II i f»« *--- — »---m MAAMMU
njSTTnnO UVUCUINJ ▼ lUlUVUK
Leto XX«, št. 267
Ljubljana, četrtek 16. novembra 1939
Cena 2 Din
Jprovništvo. gubliano, Knatlieva t> - Telefon štev. 3122. 3123. 3124. 3126 JI 26. (nseratm Dddeleki Ljubljana, Selen-burgova UL — Tel 3492 in 2492 Podružnica Maribor-. Grajski trg it. 7.
Telefon st 2456. 'odružmco Celje. Kocenovo ulica 2
Telefon š». 190. čačuni on oošt ček. zavodih i Ljub-Ijano št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien s» 105 241
izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din
Uredništvo i .(ubliana, Knafljevo ulico S, telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126; Maribor, 3rajski trg štev 1. telefon štev 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev 65.
Kopisi se ne vračajo
Problem našega socialnega zavarovanja
Nedavno smo razpravljali na tem mestu o problemu delavskega zavarovanja v novih razmerah in smo poudarili, v kako veliki meri je na tem vprašanju interesirana tudi Slovenija. Postavlja se nam cela vrsta vprašanj. Ali je sedanji ustroj zavarovanja škodoval socialnim potrebam slovenskih zavarovancev? Ali in koliko je v skladu s potrebami slovenskega narodnega gospodarstva? Katere reforme so potrebne? Ali se naj sedaj, ko je vse postavljeno pred delitve, ogrevamo za dosedanji enotni sistem, za federativno organizacijo zavarovanja ali pa za samostojnost tudi na tem polju?
Statistika pravi, da je do leta 1938. znašalo število zavarovancev v Sloveniji približno 15 odstotkov vseh zavarovancev v državi. Od lanskega leta odstotek pada, dočim v ostalih delih države narašča. Povprečna zavarovana mezda je bila lani pri nas samo za 1.16 dinarja večja od državnega po-vprečka (24.80 napram 23.64 din). Dočim odpade na vsem državnem ozemlju po stanju iz julija 1939. največji odstotek članstva na najvišji (XII.) mezdni razred z zavarovano mezdo 48 din, pripade pri nas največji odstotek na IX. mezdni razred z zavarovano mezdo 28.80 din. V najnižjih razredih je bilo na državnem ozemlju zavarovanih letos skoraj 30 odstotkov zavarovancev, pri nas pa nekaj izpod 25 odstotkov. Glavne premij ske rezerve so na ozemlju Slovenije torej manj ugodne od povprečja v državi. Na drugi strani pa so postavke izdatkov v Sloveniji večje. Hranarina znaša povprečno skoraj 153 dinarjev letno na člana, dočim je državni povpreček nekaj manj nego 128 dinarjev, podpore za porodnice so pri nas skoraj dvakrat večje kakor državni povpreček. Pač je državno povprečje za zdravniške stroške in za zdravila za nekaj odstotkov višje, nego naše domače, ako pa izločimo bolniške blagajne zasebnih nameščencev, potem je tudi tu ljubljanski odstotek precej višji od povprečja v državi. Leta 1938 je vsedr-žavni povprečni izdatek v bolniškem zavarovanju za člana znašal 506.31 din, pri ljubljanskem uradu pa 524.15 din. Državni povpreček pri dohodku je bil
502.86	din, na slovenskem ozemlju pa
519.87	din.
V	letu 1938. je bil uveden nov način za kritje primanjkljaja okrožnih uradov. Letni primanjkljaj mora vsak urad kriti v prvi vrsti iz lastnih rezervnih skladov. Ako to ne zadošča, krije primanjkljaj Suzor iz osrednjih rezervnih skladov. Šele ako ta sredstva ne zadoščajo, morajo aktivni uradi kriti deficit pasivnih uradov. V bodočnosti se bržčas ta skraini način kritja ne bo uporabljal. V osrednji rezervni sklad prispeva vsak okrožni urad letno 2.5°/o predpisanih bolniško-zavarovalnih prispevkov in del čistega letnega dobička. V letu 1938. je poslovni višek ljubljanskega urada znašal 397.318 din z vštet-jem bonifikacij. Od tega zneska je določen znesek 173.827 din za dotacijo centralnega rezervnega fonda za kritje primanjkljaja in za kritje izrednih izdatkov. Skupni prispevek ljubljanskega urada v rezervne fonde Suzora je leta 1S38. znašal vštevši 2.5%-no dotacijo 1,457.193 din ali 2.8°/o vseh dohodkov bolniško-zavarovalne panoge. Ta odstotek je izraz obsega slovenske solidarnosti v vsedržavni bolniško-zavaroval-ni rizikovi skupnosti. Ali je ta odstotek previsok, ako vemo, da so v Sloveniji elementi slabih rizikov močno razviti? Ako bi ta dotacija odpadla, bi letni bi-lancirani višek urada znašal 1,854.512 din ali 3.56%. V tem slučaju bi morali seveda pojačati lastne rezervne fonde, predvidoma z večjimi zneski kakor znašajo danes dotacije v osrednje rezervne sklade. To pomeni, da poslovni uspeh v rednem poslovanju ne bi bil ugodnejši.
V	nezgodnem zavarovanju je Slovenija imela skoraj 14 odstotkov vsega članstva, a je bila udeležena v trajnih osebnih nezgodnih rentah z 18.27 odstotka, torej relativno mnogo višje kakor ostali predeli. Na skupnih nezgod-no-zavarovalnih prispevkih smo plačevali 15.46 odstotkov, na dajatvah iz naslova skupnih trajnih rent pa prejemali 19.51 odstotkov. Od skupnega števila 15.053 rentnih podpor jih imajo relativno največ v Sloveniji (18.10 odstotka). Nezgodni slučaji v Sloveniji porabijo torej sorazmerno največji del kapitalnega kritja in slovenska dotacija premi jskih rezerv je ostala precej pod vse-državnim povprečjem. Na osnovi sedanjih računskih elementov bi bil torej pri avtonomnem nezgodno-zavaroval-nem gospodarstvu primanjkljaj neizbežen. Treba je še dodati, da smo sicer glede neplačanih prispevkov ostali za dva odstotka pod državnim povprečjem (26.40 : 28.87 odstotkov), toda v zadnjem letu se je stanje v prilog državnega povprečja izboljšalo.
Socialno zavarovanje je po zakonu in
Mirovna akeiia ni uspela
Kancelar Hitler smatra. da ie postal belgiisko-nizozemski predlog za mirovno posredovanie zaradi stališia Angliie in Frandie brezuspešen
London, 15. nov. s. Agencija DNB je nocoj objavila naslednje sporočilo:
Zunanji minister Ribbentrop je danes sprejel v svojem kabinetu belgijskega in holandskega poslanika in jima po naročilu kancelarja Hitlerja v imenu nemške vlade sporočil, da smatra nemška vlada po omalovažujočem angleškem in francoskem odgovoru na holandsko-belgijski predlog za mirovno posredovanje, ta predlog za brezpredmeten.
Berlin, 15. nov. o. Ribbentropovo obvestilo še ne predstavlja uradnega odgovora nemške vlade, ki bo poslan naravnost nizozemski kraljici Viljemini in belgijskemu kralju Leopoldu. Kakor se je zvedelo, bo kancelar Hitler v tem odgovoru poudaril, da so mirovna pogajanja zaradi zadržanja Anglije in Francije nemogoča. Dobro poučeni zastopnik narodno socialistične stranke je izjavil, da so angleški in francoski pogoji, po katerih naj bi se Poljska, Avstrija in čehoslovaška obnovUe, naravnost nesmiselni. Nemčija ne bo nikdar pristala na razpravo o obnovi teh držav.
Tajni dodatek

Pariz, 15. nov. o. V tukajšnjih dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo Hitlerje\ odgovor na posredovalni predlog nizozemske kraljice in belgijskega kralja vseboval tajni dokument, v katerem bo poudarjeno
nemško-stališče glede na vlogo, Id naj bi jo igrali Nizozemska in Belgija v sedanji vojni.
V pričakovanju
objave besedila
Amsterdam, 15. nov. j. Vsa holandska javnost nestrpno pričakuje, kdaj bo ofi-cielno objavljena vsebina odgovora nemškega kancelarja Hitlerja na mirovni apel belgijskega kralja in holandske kraljice. Ves holandski tisk je čjanes pod velikimi naslovi objavil razna ugibanja o vsebini nemškega odgovora, kakor ga tolmačijo razni inozemski in domači viri. Listi trdijo, da ni še povoda za pesimizem, ker je težko verovati, da bi bfla vsebina odgovora v popolnem nasprotju z zadnjim zatrdilom nemške vlade, da bo čuvala nevtralnost Holandske in Belgije vse dotlej, dokler ne bi obe državi sami kaj ukrenili, kar bi pomenilo kršitev lastne nevtralnosti.
Iz verodostojnih virov se zatrjuje, da od nemškega poslaništva v Haagu o vsebini note, ki bo najbrže še danes izročena v Haagu, ni bilo mogoče zvedeti nobenih podrobnosti, tako da so zaenkrat vsa ugibanja o tem brez prave podlage.
Kodanj, 15. novembra. AA. (Havas) Kakor piše berlinski dopisnik lista »Tidende«, obsega nemški odgovor na belgijsko-ho-
vlada se posvetuje
Finska
se fe včeraj vrnila iz Moskve in takoj predložila vladi svoje poročilo
London, 15. nov. s. Finski predsednik Kallio, kakor tudi predsednik finske vlade in zunanji minister Erkko so imeli danes dve in pol ure konferenco s finsko delegacijo, ki se je vrnila iz Moskve. Delegacija je podala izčrpno poročilo o poteku pogu janj v Moskvi.
Finančni minister Tanner je v razgovoru z novinarji izjavil, da so se pogajanja v Moskvi vršila v prijateljskem duhu. Rusi niso izrazili napram Finski nobene grožnje in niso postavili nobenega ultimata. Pogajanja se niso razbila. Sedaj je treba najti novo bazo za nadaljevanje pogajanj. Finska delegacija je bila sprejeta v Moskvi prijazno in Stalin je v razgovoru z delegacijo izjavil, da želi Finski vso srečo.
K trditvam v ruskih listih, da bo Finska sedanji položaj mogla finančno vzdržati samo nekaj mesecev, je izjavil finančni mi nister Tanner, da so take trditve očitno mi šljene ironično. Finančni položaj Finske je popolnoma zdrav in državni dolg je med najmanjšimi na svetu ter ne znaša niti 5 funtov na prebivalca.
Ameriški novinarji javljajo, da so Finci ob ruski meji v zadnjem času zgradili nove utrdbe, in da je opaziti tudi nove ruske vojaške priprave proti Finski.
Helsinki, 15. novembra. AA. (Štefani) List »Helsingin Sanomat« piše, da so pri razgovorih v Moskvi sovjetski zastopniki sami priznali, da Rusiji ne grozi od Finske nobena nevarnost, najmanj pa Leningradu. List »Usisuomi« pravi, da je boljše biti celo brez pogodbe, kakor pa imeti alabc pogodbo. Finska bo storila vse, da čimprej ponudi priložnost za obnovo pogajanj da se najde sprejemljiva formula za vsa sporna vprašanja med Finsko in Rusijo.
Ruske grožnje Finski
Moskva, 15. nov. o. Snoči je ruski radio objavil med drugim:
Finska vlada je koncentrirala svoje čete ob ruski meji ter jih doslej ni zmanjšala, tako da ogražajo Leningrad. Rusija ne more dopustiti, da bi to stanje trajalo dalje. Če Finska ni pripravljena popustiti, bomo prisiljeni podvzeti druge ukrepe. Opozarjamo Finsko, da ruska vojna mornarica finskemu gospodarstvu, ki nazaduje in se nahaja pred polomom, lahko povsem zapre izhod na Vzhodno morje. Rusija ne more in noče več trpeti nobenega delovanja, ki bi ogražalo varnost Leningrada in Kronštata, ker sta ti dve mesti za naš nacionalni razvoj največjega pomena. Rusija bo z vsemi silami zavarovala svoje živ-ljenske interese, če Finska ne bo izprsme-nila svojega stališča, bomo prisiljeni zasesti ozemlje v bližini Leningrada, da bi raz-
! gnali zbrane finske čete. Naša sveta dolžnost je, da branimo svojo domovino.
Helsinki, 15. nov. o. Finski radio je snoči objavil v ruščini naslednje:
Rusi nas obtožujejo, da smo podvzeli obrambne ukrepe. Izjavljajo, da ogražamo j Leningrad s sedmimi divizijami. Ob naši meji je 15 divizij ruske vojske, obsežni ukrepi pa so bili podvzeti tudi v Leningradu samem. Menimo, da so v Rusiji to storili zarodi tega, da bi povečali mržnjo proti Finski.
Incidenti na meji
Helsinki, 15. nov o. Po še nepotrjeni vesti je neko rusko vojaško letalo padlo na zemljo ob finski vzhodni meji. Da bi se odnošaji ne poostrili, se doslej niti Finci niti Rusi niso približali ponesrečenemu letalu.
Helsinki, 15. nov. o. Finski službeni krogi potrjujejo, da so se ob rusko-finski meji pripetili incidenti tako na vodi kakor v zraku. Podrobnosti niso bile objavljene.
Velik wsf*eh Finskega
obrambnega posojila
Helsinki, 15. nov j. Posojilo v višini SO milijonov finskih mark ki ga ;e razpisala J vlada za narodnoobrambne namene ie do seglo nepričakovano velik uspeh Z e dolgu J preko 50 milijonov in sodijo v finančnih preko 50 milijonov in sodijo, vfinančnih krogih, da je danes dosegla podpisana vso ta že najmanj 1(K) milijonov mark Značilno je, da se podpisovan ia ne udeležujejo samo denarni zavodi in podjetja ampak prispevajo k skladu tud: najmanjši ljudje
celo s severnih lapov&kih provinc.
*
Rusi zasedajo Litvo
Kovno, 15. novembra. AA. (Reuter) Okoli 12.000. ruskih vojakov, ki so včeraj vkorakali v Litvo, je prispelo v svoje gar-nizije, določene jim po rusko-litovskem dogovoru.
Pred 14 dnevi je nastala zaradi ukrepov finačnega značaja kriza vlade, ki se je pričela z odstopom finančnega ministra ter končala z demisijo celotne vlade. Sestavljena bo nova vlada, vendar brez posebne rusofilske orientacije.
Izseljevanje Nemcev
iz baltiških držav
Poznanj, 15. novembra. AA. (DNB) Zadnje dni so prispeli semkaj številni transporti Nemcev iz Estonije in Le ton ske. Naselili jih bodo na področju Warte. To so po večini kmečke družine, ki jih bodo nastanili južno od Bromberga (Bidgošča). I
landsko ponudbo za posredovanje vsega skupaj le eno, na stroj napisano stran. Na listini je zapisano, da bi obnova Poljske in Češkoslovaške pomenila, da Nemčija izgubi svoj življenjski prostor, ter da nemški rajh takšnih pogojev ne more sprejeti.
Kaj piše
Pariz, 15. nov. AA. (Havas). Hitlerjev odgovor na belgijako-holandske predloge danes dopoldne v Parizu še ni bil znan. Nemški odgovor je izročil v Bruslju veleposlanik v. Biilovv. v Haagu pa dr. Julius v. Tschech. Ker jutranje francosko časopisje ni moglo zvedeti za vsebino besedila odgovora, se v svojih komentarjih naslanja na obvestila, objavljena v holand-skem časopisju »Telegraaf«, ali pa na obvestila, ki so bila podana pred objavo besedila nemškega odgovora. V političnih krogih govore, da se Hitler v svojem odgovoru sklicuje na pariški in londonski odgovor, oziroma skuša na podlagi teh odgovorov zvrniti odgovornost za nadaljevanje vojne na Pariz in London. Istočasno v tukajšnjih političnih krogih naglasa jo, da je nemška diplomacija v zadnjih dneh razvila živahno delavnost v želji, da bi brez ozira na odgovor nemške vlade pripravila teren za nadaljnje korake. Zdi se. da bo nemška diplomacija poskušala vplivati na Belgijo in Holandijo, ter ju pridobiti za kako akcijo proti
Veliki Britaniji V »aakem primeru z velikim zanimanjem pričakujejo nadaljnjih diplomatskih razgovorov. Posebno poudarjajo, da je belgijski kralj Leopold sprejel ameriškega veleposlanika, skoro istočasno pa kraljica Viljemina ameriškega veleposlanika v Holandiji. Ni znano, o čem so se razgovarjali, toda v Belgiji in Holandiji se opaža znatno pomirjen je duhov.
»Petit Journal« pravi, da očita Nemčija Franciji in Angliji, da ji osporavata plodove njene zmage na vzhodu. Toda Francija in Anglija nista nikdar poskušali doseči nadvlade in vpliva v državah, ki jih je Nemčija zasedla. Francozi želijo živeti in umreti v svobodi ter se zato tudi vojskujejo. Ta njihova svoboda je v zvezi s svobodo drugih narodov.
»Oeuvre« naglasa, da je nemogoče sprejeti razloge, ki jih Hitler navaja v svojem odgovoru na predlog belgijskega kralja in nizozemske kraljice. List smatra, da se iz odgovora lahko sklepa, da je napetost popustila samo začasno in da lahko traja nekoliko dni zaradi gotovih materialnih vzrokov ter zaradi tega. da bi se izvedel še kak diplomatski manever. »Ordre« poudarja, da obstojajo med nemškim ter francoskim in angleškim stališčem nepremostljive ovire. Nemčija želi mir, ki bi jI priznal njene zasedbe, medtem ko želijo zavezniki obnovo Avstrije, Poljske in češkoslovaške ter spoštovanje mednarodnega prava.
Oborožene ladje v borb! z nemškimi podmornicami
V zadnjih dneh. so bile pri napadih na angleške trgovske ladje potopljene tri nemške podmornice
London, 15. nov. s. Kapetan norveškega parnika »Jenny« pripoveduje, da je te dni ob španski obali neka nemška podmornica ustavila njegovo ladjo in zahtevala, da ji izroči ves živež. Kapetan je sicer živež izročil, obenem pa brezžično poklical na pomoč. Kmalu sta prihiteli dve angleški vojni ladji, ki sta napadli podmornico z globinskimi bombami. Na morski površini so se pokazali sledovi olja, kar velja kot siguren znak, da je bila podmornica zadeta in potopljena.	'
še dve nemški podmornici potopljeni
London, 15 nov br. Agencija Reuter ugotavlja, da sta bili poslednje dni poleg nemške podmornice, ki jo je omenil kapetan tovornega parnika »Jcmiy«, potopljeni še dve nemški podmornici. Ti dve sta na Severnem morju napadli dve angleški trgovski ladji, ki pa sta bili oboroženi in sta se uspešno branili. Neka trgovska ladja, Id je baš odplula iz neke angleške luke, se je s podmornico borila celih pet ur in je nazadnje zadela v polno. Podmornica je baš hotela opustiti nadaljnje napadanje, ko so se pojavili angleški rušilci ter so jo z nekaj streli dokončno potopili. V dramatičnih okoliščinah je bila potopljena tudi druga nemška podmornica.
Uspehi spremljevalnega sistema
London, 15. nov. s. Minister za plovbo je včeraj sporočil v spodnji zbornici, da se je spremljevalni sistem za trgovinske ladje doslej izvrstno obnesel. Izmed 3070 angleških ' trgovinskih ladij, ki so od začetka vojne dalje plule v spremstvu angleških vojnih ladij, jih je bilo samo 7 potopljenih. Sistem bo še nadalje izpopolnjen, tako, da bo mogla Anglija izvažati zopet večje količine premoga, kar zaenkrat ni bilo mogoče. Izmed trgovinskih ladij, ki so sedaj v Angliji v gradnji, je eno petino naročil dala angleška vlada.
Nemci puščajo
plavajoče mine
London, 15. novembra. AA. (Reuter) Pomorski strokovnjak »Daily Telegrapha« pravi, da je po potopitvi britanskega ru-šilca. danske linijske ladje, kanadske ladje in mnogih drugih trgovinskih ladij, oči-
nadzorni oblasti dirigirano gospodarstvo. Zato je seveda vedno mogoč tudi tak organizacijski ustroj, ki ga volja zakona ali nadzorne oblasti dirigira in diktira, čeprav tak ustroj dostikrat ni ekonomičen. V zasebnem gospodarstvu take pogreške niso možne. Zasebno gospodarstvo propade, ako ni vodeno po načelih koristne gospodarnosti. Ni vsako centralizirano gospodarstvo slabo in tudi vsako avtonomno gospodarstvo ni dobro. Zdi se, da je pri nas centralizirano gospodarstvo na polju socialnega zavarovanja omogočilo, da smo v teh kratkih letih pri velikem notranjem političnem vrenju v socialnem zavarovanju ustvarili mnogo več kakor drugi kulturno naprednejši in gospodarsko konsolidiranejši narodi. Socialno-zava-rovalni uspehi Jugoslavije so v objektivnem zunanjem svetu večkrat našli priznanje.
Toda reforme so zelo potrebne, tem
bolj, čim bolj pritiska gospodarska kriza. Kdor lahko živi brez demagoških gesel in je sposoben, da stvarnosti brez strahu pogleda v oči, si bo upal povedati, da za Slovenijo do skrajnosti separirano in avtonomizirano delavsko zavarovanje ne bi bilo koristno. Tako zavarovanje tudi za ostale pokrajine ne more biti dobro. Tudi tu velja izrek, da je srednja pot najboljša pot. Izrazito federalne države, Severna Amerika in Švica, v socialno zavarovalni zakonodaji« niso šle do kraja. Uredba o banovini Hrvatski osvaja za delavsko zavarovanje federalni sistem ter pravi, da v pristojnosti države ostanejo splošna načela delavskega zavarovanja. Skupni zakonodajni pristojnosti mora pa nujno in dosledno odgovarjati tudi primerna skupna izvršna pristojnost.
Predno se bomo odločili, imajo besedo predvsem zavarovanci in njih delodajalci. V organizaciji socialnega za-
J varovanja mora biti vodilna težnja socialnost, pravičnost. Ustvarjena mora biti ozko povezana solidarnost zavarovancev, onemogočena mora biti zloraba ali nadkonzum dajatev po posamezniku, po skupinah ali strokah in po pokrajinah. V načelu morajo do zdravega obsega organizirane edinice živeti na svoj rfičun, delati na svojo lastno odgovornost. Do danes v tem oziru ni bilo reda, zato je zavarovalna morala ponekod zelo popuščala. Slovenija in tudi druge pokrajine morajo biti usposobljene, da v panogi socialnega zavarovanja ustvarjajo same iz sebe — toda v medsebojni povezanosti, da je obramba skupnih osnovnih temeljev zavarovanja vedno mogoča in koristi zavarovancev s skupnim jamstvom zaščitene vselej in povsod, ako hočemo biti jugoslovanska socialna in moralna skupnost. — djb.
tno, da puščajo Nemci svobodno plavajoče mine. Poleg nevarnosti, ki grozi ladjam od podmornic in njihovih torpedov, je treba posvetiti posebno pozornost nevarnosti, ki grozi od plavajočih min.
H katastrofi angleškega rušilca
London, 15. nov. s. Vse pogrešane mornarje s potopljenega angleškega rušilca so sedaj našli in rešili. Končno število žrtev pri nesreči je 1 mrtev in 16 ranjenih.
Grški parnik žrtev mine
London, 15. nov. s. Na severovzhodni angleški obali se je danes potopil 2200 tonski grški parnik »Georgies«. Zadel je na neko mino pod morsko gladino. Vseh 22 članov posadke se je rešilo. Bili so 18 ur na morju v rešilnem čolnu.
V Baltiškem morju sta bila potopljena dva litovska parnika, med njimi eden, ki je vozil premog iz Anglije.
London, 15. nov. s. Angleška admirali-teta javlja, da je parnik »Serdana«, ki se je potopil pred Singaporom pomotoma zašel v polje angleških min.
Od začetka vojne zaplenili Angleži 426.900 ton blaga
London, 15. nov. s. Angleške kontrolne postaje za vojno tihotapstvo so v preteklem tednu zaplenile 6500 ton blaga, za katerega sumijo, da je bilo namenjeno v Nemčijo. Med zaplenjenim blagom je bilo 3500 ton kave. V prvih desetih tednih vojne so angleške kontrolne postaje zaplenile skupno 426.900 ton blaga, namenjenega v Nemčijo.
Zaplenjena finska ladja
Helsinki, 15. novembra. AA. (Štefani) Neka nemška vojna ladja je blizu Aaland-skih otokov ustavila finsko ladjo »Jesi« ter jo dirigirala v Hamburg. Ladja je imela na krovu blago za Anglijo.
Preganjan nemški parnik
London, 15. nov. s. V neko luko v južnem Islandu se je zatekel nemški parnik »Standau«, ki je skušal s tovorom živil mimo Grenlandije in Islanda priti v Severno morje, pa si radi bojazni pred angleškimi vojnimi ladjami ni upal nadaljevati vožnje.
Usodna eksplozija
na angleški ladji
London, 15. nov. s. Danes se ie potopil 794tonski angleški parnik »Woedtcwn« zaradi eksplozije iz še neueotovljenega vzroka. Izmed 13 članov posadke jih je 9 utonilo. Vsi 4 preživeli se nahajajo v bolnišnici. Pri reševalnih delih je pomagalo neko letalo in vlačilec.
Demonstracije v Pragi
London, 15. nov. s. V Pragi je danes 200 dijakov priredilo poulične demonstracije radi smrti nekega tovariša, ki je bil aretiran ob priliki demonstracij 28. oktobra. Demonstrante so morali razpršiti nemški policijski oddelki. Izvršenih je bilo 10 aretacij.
Komponist Oskar Stranss francoski državljan
Pariz, 15. nov. o. Znani nemški komponist Oskar Strauss si je pridobil francosko državijanstvo,
BABYMIRA krema
SE USPEŠNO UPORABLJA ZOPER SPUSCAJE, BANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LIŠAJE CV VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUSI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO. m^OTTTAO DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERIJAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO.
Načela volilnega zakona za hrvatski sabor
Volitve bodo po sodnih okrožjih — Glasovanje s kroglicami — Na 50.000 ljudi en poslanec
pri kralju Juriju
London, 15. nov. AA. (Reuter). Kralj Jurij je priredil danes v Buckinghamskem dvorcu zakusko na čast predsedniku poljske vlade generalu Skorskamu in poljskemu zunanjčhru ministru grofu Zale-skemu. Razen poljskih gostov je bil na zakuski tudi angleški zunanji minister lord Ha.l.i.fax, ter nekatere druge ugledne I osebnosti. General Sikorski je pred tem položi venec ra grob Neznanega vojaka.
London, 15. nov. s. Današnji listi prinašajo pozdravne članke na čast poljskemu ministrskemu predsedniku generalu Sikor-skemu. »Times« poudarja, da Sikorskemu, čeravno je napisal tudi pomembno vojaško strokovno knjigo, radi osebnih in poklicnih rivalitet ni bila dana možnost, da bi bil pomagal pri obrambi Poljske. Sikorski se je že izkazal kot vojskovodja ter je vodil svo- ! jo vojsko k zmagi na vojnem polju; nadalje j je uspešno organiziral poljsko vojsko ter je j bil v težkih časih tudi že dober predsednik • viade. Sedaj mu je dana naloga, da začne
Caracas, 15 nov. AA. (DNB). V Lagn-nilasu, znani venezuelsld pokrajini petro-lejsldh vrelcev, je nastal strahovit požar, ki je zahteval več sto smrtnih žrtev in v štirih urah uničil mesto Maracaibo ob istoimenskem morskem zalivu.
Ogenj je nastal v nekem nočnem zabavišču zaradi eksplozije pri plinski svetilki. Mesto Maracaibo je po veliki večini naseljeno z delavci, ki so zaposleni na bližnj h petrolejskih poljih. V kratkem času je bilo vse mesto v plamenih. Računajo, da je dozdaj zgorelo 500 do 800 ljudi. V trenutku, ko je požar izbruhnil, je bilo v mestu nad 3000 moških, žensk in otrok, čim se je zvedelo za nesrečo, so pohiteli na kraj požara gasilci in drugi pomagači za splavih
la po navodilih generalnega guvernerja.
Poljska policijska uprava bo delala kot poljska oblast v korist poljskega prebivalstva. Nemška policija je skrbela za varnost Nemcev in nemških ustanov v teh krajih ter je opravila svoje dosedanje naloge. Vzpostavila je v dveh mesecih varnost v teh krajih ter pregnala zločince, ki so jih poljske oblasti pred vkorakanjem nemških čet spustile na svobodo.
Nemško-švedska trgovinska pogajanja prekinjena
London, 15. nov. s. Trgovinska pogajanja med Švedsko in Nemčijo so bila prekinjena. Oficielni komunike, ki ie bil izdan v Stockholmu, pravi, da se bodo pogajanja po konzultacijah delegacij s svojimi vladami nadaljevala.
Po poluradnih poročilih so bila pogajanja prekinjena zato. ker je Nemčija zahtevala od Švedske, da sme svbje minsko polje razširiti v območje švedskih teritorialnih vod, ki segajo 4 milje od švedske obale
Stockholm, 15. nov. br švedsko-nemška trgovinska pogajanja niso bila, kakor zatrjujejo danes v vladnih krogih, prekinjena samo zaradi nemške zahteve zaradi minskih polj, ki naj bi jih Nemci napravili tudi v švedskih teritorialnih vodah, temveč v prvi vrsti zaradi zahtev na gospodar skem področju, ki bi Nemčiji zagotovile monopol nad vso švedsko zunanjo trgovino Nemci so namreč zahtevali, naj Švedska opusti svojo zunanjo trgovino z Anglijo in naj vse svoje izvozno blago odda Nemčiji, ki bi ji zanj dobavljala vse drugo blago, ki ga Švedska uvaža.
Zaposlitev brezposelnih mornarjev v Ameriki
Washington, 15. nov. br. Glede na težavni položaj, ki je nastal po sprememb; nevtralnostnega zakona za ameriške mornarje, je vlada sklenila sprejeti 5.000 brezpo selnih mornarjev v službo pri javnih delih. Mornariške organizacije se upirajo taki delni rešitvi njihovega sedanjega problema
Novo priseljevanje Židov v Palestino
Jeruzalem, 15 nov AA. (Reuter) Prvič, odkar se je vojna začela, so včeraj nu-st:li v Palestino ilegalne židovske begunce. V Tel Avivu se je izkrcalo 500 mož. žensk in otrok Pripeljali so se z majhnimi ladjami iz Varne. Večina jih je iz Madžarske.
Rim, 13 novembra
Italija bo izmed petih velesil, ki so leta 1922. podpisale washingtonsko pomorsko pogodbo, prva dosegla priznano ji maksimalno tonažo za svoje vojno bro-dovje. Štiri velike bojne ladje, ki izpodrivajo skupno 140.000 ton vode. so bile v zadnjem času že zgrajene ali pa bodo v najkrajšem času gotove.
Velika bojna ladja »Vittorio Veneto« je končala svoje prve poskusne vožnje, ki so izredno zadovoljive zlasti glede hitrosti Sestrsko ladjo »Littorio« ki je bila nekaj prej dogotovljena, oborožujejo sedaj s topovi in drugimi napravami; v prihodnjih tednih bo izvršila svoje zaključne poskusne vožnje Obe ti dve ladji bosta postavljeni v službo še pred koncem tekočega
in čolnih. Jezero Maracaibo, ld je prekrito z debelo plastjo nafte, se je spremenilo v ognjeno morje. Takoj v začetku požara je zgorelo okoli 300 lesenih hiš, ki so stale tik ob jezeru. Požar se je razširil s strahovite naglico preko lagun in se približuje tudi edinemu mostu, ki veže mesto na otoku s kopno zemljo in po katerem bi se prebivalstvo ed no moglo rešiti. Ljudje so iz strahu pred smrtjo skakali v jezero, da bi se rešili. Z neko malo ladjo se je rešilo 200 ljudi Vsak boj s tem ogromnim požarom je popolnoma brez uspeha. Predsednik republike Aleazar je ukazal tridnevno narod no žalovanje. Na vseh poslopjih v prestolnici so razobc,?cr.e zastave na pol droga.
Zagreb, 15. nov. o. Novi volilni zakon za banovino Hrvatsko, je v načrtu pripravljen. Kakor se je doslej izvedelo, je sestavljen na liberalni osnovi, tako da bo moglo razpoloženje naroda priti popolnoma do izraza. Kandidatne liste se bodo vlagale po okrožjih, ki se bodo skladala z ozemlji okrožnih sodišč Le področja okrožnih sodišč v Gospiču. na Sušaku in v Ogulinu se bodo združila v v eno volilno okrožje s sedežem v Ogulinu. prav tako območji okrožnih sodišč v Dubrovniku in Splitu v eno volilno okrožje s sedežem v Splitu, območji okrožnih sodišč v Travniku in Mostarju pa v eno s sedežem v Mo-starju.
Na vsakih 50.000 prebivalcev bo izvo-
Uspeh ljubljanskih pevcev v Zagrebu
Zagreb, 15. nov. o. V dvorani zagrebškega Glasbenega zavoda je bil včeraj četrti večer komorne glasbe zagrebških madriga-listov. Na večeru je gostoval tudi znani »Slovenski vokalni kvintet« iz Ljubljane. Na njegovem programu so bili zastopani slovenski komponisti od Jakoba Petelina Gallusa do danes. Kvintet je dosegel popoln uspeh in je moral več točk ponoviti. Po sodbi zagrebškega tiska je kvintet s svojim sinočnim nastopom mnogo pripomogel k medsebojnemu spoznavanju slovenskega in hrvatskega glasbenega življenja. Občinstvo je slovenske pevce nagradilo z viharnim ploskanjem in lovorjevim vencem.
ljen po en poslanec. Ostanek preko 25.000 bo dal pravico do enega mandata več. Aktivno volilno pravico bodo imeli vsi moški z dovršenim 24. letom, pasivno pa vsi moški z dovršenim 30. letom.
Glasovanje bo tajno. Glasovali bodo s kroglicami in na voliščih po občinah Kroglice bodo iz gume in vanje bo vdelan grb banovine Hrvatske.
Kandidatne liste se bodo mora!« predložiti okrožnim sodiščem in bodo morale imeti podpise vsaj 100 volilcev Vsaka kandidatna lista bo imela nosilca liste in po enega kandidata za vsak srez v dotič-nem okrožju Poslanci v hrvatski sabor bodo izvoljeni za dobo treh let.
Pred imenovanjem senatorjev
Beograd, 15. nov. o. V tukajšnjih interniranih krogih zatrjujejo, da so na včerajšnjih konferencah, ki ju je imel ministrski predsednik Cvetkovič «• podpredsednikom vlade dr. Mačkom in z dvornim ministrom Antičem. razpravljali o bližnjem imenovanju senatorjev Pričakuje se. da bo še te dni imenovanih 32 novih senatorjev, tako da bo senat štel skupno s preteklo nedeljo izvoljenimi 79 članov.
Vodstvo socialistične stranke
Beograd, 15 nov. p. Danes sta se konstituirala glavni odbor socialistične stranke in njen pokrajinski odbor za Srbijo. V glavnem odboru so kot predsednik dr. Zivko Topalovič iz Beograda kot člani pa poleg drugih novinar Viktor Eržen iz Maribora, bivši poslanec Josip Petejan iz Maribora, odvetnik dr. Celestin Jelene iz Ljubljane, zasebni uradnik Alojzij Sedej iz Ljubljane in župan Klenovšek ;z Trbovelj Predsednik pokrajinskega odbora za Srbijo je Milorad Velič.
Predlogi o spremembi davčnega sistema
Zagreb, 15. nov. o. Po vesteh iz Beograda proučujejo v finančnem ministrstvu zadnje dni občo revizijo davčnega sistema. O tem je govoril finančni minister tudi na svoji zadnji konferenci z ravnatelji vseh 10 finančnih direkcij v državi Po dobljenih informacijah je v načrtu nov način določevanja in pobiranja davkov. V bodoče bodo posebne davčne uprave določale višino davkov, druge pa se bodo bavile z njihovim pobiranjem.
Ban šubašlč v avdienci
Beograd, 15. nov. p. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je sprejel danes v avdienci hrvatskega bana dr. Šubašiča.
Povratek predsednika Živkovica v Beograd
Beograd, 15. nov. p. Danes so se vrnili s svojega potovanja po Bosni predsednik JNS Peter Zivkovič in drugi člani vodstva JNS. V Bosni so imeli celo vrsto dobro uspelih shodo
Konference pri dr. Mačku
Beograd, 15. nov. p. V kabinetu podpredsednika vlade dr. Mačka so se danes nadaljevala posvetovanja o prenosu raznih poslov z ministrstev na bansko oblast v Zagrebu. Posvetovanjem sta prisostvovala tudi minister dr. Konstantinovič ter ban dr. šubašič.
Ban dr. šubašic je imel dopoldne posvetovanja z notranjim ministrom Mihaldži-čem. Po tej konferenci je notranji minister Mihaldžič sprejel večje število bivših poslancev iz Hrvatske. Posvetovanja so se nanašala na prenos poslov iz notranjega ministrstva na bansko oblast v Zagrebu.
Slovesna otvoritev ceste Beograd—Subotica
Beograd, 15. nov. p. Nova mednarodna avtomobilska cesta Zemun—Horgoš, ki je sestavni del mednarodne avtomobilske ceste London—Carigrad bo 23. t. m. slovesno izročena prometu. Svečanosti bo prisostvoval tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič.
Državni poglavarji, ki so čestitali Kalininu
Moskva, 14. nov. s. O priliki sovjetskega državnega praznika dne 7. t. m. je prejel predsednik Sovjetske unije Kalinin pozdravne brzojavke od naslednjih državnih poglavarjev: kitajskega, turškega, estonskega, letonskega, litovskega in slovaškega predsednika, Iranskega šaha in afgan-skega kralja.
Predsedniku sveta komisarjev In komisarju za zunanje zadeve Molotovu so brzojavno čestitali predsednik turške vlade, turški zunanji minister ter zunanji ministri Estonske. Letonske In Slovaške.
Vremenska napoved
Zemunska: Oblačno, od časa do Saša del Toplota se ne bo dosti spremenila.
Japonci zasedli
zadnjo k!tajsko luko
IzkrcaH so se v Pakhoju, pristanišču šantunske pokrajine na južnem Kitajskem
Tokio, 15. nov. br. Japonske čete so se v pretekli noči izkrcale v Pakhoju na južnem Kitajskem, zadnji luki, ki je bila še v kitajski oblasti. V zvezi s tem je zastop nik zunanjega ministrstva danes izjavil no vinarjem, da bo japonska vlada v vsakem primeru spoštovala interese tujih velesil na Kitajskem Zunanje ministrstvo je že 12. oktobra 1938. obvestilo tuje diplomatske zastopnike v Tokiu, naj pozovejo svoje sodržavljane v kitajskih pokrajinah južno od Rumene reke. da se izselijo, če nočejo sebe in svojega premoženja izpostaviti vojni nevarnosti.
Blokada Tiencina
Se poostrena
London, 15. nov. j. Ministrstvo za kolonije je danes službeno demantfralo vest. da bi bila Anglija umaknila svoje čete iz Šang-haja in drugih svojih koncesij na Kitajskem. Nasprotno je res, da se je razmerje med Japonsko ter Anglijo in Francijo glede na sporna vprašanja njih posesti na kitajskem teritoriju zadnje dni celo poslabšalo. Japonci so še poostrili blokado Tiencina, v katerem je prebivalstvo^ v resni nevarnosti, da mu bo zmanjkalo živeža in go riva. Vsi parniki, ki so bili na potu v Tien-cin, so bili od Japoncev zajeti. Parniki s
J premogom že delj časa ne morejo v luko. ; tako da vlada v mestu občutno pomanjkanje premoga in obratuje ctlo električna centrala v skrčenem obsegu.
Busfco-japonski odnosi
Tokio, 15. novembra. AA. (Štefani) Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil povodom obiska ruskega veleposlanika Sme-tanina pri japonskem zunanjem mimstru Nomuri, da se bodo japonsko-ruska pogajanja glede ribolova v kratkem začela. Prav tako je poudaril, da je bila japonska politika do Rusije večkrat že označena in da bo Japonska tej politiki sledila m urejala odprta vprašanja drugo za drugim
Tokio, 15. novembra. AA. (Havas). Japonski konzul v Vladivostoku je po svojem prihodu v Tokiu izjavil zastopnikom časopisja poleg drugega, da Rusija ne kaže posebnega zanimanja za evropsko vojno in poskuša v kalnem ribariti. Konzul je pripomnil. da je zdaj sovjetska politika osredotočena, kakor se zdi, na razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu in v Sibiriji Na podlagi programa, ki je bil določen za tretje leto petletnega načrta, pošiljajo Rusi v vzhodne kraje Sibirije gotove evropske izseljence. V Tokiu se kažejo Rusi v novi luči in žele rešiti vprašanja, ki so ostala dozdaj še odprta.
Izgradnja Italijanske vojne mornarice
Pozicijska vojna
na francoski fronti
še vedno samo delovanje patrulj in topniško streljanje
Pariz, 15. novembra. AA. (Havas) Po živahnejših akcijah v preteklem tednu je na fronti spet zavladal mir. Prejšnji te'den so Nemci poskušali napade z manjšimi enotami in z veliko topniško pripravo. Njihove poskuse smo zavrnili in so se morali Nemci z izgubami umakniti na svoje prvotne postojanke. Ker prihajajo za Sieg-friedovo črto vedno novi nemški oddelki, so mislili, da se pripravlja večja ofenziva, kar pa se ni zgodilo. Po najnovejšem stanju se lahko reče, da se spet vrši pozicijska vojna.
Francosko vojno poročilo
Pariz, 15. novembra. AA. (Havas) Poročilo francoskega vrhovnega poveljstva od 15. novembra zjutraj se glasi:
Ponoči le omejena delavnost.
Pariz, 15. nov. s. Večerni .146. francoski vojni komunike pravi: Patrolne bo.be in lokalna aktivnost topništva na zapadni fronti.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 15. novembra. AA. (DNB) Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Na zapadu ni bilo nobenega posebnega dogodka. Snoči se je le delno udejstvovala artiierija.
Angleška admiraliteta je objavila, da se je potopila neka angleška kontratorpedov-ka, ki je zavozila na nemško mino. Angleška tovorna ladja »Matra« (8.600 ton) je uničena po eksploziji. Neka naša podmornica je potopila v zadnjih dneh več ladij (26.000 ton), eno pa je pripeljala v nemško pristanišče nemška nadzorstvena komisija.
UspfiM an^eski paleti nad Nemčijo
London, 15. nov. br. Informacijsko ministrstvo je danes objavilo pregled zadnjih poletov angleških vojnih letal nad nemškim ozemljem in Severnim morjem. V preteklem tednu, pravi poročilo, je bilo izvršenih spet več poletov nad Nemčijo. Letala so se odpravila na pot podnevi in so letela zelo nizko nad nemškim ozemljem. Usoelo jim je napraviti celo vrsto fotografskih posnetkov. V nekaterih primerih so letala prodrla celo do 300 km globoko nad nerusko ozemlje. Mnogokrat so naletela na odpor nemškega letalstva in protiletalskega tormištva, vendar so vselej dosegla svoje cil-le in izvršila predpisane fotografske posnetke. Angleški letalci so podrobno slikali celo vrsto sovražnih vojaških objektov in slike predstavliaio same na sebi tudi z informativnega vidika važno gradivo. Angleška letala so preletela 16 sovražnih letališč, ter celo vrsto mest, med niimi tudi Enden in Hamburg. Skuono je bilo izvršenih poletov za 11.000 km. Polovica te poti je odpadla na Severno morje. Razen nekaterih so se vsa angleška letala vselej nepoškodovana vrnila na svoja letališča.
Na drugi strani, nadaljuje ministrstvo v svoiem komunikeju, nemškim letalcem v zadniem času niti enkrat ni uspelo pro-. dreti oreko angleške obale v notranjost dežele. Vselej so bila na obali ustavljena od tormištva in lovskih letal. V tem času je bi1© sestreljenih najmanj 15 nemških letal, med tem ko v borbah ob angleški obali ni padlo nobeno angleško letalo. Nemški bombniki so bili vselej kmalu prepodeni, kolikor niso bili sestreljeni.
Nemška letala nad Lilleom
Pariz, 15. nov. br. Nad Lilleom in okolico so se danes dopoldne pojavila sovražna letala. Ob 11.50 je bilo mesto alarmirano. Alarm je trajal pol ure.
Ren prestopil bregove
Pariz, 15 nov. s. Iz Holandske ^Kiročajo, da je Ren v svojem spodnjem toku preplavil bregove, tako da že iz tega vzroka v bližnji bodočnosti ob holandsko-nemški meji ne bi bila možna nobena večja vojaška akcija.
Pariz, 15. nov. s. Iz Luksemburga poročajo, da je b:lo z meje slišati ponoči kakor tudi danes podnevi močno streljanje strojnic, zlasti v predelih ob Mozeli.
800—I.000 nemških letal na mesec
London, 15. nov. s. »Dailv Herald« prinaša članek o nemški letalski sili, v katerem navaja, da producira Nemčija sedaj verjetno 800 do 1000 letal tipa Mesšer-schmidt na mesec. Radi pospešene produkcije in pomanjkanja nekaterih važnih surovin pa je kvaliteta teh letal, kakor so izkušnje v letalskih bojih pokazale, slabša.
češko-moravski
protektorat in vojna
Berlin, 15. nov. p. V merodajnih krogih demantirajo vest agencije Havas., da je nemška vlada zahtevala od češko-moravskega protektorata, naj napove vojno Franciji in Angliji, ter osnuje po en češki in moravski vojaški zbor. da bi tako diskreditiral akcijo Cehov v inozemstvu.
Sikorski in Zaleski
z rekonstrukcijo Poljske skupno z zavezniki, katerih skupna naloga je, da premagajo sovražnika. »Daily Telegraph« piše, da uživa general Sikorski ugled enega največjih strategov v vzhodni Igvropi. Ce bi bil on v septembru poveljeval poljski vojski, bi bil njen sicer hrabri odpor lahko še bolj uspešen.
Attlee spet predsednik laburistične stranke
LOndon, 15. nov. br. Glavni odbor laburistične stranke je imel danes popoldne sejo na katere dnevnem redu je bila tudi izvolitev novega predsednika. Major Attlee je bil ponovno soglasno izvoljen za predsednika stranke.
Finančni posveti med Anglijo in Francijo
London, 15. nov. br. Francoski finančni minister Reynaud se je skoraj tri dni mudil v Londonu. Danes se je vrnil v Pariz. Tik pred njegovim odhodom je bil objavljen komunike, ki pravi, da je bil Reynaudov obisk namenjen ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi s finančnimi in gospodarskimi odnošaji med obema državama, proučitvi paralelnih naročil vojnih potrebščin v Zedinjenih državah, zagotovitvi primernih rezerv zlatih valut v obeh državah in ->e nekaterim drugim vprašanjem.
Angleški poslanik
pri Daladieru
Pariz, 15. nov AA. (Havas). Ministrski predsednik Daiaaier je sprejel dopoldne veleposlanika Velike Britanije v Parizu Ronalda Campbella.
Premoženjske prijave v Franciji
Pariz, 15. nov. br. Francoska vlada je že skien la, da bodo morali francoski državljani v določenem roku prijaviti pristojnem oblastem vse svoje premoženje, kolikor ga imajo v tujini. Finančni minister Reynaud je sklenil podaljšati rok za prijavo tega premoženja do 15 januarja.
Pruski princ v Londonu
London. 15 nov AA (Havas) Friderik Viljem Pruski, o katerem so govorili da je ubit, živi že od začetka vojne na Angleškem, ter je obli ubil. da se ne bo
ukvarjat s politiko.
Delovanje kanadskega letalstva
Ottawa, 15. novembra. AA. (Reuter) Zastopnik kanadskega vojnega ministrstva je podal časnikarjem ekspoze o dosedanjem delovanju kanadskega letalstva v vojni. Ekspoze pravi, da so kanadska vojna letala izvršila več sto milj vojnih poletov in podprla patruljno delovanje kanadskih vojnih ladij.
Predsednik Menzies
o glavnem cilju vojne
Sidney, 15. nov br. Avstralski ministrski predsednik Menzies je imel danes v parlamentu govor, v katerem je med drugim naglasil: Zavezniki ne morejo pristati na nikak zakrpan mir. Po 10 tednih vojne so narodni socialisti pričeli govoriti o obnovi miru V tem času zavezniki niti še niso položiE vseh svojih sil na tehtnico. Glavni cilj vojne je, da se ostva-ri mir, v katerem bodo dana vsa jamstva za varnost vsakega posameznega naroda na svetu.
*
Mussolini o italijanskem miru
Rim, 15. nov. s. Ob otvoritvi študijskega leta so priredili dijaki pred Beneško palačo zvečer manifestacije na čast ministrskemu predsedniku Mussoliniju. Mussolini se je pojavil na balkonu ter deial: Italijanski mir ni mir slabosti, temveč oborožen mir. Držite pripravljene svoje puške, pa tudi svoje knjige.
Turške-talgarska pogajanja
Beograd, 15. nov. p. Iz Sofje poročajo, da se bodo pričela v najkrajšem času pogajanja med Turčijo in Bolgarijo za ureditev raznih odprtih vprašanj. Rumunski poslanik v Ankari Stoica se ie med potio v Bukarešto ustavil v Sofiji, kjer je stopil v stik z vodilnimi bolgarskimi osebnostmi Pričakujejo d=> bo ori oogaianjih med Bol šarijo in Turčijo sodelovala tudi Rumunija.
Poljska policijska uprava v zasedenem ozemlju.
Krakov, 15. nov. AA. (DNB). »War-schauer Zeitung« objavlja poročilo da je na področju generalne gubernije ustanovljena poljska policijska uprava, ki bo dela-
Ognjeno morje v Maracaibu
Strahoten požar v venezuelski petrolejski pokrajini Okrog 800 smrtnih žrtev
leta Skupno z velikima bojnima ladjama »Impero« in »Roma«, ki sta še v gradnji in pripadata istemu razreda bosta tvorili hrbtenico italijanskega vojnega brodovja »Impero« bodo že ob koncu novembra spustili v Genovi v morje. »Roma« pa je v gradnji v Trstu.
Razen teh štirih velikih vojnih ladij ima Italija še štiri bojne ladje 25.000 tonskega razreda, ki pa so bile zgrajene že pred pričetkom svetovne vojne To so: »Conte di Cavour« in »Giulio Cesare«, ki sta bili pred kratkim modernizirani, tako da ju smatrajo za polnovredni, ter »Caio Dui-lio« in »Andrea Doria«. ki ju pravkar modernizirajo. Po podatkih italijanskega časopisja ima Italija poleg teh osem vojnih ladij trenotno še 25 križark. 22 tor-pednih lovcev. 44 rušilcev, 51 torpedovk ;n nad 100 podmornic.
»Vittorio Veneto« je ena najhitrejših bojnih ladij na svetu. 2e pri prvih poskusnih vožnjah je dosegla hitrost 30 milj (55 km) na uro Pogon izvršujejo štiri skupine turbin. Ladja je prva velika ^talijanska bojna ladja, ki so jo zgradili izključno italijanski delavci z italijanskim materialom. Normalna posadka znaša 1500 mož. ki se more zvišati v vojni na '500 Ladja ie oborožena z 9 tonovi kalibra 38 cm. 12 topovi kalibra 15 cm in protiletalskimi bateriami ter ima startne naprave za letala. Pričeli so jo graditi leta 1934
*
Genova, 15 nov br Danes opoldne so splovili v morie iz Ansaldove ladjedelnice 35.000-tonsko vojno ladjo »Impero«, ki je bila 28 oktobra že blagoslovljena, a so jo takrat zadržali v ladjedelnici, ker morje nI bilo mirno, da bi se mogla splovitev izvršiti brez vsakega rizika. V nekaj mesecih bo sedaj ladja v Sampier d'Areni opremljena z orožjem in stroji
Naši kraji in ljudje
D. M. šijanec kot dirigent
Ljubljana, 15. nov.
Prvi letošnji koncert Ljubljanske filharmonije v petek, 17. t. m. dirigira eden naših najmlajših dirigentov, Drago Mario Šijanec, stalni dirigent ljubljanske radio-postaje Vzlic svoji mladosti ima g. Šijanec za seboj že lepo glasbeno preteklost. Poteka iz rodbine, ki se lahko ponaša z daljšo slovensko glasbeno tradicijo. Njegov praded je ustanovil slovensko godbo v prastarem, danes pozabljenem trgu Lembergu pri Rogatcu. Drago Mario Šijanec se je rodil v Pulju v rodbini štajerskega rojaka, profesorja-glasbenika. Že kot enajstleten deček je nastopil pred
dvajsetimi leti na skupnem koncertu z Eriko Druzovičevo v Mariboru. Kot gimnazijec je zložil in dirigiral v Mariboru svoj »meloplastični« balet na Zupančičevo pesem »Ptič samoživ«. Po maturi na mariborski gimnaziji se je odločil za glasbene študije v Pragi. Tu je bil zaradi izredne glasbene nadarjenosti brez izpita pripuščen takoj v tretji letnik. V petih letih je dovršil tri šole konservatorija, ki predstavljajo za tri ljudi skupno 16 let študija. Njegovi učitelji so bili K. B. Ji-rak, Jan Marak, Karel Haba in dr. Praga je s svojo glasbo vtisnila neizbrisni pečat Šijančevemu umetniškemu razvoju.
L. 1931. ga je povabil Danski akademski orkester, da izvaja v Kopenhagnu klasične skladbe, katerih rokopise je bil sam odkril in priredil za sodobno koncertno
rabo. Izvajal je izključno »češkega Mozarta« Jos. Myslivečka. Za Mlakarja, s katerim je bil v stalnem stiku, je L 1932. sestavil balet »Un amour du Moyen age«, ki so ga izvajali v Parizu, kjer je dobil Mlakar z njim tretjo mednarodno nagrado. Ob tej priliki je bil D. M. Šijanec angažiran za dirigenta Jugoslov. glasbenega združenja v Parizu. V poletnih mesecih je prepotoval Anglijo in koncerti-ral na Danskem. S svojim pariškim zborom je priredil uspešno turnejo po vsej Franciji, nastopal večkrat v radiu, sodeloval v filmskih študijah itd. V februarju 1. 1934. je organiziral v Parizu festivale jugoslov. glasbe. Tu ni sodeloval samo kot dirigent, marveč tudi kot član pariškega Jugoslov. kvarteta (Spiller, Ilin, Šijanec, Antorek). Tri leta je dirigiral v Grand Amphitheatre v Parizu tradicionalne simfonične in zborovske koncerte. Pri vsem tem delu je absolviral Ecole Normale de Musique in sodeloval kot violist v znanem orkestru Cortot. Iz »Journala« z dne 20. aprila 1935 navajamo tole sodbo: »Šijanec, glasbenik po duši, obdarjen z redkim talentom, skladatelj in zaslužen violinist, dirigira s sigurno in spretno roko ter se zdi, da je za dirigiranje vprav rojen Kjer koli je nastopil, povsod je dosegel najvišje in vsi koncerti, ki jih je dajal, so bili močno aplavdirani, da, deležni ovacij.«
Po mnogih letih bivanja v inozemstvu se je D. M. Šijanec vrnil v domovino in prevzel v Ljubljani mesto dirigenta naše radio-oddajne postaje, kjer se z uspehom udejstvuje pri povzdigi domače radio-f oni je in vsega slovenskega glasbenega življenja.
Drago M. Šijanec ima v krvi stoletje pristne slovenske glasbene tradicije. Rodni Pulj mu je dal južni temperament, zelena Štajerska vedrost duha. Praga češko delavnost in solidno glasbeno izobrazbo. Skandinavija premišljeno sistematičnost, Pariz umetniško kritičnost, prefinjenost okusa in vzlet; svet mu je podelil evropsko raven in koncertno rutino.
Na petkovem velikem koncertu Ljubljanske filharmonije stopa pred široko koncertno publiko kot prizadeven umetniški dirigent, tekmec onih, ki so pred njim vodili ta filharmonični korpus. Poznavalci njegovih sposobnosti ne dvomijo, da bo z velikim uspehom opravil svojo častno umetniško nalogo.
Delavska zbornica za rudarje
Konferenca zastopnikov rudarskih strokovnih organizacij in članov rudarskega odseka ho to, t. m.
Ljubljana, 15. novembra
V	vrsti ukrepov, ki jih je podvzela Delavska zbornica za zaščito ekonomskih, socialnih in kulturnih interesov vseh delavcev in nameščencev v Sloveniji, je gotovo eden najvažnejših: ustanovitev posebnega rudarskega odseka. Nad 8000 rudarjev je v Sloven ji, ki imajo celo vrsto še nerešenih zahtev tako v pogledu delovnih pogojev m zaslužkov, kakor glede socialno-za-ščitnih odredb, zlasti njih preskrbe za primer brezposelnosti, onemoglosti in smrti.
V	nedeljo 12. t. m. je zasedal rudarski odsek, ki si je naložil nalogo, da bo:
1.	proučeval in razpravljal o vseh osnutkih zakonov, uredb in pravilnikov, ki se tičejo rudarjev,
2.	zbiral podatke o položaju rudarjev in sestavljal iniciativne predloge za zboljšanje položaja,
3.	sodeloval pri mezdnih akcijah v okviru zakonskih določb in ustvarjal čim tesnejše stike med rudarji in Delavsko zbornico.
Po temeljiti proučitvi položaja in razmer, v katerih se nahajajo rudarji, je sprejel odsek soglasno naslednje zaključke:
1)	Zaradi ugotovljenega porasta draginje pri živilih za ca 10°/0 naj se takoj ukrene potrebno, da se sedanje mezde zvišajo za procent porasta draginje, za bodoče pa s posebnim sporazumom, veljavnim za vse rudnike v Sloveniji, zagarantira avtomatično prilagoditev mezd draginjskim spremembam.
2)	V okviru tega zaključka naj se izvrši akcija za zvišanje mezd pri Trboveljski premogokapni družbi na podlagi sedanje kolektivne pogodbe, pri ministrstvu za šu-
me in rudnike pa akcije, da se mezde in akordi odgovarjajoče zvišajo brez predhodne odipovedi delovne pogodbe.
3)	Z vsemi močmi naj se dela na spopol-nitvi in spremembi socialne zakonodaje, da se ukinejo vsa poslabšanja, prizadeta rudarjem z novimi pravili o bratovskih sklad-nicah in ostalimi uredbami in pravilniki Brezpogojno se mora rudarjem zagaranti-rati uživanje vseh ugodnosti, ki jih predvideva splošna socialna zakonodaja za vse delavstvo, poleg tega pa je treba rudarjem priznati z ozirom na vrsto njih zaposlitve še posebne pravice.
4)	Plačani dopusti, ki so že uvedeni v državnih rudnikih, se morajo razširiti tudi na privatne rudnike.
5)	Zagotoviti in spopolniti se mora re " prociteta med rudarskimi in ostalimi zavarovanji ne samo v mejah dlržave, marveč tudi mednarodno, da ostanejo obvarovane pravice ne oziraje se na kraj zaposlitve.
6)	Posebno pažnjo naj se posveča bra-tovskim skladnicam z ozirom na centralno urejen sanacijski fond in dejstvo, da je število rudnikov v Sloveniji največje ter presega že 50%> staleža aktivnih rudarjev, da ne bi boli pri event. likvidaciji centraliziranih fondov oškodovani.
Delavska zbornica je pristopila k takojšnjemu izvajanju ter zaključkov in je sklicala za ponedeljek 20. t. m. v Ljubljano konferenco predstavnikov rudarskih strokovnih organizacij, druge skupine rudarske zadruge in članov rudarskega odseka, na kateri se bo razpravljalo o ukrepih za prilagoditev mezd porastu draginje.
INSERIRA JTE V „JUTRU" l
Ljubljana, 15. novembra
V 86. letu svojega neutrudnega življenja, ki je bilo vse posvečeno dolžnosti in delu, je umrl 14. t m. g. Josip Vilfan, upokojeni prokurist Kranjske industrijske družbe, za katerim žalujejo kot najožji sorodniki nečaka prof. dr. Pavel Grošelj, upokojeni profesor Rudolf Grošelj in nečakinja Marija Grošelj ter mnogoštevilni prijatelji in znanci.
Josip Vilfan je bil potomec ugledne narodne obitelji. Rodil se je L 1854. na Reki, pristojen pa je bil v Ljubljano. Obiskoval je Mahrovo trgovsko šolo, L aprila 1871. pa je vstopil v službo kot uradnik pri Prvem ljubljanskem paromlinu, katerega lastnica je bila KID, ki je imela poleg mlina tudi tovarno za železo v Bohinju ter rudokope na Rudnem polju in drugod po Gorenjskem. G. Vilfan je postal po službenih letih najstarejši uradnik KID in tudi na vsem Gorenjskem. V našem listu smo se ga spominjali spomladi 1. 1931., ko je imel za seboj že 60 let
službe pri KIT). Marljiv je Ml kaikar mravlja in v visoki starost)! si je ohranil izredno čile življenjske alte. Na Jesenicah je hfl dolga leta odbornik krajevnega Šolskega sveta. V mladosti je Mil izbočen pevec in telovadec, velik prijatelj peirode pa je ostal do konca svojega življenja. Ravno tako je bil vedno tudi trden na-prednjak Po letih je bil najstarejši član jeseniškega Sokote in najstarejši fant v fart
Dobrodušnega gospoda so vsi cenili in spoštovali in ohranili ga bodo v blagem spominu. Njegov pogreto bo jutri v četrtek c>b 14. izpred mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče pri Sv. Križu.
Zadnja pot gospe Ogrizkove
Rogaška Slatina je v nedeljo nanovo oživela. Mnogoštevilnim gostom od blizu in daleč je legla žalost na dušo, saj so se prišli poslovit od njih skrbne in vedno vedre gostiteljice ge. Ogrizkove.
Nihče ni slutil, da bo ta plemenita žena, ta preskrbna mati tako zgodaj in tako nenadoma odšla.
Vedno zaskrbljena za svoje drage, vedno vprežena v svoje podjetje — ni utegnila niti misliti nase — a odpoklicana je bila tako naglo, da se niti znajti ne moremo v to bridko resnico.
Domači in drugi so jo vso zasuli s cvetjem, še mrtvi je odsevala z obraza ona milina in dobrota, ki sta jo dičili v njenem poklicu. Za vsakogar je imela odprte roke. Koliko revežev je nasitila njena blaga roka, koliko podpor je stisnila
njena desnica, da za to ni vedela niti levica.
Ko je zadonela pred hišo žalosti turobna »Vigred«, zaihtela so tudi naša srca. Nehote smo se vprašali, zakaj si morala tako zgodaj oditi, ko si bila še tako potrebna svojim drag'.m in vsej okolici.
Veličasten sprevod je krenil na hribček k Sv. Trojici. Nadžupnik g. Vajda je ob grobu očrtal njeno življenjsko delo.
Zavedali smo se, da veljajo naše solze pravi materi, poosebljeni dobroti in plemenitosti
S svojimi dobrimi deli si si postavila, blaga gospa, trajen pomnik. Z ljubeznijo je postlan tvoj večni dom, naj lep spomin na te rahlja žemljico, ki te pokriva.
Ave anima candida!
L. M.
Stroj za razlikovanje pravih kovancev od ponarejenih je izumil
mož, ki je na robiji zaradi ponarejanja denarja
Petrlnja, 15. novembra.
V jetnišnici petrinjskega okrožnega sodišča imajo zanimivega izumitelja. To je Ivan Sovič, star nekaj preko 30 let, ki je bil zaradi ponarejanja kovancev obsojen na 2 in pol. leta robije. Ta jetnik je izumil napravo, s katero se ua zanesljivo razlikovati prave ln ponarejene kovance. Njegov izum je bil že preizkušen v prisotnosti sodnikov in nekaterih strokovnjakov. Naprava je na videz kaj preprosta. Ves njen mehanizem tvori nekaj koles in vzmetov v lesenem zabojčku, ki ima na vsaki strani po eno, zgoraj pa tretjo odprtino. Skozi odprtino na pokrovu se porine v skrinjo kovan denar, mehanizem se sproži in kovanec pade skozi eno stransko odprtino. Ce je pristen, pade skozi desno, če pa je ponarejen, pa skozi levo špranjo. Izumitelj je svoj aparat razkazal, ni pa razložil skrivnosti svojega principa. Povedal je samo to, da igra pri mehanizmu njegovega izuma odločilno vlogo nekakšen magnet. V skrinjico so metali pristne in ponarejene kovance in so vsi razkrinkani padali iz čarobne škrinjice: pristni skozi desno, ponarejeni pa skozi levo špranjo.
Ivan Sovič se je s svojim izumom hotel rehabilitirati, kar mu je uspelo, dokazal pa je tudi svojo izredno nadarjenost. To nadarjenost je dokazoval tudi v svoji domači vasi žremenu, kjer so ga vsi cenili kot ve-ščaka, ki je znal napraviti vse, kar je videl. Dovršil je samo štirirazredno ljudsko šolo, a je že kot mladenič risal in delal načrte kakor kak inženjer. V vsem okolišu ni bilo stroja, ki ga ne bi bil znal popraviti. Klicali so ga tudi v industrijske obrate, kadar so bili kaki defekti, in kos je bil vsaki, še tako zapleteni nerednosti pri strojih. Mladi vseznal pa je imel svoj ideal. Delal je poskuse konstrukcije stroja, s katerim bi po posebnem principu pomnožil energijo človeka. Posrečilo se mu je, da je dokazal princip in stvarnost svoje zamisli. Napravil je bicikel, ki se goni z navadnimi pedali,
a se z njim lahko vozijo trije ljudje tudi po strminah. S svojim izumom je nekajkrat napravil poizkuse pred trumami gledalcev v raznih krajih. Svoj izum je skušal izpopolniti, a ni imel denarja. Kar je zaslužil s popravljanjem raznih strojev, je porabil pri svojih poizkusih, in da bi prišel do denarja, ki ga je nujno potreboval za dovr-šitev svojega najvažnejšega izuma, se je lotil ponarejanja kovancev. Tudi pri tem poslu je bil mojster, prišel pa je vendarle že po prvih svojih izdelkih v zapor. Baš takrat, ko je v ječi dovršil svoj aparat za razlikovanje pravih in ponarejenih kovancev, so mu v pisarni kaznilnice sporočili, da je tudi najvišje sodišče potrdilo njegovo obsodbo na 2 in pol leta robije.
Sovič zaradi tega ni žalosten. Prepričan je, da ga čaka po robiji še srečna bodočnost. Ko so se vsi čudili njegovemu izumu, je dejal: »želim samo to, da bi našel človeka, ki bi z gmotnimi sredstvi omogočil, da izvedem vse, kar imam v glavi, človek, ki ga iščem, bi najkoristnejše uporabil svoj denar, oba bi bila srečna in bogata in z nama ves svet. Upam, da najdem takega človeka, ko pridem iz ječe.«
Iz sodne dvorane
Sleparski ženin
je bil 25-letni kovač Janko Babšek, doma iz Lavrice. V pomladnih mesecih je »dvoril« Francki K., toda ne kot kovač, ampak kot ljubljanski mitničar. S privlačno uniformo je sicer ni zavajal, kajti ona mu je še celo obleko lcupila. Morda se je reva mogla zato kaj bolj postaviti z njim! Toda povsem v stilu malega človeka, ki mu je »mala hišica« prvi in zadnji vzdih-ljaj njegovega nebogatega življenja in doživljanja, je tudi Francka sanjala o mali hišici, »moji« hišici In njen Janko — njen zato. ker ji je baje obetal poroko — ta ji jo je znal naslikati! Tako zelo je
DOVRŠEN
sprejem evropskih in izven* evropskih postaj tudi po* dnevi z luksuznim superom
Prodaja tudi na obroke
Razen tega prinašamo
ORION 5-cevni
popularni super na mesečne obroke
od Din 180.-
RADIO r. z. o. z., LJUBLJANA, Miki o-
šičeva c* 6 RADIOVAL —' LJUBLJANA, Dalmatinova ul. 13, ANTON BREMEC — CELJE, Miklošičeva ul. 2, L. LUŠICK1, MARIBOR, Koroška c. 11.
verjela v predstavo, da jo res gradi, da mu je poleg 600 din za obleko dala še 1150 din, kolikor je imela v gotovini spravljenega doma, pa še svojo hranilno knjižico, na kateri je hranila štiri jurje. Janko je obljubljal poroko, Francka je vlagala na ta fiktiven račun, toda Janko ji je šel po vodi in z njim denar. Francka, opeharjena za svojo življenjsko srečo, se je zatekla k sodnikom. Ti so Janku sodili. Pred njimi je Janko govoril, da je a Francko imel »samo« ljubezensko razmerje, toda: ali je to tudi obljubljen zakon, gospoda moja ? Ne, nikakor, toda Francka je trdila, da mu je dajala, kar je dajala, le zato, ker je mislila, da je poštenjak, ki ima resen namen jo tudi poročiti. Sicer bi po svojih nazorih ne biia; dajala.
Ker je Janko že prej imel nevšečne opravke s sodniki, so ga zaradi sleparije, ki jo je zagrešil na račun Franckinega sladkega pričakovanja na zakonski stan* sodili strogo. Naprtili so mu 1 leto in X mesec strogega zapora ter 120 din denar* ne kazni,
„V cvetju starosti44
se je 40-letna omožena služkinja Pespa h| Zasavja domislila, da prihaja čas, koi brezobzirno vene mladost. Zato ie hotela pohiteti, da vjajne, kar se še vjeti da. Od priletnega moža se je obrnila na mlajše, celo najmlajše »moči«. Toda v njenem zaletu jo je prestregla budna skrb zakona nad mladini, do katerih je še treba imeti obzir. Z zasavskih stezic so Pepo spravili na jetniške hodnike, po katerih bo brezplodno zapravljala tri dolge mesece svoje zapoznele mladosti. Tako so odločili soct-niki.
Kulturni pregled
Obiski in stiki v Zagrebu (II)
Dr. Ilija Jakovljevič
V direkcijski sobi uredništva »Hrvat-s kega dnevnika« se nevidno stekajo tanke, a važne niti hrvatskega javnega mnenja: to dobro urejevano glasilo HSS je najavtentičnejši organ tistih, ki so prevzeli odgovornost za razvoj in uspeh hrvatskega homerule. Politični urednik in direktor lista dr. Ilija Jakovljevič sodi v ono plast domače -'inteligence, ki je izšla iz preprostega ljudstva in združila z njegovo usodo vso svojo domovinsko ljubezen in nacionalne ideale. Nič ni izven naroda, in ni naroda izven njegovega ljudstva: to je njen čredo. Dr. Jakovljevič je eden najboljših publicističnih nadaljevalcev ideologije bratov Radičev in zaupni sotrud-nik dr. Vladimirja Mačka. V »Hrv. dnevniku« piše predvsem uvodnike, ki že po svojih stilističnih odlikah razodevajo literarno kulturo. Ta razgledani publicist in bistri polem čar je tudi znan književnik: pesnik, novelist, romanopisec, kritik. Zato je postal predsednik obnovljenega »Društva hrvatskih književnika«.
Sestala sva se v njegovi sobi med redakcijskim delom in sejo tega društva; mislil sem na Skyllo politike in Karybdo literature. Dr. Jakovljevič ima vse sposobnosti za delo med obema tesninama: je mož v najboljših letih, energičen in premočrten, ter tudi stremi j iv organizator. Pri vsem tem je še jurist, kar pomeni: duhovni naklon h konkretnemu, smisel za akcijo in logično mišljenje. Medtem ko sva se raz-
govarjala, je vladalo naokrog pravo redakcijsko življenje, na videz vznemirljivo in nervozno, v resnici pa urejeno po pravilnem ritmu dela.
Dr. Jakovljevič je predvsem pripovedoval o »Društvu hrvatskih književnikov«, ki mu bo v novih razmerah banovine Hrvatske dana kulturno pomenljiva naloga.
Kako se organizirajo hrvatski književniki ?
— Od 1. 1929 do 1936 je »Društvo hrvatskih književnika« obstajalo samo na papirju, ker je bilo vsakršno resno delo nemogoče. Pohištvo se je razpadalo na podstrešju, sloveči »rdeči salon«, ki je videfl toliko književnih sestankov, je docela strohnel. Pred tremi leti so se naši pisatelji zganili in obnovili društvo pod predsedstvom dr. Nikole Andriča. Leta 1937 so zopet pričele izhajati društvene knj:ge in podeljenih je bilo nekaj nagrad. Potlej so nastale spremembe v odboru in letos spomladi se je polotil dela nov odbor, ki si je predvsem zastavil nalogo, da postavi društvo finančno na trdne noge in mu omogoči založniško dejalost. Prejšnji poskusi izdajanja so nakopali društvu vrsto nepri-lik in neprijetnih obračunov. Uspelo nam je, da smo zbrali potrebna finančna sredstva, poplačali dolgove in zaostale honorarje, obnovili pohištvo in našli društvene prostore v Frankopanski ulici št 2. Za naša stremljenja so pokazali razumevanje i ministrski predsednik Cvetkovič in bivši |
ban Mihaldžič, M sta darovala vsak po 20.000 din, prejšnji zagrebški župan je primaknil 10.000 din, nekaj so dali zasebni meceni in nekatere ustanove; tako smo si pridobili tudi začetni kapital, ki je potreben za izdajanje knjig društvenih članov.
—	Rednih članov je sedaj Okrog 80, kar je samo po sebi lepo število. V ostalem pa nam doslej ni šlo toliko za pomnožitev članstva, kolikor za to, da društvo saniramo in mu pripravimo temelje za novi razvoj v razmerah, ki bodo za hrvatsko književnost ugodnejše.
Obnovitev »Savremenika«
Dr. Jakovljevič je nadaljeval:
—	Na zunaj smo to leto pavsjirali, z novim letom pa bo DHK obnovilo »Savre-menik«, ki je bil pred svetovno vojno reprezentativno glasilo nove hrvatske literature in s katerim so združene tolike slov-
stvene tradicije od naše Moderne dalje.
Obnovljeni »Savremenik« bo izhajal dvakrat mesečno v kvart formatu, na 32 straneh in se ne bo bavil zgolj s književnostjo, marveč tudi z vsemi aktualnimi problemi. Prinašal bo politične članke iz peresa odličnih politikov; iz teh vrst bodo sodelovali inž. Košutič, dr. Krnjevič, minister dr. Anders, podban dr. Krbek, prosvetni šef prof. Škorjač in številni drugi, med njimi tudi najodličnejši hrvatski medicinski, tehnični, gospodarski in drugi strokovnjaki. Iz literarnih vrst so nam obljubili sodelovanje Fr. Alfirevič, P. Bakula, Stanko Batušič, Julije Benešič, Ante Boni-fačič, Dobriša Cesarič, O. Delorko; prof.
dr. Fanoev, dr. Branko Gavella, J. Goran-Kovačič, Alfred Haller, D. Ivaniševič, dr. Ivančevič, Ilija Jakovljevič, Slavko Kadar, Vlad. Kovačič, Ivo Kozarčanin, Vj. Kušan, Vj. Majer, A. Nizeteo. Luka Perkovšč, Ante Pfetravič, Ivan Softa, Jaroslav šidak, Stanislav šimič, Novak šimic, T. Tadija-novič, Josip Tabak, Tin Ujevič, VI. Vlai-savljevič L dr. Urejeval ga bo poseben redakcijski odbor z menoj kot glavnim in
političnim urednikom. Časopis bo stalno prinašal poročila iz književnega, glasbenega in likovnega življenja na Hrvatskem in
v vsej državi, ter informativne članke o tujih literaturah.
Odnos do Slovencev
—	In Slovenci?
—	Samo ob sebi se ume, da bomo zasledovali tudi slovensko književnost in poiskali zanjo posebnega referenta. Nam je mnogo do tega, da Hrvatje čim bolj spoznavajo slovensko književnost. Znano je, da so nekoč obstajali tesnejši stiki med hrvatsko in slovensko kulturo. Te stike je preišnja politika do dobrega pretrgala. Sedaj, ko so poglavitni politični problemi pred rešitvijo, verujem, da mora priti ne i samo do obnove, marveč tudi do učvršče- |
nja in razširjenja naših duhovnih stikom s Slovenci.
Drugi načrti DHK
—	Pripravljamo vrsto novih knjig. Kot prva je določen zbornik »Obnovljena Hrvatska« v redakciji prof. Fanceva. V njem bodo obdelani vsi, ki so izdatno sodelovali pri oblikovanju hrvatske narodne zavesti. Tu bo izšla dr. Krbkova razprava o sedanjem pravnem položaju Hrvatske in moja študija o dr. VI. Mačku z nekaterimi neznanimi podrobnostmi izza časa pogajanj za sporazum. Serija knjig v obnovljeni leposlovni zbirki še ni dokončno določena-Sicer pa bomo skušali čim bolj zainteresirati vse naše javne ustanove za položaj književnikov, uvesti akcijo za podeljevanje literarnih nagrad, poskrbeti za socialni položaj članstva, za njega namestitev ter pomagati članom-samozaložnikom.
Kulturni razmah
—	Hrvatski književniki se predvsem veselimo, da je zavladal na Hrvatskem demokratični režim s tiskovno svobodo. »Društvo hrv. književnikov« je že po tradiciji med prvimi boritelji za svobodno izražanje misli. Razume se, da bodo spremembe, ki nastopajo na Hrvatskem, vplivale zelo ugodno na kulturno življenje, tem bolj, ker sedaj ne bo več ovirana kulturna iniciativa, marveč bo tam, kjer je konstruktivna, z vseh strani pospeševana. Poklicni književniki so v tesn bolj ugodnem položaju, ker je sam dr. Maček znan kot prijatelj književnosti in književnikov. Pil njem knjige niso v omarah in na policah samo za okras in reprezentanco, marveč jih naš predsednik neu gnano prebira in tako zasleduje vse naše duhovne pojave.
Dr. Jakovljevič o seW
Na mojo željo je dr. Jakovljevič povedal j tudi o svojem delu.
DomaČe vesti
^ifafaafiZfZE^	iz cirkuškega življenja!
Življenjski roman in ljubezen enega najslavnejših krotilcev divjih zveri! — Prizori sijajne dres ure in smrt krotilca pod kremplji razjarjenih z v e r L KINO SLOGA, tel. 37-30
i francoski velefilm iz cirkuškega življenja!	J
V ieviih krenroHIhi
_Izvrstna režija, odlični igralci!_Predstave ob 16., 19. in 21. uri "
Naš včerajšnji oglas za film
Na okrainem sodišču
je povzročil pri »Slovenskemu domu« tako pozornost, da je prinesel v svoji včerajšnji številki dolgovezno opravičilo. To opravičilo je pa mogel »skovati« le na ta način, da je hinavsko in zlobno zamolčal ime hrvatskega lista, katerega kritiko smo mi včeraj priobčili. Očividno je tudi uredništvu »Slovenskega doma« znano, da »Hrvatski dnevnik« prinaša izključno le uredniške, neplačane ocene filmov in da veljajo te kritike kot strogo objektivne, ker nimajo kinopodjetja na ta list nobenega vpliva. Zato je v svojem zagovoru prikazal zagrebško kritiko kot plačano. Seveda so vse nadaljnje navedbe »Slovenskega doma«, ki se opirajo na ta neresnični prikaz zagrebške kritike, neosnovane.
V nadaljnem skuša uredništvo »Slovenskega doma« našo ugotovitev osmešiti z ironiziranjem. Iz vsega pa jasno izzveni, kje ga čevelj žuli. »Slovenski narod« bi moral biti po njegovem mnenju obzirnejši in neobjektiven, ker dobiva oglase, »Slovenski dom«, ki pa ne dobiva oglasov, ima pa pravico biti »ultra-objektiven«. Očividno je pa njegovo »objektivno kritiko« povzročila tudi neraz-položenost zaradi preslabo zakurjene dvorane
Glede slovenskih napisov stvarno pripominjamo, da je prišlo v prevodu res do nekaterih napak, zato ker napisi, zaradi pomanjkanja tehničnih pripomočkov in naprav, niso bili izdelani v Ljubljani, temveč v Zagrebu. Način, kako je »Slovenski dom« »skritiziral« te napise, pa je milo rečeno dlakocepstvo. Ljudje pa, ki se na slovenščino razumejo in so brali kritiko »Slovenskega doma« pa trdijo, da je v tem sestavku kritike več slovničnih napak, kakor pa v »poulični in špecerijski« slovenščini filmskega traku.
Popravkov pa »Slovenskemu domu« ne pošiljamo, ker je dolžan še priobčiti popravek, katerega nam je pred poldrugim letom prostovoljno obljubil.
KINO UNION
Temperamentna iz filma »Čajkovski« nepozabna Marika Rokk v veselem glasbenem šlagerju
KARUSSELL
ki bo vsakomur prijetno razvedrilo. Zato skrbijo tudi Georg Alexander in Paul Henkels.	KINO MATICA, tel. 21-24. — Ob 16., 19. in 21. uri
* Rekordno Število slušateljev zagrebške tehnike. Kakor veterinarska tako ima tudi tehnična fakulteta zagrebškega vseučilišča za seboj 20 let obstoja in delovanja. V jubilejnem letu je dosegla zagrebška tehnika rekordno število slušateljev. Čeprav je 20. t. m. zadnji rok za vpisovanje, je že zdaj v petih odsekih fakultete vpisanih 1.009 slušateljev, če prištejemo še one slušatelje, ki so predavanja že absolviral., ali pa se iz raznih vzrokov niso mogli redno vpisati, potem lahko rečemo, da ima zagrebška tehnika nad 1.400 slušateljev. Za prvo leto se je vpisalo 430 slušateljev, kar predstavlja največje težave za predavatelje. V sedanjem poslopju ima tehnika prostore, ki bi lahko sprejel: komaj eno četrtino teh slušateljev. V začetku leta so pri predavanjih neverjetne razmere. Slušatelji morajo stati in ko delajo beležke, naslanjajo svoje beležnice na zid, na okna ali pa drug drugemu na hrbet. Ko so vprašali dekana tehnične fakultete, kaj je vzrok rekordnega števila vpisov, je odvrnil, da ima prirastek svoje vzroke tudi v velikem zanimanju za kemijo zaradi vojne nevarnosti in pa zaradi tega, ker se je v Zagreb zateklo mnogo Bolgarov, ki doma tehnike nimajo in letos ne morejo stud rati v Franciji ali pa v Nemčiji.
*	Urejevanje novega pokopališča v Beogradu. Mesto mrtvili — novo pokopališče v Beogradu, na katerem je pokopano v 60 letih odkar obstoja, okrog 130.000 Beograjčanov, postaja premajhno in je beograjska občina sklenila, da uredi novo centralno pokopališče v Marinkovi šumi nad Duša-novcem. Na noveim beograjskem pokopališču je prostora samo še za kakih tisoč grobov. Pokopališče šteje vsega skupaj 4.300 grobn e in 53.000 grobov, razširitev pokopališče -a ni mogoča. V Marinkovi šumi ima občina nekaj zemljišč, ostalo pa bo treba odkupiti od privatnih lastnikov ter bo znašal izdatek za odkup zemljišč im za ureditev pokooaiišča nad 30 milijonov.
• * Poročila sta se v nedeljo 12. t. m. v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani sin gimnazijskega ravnatelja g. Martfna Mastnaka v Mariboru, g. Tine Mastnak, inženjer-agronom pri Savezu zemaljskih zadrug v Beogradu, in gospodična Anica Dolničar, hčerka pokojnega kolodvorskega restavraterja g. Franca Dolničarja. Priči sta b li ženinov stric g. Artur Mrevlje, notar v Logatcu, in nevestin brat Maks Dolničar, kavarnar v Ljubljani. Bilo srečno. (—)
*	Sprememba voznega reda. Pričenšj od 15. novembra vozi na progi Maribor — št. Hj — Spielfeld — Strass dnevno potniški vlak št. 614, ki odhaja iz Maribora ob 7. uri, in potniški vlak št. 611, ki prihaja v Maribor ob 17.37. Zato pa izostane dnevno na progi Maribor — št. Ilj vlak št. 9662 z odhodom iz Maribora ob 5.30 in ob nedeljah in praznikih vlak št. 9611 s prihodom v Maribor ob 7.38.
*	Prometna nesreč®. G Ivan Dimnik, sin gostilničarja na Studencu, se je s svojim spremljevalcem Rozmanom vozil z motorjem v torek proti večeru iz Zagreba proti Ljubljani. Na železniškem križišču pred Litijo pa se je motor v gosti megli zadel ob konfin, se razbil in si je g. Dimnik pri padcu zlomil roko in nogo, dočim je ostal njegov spremljevalec nepoškodovan.
*	Razprava o smrtni nesreči, »človeka granate«. Pred beograjskim sodiščem se je zagovarjal atlet Dragoljub Aleksič, ki se je s svojimi vratolomnim' produkcijami proslavil v vseh večjih krajih države. Obtožen je bil krivde smrtne nesreče svojega glavnega sotrudnika, mladega mehanika Siniše Radosavljeviča. ki je nekaj let tvoril glavno atrakcijo Aleks čevih akrobatskih predstav. Aleksič je konstruiral velik tep, Siniša pa je bil »granata« tega topa. Mnogokrat so ga srečno izstrelili, da je varno priletel v razpeto mrežo, pri predstavi letos spomladi v Solunu na velesejm šču pa je padel na tlak in se ubil. Sirmšin oče pripisuje krivdo smrtne nesreče Aleksiču,
— Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek.
_Ogl__reg. S. br__W74/y_
— Sedaj že več ko tri leta vodim »Hrvatski dnevnik«, kjer sem objavil okrog tisoč uvodnikov. Razumljivo je, da mi zaradi tega zaostaja čisto književno delo in da v teh treh letih nisem napisal nič več nego štiri novele in nekaj pesmi.. Pripravljeno imam zbirko novel, ki bi jo imelo DHK izdati že lSni, a bo izšla šele v do-glednem času. V njih opisujem hercego-vinsko življenje. Pripravljam tudi obsežno biografijo dr. Mačka. Začel sem jo objavljati v »Hrvatskem dnevniku«, toda z letom 1918 sem moral na mah prekiniti. Z organiziranjem banovine Hrvatske se bo dovršila važna perioda v življenju dr. Mačka in tako bom mogel primerno zaključiti še nedovršeno monografijo...	—o.
P. K. Javorov
Bolgari se spominjajo v teh dneh 25 letnice smrti enega svojih najznačilnejših pesnikov, P. K. Javorova, ki si je v usodnem letu 1914, ko je bilo evropsko nebo prav tako kakor danes zagrnjeno s črnimi oblaki vojne, prostovoljno končal življenje. Neposreden povod njegove smrti je bilo osebno trpljenje, posledica težke rodbinske žaloigre, ki ga je bila zadela leto dni prej. Ob petindvajsetletnici smrti se ga pietetno in hvaležno spominja ves bolgarski narod. Prirejajo spominske večere in premiere njegovega najboljšega dramat-skega dela »Po nevihti«, listi pa prinašajo članke in študije o vodilnem pesniku Bolgarije v dobi pred četrt stoletjem.
P. K. Javorov je najodličnejši predstavi-telj bolgarskega lirizma, »Paganini bolgarske poezije«, kakor ga imenuje razgledani kritik in esejist Nikolaj Dončev v »La Parole Bulgare« z dne 29. oktobra t. 1. Skromni poštni uradnik je poslal svoje prve pesmi znamenitemu kritiku K. Krestevu, uredniku revije »Misel«, ki je postal na mah pozoren 'na poskuse nadarjenega za-
ki pa zatrjuje, da se je nesrečni Siniša nalašč ali pa po neprev dnosti napačno vle-gel v top. Razprava je bila dramatična. Si-riišin oče je neprestano vpil nad obtožencem: Vi ste krivi smrti mojega sina! — Aleksič pa je odgovarjal: Nisem kriv, povem vam pa, da sem ga imel rad kakor brata in da sem zanj bolj skrbel kakor pa vi. Raprava je bila preložena, da se dobijo poročila od nekaterih zdravnikov iz Soluna, ki so ponesrečencu skušali pomagati.
- Ugrabitev neveste, pri kateri je sodelovala vsa vas. V gornjem Hasidu pri Bosanskem šamcu je bila na nenavaden način izvedena otmica ali ugrab tev 191etne vaške lepotice Mare Pejičeve. Pri otmici so sodelovali gotovo vsi moški prebivalci vasi, ker niso hotel trpeti sramote, da bi se lepa Slavonka poročila z Bosancem. Marin oče je reven kočar itn je letos spomladi delal kot pomožni delavec v neki opekarni na bosanski strani. Hči mu je večkrat kaj prinesla od doma in se je med svojimi ob -ski zaljubila v nekega delavca opekarne. Dogovorili so se. da bo še pred koncem leta poroka. Pri tem sklepu niso računali z razpoloženjem domače vasi, kjer smatrajo za sramoto, ako se kakšno dekle poroči na bosanski strani. Lepa Mara pa je imela tu-d. doma dovolj snubcev, ki so takoj jpozabi-
li na tekmovalno zavist in spore, ko so slišali, da se namerava Mara poročiti z Bosancem. Njenemu izvoljencu so sporočili, da ga bodo pretepli »na mrtvo ime«, če se prikaže v vasi, staremu Pejiču pa so poslali uit mat, naj svojo hči poroči nekje v Slavoniji, za nobeno ceno pa ne v Bosni. Ko je bilo te dni za poroko že vse pripravljeno in je mislila Mara na skrivaj zapustiti domačo vas, so ponoči obkolili Pej čevo hišo vsi možje in fantje iz vasi. Starega, ki se je upiral in hotel klicati sosede na pomoč, so zaprli v neko sobo, Maro pa so dvignili kar iz pcs'elje, jo zavDi v rjuhe ter odnesli v pripravljeni voz ženina iz neke sosednje vasi, katerega so ji bili otmičarji po dolgem posvetovanju izbrali. Ker je od vse vasi izbran ženini precej premožen, bo otm ca menda brez protesta dosegla svoj namen.
* Smrt čudaškega meniha. Tz Rusije preko Estonske in Pariza je pred kakimi 5 leti prišel v našo državo Nikolaj Panov, ki je bil inženjer in je imel dobro službo v Parizu. Službo in vse, kar je imel, je zapustil ter postal menih v pravoslavnem samostanu žiči. O sebi in svojem življenju je dal le najpotrebnejše podatke in ni nikomur razložil, kaj ga je napotilo v samostansko tišino, čeprav je po svoji inteligenci in izobrazbi daleč prekašal mnoge svoje so-brate v samostanu, se ni nikdar ukvarjal s posvetnimi rečmi. Sam sa je nalagal strogosti daleč preko samostanskih predpisov. Tako n. pr. je v cerkvi stal na eni nogi v svoji celici pa je ležal na tleh ali pa na golih deskah. Celica v samostanu pa se mu je zdela pri vsem tem še preveč udobna in p ros 1 je samostanskega predstojnika za dovoljenje, da bi se smel preseliti v neko votlino v samostanskem gozdu. Ko si je to votlino urejeval, se je prehladil, dobil pljučnico in ji podlegel.
Iz J *
u— Ins'gnije častnega članstva mesta Ljubljane je včeraj izročil župan dr Juro Adlešič z načelnikom gradbenega odbora univ. prof dr. Francetom Štele to m in z načelnikom kulturnega odbora banskim inšpektorjem Silvom Kranjcem univ. profesorju Jožetu Plečniku. Na un verzi v njegovem kabinetu seminarja za arhitektonske kompozicije je predstavništvo mesta
četnika. Ni pa mu ugajalo pravo ime dotlej neznanega poeta, ki se je pisal Kraču-lov, zato je pesmi samovoljno podpisal s psevdonimom Javorov. Kračulov je bil zadovoljen s tem urednikovim sklepom; poslej mu je ostalo ime P. K. Javorov in z njim si je zagotovil v bolgarski duhovni kulturi nesmrtno ime.
Pesniški razvoj P Ki Javorova obsega dve razvojni razdobji: V prvem se je razvijal pod vplivom narodne pesmi in starejše umetne poezije, predvsem Hrista Boteva. Prva knjiga njegovih pesmi je izšla 1. 1901. Vsebuje večidel socialne in čustvene pesmi, spisane v preprosti, vendar pa lepi in učinkoviti obliki. Pozornost, ki jo je vzbudil kot pesnik, mu je tudi socialno olajšala življenje. Postal je uradnik sofijske Narodne knjižnice in je bil ponovno deležen državnih štipendij za bivanje v inozemstvu. Posebno globoko ga je pritegnila Francija in prav bivanju v Nancyju in Parizu gre hvala, da se je seznanil z vrhovi francoske poezije, zlasti s simbolisti in z Baudelairom, ki so ga duhovno močno razgibali in obrnili njegovo pesniško dozorevanje v novo smer. To je ustvarilo drugo razdobje njegove poezije in v njem je dosegel višek svojega pesniškega razvoja. Videti je bilo, da mu vplivi francoske poezije niso vzeli originalnosti, marveč so nje- > govo tvorno silo samo oplodili, ji dali pod-netov za iskanje .višjega in popolnejšega j pesniškega izraza in ga tako privedli do mojstrstva v poeziji. Skupaj s Penčom ! Slavejkovim, P. I. Todorovim, Kirilom Hri-stovim je predstavljal moderno slovstveno smer med Bolgari in poslej močno vplival na nadaljnji razvoj bolgarske besedne umetnosti.
Veliki bolgarski slovstveni zgodovinar in kritik, na našega Ivana Prijatelja snomi-njajoči Bojan Penev je oisal o P. K. Javo-rovu: »Kar se tiče zlasti eufonije, se pra-
Ljubljane sporočilo častnemu članu soglasne sklepe mestnega sveta o izvolitvi zr Častnega člana mesta Ljubljane in o obe lodanjenju njegovih del za Ljubljano ter o nagradi z njegovim imenom za najboljša dela njegov h slušateljev za Ljubljano ter mu s čestitkami izročilo diplomo z besedilom: »Mesto Ljubljana je za zgledno požrtvovalno ljubezen do rojstnega kraja, ki z njo ureja in zida domačo, lepo, zdravo in zadovoljno Ljubljano, ter za spodbudne vzore in plodonosne nauke gradbenim ter drugim umetnikom in obrtnikom gos po: a Jožeta Plečnka, rednega profesorja arhitekture na univerzi kralja Aleksandra I. in rednega člana Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, na seji mestnega sveta 12. oktobra 1939. iz hvaležnosti izvolilo za svojega častnega člana, župan mesta Ljubljane dr. J. Adlešič.« Na belozele-nii vrvici je v kapsuli iz mahagonija rdeč pečat mesta Ljubljane iz 1. 1463. z napisom »SIGILLUM CTVITATTS LABACENSIS«. ki z njim mesto Ljubljana pečati že nad sto let samo diplome častnega meščanstva. Z diplomo je izročilo predstavništvo mesta Ljubljane hkrati bronasto znamenje častnega članstva v obliki plastičnega ljubljanskega grba z vrezan m napisom »Častnemu članu arhitektu Jožetu Plečniku mesto Ljubljana MCMXXXIX«.
I KRZNO!
K ■■ V v » Faletoji,
mm mmžžmm
'»VM!- ovratniki, muli itd.
v kvaliteti in ceni najugodneje pri
L. ROT
Ljubljana — Mestni trg 5
IZDELKI IZ LASTNE DELAVNICE
u— Poslednja pot Ivana Vuka. v torek proti večeru je bil na pokopališču pri Sv. Križu pokopan prerano umrli publiest Ivan Vuk in je zaslužnemu borcu za socialne in narodne pravice izkazalo zadnjo čast lepo število prijateljev in spoštoval-cev. Zastopane so bile v lepem številu vse neodvisne delavske strokovne organizacije, pri katerih je Vuk neumornd deloval. V imenu bojevnikov in invalidov se je z lepim govorom poslovil od pokojnika g. prof. dr. Ernest Turk. ki je naglašal pokojnikovo nacionalno revolucionarnost, njegovo zvesto tovarištvo ter veliko ljubezen do pravice, resnice in svobode. Igrala je godba »Zarje«, žalestinke pa so peli pevci delavskih pevskih zborov. V mraku je bila končana zadnja postaja Vukovega lepega in svetlega življenja.
NOVO!
Moderna bižuterija, korali, orljentalski predmeti, ure — popravila precizno. — JANKO JAZBEC, Miklošičeva 12.
u— Deputacija Združenja železniških uradnikov je bila sprejeta pri Danu dravske banovine, kateremu je izročila spomenico o zvišanju prejemkov zaradi naraščajoče draginje. G. ban je deputaciji obljubil, da bo podpiral upravičene težnje železniških uslužbencev.
u— Ob grobu Matka Zalarja Na svo-m domu na Cesti 29. oktobra v Ljubljani je po daljšei.i bolehanju umrl lesni trgovec g Matko Zalar. Včeraj popoldne ob pol 15 je nastopil zadnjo pot k Sv Križu Izgubili smo ž njim zglednega narodnjaka, ki mu je zadnja leta bolezen ovirala živahnejše nastopanje v javnosti, ki pa se je prej dolga desetletja vedno izkazoval kot mož odločne narodne zavednosti. Po rodu je bil iz ribniške doline, iz orave domovine naše lesne industrije in ^brti Kot lesni trgovec je dolgo vrsto let bival v Šoštanju, kjer je vneto podpiral
vi, z muzikalnega zrelišča našega literarnega jezika, si je Javorov pridobil kar največjih zaslug. V njegovih verzih je dosegel naš jezik najvišjo, dotlej nesluteno stopnjo eufonije. Ena izmed velikih zaslug Javorova je bila v tem, da je umel izkoristiti glasbeno bogastvo bolgarskega jezika in ga znal tudi uveljaviti; obilna snov, ki mu jo je nudil bolgarski jezik, mu je omogočila, da je izražal na.i bolj zapletena in najtežje izrazljiva psihološka stanja ter naj-silnejša čustva in duhovne nastroje. Po Javorovu se nismo mogli več pritoževati glede bolgarskega jezika, nismo mogli več reči, da je siromašen, neotesan in težak. Lahko bi celo rekli da po Javorovu ni bilo nič lažjega nego pisati verze, si pridobiti verzifikacijsko frazeologijo in prisvojiti tehniko rime.« In že omenjeni N. Dončev označuje poeziio P. K. Javorova med drugim takole: »Pri Javorovu je beseda istovetna z idejo; on ne mara dežja besed, ki ie ka'krati znarrenje duhovnega siromaštva. In pesnitve Javorova ne veljajo samo zaradi svoje muzikalnosti, marveč tudi zaradi kvalitete svoje notranje moči in globine svojega sentimenta « N. Dončev končuje mikavni sestavek o P. K. Javorovu (v »La Parole Bulp-are«) s sklepom: »Javorov ne bo zastarel. Vedno se bomo vračali k njegovi poeziji. oo'ni svežosti. iz katere neugnano vre miloba in ki v nji utriplie srce resničnega poeta. Vračali se bomo, da bi mogli občudovati onega, ki ie bil kot nr-vi med nošami nesrtifkimi ume^iki prežet z maHarm^ievsko željo, da bi čim več zajemal iz muziVe.«
Ali imamo Slovenci llrič^o^ra rrevaialca. ki bi nam Tno<"el z dobrimi nrevodi nekaterih nesmi P. K Javorova rriknmti r^snisvj obraz teea bolgarskega rimbolistn. k*»Vor tudi reVaterih drucriv> metrove«^ kova. ki so izboi°vali bnlfars^i nn»7i-»i kot flacbl nieneca iezlka prve tudi v c-o-vk»\»tv, evropskem smislu včlike zmage?! —o.
ves narodni pokret in je zlasti za Sokola imel vedno odprto roko. Bolj kakor marsikateri domačin se je Matko Zalar zvezal z narodno prebujo Šaleške doline. V Šoštanju si je tudi poiskal življenjsko družico go Zalko iz ugledne Rajšterjeve družine. Zapustil ji je tri sinove. Zadnja leta je bival v Ljubljani. Prerano se je poslovil od nas. Vsi prijatelji, ki vedo ceniti njegove lepe vrline, mu bodo ohranili trajno časten spomin, z njegovo bridko prizadeto družino pa dele iskreno žalovanje.
u— K»lo jugoslovenskih sester v Ljubljani sprejema prošnje za božično obdaritev izključno do 20. t. m. Prošnje, kine bodo vložene do tega roka, se ne bodo upoštevale.
V enem vsi Slovenci smo edini:
ČIK-BONBONI so resnično fini.
u— Najnovejši tragediji dramatika Ivana Mraka je naslov »Stari Rimljan«. Dejanje se godi tik po svetovni vojni v Ljubljani. Krstna predstava tega dela bo v dvorani Delavske zborn ce v najkrajšem času. Avtor je delo sam zrežiral in prevzel tudi glavno vlogo.
DANES JE IZŠLA NOVA ŠTEVILKA »DRUŽINSKEGA TEDNIKA«.
u— Opozorilo na predavanje. Drevi ob 18. bo predaval kot gost v okviru kemičnega instituta g. prof. dr. VVo. Ostwaald iz Le pziga o »vplivu elektrolitov na ko-loide«. Predavanje bo v mineraloški predavalnici na univerzi in bo dostopno vsakomur.
VOJAKI!
Zdrave noge vam ohrani originalni SANO-PED Vrečica 2 din.
u—• Predavanj® o osvoboditvi Prekmur-
ja. Kakor smo že javili bo v petek 17. t. m. ob 20 predaval g prof. Vilko Movak o osvoboditvi Prekmurja in narodnostnem razvoju v luči mae žarskih statist k. Predavatelj bo pokazal pri tem tudi posamezne zanimive slike iz tega predela naše ožje domovine ki je najmanje poznan širši javnosti. Predavanje bo v dvorani Društva inženjerjev v Kazini na Kongresnem trgu v II. nadstropju. Vstopnine ni. Vabimo vse člane CM podružnic in drugih naro^noobrambnih društev. — Vodstvo CMD.
u— šentj°kob*anj ponove v soboto 18. in nedelo 19. t. m. ob 20.15 tridejansko igro s petjem in godbo »Kurent«. Besedilo igre ie nap:saia Metka glasbo pa kompo-n ral Danilo Bučar. Pri vseh dosedanjih uprizoritvah je dosegla igra velik uspeh in so odhajali obiskovalci od predstav izredno zadovolini. Lepa godba in lepo petje navdušujejo obiskovalce. Kupite vstopnice že v prodaji ki bo v soboto n nedeljo od 10. do 12. od 15. do 17. ter eno uro pred začetkom.
u— V Lazah najdena utopljenka. Nedavno smo po.ročali, da so ljudje ob Gruberjevem prekopu in Ljubljanici med Karlov-škim mostom in Mostami opa« li v vodi p'ava 'oče truplo. V torek so ob Marnovem travniku pri Lazah potegnili iz Save utopljenko. Vevški orožniki niso pri truplu našli ničesar, kar hi moglo izpričati njeno identiteto. Uto^l ienka je bila visoka 1.65 m. stara prib ižno 40 let. okroglega obraza, slabega zobovja in črnih las. Na roki so našli poročni prstan brez monogra-ma. Vse kaže. da ie bila pokojnica kmečkega stanu. Orožn ška postaja v Vevčah hrani nekai vzorcev njene obleke in prstan. Kdor bi kaj vedel o neznanki naj to sporoči orožniški pestau. Včeraj popoldne so jo za^rebli na pokopališču pri sv. Heleni v Dolskem.
u— Roparski napad. Magistratni uradn k Andrej P. je policiji prijavil razburljivo zgodbo, ki se mu je pripetila v nedeljo zvečer. čez dan je bil na izletu v okolici L'ti-ie. a ko se je vrnil v mesto, je malo pose-del v Revčevi restavraciji na Tyrševi cesti, ired 20.30 pa je krenil domov v Topniško •'lieo Pred Weissbaoherievo hišo so ga napadli štirje neznanci, ga podrli na tla in
zahtevali od njega denar. V strahu jim je sam izročil denarnico, v kateri je imel še okrog pet kovačev. Ko so dobili plen v roke, so napadalci izginili.
u— JNAD Jugoslavija. Drevi ob 20. bo predaval tov Milan Gaberščik o gospodarskem in narodnostnem položaju Švice. Po predavanju članski sestanek. Udeležba je za člane obvezna. Odbor.
u— Sadjarska podružnica na Viču ima drevi ob pol 20 v ljudski šoli prvo predavanje v zimski dobi. Predaval bo g. A. škulj o pravilni ureditvi in izkoriščanju vrta. Vabimo vse, ki se zanimajo za vrt, da se predavanja udeleže v obilnem številu. Vstop prost.
b u— Patrone niso za igračo. Včeraj so na kirurški oddelek pripeljali lOletnega Vinka Molka, sina upokojenega železničarja z Martinhriba. Doma se je igral s pa-trono, pa mu je eksplodirala in ga poškodovala po obeh rokah.
u— JNAK Edinstvo. V četrtek, dne 16. t. m. ob 20. je reden članski sestanek v lokalu »Doberdoba«. Predava g. dr. Bučar o Lužiških Srbih s skioptičnimi sLkami. Udeležba obvezna! Tajnik.
u— Oglejte si zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pn K. S o s s, Mestni trg št. 18. (—)
u— Vsak petek namočena polenovka pri »Bobenčku«. (—)
u— V društvu »Soča« bo v soboto 18. t. m. ob pol 9. zvečer v salonu pri »Levu« drugo predavanje. To pot nam bo povedal marsikaj zanimivega na svoj način g. dr. J. C. Oblak s svojega potovanja v pokrajinah okoli Karpatov, o narodih in državah, ki vedrijo in oblačijo v nj hovem okrilju tja do Črnega morja. Je to eden najzanimivejših delov Evrope, kjer so se vršili važni zgodovinski dogodki, a tudi pokrajina ima na sebi mnogo lepote. Predavanje bodo spremljale tud: ski optične slike. Vstop vsakemu prost. K obilnemu obisku vabi društvo »Soča«. (—)
tz Maribora
a— Sestanek OJNS je bil v torek zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Sestanek je otvoril in vodil predsednik mariborske OJNS tov. ž ger ki je uvodoma pozdravil vse navzoče, zlasti predsednika odbora JNS g. dr. F. Lipolda in tajnika banovinskega odbora OJNS tov. Uršiča. Sledilo je izčrpno ter poučno poročilo tov. Uršiča o sedanjih dogodkih in perečih vprašanjih notranje pol tike. Ob zaključku je pozval navzoče k nadaljnjemu vztrajnemu in složnemu delu. Navzoči so sprejeli govornikova izvajanja s prisrčnim aplavzom. Poročevalec tov. Uršič je odgovoril na nekatera stavljena vprašanja, nakar je tov. Žiger z zahvalo govorniku ter s pozivom k marljivemu organizacijskemu delu zaključil lepo uspeli sestanek mariborske OJNS.
a.— Vzorna složnost obmejnega učitelj-stva se je pokazala na občnem zboru s reškega učiteljskega društva za Maribor, levi breg. Otvorii in vodil ga je zaslužni predsednik g. Mirko Vauda, ki je podal izčrpno predsednikovo poročilo. Sledila so poročila tajnice Ivanke Rečn kove. blagajnika Romana Košutnika in predsednika nadz. odbora Vekoslava Froma, ki je izrazil posebno priznanje predsednikovemu delu in se, ker obhaja v pokoj, poslovil od svojih tovarišev. Pri voltvaih je bil na predlog šol. upravitelja g. A. Sardoča izvoljen po večini dosedanji odbor s predsednikom M. Vaudo in podpredsednico Marico Ffirstovo. živahno debato je vzbudila razprava o izb ri priihodnjeletnega delovnega načrta, v katerega je bilo sprejeto proučevanje šolskega dela v višji ljudski šoli s posebnim ozirom na kmetijski pouk. Končno je sprejelo naše obmejno učitelja stvo zanimive predloge o narodno obranib-nem tečaju, o božični zbiralni akc:ji in o zahtevi po pomaknitvi severnih obmejnih srezov v drugi plačilni razred.
•— Do nadaljnjega ne bo živinskih sejmov. Po odloku banske uprave v Ljubljani so živinski in svinjski sejmi v Mariboru zaradi Slinavke in parkljevke v okoliških s rezih do nadaljnjega prepovedani.
„ Sfrff^CfclS^?! švicarski kosmetični preparati so odlične kakovosti w H *J&» 3 &	nizkih cen - Depot Pa rf umeri ja »VEN V S« Tvrševa 9 |§
a— Obletnica razorožitve zelene garde.
Dne 23. t. m. slavi mariborski 45. pešpolk svojo tradicionalno slavo kot spomin na dan, ko je general Rudolf Maister pred 21 leti z junaško odločitvijo in razorožitvijo zloglasne zelene garde zagotovil Mariboru osvobojen je in njegovo usodo v okviru Jugo slavije.
a— Lep uspeh »Hinavcev«, v torek zve-b la v Precej dobro zasedenem gledališču premiera Shawovih »Hinavcev« v rež. ji G. VI. Skrbinška. V glavni ženski vlo-g je debutirala gdč. VLasta Serneceva iz Celja. V splošnem je žela predstava lep uspsh. Občinstvo ni štecilo s priznanjem.
a— Iz Ljudske univerze. Jutri v petek p:edava v Ljucfek univerzi znani sodelavec p:ec'sednka dr. Mačka dr. Rudolf Bičanič o vojnem gospodarstvu in kmečki politiki.
Iz Celja
' "V/"
UMETNO CVETJE,
nagrobni venci po ugodnih cenah — pri »LAMA« — Jurčičeva ulica 4. Prost ogled.
a— 12.500 sezonskih delavcev se bo do
sredi decembra vrnilo iz Nemčije. Zaenkrat se vračajo še manjše skupine po 50 do 100 sezonsk:h dclavcev, v kratkem pa bodo sle-d li veliki transporti, cel' vlaki, ki bodo do sredi decembra pripeljali na^ai v domovino skupno 12.500 sezonskih delavcev.
a— Vesti s sodišča. Izp-ašani sodni pripravnik dr. Viljem Lippai, znani šahist. je premeščen k okrožnemu sodišču v Murski Soboti. Pri tukajšnjem sodišču pa je nastopila te dni sodno prakso prva ženska, odvetniška pripravnica gdč. Sonja Kuko-vec, ki bo prva odvetnica v Mariboru.
a— Ubijalca že hnajo. v zvezi z ubojem pref šlamlrerger-jevo gostilno na Klopcah, katerega žrtev je postal 231etna posestniški sin Simon Dcbnikar. so orožn ki ubrali pravilno sled. Zaslišali so več prič in so na podlagi zbranega gradiva aretirali zaradi uboja 23Ietnega Antona Pliberška. ki azj ga prepeljali v tukajšnje sodne zapore. Orožniki pa so ovadili državnemu tožilcu tudi vseh 10 r ^ležencev krvavega fantovskega spor""*"
e— »Letalski napad« na Celje. Celjski odbor za obrambo pred zračnimi napadi je priredil včeraj dnevno vajo. Ob 13.12 so zagrmeii streli z Miklavškega hriba, zatuLie so sirene v cinkarni in Westnovi tovarni v Gaber ju in zazvonili so zvonovi v celjskih cerkvah v znak da se bližajo »sovražna letala«. Ljudje so se umaknili s trgov, cest in ulic v stanovanja, zaklonišča in druge prostore. Na določenih mestih so se kmalu zbrali člani ekip za ugotavljanje strupenih plinov in razpli-njevanje, samarijani in samarijanke s plinskimi maskami in drugo reševalno osebje. Posamezne ekipe so krenile na določena mesta, kjer so opravile svoje reševalne naloge. Samarijani in samarijanke so nosili »ranjence« v ambulance Pri vaji so sodelovali tudi gasilci z motornimi brizgalnami Ob 13.52 so se zopet oglasili zvonovi in sirene v znak. da je vaja končana, in mesto je na mah zopet cživelo.
e— Zbor sokolskih prosvetarjev v Celju.
V nedeljo 19 t. m. ob pol 9. dopoMne bo v Narodnem domu v Celju zbor društvenih in četnih prosvetarjev celjske sokol-ske župe Zupni prosvetar br. Pahor bo poročal o sokolskem delu v sedanji dobi. br. Tone Zorko iz Vojnika oa o sokolski Petrovi petletk*. Po razora vi o poročilu župnega prosvetnega odbora bo volitev župnega prosvetarja končno oa bo obravnavan še delovn' načrt in bodo stavljeni ra7:ni predlogi.
e— Umrl je v torek v celjski bo^išnici 55Wn{ cinkarnišk' delavec Lovrenc Štefe s Slane pri Teharju.
e— Kni'7"'ca Francoskega krožka v Celju bo odslej odprta ob sredah od 19. do 19-30.
r— Odda se takoj oskrbništvo planinske postojanke na šmarjetni gori nad Kranjem. Takojšnje ponudbe naj ne pošljejo na podružnico SPD v Kranju. Potrebna kavcija 10.000 din. v gotovini. (—)
i*k tualni problemi
našega gospodarstva
Iz proračunske seje Zbornice za TOI
Ljubljana, 15. novembra
Za današnjo plenarno sejo Zbornice za TOI je bilo v javnosti mnogo zanimanja, na eni strani zaradi nemirnih časov, ki jih preživlja vse naše gospodarstvo, na drugi strani pa zaradi razmer, ki vladajo v obrtnem odseku zbornice. Kakor smo že poročali, se včerajšnja seja obrtnega odseka ni mogla vršiit, ker se je niso ude-lež li člani odseka iz skupina g. Ivana Ogrina. tako. da obrtni odsek o predlogu proračuna, ki je bil na dnevnem redu, sploh ni razpravljal. Tudi današnje plenarne seje se skupina g. Ogrina ni udeležila. Navzlic temu je bilo navzoče zadostno število zborničnih svetnikov, namreč 41 ( po pravilniku morata biti za sklepanje o proračunu navzoči dve tretjini zborničnih svetnikov).
Kmalu po 9. uri je sejo otvoril predsednik g- Ivan Jelačin, ki je najprej ugotovil sklepčnost nakar je prečital pred-sedstvena naznanila. Banska uprava je z odlokom od 2. maja odo-brila, da sme zbornica za dajanje naslovov pob:rati po-sebr.o odškodnino v višini 25 par odnosno za zbornične pripadnke 20 par (do 10 naslovov daje zbornica brez pristojbine). Na poziv novega okrožnega sodišča v Murski Sc-boti ie zbornica po zaslišanju združenj predlagala za to okrožno sod šče stalne sodne izvedence za posamezne obrtne, trgovinske, gostinske in industrijska stroke.
Na por v uprave za posredovanje dela v Beogradu je zbornično predsedstvo pred^alo za imenovanje delegatov v centralno borzo dela za industrijski odsek g. Antena Krejčija iz Ruš (za nam. dr Ernesta Rekaria iz Jesenic), za trgovinski odsek g. Albina Smrkolja iz Ljubljane (za nam. Antona Fazarinca iz Celia) in za obrtni odsek g. Karla Kavko iz Ljubljane (za nam. g. Miloša Hohnjeca iz Celja). V upravo Tujsko prometne zveze v Mariboru je delegirala g. Frana Šereca in kot namestnika g. Frana Bureša. v odbor Zveze za tujski promet v Ljubljani pa za člana g. Albina Smrkolja in v nadzorstvo g- Frana Rusa.
Namesto g. Karla Čeča in Viktorja Sobarja, ki sta zaprosila, da se razrešita fimkcMe pri sod ni št va pri obrtnem sodišču v Ljubljani, je zbornica imenovala 7a pri-sednika g*. Viktorja Naglasa in Simona Jurčiča. Namesto pokojnega Karla Sossa pa je zbornica imenovala za člana namestnica v obrtnem sodišču g. Staneta Pred? lica.
Odložen razpis dopolnilnih volitev
Zbornično predsedstvo je na seji 28. septembra na podlagi odloka trgovinskega ministra z dne 18. septembra soglasno sklenilo da se glede na izredne razmere cdlc-ži razpis dopc-lnilmh volitev v zbornični ?vet za dobo 3 mesecev, to je do 7. jan. 1940.
Posvetoval"5 ndh^r za pobijanje draginje
V smislu uredbe za pobijanje draginje je zborn'ca imenovala za člana posvetovalnega odbora v Ljubljani za trgovce g. Albina Smrkolja (za nam. g. Antona Ver-biča), za proizvajalce pa g. Ivana Ogrina (za nam. g. Ferda Tušarja). Ker pa je med tem g. Tušar umrl je bil za namestnika imenovan g. Karol Vidmar.
Za člana kuratorija banovinske poklicne posvetovalnice in posredovalnice je predsedstvo delegiralo zborničnega podpredsednika g- Ivana Ogrina. Nadalje je predsedstvo predlagalo posamezne zbornične pripadnike za častne sodnike pri okrožnih sodiščah v Mariboru, Novem mestu, Murski Soboti in Ljubljani. Na poziv trgovinskega ministrstva je zbornica imenovala v odbor za normalizacijo kot predstavnika trgovine g. Albina Smrkolja, kot predstavnika obrti g. Ivana Ogrina in kot predstavnika industrije dr. Cirila Pavlina.
Zborn?čni svetnik g. Alojzij Midofer iz
Novega mesta je 22. novembra t. 1. umrl. Pokojnik je zastopal v zbornici sreza Novo mesto in Črnomelj. V zbornici in izven nje se je mnogo prizadeval za interese dolenjskega in belokranjskega obrtništva. Kot vnetega in požrtvovalnega delavca na gospodarskem polju ga bo zbornica ohranila v lepem spominu. Njegov namestnik g. Ferdinand Stonič, pek iz Črnomlja je bil že povabljen na današnjo sejo.
Vprašanje draginje
Za plenarno sejo je bilo pripravljeno obširno poslovno poročilo, ki so ga razdelili vsem zborničnim svetnikom. Iz tega poročila je predsednik g. Ivan Jelačin povzel one odstavke ki se tičejo uredbe o pobijanju draginje. Dne 25. septembra je bila objavljena ta uredba, kot eden izmed ukrepov vlade, da bi se na trgu živ-ljenskih potrebščin čim bolj zavarovali interesu konzumentov. Uredba je prišla v času, ko je bila dobava špecerijskega in kolonijalnega blaga iz inozemstva že do skrajnosti otežkočena in so se tudi industrijski izdelki, zlasti manufakturne in kovinske stroke, že podražili Uredba obsega poleg življenskih potrebščin v ožjem pomenu besede tudi kmetijsko orodje in predfete, ki so potrebni za kmetijsko proizvodnjo, nadalje pogonski in gradbeni material ter druge predmete nujne potrebe (če niso v seznamu luksuznih predmetov po zakonu davka na poslovni promet) in končno material in orodje za izdelavo teh potrebščin. Definicija blaga, ki je obsežena z uredbo, je torej zelo nedoločena in raztegljiva. Pod uredbo ne spadajo kmetijski proizvodi iz prve roke, monopolizirani predmeti in zdravila (ki se kakor znano ne prodajajo z majhnim dob;čkom). Tudi glede sankcij je uredba mnogo strožja, kakor je bil svoječasni zakon. Poleg denarne globe predvideva zaporno kazen, ki se ne da spremeniti v denarno ter odvzem blaga, na drugi strani pa ne vsebuje nikake določbe o maksimalno dopustnem dobičku. Izrecno izključuje pogojne kazni, ki jih sicer dopušča kazenski zakonik. Razume se, da je izvajanje take uredbe v času, ko se je v preskrbi tržišča z nekaterimi predmeti pojavil zastoj in ko so mnogi zasebniki pohiteli, da se čim bolj preskrbijo, zelo riskantno, če je v rokah organov, ki trgovskega poslovanja ne poznajo. Važno je. da se pri razpravi zaradi cen čuje glas gospodarstvenikov, ki v sedanjih časih radi sprejmejo potrebno nadzorstvo nad svojim poslovanjem, vendar želijo, da ne bi bili zaradi neutemeljenih ovadb izpostavljeni administrativnim šikanam, materijalni škodi in nezasluženemu moralnemu žigosanju. Primeri, ki so bili iznešeni na konferenci zbornic v Beogradu dovolj ilustrirajo, kako napačno se lahko uporablja uredba v rokah nepoučenih organov. Poročilo še izraža dvom, da bi mogla ta uredba prinesti konzumentom potrebno zaščito, dokler ne velja tudi za kmečke producente in končno ugotavlja da ta uredba v sosedni banovini Hrvatski ne velja.
K ugotovitvam poslovnega poročila je predsednik g. Ivan Jelačin dodal še naslednje: Vprašanje pobijanja draginje ni lahka stvar. Trgovci smo to izkusili že med svetovno vojno. 2e takrat se je izkazalo, da mi nismo povzročili draginje, ker pa so cene naraščale so bili vsi očitki naperjeni zgolj proti legalni trgovini. Tudi danes se priliva olje na ogenj in se čuje hujskanje proti trgovcem, češ da so zakrivili draginjo. Brez potrebe hočejo tirati trgovca na sramotni oder ^n šikaniranje se naj zopet začne. Trgovci niso krivi, če so se pričeli konzumenti pod psihološkim vplivom vojnih dogodkov, ki so jih prinašali časopisi v sezacionalnih obliki, naglo zalagati z življenskimi potrebščinami in so trgovcem hitro pošle
zaloge, novo blago pa so morali že dražje 'kupovati. Cene so povišali producenti, uvozno blago pa se je podražilo zaradi višjih cen v inozemstvu in podražitve prevoza Takoj po izbruhu vojne so ljudje navalili na denarne zaved in trgovine. Pri tem so najbolj trpeli trgovci, kajti denarni zavodi so bili takoj deležni zaščite, trgovci pa so bili izpostavljeni navalu pobesnelih odjemalcev. Morali so marsikaj preslišati. češ da skrivajo blago, v resnici pa so kopičili blago oni. ki so v kratkem času izpraznili zaloge trgovcev Pri vsem tem je Prizad sam pripomogel, da se je pšenična moka v zadnjem času naglo podražila, država pa je naložila občinam dolžnost, da si ustvarijo rezerve živil, kar je preko potrebe povečalo po vpraševanje na trgu. Ce pa se povpraševanje poveča je dvig cene neizogiben Pomanjkanje kolonijalnega blaga na trgu se je še poostrilo zaradi postopanja Narodne banke, ki n: hotela dajati deviz za blago, ki je že ležalo nezacarinjeno v na ših lukah. Trgovci nismo zakrivili se danjih višjih cen in bi jih rade volje znižali, če bi sami dobivali blago po prejšnjih cenah. Mi hočemo vzdržati, vendar ne moremo dopustiti, da bi se hujskalo proti nam.
Zbornični proračun
O predlogu finančnega odetora glede zbernilnega proračuna za leto 1940 je poročal predsednik g. Ivan Jelač n. V proračunu predvideni dohodki znašajo 3,871.754 din, izdatki pa 3,865.305 din. Za kritje zborničnih potrebščin naj se pobira kakor doslej, 8% doklada od osnovnega davka pridobnine in družbenega davka (najmanj 20 d n). Obrtniki, ki plačujejo pridobnino pavšalno, plačajo, če delajo sami, 10 din. Ce delajo z enim pomočn kom 15 din. če delajo z dvema pomočnikoma pa 20 din. Pri podjetjih, ki plačajo minimalni družbeni davek se pobere 8°/o doklada na polovico minmalnega družbenega davka. Podjetja ki so zavezana javnemu polaganja računov. pa plačajo, kadar se jim odobri minimalni davek, poleg zbornične doklade še letni prispevek, ki znaša pri družbeni glavnici 5 milijonov 0.1°/oo glavnice, pri glavnici do 25 milijonov din znaša letn: prispevek 0.2%c, pri glavnici do 50 milijonov 0.3«/oo. pri glavnici do 100 milijonov 0.4«/oo. pri glavnici preko 100 milijonov pa 0.5°/oo-Prisoevek pa ne sme znašati več nego 50 000 din.
V proračunski razpravi je najprej govoril zbornični svetnik g. Rebek, ki je dejal, da ga silijo k besedi razmere, ki vladajo v obrtnem odseku. Ugotovil je, da v tem odseku ni bilo nobene seje od 21. marca t. 1. Odsek se vodi po metodah avtonomije g. Ogrina, ki sam gospodari in ni smatral za potrebo, da bi sklical sejo odseka vsaj v zadnjem času najhujših gospodarskih stisk. Včeraj bi se moral proračun obravnavati na odsekovi sej!. Seje pa se ni udeležila večina odseka, ki se je na zadnji plenarni seji izjavila za ločene zbornice. G. Ogrin za svoj predlog o ločeni Zbornici spomladi ni dobil večine, zato je skušal dobiti potrebne izjave od obrtnih združenj. Pri tem pa je bilo postopanje docela protizakonito. ker je po obrtnem zakonu za tako izjavo potreben sklep občnega zbora.
Danes ko je delo za zboljšanje razmer v obrtništvu tako potrebno ne more zbornični obrtni odsek delati, ker misli večina v tem odseku le na to, kako bo sama gospodarila in kako se bo pripravljala na prihodnje volitve. Ker na zadnji plenarni seji niso dobili za ločeno zbornico večine v obrtnem odseku, odklanjajo sedaj sodelovanje na Zborničnih sejah. G. Rebek je končno grajal včerajšnje postopanje g. Ogrina, ki je izjavil, da obrtni odsek ne mor^ '■'•'epati. ker je prišlo na sejo le de-vot članov. V resnici pa je b i po pravilniku obrtni odsek sklepčen. Predsednik obrtnega odseka je sam sestavil odsekov proračun smatra da je dober in da je brezpredmetno ali o tem razpravljajo člani manjšine.
K izvajanjem g. Rebeka je predsednik g. Jelačin izrazil svoje obžalovanje, da so v obrtnem odseku nastale take razmere. Glede proračuna je g. Ogrin izjavil predsedstvu, da je njegova skupina soglasno odobrila proračun, kar zadostuje. Zbornični svetnik g. Iglič pa je v svojih izvajanjih poudaril, da so navzoči člani obrtnega odseka prišli v zbornico zaradi tega da bi kaj koristili obrtniku. Obrtni odsek pa o takih vprašanjih ne razpravlja. Ta odsek še ni pr nesel nobenih sklepov, ki U bili obrtništvu v korist. Večina misli edino na ločeno zbornico.
Proračun soglasno sprejet
Po končani debati je predsednik odredil laso vanje pri čemer je zbornica soglasno odobrila proračun.
Vprašanje izboljšanja strokovnega nadaljevalnega šolstva
Pri naslednji točki dnevnega reda je imel zbornični tajnik dr. Pretnar obširen referat o vprašanju izpopolnitve strokovnega nadaljevalnega šolstva, ki je bdi sprejet z odobravanjem in z zahvalo.
Samostojni predlogi
Pri zadnji točki dnevnega reda je zbornica obširno razpravljala o samostojnih predlogih posameznih zborničnih svetnikov. V razpravi je bilo 11 samostojnih predlogov.
Vprašanje sezonskih delavcev v inozemstvu
Zbornični svetnik Jože Hrastelj je navedel. da pošiljamo vsako leto preko 10.000 ljudi v inozemstvo na sezonsko delo. Ko se ti sezonski delavci vračajo razočarani in telesno izčrpani šele spoznamo da to ni prav. Dobro in pošteno prekmursko in prebivalstvo Ob severni meji živi v najskrom-nejših razmerah. Zato morajo sinovi ln hčere iti na delo v tujino, kjer so prepuščeni na milost in nemilost svoji usodi. Ali res ne moremo najti možnosti, da se tem ljudem najde zaslužek v domovini Ker ne gre samo za vprašanje obmejnih Slovencev, naj bi zbornica opozorila merodajna obla-stva In čtaiteaje na slabe gospodarske in socialne razmere prekmurskega in obmejnega prebivalstva Slovenskih goric. Iz posojila za velika gradbena dela naj bi se dodelil večji znesek za javna dela v teh krajih, ki bi zaposlila one delavce, ki so bili doslej navezani na zaslužek v tujini. Ostali delavci iz Prekmurja, pa na j bi se zaposlili pri večjih javnh delih v ostalih krajah Slovenije. V debati k temu vprašanju je bilo tudi iznešeno, kakšne težkoče imajo sezonski delavci, ki hočejo svoje prihranke poslati ali prinesti v domovino, zlasti pri zamenjavi mark, ki jfli prenesejo s seboj.
1 Za zboljšanje materialnega položaja ■	državnih nameščencev
Zbornični svetnik g. Hrasteij je stavil še nujni predlog glede zboljšanje materialnega položaja državnih nameščencev, ki ugotavlja, da ostajajo prejemk. nameščencev v nižjih in srednjih položajih daleč pod življenskim minimom. že doslej si državni nameščenec ni mogel nabavljati obleke, perila in obutve, ker so bil. prejemki komaj zadostni za hrano in stanovanje. V zadnjem Času pa se položaj od dneva do dneva poostruje. Najnujnejše živlienske potrebščine so e: podražile in državni nameščenec ne zasluži niti toliko, da bi se mogel skromno preživljat:. Posebno so prizadete družine s številnimi otroci. Naš upravni aparat se vedno boli proletarizira, zato naj zbornica opozori kraljevsko vlado na nujno potrebo, da se zbc\jša materialni položaj državnih nameščencev.
V tem smislu je bila poslana brzojavka min strskemu svetu.
Naše ceste
Zbornični svetnik g. M'lko Senčar je stavil predlog, po katerem naj zbornica opozori bansko upravo na obupne razmere na cesti Maribor—Ptuj. ki vedno bolj propada in ne bo dolgo trajalo, da bo promet na tej cesti zaradi nastale škode bstveno oviran. Ta predlog je bil v debati razširjen še na števlne druge ceste v Sloveniji, ki so v enakem obupnem stanju.
Dostava blaga na dom odjemalcev
Naslednji predlog zborničnega svetnika g. Senčarja Da se t'če dostave predanega blaga na dom odjemalcev. V zadnjem času oblastva preganjajo trgovce ki dostavljajo zunaj kraja svoje trgovine odjemalcem prodano blago na dom. Trgovci dostavljajo samo blago, ki je prodano, za kar se po obsegu obrtne pravice upravičeni. Upravna oblastva se sklicujejo na uredbo o izdajanju dovolitev za prevoz z motorniftii vozili. Državni svet pa je že z razsodbo iz leta 1936 razsodil, da ta uredba ni v skladu z obrtnim zakonom Prevoz, ki se vrši od primera do primera ni mogoče kvalificirati za redno poslovanje po obrtnem zakonu, za katerega veljajo omejitve: vrhu tega se izvaja v okviru glavnega obrata kot postransko opravilo. Oblastva se postavljajo na stališče, da ta razsodba državnega sveta ni obvezna Zato naj zbornica naprosi trgovinsko ministrstvo, da uredbo spravi v sklad z razsodbo odnosno da izda avtentično pojasnilo, da so trgovci tudi brez posebne dovolitve upravičeni dostavljati blago svojim odjemalcem zunaj kraja svojega obrata.
Zbornični svetnik g. Anton Fazarinc ie stavil predlog, da zbornica s posebno spomenico opozori na nujnost nabave avtomatske telefonske centrale v Celju, ki naj bo tako urejena, da bo mesto zvezala v enotno skupino tudi z daljšo okolico.
Za decentralizacijo socialnega zavarovanja
Drugi predlog zborn. svetn. Fazarinc8 se tiče decentralizacije delavskega zavarovanja. Vse naše organizacije že dolgo vrsto let zahtevajo decentralizacijo. To zahtevo je treba podčrtati zlasti sedaj, ko je na dnevnem redu naše vprašanje preureditve banovin. Zahteve po de central zaciji niso gospodarstveniki brez tehtnih razlogov ponavljali že od prvih začetkov izvajanja delavskega zavarovanja. Socialno zavarovanje naj se sedaj reorganizira po načelu popolne teritorialne in stvarne avtonomije po banovinah. Okrožni u- ad v Ljubljan mora postati samostojen nosilec delavskega zavarovanja, bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva pa samostojen nosilec zavarovanja za nameščence v dravski banovini. Slovenija nudi po svojem teritorialnem obsegu ter gospodarskih in socialnih razmerah zadostno osnovo za popolno avtonomijo zavarovanja. Sestavi naj se komisija za likvidacijo Su-zorja, zavarovanje pa naj se izvaja po enotnem okvirnem zakonu.
Tudi zbornični svetnik g. Krejči je v imenu industrijskega odseka stavil sličen predlog. Zagovorniki centralizacije se sklicujejo na potrebo razdelitve rizikov, kar pa ne odtehta negativnih učinkov centralizacije. Mnogo kritike je vzbudla tudi investicijska politika Suzorja. Denarna sredstva zavarovanja se morajo nalagati tam kjer se poberejo. Okrožni uradi sedaj nimajo interesa doseči pribitek, ker se eventualni deficit krije iz sredstev aktivnih uradov Decentralizacija bi se morala izvesti že leta 1927 na podlagi finančnega zakona. V bodoče naj W pri centralnih oblastvih ostala zgolj pristojnost glede načel delavskega zavarovanja. Okrožni urad v Ljubljani ima preko 100.000 zavarovancev In s tem za sa-samostojnost zadostno število članov. Zato naj se temu okrožnemu uradu prizna svojstvo samostojnega nosilca bolniškega in nerodnega zavarovanja. Obenem naj se izvede razmejitev obstoječih privatno društvenih bolniških blagajn.
Predlogi gostinskega odseka
Samostojni predlog zaradi ukinjenja potniških vlakov je v imenu gostinskega odseka stavil zbornični svetnik g. Škrlj. Uki-njenje vlakov je povzročilo hud udarec za naš promet Predlog navaja, katere vlake je treba znova uvesti.
Zbornični svetnik g. Miro Peterlin je v imenu gostinskega odseka stavil predlog za zboljšanje položaja gostinstva, ki zahteva, da se gostinskim obratom zniža obrestna mera, da se konvertirajo obstoječa posojila s pomočjo privilegiranih denarnih zavodov v dolgoročna posojila, da se razširijo vozne olajšave na železnicah tudi na praznike, da se izdajo davčne in taksne olajšave, da se poceni električni tok itd.
Razširjenje kompetenc podružnice Narodne banke
Zbornični svetnik g. Gorjanc je glede na težave, ki zavirajo normalni razvoj izvoznih poslov v zvezi z izvozno kontrolo stavil predlog, po katerem se bo zbornica obrnila na Narodno banko s prošnjo, da bi smeli podružnici v Ljubljani in Mariboru vsaj za les samostojno izdajati izvozna dovoljenja. Z izvajanjem izvozne kontrole se ne sme po nepotrebnem ovirati in otežkočati izvoz.
Za spremembo § 219 obrtnega zakona
Zbornični svetnik g. Zadravec je stavil poslednji predlog, ki tiče § 219 obrtnega zakona. Po tem paragrafu gre delavcu po 14 dnevnem službovanju, če je bolan, pravica do plače za največ teden dni. To za-
I
/ /
/ .
dr-Jit^ L M
J zdi fictreSno
neprestano opozarjati na »Bayer«-jev križ na Aspirin-tableiah? Pač, kajti vedno znova se pojavljajo pafvorbe z nakano, ckcrisfiti se s svetovnim slovesom Aspirin tablet.
A S P I R I N
TABLETE
Oglas r*g. pod S. brojem 32608 od 8. II. 1938.
konito določilo se v praksi zlorablja in so 6 dnevne bolezni postale pravilo Delavec dobi hranarino in povrhu še polno mezd?" in je torej še na boljšem, kakor če bi delal. V tem pogledu obrtni zakon m v skladu z zakonom o zavarovanju delavcev, ker ne upošteva hranarine. ki ,o dobi delavec od okrožnega urada. Zbornica naj s posebno spomenico ponovno opozori trgovinsko ministrstvo na to neskladnost in predlaga spremembo obrtnega zakona v tem smislu, da gre delavcu plača le za čas, ko ne dobi hranarine.
Tajna seja
Po končani javni seji je bila tajna seja, ki pa zaradi nezadostnega števila navzoč-nih zborničnih svetnikov ni bila sklepčna. Na dnevnem redu te seje je bil med drugim predlog, da se zbornični pri^v dr. Koče imenuje za tajnika.
Uredba o komunalnih obligacijskih posojilih
Na podlagi § 113. f nančnega zakona za 1939/40 je ministrski svet na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o podeljevanju komunalnih posojil.
Mesta Beograd, Zagreb in Ljubljana smejo zaradi svojih investicijsk h potreb emitirati dolgoročna posojila. Obveznice teh posojil bodo notirale na domačih borzah. Vsaka takšna emisija bo imela amortizacija ski načrt, ki bo natiskan na vsaki obveznici. Pogoje za emitiranje takih posojil odobrava finančni minister na predlog mestnega sveta.
Obveznice komunalnih posojil se smejo sprejemati za kavcijo pri občinskih nabav-kah in kupovati za pupilne mase. Prav tako smejo mestne hranilnice in pokojn nske ustanove dotičnih občin uporabljati te obveznice za nalaganje po § 6. uredbe o ustanavljanju poslovnih rezerv in rezervnih fondov pri zavarovalnih podjetjih ustanovah socialnega zavarovanja, denarnih zavod h in zadružnih organizacijah ter o delnem vlaganju teh rezerv v državne vrednostne papirje. Obveznice in kuponi teh posojil so prosti vseh sedanjih in bofočih davkov in doklad tako državn h kakor vseh ostalih (samoupravnih in občinskih) ter tudi vseh taks in ostalih dajatev v kraljevini.
Ga«««'>49f«i(e vesti
= Vprašanje direkcije za zunanjo trgovino. Pod predsedništvom trgovinskega ministra dr. Ivana Andresa je bila včeraj v kabinetu trgovinskega ministrstva dolga konferenca, na kateri so razpravljali o uredbi o direkciji za zunanjo trgovino. Navzočni so bili pomočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obradovič. pomočnik zunanjega ministra Milivoj Pilja, viceguver-ner Narodne banke dr. Ivo Belin, za bansko oblast banovine Hrvatske dr. Lamer in dr. Bičanič, za finančno ministrstvo načelnik bančno-valutnega oddelka Stanare-vič, upravnik Zavoda za zunanjo trgovino diw Miljutin Petrovič in generalni ravnatelj Prizada dr. Markovič.
Borze
15. novembra
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni so se trgovali v Zagrebu po 36.08 in v Beogradu po 35.50.
Devize
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 173.70--175.90, Pariz 98.15—100.45, New York 4417.50 -4477.50, Curih 995—1005, Amsterdam 2344.70—2382.70, Bruselj 721.50 —733.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 214.94—218.14, Pariz 121.51—123.81, New York 5480- 5520. Curih 1230.26— 1240.26. Amsterdam 2900.78—2938 78,
Curih. Pariz 9.92, London 17.50, New York 445.50, Bruselj 72.75, Milan 22 50, Amsterdam 236.37, Berlin 178, Stockholm 106.2250, Oslo 101.30, Kobenhavn 86.05. Rfekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 438 bi.. 4% agrarne 52 den., 6% begluške 81.75 bi., 6% šumske 76 den., 7% stabiliz. 91 den., 7% invest. 98 den., 7% Selisrman 99 den., 7% Blair 90 den., 8% Blair 94.12— 95.50; delnice: Narodna banka 7050 den., PAB 205 den., Trboveljska 200—210, Beograd. Vojna škoda 437—437.50 (437), 4% agrarne 53.50 den., 4% severne asrrar-ne 52 den., 6% begluške 80.75—81 (80.75), 6% dalm. agrarne 76—76.75, 6% šumske 73—74, 7% invest. 99 den., 7<% Selieman 98.50 den., 7% Blair 89.50- 90, 8% Blair 93.75—94.25 (94.25), Narodna banka 7050 den. (7025), PAB 204—205.
Blagovna tržišča
Rto
+ Chicago. 15. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 87.625, za maj 86;
-f- Novosadska blagovna borza (15. t. m.). Tendenca nespr. Pšenica: baška okol. Novi Sad 204 — 206: gor. b. 206 — 208; srem. 202 — 204; slav. in bar. 203 — 205; ladja Tisa 209 — 211; rž: baška 145 — 150. Oves: baški, sremski in slavonski 148 — 150. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 160 — 165. Koruza: baška 144 — 145; banatska 141 — 143; pariteta Indija 144 — 145 Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 300 — 310; . »2« 280 — 240; »5« 260—270; »6« 240—250: »7« 210 — 220; »8« 130 — 140. Fižol: baški sremski beli brez vreč 360 - 370. Otrobi: baški in sremski 117.50 — 120,
Šola za bodičasto žico
Zane Grey:
Zakon zapada
%
Roman
»Dragi Cal Thurman,« je ravnodušno odvrnil Hatfield, »ker se nihče izmed vas ni znal obnašati, ampak ste le zijala prodajali, sem se moral pobrigati za gospodično, in zdaj jo domov spravim j a z. x
»A sestra je mene poslala ponjo!« je Cal razburjeno oporekel.
»Ne bova se pričkala, gospodična naj sama odloči,« je rekel Bid in se nato z elegantnim priklonom obrnil h Georgiji: »Kateri izmed naju naj vas odpelje domov, on ali jaz?«
Georgia je površno premerila Cala z očmi — strašno reven se je zdel samemu sebi v primeri s Hatfieldom, ki je bil tako pisano oblečen.
»Da je na meni, bi se gotovo odločila za vas,« je rekla z grulečim glasom, »a sestra mu je vendar izrečno naročila, naj me pripelje — «
»O, prosim, rad se umaknem,« ji je segel Cal v besedo, »svetujem vam le, da se rajši pogodite z mojim bratrancem Wessom. ki stoji tamle, kajti če vas pripelje Bid Hatfield. ne verjamem, da bi bili v .Zeleni dolini' močno dobro došli. To pravim samo zaradi vaše sestre — kaj pa je?«
Nekdo ga je bil zgrabil za komolec.
»Na telefon vas kličejo, Cal Thurman.«
»Recite, da ne utegnem. Kdo pa hoče govoriti z menoj?«
»Gospodična Stockwellova, učiteljica.«
Cal je takoj skočil po stopnicah, planil v telefonsko celico, vzdignil slušalo in se oglasil.
»Nu, ali je moja sestra prišla?« je smeje se vprašala Mary Stockwellova.
»Da.«
»Ste zadovoljni z menoj, ker sem prav vas poslala ponjo?«
»Ne, nikakor ne.«
»Menda niste hudi, ker sem si privoščila tisto šalo s sliko?«
»Pač, ker je imela zelo slabe posledice.«
»Kaj pa je, za Boga?«
»Osmešil sem se. Ker vaše sestre seveda nisem spoznal, me je nekdo drug prehitel — «
»Kdo?« je prestrašeno vprašala gospodična Stockwellova. »Sveta nebesa, pa menda ne Bid Hatfield?«
»Seveda, prav Bid Hatfield.«
»To nikakor ne gre. Georgia se mora brezoo-gojno peljati z vami — prosim, takoj jo pokličite k aparatu!«
Ko je Cal odprl vrata telefonske celice, bi se bil skoraj zaletel v njo. ki jo je hotel poiskati.
»Gospodična sestra bi rada govorila z vami,« je kratko dejal.
»Kaj ne. da ostanete tu, gospod Thurman in me dočakate?« je laskavo poprosila.
Prikimal je in stal kakor na žerjavici ves čas
dolgega razgovora, ki ga skozi steno celice seveda ni mogel razumeti, v katerem pa je učiteljica menda napenjala zelo odločne strune, kajti, ko se je Georgia spet prikazala, niso bila samo njena lica rdeča, ampak vsa je bila videti izpremenjena.
»Lepo vas prosim, nikar ne zamerite,« je rekla, »sestra mi je vse razložila. Bila sem nekoliko nejevoljna nad svojo zapuščenostjo pa sem se vam hotela malce osvetiti — saj nisem vedela, kako in kaj. A zdaj ne smete biti več hudi name — kaj ne, da niste?«
Proseče mu je ponudila ročico, ki jo je previdno prijel; kar zona ga je oblila pod moledujočim pogledom njenih temnomodrih oči, tako da mu je srce poskočilo do grla in ni mogel spraviti besedice iz sebe. Molče ji je ponudil komolec — in ko jo je odvedel po stopnicah nizdol in k avtomobilu, se mu je zdelo, da je to največji trenutek vsega niegovega življenja.
»Se smem peljati zraven vas na prednjem sedežu?« ie vprašala s spogledljivo nagnjeno glavo.
»Seveda,« je presrečen odvrnil — kaj lepšega se mu vobče ne bi bilo moglo zgoditi.
Tuck Merry je menda že slutil, da se bo stvar tako razvila, ker je bil spravil vso obilno prtljago gospodične Georgije v notranjščino voza. S svojo culo na ramenu je zdaj pristopil in vprašal:
»Kako tovariš, ali velja. #kar sva rekla — me vzameš s seboj?«
»Menda, stara sablia.« je Cal odvrnil, »kar sedi.«
Ko je seznanil novega prijatelja in novo prijateljico, je Cal pognal motor, ki se je odzval z nekam
čudno zamolklim pokom — a stekel je vsekako. Ko je pa sedel h krmilu in hotel odpeljati, se voz ni ganil z mesta.
»Morda še niste sklopili,« je rekla Georgia, ho-teč pokazati, da tudi ona nekaj ve o avtomobilih.
»O pač, a moj gospod bratranec in njegovi tovariši so mi gotovo ponagajali, ker vedo, da sem strašno slab mehanik,« je odvrnil Cal.
Obupno je brkljal okrog poganjala in skrivaj streljal z očmi po cowboyih, ki so se s sočutnimi obrazi zbirali Okrog njega.
»Nu, sinko, menda ti je nekdo zadrgnil plin,« je povprašal Tim Matthews; »ali naj preskrbim nekaj štirinogih konjskih sil?«
»Kaj nas ne misliš seznaniti s svojo damo?« je živahno vprašal Wess Thurman.
Cal si je obrisal potno čelo in — dokaj nerodno — ustregel tej želji. Georgia je vsakemu izmed predstavljencev, ki so se tekmovaje potezali za njeno naklonjenost, privoščila po nekaj milostnih besed — videti je bilo, da jo vsa stvar neznansko zabava.
»Menda bo res najboljše, da se odpeljete z nami, gospodična Stockwellova, saj vidite, da Cal ne ve s svojo cizo ne kod ne kam,« je nazadnje menil Wess. »Naš veliki avtomobil stoji tamle v garaži.«
»Nič drugega ne kaže,« je vzdihnil Cal, ki se še ni mogel odločiti, da bi stopil z voza in natančneje pregledal uporni stroj.
Drugi si tega niso dali dvakrat reči; vsi štirje so stekli v garažo, da bi si zagotovili prostor pri krmilu.
Slikarka operacij
Mlada Američanka Gladys E. Landeova iz Filadelifije si je izbrala nenavaden poklic. S svinčnikom in čopičem riše in slika večje kirurške posežke. V popolnoma razkuženi obleki, z belo haljo, čepico in masko na obrazu stoji za kirurgom in preko njegovih ramen riše potek operacije.
Te skice izdeluje pozneje v barvne slike, ki predstavljajo kirurško tehniko do podrobnosti, njene reze in odprto tkivo v različnih stadijih. Mnoge teh slik priobčujejo v medicinskih časopisih in knjigah, druge rabijo v močni povečavi kot učilo za dija-štvo in strežnice.
i

Padec iz tretjega nadstropja
Prisebnost neke matere je v Kodanju dveletnemu fetroku rešila življenje. Mat; je pa dvorišču iztepavala preproge, ko je z srrozo opazila, da je njen otrok v spalnici zlezel na okensko desko. Otrok je izgubil ravnotežje in omahnil. Mati pa je skočila pod okno in iztegnila roke. Res j' je uspelo. da je otroka prestregla in ga vrgla na platno, ki je bilo v bližini slučajno obešeno na štirih koleh nad nekim motornim kolesom. Padec je na ta način izgubil toliko sile. da je otrok ušel smrti brez škode.
Če še ne veš. zdaj izveš:
da je Italija na svojih železniških progah uvedla spalne vozove tudi za potnike III. razreda;
da so Rusi po zasedbi Belorusije in Ukrajine začeli zapiiati cerkve v okupiranem področju;
da se je vpisala na univerzi v Upsali •neka 75 letna ženska, ki je nedavno ob-vdovela. Pravi, da hoče študirati francosko in angleško literaturo;
da bodo svetovno razstavo v New Yor-ku, ki je bila nedavno zatvoriena, prihod-nje leto zopet odprli ter izpopolnili:
da so v Bostonu, Amerika. razpi.«al; anketo; ki je pokazala da v tem mestu 3500 otrok še nikoli v življenju ni videlo krave.
V resnih urah
Starost golobje pošte
že stari Egipčani so po golobih pošiljali vojaška
poročila
Letala v toči granat
Paragraf ln vojna
Zanimiva razsodba francoskega okrožnega sodišča
Mirovni sodnik Bourgeois iz XIV. francoskega okrožja je danes najpopularnejša osebnost in njegovo ime poznajo vojaki na fronti prav dobro, čeprav je mož še vedno v civilni službi. Nedavno je namreč sodnik prejel od nekega vojaka s fronte pritožbo, češ da mu žeaia prav nič ne piše, da mu ne pošilja nikakih priboljškov ali denarja, dasi ima v Parizu dobro službo, ki ji nese 2400 frankov na mesec.
Vojak je bil mnenja, da je njemu življenje na fronti težko, ko ima samo pol franka na dan in da bi ga morala žena v
sedanjem položaju podpirati. Gospod Bourgeois je v duši odobraval vojakovo zahtevo, ni pa vedel, kako bi ji dal zakonito podlago, da bi ustregel bojevniku. Ko pa je nekoliko pobrskal v zakoniku, je našel prav staro določbo, k pa ni bila nikoli preklicana ali razveljavljena ter je bila napravljena kakor nalašč za slučaj vojaka. Ta določba je § 212., ki pravi: »Mož in žena morata biti drug drugemu zvesta, morata drug drugemu biti v pomoč in podporo.« Na temelju te določbe je mirovni sodnik obsodil ženo, da mora svojemu možu mesečno pošiljati vsaj 100 frankov.
Navzlic radiu in brzojavu. avtomobilskim in letalskim slom uporablja še danes vsaka vojska goloba pismonošo za prenašanje sporočil. Vojske cenijo svoje krilate sotrudnike tako, da se nočejo od njih ločiti.	_
Z Jadrnico čez Ocean
Rimski »Messaggero« poroča, da je v Ameriki živeči Italijan Martinuzzi s čolnom dvakrat premagal Atlantski ocean. Najprej je odrinil z jadrnico letos 3. junija iz njujorške luke proti Italiji. Dne 1. septembra je dospel v Neapelj, kjer je obiskal svoje roditelje. Zaradi dogodkov, ki so medtem nastopili, se je takoj po svidenju z očetom in materjo vrnil na jadrnico in odpotoval nazaj v Ameriko. Okrog polovice novembra se je srečno vrnil v New York, kjer ga je sprejela množica prijateljev in znancev.
švicarsko državljanstvo za tujce
švicarski zvezni svet je pripravil zanimiv načrt, ki omogoča podelitev državljanstva osebam, ki žive že tako dolgo v Švici, da so takorekoč izguibili s svojo prejšnjo domovino vse stike.
Načrt, ki bo naknadno predložen v ljudsko glasovanje, predvideva sprejem v švicarsko državno zvezo - vseh tistih oseb, M lahko dokažejo, da so v stalni službi ali če imajo nekaj premoženja v Švici. Dalje bodo deležni te ugodnosti osebe, ki so se asimilirale in prilagodile švicarskim razmeram. Tu gre v prvi vrsti za moške osebe, ki še niso prekoračile 27. leta. Ta star-rostna meja je zanimiva zategadelj, ker moški do tega leta lahko zadosti vojaški dolžnosti. Prednost pri podeljevanju švicarskega državljanstva bodo imeli vsi tisti. ki govore eno ali drugo švicarsko narečje.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Nemško pivo — francoski plen
Oddelku francoske vojske se je nedavno posrečilo zapleniti v neki zasedeni nemŠKf vasi blizu francoske meje več posod z monakovskim pivom. Pivo so si pozneje privoščili francoski vojaki v sprednjih jarkih
Kako se kuha milo
Nemški recept v dobi vojnega pomanjkanja
Nemško letalsko krdelo nad angleško obalo, kjer so se v zraku pravkar raztreščile
protiletalske granate
Belgijska vojska razpolaga z lepim številom prenosnih radio-postaj, ki jih vojaštvo
uporablja tudi na sedanjih manevrih
Radio-postaje belgijske vojsko
Nemški listi priobčujejo med drugimi navodili, ki naj pomagajo prebivalstvu čim bolje prebiti dobo pomanjkanja, tudi navodilo, kako naj si gospodinje izdelujejo milo z zalogami maščob, ki so jo nakupile v prvih dneh vojne v strahu, da jo bo popolnoma zmanjkalo, in se jim ie začela sedaj kvariti. Takšno navodilo veli n. pr. sledeče:
Vzemi 13 kg masti, 3 in pol kilograma milnega kamna (saponita) v kosih, 30 1 mehke vode, 500 g soli in še 9 1 mehke vode.
20 1 vode, mast in milni kamen daš za en dan, preden začneš milo kuhati, v kotel brez glazure (iz bakra ali pocinkane železne pločevine). Naslednji daui spraviš maso počasi v kuhanje. Ko je vrela pol ure. dodaš v presledkih ostalo tretjino vode, potem se mora milo, ki ga moraš večkrat premešati z veliko leseno žlico, nepretrgano kuhati dve uri in poL
Ko se milo pričenja spuščati z žlice kot lepljiva masa in ni več mastno, kar spoznaš najbolje pri pranju s to maso, vsu-ješ vanj soli, dodaš 9 litrov vode in pustiš, naj vre še pol ure, da se bo dalo lepo rezati. Milo naj se ohladi v kotlu. Naslednji dan ga zrežeš v poljubno velike kose, ki jih spodaj ostržeš. potem ga daš za pol
ali tri četrt leta osušiti na zračnem prostoru, kos vrhu kosa. Milo je potem pripravljeno za rabo. Ce je zgoraj še mastno, ga je treba dalj časa kuhati, preden mu dodaš soli in vode.
Na meji Vilne
V norveškem mestecu Kongsviku je šola že davno postala tragikomična zadeva. Trideset otrok bi moralo to šolo obiskovati, prihaja jih pa samo petnajst, ker je učitelj staršem ostalih otrok nesimpati-čen. Sedaj hoče oblast obtožiti starše, ki se udeležujejo te nenavadne šolske stavke.
Do tega jo je pripravilo sporočilo, da šole v Kongsviku v zadnjih tednih otroci sploh ne obiskujejo več. To pa s pravo šolsko stavko nima opravka, temveč ie samo posledica dejstva, da je dohod do šole zaprt z bodičasto žico. To ograjo je postavil Kristen. Benjaminsem, ki se že dolgo pravda z občino. Mož pravi, da je zemljišče, na katerem stoji šola, njegova last in ker sodišča po njegovem mnenju prepočasi obratujejo, zapira vsako jutro dohod v šolo z bodičasto žico. Popoldne daje občinski načelnik ograjo odstranjevati, a vrli Benjaminsen jo naslednje jutro spet postavi. Učitelj je zavoljo teh razmer pouk ustavil in ie od tedai simpatičen vsem otrokom, tudi tistim, ki pripadajo stranki šolske stavke.
Litovski vojak v pomenku z dvema pripadnikoma rdeče vojske
ANEKDOTA
L. 1820. so v Berlinu prvič vprizorili Spontinijevo opero »Olimpijo«. Navzlic hrupni in na kakšnem mestu celo dosti prehrupni muziki je stvar ugajala. Kralju Frideriku Viljemu, ki je tudi prisostvoval tej prvi uprizoritvi sicer ni ugajala toliko. Zapustil je opero pred koncem, baš ko je začel bobnar sosedne straže biti mirozov.
»Hvala bogu. končno spet nekaj nežne muzike!« je zamrmral kralj.
VSAK DAN ENA
Londonske bolnišnice
V Londonu imajo 500 bolnišnic, ki so pripravljene za sprejem ranjencev. Vsaka večja bolnišnica ima že danes svojo podzemsko dvorano s posebno razsvetljavo za operacije. Poleg tega ima vsaka londonska bolnišnica svojo podružnico v provinci, kamor bodo poslali ranjence takoj, ko bodo lahko prenesli prevoz.
Londonske bolnišnice razpolagajo poleg drugih sredstev tudi s 3000 1 človeške krvi tipa O. Transfuzije te vrste se lahko iz-vrše brez predhodne analize krvne skupine ranjenca. Kakor poročajo, se je javilo za prostovoljno zdravniško službo izredno mnogo zdravnikov in zdravnic. Tako je n. primer ponudilo svoje usluge državi veliko število zdravnikov iz bolnišnice Harley Street, kjer so zaposleni samo prvovrstni strokovnjaki.
—	---2.

Kratkovidna kokoš: »Ta črv, ki ga zdajle držim v kljunu, se že tako otepa, da ne pomnim slične upornosti, odkar brskam po zemlji. . .«	(»Judge«)
Malokdo pa ve, da golob pismonoša nikakor ni novodobna pridobitev. Bržkone so ga uporabljale že najstarejše vojske. Hieroglifi, ki so jih našli v Egiptu, kažejo, da so tam že pred več tisočletji uporabljali golobe pismonoše za prenašanje vojaških sporočil.
Ko je L 43. rimski general Antonij oblegal Madero, je stopil poveljnik obleganega mesta na ta čin v zvezo z rimskim Antonij evim nasprotnikom Brutom. Pesnik Tasso pripoveduje v svojem epu. »Osvobojeni Jeruzalem«, da so križarski vitezi smatrali za božji znak, ko se je mogel neki golob pismonoša otresti sokola, ki ga je napadel na njegovi »službeni poti«, tako da je golob v redu prinesel svoje sporočilo možu, ki miu je bilo namenjeno.
Holandska prestolonaslednlca princesa Julijana je tudi predsednica organizacije Rdečega križa v Haagu
»Slovenec" odgovarja na naš nedeljski uvodnik
Proti našim trditvam in ugotovitvam ne more »Slovenec« reči ničesar, zato pa pravi, da smo mi sami potrdili, da razprava o slovenski samoupravi stvari le škoduje. Kakor že tolikokrat, nas je »Slovenec« tudi tokrat malo pofalzificiral. Mi smo ugotovili povsem nekaj drugega, da namreč način njegove polemike in kakovost njegovih argumentov resnično škodujeta, ker kažeta nas Slovence v taki luči, kakor da niti ne vemo. kaj je samouprava. Kako zmešani so pojmi v Kopitarjevi ulici, nam znova potrjuje »Slovenčevo« sklicevanje na nekdanje deželne zbore in deželno finančno samostojnost. Kaj si gospodje kompetenco bodoče banovine Slovenije predstavliajo v obsegu starega deželnega upravnega in zakonodajnega delokroga?! Ce ie temu tako, potem so nadaljnje razprave menda res odveč. Ambicije, da naj zopet obnovimo deželnega glavarja, de-ielne odbornike in slavni kranjski parlament, so več ko skromne.
Da bi si prihranil nadaljnje odgovore, ki zahtevajo nekaj razgleda in znanja, se »Slovenec« sklicuje na nedeljske senator-ske volitve in na število županov, izvoljenih pod Stojadinovičevim režimom, češ da napram tej fronti »Jutro« sploh nima več pravice še kaj reči, kaj bo z našim narodom in njegovo banovino. To je že drugi
poskus gospode iz Kopitarjeve ulice, da bi zbežali z bojnega terena. Zadnjič so se zatekli v Beograd na pomoč r ■ f* * in pa k odmevom v beograjskih listih. Skoraj je že napredek, da so tokrat ostali v mejah ožje domovine.
»Jutrova« prizadevanja, da si pridemo Slovenci na čisto glede svojega samoupravnega programa in glede bodočega položaja Slovenije v jugoslovenskem državnem sklopu, proglaša »Slovenec« kot zadnjo obrambo zagrizene strankarske klike ir prilog centralizma. Na ta trik mu ne bodo več nasedli niti njegovi najvernejši čitatelji. Ako gremo s prezirom preko njegovega klevetniškega psovanja, da so razprave v našem listu izraz na centralizmu osebno zainteresirane klike političnih obu-pancev, vemo, da se mnogi tudi iz »Slo-venčevega« tabora v tem oziru z nami strinjajo. Mi smo v ostalem prepričani, da bo »Slovenec«, kakor prvič tudi tokrat iz lastnih vrst dobil opozorilo, da zafrkacije in stare obrabljene fraze pri tako resni stvari, kakor je slovenska samouprava, niso na mestu.-Zato smo prepričani, da bo sedaj po gospodu A. A. angažiral še gospoda B. B., kateremu želimo več sreče. Pri dovoljenjih za gasilske tombole tudi »Slovenec« ne more končati razprave.
Nadalfnfe Informacije o volilnem zakonu
Rusija, Finska, Baltik
. rancoska sodba o sovjetskih zahtevah in sovjetskih interesih — V Parizu ne računaju z rusko-finsko vojno
Pariz, 13. novembra. Zopet je pozornost mednarodnih diplo-atskih krogov vsmerjena na Baltik, kjer » zastali razgovori med Rusijo in Finsko, ogajanja so bila prekinjena v tretji fazi. ;uske zahteve se koncentrirajo predvsem ia dve točki: Finski zaliv in severno fin-ko mejo. Rusi, ki so že dob!li svoje opo-šče v Baltiškem portu na skrajnem jugu "inskega zaliva, bi se hoteli vsidrati zdaj ;e v Hangoju ob vhodu v Finski zaliv. Tako bi bil pristop tujim ladjam v zaliv popolnoma onemogočen in to celo ladjam iste pomorske sile, ki bi se morda vsidra-'a na Aalahdskih otokih. ■ »Krasni flot« - glasilo ruskega komisariata za vojno mornarico — trdi, da zahteva obramba Leningrada nujno utrditev štirih otokov v ožini ored Kronstadtom!
Na severu skrbi Ruse obramba Mur-manska — razen črnomorskih edine ruske luke. ki nikoli ne zamrzne. V ta namen bi bila Rusom potrebna poprava meje ob Severnem ledenem morju ob Ribiškem in Srednjem polotoku. Ruska vlada skuša tamkaj kolikor mogoče hitro utrditi svoj noložaj, da bi lahko kontrolirala zlasti pristanišče Pečengo, tako. da bi nobena tuja sila ne mogla tamkaj ustvariti svoje pomorske baze in tako ogražatl Murmansk. Po ruski sodbi je Finska vojaško preslaba, da bi mogla zavrniti morebitni sovražni pohod na Rusijo čez finske otoke pred zalivom Kola, kjer leži Murmansk, edino pristanišče, odkoder je lahek prehod v zapadna morja.
Na koncu zahteva Moskva izpremembo rusko-finske meje na daljavo nekaj deset
kilometrov na morski ožini Kar^lije ter demilitarizacijo meje. V ' zameno bi bila Rusija pripravljena nuditi Finski svojo pomoč iri jI prepustiti v roškem delu Kare-lije dvakrat toliko sveta, kolikor ga sama zahteva. Toda ozemlje, ki ga Rusija nudi, je Slabo naseljeno. Na njem so večji-del sama jezera, s katerimi Finska že itak ni ravno slabo obdarjena. Razen tega je prebivalstvo tamkaj popolnoma sovjetizi-rano, tako da bi se kot nadaljnji pieblem vsililo preseljevanje ljudstva.
Navzlic različnim stališčem In" ft&sprot-stvom med Rusijo in Finsko, pa se vsaj v sedanjem položaju Se ni bati kakšne sovjetske vojaške akcije. Finska vlada nastopa v pogajanjih z Rusijo zelo kon-ciliantno. Zunanji minister Erkko sam poudarja prijateljski ton razgovorov, ne skriva pa, da utegnejo biti razgovori še zelo dolgotrajni. Tudi Rusija doslej še ni izrazila napram Finski nobena^gcožnje in se finske čete razen v Leningradu samem ne nahajajo v. bližini meje.
Mogoče je, da bo Rusija še nadalje skušala omehčati Finsko s sedanjim pritiskom, ki nalaga Finski v njeni deli^atni situaciji težka finančna bremena ..zaradi podvzetih obrambnih ukrepov. Moskva se nadeja, da bo morala Finsfca zato končno le privoliti v ruske zahteve.	«*«
Nemčija, na katere zaslotrjbo je računala Finska v sporu z Rusijo, mor;a stati ob strani in z nemirnim očesom motriti razvoj situacije, ki postaja zanjo na severu Evrope Čedalje bolj neprijetna. Rusija sistematično izloča iz Baltika njen "vpliv "Th že ni videti, kje se bo to ustavilo. *
Ljubljansko glasilo JRZ poroča iz Beograda, da pripravljajo opozicionalne stranke skupni volilni blok, ki bo nastopil pri volitvah pod imenom »Zedmjene demokracije«. Glede novega volilnega zakona po-triuje »Slovenec« naše nedavne informacije ter dodaja še nekaj podrobnosti. Kakor je on doznal, je zakon v osnovi že gotov in bo v kratkem predložen političnemu odboru ministrov. Ta načrt je zasnovan na okrožnem sistemu. Območja posameznih okrožnih sodišč bodo volilne edinice. Liste bodo imele nosilca in toliko sreskih kandidatov, kolikor je srezov. Liste bodo lahko postavljale samo stranke in to one, ki so danes dopuščene, pa tudi one, ki so obstojale do 6. januarja 1929. Vsaka stranka bo mogla postaviti v enem okrožju samo eno listo. Volitve bodo tajne s proporcem. Nosilci onih okrožnih list, katerih kandidati bodo dobili v svojem okrožju skupaj najmanj 10.000 glasov se bodo smatrali za izvoljene. Ostali kandidati se bodo razporedili po številu glasov, ki jih bo vsak dobil v svojem srezu.
»Slovenec« potrjuje, da obstoja tudi predlog uvedbe državnih list. Pravi pa. da to vprašanje še ni rešeno. Po naših infor-
Miolšrisatsski pristaši HSS za avtonomijo Bosne
Borba za avtonomi jo in proti avtonomiji: Bosne in Hercegovine je v polnem jeku. K stvari se je sedaj oglasila tudi »Muslimanska svijest«, glasilo onih muslimanov, ki se štejejo za pristaše dr. Mačka. L/st razpravlja o tem, kaj bi storili muslimani, 6e bi prišlo do plebiscita po bosanskih srezih, ali se žele priključiti bodoči srbski edinici ali pa banovini Hrvatski. Po mnenju »Musli manske svi jesti« se zdi že sedaj več ko gotovo, da bi vsi muslimani glasovali za priključitev svojih srezov k banovini Hrvatski in se izrekli proti priključitvi k srbski edinici. Na ta način bi imeli skupaj s Hrvati, ki bi tudi s'gumo vsi glasovali za priključitev k banovini Hrvatski, večino v najmanj 29 bosansko-hercegovskih srezih, če ne kar v 34. Srbi pa bi imeli večino samo v 16 srezih, od tega pa jih leži 9 v sedanj: vrbaski banovini, kjer bi tvorili v bodoči veliki banovini Hrvatski samo srbski otok.
Zaradi tega priporoča »Muslimanska svijest« Srbom, naj opuste svoj odpor proti osnovanju avtonomne banovine Bosne in Hercegovine, kjer bi bili relativno najjačji element, dočim bodo ostali v banovini Hrvatski vedno samo manjšina, kljub vsej enakopravnosti. Srbi morajo računat*, s tem. da bo dr. Maček zahteval za Hrvatsko čim večje dele Bosne, ako ne bodo pristali na njeno avtonomijo, kakor je to storil on.
Stališče Narodne odbrane
V beograjski »Politiki« pojasnjuje predsednik osrednjega cndibora Narodne odbrane g. Ilija Trifunovič stališče te nacionalne organizacije v borbi prot!i ustanovitvi avtonomne Bosne in Hercegovine. Najprej pravi, da bo Narodna odbrana vodila najostrejšo borbo proti vsakemu poskusu realizacije zahteve po ustanovitvi četrte banov'ne v obliki avtonomne Bosne in Hercegovine. Nato nadaljuje:
»Ako se je že morala država urediti tako, kakor se ureja sedaj, potem je za Bosno mesto edino v bodoči skupni srbski edinici. Isto velja tudi za Hercegovino. žrtve, k!i jih je doprinesla Bosna za zedinjenje s Srbijo, so tako velike in nepozabne, da ne more nihče preko "hjih in da se bo zlomil že v naprej na enodušnem odporu vsega srbskega naroda vsak poskus obnoviti mejo na Drini.«
slovenska konferenca v Zagrebu in »Slovenec"
Priobčili smo iz Zagreba kratko in objektivno poročilo o sestanku pripravljalnega odbora za Kmečko delavsko stranko, ki je bil tam 12. novembra. Javili smo, zakaj je bil ta sestanek v Zagrebu, in navedli smo iz govora podpredsednika HSS inž. Košutiča nekaj najbolj značilnih poudarkov. Izvajanja g. inž. Košutiča so bila pri vsej gostoljubni ljubeznivosti zelo rezervirana in so vnaprej podrla vsako morebitno špekulacijo, da bi se v Sloveniji mogel kdo etablirati pod firmo podružnice HSS Zagrebška rezerviranost je razvidna tudi iz dejstva, da o nedeljski konferenci »Hrvatski dnevnik« ni poročal niti besede, niti ne zabeležil obiska udeležencev sestanka na Radicevem grobu.
»Slovencu« je seveda objektivno poro-
macijah obstoja predlog, da bi mogla vsaka stranka, ki postavi svojo listo v več okrožjih, povezati te svoje okrožne kan-ditatske liste v skupno strankarsko (državno) listo s posebnim nosilcem, ki bi bil izvoljen, ako bi celokupno število glasov, ki jih je stranka na vseh okrožnih listah dosegla prekoračilo gotovo v zakonu določeno minimalno število. Poleg tega bi ostank5 na glasovih iz posameznih okrožij mogli biti izrabljeni v prid najjačjim ne-izvoljenim kandidatom te skupne liste. Uvedba okrožnih in državnih list bi torej zahtevala dva skrutinija.
Kakor nam poročajo iz Beograda, bo trajalo še nekaj časa, preden se položaj popolnoma razčisti, in zato se danes še ne more reči, kdaj je računati s terminom volitev. Do sedaj se jje smatralo, da bodo volitve morda že v januarju, zlasti ker bodo baje v novem voliJnem zakonu predvideni tako kratki roki, da bo dovolj 5 tednov od dneva razpisa do dneva volitev. V zadnjem času pa je bilo slišati glasove, da bodo volitve šele, kadaT bo to dopuščala zunanjepolitična situacija, kar bi značilo, da ta situacija danes volitev še ne dopušča.
čanje neznana stvar Zato nas je takoj obtožil, da se nudimo za pomočn:'ka pri razkrajanju slovenskih vrst. Povrh nas je še osumil falzifiikata, ko-smo zagrebški sestanek v lažje razumevanje oZhačili kot konferenco dr. Lončarjeve skupine, češ da je dr. Lončar že davno dal tej skupini slovo. Resnica pa je, da je dr. Lončar član ožjega pripravljalnega odbora za novo strankarsko organizacijo, ki je bil v nedeljo v Zagrebu izvoljen.
Rak rana v ministrstvu prosvete
Ministrstvo prosvete je objavilo 1. novembra sledečo okrožnico vsemu učitelj-stvu: »Ministrstvu prosvete je bilo sporočeno od več strani, da nudijo učitelji in učiteljice osnovnih šol gotovim osebam ali odvetniškim pisarnam nagrade za to, da bi izposlovale njihovo premestitev na boljša mesta, ali pa napredovanje. Ker upošteva ministrstvo prosvete v okviru možnosti vse prošnje za premestitve na boljša mesta in izvršuje nanredovanie nodrelenesra učiteljstva po službenih listah, je vsako posredovanje nepotrebno.«
K temu svojevrstnemu opozorilu dostavlja beograjska »Politika« daljši komentar, v katerem ugotavlja, da 1e sedaj ministrstvo prosvete samo potrdilo, da so se doslej vršila napredovanja in premestitve učiteljstva v mnopih primerih tudi no plačanih intervencijah. Ministrstvo sicer napoveduje, da bo odslej taka praksa nepotrebna. žal pa ničesar ne pove o tem. ali se misli izvesti kaka preiskava, nroti krimi- i nalnlm tinom. ki so premeščali in mnre-dovali naše učiteljstvo po plačanih inter-
Dne 12 septembra 19T7 je bila v kaminski dvorani v Ljubi lani ustanovna skun"či-na banovinske mladinske organizacije JNS Kazinsko dvorano so za to priliko ljubljanski om'adjnci JNS okrasili z državnimi trobojkami. Ob predsedstveni mizi je bila nameščepa tudi državna zastava ki so jo demonstrant je ob nriliki obiska nred-sednika JNS g. Petra Živkoviča nred ljubljanskim kolodvorom raztrgali. Radi izobe-šenja te zastave je bil predsednik OJNS g. inž. Jože Rus policijsko kaznovan radi prestopka po čL 74, oziroma čl., 78 zakona o notranji upravi, na globo 500 din, oziroma 10 dni zapora. Policijska uprava je utemeljila kazen s trditvijo, da je banska uprava z uradnim komunikejem ugotovila, da zastava ni bila raztrgana od demonstrantov pred ljubljanskim kolodvorom.
Pritožba inž. Rusa ha bansko upravo ie bila zavrnjena, češ da je uradno ugotovljeno, da je dotična zastava prišla v kazinsko poslopje čista in neraztrgana. iz česar naj bi sledilo, da je b;la šele v kazinskem poslopju raztrgana v demonstrativne svr-he.
Po svojem zastopniku odvetniku dr Zajcu je inž. Rus vložil tožbo na upravno sodišče v Celju. Tožba je bila zavrnjena kot • neosnovana. Tudi upravno sodišče se je postavilo na stališče. da je podan prestopek, ker je inž. Rus kot predsednik akcijskega odbora dal izobesiti zastavo, glede katere je banska uprava izdala komunike da jo niso raztrgali manifestantje ob prihodu predsednika JNS v Ljubljano.	, _
vencijah. O tem je bilo že toliko govora n-raznih učiteljskih skupščinah, da ne man. ka materiala za najstrožjo preiskavo. « podkupovanju v ministrstvu prosvete j bilo dovolj čuti tudi na plenarnih sejah nr rodne skupščine in finančnega odbora. N. vedeni so bili tudi čisto konkretni prime; Vendar do danes ni znano — zaključu »Politika« svoja izvajanja — da bi bil ki zaradi takega postopanja poklican na o-govor.
Dr. Stojadinovič
in staroradikall
Nekateri hrvatski listi so objavili vest, df je glavni odbor Narodno radikalne stran ke sprejel nazaj v stranko bivšega pred sednika vlade in JRZ dr. Milana Stojadi novica. V zvezi s temi vestmi objavljajt beograjski listi izjavo g. Miše Trifunoviča ki pravi:
»Mislim, da takih vesti sploh ni potreba demantirati. Vest o sprejemu dr. Milana Stojadinoviča v Narodno radikalno stranko je od konca do kraja izmišljena in lan-surana v javnost s prozornimi spletkarskimi nameni. Zato jo je moral smatrati že v naprej vsak resen človek za debelo laž.«
Borba med zagrebškimi akademiki
Kakor smo že poročali, so bile v nedeljo na zagrebški univerzi volitve v strokovnih klubih na pravni, šumarski in poljedelski fakulteti. Na vseh treh fakultetah sta bili postavljeni listi pristašev HSS in frankov-eev. Na pravni in poljedelski so zmagali frankovci, na šumarski pa pristaši HSS.
Borba med obema skupinama je bOa zelo huda in napeta. Pristaši HSS so izdali celo vrsto letakov, v katerih so očitali fran-kovcem, da so izdali hrvatski narod in postali plačani teroristi. Pristaši HSS so se postavili na stališče, da imajo kot člani hrvatske vsenarodne politične organ'zacije pravico postavljati kandidate na vseh fakultetah in da morajo za nje glasovati vsi hrvatski akademiki. V posebnem letaku napovedujejo pristaši HSS tudi brezkompromisen boj s frankovci, ki vedno bolj odkrito nastopajo proti hrvatskemu narodnemu vodstvu in dr. Mačku.
Frankovci so v svojih letaJdh zatrjevali, da vztrajajo pri brezkompromisnem hrvatskem nacionalizmu v znamenju devize »Hrvatska Hrvatom« in dosledno temu tudi »hrvatsko vseučilšče samo Hrvatom«. Napovedovali so borbo proti vsem »nehrvat-skim elementom« na zagrebškem vseučilišču, pri čemer so mislili predvsem na srbske in slovenske slušatelje zagrebške univerze. Očitali so pristašem HSS, da so preveč popustljivi proti »nehrvatskim« akademikom in profesoripim in da so postali nravi oportunisti, odkar je njihova stranka v vladi.
Letaki proti sporazumu
Dalmatinski listi poročajo, da Je aretirala policija v šibeniku nekega Kazimira ševdrijo, ker je osumljen, da je.metal ponoči iz avtomobila anonimne letake. Letaki so bili naperjeni proti vodstvu HSS in " so ostro napadali sporazum. Aretiranega Ševdrijo so prepeljali v zapore okrožnega sodišča v šibeniku.	. _ <•
Strankarske organih si je v srednjih šolah
V splitskem »Narodnem listu« čitamo, da je bil na srednji tehnični §611 v Splitu izdan proglas na dijake naj se včlanijo omla-dinskih organizacijah HSS. Proglas ima izrecen dostavek začasnega vršilca direktorja šole, da je razširjenje proglasa po razredih dovoljeno. »Narodni list« dostavlja: »Ali so ljudje izgubili vsak smisel za realnost In mero. Verjetno je, da se bo po-polnilo mesto direktorja srednje šole.«
ECatoFJk" Slovaška
in Sovjetska Rusija
Vlada msgr. dr. Tisa je zadnje dni uredila svoje odnošaje do Sovjetske Rusije. Predsednik države dr. Tiso ie v topli brzojavki čestital predsedniku Kalininu k sovjetskemu državhemu prazniku, isto je storil zunanji minister dr. Durčansky na naslov Molotova. Obenjra ,ie 13, t. m. odpotoval v Moskvo slovaški poslanik Fran jo Tiso. ki bo Kalininu te dni enkrat Izročil svoje poverilne listine.
Ta nenavadni' pireokret v stališču danes najbolj katoliške evropske držatv.e utemeljuje slovaSka tiradfta agencija ž ugotovitvijo. da ie Slovaška po razdelitvi Poliske postala skoro neposredna Soseda Sovjetske Rusiie. Slovaške trgovske zborrifče Že pripravljajo material za bli?n1& trgovinska Doeraiania z Moskvo. D».nftšnfl orHateljskl odnoSaii SlovfS^e do FVrViet.ske Rusiie so vrh teea posledica rbH^pivfff lP?ua?i« z >T»r»v čiio. katere politika je tndi nolitika Slovaške. Sicor na šo. nrivl d^lie imenovana aeenciia, Slovaki vedno videli t^Rnsib svoie dobre pri 'a^tV Tn se to tudi s prihodom boljševizma nI Ispremenilo.
In? Puc se ;*» roner -o^bo no svniem :iru pr«tošM na Dr?fl'vni svet ?n v r>rito?bi novdaril. da ie v$eh;na knmurtf-keia hs>n--ke	o ra/tr^tii zastavi v
nasr>ro+iu z rf^V^rn^m orf»W4rr>m zb^nim v tei zadevi r>ri pre*«kovVrfem sodvrku okro^rfrta <*xli"ča-v LiuK'»ini pod ?X Kzn T7. terta gladiva irhrria. da so tro-bojko dp'an«ko raz^fali derTTitKtrarttfe nred 'iuhiionskim ktt'rtdvorrm Znstava da bi b"a še bolj uničena da ie ni«o reJili iz rok demonstrantov om'iH;nr JNS Poleg tega ie skun?cina OJNS dne 12 sen-tembra 1937 bila povsem interna prireditev, na katero so imeli doston izključno le v naprej imensko določeni de'egat; Na ti dve utemeljitvi je oprl D-žavn: svet svojo sodbo, s katero' ie pritožbi tj£odtf<9n faz-veljavrl sodbo unravnega sodišča Državni svet je upotovil, da ni nobenega dokaza za to. da bi zastavo raztrgali pristaši JNS v demonstrativne svrhe S tem je imnlicite ovržena trditev, da bi zastava prišla čista in neraztrgana v kazinsko poslopje. Pri takem položaju pa uporaba te zastave ne more značiti moten ia javnega reda »n miru. tem bolj, ker ie zastava služila kot znak in simbol omladinske orpamzaci je INS, katere skun*čina se je takrat vršila Nadalje smatra Državm svet. da v konkretnem pri meru kazinske dvorane n* bilo smatrati kot »iavnosti pristopni kraj«, ker je bil do stop dovoljen v naprej po številu in imenu dn'očenim deip"atom sreskih ©mladinski organizacij JNS.
Občni zbor JNAD Jugoslavije
Pred dnevi je bil v društveni čitalnici redni občni zbor JNAD Jugoslavije. Ob lepi udeležbi članov ga je otvoril in vodil predsednik Vekoslav Iskra, ki je pozdravil vse navzoče ter posebej še zastopnike starešin prof. Kolarja, univ. docenta dr. Ba-jiča, Andreja Uršiča ta druge. V svojem poročilu je poudaril, da zbira društvo v skladu s svojim programom napredno in jugoslovensko usmerjene akademike ter krepi med njimi ljubezen do domovine, slo-vanstva ta demokracije. Društvo je tudi v preteklem letu predstavljalo na univerzi borbeno skupino ljudi, ki imajo pred seboj jasne cilje.
Poročilo podpredsednika Dušana Savnika je obravnavalo odnose do ostalih akademskih" organizacij, delo narodnega akademskega bloka ta druge skupne akcije, poročilo podpredsednika Borisa Zidariča pa notranje društveno delo. ki je bilo po svojih rednih sestankih, tečajih ta razpravah v raznih sekcijah zelo intenzivno. Poročila ostalih odbornikov in načelnikov sekcij so pokazala, da je odbor tudi v tehničnem oziru najlepše vodil društvene posle ta da so bile vse sekcije živahno delavne. Narodno obrambna sekcija je poleg drugega priredila v počitnicah tri delovne tabore, ki so v izdatni meri prispevali k okrepitvi narodne misli v ogroženih predelih. Socialno gospodarska sekcija je s sredstvi, ki jih je mogla zbrati, pomagala najpotrebnejšim
Slov. Bistrica, 14. novembra
Komaj je preteklo nekaj tednov, od kar so se naše tujskoprometne ustanove na svojem skupnem sestanku bavile z vprašanjem, kako bi se dal naš tujski promet zgostiti in kaj bi se moralo od naše strani storiti, da bi se temu prometu šlo čim bolj na roko in se ga ugladilo v vseh ozirih. Na sestanku so bili zastopniki raznih krajev, ki prihajajo glede tujskega prometa v poštev, in so za svoje kraje stavili konkretne predloge. Ti predlogi pa so se po večini nanašali na pomanjkljive komunikacijske prilike med posameznimi okraji in deželami, prilike, ki niso našemu tujskemu prometu posebno w prilog in ga v njegovem razvoju samo ovirajo. Na tem sestanku se je kot o posebni točk' razpravljalo tudi o Slov. Bistrici in o njenih' težavah, s katerimi se mora boriti v svojih prizadevanjih, da tudi ona -ioprinese sH-o: pomemben del za prospeh našega tujskega prometa.
Z ozirom na to. da je SJov Bistrica v vsem predelu južno od Maribora in zlasti v podpohorskem področju naravno središče bogatega ozemlja, ki je precej gosto naseljeno in ima precej živahno in dobro uspevajočo industrijo, je omenjeni tujsko-prometni sestanek sklenil zahtevati od železniške uprave, naj uvede na bistriški postaji postanke tudi za brzovlake. To zahtevo je opiral tudi na dejstvo, da je Slov. Bistrica važna tujsko-prometna točka, saj je izhodišče za najlepše ture po Pohorju in sta v njenem direktnem okolišu dve važni pohorski atrakciji: mladinski dom kraljice Marije in planinski dom prf-Sv. treh Kraljih Ta zahteva je v nesnici nad vse utemeljena in bi odpravila vaaj *no izmed desetih drugih ovir, ki nikakor ne puste, da b- »e tujski promet pod Pohorjem razvil tako, kot bi se moral, obenem pa bi bilo to tudi v prilog industriji, ki jo že narava sama sili, da se razmahne čimbolj.
A za to upravičeno zahtevo ni uvidevnosti, kar se razločno razvidi iz novega zimskega voznega reda Na glavni progi od Celja do Maribora je poleg nekaj ukinje-»ih vlakov ostalo vse pri starem A lokalno progo od glavne postaje Slov. Bistrica do mesta je zadela naravnost katastrofa: iz voznega reda je bilo črtanih nič manj kot deset vlakov v obeh smereh! Škoda, ki je bila s to naredbo povzročena vsemu bistriškemu okolišu, je nedogledna, ker ni bilo le mesto navezano izključno na lokalne vlake, vozeče do glavne proge in nazaj, temveč vse obširno zaledje visoko gor do pohorskih naselij. Iz mesta ni sedaj do glavne postaje vozil noben avtobus, ker je bila železniška zveza povsem prikladna in zadovoljiva, in skoro ni misliti, da bi kdaj vozil. Radi tega je ves osebni promet na železnici nenadoma ohromel in prebivalstvo je v skrajni zadregi, ker^si^tremUnc*, ne, ve pomagati.
članom, ženska sekcija pa je poleg drugega živahno sodelovala pri organiziranju delovnih taborov. Enako je bila vsestransko agilna kulturno znanstvena sekcija, ki je priredila niz predavanj, debat in skupnih obiskov v muzejih in razstavah. Tudi šahovska sekcija je bila ves čas zelo razgibana.
Občni zbor je z zadovoljstvom vzel na znanje vsa poročila ter podelil odboru raz-rešnico. Za predsednika je bil pri volitvah izvoljen cand. iur. Boris Zidarič z odborom, ki smo ga v »Jutru« že objavili.
Pohvala dveh požrtvovalnih oficirjev
Beograd, 15. nov. p. »Vojni list« objavlja odlok ministra za vojsko in mornarico, ki izreka pohvalo strojnemu poročniku Franu Modicu in podporučniku Branku Brakušu. Oba sta v službi pri vojni mornarici in sta v nevarnosti za svoje življenje rešiila iz Dunava pri Zemunu go. Anico Nilkolič. Reševanje je bilo zelo otežkočeno, ker je bila voda silno mrzla in na mestu, kjer je Nikoličeva skočila vanjo zelo deroča. Ko sta NikoJičevo potegnila iz Dunava sta jo obudila iz nezavesti z umetntm dihanjem. Vojni minister ju postavlja kot zgled vsej vojski.
Z naše univerze
Beograd, 15. nov. p. V 6. pol. skupino je napredoval tajnik pravna "'»"te v Ljubljani Kari Šketelj.
Najhujši udarec za vse sloje pa je ukinitev jutranjega vlaka, ki je vozil ob pol sedmih iz mesta in je imel takojšnjo zvezo z vlakom, vozečim do Maribora. Ta vlak je bil najbolj frekventiran izmed vseh, saj so se z njim vozili vsi, ki so imeli opravka v Marjboru v dopoldanskih urah. Ta vlak je bil za. vs<? skrajno ugoden, ker je imel človek priliko, da je utegnil v Mariboru opraviti vse, k^r je moral, in se je lahko vrnil domov še isto dopoldne. Po sedanjem voznem redu pa se mora poslužiti edinole vlaka, ki odhaja iz mesta že ob pol šjestih, na glavnem kolodvoru mora čakati, poldrugo uro in -prispe v Maribor na dvajset kilometrski progi točno računano po minutah skoro v istem času, kot prispe v Ljubljano potnik, ki se je z njim odpeljal iz mesta z istim vlakom. Če pa se posluži drugega vlaka, odhajajočega iz mesta po osmi uri, izgubi za vožnjo v Maribor in nazaj skoro ves dan, kar za delovnega človeka znači veliko izgubo, zlasti če mora potovati v Maribor večkrat v tednu.
A ukinitev jutranjega vlaka ni izguba le za poslovni svet, temveč je za šolsko mladino in za številne roditelje katastrofa najhujše vrste. S tem vlakom se je vozilo precejšnje število dijakov in .dijakinj v mariborske srednje šole, to pa se jim je zdaj onemogočilo, ker nimajo več vlaka, ki bi se ga mogli posluževati, kajti prvi vlak vozi prerano in bi morali po vrhu na glavnem: kolodvoru čakati še poldrugo uro na zvezo. Da bi pa otroci v tem času v temi in neugodnemu vremenu hodili uro hoda vsako jutro" na glavno postajo, je nekaj, kar mora vsak človek že z ozirom na zdravje mladine odločno zavračati. A vendar ne preostaja nič drugega kakor ta pot, če ne bodo star« vsled tega prisiljeni, da sredi šolskega leta vzamejo svoje otroke iz šoL Sicer so našli za par dni izhod, namreč da pošiljajo na nerodnem kamionu otroke do glavne postaje, a to je le slučajno, dasi samo po sebi grozno, in do prestalo danes ali jutri. Mladina trpi, a to nezasluženo trpljenje pač ne more vplivati na njeno vzgojo bog ve kako uspešno in tako ravnanje x njo pač ne more roditi nobenih dobrih sadov.
Škoda in neprilike, Vi jih je letošnji zimski vozni red povzročil zlasti lokalnim železnicam v Sloveniji, so v gospodarskih, socialnih, moralnih in tujskoprometnih ozirih naravnost nepregledne. Izmed vseh lokalnih železnic pa je redukcija vlakov zadela bistriško progo najhuje. Računamo pa vendar na uvidevnost železniške uprave in pričakujemo, da bo na te j progi odpravila vsaj najhujše zlo, ki jo je zadelo — da bo v interesu vzgoje naše mladine in prepo-trebnega gospodarskega poslovanja in tujskega prometa zopet uvedla jutranji vlak, o katerega splošni umestnosti smo zgoraj govorili. ker je ta vlak žila vsega tukajšnjega življenja.
Beležke
Po dveh fetTSf
*
poskiice ukinjenja vlakov
na slovenjebistriski lokalni progi
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
P® 60 par ca besedo, Din S.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— asa Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo gloib. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se earačnnajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanj&l znesek sa enkratno objavo oglasa Din 20.—. Tri ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 17.—„
Službo dobi
Frizerko
res prvovrstno moč, iščem za trajno, železno in vodno ondulacijo. Frizerski salon, Lončarevič, Jesenice, Gosposvetska.
304:4-1
Služkinjo
idelavoljno in sposobno^ — sprejmem takoj v službo. Dr. Ferenčak, Gajeva ul. 3.
30425-1
Brivskega vajenca
iščem takoj, po možnosti kateri se je že učil. — čič Etbin, Tyrševa c. 71.
30442-44
Avto, moto
Osebni avto
malo vožen, le dobro ohra-
I njen. boljše znamke, kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe s primernim opisom pod »Ekonomičen« na ogl .odd. Jutra.
30449-10
Brivskega
pomočnika
Prodam
jamo dobrega, sprejmem takoj. Dragan lisac, Hrastnik.	30429-1
Prvovrsten Žagar
ta poinojarmenik, ki mora biti tudi prvovrsten brusač dobi takoj mesto. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Žagar«.
30416-1
Dva krojaška
pomočnika
»a. fino moško in damsko delo sprejme takoj Elita, Kranj.	30420-1
Frizerji!
Aparat za trajno kodranje naprodaj po nizki ceni. — i Znamke »Saturn«. Naslov ! v vseh poslovalnicah Jutra.
{	30428-6
1 —————————
Banjo
! za sedeče kopeli in divan, oboje skoraj novo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30406-6
Praktikanta
iprejme veledrogerija. Prednost imajo ne nad 17 let stari absolventi srednje ali meščanske šole. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši-iro »Zanesljiv praktikant«.
30410-1
Jamske vozače
(lauferje) sprejema v večjem številu rudnik zlata. Režijska mezda do 26 din, stanovanja za samce, delavska zadruga. Ponudbe na upravo rudnik, Blagojev Kamen, Moravska banovina 30373-1
Frizerko
dobro moč, iščem. Plača prvovrstna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3043 /-!
Večja blagajna
primerna za banke naprodaj. Naslov v vseh poslo-, valnicah Jutra.
30445-6
iParkete, deske
in bukova drva
ugodno proda Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova 4, telefon 22-44. i	2449-6
Mehanik
pomočnik
dober, dobi takoj službo. Predstavite se v avto delavnici v Logatcu.
30370-1
Službe išče
Mesarski pomočnik
išče službe v večji ali manjši tvrdki. Sposoben vodstva podružnice. Naslov v v vseh poslovalnicah Jutra.
30411-2
Manufakturist
verziran tudi v galanteriji, modi, konfekciji, agilen in pošten, z večletno prakso, dobrimi referencami, vešč nemščine, išče namešče-nje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sprejmem mesto«.	23306-2
Mlad fant
bi rad nastopil službo sprevodnika pri kakšnem tovornem avtomobilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Šofer 45«.
30431-2
Diplomiran
farmacevt
ifeče primerno mesto po možnosti v lekarni. Po nndbe pod »Soliden« na ogl odd. Jutra.
29615-2
Vajenci (ke)
Učenca
sprejmem takoj v delikatesno - špecerijsko trgovino. Menart, Sv. Petra 35.
30417-44
Kupim
Registrirno
blagajno
dobro ohranjeno kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Registrirna blagajna«.	30422-7
Pohištvo
Malo rabljene
trgovske opreme
jedilnice, spalnice, nove šperane spalnice in razno drugo pohištvo po zelo ugodni ceni naprodaj. Ogleda se pri tv. Ivan Mathian, Ljubljana. Xyr-ševa 12. dvorišče.
17-11-12
Bukova drva
sveža, kupujemo za mesece januar, februar in marec po kub. metrih, vsako količino in plačamo v gotovini. Ponudbe z oznako cene na Export I. Meštrovič, Zagreb, Jelačičev trg 15, telefon br. 23-612.
30322-15
Mali BMW avto
Fiat Topolino in dve torni kolesi zelo poceni naprodaj. Aero, Kolodvorska 18.	30423-10
Lokali
Zagrebško tvornico
meri 749 kv. m ob Hajdri-trebščin, dobroidočo in brezkonkurenčno, s strojno proizvodnjo, prodamo s strojno proizvodnjo, modernimi štancami, celokupnim dovršenim inventarjem in svobodno obrtno koncesijo, za 75.000 din. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.	30404-19
Mlečno restavracijo
najprometnejša zagrebška središčna pozicija, z velikim komfortnim lokalom, fino urejeno, s portalnimi izložbami, ležečo na najmočnejši zagrebški pasaži, prodamo radi nujnega od-potovanja za 28.000 din s krasnim celokupnim inventarjem : Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.
30404-19
Ujetnika v deželi lam
27
Kmalu nato je stal v sodni dvorani, kjer je sedelo kak tucat resnih, bradatih starcev, ki so se mu globoko priklonili in spoštljivo nekaj zamrmrali v pozdrav. Fantu je bilo zelo čudno pri duši, kajti po vsem je videl, da so ti častitljivi možje res prepričani o njegovem visokem dostojanstvu. A zbral se je in sedel na prestol, s katerega pa je kmalu poskočil ter v grozi zavpil. Vrata so se bila namreč odprla in med dvema do zob oboroženima stražarjema je stopil zvezan v dvorano — njegov lastni oče!
Posest
Večje število parcel
kompleksov, parcel gozdov trgovskh in stanovanjskih hiš in vil ima na prodaj gradbeno strokovno izobražen posredovalec
Kunaver Ludvik
Cesta 29. oktobra 6 Telefon 37-33 Pooblaščeni graditelj in sodni cenitelj za nasvete brezplačno na razpolago.
125-36
Parcelo
v severnem delu mesta kupim. Ponudbe z navedbo lege. velikosti in cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Bežigrajski okoliš«.
30419-20
Stavbne parcele
ob Grablovičevi ulici v izmeri 749 kv. m, ob Haydri-hovi ulici v izmeri 975 kv. m in vogal Ptujske in Mariborske ulice v izmeri 604 kv. m pod ugodnimi pogoji naprodaj. — Pojasnila daje Ljudska posojilnica v Ljubljani.	30399-20
Stanovanje
Stanovanje 3 sob
kabineta, kopalnice, terase in pritiklin odda l senik, Dolenjska cesta 23a. Isto-tam oddam lokal za mesarijo.	30413-21
Stanovanje
z eno sobo, kuhinjo, precej veliko shrambo in drvarnico oddam. Rožna dolina, Cesta II., št. 18.
30415-21
Frizerko
mlajšo, katera se želi ie spopolniti, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	30409-1
3-sobno stanovanje
s kopalnico, oddam. Lepo-dvorska 3 (hišnik).
30408-21
Dvosob. stanovanje
komfortno, center in več dvo in trisobnih stanovanj v šiški odda Realitetna pi-saica, Gosposvetska 3.
30443-21
Osamljen
drž. uradnik
išče za 1. december ali pozneje enosobno stanovanje, event. samo večjo sobo. — Ponudbe na ogl. odd. Jura pod »Vredno ker stalno« 30433-2 la
Sobo odda
Sobo s hrano
in vso oskrbo za dve osebi oddam in sostanovalca sprejmem. Sv. Jakoba trg 5 30430-23
Sobo za dve osebi
moderno opremljeno, event. z dobro domačo hrano, oddam v centru. Cesta 29. oktobra št. 5, parter desno.
30171-23
Sobo
zelo prijazno, lepo opremljeno, _ solnčno, mirno, s kopalnico oddam takoj eni ali dvema osebama. Vprašati Bežigrad št. 7, I.
30440-23
Sobe išče
Opremljeno sobo
posebnim vhodom, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »250 — 300 din«.	304l4-23a
Uradnica
išče preprosto sobico s hrano, tudi kot sostanovalka. P onudbe na ogi. odd. Jutra pod »Šempetrski okraj«.
30438-23a
Dopisi
Kolodvor
Prosim za naslov — težko čakam. R.
30434-24
WWfTffl
Ženitve in možitve
boljših krogov posredujemo najvestneje in uspešno. Prvorazredne obiteljske zveze Z meščanskimi, trgovskimi, uradniškimi, oficirskimi, in* dustrijskimi, obrtniškimi in posestniškimi krogi. Informativne prospekte razpošiljamo proti nakazilu 10 din v znamkah diskretno. RE-ZOR, Zagreb pošta 3.
30405-25
Živali
Nemško dogo
psico, belo-črno, eno leto staro, izborno čuvajko poceni proda Albin Vrcček. Ljubljana VII, Medvedova cesta 30.
30441-27
Izgubljeno
Denar sem izgubil
v vrednosti 550.50 din od Ciglarjeve pa do Rečne ulice 2. Pošten najditelj se naproša, da ga vrne na ogl. odd. Jutra proti nagradi.
30418-28
Informacije
Preklic
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove^ ki bi jih napravila moja žena Stanislava. Rudolf Kalčič, Ljubljana, Staničeva 19.
30412-31
Dražbe
Javna dražba
Dne 18. novembra ob 2. uri popoldne se bo prodalo na javni dražbi v Javnih skladiščih v Ljubljani na Tyrševi cesti 33 rabljeno pohištvo, rabljen nekom-pletni stroj za rezanje me-s?, železno kolo in dva rabljena trgovska pulta.
30436-32
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir, Ljubljana, Wolfova
POZOR!
Kljub povišanju cen na surovine, dobite še vedno priznano, najmodernejšo
OTOMANO
za DIN 360.— pri
E. ZAKRAJŠEK, Ljubljana, Miklošičeva 34.
Od Vas ie
odvisno, da Imate obleko vedno kol novo zato Jo pustita redne kemično čistiti afc barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6 ilrika — 9iwkil8nlnin
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
lz lekarne dr. G. PICCOLLJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam
rosS^*
prvovrstna polnitev posteljno perje,
puh, gotovi zglavnOd s perjem ali žimo, madracl, volnene odeje, puhnate odeje
„WEKA«,
MARIBOR,
Aleksandrova c. 15
Cenik na željo.
Hranilne knjižice
3% obveznice
in druge vrednostne papirje kupuje in plača najbolje
Bančno kom. zavod
Aleksandrova c. 40 Maribor,
Da je Zakrajškova otomana najboljša dokazujejo ostali
tapetniki ln to celo stare firme — katere našo O T O M A N O pridno kopirajo Kupite si jo tudi Vi — stane samo Din 360.— pri Egon Zakrajšek, tapetništvo - Miklošičeva 23 — teL 48-70.
ZARADI SMRTNEGA SLUČAJA
nujno NAPRODAJ
dobro vpeljana izdelovalnica bonbonov v Zagrebu.
Ponudbe poslati na »PROPAGANDO« a. d. Pnblicitas — Zagreb — poštni pretinac 472 — pod »din 200.000«.
ŠPORT
S smučmi po južnih planinah
(Otvoritveno predavanje SPD)
Ljubljana, 15. novembra.
Kakor že več let je Slovensko planinsko društvo tudi letos začelo svoja tradicionalna planinska predavanja, ki imajo zmerom večji krog stalnih obiskovalcev. Pri letošnjem otvoritvenem predavanju, ki je bilo sinoči v dvorani Delavske zbornice, je imelo SPD še posebno srečno roko, kar je pokazal izredno velik obisk večera. Nekaj je k temu gotovo pripomogla temeljitejša reklama, v glavnem pa je predavanje potegnilo zaradi originalne domače vsebine in tudi popularnosti predavatelja. Napovedano je bilo predavanje o poučni turi, ki jo je letos spomladi izvedla precej številna ek-spedicija smučarjev, večinoma Slovencev, na terenih šar planine in Koraba, kot govornik pa je nastopil dr. ing. France Avčin, naš znani alpinist in priznani fotoamater, ki ga obiskovalci teh predavanj že poznajo kot dobrega opazovalca in prijetnega pripovedovalca o doživljajih v naravi. Dvorana je bila zasedena kakor že zlepa ne pri podobni priliki.
Uvodno besedo je spregovoril predsednik SPD g. dr. Jože Pretnar, ki je na kratko orisal namen in pomen omenjene alpinistične ekskurzije s smučmi. Poudaril je, da je odprava našla v naših južnih planinah ogromne in idealne smučarske terene, ki jih je komaj še kje kaj enakih v Evropi, ter izrazil prepričanje, da bodo v bodočnosti nekoč, ko bodo zveze z našim jugom in po njem bolj urejene, pa bodo ti nedotaknjeni gorski predeli dobili še nekaj neobhodno potrebnih planinskih zavetišč, ti kraji lahko pravi raj za alpinsko smučanje. H kraju je naglasil, da je ekspedicija v največje zadovoljstvo izvršila svojo nalogo in se vrnila z bogatim propagandnim gradivom, ki je prvo te vrste in zato še tem bolj dragoceno.
Predavatelj sam, g. dr. ing. Avčin, je nato v nad eno uro trajajočem predavanju povedel poslušalce ob sto in več diapozitivih, o katerih je sam dejal, da so samo okvir prelepe slike, ki je ostala udeležencem te ture za zmerom v spominu, v krasne zasnežene pokrajine šare in Koraba. Z njim so si poslušalci bežno ogledali nekaj carskega Skoplja in zapuščenega Te-
tova, nato pa so se dvignili na najvišji vrh šar planine in čuvarja Kosovega polja, divni Ljuboten. Od tam jih je vedla pot, vse v višinah nad 2000 m, po prostranih grebenih in padinah proti jugu do Koraba. Tamkaj so nepregledna smučišča, kilometre dolgi smuki, vsi v deviškem snegu, kamor še nikoli ni stopila človeška noga.
V komaj šestih dnevih je odprava prevalila 150 km dolgo pot, pri čemer je treba upoštevati, da je morala dnevno premagovati velike višinske razlike in je v posameznih dnevih smučala z majhnimi odmori od jutra do večera, prvi dan pa celo 20 ur nepretrgoma. Pri pohodu v te gore ob albanski meji je obiskala tudi edini zdaj razpoložljivi planinski postojanki na Ljubotenu in Popovi čapki ter se razen tega za silo ustavila v nekaterih graničar-skih karavlah, kakor je sploh uživala vso pomoč vojaških oblastev, brez katerih bi bila taka pot*po onih krajih za enkrat še zelo tvegana. Posebno srečo je imela, da jo je vso pot spremljalo krasno vreme in se zato razen na najbolj izpostavljenih mestih ni imela boriti z vremenskimi nepri-likami, temveč kvečjemu nekoliko s pekočim južnim soncem. Odprava 18 članov, med katerimi je bil pretežni del Slovencev, samih znanih alpinskih smučarjev, Gorenjcev in Ljubljančanov, se je z vrhov Koraba spustila v dolino Radike ter preko Hanov Mavrovih v Gostivar in nazaj v Skoplje. Povratek je potekel že v znamenju mednarodnih dogodkov na albanski meji in so zato tudi nekoliko pohiteli z njim.
Ekspedicija je svoj posel opravila uspešno in je bil predavatelj poln hvale za turistično bodočnost teh krajev na jugu, vendar je za zdaj svaril vsakogar, ki bi se hotel lotiti poti v številne osamljene predele teh gora. V svoja stvarna izvajanja je g. doktor vpletel marsikatero zabavno dogodivščino, ki jih je družba naših vedrih smučarjev doživela v teh zapuščenih krajih še več kakor marsikje drugod. Za svoja izvajanja je žel zasluženo odobravanje številnih poslušalcev, ki so se razšli z željo, da bi se kmalu spet sestali na tako prijetnem večeru.
L. S.
V nekaj vrstah
O zadnjem neuspehu naše nogometne reprezentance
še se zmerom razpravlja na dolgo in široko in številnim onim, ki so pisali že prej o tem, kako bi bilo treba najbolj pametno sestaviti nogometno elito Jugoslavije, so se zdaj pridružili še številni drugi, ki so dozdaj molčali, pa se jim je zasvetilo šele sedaj, ko je dogodek že nekaj dni za nami. Med temi raznimi glasovi je vredno zabeležiti enega — popolnoma resnega, ki je izšel v enem zagrebških listov, — ki je vprašanje sestave naše državne reprezentance — post festum seveda — načel s popolnoma novih vidikov. Ta pisec ugotavlja med drugim, da ni bilo dobro, ko je bila naša reprezentanca sestavljena iz samih Zagrebčanov, in da pa prav tako ni bilo v redu, ker je bila sestavljena iz samih Beograjčanov. V tem vidi najboljši dokaz, da homogenost moštva pri takih nastopih ne igra večje vloge, kakor če bi bili v moštvo določeni sami najboljši posamezniki. Zato je mnenja, da bi bilo treba pri prihodnji podobni priliki ta problem reševati popolnoma drugače in pritegniti v izbire tudi številne odlične igralce izven Zagreba in Beograda. V nadaljnjem navaja nato nekatera znana nogometaška imena iz raznih ligaških klubov, med katerimi — tukaj
BOLEČINE ?
Poskusite z masažo!
Gotove bolečine vas stalno ovirajo pri delu. če se pojavljajo bolečine nenadno od časa do časa tn vas tako onesposab-ljajo za delo, poskusite natreti boleče mesto s
DI AN A
francoskim vinskim žganjem! Ko celo telo natrete z DIANA francoskim vinskim žganjem, vas bo presenetil učinek. Sestavni deli francoskega vinskega žganja _ učinkujejo na cirkulacijo krvi pomirjujoče, zaradi česar se bolečine ublažijo.
i DIANA
FRANCOSKO ŽGANJE
POSTELJNO PERJE
po din 8.—, kemično očiščeno . Din 10.— čehano in kemično očiščeno . . Din 30.— na roko čehano in kem. očiščeno Din 45.— mešano gosje čehano , ■ • • Din 55.— pol puh beli	Din 95.—
sivi gosji puh . ......Din 100.—
beli gosji puh . Din 175, 200, 220, 240.—
Vzorce dobite brezplačno pri 99 L U n a M samo Glavni trg 24, Maribor
PREVOZE
premoga, drv, moke, selitve itd. v vseh tudi vagonskih količinah Vam izvrši točno ln po najnižjih cenah z avtomobili ali konjsko vprego prevozništvo
A. SEMENIČ
Privoz št 13, Ljubljana
TELEFON 36-92
POSte«~\ perf e m p«,,
je bil vsekakor zelo vesten — našteva tudi tri igralce naše SK Ljubljane, ln sicer vratarja Lindtnerja, srednjega krilca Pupa in levo krilo Erberja. Igralcev takih kakovosti omenja še celo vrsto in zaključuje svoja izvajanja, da bi vsi ti po svojem znanju in požrtvovalnosti zaslužili, da bi zastopali državne barve. Treba je samo, da bi našli nekoga, ki bi jih hotel videti in bi po dolgem enkrat prenehal s teorijo homogenih moštev, klubskih miljencev in ljubljencev saveznega kapetana.
V vrsti raznih razmotrivanj o vzrokih dveh zaporednih neuspehov naše državne reprezentance v nogometu pa smo zasledili nekje dobro razpoloženega kritika, ki je zapisal, da sta si sedaj Zagreb in Beograd glede uspehov proti tujini enaka in da naj bi se v tretjem primeru za poskušnjo postavila še tretja reprezentanca — sestavljena iz samih Slovencev. Ideja je sicer originalna ln morda tudi laskava za nogometne zastopnike naše ožje domovine, ne zmanjšuje pa niti najmanj velike škode, ki jo je naš nogomet v tekmah z Nemčijo, in Madžarsko utrpel zaradi notranjih nesoglasij.
Tnrneja beograjske Jugoslavije po Turčiji
Beograjski »rdeči« se pripravljajo na zanimivo turnejo v Turčijo. Ligaško moštvo Jugoslavije bo v času od 9. do 16. decembra odigralo tamkaj 5 tekem, in sicer dve v Ankari, tri pa na povratku v Carigradu. Posebno privlačna bo ta turneja zaradi gostovanja v Ankari, kjer so nedavno zgradili nov moderni stadion iz granita, v katerem je prostora za 35.000 gledalcev, in kjer so mednarodne športne prireditve zaradi oddaljenosti od evropskega sveta več ali manj redke. Ker bo Jugoslavija tudi kot prvi jugoslovenski klub gostovala v turški prestolnici, ji pripravljajo tamkaj zelo svečan sprejem.
s
Preteklo nedeljo so hrvatski smučarji s prireditvijo brez snega prehiteli slovenske, ki so bili v tem pogledu vsako leto prvi na terenu. Letos so torej svoj »cross country« prvi izvedli Zagrebčani na Sljemenu ob udeležbi 25 tekmovalcev na 6 km dolgi progi. Med juniorji je zmagal Kokotovič iz Grafičarja v času 26:00, med seniorji pa je bil prvi Zelčič, ki je z velikim naskokom pred ostalimi zmagal v času 23:55.
Iz življenja na deželi
Iz Ptuja
J— Dramsko društvo je uprizorijo v petek Kreftovo veseloigro »Malomeščani-c. Razveseljivo je, da je občinstvo zasedlo dvorano do poslednjega kotička. Igralci so svoje vloge uspešno rešili, čeprav so imeli le mak) časa odmerjenega za uk. Publika je spremljala igro z zanimanjem in igralcem priredila velik aplavz. Repriza igre bo v petek 17. t. m.
j— Karambol motocUdlstov. V nedeljo se je z motorjem vračal iz Slovenskih goric dnevničar mariborske davčne uprave Puš-mk Vlado. Na motorju je vozil učiteljico gdč. Brumnovo Anico iz Ptujske gore. Ko je pripeljal na Ljutomersko cesto, je zaradi slabe ceste motor zaneslo v kup gramoza, kar je vrglo Oba vozača ob cesto. Za njima se je vozilo še več motociklistov, ki so zaradi padca prvega tudi sami padli. Pušnik in Brumnova sta dobila hujše poškodbe in se zdravita v ptujski bolnišnici. Ostali so dobili le praske.
J— žrtve mflrtinovanja. Čepka Franca iz Barialovcev pri Sv. VMu je pri Sv. Kun-goti na Dravskem polju napadlo devet fantov ter mu prizadejalo več hudih ran. Vzrok je bilo staro sovraštvo. — Fridauer Martin lz TurnJšča pri Ptuju je bil gnal na sejem v Ormožu par volov. Ob povratku pa so ga neki neznanci napadli in ga jo eden udaril z ročico po gteuvt — Mohorka Jakob iz Dežne pri Pocfflefaniku je v družbi s sodelavci obrezoval repo. Nastal je prepir, v katerem ga je sunil Mohorka Ferdinand z nožem v hrbet ter mu prizadejal nevarno rano. — Vsi se zdravijo v ptujski bolnišnici.
Iz Krškega
kr— Nenavadna telesna pogaodba. V krški občinski bolnici se zdravi 391etni kmetijski delavec Lojze špolar z Arta pri Studencu. V nekem prepiru sredi belega dne ga je Jože Gorenc iz Hudega Brezja ugriznil najprej v levi kazalec in mu nato še domala odgriznil skoro polovico levega uhlja. Za to hudo telesno poškodbo se zanimajo tudi oblastva.
kr— Sejmskih sleparjev ne manjka po naših sejm.h. Med njimi so tudi tako nesramni, da se v slučaju zaloten j a po varnostnih organih odkrito zagovarjajo, da goljufija na sejmu ni kazniva. Silno veliko je ovadb, ko se prodajalci iznebijo živine s ponarejenimi ali tujimi živinskimi potnimi listi. Na zadnjem sejmu na Vidmu ob Savi ie sreski veterinar s pomočjo orožnikov ugotovil na pritožbo opeharjenega posestnika Dularja Jožeta iz Rajhenburga, da je le-ta kupil bolno kravo in na lažen živinski potni list, čeprav je prodajalec jamčil, da je krava zdrava. Pred sodiščem se morata zagovarjati krivca Viktor šavrič iz Trebe-ža pri Artičah in Neža žibert od Sv. Lenarta pri Brežicah.
Iz Litije
i— Smrt IzgorSkovega Mtfoša. v Šmari-nem pri Litiji je ugledni Izgorškovi družini umrl sinko Miloš. Pokopali so ga na domačem pokopališču. Težko prizadeti družini naše iskreno sožalje!
i— Poroka narodnega para. Na Savi pri Litiji se je poročil posestnik in gostilničar g. Vlado Berdajs, starosta Sokolskega društva Ponoviče Sava z gdč. Anico Oblakovo, taksto marljivo sokolsko članico. Vrlemu in simpatičnemu sokolskemu paru vso srečo!
i— Lep uspeh našega rojaka. Sin tukajšnjega lekarnarja g. Darko Brili je dokončal na zagrebški univerzi študije in je postal magister farmacije. Mladi lekarnar bo prevzel vodstvo domače lekarne. Svoje čase se je mladi g. Darko Brili precej udej-stvoval v naših društvih, posebno v glasbenih. V interesu kulturnega dviga našega Zasavja bi bilo, ko bi svoje sile zdaj po končanih študijah posvetil spet napredku naših društev. K uspehu mu iskreno čestitamo!
1— Pred nastopom društva gluhonemih Iz Ljubljane. Ljubljansko društvo gluhonemih je doslej priredilo že 18 propagandnih nastopov po Sloveniji. Nastopajo sami taki, ki so uspešno dovršili ljubljansko gluho-nemnico. Zdaj se bo družba gluhonemih oglasila tudi v Litiji in bo priredila samostojen nastop. Program bo obsegal uvodne besede o gluhonemih, kar govori gospod Ciril Sitar. Nato bo sledSla enodejanka »Zamorec«. V enodejanki »Oče« pa se bo prikazal nazorno vpliv gluhote na človeka. Društva in posamezniki, ki so pripravljeni sodelovati pri organizaciji večera gluhonemih naj se prijavijo tukajšnjemu učitelju g. Jožetu Župančiču. Podrobnosti glede prireditve bomo še pravočasno poročali.
I 0
četrtek, 16. novembra
Ljubljana 7: Ju trn ji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 12: Ljudski plesi in napevi (plošče) — 12.30: Poročila, objave. — 13.02: šramel »štirje fantje«. — 14: Poročila. — 18: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dT. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac, ura: Ministrstvo za telesno vzgojo. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. —■ 20: Pevski zbor »Cankar«. — 20.45: Plošče.
—	21.10: Klavirski koncert prof. A. Tro-sta. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dober konec igra radijski orkester.
BeOgTad 19.10: Lahka godba orkestra.
—	19.40: Plošče. — 20: Narodne pesmi. — 20.20: Pester spored. — 22.10: Lahka godba. — Zagreb 17.30: Cerkvena glasba, — 20: Ruska glasba. — 21.30: Tamburaški zbor. — 22.20: Lahka in plesna muzika. —• Praga 19.45: Lahka glasba. — 20.10: Koncertni večer. — 21.20: Plošče^ — 23: češka glasba. — Sofija 17: Lahka in plesna muzika. — 19: Koncert orkestra. — 20: Instrumentalna glasba. — 20.30: Petje. — 21: Plošče. — 21.30: Lahka godba in ples. — Dunaj 16: Orkester. — 18: Alpska muzika
—	20.15: Revija plošč. — 21.30: Klavirske skladbe. — 22.50: Orkester. — 24.10: Nočni koncert.
Nase gledališče
DRAMA
četrtek, 16.: Striček Vanja, Red četrtek. Petek, 17. ob 15.: Upniki, na plan! Ljudska popoldanska predstava. Izredno znižane cene od 16 din navzdol. Sobota. 18.: Hudičev učenec. Izven. Znižane cene.
Nedelja, 19. ob 15.: Princeska tn pastirček. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20.: Številka 72. Izven. Znižane oene.
Drama življenjskega razočaranja in re-signacije, ki se godi v predvojnem času na ruskem vele posestvu v provinci, je Cehov-ljeva igra »Striček Vanja«. Naslovno vlogo igra Cesar. Ostala zasedba je običajna. Repriza drevi bo za red četrtek.
»Upniki, na plan!« kot ljudska predstava. Po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol bodo vpriBorili jutri v petdk popoldne ob 15. Piskofevo učinkovito veseloigro ki pokaže kako zmaga poštenost nad goljufijo. Komične situacije, zabavni dialogi in izvrstno igrane vloge odlikujejo delo.
Moliere na našem odru. Prihodnji teden bodo igrali premiero »Georga Dandina« za premierski abonma. Komedijo bo zrežiral dr. Kreft. Naslovno vlogo bo igral Daneš.
OPERA četrtek, 16.: Boris Godunov. Gostovanje
Josipa Križaja. Red B. Petek, 17.: zaprto.
Drevi bo nastopil g. JOsip Križaj v Mu-sorgskega operi »Boris Godunov« v izredno težavni, a nad vse hvaležni vlogi ruskega samozvan ca. Gospod Križaj, ki je bil svojčas član našega gledališča, zadnja leta pa deluje z velikim uspehom na zagrebškem odru, si je prav s to partijo priboril sloves enega najboljših jugoslovanskih basistov in najznačilnejšega interpreta te velike tragične vloge. Sodelovali bodo še: Franci, Betetto, Kogejeva, Rbičeva. Vida-lijeva, Poličeva, Zupan, Sancin, Sladoljev, Janko. Lupša. Orel, Dolničar, Perko. Dirigent Niko štritof. Predstava bo za red B. *
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Začetek Ob 20.15 Sobota, 18.: Kurent. Nedelja, 19.: Kurent.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE četrtek, 16. Navihanka. Red C.
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani