ca sredo. Senat bo takoj začel rarpravljati o proračunu finančnega mini« strstva, nato pa o m«nem načrtu vojnega ministra Di Giorgia glede reforme vojske. Za soboto je sklican v viminalsko palačo ministrski svet, kateremu bo predsedoval sam ministrski predsednik. Kljub nasvetu i zdravnikov, da Mussoliniji ne bi Je v poi» nem obsegu obnovil svojega delovanja, so bo ministrski predsedniV prihodnje dni po. vrnil v palačo Chigt ter prevzel posle mini« strskega predsednika in rananjega ministra. V četrtek bo prisostvoval seji zbornice, ki bo začela razpravo o proračunu zunanjih zadev. Ob tej priliki bo Mussolini imel fio= vor, v katerem se bo dotaknil raznih vpra« Sanj mednarodnega značaja. r.em obračunu bodo fe pole izrečene reve la čilskemu muzeju v Moskvi kot dokaz pre-ietarske solidarnosti.« Na osnovi druge anonimne prijave je policija izvršba preiskavo pri znanem komunističnem agitatorju Gjtir! Takačc, kjer it zaplenila razen materija! in svojevrsten pisalni stroj, s katerim so komunisti razmnoževali svoje letake že od leta 1930. dalje. Dc gnano je tudi, da je Takačco stanovanj sležilo za stalno shajališče komunističnih zarotnikov. Preiskava se nadaljuje. Beograd, 33. marca. Policija je včera« aretirala filozofa M<1 etikoviča in prrvatiien uradnika AvreHja Schnelderja. Presenetila ju Jc pri zažiganju raznih korrrpromitiijo.ih spisov na Milenkovnčevem stanovanja v Dalmatinski ulici 2S. Oba sta člana »proletarske omladlne«, komunistične organizacije s centralo v Beogradu ter z oblastvenim: sekretarljati v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu fn Skopiju. Policija Je obema aretirancema odvzela večje število dokumentov, kl doka-zujejo solidarnost z radičevskimi Hanaavci in Haaovc! ter zveze z makedonskim ko-miiej6m !n z Moskvo, odkoder je organizacija preko Dunaja prejemala denar in direktive. AvreliJ Schneider Je bil svoječasno kot sokrivec pri atentatu na Draškoviči obsojen na pet let, a pogožno izpuščen Ir ječe, . Eksodus klerikalcev iz Kmetijske družbe P Pri včerajšnji seji ie Glavni odbor Kmetijske družbe razveljavil sprejem od vladnih komisarjev proti pravilom sprejetih članov. Sklenil je tudi, da sz občni zbor za leto 1924. ne vrši. Ker so klerikalci videli, da se jim njihove nakane niso posrečile, so v obupu klaverno zapustili sejo. Krvavi spopadi med socijalisti in komunisti v Nemčiji Berlin, 23. marca. (Avala.)1 aVonvarts--javlja iz Duisburga: Socialno demokratski i stranka jc včeraj sklicala v Walsumn pri ! Hambomu volilni shod, ki so ga pa kome; i nisti razbili Pri tem je pri5!o med rdečimi ! bojevniki in socialnimi demokrati do krvs-I vih spopadov. Nastala je nepopisna panika, I v kateri jc bilo mnogo oseb težko ranjenih. Dvorane je bila. popolnoma razdejana. Važne izpremembe v ameriški diolomaciji i Pum, 23. marca. (Avala.) Kakor javljaj': j iz \Vashingtona, namerava predsednik Coo-j lidge zanesti važna diplomatska mesta z novimi osebami Odstop pariškega poslaniki Hcrricka so v Beli hiši niti ne potrjune nit nc demontira. Kriza v Egiptu Zaglul paše zopet v ospredju. Kairo, 23. marca. s. Kralj Fuad jc danes otvoril novo izvoljeni parlament v presto':* nim govorom, po katerem so sc vršile \o< !itve predsednika zbornice. Zs predsednike je bi? izvoljen biv«i ministrski predsednik Zaglul paša, čeprav go bil! vladni pristaš? prepričani, ca imejo večino "> parlamenta. Radi tega je v!ada podala svojo cemisijo ki pa ni bila sprejete. Nase državno posojilo j Beograd, 21. marca. p. Semkaj so dosp.u : zastopniki ameriške finančne skupine Blair I Pogajanja za nadaljno emisijo našega po-! sojiia v znasku 100 milijonov dolarjev pote« i kajo ugodno. Hkrati je stopila vlada v stike z angleško bančno skupino Armstrong. Zdi se, da bo prišlo o o sporazuma med smeri' ško in angleško finančno skupino, glede po« sojfla BtSi kraljevini. Klerikalne laži v Narodni skupščini Vtis dr. Pivkovega govora v veri-nkacijskeni odboru o klerikalnem nasilju v Sloveniii, o zlorabi vere in cerkve v agitaciiske svrhe od strani po-litikujoče duhovščine in s volilnimi imeniki. ki so jih uprizarjali kler. župani je bil tako velik, da je celo voditelje klerikalne stranke ranil na najbolj občutljivem mestu. Tudi Beograd je cul, da je v Sloveniji ravno klerikalna stranka, ki največ vpije o terorju režima, izvrševala sama največje nasilje in pritisk na volilce. slišati so morali tudi da-vidovičevci nepobitne dokaze, da niso bili klerikalni mandati pridobljeni s svobodno voljo ljudstva, pač pa z nečuve-Bim zlorabljanjem vere in cerkve. Obtožbe dr. Pivka proti brezvestni klerikalni agitaciji voditelji klerikalne stranke niso mogli preboleti in da bi omilili njen vtis, so v nagiici sestavili kot manjšinsko poročilo vernikacijske-sa odbora o volitvah v Sloveniji skrpucalo iz predvolilnih pamfletov «Slo-venca», -Domoljuba^ in »Naše Straže», v katerem zahtevajo radi «terorja» vlade in demokratske stranke razveljav-Ijenje mandatov — dr. Žerjava in doktorja Pivka! Klerikalni popis «nasilja» in zlorabe režimovcev pri skupščinskih volitvah v Sloveniji je le nov dokaz za nemoral-nost klerikalne stranke, ki meni, da se s trdovratnim ponavljanjem ovrženih laži ljudi vseeno nekaj prime in da na nerazsodno množico ne more ostati brez vpliva desetkrat ponovljena laž. četudi že desetkrat ovržena. Tudi je bilo treba postaviti resnico na sramotni oder, da bi tako tigri prekrili svoje grehe. Vsa klerikalna pritožba je zato sestavljena iz samih pavšalnih sumničenj in obrekovanj. Klerikalci trdijo, da je ves uradniški aparat funkcijoniral kot agitacijski stroj samostojne demokratske stranke. Nedavno je cSlovenec» še trdit, da je vsa inteligenca in zlasti uradništvo v taboru SLS. Klerikalna pritožba trdi, da je veliki župan dr. Baltič strogo ukazal okrajnim glavarjem, da moraio razpustiti brezpogojno vse shode SLS, ki se radi tega niso mogli vršiti, če ie zanje zvedela politična oblast. Kako gcrostas-na je ta laž. ie razvidno iz tega, da ie »Slovenec* sam priobčeval slike klerikalnih shodov in da niti en klerikalni volilni shod. razen ljubljanski unionski, r.i bil razpuščen. Sicer so se skoraj vsi klerikalni shodi vršili za zakljenjenemi vratmi po žuoniščih. kamor nihče ni mogel, kdor ui bi! vabljen. Kot uradni pritisk smatra pritožba tudi odstavitev uoanov in razpust občinskih odborov, četudi je resnica, da je bilo le nekaj županov odstavljenih in občinskih odborov razpuščenih. to pa največ le radi nerednosti ali goljufij z občinskim premoženjem. Zanimiv je očitek mariborskemu ve-ikemu županu dr. Pirkinaferju, da je par prekmurskim občinam nakazal denarne podpore, češ da je hotel «s tem vplivati na volitve«. Ko je nastopil doktor Pirkmaier svoje mesto, ie trdilo klerikalno časopisje, da daje samo prazne obltcbe, ker pa je obljube izpolnjeval in ljudstvu pomagal, mu štejejo to v greh! Če bi klerikalci prej skrbeli za prizadete občine, bi ne bilo treba delati opovskih očitkov dr. Pirkmaierju! Klerikalci so sc s svojim pamfle-tom hoteli prikupiti tudi radikalom in zato so postali v tem spisu denuncianti n intriganti. Porabili so v ta nam-"" •randidaturo dr. Ravnika v Mariboru. O ej stvari pišejo: «V okrožju Maribor- Celje se radikalna stranka ni hotela pridružiti tako zvanemu nacijonalnemu bloku, dobro vedoč, da je ta blok po svojem bistvu in namenu v Sloveniji zgolj samostojno-demokratski, ki nima druge svrhe. nego da pridobi samostojnim demokratom glasove, katerih jim ljudstvo noče dati. Zato so samostojni demokrati po svojih listih srdito in surovo napadali radikalno stranko in njene voditelje v Sloveniji.® Dr. Ravnik, ki je odjedel Narodnemu bloku in tako predvsem radikalni stranki mandat, je res lahko hvaležen klerikalcem za njihovo obrambo. Navedeni argument klerikalne pritožbe za upravičenost raz-veljavljenja dr. Pivkovega mandata, pa se mora v ostalem sploh označiti kot višek klerikalne »brihtnostib. Velik greh ie napravil tudi vodja okrožnega agrarnega urada v Ljubljani dr. Brnčič. Ta je namreč dvakrat govoril na shodih SDS! Grozno! Železniški ravnatelj dr. Borko se je peljal po progi bivše južne železnice, inšpektor Negovetid pa po gorenjski progi! Grozno! Ali sta oba gospoda imela samo «agitacijski» namen in če sta tudi agitirala ob tej priliki, pritožba ne pove. Laž pa je. kar trdi, da je dr. Borko ukazal uslužbencem, da morajo glasovati za SDS. Tega se »Slovenec« ni upa! prej pisati, ker je vedel, da bi moral to trditev dokazati pred sodiščem. Počakati je moral, da so klerikalni poslanci imunizirali to laž in kleveto v narodni skupščini, kakor so tudi nešteto drugih, da jih ie lahko priobčil sedaj! Večina trditev klerikalne pritožbe sloni na »govoricah*. na »baje», na nedokazanih in izmišljenih vesteh klerikalnega časopisja, kolikor pa navaia pritožba imen. jih navaia v zvezi s samimi sumničenji brez navedbe pric in podrobnih dokazov. Zanimiva je tudi trditev. da je SDS dobila vsled sleparij 1000 glasov več v Ljubljani kakor pa je njenih pristašev in da so morali Rusi dokumentirati pripadnost k SDS s tem. da so v skrinjico spustili kroglico in »šli k naslednjemu z odprtimi rokam i». Za klerikalne sleparije bi bilo previdnejše, če bi o ljubljanskih volitvah molčali! Na kratko so bile klerikalne volilne sleparije v Ljubljani že naznačene, podrob nosti pa še slede, da bo videla široka javnost, kaki patentirani volilni goljufi so celo »božji namestniki«. Kako prevarantsko je sestavljena klerikalna »pritožba* za nepoučeno beograjsko javnost, dokazuje že samo njena gorostasna laž. da je bilo na ponesrečenem dr. Koroščevem shodu v Uni-onn 10.000 ljudi, dasi gre v «Union» le naiveč nekaj čez 4000 ljudi in dasi je bila na tistem shodu zadnja tretjina dvorane prazna, prva tretjina pa s stoli znsedena. Tigri so se zlagali najmanj za desetkrat! Navedenih par primerov nai zadostuje za ustvaritev sodbe o vrednosti klerikalnega »oddvojenega mišljenja« o volitvah v Sloveniji. Z objavo tega dokumenta so klerikalci pred vso javnostjo ponovno dokazali svojo lažnivost, goljufivost in moralno propadlost. Kar še posebno odlikuje njihovo »pritožbo^, ie ton, v katerem jc pisana. Sestavljena je v surovem, rovtarskem žargonu klerikalnega časopisja in uima drugega namena. kakor prikriti volilni teror politi-kuioče duhovščine ter izliti ves svoj žolč na samostojne demokrate, ki so odkrili v parlamentu klerikalne volilne metode in nasilja. Dokaz, da nimajo povoda pritoževati Sc nad nasiljem vlade in SDS pri volitvah v Sloveniji, Efiafica Telefon 124. Samo še toesl Samo it daaes! U. del 1b kossc scnzaci anetaesa filma PARISETTE — z najboljšimi igralci francoskih gledališč — Predstave ob pol 4., pol 7., te 9. ari Jutri že veličastni fil-sa I. ff. B. S. Rezervirajte si vstonnice! Rezervirajte si vstonnice! so podali že s tem. da niso proti volitvam vložili nobene pritožbe na verifikaciiski odbor — saj je po volitvah sam Korošec v Beogradu izjavljal, da V Sloveniji ni bilo nobenega nasilja — in da so svoje nedokazane laži nagro-madili šele v oddvojenem mišljenju po sklepu verifikacijskega odbora, da se na pritožbo SDS sestavi anketa za proučitev volitev v mariborsko-celj-skem okrožju. Da bi ublažili vtis demokratske pritožbe, so prevrnili golido gnojnice na demokrate, toda pred javnostjo stoje sami še bolj umazani kakor prej, ker je njihovo oddvojeno mišljenje tako bedasto in tako lopovsko sestavljeno, da mu bo težko verjel tudi najbolj zarukanj klerikalni volilec. Svoje laži so zavarovali s poslansko imuniteto, dokazov pa niso doprinosi' Za klerikalno moralo dovolj značilno! Hopocifete fine mMk breznoooino priznaio prvenstvo m pisaln;ma stroiema iona TSie Rea So.i Ljubljana. Cesta Rakek-Loš-Čabar Kdor se le enkrat pelje z avtomobilom iz Rakeka v Stari trg. temu ostanejo «siadkosti» te vožnje nedvomno v večnemu spomnu. Nekdanja »biljardna ccstas je danes v takem stanju, da je Vi* prej. kakor pripravna za vzdrževanje velikega prometa, ki se vrši po njej. Cerkniško-ložki okraj očividno spi spanje pravičnega, čerav-io bi se imel glede škandaloznega stanja glavne ceste Rakek-Cerknica-Grahovo-Lož-Ca-bar in Grahovo-Lipsen-Pudob še največ pritoževati. Tujcu se zdi kar neverjetno in nemogoče, da more cestni odbor. ki dobiva še posebno izredno privatno doklado za vzdrževanje cest, ceste tako zanemarjati. Poleg običajne občinske cestne do-klade mora namreč vsak lesni trgovec, ki uporablja te dve cesti za dovažanje lesa nu postajo Rakek, plačati od vsakega dovožer.ega vagona za vzdrževanje cbeh cest no 150 Din. Ker se do-'ozi na Rakek na stotine vagonov mesečno. dobi cestni odbor tako samo od privatnikov do 100 tisoč dinarjev privatnih doklad. z drugimi doklaaemi oa go?ovo povprečno čez 100 tisoč dinarjev mesečno. Pri takih rednih dohodkih bi morale biti dotični cesti naravnost \za lepote, ne pa vzgled zanikrnos'i. Pri tem trpi močno živina in vozovi, vozniki in lastniki preklinjajo in se teze na vse pretege. vsi skupaj pa ne store ničesar, da bi se odpravile te čudne razmere. Premet na teh dveh cestah, posebno na cesti Rakek-Grahovo-Lož-Stari trg je sicer v resnici jako živahen. bil ra ie tudi pred vojno enak. ako ne merda še večji. A kakšna ie bila ta cesta takrat in kakšna je sedli. Pred vojne je bila po vsej pravici znana pod imenom »biljardna cesta*. T.i mesec so sicer pričeli nekoliko našim'i. a kai pomaga vse skupaj, ako se vrši vse tako površno in nesistematično. Na par kilometrih se nasipa preveč, v sledečih pet do deset kilometrih pa malo ali pa sploh nič. Vsaka cesta ostane trajno in brez posebnih stroškov lepa le tedaj, ako se nasipa tako. da je vedno napeta, da se voda ne ustavlja v .sredini ter da se sproti izravnajo nastale jame in koles-nice, kar sc lahko izvrši, ako je na cesti dovolj gramoza. Za to pa moraio biti nastavljeni stalni cestarji, ki dnevno vsaj enkrat prehodijo in popravijo odmerjeni jim del ceste. Radi velikega prometa bi se morp'r> na cesti Rnkek-Cerkuica-Lož-Pudob nastaviti več dobrih cestarjev, katerih naloga bi bila edino ta. da dotični del ceste vsak dan «rf>tw«'» w postale i-me in kolesnice sproti zasujejo z gra-Taki cestarji bi se z ozirom r1" velike občinske in privatne cestne do-klade prav lahko nastavili celoletno. Prepričani smo. da bo cestni odbor upošteval te dobrohotne pritožbe in ustregel splošni želji tamošnjega prebivalstva in interesentov. Novi mestni šolski svet v Cel ja Kakor okrajno šolski sveti, so tudi mestni šolski sveti, kolikor so vršili posle okrajnih šolskih svetov, izgubili upravičenost do bstoja. ker avtonomne korporacije za nadzorstvo šolstva nasprotujejo čl. 16 vidovdanske ustave, po kateri moraio biti vse naprave za izobrazbo pod državnim nadzorstvom. Nasprotujejo nadalje tudi čl. 18. zak. o obči upravi prve stopnje, kjer je srez-ki poglavar neposredni izvrševalec občega upravnega gospodstva v srezu. v kojega delokrog v smislu čl. 1. cit. zak. spada tudi prosveta. Ker sestava dosedanjih mestnih ko4 krajih in okrajnih šolskih svetov ni v£č v skladu s posli, ki so jim naloženi, je odredil veliki žuoan mariborske oblasti, da se analogno kakor mariborski mestni šolski svet, sestavi tudi celjski mestni šolski svet po določilih II. odstavka šolskonadzorstvenega zakona Z3 bivše Štajersko od dne 8. februarja 1869.. dež. zak. št. 11. Po teh določilih je sestavljen mestni kot krajni šolski svet iz sledečih članov: a) šolskega oglede, ki ga imenuje oristojni srezki poglavar, b) vodje najvišje organizirane šole v šolski občini, pri enako visoko organiziranih šolah pa službeno starejši vodja teh šol, c) po enega veroučitelja posamernih veroizpovedanj: od več veroučiteljev istega veroizpovedania službeno najstarejši in č) pet članov, ki jih pozove v okrajni šolski svet občinsko zastopstvo. Predsednika mestnega šolskega sveta izvoli mestni kot krajni šolski svet po navodilih paragrafa 12 cit. zak. iz svoje sredine. Novi mestni šolski svet celjski, kojega funkcija se bo odslej omejevala le na zgolj administrativno gospodarske in nadzorstvene posle, se bo izvolil najbrž že v prihodnji občinski seji. Zakonska tragedija Zgornja Polskava. 23. marca. Še pred kratkim je dala Zgornja Polskava mariborski poroti morilca Simona Mlakarja, ki je prav bestijalno umoril in še obesil svojo pridno ženo. Porotniki so ga spoznali soglasno krivega umora in sodni dvor ga je obsodil v smrt na vešalih. Komaj so liudje malo pozabili ta strašen čin zverinskega moža, že je prinesla temna noč novo žrtev — samo zdi se. da je topot žrtev mož, čeprav je pod njegovimi rokami izdihnila njegova žena. Komaj pred par teti se je tukajšnji ključavničar Alojz Šunkner spoznal z natakarico, uslužbeno v gostiini gospoda Kaca. Ni bila dobro ocenjena, medtem ko je bil Šunkner splošno čislan mož. soliden obrtnik in kot tak celo izvoljen v javne zastone kot krajni šolski svet in podobno. Bil ;e priden delavec in zahajal je le v najboljšo pošteno družbo. Zato. so se domačini silno čudili. da je Šunkner naenkrat poročil omenjeno natakarico. Ljudje so bih prepričani, da je stopil v nesrečen zakon. In res se niso motili. Mož je začel propadati. Z ženo sta se vedno prepirala. Njo so celo začeli ljudje dolžitj. da krade po vasi, kar je poštenega Šunknem najbolj bolelo. Začel se je ogibati družbe in zanemarjati svojo zunanjost. Da-nesv oa se je nenadno raznesla vest da je Šunkner po noči svojo ženo zadava!. Elitni Matica ~ — Lfebliaaa Telefon štev. 124. Gosp. Ob:skovalcu lepega iilma Ljubljena. Sa l'aš cen/, dopis:, z dne 22 t. m., Vam vljudno sporočamo, de nem je pri najboljši \-o!ji nemogoče podaljšali D Sreda. 25.: ob 15.: «?eterčcb>. Ob pol 20.: «Traviata». A. Ceijsko gledališče Torek. 24.: ob 18.: «Maček v škornjih«. M las dinska predstava. ^Gorenjski slavčeb». Ta priljubljena Izvirna opera se uprizori zopet na praznik v sredo dne 25. marca ob 3. uri popoldne kot ljudska predstava pri znižanih cenah s naši operi. Vlogo .Minke pric gdč. Rozn-rnova, Franja s. Banovcc. Ostale vloge so v znani zasedbi. »Veronika Deseniška» za mladino. Mladino ljubljanskih in izvenljubljan-skih šol. zavodov opozarjamo na uprizoritev Župančičeve tragedije »Veronika Deseniška», ki bo v soboto dne 28. t. m. ob 3. uri popoldne v ljubljanskem dramskem gledališču. Vstopnina je znižana. Zunanji posetniki naroče vstopnice lahko tudi pismeno pri gledališki upravi. Cerkveni koncert v Ljubljani Sinoči je priredilo Cecilijino društvo za stolno župnijo v Ljubljani koncert v ljubljanski stolnici. Spored je *>bsegal orgelske skladbe Frescobaldija, Bacha, Springerja. Bossija. Rousseauja. Chiese in Guilmanta ter nove slovenske cerkvene pesmi. Koncert ie vodil vodja stolnega kor3 gosp. Stanko Premrl. Od orgelskih točk. ki jih je. gosp. Premrl izvajal z njemu lastno fineso in virtitoz-nnstio. so posebno ugajale Bossiieva ^Molitev«, Chiesov «Pastorale» in Gui!-mantova sonata za orgle v treh delih ne pregloboka, formelno lepo zaokrožena skladba z občutenim drugim stavkom (Larghetto) in efektnim finalom. Mešani zbor jc zapel a capella Travno-vo »Sveti križ. Foersterjeve «Lamenta-cije» (Zalobne oesmi proroka Jeremije) in Premrlovo »Žalostna Mati božja*, občuteno. v narodnem duhu zloženo pesem. .Mešani zbor s spremlievanjem orgel je prednašal dva Premrlova korala (»O grešnik, zdai odpri srce» in »Večno srečno je življenje«). Mavov «Sv. rožni venec® ter Kimovčevo »Zdrava, o nebes kraljica!* Od vseh izvajanih pesmi je nrpravila name največji utis Premrlova ljubka, globoko zasnovana in izpeliana pesem »Jezus jc majhen« (besedilo Karla Široka), v kateri ie skladatelj pokazal vse svoje temeljito znanje, združeno z diferencirano rahločutnostjo in sentimentom. Vse pesmi je izvajal stolni pevski zbor zaokroženo in občuteno. le tupatam malo nesigurno: pevske točke ie spremljal na orglah diskretno gosp. Heri Svetel. Koncert je bil prav dobro obiskan in je trajal komai dobro poldrugo uro. Občinstvo je vzlic občutnemu mrazu z zanimanjem sledilo sporedu -— dokaz, da so cerkveni koncerti pri nas priljubljeni in zaželjeni. .Mariionetno gledališče »Atenam v Mladiki iera v sredo na praznik ob pol 3. tiri popoldne m ob pol 6. uri zvečer Poccijevo pravljično igro »Obuti maček«, ki je po svo Ji pestrosti in bajnostl enakovredna »Čarobnim gosiim« in <-Dr. Faustu*. V nedeljo se zopet igra *Doktcr Faust-, ki je dosegel ob premijeri velik uspeh in ki po vsej pravici tvori višek letošnje sezone. Razvrščanje gledaliških igralcev v Zagrebu. Kategorizacija gledaliških umetnikov. članov Narodnega gledališča v Zagrebu je končana. Na prvem mestu stoji med Zagrebčani pevka ga. Maja Ružička-StrozzL Cerkveni koncert v Zagrebu. Cerkveni pevski zbor cerkve sv. Marka v Zsgrcbu le imel na J.oJeiovo, dne 19. t m. pevski koncert, na katerem jc izvajal Bachove skladbe. Zbor so Izpopolnjevali nekateri solisti: basist pater Katr.ilo Kolb, sopranlst-ka Elza Geissvvmklcrjeva in tenorist dr. Benkovič. Pri orglah je bil Boris Papando-pulo. Koncert je vodil znani proi. Fr. Du-gan. Nastop gojencev kr. glasbene akademijo V Zagrebu. V sredo, dne 18. t. m., so nastopili gojenci zagrebške Glasbene aka-gumije na javni produkciji. Izvajali so d*> mač In tujerodni koncertni program. Posebno so se odlikovali topot: Lukrecija Pramberger, Eva Lebedjevr., Pavica Kaf-tanič, Elza Geisswinkler, Gjurgjira Majna-rič, Tajsija Lebedjeva, Vilma Nožinič in Fiodor Sahna Imenovani gojenci so študirali pod vodstvom proi. Nade Eder-Berti-čeve in Ivane Šreimovc. Koncert psvskega društva ebno pozornost predavateijevn izvajanja o Masarykovl ideologiji in njegovih stikih v. Jugoslovenl. Ob sklepnih besedah izvrstnega predavatelja je priredilo občinstvo prezidentu Masaryku navdušene ovaeije, na kar je člta!rriškl orkester zaigral češko himno cKde domov muj» !n še par drugih lenih komadov. Starosta g. Škofič ie končno z iskreno zahvalo predavatelju zaključi! to res lepo nspe!o Masarykovo proslavo, ki Jt ttidi v S!ov. Bistrici poglobila smisel za -Tngosl. - češkoslov. vzajemnost Stoletnica rojstva GJure Danlčlča. Kater nam javljajo iz Beograda, se bo dne 19. aprila proslavila stoletnica rojstva znanega srbskega znanstvenika in književnika Oju-re Danlčiča. V Beogradu se pri tej prilikt priredi predavanje o življenju in delovanja Daničičevem. a Iz sedne službe. Gospod Niko DomenS-co, prvi državni pravdnik deželnega sodišča v Ljubljani, Je imenovan za namestnika generalnega prokuratorla v Zagrebu. a Izpremetnba v držami službi. Tajnik Mato Gregorovič Je imenovan v službovanju za referenta pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru ter uvrščen v 7. skupino I. kategorije državnih uradnikov. Ivan Skušek, lustrator pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani, ie trajno upokojen. Premeščeni so: veterinar Fran Baš od okrajnega glavarstva Maribor (levj breg) k okrajnemu glavarstvu Maribor (desn! breg); x-eterinat Fran Veble od okrajnega glavarstva v Mariboru (levi breg) k veterinarskemu oddelka pri velikem županu mariborske oblast!; veterinar Anton Sok od srezkega poglavarstva v Čabru k okrajnemu glavarstvu -v Dolnji Lendavi. 6 Profesorsko društvo kraljevine SHS. V dnevih 20., 21. in 22. t m. se je vršila v Beogradu važna seja Glavne uprave profesorskega društva, katere sta se udeležila kot zastopnika ljubljanske sekcije direktor dr. Val. Korun in prof. Rado Pavlič. Tudi vse ostale sekcije so bile zastopane. Razgovori so se tikali v prvi vrsti letošnje slavne skupščine prof. društva, k! se bo vršila v dnevih 22, 23. in 24. aprila v Skop-Ilu in priprav za mednarodni profesorski kongres jci bo letos avgusta meseca v Beogradu. Dalje se je razpravljalo tudi o zadnji redakciji srednješolskega zakona, o pomožnem fondu in o nadurah. s Smrtna kosa. V nedeljo je umrl v LJubljani g. Josip Prime, trgovec in hišni posestnik v Deiarnski ulici. Pokojnik Je bil zvest pristaš naše stranke.podleten obrtnik in ljubezniv človek. Pogreb bo danes ob pot !7. uri iz Deiamske ulice št. 8 na pokopališče k Sv. Križa — V Rožni nlici je preminula v nedeljo dopoldne gospa Marija L e k še, znana gostilničarka pri «Prešerno-vem hramu*. Pogreb se bo vršil danes ob 2. nri popoldne. — V Mariboru Je umrl upokojeni finančni upravitelj, gosp. Frani Stefanlč. Pokojnik Je služboval večinoma v Gradcu, kjer je bil tudi upokojen. Bil Je zaveden narodnjak. Blag Ura spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje! * Jugosfoven r državni slnžM peruaaskl Meseca decembra lanskega leta Je republika Peru v Južni Ameriki proslavila stoletnico svoje neodvisnosti Razen drugih držav je tudi Jugoslavija poslala na proslavo dva zastopnika: našega generalnega konzula v Buenos Atresu dr. Grisogona ln našega konzula v Punta Arenas, V. Kušano-vlča. Ko ie naša denutadla odueJa s Od- stanišče C&llao, jo Je pozdrav! višji pomorski oficir v španskem ter končno tudi v našem Je2iku. Ta višji oficir v peruanskl službi je g. 1. Štiglič, sin primorskega Hrvata. Na banketu je g. Stlglič slavi! junaško borbo za svobodo Jugoslavije. « Planšarskl tečaji. V našem članku v nedeljski številki je pomotoma izostalo Ime gospe Elize Gregori, ki se je na planšar-skem tečaju v Podkorenu zahvalila posebej imenom številnega ženstva gg. predavateljem za njihov trud in požrtvovalnost * Naše tehnične čete zaposlene pri Javnih gradnjah. Naše vojaške tehnične čete so bile v zadnjem času v znatni meri zaposlene pri raznih javnih delih. Zlasti so sodelovale pri izgradnji 52 kilometrov dolge normalnotlrne železnice Veles - Štip, na katfri je rr.noso betonskih mostov ter velik železni most čez Vardar pri Velesil. Tudi letos bodo vojaške tehnične čete sodelovale pri gradnji železniških prog Plavnica-Podgorica in Žtip - Kočane. Na poslednji progi bo treba zgraditi nad 60 objektov. e Častni člani »Ljubljanskega Zvona*. K nedeljskemu poročilu o občnem zboru »Ljubljanskega Zvona« dostavljamo, da so bih imenovani častnim članom gg.: Risto Oda-vič, Branislav Nušič in Kosta ManoJloviC ter Prvo beogradsko pevsko društvo, pevska družina Stankovič in akad pevsko društvo «Obilič», vsi v Beogradu. s Učiteljska Imenovanja in upokojitve. Za stalnega učitelja I. moške osnovne šole v Mariboru Je imenovan bivši učitelj in mariborski župan, Viktor Grčar. Za stalnega šolskega upravitelja v Sv. Duhu je imenovan šolski upravitelj v Marenbergu, Mirko Lešnik. Upokojena je učiteljica v Smartnem pri Kranju Ana Neubauer - Kren. * Prva žena kot radarski Inženjer. Te dni le položila na tnontanistični visoki Soli v Leobnu drugi državni izpit 2 odliko gdč. Ela Latal lz Prijedora v Bosni. To ie prvi slučaj, da se je ženska posvetila tema težavnemu poklicu, kar priča vsekakor o izredni nadarjenosti in volji. Da je to Jugo-sloveska, ki prednjači v tej stroki, moremo biti na to ponosni. « Znamenje časa. Zagrebški «Jutarnji !rst» glavni organ blokaškega tiskovnega koncer-na Tipografije, znan po svojem veternja-skem dvorezništvu in neskrupuloznl gonji proti samostojnim demokratom, je očt-vidno v denarnih težkočafc. Njegova ponujanja radikalom se niso obnesla, njegova napihnjena bomba v Tburn - Taxisovi zadevi se Je razpihala kakor mehur. Po vsem tem jalovem lovu za denarjem sega »Jutar-nji list» k enostavnejšemu sredstvu in v nedeljski številki napoveduje — razširjenje svojega obsega, toda pod pretvezo povišane naročnine, ki bo odslej iznašala mesečnih 40 Din. Za ceno 10 Din (za kolikor poviša naročnino) napoveduje prispevke od cietečih poročevalcev*, ki bodo obleta!', mesta, vasi, gore, polja in primorje. Vse to Je prav lepo in nimamo ničesar oporekati, ne-go smo la hoteli ugotoviti, da si «Jutarnjj !ist» zna pridobiti sredstva. Kaj hočemo, draginja je in »Jutarnji list» očividno ima hvalevredno zaupanje v svoje odjemalce, da }!m povišuje naročnino na 40 Di;;, dasi ni ^najobsežnejši list v državi®. Kakor s< hvali sam. temveč radi svojega polovičnega formata polovico manjši od «Jutra», kl izhaja za mesečnih 25 Din. • Podoflclrsfca šola v Zagrebu. Zagrebška pehotna podoficirska šola sprejema gojence iz civilnega. Kandidati morajo biti naši državljani, ki šc niso prekoračili 21 leto starosti. Prošnje za sprejem je potom pristojnega vojnega okrožja vložit; najkasneje do 25. aprila. Natančnejši pogoji se zvedo pri županstvih in vojnih okrožjih. • Zgled nacionalnega dela. Podružnica Jugoslovenske Matice v Brezmci pri Žirovnici je v minulem poslovnem letu zbrala v narodno - obrambne svrhe na članarini, pri reditvali, darovih itd. 10.270.14 Din. Vsota ki je za Breznico naravnost ogromna, je plod požrtvovalnega in nesebičnega dela brezniške podružnice, ki zasluži sa svoje zgledno nacionalno delovanje priznanje ln zahvalo vse naše Javnosti. Podružničnim funkcionarjem imenom neodrešenih bratov: iskrena hvala? • Antlalkobolnl kongres v Beogradu. Jugoslovenska zveza trezne-sti je skleail3, da priredi meseca julija letos v Beogradu kongres propagatorlev treznosti. Razen velikega šievila delegatov iz naše džave so na kongres povabljeni tudi zastopniki vseli slo vansklh antlalkoholnih organizacij. * Poljsko društvo prijateljev Jugoslavije. V Varšavi je bilo te dni ustanovljeno Društvo prijateljev Jugoslavije. V odbora društva je več ministrov ter znanih politikov to novinarjev, med drugimi bivši poslanik v Pragi dr. Bader, varšavski župan Balo-skl in vojvoda Soltan. Društvo šteje že !e-Po število članov. 8 Otvoritev instituta za tropične bolezni. Dne 1. aprila se v Skoplju na svečan način otvori institut za tropične bolezni. Otvoritvene svečanosti se udeleži tudi minister 2a narodno zdravje. v Zvišanje bolniške oskrbnine. Z odtokom ministrstva za narodno zdravje se jc zvišala oskrbnina za zdravljenje bolnikov v 3. razredu v bolnicah v Slovenjgradcu, Murski Soboti, v Ptuju in Brežicah Izza dne ]. marca 1925. t;a dnevnih 28 Din. " Brezplačen zdravniški pregled. Ministrstvo za narodno zdravje je odredilo, da morajo vse bakteriološke postale v naši kraljevini brezplačno izvršiti pregled vseh bolnikov, katerih bolezen Je akutne narave. • Prenos In prevoz poštnih pošiljk. «Ut !ist» ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v številki 29. pravilnik, kako se dajo v zakup »n vrši prenos in prevoz poštnih pošiljk v naši kraljevini * Pod vlak &e Je vrgel Na železniški pro gl med Jesenicami ln Javornikom je skočO včeraj zjutraj delavec v elekirovodnl tovarni na Dobravi Bernard Črv, pod vlak »t, 911 in bO takoj fflStfiv. Mladenič fe fitat. je, da se prepričate, da eden pzr nogavic z žieotn in znamko (rdečo, modro ali zlato) tfaia kakor štirje pari drugih. Dobivajo te v prodajalnah. Kino ^LJUBLJANSKI DVOR* Pripravlja se veliki svetovno znani film: „Hčerka gospe Larsac" Senzacijcnslni film znan po &;andslnl sferi Dunajčanov v Versaillesu! V glavnih vlogah: Tessv Harrison. Marrv Mascotte, Ana Light Eugcn Ncufeld, Fred Louis Lerch in sloviti francoski komičar B1SKOT 23 do 24 let in Je bi! baje zadnje čase brez službe, V obupu si je sam vzel življenje. * Srečen dedič. Te dni je dospelo iz Amerike poročilo, da je g. Hinko Baliun iz Gorenjske podedoval po svojem, v Ameriki umrlem stricu 65.000 dolarjev. Gospod Ba-fmn namerava že pred leti ustanovljeno trgovino z dežnik! in ženskimi klobuki v Ljubljani in Mariboru sedaj z novim kapitalom temeljito razširiti » Žepna tatvina v vl&kn. Pred nekaj dnevi jc bila na dolenjskem kolodvoru ob vsto-pa v vlak ukradena iz notranjega žepa suknjiča Ivanu Poglaienu iz Vabče vasi rjava usnjata listnica z vsebino 2000 Din in davčnimi in zavarovalnimi listinami. Zeparja sta bila dva Hrvata, od katerih je bil eden stat okoli 20 let in male postave, drugi pa Je bil starejši In visoko raščen. Kolesa J. Goreč 155-a krmite najceneje in najbolje pri tvrdk! Pa1a."a Ljubljanske kreditne banke In Gosposvetska c. 14. Vsi deli, oprema In pnesimatlka na zalogi I Iz Ljubljane u— Masarykov večer priredi j. n. a. d. »Jadran« danes ob .8. zvečer pod pokroviteljstvom generalnega konzula g. dr. Oto-karja Beneša v dvorani Napr. dijaškega doma. Predava g dr. R. Krivic. Pri proslavi sodelujejo is prijaznosti člarJ narodnega gledališča gdč. Roznmova, g. ing. Cvejid in operni dirigent g. Balatka ter društveni orkester. Po proslavi ples in prosta zabava. Na prireditev so vabljeni vsi. ki ljubijo bratsko Češkoslovaško in njenega zaslužnega predsednika g. T. G. M asa trke. ct— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi svoje 2. letošnje mesečno zborovanje v petek, dne 27. marca v tukajšnji žensk! bolnici s sledečim sporedom: 1. Kirurgija prostatae. — Dr. R. Jug, sap. podpolkovnik. 2. Umetno dihanje in zanimiv shičaj udarca strele. — Dr. V. Čremošnik, sekund arij. Pričetek točno ob 6. zvečer. u— Predavanja o zdravstvu. — Zdravniško društvo v Ljubijar.1 priredi v okvirju »Ljudske visoke šole« v Ljubljani za širšo javnost ciklus aktualnih predavanj, kjer se bodo od zdravnikov-specialistov obravnavali sledeči predmeti: splošna higijena. so-ciialna zaščita dece, kirurgija, iiigijena žene, epidemiologija, rontgenoslovje. infekcljskc bolezni, eugenika. tuberkuloza itd. Predavanja se bodo vršila vsak torek od 6. do 7. zvečer v veliki dvorani univerze. K tem nadvse važnim predavanjem se vljudno vabijo vsi, ki se zanimajo za telesni prospeh našega naroda. — V torek, 24. marca, predava g. dr. Ivo Pire pod naslovom: »Naše pravice in dolžnosti za razvoj hisrijeae«. u— Pevski Jubllel Letos je preteklo 37 let odkar je nepretrgoma član pevskega društva »Slavec« g. Matej Oblak, ki je tudi dolgo vrsto let odbornik in eden naj-agSnejšlh delavcev. Z;-.d:iji občr.i zbor sa je imenoval častnim članom in v soboto zvečer je priredilo društvo slavijencu časten večer v salonu Mikllčevega hotela v Kolodvorski ulic;, katerega se Je udeležil pevski zbOr korporatlvno. bilo pa je navzočih tudi mnogo prijateljev društva. Predsednik »Slavca« e. Draži! in podpredsednik g. Pratina sta v svojih govorih omenjala jekleno vztrajno nesebično delo brez častihlepja in veliko požrtvovalnost g. Oblaka v prid tSlavcu« Jubitar jc tekom 37 let prisostvoval nad 1500 pevskim vajam ir, 300 oc!borovim sejam, kar naj bo bodrita! vzgled mlajši pevski generaciji. Predsedstvo je nato izročfto g. Oblaka diplomo častnega članstva. njegovi g. soprogi pa šopek rdečih nagljev. V Imenu zbora so slavijencu čestitali g g. Smrkoij, Bogataj ln _ Mikulinič, pevovodja »Slavca« Brnoblč in »Lj. Zvona« g. PreVovec pa sta izpregovoriia par navdu-ševalnm besed za resno delo naših pevskih društev. Prisrčno domačo slavnost jc pove-Irčaio petje »Siavčevega« ooškega zbora in godba akademikov. u— Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev tn hotelirjev v LJubljani priredi o priliki občnesa zbora Zveze gostilničarskih zadrug dne 26. marca »Družabni večer« v kaztnskl dvorani fn v vseh prostorih restavracije Zvezda. Vstopnina 20 Din. Začetek ob 8. zvečer. Spored. Koncert St. Jakobskega salonskega orkestra, petje Šentjakobskega pevskega zbora, komični prizori in kupleti, variete, ba* celega ansambla, godba tn ples. Cisti dobiček pripade fondu za gostilničar-sko šolo. 620 o— Sokol L v Ljubljani poziva članstvo, da se udeleži pogreba umrlega brata Josipa • Primca v civilu z znakom. Pogreb sc vrši danes v torek ob pol petih popoldne iz Delarnske alice 9 (Poljanska cesta). — Odbor. u— IL književna tombola Jogoilovenske Matice. S številkami izžrebanimi dno 14. t m. so bili zadeti vsi dobitki za tombole in ie s tem igta dovršena. Tombolo so zadele tablice, ki nosilo št. 1815. Imena onih, ki so zadeli tombolske dobitke, objavimo prihodnjič. u— Akad. agr. klub »Njiva« priredi danes ob 20. uri v dvorani Kmetijske dražbe (Turjaški trg.) predavanje unhr. prof. dr, Vcbra: »Družba in vest i. Vabljeni akademiki. kakor tud! ostalo občinstvo. 617 n— Esperantsk! klub v Ljubljani vljudno vabi k predavanju, ki sc vrši v sredo, dne 25. t. tn. ob 10. dopoldne v 2borniti univerze vse svoje člane, tečajnike ln ostalo občinstvo. Predava s. prof. R a k t: š a is Maribora. n— V sredo, dne 25. t. m. ob 10. nri dopoldne predava v zbornični dvorani univerze g. profesor R a k u š a iz Maribora o temi: »Esperanto is njega pretivniki«. Es-perantskl klub v Ljubljani vab) k predavanju vse, ke se zanimajo za esperanto. 598 n— Sokol LJubljana IL priredi v sredo, dne 25. t. m. pešizlet na Katarino. Zbirališče točno ob pol 8. dop. na dvorišču realke. V slučaju slabega vremena se preloži izlet na nedeijo. — Obenem o požara prednja čki zbor, da se vrši telovadba starejših članov vsako sredo ob 20. uri. u— Predavanje v »Pravniku«. V četrtek dne 26. t. m. bo predaval ca sestanku društva »Pravnik« g. ravnatelj Ljudevit B o b m 0 predmetu: »Morska obala v teoriji in praksi« (nadaljevanje in konec). Predavanje se bo vršilo v dvorani št. 79, L nadstr. deželnega sodišča in se prične točno ob po! šestih popoldne. Društveniki sc vabijo k obilni udeležbi, prijatelji dobrodošli u— Drnštvo slušateKev filozofske fakulteto v LJubljani priredi v sredo, dr.e 25. t m. ob 10. dopoldne v zbornici j a vi: o predavanje. Predava tov. Grahor Ivan: »O pomenu družabnega reda za vzgojo najširših plasti ruskega naroda.« K obilni udeležbi vabi — Odbor. 603. u— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Prosil teden se je rodilo v Ljubljard 21 otrok (10 moškega in 11 ženskega spola), umrlo pa :e 18 moških in 16 žensk, skupaj torej 29 oseb in sicer 7 oseb zz boleznijo na srcu, 6 Z3 jetiko, 3 sa pljučnico, 3 za prirojeno slabostjo, 2 za ostarelostjo, 1 za davico, 1 za rakom, 1 za novotvorbo, 4 osebe vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 oseba pa je izvršila samomor. Fsmed umrlih je 5 oseb doseglo starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih je obolelo 6 oseb: 2 na ošpicah, 2 na davici, 2 pa na dušljivem kašlju. n— Umrli so v Ljubljani Zadnje tri dni so bili prijavljeni sledeči smrtni slučafi: Drago Siard, sin železn. črkoslikarja, po! leta. — Frančiška Jesih, gostilničarka. S5 let. — Marija Jesenko, žena tiskarn. strojnfk2, 26 let — Justina Lenassl bančna uradnica, 27 let. — Marija Lekše, gostilničarka, 56 let — Anton Mrhar, posestnikov sin. 11 let — Ana Komatar, bivša dijaška sospodlnia 72 let. — Ar.ton Wtsjak. železu, strojevodja, 59 let. — Lovro Pintar. trgovski sluga, 74 let — b!až Bizjak, posestnik. 68 let. — Josip Prime, mesar in posestnik. 42 !et 11— Policijsko prijave. Od nedelje ua ponedeljek so brli prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 rwpad od psa. 2 prestopka kaljenja nočnega miru. ! prestopek beračenja, 2 prestopka prekoračenja polic, ure, 1 prestopek trpinčenja živali, 6 prestopkov cestnega policijskega reda In 1 telesna poškodba. u— Lov 2a vlomilcem. V riedc-Uo okrog 3. ponoči sta začuia dva stražnika pred glavno pošto v smeri proti Kongresnemu trgu žvenkc: ubite šipe. Kdeu jc takoj odhi-tel v smeri, odkoder je prihajal ropot in opazi!, da je neki vlomilec ubil žipo izložbene omarice eSverJeve trafike v &clenb'jr-servi ulici št 3, kjer se je nahajalo več cigaretnih ustnikov in pip. V tem hipu je neznanec zdirjal za vogalom v \Volfovl ulici. Stražnik mu je sledi! Če2 Frančiškanski most v Lingarjevo ulico. Šolski drevored in Vodnikov trg. Neznanec je bil končno prijet pred vhodom v Studcntovsko ulico. Bil ie to kovaški mojster Prane Toni, pristojen v Šmarje, začasno stanujoč v Mostah. Pri zasliševanju je trdovratno zanikal, da bi bil on vlomilec v trafiko gospe Sever. Izgovarjal se je, da je prišel od obiska nekega svojega znanca v Trnovem. Ptiček pa sc je tako' ujel, ker je v LtagarJevI u!'cl na bera vrgel od sebe šrlo. Izročen je bil sodišču, j u— Vlom v privatno stanovanje. Ko sc ;c poštna uradnica Olga Senica v nedeljo ponoči vrnila domov, je našla svojo sobo v Komenskega ulici št 16. odprto. Neznani ta- j tovi so odprM sobo s ponarejenim ključem : ter vdrli v omaro za obleke, iz katere so jI odnesli zimski plašč, sivo obleko, moder . kostum, čni svilen jnmpcr, črno svileno ob- . leko, par lakastih čevljev, svilen dežnS;, v skupni vrednost! 5000 Din. Iz Maribora a— Čuden samomor v Mariboru. Minula soboto popoldne okrog 16. so prebivala hiše št. 25. v Lc-ški ulici slišal! stokanje in klice na pomoč iz stanovanja 60 letnega delavca Franca Tumpeia, ki stanuje tam s svojim sinom. Ko so ljudje prihiteli v stanovanje, so našli starega Tumpeja vsega krvavega v postelji z ranami na glavi Tudi stene so bile okrvaljer.e, pri postelji je ležala krvava sekira. Tumpej je pravi!, da so ga na-padli trije neznanci. Rešilni oddelek sa jc prepeljal v bolnico. Zanimfvo pa je. da ca-padalci Tumpeja niso ničesar odnesli. a— Zveza pevsluh društev. Na željo prizadetih popravljamo nedeljsko poročilo o ob hodu Orjune v toliko, da je pela pri pod-oknici kumice dr. Lipoldove Zveze pevskih društev, in sicer »Jadran« »Zarja« (Pobre?. je), »Luna« (Krčcvina), »Krilato kolo« (Melje) in »Drava«. Ta društva so že deli časa združena v Zvezi pevskih društev ter prav marljivo !n požrtvovalno sodelujejo pri rasnih narodnih prireditvah. Iz Trbovelj t— Domač pretep. Rudar Jskob Stare iz Lok jc prišel ob 11. dop. pijan domov. Ko ga jc žena zagledala, mu je pričela brati levite, naj skrbi za svojih šest otrok ter da naj se vendar že spametuje. Vse to pa jc Starca tako razjarilo, da se je lotil žene, ki je imela 6 mcsecev starega otroka v ns-. ročju, in jo pričel pretepavati. Ko jo jc pro« tepe!, je odšel v kuhinjo, zmetad ca dvori, šče testo in moko. pri tem pa silr.o prek!:; njaL Ta čudni prizor ie gledalo veliko Ijui ci in sc zgražalo. Stare ie bil naznani« zaradi nespodobnega obnašanja. t— Telovadna akedemija Sokola. V nt« deljo zvečer se je vršila pri Fortcju telovadna akademija domačega Sokola, na kateri jc nastopilo s prostimi vajami in z vajami ns orodju več naraščajnikov in članov. Z» tem jc bilo podeljeno br. Slavku Hlastanu odlikovanje kot mednarodnemu telovadce. Poprej ga jc šc nagovoril v izbranem govcu ru načelnik Sokola br. Kužnik, nakar jc sle« ail jedrnat govor staroste br. Sušnika, Br Hlastan ic nato povdarta!. da je z njim cd-. likovan predvsem Sokol iz katerega je iz« šel Neprisiljena zabava, ki sc jc potem rar. vila s sodelovanjem godbe g. Drakslerja, jo trajala pozno v noč. t— S rilo eskortiran. šestnajstletni Ignac Hribar iz Retja sc jc že meseca novembri lanskega leta pregreši! proti javni morali z nekim šestletnim dekletcem. Okrožno sodi< šče v Celju ga je obsodilo zato na šest tec« nov težke ječe, toda ker ni kazni prostovo!j= no nastopil, so ga morali odpeljati s silo r Maribor, kjer so zapori nalašč za mladolet« ne kaznjencc, t— Ugoto\-itev. V sobotni številki smo poročali v notici aAgccti provokaterji na delu-j, da sc je mudil v Trbovljah elegan« tc-n gospod, ki se je izdaja! za poslanca Ra« dičeve stranke, ter da je čaka! v kolodvor; sla restavraciji na g. B, lestnika apnenice v Zagorju. De se prepreči vsako nesporazum; ! jen je. ugotavljamo, da gospod B. ni v zvezi z nobenim radičevim ooslanccm. Iz Primoria jiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiMiiiMmMiiiiiiMitiiiiiiiiiininMiiirmniiii'. CVETKO GOLAR: VDOVA ROŠLINKA komedija v treh dejanjih je pravkar izšla. Cena za broš. izvod Din 25—, za rezan izvod Din 35-—, brez poštnine. Naroča se v knjigami TISKOVNE ZADRUGE, Prešernova nllca štev. 54, nasproti glivne pošte. nmmm:iiniiminiiiiiiiiiiiiniiiiiiiminniniiiiiwn;iiiiimimr: • Naznanilo Podpisana tvrdka obvešča javnost, da g. Ivan Huter nima pravice prodajati in tudi ne zastopati imenovane tvrdke. Ne prevzamemo nikake odgovornost: za njim. MILOŠ SKERBIC trgovina manufakture in Izdelava oblek, glavna trgovina Trbovlje U, podružnica 619 Zagorje. * Konec fašislovske "Sove dobe*. Gor!« Ska «N'ova cloha», izdajalski organ sloven« skih odpadnikov jc prenehal izhajati Naj v miru počiva! * nScampolou r Gorici. Danes v nedeljo gostuje tržaška šentjakobska Čitalnica v Gorici s predstavo Nicodcmijevega «Scam= pola», ki »e uprizori v prostorih Trgovsko ga doma. * Pogreb nesrečnih žrtev v Volčji dra-^ pri Gorici jc hi! veličasten. Udeležile so se ga ljudske množicc iz cele goriške dežele, ki so spremile tragično preminule — kakor imenujejo tam okoli kopače ile* vice — na pokopališče. Sprevod je bil nas ravnost nepregleden; na čelu jo korakali godba iz Prvačine, slea;lo jc osem nosačev z venci, sorodniki in tovariši pokojnikov ter ostali ljudje. V Biljah so bila trupla nc< srečnikov blagoslovljena in nato je odšel snrevod proti Volčji dragi na pokopališče. Za sirote so nabrali Ijudjs i332.-tO lir " Za občinske tajnike so napravili v Vi J; mu izpit naslednji Slovenci: L. Babuder (Rtnčc), Al. Berginc (Libušnje), Iv. Čebokh (Krcd\ Fr. Gorkič (Gorica), Jos. Horcj (Dornberg), Iv. Jazbec (Šmarje), Fr. Lenkic fKanal), Vene. Lesten (Sovodnje), Ant Mru horovid (Rihembcrgl. Ant Mozetič (Mirenl, Jos. Peršie (Sernpas) in Viljem Sfiligoj (Bi« Ijana). V Tr>tu so uspeli pri skušnjah: Ci* ril Čuk (Cerkno), Iv. Feltrin (št Viška po« ra), Stef. Lipičar (Kal) in Fr. Orel (Dutcv« lje). " Zdravilišče med Prosekcm in Konto> vetjem bi rad postavil zdravniški konzorcij iz Gorice, ki trka v ta namen na vrata slo« venskih kmetov, da bi mu prodali svojo zemljo. * Ccprcra odstavljen. Politični tajnik g™ riške fašistovske zveze odvetnik Caprara jc suspendiran od svojih sl-JŽbenih mest ker teče proti njemu več tožb kazenskega zna« čaja. * Poisr. Posestnika Francetu Rusjanu pri Rusjanih jc v petek dopoldne zgorelo vse seno v seniku in hlevu. Ogenj je nasta! ra; di burje, ki je ramesla iskre z hišnega dim« nika. škoda, katero je povzročil požar, zna« ša 15 tisoč lir in ni krita z zavarovalnino^ Darujmo za sokolski Tabor! Izjava Izjavljam odkrito, da ml o preteklost" ge. Genovefc \Valter n: znano ničesar sla« bega 621 Ivan Kraksler Laško Opozorilo Opozarjamo občinstvo na našega sin«, Antona Uschana. invalidi, ki dela dolgove in je nezmožen pličevanja, ker ne poseduie ničesar. 618 STAR1ŠI. Muzej Tuffaud pogorel V Londona je izbruhni! pred dnevi pož2r, ki je upepeli! eno najzanimivejših zbirk v britanski prestolici: muzej gospe Tuffajid. Poslopje ie stalo v Ba-Lersfreetu. Ogenj je nastal na nepojasnjen način, ker so se vnele lahko gorljive snovi, in je uničil skoraj vse, kar je bilo pod streho. Muzej je b:l seveda zavarovan za visoko vsoto in lastnik ne bo trpe! gmotne škode; toliko večja pa je zato dejanska škoda, kajti v muzeju so zgoreli dragoceni predmeti zgodovinske važnosti, ki se jih ne more obnoviti. Glavna izguba muzeja so ostallne iz Napoleonove zapuščine, posebno voz, v katerem se je Napoleon vozil na svo jem umiku iz Rusije, dalje Napoleonove vladarske insigr.ije, njegova pošto-Ija z bo:išča ter nož gil otine. s kat ro je bila obglavljena nesrečna Marija An-tonictta. Nekatere predmete so gasilci oteli plamenom. Med njimi se nahajajo portreti ve'ikih morilcev ter voščeni posnetki glav nekateri]', znamenitih mož. Muzej Tuffaud je, kakor nam pravi že ime samo, ustanova gospe Tuifaua in je nastal v Londonu pred mnogimi leti. Zbirka je bila pravcati kuriozum in je zanimala ljudi po svoji svoievrstuc-stl in pestrosti predmetov. Bila je nekakšna revija posebnosti, v nfej si viri*! vse načine ugonabFania ljucfi, od giljotinirania do obešanja in streljanja ter sličr.o. Ga Tuffaud je pridno zbira-ia materija! celo življenje, sedaj pa so ves njen trud uničili neusmiljeni plameni Goiovo je, da pomeni konec tega zanimivega muzeja rudi izgubo za resne kroge, katerim je bila zgoiovinska resnica pro?losti nad obiČ3ino radovednostjo dneva. Koisec legende o Jobaimu Orihu ciutros je že pisalo o krošnjarjn in bivšem natakarju G5blu na Dunaju, ki je te dni ondi umrl m ki naj bi bil Jo-?:ann Orth, bivši avstrijski nadvojvoda Johann Salvator. Njegova žena. ki se je prej pisala Stampfer, je povedala, da je njen mož prav za prav bivši avstrijski nadvojvoda jn da je star 59 let. Stvar se pa ljudem ni zdela preveč verjetna, vendar so se hoteli prepričati. Trupla niso takoj pokopali, ampak so ga konservirali v anatomskem instiutu za nekaj dni. da se oblastva prepričajo o identiteti pokojnika. Truplo je videlo več ljudi, ki so osebno poznali Johanna Salva torja. Nekateri so izjavili, da je res on. drugi pa. da je krošnjar ie zelo sodoben bivšemu nadvojvodi. Sedaj se ie letrenaa o še živečem nadvojvodi definitivno razblinila. Zdravnici so raztelesili truplo in dognali, da je bil pokojnik res le približno 59 let star, dočim bi moral imeti Johann Salvator danes že okrog 74 let. Razen tega si je ogledal mrtveca sin bivšega nadvojvode Leopolda Salvatorja, ki je izjavil, da je GSbel res silno podoben njegovemu sorodniku, da pa ni on. Truplo ima raven nos. dočim je bi! nos Johanna Ortha zakrivljen, kakor pri vseh Habsburžanih. Truplo si je ogledalo še nekaj ljudi, ki so ali odločno izjavili. da mrtvec ni pokojni avstrijski nadvojvoda, ali pa so dvomili o identiteti. S tem je torej dognano, da Johann Orth ne straši več po Avstriji, ampak da se je res ponesreči! pri rta Hornu v Južni Ameriki. Če prevladajo instinkti... Strašna nravstvena drama na Dunaju. Prebivalci Burggasse na Dunaju so doživeli zadnje dni strašno in neobičajno nravstveno dramo, ki priča, kam zavedejo človeka instinkti, če jih pravočasno ne brzda in ukroti Trgovec s papirjem Jcžef Wagner je smrtnone-varno ranil dvajsetletnega elektrotehnika Jirotvetza — iz homoseksualne ljubosumnosti. VVagnerju je šlo že več let v trgovini slabo. Vzrok temu je bil sam. ker je bil delomržen. Zanimala ga ni nobena kupčija in cenil ie samo razvratno življenje. Ženske je sovražil; njegova privlačna sila je bil edinole mladi elektrotehnik Jirotvetz, ki je stanoval v isti hiši in je živel od Wagnerjeve podpore. Tudi Jirowetz je bi! malovreden človek. Klatil se je okolu s slabo tovarišijo. porival. polegal in se prodajal \Vagnerju. Prilika je napeljala Jirrnvetza v družbo njemu sličnin fantalinov, ki so malopridnega mladeniča bolj in bolj Izrabljali v nravstvenem oziru. \Yagner ie to s strahom opažal. Bati se je začel, da se mu Jirovvetz polagoma popolnoma ne izrnnzne iz rok. zato ga ie večkrat naoadel. češ da se druži s takimi ljudmi, ki niso njemu povšeči. Na to ni Jlrowetz nikoli reagiral z besedami Ostal je pri starem. L j. hodil je stara pota. popival in se.vlačuga!. Kaj pravi k temu \Vagner. mu ni bilo inari. \Vagner je pridno zahajal k Jirowetzu na obiske, očita! mu je grehe in zahteval. da se odpove tovarišijl Ker je bil Jiroivetz za to gluh. je prišlo te dni do strašne drame. Wagner je kakor običajno posetil elektrotehnika v njegovem stanovanju. Kmalu se je vne! med obema srdit prepir, tekom katerega je potegnil Wagner nož in zabodel Jlrcwe-t -> parkrat tako hudo. da je mož malone izkrvavel. Ko ie bila drama že napol eri kj-aiu, je Jirowetz še enkrat zbra! svoje sile in treščil \Vagnerja skozi okno na dvorišče, kjer jc mož obležal z razbito glavo. O tej strašni tragediji ljubosumna med moškimi govori danes ves Dunaj, ki se zgraža, da so ljudje s svojimi abnormalnimi nagibi prišli tako daleč, da povzročajo s svojimi živalskimi instinkti javne škandale. Jakob Furlan. Po 41 letnem uspešnem delovanju v Ljubljani se je v soboto poslovi! od šolske službe upravitelj VI. deške osnovne šole v Ljubljani, g. Jakob Furlan. Učiteljstvo in učenci so priredili zaslužnemu in splošno priljubljenemu šolniku pri tej priliki v znak hvaležnosti in ljubezni slovesno odhodnico. Jakob Furlan je bil učitelj, ki je svoje dolžnosti vedno skrajno natančno in vestno izpolnjeval. Pozna ga polovica Ljubljane. Posebno se je bavil tudi s telovadbo. Z rajnkim Levstikom sta kovala prvo slovensko telovadno poveljevanje. S prof. Branetom sta izdala prvo slovensko telovadno knjigo. Gospod Furlan je poučeval telovadbo od začetka do vojne na višji dekliški šoli, ra llceju, na pedagoškem tečaju, na ženski strokovni obrtni šoli in skoraj eno leto na ženskem in moškem učiteljišču v Ljubljani Ljubljansko mesio mu je za njegove velike zasluge podelilo meščanstvo. kralj oa red Sv. Save. Hvaležni učenci in učenke mu žele še mnogo let neskaljenega, zaslužnesa počitka kr mu kličejo: «Zdravo!» Prcpa^ator nove poligai^ije Francoski advokat in novinar Geor-ges Anteguil v Parizu je izda! knjigo *La maltresse legitimen (Zakonita pri-ležnica), v kateri razvija vprašanje mnogoženstva ter prihaja do zaključka, da je treba poligamijo uvesti ter jo priznati z zakonom. Seveda je ta njegov predlog izzval cele kope komentarjev, pridobil fanatične zagovornike, pa tudi srdite nasprotnike, ki pobijajo njegove argumente. • A kljub temu Ar.tecuiiova knjiga hlastno čita in je že prekoračila naklado 100.000 izvodov. Pisec razlaga vzroke, ki so ga napotili do sklepov, katere zagovarja tudi z znanstvenimi in kulturno-zgodovinskimi dokazi Pri tem mu ne smemo šteti v zlo, da piše s stališča Francoza — saj jc njegova knjiga v prvi vrsti namenjena Francozom in šele potem drugim narodom. Takole razklada s. Antequil svoje nazore: 2e pred svetovno vojno je biia vsaka četrta Francozinja izpostavljena usodi, da ostane samica. Že tedaj je bilo premalo moških, ca bi mogle vse ženske stopiti v zakon. Nešteto francoskih pisateljev, zdravnikov, socijalistov in podobnih odličnih javnih delavcev se ie zavzemalo za uvedbo in priznanje mnogoženstva. Skoro vsi ti možje so obsojali enoženstvo. smatrajoč ga za tesnosrčno človeško napravo. Celo znani učenjak prof. Avgust Fore! obsoja enoženstvo ter pravijo o njem, da je znak človeške sebičnosti. Pisec cZakonite pritežnice« zahteva, da se uvede mnogoženstvo za vse moške do 50. leta starosti Ideja poli-gamije. pravi je našla zlasti po vojni v Evropi in Ameriki jako plodna tla. V posameznih državah se že sedaj pojavljajo zagovorniki mnogoženstva. V Angliji so leta 1918. ugotovili okolu 700 slučajev bigamije in v češkoslovaški republiki ie neki poslanec nastopi! z javnim predlogom, naj bi se poligamija priznala ln dovolila od strani države. Anteouil podoira svojo idejo tudi s statističnimi podatki azijske Turčije ter navaja, kako je angorska vlada resno pretresala predlog, glasom katerega bi moral imeti vsak imovirejši državljan vsaj dve ženi. Turški zakoni točno govore o možu in o njegovem razmerju do mnogoženstva. Mož. ki ima dve ženi. pravi turška postava, mora z obema enakovredno postopati Takisto ukazujejo predpisi vsakemu Anatolcu, da mora imeti vsak moški na anatolskem ozemlju, čim je dosegel starost 25 let, vsaj dve ženi Antecuilu pomaga pri razvijanju njegovih idej tudi francoska gledališka literatura in romani iz novejše dobe. Poleg tega je mož zbral v obrambo svojih nazorov tehtne izreke znamenitih mož in zgodovinskih osebnosti, ki branijo princip poligamiie. Paoež Gregor II. ic n. pr. rekel: »Mnogoženstva ni mogoče zabraniti. ker tega nikjer izrecno ne prepoveduje niti Sv. pismo.« Zgodovina vseh narodov in časov dokazuje. da so vsi ljudje cenili mnogoženstva. To nam kažejo posebno primeri Indiie. Kitajske, Turčije in tudi historija Zidov. Stari Grki so imeli po dve ženi Med Grki je bilo brez števila takih, ki so se združili s heteraml imeli konkubine. poleg tega pa še žene, da so jim rodile in vzgajale deco. Občevanje z lepimi, duhovitimi in naobra-ženimi heterami se med Grki sploh ni smatralo za prestopek. Pri takih ženskah so se večkrat sestajali zelo znameniti možje. Korintska hetera Lais je bila tako priljubljena in oboževana, da so ji Korinčani postavili celo spomenik. Hetero Thaido je Ptolomej vzel za ženo ter jo posadil na prestol egipčanske kraljice. V zgodovini najdemo nešteto primerov praktičnega dvoženstva. Po dve ženi so imeli med drugimi: Platon, Aristoteles, Aleksander. Cezar, francoski kralji Henrik II. in Henrik IV- Ludovik XV, Napoleon, admiral Nelson itd., itd. Tudi pesnik Brrotu Hngo. Burtis, Ver haeren in drugi so imeli po več nego eno ženo. In pri teh možeh vendar ne moremo reči. da sc bili škodljivci dražbe. Nnjihova dejanja govore za to, da jih mora vsakdo spoštovati. Uvedba mnogoženstva bi po Anteoui-lovih nazorih imela v evropski družbi dvojne dobre posledice: dala bi vsaki ženski potrebnega moža. po drugi stra ni pa bi omejila prostitucijo, to strašno zlo današnjega časa. Ponehali bi zločini radi zakonolomstva. izboljša! bi se poiožaj nezakonskih otrok, število prebivalstva belega plemena oa bi znatno naraslo. Mor n: o ni. katere labko smatramo za predstavnike ideje mnogoženstva. niso poznali prostitucije, odkar so uvedli poligamiio. Tako francoski pisatelj. Ni dvoma, da govore mnogi argumenti za njegove nazora kakor govori današnja praksa zoper nje. Vprašanje mnogoženstva je tako velik, težak in dalekosežen problem. da ga je treba za enkrat še temeljito proučevati. Brutalna konkurenca Ta-!e dogodek se je pripetil v Italiji. in sjcer v Milanu. Razpisan je bil uatečaj za spomenik padlim žrtvam vojne. Z osnutki je konkuriralo izredno visoko število kiparjev in večino osnutkov je jury zavrnila. Sprejeta dela pa so bila razstavljena v posebnih prostorih, kjer je imel ob otvoritvi razstave predsednik odbora za postavitev spomenika primeren nagovor. Med nagovorom jc prišlo do burnih scen. Umetniki so se razdelili na dve interesni skupini. Ena je bila za odbor, druga zoper njega. Slednja je neprestano žvižgala in je hotela razstavo onemogočiti, kar pa ji je izpod-!cte!o. Osnutki so bili na ogled javnosti v dveh prostorih: v pritličju in v prvem nadstropju. Dan po otvoritvi sta prišla na razstavo dva kiparja, katerima jt komisija zavrnila vposfana dela. Eden jc šel v pritličje, drugi v prvo nadstropje. Oba sta hkrati zagnala velik tntšč in vpitje ter začela razbijati raz> stavljena dela. Oni v prvem nadstrop ju, do imenu Pizzi. je iztrgal iz osnutka kioarja Castiglionija steber in ga začel vihteti okolu sebe, da se mu ni sme! nihče približati. Ne služabniki, ne občinstvo ga niso mogli razorožiti. Tolkel ie s stebrom tudi po drugih delih, katera je občutno poškodoval Pizzijev tovariš v prizcmlju je počel ista le s to razliko, da je najprej uniči! svoj lastni osnutek, nato pa je pometa! s stojal na tla še ostala dela ter jih začel drobiti z nogami. Nastala je splošna zmešnjava. Ljudje so vpili in se prerivali. začeli so rudi sami pomagati 2 rokami Kmalu se je razvil vroč pre-ten. kateremu je napravila konec šele policija. Ko sta bila oba vročekrvna kiparska konkurenta in sovražnika razstave na varnem, ju je množica naskočila ter ju hotela linčati. Dogodek je povzročil v Milanu mnogo razburjenja, poškodovana dela pa so bila že po napadu zopet popravljena in so sedaj zopet dostopna občinstvu. Seveda stražijo razstavo oboroženi policaji ki pazijo, da se nihče nc približa osnutkom. 3 angleški dežni plašči iz nainovejše pošiljatve po neverjetno nizkih cenah se dobijo pri Drago Schwab - Ljubljana. X Namesto kokaina — heroin. V Beri> tiu gre, kakor vse kaže, doba kok2;na h kra* ju. Našli so namreč novo narkotično sred« atvo, k: učinkuje bolj kot morfij ali ko« kain. Imenuje se heroin in ga pridobivajo iz rastlin, ki rastejo le v Indiji. V Ameriki ga kemično predelujejo m vtihotapljajo v Ev« ropo v dolgih bambusovih palicah, ki na zunaj izgledajo čisto nedolžne Heroin je cencjši kot morfij in kokain. Jc to bel pra« šefc in ga nosljajo kot kokara. Berlinski zdravniki prerokujejo novo manijo. kj bo okužila ves svet. Zato pozivajo oblastva. naj strogo prepove uvažanje tega eksotič« nega strupa. Hcroinistov je v Berlinu že vse polno, tako da bo to bolezen težko ustaviti. X Kratka sovjetske republika na Bolgari skem. V vasi Ašlkovi pri Eski Džumaji je naskočila tolpa kakih 40 mož pod vodstvom Kontordžcva in Popova, ki sta pobegnila pred kratkim iz ječe. občinski nrad. £a za« sedla in potem proglasila sovjetsko repub« liko. Sovjeti pa sc niso dolgo veselili svoje zmage. Njihova republika je trajala le dcw bro uro. Iz Šumena je priše! oddelek voia« štva, ki je po kratkem a hudem boju pre« gnal komuniste, od katerih je II članov pri« jel. Ostali so pobegnili. X Vihar na Črnem morju. Na spodnjem toku Donave in na Črnem morju je divjal te dni hud vihar, ki je napravil veliko Jko. do. Orkan je potrgal pri velikem števila ladij verige in vrvi. tako da se jih je m no« go razbilo. Parniki imajo velike zamude. Vihar jc pokvaril tudi brzojavne io tc?c» tonske vode. Doslej še ni znano, koliko ljudi je prišlo v viharju ob življenje. X Igralska sreča bogataitnje. Pred par dnevi jc sedela poleg mladega Parižana ob igralski mizi v Monte Cariu gospa Paddo. ckova, ena največjh bogatašinj v Chlcagu. Stanovala jc v San Remu, prišli pa »e vsak dan v svojem motornem čolnn v Monte Carlo, kjer je igrala v Kazinu. Mladi Pari« žan je imel smolo. Nekega večera je zaigral pol milijon* frankov, 5e! na Trt ia ri po« gnal kroglo v glavo. Paddockova je imela isti večer srečo in je dobila 750.000 frankov, prihodnji dan pa ie 600.000. Bogsta&nja pa je bil« hladno računajoča trgovka, ki ni bo« tela izzivati igralske sreče. Nehala je igrati in je žurao odpotovala. Predno pa sc jc v sedla na vlile, je šla aa grob svojega nc srečnega soigralca in molila za mir njego« vc duše. Na grobu je dala postaviti lep spomenik iz marmorja. X Rudcrsks nesreča. V premogovniku v Šfciremouthu v državi Pcnnavlvanij! v Sc« remi Ameriki jc zasula eksplozija 50 de« Iavcev. Ker se je rov vnel in cikajo plamc« ni na dan, bo težko koga rešiti. Prcjkoslej bodo vsi zgoreli. Eksplozijo jc, kakor ao go« vori, povzročila bomba, ki so jo vrgli čla« ni strokovnih organizacij, ker so delal: v premogovniku tudi neorganizirani dclavcl X SO kilometrov daleč v spanju. Ta T*o mirana veselica ob krasni udeležbi in naj« boljšem razpoloženju. Orjuna si je po tem slavju osvojila simpatije meščanstva m do* kazala, da je delavna in močna organira« ci ja, ki svestno stremi za svojim vzvišenim ciljem. Maribor, k! Je bil pred desetletjem leglo nemštva, kjer so zdihovali po ječah srbski politični jetniki, jc danes tabor na« cijonalne ideje. Četrta obletnica aneksije Primorja Manifestacijsko zborovanje ljubljanskih akademikov. V nedeljo so potekla štiri leta. odkar je Italija anektira!a najlepši del naše domovine. naše širne Primorje. Je to obletnica. ki se jo ves jugoslovenski narod spominja s tužnim srcem. Kakor vsako leto. tako je tudi v nedeljo dopoldne ljubljanska akademska omladina priredila pred poslopjem univerze manifestacijsko zborovanje, kjer si je zopet obudila spomin na to žalostno obletnico v zgodovini našega naroda. Okoli spominske plošče se je zbralo okoli 300 akademikov in srednješolcev in kliub deževnemu vremenu tudi precej ljubljanskega občinstva. Potek zborovanja je iasno pričal, da smemo zlasti akademsko omladino po vsej pravici smatrati za najzvestejšo čuvarico naših nacijonalnih interesov. Zborovanja je otvoril filozof Ivo Tort j a. ki je uvodoma naglaša]. da se jc akademska omladina že četrtič složno zbrala, da poda viden izraz svojega čustvovanja in obenem bodrilo našim rojakom v Primor ju. ki biva'o že štiri leta pod italijanskim jarmom. Kot glavni govornik je nastopil v imenu Centralnega tajništva jugoslovenske naoredne omladine jurist Matiia Primus. ki je v pestrem in vzvišenem govoru orisal vso nasilno diolomatično borbo, ki je pripomogla Italiji do tega. da je prišla v posest najlepšega jug^slovenskega ozemlja. Opozarjal je omladino, da se vedno spominja tega tragičnega zgodovinskega dejstva, vzbujal upanje, da naša sveta stvar v Primorju še nikakor ni izgubljena. kaiti močna pest jugoslovenskega naroda bo energično stopila na plan. ko bo bojni rog zaklica! k junaški borbi za osvoboditev Primorja in siniega Jadrana. Mnogo ie že pretrpel naš narod v preteklih stoletjih, a odločna volja, energično delo ter sila pesti so pripomogle do tega. da smo štrli vse verige suženjstva ter si ustvarili močno, edinstveno, svobodno državo. Nismo pa Še storil vsega dela. naše meie še niso definitiv-ne. naša svoboda še ni popolna. Zato je naloga omladine. da nadabuje zapo-Četo nacijonalno delo do končne osvoboditve celokupnega jugoslovenskega naroda. Nato je govori! predsednik akademske podružnice Jugoslovenske Matice medi-cinec F r a n u 1 o v i 6 ki je opozarjal na naloge akademske omladine in na potrebo njenega sodelovanja pri raznih naših narodno - obrambnih društvih. Njegov temperamenten govor, v katerem je pomiloval usodo naših zasužnjenih bratov, je napravil na vse zboroval-ce globok utis. Kot zadnji je govoril zastopnik srednješolske omladine. gimnazijec Iskra, ki ie naglaša!. da ie tudi srednješciska omladina istih misli z akademiki, da jc treba složnega in enotnega nastopa vsega dijaštva. kadar gre za vprašanje naših najvišjih nacijonalnih interesov. Nato je predsednik T o n j a zaključil lepo uspelo zborovanje in vzpodbujal omladino k nadabnemu vztrajnemu delu. dokler ne zašije svoboda tudi našim rojakom tam preko. Običajna manifestacija Po ulicah pa ja v nedeljo radi deževnega vremena od-padla. Pri negovanju z ,Neosan< kremo dobi Vaša obutev elegantno lice. Vsem, " ki hočejo dobro kavo piti, priporočamo izvrstno našo pravo domačo Kolinsko cikorijo. aaaaaaa Preizkusi s čilskim solitrom L 1925. Uirroo gospodari samo tisti kmetovalec, ki temeljito pozna svojo zemljo in njene potrebe ter zahteve kulturnih rastlin po prehrani. Tega znanja mu pa r.e trore nuditi kemična preiskava zemlje in poznavanje rastlin, ampak samo gnojilni preizkusi. Da se kmetovalcem omogoči brez posebnih stroškov izvedba takih preizkusov, je Delegacija proizvajalcev čilskega solitra pripravljena nadaljevati že. v prejšnjih letih uvedene gnojilne preizkuse s čilskim solit-trom. To akcijo izvaja na ta način, da do-pošije brezplačno primerno množino tega gnojila tistim kmetovalcem, ki hočejo izvesti take preizkuse. Ker je primernejše, da se ti izvedejo bolj enotno se bodo predvsem upoštevale kmetijske podružnice, kmetijske zadruge in društva, ki bodo za to prijavile po več svojih članov. Tam, kjer ni takih društev, naj sc zbere po nekoliko umnih kmetovalcev, ki se skupno priglasijo za te preizkuse. Preizkusi se naj izvedejo predvsem na pšenici, rži, ječmenu, ovsu, tur-Sčiei, krompirju ln pesi. Vsako preizkusno polje rraj obstoja Iz dveh parcel po 1 ar (100 četvornih metrov), od katerih se ena gnoji, druga ostane ne-gnojena in služi za primerjavo. Pogoji za te preizkuse so- Da se priglašenci zavežejo izvesti preizkuse natančno po navodilih, ki se jim dostavijo in pošljejo PoddeiegacIJ! proizvajalcev čilskega solitra v Ljubljano, Gruberjevo nabrežje 16, poročila 1) o stanju setve tekom meseca maja in 2) o dobljenih rezultatih. Prijave za izvedbo teh preizkusov se morajo takoj doposlati na navedeni raslo v. Padec žitnih cen v Chicagu Žitni trgovci kakor široki krogi kon-ziimentov z zanimanjem zasledujejo gibanje žitnih cen na ameriških borzah, ki so danes predvsem merodajne za položaj na svetovnem trgu. Kakor smo že poročali, so zadnje dni cene na ameriških borzah znova občutno nazadovale. V svrho pregleda navajamo naslednjo tabelo, ki nam kaže, kako se je gibala cena pšenici za manj v Chicagu izza početka letošnjega leta (cene v centih za bushel; bushel = 2122 kg): 2. januarja 176.50 15. januarja 1S4.25 29. januarja 203.75 16. februarja 184.25 27. februarja 196.00 7. marca 180.62 12. marca 181.62 1-1. marca 169.62 16. marca 164.75 17. marca 153.25 21. marca 168.50 Kakor vidimo, je cena v začetku leta rapidno rasla; napram začetku decembra 1924. je dosegla v januarju 20 do 25 odst. skok. To naraščanje je ustvarilo celo vrsto novih špekulantov, katerih mnogi niso mislili na to, da bi mogla nastopiti reakcija. Ko je potem v začetku februarja dosegla hausse svoj konec, je mnogo manjših špekulantov izginilo s površja z velikimi izgubami. SpretnejSi in trdnejši so hotel baisse zajeziti, kar se jim je ie deloma posrečilo. ioda zadnje dni je nastopil znova rapiden padec cen. Koncem prošlega tedna se je sicer cena zboljšala, toda verjetno je. da je zboljšanje le začasno, kajti na tej višini so cene nanram istemu času lanskega leta še vedno nerazmerno visoke. Lani od januarja do vključno marca je namreč notirala pšenica za maj v Chi-cp• obrambo ter skuša na vsak način izsiliti odločitev. To prepreč! deloma smola, deloma pa dobra forma vratarja Ers mana. Višek napetosti doseže tekma, ko sedem minut pred koncem diktira sodnik enajstmetrovko proti Primorju. Zemljak strelja ostro, toda Erman drži v lepem stilu, V splošnem je bi! Hermes medlejši kot v tekmi proti Iliriji, vendar je igra! kot celo« ta zelo enotno in zmiselno. Duša moštva je vsekakor mali Pleš. ki je bodisi v obramb? sli pa v napadu enako dober. Sodil je g. Strnad. Bila je to njegova prva težka tek= ma. vendar jc kljub nekaterim nedostatkom reši! nalogo dobro in objektivno. Primorje rez. : llermes rez. 2 : 2. Prvcn« stvena tekma rezerv. Rapid : Celje -i : 2 (3 : 0). Rapid je zagotovil zmago pravzaprav t ši nogometaši so bili na Reki sprejeti z iz* rciino Ijubeznjivostjo. PRAGA: Slavija : Jugoslavija (Beograd! 7 : 2 (3 : 1). Vršovice : Jugoslavija 7 : 4 (2 : 3). Slavija : DFC 4 : 2 (2 : 1), Sparta : Simmeringcr (Dunaj) 2 : 1 (2 : O). ZAGREB: Gradjanski : Železničarj: 4 : 0), Hašk : Sparta 7 : 2 (3 : 1). Tipografija : Croatia 1:1. Dcrbv : Makabi 0 : 0, Sa« va : Slavija 1 : 1, Zmaj : Uskok 1 : 0. DUNAJ: Avstrija : Švica 2 : 0 (2 : 0). Prvak Evrope jc poražen: zmaga Avstrij« cev jc docela zaslužena. Švicarji so poka« zali precej primitivno igro. — II. neamater« ska iiga: Bcwcgungsspicler : Sportfreunde 1 : 1 (1 : 0). Iioridsdorfer : Slovan .» : 0 (2 : 0), Germania : Gersthof 2 : 2, Stras« senbahner : NVeisse Elf 2 : 2, Slovan : Šport klub 4 : 2. Rapid : \VAF 1 : 0, Vienna : Ostmark 0 : 0. NVackcr : Hcrtha 5 : 3, Ru« doifshiigel : Stu.-m 07 3 : 0, Cricketer : \VAC. 4 : 1 TEMEŠVAR: Admira (Dunaj) : S. K. Kiniszi 3 : 0. NUERNBERG: I. F. C. Nurnberg : Mann Iieimer Rasenspleler 3 : I. STUTTGART: Stuttgarter Kickers : Sportverein Wiesbaaeo 5 : O. BRVO: Židenice : Sportklub fBmc) 6 : l B!ue Star : Makabi 0 : 0, Moravska Sfevi« ja : Deutsche Sportbriider (Tropava) 3 : 0. Ilirija : Slovan. Jutri na praznik se vrši ob vsakem vremenu na igrišču Ilirije prija« teljska tekma obeh prvih moštev. Tektna obeta biti zanimiva, ker se moštvo Slovana nahaja letos v dobri formi. Tekma sc prič« ce ob 15. uri. S. K. Primorje. — Odborova seja se vrši danes v torek, 24. t. m. ob 20. uri v rc> stavraciji ^Zvezda*. — Pozivajo sc vsi od« borniki. da se seje polnoštevilno udeleže — Tajnik. LASK. Seja e. u. o. se preloži od srede na petek, dne 27. t. m. ob 15. uri v akad-kolegiju. — Predsednik. l.SP. (Službeno) Seja kazenskega i* poslovnega odbora sc vrši, prva ob 1950, druga ob 20. uri v kavarni Emoni v četrtek 26. t. m. — Tajnik IL Hladilnica in klavnica v Ljubljani Med gospodarsko važnimi stavbami, ki jih zgradi ljubljanska občina tekom leta, zavzema hladilnica in preuredba klavnice pač prvo mesto. Sedanji ge-rentski svet se je tega v polni meri zavedal in ie takoj, ko mu jc bilo izročeno gospodarstvo na našem magistratu, ukrenil vse potrebno, da se to pereče vprašanje čim preje reši. Delalo se je s polnim zanimanjem, pripravljalo se je v tehničnem oziru in skrbejo se je za denar, ki se ga ic slednjič tudi posrečilo dobiti Preuredba kla^mice in hladilnice je razpisana in z delom se prične v drugi polovici maja. S tem bo izbrisen madež, ki ie zadnja desetletja izpodbijal značaj naprednosti ljubljanskega občinskega gospodarstva, bodisi z ozirom na važnost gospodarskih naprav, ki so temelj ia vir občinskih dohodkov, zlasti pa še v pogledu na velik pomen, ki ga imajo navedene naprave za ljudsko zdravje. Mesarski stan. ki zastopa eno najstarejših in tudi najvažnejših ljubljanskih obrti, dosega s tem svoj cili. za katerega se je boril desetletja in desetletja. Imel bo sleherni mesarski obrtnik svoj iastni hladilni prostor pod lastnim ključem. kjer bo varno shranjeval meso ob vsakem času in vremenu brez opasnosti. da se mu pokvari ali izgubi kaj na vved-nosti. Mesarjem ne bo treba klavne živine krmiti in klati od dneva do dneva, klalo se bo lahko na zalogo. Za konsumenta ie pa važno, da bo lahko užival dobro, zdravo in obležano meso. ne pa meso živali, ki so bile tik noprej zaklane. Tudi slučaji, da včasih v vročem poletnem času skoro nisi mogel dobiti mesa, ki ni imelo že nekoliko duha. bodo izginili. Kar se je do sedaj v Ljubljani z mesom, s tem najvažnejšim hranilom poieti delalo, in kako msso se je moralo včasih uživati, vzbuja že občudovanje potrpežljivosti ljubljanskih konsumentov. Vse nanrave in poslopja, ki se bodo letos zgradila, so samo del velikega klav-niškega projekta, za katerega se je občina odloČila, da ga izvede polagoma. Cela naprava bo zgrajena v stilu, kakor so vse slične naprave bivše Avstrije, ziasti pa Nemčiie. Vsi prostori, stavbe in pota so nameščena v skladu s prometom, za katerega velja načelo, da se ne sme nikjer križati in lomiti Naprava obstoji iz dveh delov, in sicer kiančine (rampe) za sejmiščem za živino, ki je opremljena z vsemi potrebnimi napravami, kakor trgovskimi hlevi, tehtnicami itd. To tvori zase celoto, ki je ločena od prave klavniške naprave s pregrajo ali poslopji. K drugemu delu spadajo vsa klavniška poslopja. Sejmišču najbližje stoje kiavniški hlevi, ta temi sledijo kiavni prostori in z njimi zvezane naprave, nato pa hladilnica. Ob hladilnici je posebna klančina za meso. Promet se razvije na sledeči način: Na sejmski dan kupim živino na sejmišču. odnosr.o jo dobim z vlakom ter se mi jo dostavi na rampo pred sejmiščem. Ce nameravam to živino zaklaii. jo postavim v klavniške hleve. }o pokoliem in meso spravim v hladilnico. Od tod gdo tako nameščene, da je vsaka za sebe dostopna. V tem prostoru bo stalna temperatura 2 do 4" C nad ničlo. Celice se bodo dajale posameznim mesarjem v najem. Ker se bo zrak v tem prostoru stalno menjaval in bo poleg tega pomešan še z ozonom, se bo meso tu notri z lahkoto držalo do 6 tednov. 3.) Zmrzovalnica bo obstojala iz deset celic po 12.30, 1130 in 6.90 nf velikih. Temperatura bo tu 6* C pod ničlo. Sem se bo shranjevalo, oziroma vlagalo bla-go. od katerega hočemo, da se neomejeno dolgo drži in da zmrzne. Navedeni trije prostori so nameščeni nadzemsko, tako. da mesa ne bo treba prenašati po nikakih stopnjicah in ga prekladati ampak se ga bo visečega prepeliavaio potom vrhnih tirov iz klavnic naravnost v predhiadilnico. 4.) Nasoljevalnica. ki se bo nahajala pod temi prostori, bo imela temperaturo med 6 do 8® C nad ničio. Razdeljena bo istotako na celice in opremljena z vsemi potrebnimi pripravami za naso-Lievanje in prekajevanje mesa. 5.) Kakor vse modeme hladilnice, bo tudi ljubljanska imela ledarno ali izdelo-valnico ledu. kjer sc bo po potrebi dnevno lahko proizvajalo za 10.000 kg ledu iz čiste, zdrave vede. Ta naprava bo za Ljubljano, ki je poleti brez umetnega čistega ledu. neprecenljivega pomena. Potrebujejo ga gostilničarji, kavarnarji, slaščičarji, bolnice, izvozničarji mesa itd. Hladilni stroji bodo prirejeni na amo-niiak po sistemu Linde. ki je uveden v 75 9» vseh modemih hladilnih naprav po svetu. Hlaicnje hladilnih prostorov se bo pa vršilo posredno s člsthn zrakom. pomešanim z ozonom. Zrak, ohlajen na hladilniku, se bo po zračnih ceveh z ventilatorji gnal v hladilne prostore. odkoder se bo istočasno črpal slabejši in topel zrak, očistil in zopet dovaial v hladilnik. S tem bo doseženo, da bomo imeli v hladilnih prostorih stalno isto temperaturo in vedno čist zrak. Kot pogonska sila za stroje bo služila parna moč. Obe dosedanji klavnici bodeta istotako podvrženi veliki izpremembi. Predvsem se bo opustilo potratno takozva no direktno kurjavo za pripravljanje kropa Pri mavžaniu prašičev in izpiranju črev. Vsi kotli in voda se bodo grr-li s paro. ki sc bo dovajala od parnih kotlov ob hladilnici. Razdelitev in ureditev dosedanjih klavnih prostorov se bo izvršila 'tar najraciionelnejše in najmodernejše. Vsako vzdihovanje težkih prašičev al! mesa bo odpadlo. V prašičji kiavnici bodo a pr. kotli za tnavžanie, kjer se bo voda grela s para Tu sc žive prašiče prižene iz hlevov po mali klančini v poseben prostor, kjer se iin omami z udarcem in zakolje. Potem se jih zvali v gori navedeni kotel z vročo vodo, odkoder se jih po par minutah s posebno pripravo z lahkoto potegne na mizo, kjer se jih očisti ščetin, nesnage ter opere. Ko ie žival čista in oprana, se jo obesi na posebne nihajoče kljuke, s katerimi prašič potuje dalje. Na teh kljukah se ga lahko razdela. to ie da se ga izprazni preseka itd. Na podoben način bo urejena tudi klavnica za drobnico in govedo. Zaklano žival ne bo treba nič preobešatl ampak se io na isti kljuki po vrhnih tirih prepelic lahko kamor se jo hoče. Uredili sc bodo istočasno tudi za izpiranje drobovja in črev posebni prostori. ki bodo opremljeni z mrzlo in toplo vodo. Adaptirali se bodo posebni garderobni prostori in umivalnica za delavce. Občina polaga vso važnost na to, da bo hladilnica vzorna in brezhibna. V svrho Študija, kako izgledajo slične modeme naprave po drugih krajih, ie odposlala strokovne komisije v Avstrija Češkoslovaško in Nemčijo. Načrti za hladilnico jn preuredbo klavnice so sc izdelavali na podlagi poroči! teh komisij in na podlagi obsežne tozadevne literature 2 vso natančnostio in vestnostjo. Pri izdelavi celega projekta seveda se te oziralo predvsem na potrebe Ljubljane i« sc je računaio z obstoječimi razmerami o bo cela stvar dovršena in bo v polnem obratu, bomo lahko ponosni nanio, ker bo izvedena na način, da bo lahko tudi drugim za vzor. Dopisi JESENICE. Redni občni zbor podružnice Jogoslovenske Matice na Jesenicah se vrši v četrtek dne 36. marca ob 7. nri zvečer n restavraciji Tancar z običajnim dnevnim rt dom. fstotam se vrši ob pol & uri zvečei istega dne redni občni zbor podružnice družbe sv. C:r!la ln Metoda. LITIJ,A. V uedeljo dnc 15. t m. in na praznik dne 19. t. m. je priredil dramatični od-! sek litijskega Sokola igro »Krojače!: — lu-načekr.. Igralo se }e popoldne ln zvečer, i obakrat se je dosegel popoln moralen in gmoten uspeh, ;'.a ka.r gre vsa zahvala režiserki ses. Z. BorštnarjevL Igralci ln igral ke ao bili po večini prvič na odru, koliko truda da šttid:j take igre z novimi močmi ve le oni kl ie imel g takim delom Ze posla. Naravno .ie. da ic imela vsa uprizoritev še nekaj malenkostnih režijskih hib, k: st pa dajo odpraviti, če se popravljajo napake lz dvorane. TucH v govoru ie treba doslednosti. Čudno se sliši, če govori Igralec en stavek v pravilni slovenščini, v drugem stavku pa že zaide v dialekt. Pa to so malenkosti, ki bodo z doslednim popravljanjem in vztrajno vajo izginile same od sebe. Kraljeva soba bi bila lahko boij razkošno opremljena. Balet, ki ga je izvajala ženska deca, je bil na splošno zahtevo ponavljan; trud. ki ga Je imela ses. Gernedel Anica z mladimi *baletezami» ie ni bil zastonj. Tudi njen solo - ples Je agajal. Hvalevredno ie omeniti tudi tambaraški zbor, k: svira med odmori melodijozne skladbe, ca se ce opazi niti daljši premor, zato je želeti, naj se kulise pričvrstijo, da se ne stresejo, ko odpre kdo vrata in stopi ca oder. Sutierke to pot nI bilo slišati. Se enkrat: bil je prav prijeten, užitka poln večer, kakršnih si že« limo še mnogo, vsem igralcem ln Igralkam pa k uspehu čestitamo. ŠOŠTANJ. V nedeljo sta gostovala na našem odru v Sokolskem domu člana celjskega mestnega gledališča g. Pfeifer in gdč. Mirnikova z Niccodemijevo veseloigro -iZora dan in noč->. Nastop dveh tako odličn'h igralcev na podeželskem odru Je naravna pomenil za Šoštanj praznični dcjidek, >1 kateremu se Je zbrala mnogoštevilna publika. ki ni štedila z zasluženim priznanjem in iskreno hvaležnostjo obema gostoma, ponovno celo na odprti sceni. Gdč. Mirai-kovi jc bil poklonjen lep šopek. BREŽICE. Potnik!, ki Jih pripelje pot v naše mesto, se zgražajo nad slabim stanjem poslopij, ki so last graščine grola At-temsa. Dočim so že vsi brežiški posestniki hiš, tudi cajbednejši kočarji, svoje hiše ia poslopja popravili, se poznajo na graščinskih poslopjih še vedno sledovi potresa ia ieta 1917. Tako Je na primer požarni zid tkzv. »graščinske kašte» še vedno z deskami zaplankan. Graščinska klet, ki se nahaja poleg meščanske šole je pa sploh boli podobna razvalini, kakor kleti. Oporni zid na desno od vhoda v grad pa spioh že visi popolnoma na cesto in se bo pri prvem nalivu najbrže zrušil na trotoar in pokoplje lahko pod seboj mimoidoče. Tudi ima brežiška graščina po navadi najbolj podrapane ograje pri svojih parkih in vrtovih. Ker proda graščina vsako leto lastnega stavbenega materiala za težke milijone vrednosti, bi si lahko držala tudi svoja poslopja v dobrem stanja Izdelaleli in lastnik: «Konzorcij »Jutro*. Odgovorni urednik: Fran Brazortč. Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani. Mali oglasi, kl služIjo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—% Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din t*—. Najmanjši znesek Din I0-— Slamnike fn svilene klobuke [■t vsakovrstno preoblikovani-) priporoma M. Jejlič. ulica ftev. 27. 212 ?dol»©> Vajenca f "rtaeroo eolsko tiobr&ibo, n-roijne konfekcijska trgo-v Ljubljani. Ponudbe ti poštni nrt-dal Stev. 04. 6505 Dekle »frsvo Vrt poSteco, Ee sprej-r.<5 v boljšo hišo sa vb.1 Icnl.lnjska tri hiftia dela, j.roti dobri plači. Vaslov pore upravništvo »Jatra.. 6315 Slaščičar, pomočnik s nekaj premoženja i:: rr:.-«r~o samostojnosti, ee takoj rprejine. Ponu. po*! bifro »Samostojen Lilo* ca opr. »Jutra.. €006 c' " 1 n i. ■ ■ i Knjigovodkinjo na vstop e 1. aprl-'om. — Ponudbe % lahtevo pl a? e ur navedbo refereno ra 'irravo »Jutra, pod šifro «KTV>. 6543 Kino-ooerater '•M*. 2Ca:!ov pore os', triu. 6 5-19 Učenca trepke^a. z toliso izobrar-bo. t-;;.-'" "trjrovlna rpeo. bla-rr- * Vekoslav Podlogar. 1 leriiarska ulici, s takoj-tr.jiu: nastopom. 703! Več mesarjev i- -".v! r.. sprejme takoj lovi::-:} konzerv »Globus*. <1. i. -3 Vrhniki. 7063 Postrežmca l*>5tena, pridna, zdra ■ Ti ?r. '»Ter'.a. sajena hišnega dt»-is pripravi* sa poBrrav-IHni« uratTnib prostore, fe fpm1.uk a 1 »li 15. upnica - KMfni r-reT«. Pl.iea W> t>"a. Ztfatfri re je pO 2. tiri ; Jorlov peve trpr. «-Tutra». 7034 Laborant t~-ie * rr.l.i'l fant t primerno ifutrazV", bi imel rrlo!*ifi f o ta tabo-raaia. Ponndbe Je poslat: jLalorant« ra Ofrf.^o •Jolra.. rC130 Dekle p-totrt. polteno io xar.?«!jt-r«. kt r-ia tn-n knhati, t T rlT' 'p'ir ■ »jTri^eTaii — »e Fpreim« Vo* eatakariea. — For.nrlbe r.a spravo —1—t starega, cprejfue proti debri Jii.vM t.",ko( Bukovčan, brivec v C-eiju, Kralji fotra o. 27. €594 Sprejmem gdč. ka«Ta bi zacopia pai^o-rtojao vo«r:ti odr^avri^ko poŠto ca deželi io bi cb prostem ?•: tudi pomagala v trff-^vini. Hrana in !-ta-covanjo v blSi. PonadL« je r-o»!a:.i cora*i »Jutra. wd «FoJU». * 7003 ti Sše?e) K boIBJ dntžlnl 5e!i rriti iot.lisentn.i gr-srodl (a, ki i tri ve«e!Ja do mrrk in pospodtojstva. — Prevzame torti mesto samostojne gospodinje^ — Ponti'^*« na upravo »Jutra, cc-d »S;mo;toltia S1J5». 66-J3 Slaščičar H tea •lotjrolf^o jrrskfO. r?ce mest* v botel-kavarai ali (.taiciRarei »a takoj. — Ponu-Tlie na opravo »Jutra, pod šifro »V. R,. na upravo »J3trs». C57S Deklica z dežele poftCTa le taailjiva. iSS« mcslo noer.ke v tTgo-lri r. m-^-rja Hacein r.a defelL Netlav pove upr. »Jutra.. ms Železostrngar dobro iave?ban. iš-;e službe v mestti aii ca deteti. — Ostalo pe do-evortt. — Po uadbu na npravo »Jutra, pod liho »Dobro irvalftar. 7028 Biagajnlčarka pridna in ^»stena, iScr metla pri kaki tvrdki. Ponudbe sa upravo »Jutra, pod iifro »Pcšt«ort 3201». 7011 Me^to sobarice v boliH v Sloveniji, irur-ena šivilja. Kaslov v upravi »Jutraa. D^ a klavirja ln otroeKl v o s 1 <5 e k. proda ca Šettucm treru ft. iS/!. 6315 Moško kolo '"obro ohranjeno, ao proda. Otroški voziček dobro ohranjen, se pro.ia na Poljanski "--'-ti itev. 23, dvorlHe. 9577 Žensko kolo rfobro obrarijeno, s? por-ni i*rode ca VidovdaDskl ees.j ft. 21. 7049 Bukovih drv Ta IV)—7t't vagonov, prodam tiik-^J. Ponudbe pod znamko »Bakova drva. ca upravo «Jutra». 7056 Damsko kolo -nalo rabljeno, .e nrud;, r Kantsiku, iutua C0. 7r'57 Nailov pove npr. »Jutra?. | dvi p^gki, ceno rrodam. OorenisLa nor. noša moSka. le-o ohranjena in 6;73 čebulček in čessn strf! ssiain;« Pr.iiuftlt« pa u[»ravo .-Jutra, pod gifro «Xarod^4i 7039 610-: Plkantr" razglednice f»odan3 3- postranski rasluSe.k, /aulaitti. Kevo. Pismena vrrr?- » v Hovcm V-'-dma*u. Društve-i,n ulic,. 31. — Ogleda la-hko marca. 66% Motorno kolo :?osinke < y--teV^r:^ — 13'1 HP. dobro ohr.nj-no, -e ro r.iceni pro-*a. — ttaelov p.re urr. »Jutra.. 7>n7 r? rs moderr- kf>ro»eTi}s, f-lcktričra rarsvetljava, f*. TT.-cn po urt>'lr.i cerl. — Oc'- .ia lahko ra t-farti-oovi cp»ti ttev. v skla-tvrdke «Zo*»». 64A6 Motorno kolo »Indias ?cout», dobro ohn;-njeno. kupim. Ponudi«? z r.a". -iho cer.e in notančrla popisom, posla-l pod ?ifro ,M»'o rabljeno na npravo »Jutra.. 7013 Suhe hruške kapic vsako aiaoJino In vrtk^ vrste. — rv-mdbe t navedbo cene ta t kg nj Ktcei. podrulnico Tirtu-Rov>?e 10, poft* £a»» nri litij;. «93 Mntomo kolo dobro ohranjeno, k u p 1 n. Cenjene ponudbe na uppavo »Jrtra. pod «ia?io «V nai. beliiea »«aata». 704J Okna (tovarniška), velika ?»!«CTa ali lesena, kupim. Ponudbe P--1 «Indu?trija> na up-avo »Jutra. «452 (Spindelpresse) enoročna, so takoj kupi. Ponadbe pod: »Sti^ialnl-'*. na npraro »Jutra.. 7040 Srebrno krone ee kupijo. Ponudbe na u*,r. »Jutra. ;6e za takoj ali pozneje. Plačata r». eiy> leto naprej — Ponsdl-e ca upravo »Jntra* pod ,i'raa£» sobe.. 6313 Večje stanovanje v Mariboru, *e aAoie^ie • :i-4 w>b»ral v LJubljani. — Ponudbe na naslov: r.dtto Mik!, pri osebni blacaiai na trlavaen kolodvoru v LjcUjacl. «S7 Robilnica CF!ckennr.'5sci.ine) aa kleparje, te rabljene. «v kapi. Saslov pjve upr. »Jutra*. TO! 2 Foto-aparat 10 v 1.1 aH tudi večji forma?. kupi i"5rai'ar, St. Vid-Stičca, Dolorjjko. C-162 Garcoii-stanovanje | Iiče »e aianjt« kompletno *lannv;inje (lahko hrer. ku-hinie) »11 dve ncoprer:!J««i sobi e ectpombo kopalnice, v nov1 ali stari fci4i. Ilafa te tudi k. dalje č*.-* na-rrei aH da odškodnina. — Reparirao *J>M la stop-ln c.rfrun mesta, pogoj. Ponndbe B opl»of» lege etarovnnj;* na upravo »Jutra, pod »VetetrJee* 57M Vino na debelo č-ijo j« K K, belo t^ ffi K rdeči /Opolo) po 52 K f roko klr-. Popudbe 03 U-7-»Jutra, po-1 £ca*!ko »Vluo. 7('24 Umetni mlin ro obrt, a električnim noni. ee v razalaa oredj-e ln otr.ijl, taloj odda v aa. <-m. note! »Ttatnik«, L.»ub-Ijas*. W11 Gostilna ■elo dobTO MoJa. « ftauo-vankai Id lnvec*irjria, se radi druZi^skiL ni—er proda 2« 60.000 Din. — TkaieUer* B&» 7^ «74 Lepa soba otretrjjecs.. z el»ttr. rja--vrtljivo, r hilSin! Evn>p<\ #e o-lda. N^člov po-, o upr, iia Lepo, prazno soSo večin, najraje v vritllčii v Kolodvor>ki ulic! «1! na S-. Prtr» eert:, •« preti -olidal najraniiu istem takoj ali »s tanj. Kaalev v utmvi »Jutra*. S3E? Sostanovalec »o *pr*;roi> na stanovanje hi hrato. jv pove uprava »Jatra*. 6544 Gospod se »preja*, takof no »taro-vanjo v Zeleni jami »i. 1*3 Na stanovanje Mektrl«®, •» hrano, m nntia* »oiiJen JC- vi W Jenk»vi «n-l 4, pritličje le»o. — I-tetam ee •prsiie tail rofpc-J sateo 8» kras«, 7«! Soba v »edini me-t«, t vso oskrbo, »o odda cirajSe 2 dijakoma. Naslov v spravi »Jatra*. 7051 Opremljena soba o noeebelii vbodom, »e »Hi. — Kje, pove aprava •Jutra*. 7044 Soliden jcospod iiče priprosto »ebu • se; ratnlm vboden, po moZ-costl Mita Rlmeke ceste. Ponudbe na upravo »Ja'-»» pol <230*. 7043 Samostoj. gospod Iš^e lep-> opretnljeno fobo t clektrlttM raaavetijavo ia ttrofo separiraaioi vto^lcm v »redi-,i uie«» ali v blillni glavnera kolodvora !o 13. r.ori!., Pcnoob« pad »Folldet. 3148* u apravo »Jutra*. 6C33 Snažno sobo a električno raarretljavo in posebalio vbodom, e vso oskrbo, najrajši v — sicer p» ca IVakah ali aa Mir Ju bliru kopalce. iMe Cjloden gospo.1. — Cenjene pocudbu pod i*hr. Vcijemr.e poso. juntes*. 7023 Zamenjam .-tarTranj«. obetoj-če il i sob, kuhinj' in pritlkiin. ■t enakim, po tcoZnosti v na.lstrop.TS. Krakovska ul. Jt. n. 7020 Opremljno sobo a poaebr ita vbodotu, i J J e talad trgovt-;. Focaaba na anravo »Jutra* pod tačko «£epanra»e». TUJ 150.000 D posojila s« l?6e pr jI! vknjirbi na prvo »e»to ca večje po-5' ttv*. Jest krat- eč. lere' v.roeMe kakor v bar.ki. Dc-pise na cjrivo »Jjtr»* p>3 rnalio »Po-eejrlo*. «412 Kompanjon mlad. easrsk:, 2 njilsj ka-pit»!o-n, «e Ifč« m na dojelo k večjemu tre. pod-Jet u. Gleda »e le ta ffl. Iter *e ia lepo vedenje. — Poriu.Ibe do 1. a^riia pod Šifro »Polte3}(b E» cjvavo «Jstr»a, CM Prodaja lesa na panju M veleposeitva Staro w Botemein pri Zidanem mostu a* prodaja ux panini 8250 m« borovega in 8250 ms bukovega lesa Ponudbe a cenami za vsako obeh vrst lesa se sprejemajo do Inki.4. aprila ti od g. inž. Ant. Sodnika, Ljubljana, Zrlnjskega niica št. 6./11. Prodajni pogoji se na zahtevo od imenovanega dostavijo osebno na vpogled vsak torek, če'rtek in soboto dopoldne. ljjGS Ti Inteligentna gospa samostojna, 86 !<• stara, v Ljsbljmui ».epoenas* — Iti! znanja h dobro situirarim gospodom, plemenitega srca, od 40—50 tot. — Prednost :ta*Jo oni, v livljenjn fre-varanl. brea krivde ločeni, tndi c otrokom. Samo r-soo ponadlie na apravo »Jutra* pod «crc"aa t^nicčnost*. 704« Blondinka plavth oči, » eakenu trato varana, to-^enka, v najl-p-Stb letih, trgovsko naol.rj. Sena. Seli znanja t bcljlim intellgentalm gospodom. — Ponadbe, 6« mog-^če e «11-k". na upravo »Jatra* pod »Blocrtlnka SE*. Ti3 Llttle and Fread vpraiatv kdo ee II upe kor< spondirati e njima. — Oglasijo na< ee »amo akc-dvmlki pod »Oentieainn* na upraTo »Jutru*. 7l<21 3enUv€ Gospodična •reda-ib let, e ».«•> Din, v, šeli foroCUl r gospodom 3»—t*. H etarfjr., H Je pirtneaitej« anačaja. — Prednost imajo posestniki, obrtniki b ielezaiSki ca-stavljeaci. Dopl«9 e polnim aatloveoi la ellko na oor. »Jutra* pod »Sreč« te lfc*e» Tajnost sajainče-ta- 7070 Mlada gospodična • prvoi.-ierjeri ia mirnega taačaj*, sv poročiti s b-^IJtio ^v^podoc: srednjih let. — l>- r<-sn" ponudbe 3 sliko ln polnita easlovom t» npravn ,J-j»ra* pod 'Ifro U>Ukreei:a>. 7010 Harmonika tr!vrstna, krepatičaa, skoraj popc-lsoma tr. va, ra I>ir orO.''i Ogtf-la se !.like pri IL Keada, Mestni trs 17. C52S Klavir "filo.-ifltiref: pnti.uM« čv Eke tvr-"".». v brezhibnem stanta. eolidne angleSke me-baaike, ie- f»od« po dogo-verm. Vasiov pove tjpr»vs »Jatra*. ' Pred tiskanja ročnih del najmodernejših vsoreav — po lavanre>liii nitki eeal Pred Bkofljo 1/1. 183 Avtersk" pravice Jn patente kspuje in prodnja, oa, posreduj.) ejih oakup ia prodaj? Gospodarska pisarna rtrslba i o. t. v Ljubljani, Wolfovs cilea 1, II. nadstr. 82 Zidarsko in tesarsko delo ee takoj odrta. Kaslov p.ove uprava »Jutra*. 7010 Na hrano solidno ia domačo, se »prej- me več gor-podov tri dam. Itfiflov pOvo cpr. »Jutra*-. 7019 ................ Roma it Ulenspiegel in Lam Dobrio Junaka veseljaka Iz dežele Flanderske. Stane broš. Din 60 — vez. Dlo 70— brez po-šimne. Naprodaj v kni« garni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54. (Nasproti gl. pošte.) Vsak dan sveže namočena 74« polenovka Anton Veii, IjoliIlaM Ferdo Primoži! papfcatar in mlzarakl mojster LJUBLJANA, Trnovski pristan 4 se priporoča za dobavo in polaganje hrastovih in bukovih parketl, popravljanje in struženje starih podov in vsa v mizarsko stroko spadaj „ča dela 2522 a Podeželske odre opozarjamo ua oajimiše igre lz zbirke Oder: SciiŠDbcrr, Zemlja. Živjenska komedija, 15 Din, po polti 75 p več. Sv»feodi-6ovekar, Poslednji mož. Veseloigra, t« Din, po poiti 7J p več. LlBbut, Županova Micka. Komedija. Veseli dan a:i Matiček aa ženi. Komedija, 20 Dm, po poiti 1 Din več. V kratkem laide: KnEii-Oovckir, Narodni posfanco Naročila »prejema: Mura atap 1 lllsi Prešernova aii ca 54. Ta /ganjekuho 3 *si posodo opremljena Jgahslc*. »» proda. Dopise | rod »Obstoj asi^ran* ca ariravo »Jutra*. SK5 Trgovec a r»«p«i-vsnje tepil-n i \ isedstev Vjadetikoca ln draeih lepilra.. vrst), te itče. Poasdbe ca apravo »J-ara* psi »H. A. 10*. 7.3 Trgovcem in industrijalcem pi! poročamo Zakon in nnredbo opr rini pnrawnavi izven konkurza W »ta izšla v broSnrt, katera velja s pošt nino vred 8 £0 Dtn in se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prešernova ulica štev. 54. ALEKSANDER.-DU/\Af ZVESTOBA jDO-GROBA ® (LA-DA/AE DE- AONSOP.EAU) 100 cNičesar ne pozabljam, gospa, nasprotno, predobro se spominjam, in zato sem tembolj srečen. Ali ne pojmite, koliko bom trpel, če moram v Pariz in bom toliko milj od vas proč? Srce se mi lomi, Diana Diana pogleda Bussyja. V njegovih očeh je bilo toliko boli, da je mladi ženi postalo toplo okrog srca. Po daijšem premišljevanju mu pravi: «No, Louis, vi greste v Pariz, pa jaz tudi!« «Kako. bo li mogoče? Ali boste zapustili gospoda de Monsoreaua?« «Če bi ga tudi mogla, bi on ne pustil mene. Ali i on poide v Pariz.« «Ranjen in bolan, kakor je sedaj? To je težko mogoče!« '•On poide 7. nami, vam pravim!» Diana je sedaj spustila Bussyjevo roko in stopila k vojvodi, ki je ze!o siabe volje odgovarjal Monsoreauu, okrog čegar nosilnice so stali tudi plemiči Ribeirac, Livarot in Antraguet. Ko zagleda Diano, se vojvodi obraz razjasni. Ali razjasnjenje je bilo kakor svetel blisk med dvema oblakoma, kajti Diana pristopi k Monsoreauu. «Monseigneur,» pravi z lepim nasmeškom, «pravijo, da ie vaša visokost strasten ljubitelj lepega cvetja. Pridite, pa pokažem vaši visokosti najlepše cvetje v Anžoviji!* Franjo Anžovinec ponudi Diani advorljivo roko. «Kctin vodite monseigneura.» nemirno vpraša Monsoreau. <\' steklene grede, v cvetličnjakl» odvrne Bussy, in se približa vojvodi, Monso-reauova Kosilnica pa je bila skrita za grmovjem. Z nekaj besedami mu razloži, da .ie najbolje, ako Monsoreauu ničesar r.e omeni o predstoječem pomirjenju med kraljem in voivodo, ker da se ne more zanašati navrhovnega lovskega moistra. Nezaupljivi Franio je uvide! Bussyjevc razloge. Tako so prišli v cvetličnjak, Diana se je vojvodi nasmehnila čarobneje ko kedaj poprej. Bil je ves zadivHen in ji jc dvoril na vse pre- tege. Vojvoda je vstopil v cvetličnjak prvi, za njim Diana, ko so pa hoteli prinesti še Monsoreaua, se je izkazalo, da so vrata cvetličnjaka preozka, in da ne more nosilnica za njima. Tako je grof moral ostati zunaj, plen najraznovrstnejših občutkov in uprav bolestne ljubosumnosti, ki je imela le preveč povoda, kakor se je sam zavedal. Ali Diana je vstopila, rie da bi se ozirala na obupne kretnje svojega moža. Bussy je popolnoma razumel kretnje in namene mlade žene, zato je z nasmeškom na ustnih ostal pri Monsoreauu in mu rekel z največjim mirom: »Zaman vsi poizkusi, gospod. Ta vrata so preozka, tu notri ne boste mogli!« «Monseigneur, monseigneur!« kliče Monsoreau, ene hodite v cvetličnjak, v njem so izparine cvetlic, ki lahko škodujio vašemu zdravju (takratno splošno naziranje), v njem je otrovno prekomorsko cvetje!« Jedva pa je v velikem razburjeuiu to izrekel, se je onesvestil. Remy je zapo-vedal. da bolnega ranjenca odneso v njegovo sobo in vpraša na to svojega gospodarja, kaj sedaj ukazuje. «EIi. za vraga, dovrši, kar si tako dobro započel, pri njem ostani in ga izlečiN mu ta Uuto odgovori in ga očitajoče pogleda. Nato javi Diani nezgodo, nakar je ona takoj ostavila vojvodo in odšla v dvorec. lAli sc ram je posrečilo?« vpraša Bussy Diano, ko je stopala poleg njega. cMislim da,» mu ona odgovori ravno tako naglo in tiho, »vsekakor ne odhajajte popreie, dokler vam Jerica nečesa ne pove.« Kmalu po povratku Diane se ie njen mož zopet osvestil. Hotel je vstati ali Remy ga je povezni! nazaj na posteljo. Monsoreau vzdihne in sc ozre. ko Pa zagleda Diano. ji reče: «A, tukaj ste, gospa? Yr!o me veseli, da ste tukaj, da vam morem povedati, da odpotujemo še nocoj v Pariz!* Zaman ie Remy kot zdravnik ugovarjal, Monsoreau je ostal pri svoji odločitvi, in Diana ie s tajnim znakom povedala zdravniku, naj molči. Vojvoda pa se ie med tem pripravljal, da se poslovi. Naiprisrčnejše se jc baronu zahvalil za sprejem in sedel na to na konja. Ta čas se pojavi Jerica in javi vojvodi giasno. da se njena gospodarica zaradi nenadnega poslabšanja v stanju njenega soproga ne more na svoje obžalovanje posloviti od visokega gosta, potem se pokloni. Bussy pa pove stiha, da bodo še nocoj odpotovali v Pariz. Gostje odidejo. Med potjo se je Franji že zdelo napačno, da ie tako naglo pristal na materine želje in na povratek v Pariz, ker mu je bilo na tihem žal, da mora od Diane, ki se mu ie tako liabeznjivo smehljala. Vojvoda je zares mislil, da velja vse to njemu in njegovi lepoti. «Cuj, Bussy.* pravi spremljevalcu, »razmišljal sem!« <-Dobro. mon-seigneur, o čeni?s cNe bi !i bilo razumnejše od mene, da ne uvažujem razlogov svoje matere?« Po da!jšem razgovoru se odloči vojvoda, da ostane še osem dni v Anžoviji, zbere svoje plemstvo in tako pokaže, da ima moči in da ni odločen. Bussy na videz pristane na njegovo mnenje: »Da, zares, ni slaba ta misel, da odlašate... toda. premisliti treba, da !i ne bi to škodovalo vašim koristim. Na primer kralj...» «Kaj, kralj?s>... »No, kralj ne bi vedel, kai pravzaprav nameravate, mogel bi se razljutiti. Zelo je razdražljiv.s nl trg 18. 77-1 m RSodnl salon Barborič - Završan Ljubljana, Mestni trg Stav. 7 pripoioCa veliko zalogo svilenih klobukov, slamnikov in nakita po zelo nizkih cenah. 150-» Slamniki oil 80 dinarjev naprej. Prodam trgovino In pekarijo, zraven dve stavbeni parceii, na jako prometnem industrijskem kraju v mestu radi družinskih razmer. Potreben kapital 500.000 dinarjev. ns:.t Ponudbe je poslati na unravo .Jutra* pod .Zlata ruda-1451*. St. 6742/25/ref. LX. MJi-t Razpis. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo zidarskih in drugih obrtniških dei pri zg>adbi 7. mestne stanovanjske hiše za Bežigradom. Vsi potrebni pripomočki se dobe proti povračilu nabavnih stroškov pn mestnem stavbnem uradu, Ling^rjeva ulica štev. I. Ponudbe za posamezna obrtniška dela bode vložiti najkasneje do 6. aprila 1925 do II. dopoldne pri gori imenovanem uradu. Mestni magistrat llaisijaissk!, dne 20. marca 1925. M. Za mladino naročit« novi knjlgli Ftlip Dom. i Kako se se vragi ženili. Broširano 30 Din, vezano 35 Din, poštnina 150 Din. ^ Levstik lflad.i DeSek brez imens, BroSirano 25 DLi, vezano 30 Din, pogina 1 50 Dia. Knjigi se naročata pri knjigarni Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ulica št. 53. I! K