■ -—7-7—. ------•—-t ; PositmexD,f; storilk© t Na« ■ Tadno Dir/*^*60, ob ne* * 4eljab Bin 1*-. ■ ■ .TABOB* izhaja-vsak'do, noten nedelj« in jinamkoT, ob 18. vri x i' da .umom naslednjega dne ter^ 6fame | mesečno po pošia D Hh—, za ino-i aeinstvo D 18-—, dostavljen na dom i D U*—> n» iakasnioe I) 1cse"(le, ^sklenili ilti med narod, med: mase. da postiane beseda meso — ih j®®l>ito zadoščenje za slovensko in za ^®lokupmo domdkraoijo bo dej&tvo, da “® paš prihod našega, virhdvmega vodi-, J^a g. Lj ube Daviidioviča. med mas slo-demokrate izhodišče za veliko r^ibično akcijo demok ra i ■;; «lo ve- X. % Sestanek narodne >.■ ZM Beograd. 24. aprila. Danes le be tudi danes prišla do sporazuma, | popoldne ob 16. u; i se sestane plenum ker opozicija vztraja na svojem stališču, [parlamenta na seji Na dnevnem redu Težkoče obstojajo tudi glede 200 od- mjnamena n* m vrn unevnem reuu lezicoce sosrojajo iuai eieae zuu oa- g m.i 7- Ct T -(je izvolitev 9-članske komisije, ki naj stotne doklade na zemljiški davek, kerI‘P«zdruvlj&n preišče zadevo generala Zečeviča. Na so nekateri 'elani demokratski poslanci ^J'!^rao'« f e aik«deTO»l» preišče zadevo generala Zečeviča. Na so nekateri 'člani demokratski poslanci zadnji seji se volitev ni izvršila, ker je proti temu zvišanju. Danes se bo 2e-bilo navzočih premalo poslancev, ker fom političnih klubov sporočil vladni je ©p&Mcfja v znak protesta zapustila načrt glede administrativne razdelitve dvorano. Opozicija zahteva zase tri države, glasom katerega se razdeli dr-člane te komisije, dočim jim nudijo ra- žava v 23 okrožij, dikalci samo dva člana. Dvomljivo je, Nova ameriška ponudba pos&pa. ZM Beograd, 2 4. aprila. Pred- larjev v gotovini in 100 milijonov v Sednik ameriške finančne skupine pol- materijalu. Posojilo v gotovini naj bi kovnik Kang je stavil naši vladi novo bilo za zboljšanje naše valute. Kot ga-ponudbo glede posojila. Pogoji so rancija bi služili dohodki monopolne mnogo ugodnejši kot vsi dosedanji, uprave. Predlog bo takoj predložen Ponudba se glasi na 100 milijonov do- ministrskemu svetu. Izplačilo uradniških doklad. ZM Beograd, %4. aprila. Pinam- majenm izplača dolc zasjtaviila vse sile za zmago ideje edip-stva. Govorili bo še gg. Tmrk, dr. Ilešič. • Kasto Pustoslomšek, dr. Kramer in tir. JSievcic. Daneis dopoldne ob 9. uri jo sprejemal g. Davidovič v stramldnem tajni' , stvm razne deputacije. Ob 10. uri se jo vršila v kazinski dvorani seja izvrševalnega odbora stiamke. Otvoinil jo je nar. poslanec dr. Vekoslav Kukovee. Slovenci, je dejal med drugim., ki smo stali vedno na braniku proti nem« sivemu navalu, verno ceniti pomen srbstva, za vse Jugoslovenstvo. Jugoslovanstvo pomeni enakost, enakosti p;i d©mo3vracije. Naši gostje v. jv ^iutia DalvdHovlic se je pi ipeljal Zabijamo včeraj oprildnc v saii-emstvu ^Jancev Timotijervitoa, bivšega mini-Pravde. Jovanovi6a, bivšega mini-a ver, dr. Stevčiča ter prof. Boro '^Poviča, Popoldne so si oglodali, raz-^ ^aanienit‘°®ti Ljmbljiame, zlasti, umi-in1 Ke. Podmilsani sicer prvotno prddiružil izjavi de Pacte> i,n se na to ”1S;® nameravali z Vami o tem še na-dotaKnil Bratiamovega govora. Anglija «awe raizpra^jati.', tioda Vaše pismo je voljna delati, vzajemno z zavezniki, ■vsdraj.o trditve. Ki. jih je treba pepra- I vendar pa. to ne sme voditi k raaporn z viti.^Po besedilu Vašega pisma je bila drugimi državami, K katerimi hj An- ^^f^a delegacija prisiljena skleniti z |yj j:! O nn^n Akn/vtril -1 .?-* - 1 - v - • - "R.n.Ctl T/\ i»MA!MA.T.UiAi T - ■» Če njenih skemu razuma Barthou govori o težki ulogi, ki jo igra str-m-Iva Kot soodgovorna za vladajoči režim. To je tudi delni vzrok naših dozdajnih neuspehov. Notranja uprava Jugoslavije še no odgovarja, upravi velika moderne države. Vprašanje dobrega, objektivnega uradnlštvu, različnost v gospodarski strukturi mašth pokrajin — vso to so vprašanja, ki še čakajo rešitve. Demokracij.-!, ima nalogo izrav. da ima Francija, vseslforf mirovne na-mene.^ Francoska demokracija razume angleški narod in jo prepojena z enakim duhom. Lloyd. Geoiige je na to prečita! angleški, osnutek nove note, ki se jo pošlje Nemčiji, Barthou je predlagal, da. naj se doda odstavek, ki določa razveildavUjonoo nemško - ruske pogodbe. Schanzer, ki je'imel tudi pripravljen načrt/nove ,note. je izjavil, da se pridružuje izia.v.' Llovda Georgea ia mogli dognati ničesar, Kar bi potrjeval m apravičevalototrdite\r. Ob raznih prihkab so so naši in vaši delegat jo sesteli ,}n ra®gwraT.jali, mikdan- pa vsM delegati’ niso niti namigmili, da bi lom-cionsivi predlogi ne mogli tvoriti temo-lia m smernic današnjo konference in da namierava nemška delegacija skleniti z Rusijo posebno pogodbe. Naš glavni naspretnilc ostane še vedn klerikalizem. S SnšterŠičevo akeij;» pToti klerikalni stranki na demokracija nima in noče imeti, ničesar skupneg.:. Socijalna demokracija izgubiva na ■tleh, komunizem pa š>' tajno tli naprej in. bo nastopil pri .prvi. priliki pod drugim imenom. Naj večja stranka, proti kateri se imamo boriti, pa je zn. enkrat' brej imena: zakaj večji dei naroda še-le. išče pove. orijcntaeije* m-ori% jt ar» v w« B«Ww , ss>. wpnra 1V22, Strojimo prod rotitvami v narodno skupščino, v oblastne im areake skupščine. Obsojamo način, kako je klerikalni »Slovemec« pozdravil g. Davidovi da. Imenuje njegov prihod izzivanje Slovencev. Izzivanje za klerikalce je bilo pač le to, da se je g. Davidovič vdele-žil včeraj pogreba delavca Kromarja/ ki je med vojno padel pod avstrijskimi rablji kot žrtev klerikalnega denunci« jjanstva. G. Ivan Kebek iz Celja želi nujno ustanovitev pri vrednega (gospodarskega) sveta, ter skrb stranke za vzgojo obrtnetga naraščaja potom vajeniških domov. Dr. K. Karba iz Kamnika povdarja, da moramo naše ljudstvo zopet, vrniti v jugoslovensko ideologijo, ®ato je pa treba iti med mase. Nar. posl. Reisner (poroča o uradniškem vprašam ju, ki ni ««a.mo slovensko, ampak državno vprašanje, ni samo vprašanje demokratske stranke, ampak vprašanje vseh političnih strank, ni samo vprašanje inteligence, ampak vprašanje tudi limeta, obrtnika in trgovca. Vprašanja mate-rijalnega stenja, in službene pragmatike so v teku dovršitve. Tudi politične pravice uredništva bo stranka čuvala v okviril ustave. Burno pozdravljen je nastopil g. Ljuba Davidovič. Samo v masi izvedo organizacija srna moč. Zato me veseli vaš klic: med narod. Za narod z narodom! Pojdimo y vse sloje naše druži«! Blažimo med njimi nasprotstva! Idimo zlasti med kmete, njihov interes je, da ee priključijo najmočnejši stranki, ki je združila pri volitvah nase čez 350.000 glasov, kakor nobena, druga, stranka. Ustvarjanje razrednih kmečkih strank je nepotrebno in škodljivo, ker cepi sile :ia-roda. Demokratska, stranka bo prinesla kmetu dobro zakonodajo, pripravljeni so med drugimi zakoni o zavarovanju proti toči in o kmečkem kreditu. Delavska zakonodaja v na-ši državi je ha,š s pomočjo demokratskih minjstrov-Slovencev ena najnopolnejših. Stranka fen zastavila vse sile v ustanovitev pri-vrednega sveta in je to programska Nsčka demokracije. Veseli ga drobno kulturno delo med Slovenci. Hočemo unitarno državo zato, ker Hočemo močno državo. Hočemo močno državo, ker bočemo v miru razvijati svoje blagostanje, v miru na znotraj !n zunaj, za mir pa treba jake državo. Nasprotniki govore o krir/i v Demokratski strank!. Povdarja, da js naša stranka danes najbolj konsolidirana v celi državi. Samo strah more govoriti o krizi. Stranka dopušča svobodo misli, svobodho diskusijo. Diskusija ni kriza in ne ncsporazumjjenje. zakaj demokracija pcana in ima regulator: Dr. Jrin TTorhen — B B.: T. G. ftl0sar-yk. (Avtorizirani prevod.) (Da 5*e.) Ko je Masaryk decembra i. 1-11. dospel v inozemstvo in bil imenovan ]. 1915. za profesorja v Londonu, je liži val v Evropi posebno pozornost. O tem nam priča že sam sprejem v Londonu. Takratni angleški ministrski predsednik Asciuit, ki se vsled bolezni ni mogel udeležiti slovesne otvoritve Ma»arykovih predavanj, je poslal sledečo brzojavko: » Poslati moram br-zojav in se vljudno opravičiti, ker žal vsled indispozicije ne morem izpolniti obljube, da bi zasedel predsedniški sedež pri inangnracijekem predavanju prof. Masaryka. Čestitam kolegiju na njegovi izvolitvi in mu zagotavljani, da pozdravljamo njegov prihod v London, pozdravljamo ga kot učitelj«, katerega učenost ima moč in vpliv v vsem slovanskem svetu; pozdravljamo ga tudi kot moža, katerega osebnim čednostim, poštenju in odločnosti se radi klanjamo. Verujemo, da bo njegova. prisotnost vez, ki bo ojačila simpatije, ki soajajo ruski narod z Veliko Britanijo. Predvsem in nad vse so ®a- večino. Prava demokracija pusti diskutirata, zahteva pa uklonitev večini. Dames ne govorimo več o umiranju za narod. Mi hočemo živeti in delati za narod. On verpje v zmago demokracije, im kdor veruje, zmaga. Govorita sta še gg. dr. Gosak (prosi zlasti zaščite za nože bolnice!) in Tl-motijevic, ki povdarja, da jo dolžnost vsakega, državljana, ki hoče sodelovati v javnem življenju in na upravi, da se opredeli na kako stranko. Obč. svetovalec ljubljanski gosp. Turek predlaga zahvalo in zaupnico zlasti predsedniku stranke g. Davidovič u ter vsem drugim gostom, obenem pa pozdrav bolnemu ministru dir. Žerjavu, z željo po skorajšnjem okrevanju. Resolucija je bila med velikim navdušenjem soglasno sprejeta- . t Z.iprt •. <> rlek 37.: Zaprlo. 1-utvT s „Rr<>il*tM ,! iy,0»tfp. ;,y rsijov f.\ -ri• -!• n, Zanimivosti v Narodnem gleda« lišču. V torek, dne 25. aprila gostuje gospa Gusti Danilova, članica ljubljanskega Narodnega gledališča, v Wilde-i jevi zanimivi drami dobre Žene .Pahljača lady Windermere“, v ulogi mrs. Eriy«ne. — V sredo in četrtek ostane gledališče zaprto vsled orkestralnih vaj ;a .Prodano nevesto". — V petek, dne 28. aprila se vrši premijera .Prodane neveste", v soboto 29, aprila pa se vrši dramska premijera iti sicer Otto Lud-w!gov .Dedni logsr". Dijaška predstava. Prihodnja dijaška predstava v Nsrortnern gledališču se vrši v petek, dne 5. maja in sicer Jeromeov .Neznani prijatelj". Kultura in umetnost x Za razvoj našega povstva. Dolžno- sl i, ki nam jih nalaga narodni rauvoj, so res tako ogromne, da je skoro nemogoče v somu bit; takoj ko«, posebno se, ee pomislimo, da je število onih1 delavcev, ki bi delali zgolj iz ljubezni do eno aji druge ustanove jako pičlo. Največ voditeljev je v tem oziru dobil do sedaj »Sokol« in vidijo se že njega dalekosožni uspehi. Za njim pridejo športna društva, ki so pa vzrastla ta-korekoč iz tal. Če bo šlo v toni tempu dalje, borno kmalu imeli čari, da bo naša država zastopana pri raznih mednarodnih tekmah. Zaostala pa so v tem oziru razna duševna, kultura« društva. V mislih imamo danes največ pevska društva, ona društva, katerim cel mo srno največ hvale dolžni za. naša osvobojen je, ki so s pesmijo oznanje-y .a „na<^ preporod. To životnienje so baje že opazili c? ki sireni k i jn ljubitelji glasbe v Ljubljani, tor snujejo organizacijo vseh pevskih društev, ne vemo pa ali samo Slovenije ali cele Jugoslavije. Na vsak pačim bo ta organizacija dala gotovo nov impuls sedanjim pevskim društvom in omogočila bo gotovo tudi ustanovo novih društev. Ideja moramo vsekakor pozdraviti in se jo prav resno oprijeti, ker ta organizacija bo gotovo imela za cilj, da širi ljubezen do petja med našim narodom in da dvigne na višjo stopnjo pevsko izobrazbo. Ne glede pa na to šele snuječa se ustanovo, bi morala v Mariboru Glasbena Matica nekoliko več prostre-ti svoje poroti tor vzbujati večje zanimanje ra vokalno glasbo. Predvsem b| moralk Glasbena Matica žo v svojem krogu stpreraenit.i sistem dosedanjega svojega delovanja tor vzgajati kolikor mogoče več učiteljev petja. To bi lahko dosegla s tem, da bi razdelila svoj pevski zbor na razne kvartete, kvintete, sekstete itd., katere bi vodil poseben učitelj, pevski zbor pa razdeliti v dva skupini in sicer v izbrane pevce in v. začetniške pevce. Prvi naj bi peli težja skladbe, drugi pa lažje in to bi vabilo se druga pevce v krog. V Mariboru imamo še precej pevskih društev ali še vedno ne dovolj. Razen »Drave«, pekov, »Svobode« naj bi se ustanovila še druga pevska društva raznih kast in iz teh bi se vabilo boljše pevce ki Glasbeni matici. Glasbena matica naj si pa napravil poseben didaktičen načrt, ki ji bo omogočil in olajšal prireditev večjega števila koncertov, kap ji bo tudi v denarnem oziru v veliko korist ter se bo na ta način pripravljala tudi za gostovanje po drugih večjih mestih v in izven države. Veselilo bi nas, da bi ta nasvet ne ostal glas vpijočega v puščavi. —g. Sokolstvo. o Telovadba starejše vrsto (ravnaj Voglar) se vrši danes, v pondeljek, dne 24. t. ip. ob 20. uri zvečer v gimnazij ski telovadnici. Soorf. - : POLNP. Danes 2p. t. m. ob 20- uri plenarna seja v klubovi sobi GrajeV kleti. : Prvenstvene tel:n:e minulo nedeljo. »Maribor« je utekel porazu z pičla zmago nad MKKcm z 3:2 (1:2). Natančnejše poročilo še sledi. Rezerva »Maribora« je premagala rezervo »MAKa* z rezultatom 4:1 (1:1). : SK Svoboda (Maribor): SK Ptnj t 2:0. Maribcrafco Svoboda :jc minulo ne-VdeljoVrejfeTri^ tnmkajšni ,i 20.: aUcdm log>. C. J športni klub r 2:9. HrtaTB? % ii ■ "■ « .. 1 ■■■ r 1 ■ * 1 ■11 *■' Krvavo žegnanje v Hočah. Umor v prepiru. — Posledice alkohola. Včeraj je bila Jur jeva nedelja, ko je v, Hočah žegnanje, na katero pride tudi mnogo ljudi iz sosednjih vasi. — Peš, na kolesih in ma voaeh je prispelo tudi včeraj, posebno ker je bil lep dan, vse polno ljudi slavit Gospoda — a la »'gospod« je bil v resnici alkohol. %a pred cerkvijo so stale gmoe pijianib neodraslih fantov, ki so »klicali na korajžo«. Pri tem je letelo vpričo otrok eeni in tja toliko ostudnih, psovk, da 'se je moral dostojen in trežem človek tejrražaitd. NaenknTit pa je prišel po čemi mimo fant, star kakih 2,5 let s klobukom potisnjenim na oči in ves o-škropljen s krvjo. Istočasno pa se je 7,brala blizu kaplanije tudi že večja, truma, ljudi krop: drncjeira, ki jo ležal aa tleh ves v krvi. Ljudje so ga skušali. dvigniti ter mu pomagati, toda zaman, pomoči ni bilo več. Eanjeni je kmalu na to umrl. Vs&rok, da jo moral eden umreti, a dirugi postati morilec je zopet alkohol. Pila sta v gostilni ter se iv pijanosti sprla. Eden je zalučal dru-igemu kozarec v obraz, ta pa je pograbil nož ter ga za bodel tako. da je, ko je pritekel na cesto padel na tla ter izdih-im.il. Morilec je kmečki fant Lešnik, po domače .Tožnikov iz Starš, umorjen pa neki Ogrizek iz SmikJavža. Preiskava (bo dognala podrobnosti, statistika, pn bo prištela k neštetim umorom povzročenim vsled alkohola zopet nov slučaj. »1? KHB OR* ! Zanimivost!. Strašen dolg. — Šaljivec in smrt, — Obsojen na 192 let ječe. Dne 18. januarja .1. 1897; si je George Jones izposodil sto dolarjev od Henrija R. Stuarta, doma v San Jasu. Jones se je za vezal, da bo plačal dolg čez tri mesece m navrgel poleg toga še deset odstotkov obresti za vsak mesec. Toda -Jones je bil prebrisan »tič«. Ko je imel denar v žepu, jo izginil in ni ga bilo nazaj do sedaj. Znabiti je pozabil, na dolg, morda je upal, da je dolžnik .pozabil, lahko pa si je tudi do-mišljeval, da jo dolg zastarel. Stuart pa se je še čisto dobro spominjal posojenega stotaka in je Jonesa tirjal. Slednji pa se nikakor ni mogel spomniti, da bi kdaj res prejel tako .svoto od prvega. Kor se torej ni dalo na lep način napraviti, je Stuart vložil pri višjem sodišču tožbo. In sodišče je razsodilo po pravici. Jones mora povrniti izposojenih sto dolarjev z desetodstotnimi mesečnimi obresti vred, vštevši seveda tudi obresti od obresti. Računski izvedenci so na sodišču izračunali vsoto, Ivi znaša 304.840,332,912.685 dolarjev in 16 centov. Torej nekaj malega več kot 304 triljone dolarjev. Stuart pravi, da mu bo pustil tistih 16 centov, če plača svoto v dolarjih kot znaša dolg, sodišče pa je razsodilo, da mora. Jones plačati polno svoto. Kako — to je njegova briga. Sredi Atlantika, se je potopil nor- veški parnik Grotoft. Strahovit Hurikan pomešan s sneženo vihro ga je potopil v globočino. Niti ena oseba ni bila rešena. Na tem parniku so jo nahajal mož, operator brezžičnega brzo-java, ki je do poslednjega diha bril burke iz bližajoče se smrti. Parnik Estonja ,ki je vlovil klice na pomoč, je za.pustli svojo pot in. plul s polno naro proti označenemu mestu, kjer se je Grontoft obupno boril z viharjem. 0-penator je zaporedoma pošiljal poročila o položaju parnika in vselej dodal nekaj šaljivih opazk. Najprej je bila ironija, morja. "Bog naj se usmili uljo-ffib mornarjev v taki noči kot je ta.« Temu jo sledilo nekoliko »ha, ha, ha.« »In pra vim,« je nadaljeval, s stari inož (kapitan) zatrjuje, da bo ta tišina, kmalu pojenjala. Zares potrebujemo malo vetra.« Silovit hurikan je bila tista »tišina«. Eno uro pozneje jo parnik zopet poslal obupne klice na. pomoč in operator jo zopet dodal nekaj burkastih opazk: »Naš kuhar jo začel pripravljati sendviče za rešilne čolne. Izgleda kakor da pojdemo malo na piknik.« Pol ure pozneje zopet: »Stara. škaUja se poveša na stran kot izrabljena Deta. V takem vremenu bi človek ne smel iti ven — brez dežnika.« »Vztrajajte,« je brzojavila Estonia, »kmalu Ivomo pri vas.« Štirideset mi- j nut ni bilo otlgovora, potem pa: »Po- J tapljamo se z zadnjim, koncem ladje napi-ej. Čolni so zdrobljeni. Ne moremo vztrajati več. Kapitan diktira to — On že ve — kam sem že vtaknil svoj klobuk? Obžalujem, ker vas ne moremo počakati. Nujni posli nas silijo drugam —«. Pozneje ni bilo več glasu. šest ur po prejemu prvega klica ns pomoč je Estonia dospela na oznaČMO mesto. Nobenega znamenja o nesrečnem parniku ni bilo. Le strahovit vi-ha;r je tulil naprej in metal oster sneg na iskajoč parnik. * Nedavno je bil . v Barceloni Španskem aretiran neki San obes nato, ki je naistoipal tudi pod imeni Antonio Lusia in Harison Edison. Areti-raji je biil radi sleparij, potem katonb je svoje žrtve oškodoval za en milijo11 dolarjev. Trdi se, da je njegovo pravo ime Antonio Lluisa y Busc, ki je bil ■ •rojen v Barceloni in katerega je evropska policija, lovila že skozi šest Jel-Mož je neverjetno )>rrtkan lopov i'1 okoli stokrat se je izdalo uka/., naj f® ga. aretira. Obsojen je bil. že mnog®* krat v zapor in če bi hotel 'odsedeti; kar je »dobil«, hi moral ostati v je?1 1.92 let. Nastopal je sijajno pod razlk* nimi imeni in se sedemkrat poročil * bogatimi deklicami ali ,vdovami. \ vsakem slučaju je kmalu po porok' okradel svojo ženo in izginil. Njegov* šesta žena je bila hčerka policijske#1 načelnika, v Havani. Policija porodi da je Lluisa nastopal kot svak financ-nega miinistra južnoameriške republike Ecuador, ko ee je naha jal vGuaya-quailu. S popolnim uspehom je na olo" ku Mauritius v In/lijskeni oceanu n*1* stopal kot španski kralj Alfonzo. TiW* si je »izposodil« velike svote denarja Pozneje 'je nastopal kot predsednik re* publike Andov ra, ki leži. na južni strjj' ni pirenejskega jiogorjn. med Francij0 in Špan;ijq. Pravi karakter za kakšen nov šundroman a. la Gix>fica-beračicft' Vsak dan koncert P. Winterha!terja ¥ KSub-Baru.* Odprto do 2. nre zjutraj. mimnm mm Avanturističen roman. Spisal: Karl F i g d o r. Prevet: R. R. (Dalje.) (61) le še bolj vroče ljubil, da bi mu dovolila pomagati ji { pri osvetl nad onim neznanim hudodelcem, ki je bi’ uničil ne samo x\liana, ampak tudi vso bodočo človeško srečo. Toda Mavda ga je bila vedno znova zavrnila. Pomagali ji! Osrečiti ,io! In ako bi bilo treba tudi za ceno lastnega življenja! Končno rte vzdrži več. zato so vrne nazaj v lmtel. Dolge noči razjeda Mitjo hrepenenje po njej, ki Že pri vhodu se mu približa vratar ter mu izroči od-; ravno od njega noče žrtve, govor: | 78. »Baron Murphy je v akademiji pepoznari.« Pro-j Mitja se je bil na vse zgodaj zjutraj odpeljal v ibledel od razočaranja in bolečine sede baron na bliž-j ženovo, da si nabavi vse potrebno m kip »Apostola Hjo stolico. _ _ _ | človeštva«. Mitja se boji sam sebe, zato hoče delati, Naslednje jutro je odpotoval v kraj, kjer se ‘jej vseeno s kakšnim uspehom... iiahajala akademija. Kaj ga je brigala sedaj lastna' Mavda ga. je bila spremila vse do vrat. Potem' se ararrfost? j je ustavila pod velikimi drevesi ter se zazrla za njim. _ — — — — — — — — — — — — Kako suh in tenak je postal mladenič v zadnjem »Po vsem kar mi Tn-ipovedujoto, mora biti Mitja Sntjakov vaš sin. Kakega, barona Murnhyja nismo imeli nikoli. Tudi gospod Šiit j ako v so ne nahaja več pri nas. Tačas živi v vili »Solitude« pri Veveyu ob Ženevskem jezeru. Ravnatelj zmaje obžalovaino z rameni. Baron Murphy odide naglo, ut; da bi .se poslovil ali zahvalil. { Kmalu se mora Mitja zopet povrniti! Mavda sedi Je li to sled ali ni? Toda ne upa si dvomiti o tem, 0j, 0!kov njegov .riti. Kenv.i v. Ravnokar je bilo prišlo poslednje Fergus««ivovo vlaku se domisli, da, se Šnt jako v pišejo reditelji, ka-j porogno, katerega dvži že v roki. Krog ustnic ji igra in tenak je postal mladenič v času. Ali, Albinova smrt je zadela tudi njega. Ko bi ga Je mogla razvedriti! Ubogi mladenič! Tako rada. bi mn pomagala! Kako mlad je šn in kako čist. Življenje ne ljubi takih ljudi kakor je 011! Na tem svetu zamorejo biti srečni le propaleži! živi, ne da bi vedel, rte le so nekaj ur loči oH ojegii očeta, katerega doli :ii vedel, da terim }e bil izročil nekoč v vzgojo svojega sina. On je! ŽiVi! Tam doli ob jezeru ži da bi niti najmanj slutil, da ga trenutka, ko bo ptvič spoznal s prej ni bil nikoli videl, o kterem živi. Oče! Barona obide čudno čustvo, kakršnega še ni t»H poznal doslej. Mlada, roka ga ho gJsdiln ko b«»'truden: mlad vesel glas.ga bo tolažil, ko bo žalu^ten. Razvijalo 'se bo mlado življenje in on ga bo vodil, on ga bo rzgajal s svojimi lastnimi Skrbnimi rokami. Naslednjega dne ie baron /o v Ve vero najame sobo v prvem boljšem hotelu priporoča na kolodvoru postrešček, ki mn prtljago. V hotelu sede takoj k mizi ter napiše: »Dragi sin! Tvoj oče je tu... star, osamljen... oblat! od hrepenenja po tebi, svojem edincu, poslednjem, ki mu je še ostal na tem svetu! Kdaj prideš’j Več osebno. Baron Murphy, Hotel du.Lac, Veve.v.« S tresočo roko zapre pismo. Tako mu je, kakor da a\ stal pred sodiščem tik pred razglasitvijo poslednje j razsodbe. Komaj takrat, ko sluga s pismom že odide, 1 ne končno nekoliko umiri. — Mitja Šutjakov je postal Vteli zadnjik tednih /nfi in upadel. V njegovem pogledu odseva nekak bolesten' žar, kakor v pogledih vseh onih mladih ljudi, katere je življenje postavilo pred nerazrešljiv problem. Že tedne muči Mitjo hrepenenje, katerega poslednji cilj izginja v mračni meglovitosti. Njegovo glavo napolnjujejo nejasne sanje o delih, katere hoče izrvršiti in' katera naj bi bila; tako velika, kakor večjih še ni bil nihče ustvari. Šitri, pet napol zvršenib osnutkov iz mavca za Allanov spomenik stoji v neki zapuščeni vrtni uti, v katero se zateče Šesto, kadar ne more več prenašati one neznosne tihote, ki vlada vse okrog njega. Toda potem v nočeh brez spanja se mu nenadoma zazdi vse to njegovo početje ničevo na-pram onim velikim delom, katera je bil započnl in' deloma tudi že izvršil veliki Allan Stanley. Vfcdnoj znova je bil Prosil Mavtjo. kžtcrp je pq,Alla.noyi smrti medel, triumfalen smehljaj. »Blizu je ura—mrmra pnlnglnsrto, »blizu je ura osvete!« Zunaj po cesti od Vcveva proti vili se bliža počasnih korakov moška postava. Klobuk ima potisnjen' globoko na obraz. Trudoma se pomika, dalje visoka postavil, opirajoč se ob palico. Pred vhodom v park obstane, dvigne nogo kakor da bi hotel vstopiti, pase premisli. Mavda ga opazuje začudeno. Kaj išče tu ta tujec? Takrat dvigne glavo, gre počasi mimo. \ Mavda krikne divje ter se opoteče nazaj. Murphy.,. to je Murphy!!! Na njenem obrazu trepečejo vse mišice. Tako ji , je kakor da bi ji hotela počiti glava. — Po njeni gla-katerega niu j ’vl so toliko misli, tako divjih, tako razbesnelih, ocivzame {.^a ;j0 zapusti ^avest. (Dalje prihoVlfijič.) kje:- Si' Glavni urednik: Kadmij Rehar. Odgovorni urednik: Rudo!? Ozim. Mala oznanila. Kontoristfnja, obenem bic-gsjničnrka, 1. irifinjem ‘•lo-vtnskoga in nemškega j e zi k n tor . troi^pisja, r.c i$fe; |)rer-nn^t imajo stenografistinjf. Rcfleklira s« samo na ?ane?-1,'ivo in (..zbiljno rnof s prakso. ' Ponudim z zahtevami in rffe-ron^emi na MartinuSič in dru;r torarna usn'n, Ljutomer. «24 9—2 Na prcdBj lahlsl avto (Oppel-W»p«n). FraJko, Pobreška ce sta 2. 6.TO 8-1 Proda so mali Adler pisalni stroj, fckoro novi. Vicel, Glavni * trg 5, 639 3-1 Dežnik s srebrnim držajem sc je pohabil dnf 2’. t. m. v stolni cerkvi. Odda naj «e proti nngiadi na policoi. 627 Slamo, seno, krompir In drva ima ia prodati Andrej 0 < et, Maiihor, Aleksandrova cesta 57. Telefon 88. Kupim vse vrste deželnih pridelkov. 600 10-5 1 Proda ee stenski telefon. Na-'aiev.^o«! uprava. ..tv. * Cewl|@ hfljboljše kakovosti kupite ali naročite v moji delavnici v Cvetlični ulici 9. Cene zmerne, postrežba točna. 628 Franc Golob. kamenjam stanovanje v Celju, obstoječe iz treh vc' likih, svetli11 sob v pritli'911' kuhinje in pritiklin, zn stal'0.' van> 1 A—5," čeludi manj?1'1'1 fohami v Maiiboru, če ,nlV goče v bližini parka, event. koščkom vrta. — Naflov p0fJ uprava ,Tabora“. Razglas. Dražba lovov v mariborskem okraju- Dražbe lovov v mariborskem okraju se vrše p° sledečem redu: Dne 8. maja: Ciglence, Dragučova, Sp. Dupljek, Gr«' Sova, Sv. Marjeta na Pesn., Sv. Martin pri Vuf' bergu, Sv. Peter pri Mariboru, Vosek. Dne f). ma’a: Cirinvcs, Dobrenje, Gradifcks, St. Itj v Slov. gor,, Kanižs, Pesnički dvor, Plač, Selnici na Muti, Vrtiče. Dne 10. maja: Jelovec pri Kamnici, Kamnica, KrČC' vina, Sv. Križ, Selnica na Dravi, Svečina, Bre* sternies, Vukovski Dol, Dne 11. maja: Sv. Jurij ob Pesnici, Zg. Sv. Ku