VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v marcu 2024 ............................................................................................................3 Razvoj vremena v marcu 2024 .............................................................................................................. 29 Podnebne razmere v Evropi in svetu v marcu 2024 ............................................................................. 36 AGROMETEOROLOGIJA 43 Agrometeorološke razmere v marcu 2024 ............................................................................................ 43 HIDROLOGIJA 48 Vodnatost rek v marcu 2024.................................................................................................................. 48 Temperature rek in jezer v marcu 2024 ................................................................................................ 54 Dinamika, temperatura in slanost morja v marcu 2024 ......................................................................... 57 Količine podzemne vode v marcu 2024 ................................................................................................ 64 ONESNAŽENOST ZRAKA 69 Onesnaženost zraka v marcu 2024 ....................................................................................................... 69 POTRESI 80 Potresi v Sloveniji v marcu 2024 ........................................................................................................... 80 Svetovni potresi v marcu 2024 .............................................................................................................. 83 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 84 FOTOGRAFIJA MESECA 90 Fotografija z naslovne strani: Črni teloh (Helleborus niger) je spomladanska roža z razkošnimi belimi cvetovi in spada v družino zlatičevk. Cveti v času, ko narava še počiva, vsebuje močne strupe. Gozd Martuljek, 16. marec 2024 (foto: Tanja Cegnar). Cover photo: Helleborus niger is a spring flower with showy white flowers. It blooms at a time when nature is still dormant. Gozd Martuljek, 16 March 2024 (Photo: Tanja Cegnar). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana https://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Nataša Sovič, Damijana Gartner Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V MARCU 2024 Climate in March 2024 Tanja Cegnar marcem se začne meteorološka pomlad. Dolžina dneva se marca najhitreje daljša, moč sončnih žarkov pa hitro narašča. Temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom je ob mirnem in jasnem vremenu lahko velika. Za primerjavo uporabljamo povprečje obdobja 19912020, ki ga v tekstu označujemo za normalo. Z Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka marca 2024 od povprečja obdobja 1991–2020 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1991–2020, March 2024 Agencija Republike Slovenije za okolje Marec 2024 je bil v državnem povprečju 3,0 °C toplejši kot normalno in s tem drugi najtoplejši do zdaj, padlo je 156 % toliko padavin kot v primerjalnem obdobju, sonce pa je sijalo le 79 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1991–2020. Marec 2024 je bil toplejši od normale, na zahodu Slovenije od 1,5 do 2 °C, za spoznanje manjši je bil odklon v visokogorju. V večini zahodne polovice Slovenije je bil odklon manjši od 3 °C. Na dobri polovici ozemlja, predvsem v vzhodi polovici Slovenije, je odklon presegel 3 °C, na nekaj postajah je bil presežek nad normalo še večji, in sicer med 3,5 in 4 °C. Največ padavin je bilo v delu Julijcev, na Voglu so namerili kar 370 mm padavin. Med obilneje namočena območja spada tudi Trnovska planota in Posočje. Najmanj padavin je bilo na severovzhodu države, kjer je padlo od 50 do 100 mm. Skromne so bile padavine tudi na Obali. Marec 2024 je bil nadpovprečno namočen. Največji presežek padavin nad normalo je bil v Žireh, na Kočevskem in delu Zasavja ter spodnjem Štajerskem, kjer so padavine presegle dvakratnik normale. Na večini merilnih mest je padlo od 140 do 180 % normale. 23. marca zvečer in v noči na 24. marec so padavine zajele večji del Slovenije. Hitro se je hladilo in meja sneženja se je spustila do nadmorske višine okoli 600 m, v krajih z močnejšimi padavinami pa tudi do nižin. Do jutra 24. marca so padavine ponehale, najkasneje na jugovzhodu. Val hladnega zraka so spremljali močni sunki vetra in krajevno obilne padavine. Sončnega vremena je bilo manj kot normalno. Največji primanjkljaj je bil na Trnovski planoti, delu Julijcev in Zgornjem Posočju, kjer je sonce sijalo le 60 do 70 % toliko časa kot običajno. Proti vzhodu in jugu se je primanjkljaj manjšal. V veliki večini Slovenije je primanjkljaj znašal od 10 do 30 % normale. Še najbližje normali je bila osončenost na jugovzhodu države. Marca na Kredarici tla vedno prekriva snežna odeja. Tokrat je bila največja debelina snežne odeje 370 cm. Marca so izrazito prevladovali nadpovprečno topli dnevi (slika 1). V gorah se je povprečna dnevna temperatura trikrat spustila pod normalo, najizrazitejša je bila ohladitev sredi zadnje tretjine meseca, ki so jo občutili tudi po nižinah Primorske. Nekoliko manj izrazita je bila ohladitev v drugi polovici prve tretjine meseca. Temperatura ( C) 18 15 Ljubljana 12 9 6 3 0 -3 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani v marcu, homogenizirani podatki Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in March V Ljubljani je bila povprečna temperatura marca 9,5 °C, kar je 2,4 °C nad normalo. Tako jutra kot popoldnevi so bili toplejši kot normalno. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši marec 1994, takrat je bila povprečna temperatura 10,6 °C, na drugo mesto se je uvrstil marec 2017 s povprečno temperaturo 10,2 °C, sledi marec 2012 z 10,1 °C, nato marec leta 2014 z 9,9 °C. Daleč najhladnejši je bil marec 1987 s povprečno temperaturo 1,4 °C, z 2,4 °C mu je sledil marec 1955, 2,5 °C je bila povprečna temperatura v marcih 1958, 1962 in 1976. Navedeni so homogenizirani podatki. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 5,2 °C, kar je 2,8 °C nad dolgoletnim povprečjem in tretja najvišja vrednost povprečne najnižje dnevne marčevske temperature v Ljubljani. V nizu homogeniziranih podatkov so bila jutra najhladnejša marca 1987 z −2,8 °C, najtoplejša pa leta 1994 s 5,4 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 14,6 °C, kar je 2,3 °C nad normalo. V bazi homogeniziranih podatkov so bili popoldnevi najtoplejši marca 2012 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 16,9 °C, najhladnejši pa marca 1962 s 5,6 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Temperatura ( C) 0 -3 Kredarica -6 -9 -12 -15 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka na Kredarici v marcu, homogenizirani in dopolnjeni podatki Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in March Tudi v visokogorju je bila povprečna temperatura v marcu 2024 nad normalo. Na Kredarici je bila povprečna mesečna temperatura zraka −4,0 °C, kar je 1,9 °C nad povprečjem obdobja 1991–2020. Doslej je bil v visokogorju najmanj hladen marec 2012 z −2,5 °C, sledil mu je marec 1994 z −2,7 °C, marca 2017 je bilo povprečje −3,1 °C, sledi marec 1990 z −3,2 °C, v letu 1957 je bila povprečna temperatura −3,3 °C, sledi pa marec 1981 z −3,5 °C. Najhladnejši je bil marec 1987 s povprečno temperaturo −12,1 °C, stopinjo toplejši je bil marec 1971 (−11,2 °C); v marcu 1962 je bila povprečna temperatura −11,0 °C, leta 1958 pa −10,9 °C. Na sliki 3 sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna temperatura zraka v marcu na Kredarici. 30 25 Hladen Ljubljana Leden Št. dni 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 4. Število hladnih in ledenih dni v marcu Figure 4. Number of days with minimum daily temperature and maximum daily temperature below 0 C in March Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Največ jih je bilo na Kredarici, kjer so bili taki vsi dnevi. V Babnem Polju in Ratečah jih je bilo po 13, na Voglu 12, v Slovenj Gradcu, na Vojskem, Lisci in v Postojni po pet. Na Obali ni bilo hladnega dneva. V Biljah in Ljubljani je bil pogoj za hladen dan izpolnjen le enkrat. Tako kot tokrat je bil v prestolnici od sredine minulega stoletja le en hladen dan tudi v marcih 2023 in 2014. V marcih 1991, 1999, 2001, 2016, 2017 in 2019 so našteli po dva taka dneva, največ pa jih je bilo marca 1958, ko so jih zapisali kar 26 (slika 4). Marca so dnevi s temperaturo ves dan pod lediščem že opazno redkejši kot februarja; takim dnevom pravimo ledeni. Na Kredarici je bilo 23 takih dni, po nižinah pa ni bilo ledenih dni. Tudi v Ljubljani ni bilo takih dni. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani dvanajst marcev z ledenimi dnevi, od tega največ leta 1971, ko jih je bilo pet, po en leden dan pa so zabeležili v letih 1952, 1962 in 1964 ter 2013. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Mrzli so dnevi z najnižjo dnevno temperaturo −10 °C ali manj, na Kredarici so bili trije taki dnevi. Po dveh zaporednih od normale hladnejših marcih, je bila na državni ravni povprečna marčevska temperatura lani in tokrat nad normalo. Od leta 1950 je bil najtoplejši marec 1994, s presežkom 3,2 °C nad normalo, sledita mu tokratni in marec 2017 s presežkom 3,0 °C, nato pa marca 2012 in 2014, ki sta bila od normale toplejša za 2,7 °C. Povprečna marčevska temperatura je začela naraščati že v šestdesetih letih minulega stoletja in od takrat so marci v povprečju že za okoli 2,5 °C toplejši. V tem stoletju je bilo nekaj zelo toplih marcev, a tudi trije z odklonom −2 ali več. Zadnji zares hladen marec, ki je bil od normale hladnejši za vsaj 3 °C, je bil leta 1996; pred tem je bilo od leta 1950 še deset takšnih marcev. Najhladnejši je bil marec 1987 z odklonom −5,9 °C, drugi najhladnejši je bil marec 1958 z odklonom −4,6 °C, tretji pa leta 1963 z odklonom −4,4 °C. Slika 5. Odklon povprečne temperature zraka v marcu na državni ravni od povprečja obdobja 1991–2020 Figure 5. March temperature anomaly at national level from the corresponding mean of the period 1991–2020. Razen na Obali se je marca najnižja izmerjena temperatura povsod spustila pod ledišče. Na več merilnih mestih je bilo najhladnejše jutro 20. marca. V Kočevju so izmerili −2,6 °C, tega dne je bila temperatura najnižja tudi na večini merilnih mest na Dolenjskem, Štajerskem, v Prekmurju in na Koroškem. Večinoma so izmerili med −3 in −1 °C, v Murski Soboti −3,2 °C. Na zahodu Slovenije je bilo večinoma najhladneje 25. dne, v Ratečah se je temperatura spustila na −5,1 °C, v Biljah na −0,2 °C, v Postojni na −3,6 °C. Tega dne je bilo najhladnejše jutro tudi v Ljubljanski kotlini, v Lescah so namerili −1,4 °C, v Ljubljani pa −0,3 °C. Slika 6. Pomlad je bila zgodnja tudi v snežniških gozdovih. Kozarišče, 14. marec 2024 (foto: Iztok Sinjur) Figure 6. Spring was also early in the forests of Snežnik. Kozarišče, 14 March 2024 (Photo: Iztok Sinjur) 6 Agencija Republike Slovenije za okolje V visokogorju, na Kredarici, se je 24. marca ohladilo na −11,0 °C, kar je najvišja minimalna izmerjena temperatura v marcu. Na tej visokogorski postaji se je temperatura tudi v tem stoletju marca spustila pod −20 °C, npr. marca 2020, ko je bilo −20,2 °C, še nekoliko bolj mraz je bilo leta 2010 (−21,6 °C); od začetka meritev pa je bila najnižja temperatura v marcu izmerjena leta 1971 (−28,1 °C). Temperatura ( C) -10 -14 -18 -22 Kredarica -26 -30 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 2 -2 -6 -10 Ljubljana -14 -18 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 0 -4 -8 -12 -16 -20 Murska Sobota -24 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 4 0 Portorož -4 -8 -12 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 7. Najnižja izmerjena temperatura v marcu, homogenizirani in dopolnjeni podatki Figure 7. Absolute minimum air temperature in March V visokogorju je bilo najtopleje 15. marca, na Kredarici se je temperatura povzpela na 3,7 °C, v preteklosti je bila marca že večkrat izmerjena višja temperatura, najvišje se je povzpela leta 2023 (9,4 °C). Najvišjo temperaturo v marcu 2024 so v Ratečah (18,1 °C) in Postojni (18,7 °C) namerili 22. dne. Na veliki večini merilnih mest je bilo najtopleje predzadnji dan meseca, temperatura je večinoma dosegla od 20 do 24 °C, ponekod pa je bilo še topleje, na primer v Novem mestu 24,5 °C in Črnomlju 25,7 °C. Marca 2024 je bila povprečna temperatura zraka povsod višja od normale. Na zahodu Slovenije je bilo od 1,5 do 2 °C topleje od normale, za spoznanje manjši je bil odklon v visokogorju. V večini zahodne polovice Slovenije je odklon segel do 3 °C. Na dobri polovici ozemlja, predvsem v vzhodi polovici Slovenije, pa je odklon presegel 3 °C, na nekaj postajah (Kočevje, Gačnik, Polički Vrh, Babno Polje, Slovenske Konjice in Marinča vas) je bil presežek nad normalo še večji, in sicer med 3,5 in 4 °C. 7 Temperatura ( C) Agencija Republike Slovenije za okolje 10 8 6 4 2 0 -2 -4 Kredarica Temperatura ( C) 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 26 24 22 20 18 16 14 12 Ljubljana 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 26 Temperatura ( C) 24 Murska Sobota 22 20 18 16 14 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 24 22 Portorož 20 18 16 14 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 8. Najvišja izmerjena temperatura v marcu, homogenizirani in dopolnjeni podatki Figure 8. Absolute maximum air temperature in March Slika 9. Odklon povprečne temperature zraka marca 2024 od povprečja obdobja 19912020 Figure 9. Mean air temperature anomaly, March 2024 8 Agencija Republike Slovenije za okolje 5 25 Kredarica Ljubljana 20 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 0 -5 15 10 5 -10 0 -5 -15 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 Portorož Bilje Temperatura ( C) Temperatura ( C) 15 10 5 15 10 5 0 0 -5 -5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 25 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 25 Novo mesto Celje 20 20 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 20 20 15 10 5 0 15 10 5 0 -5 -5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 25 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 25 Let. ER Maribor Let. ER Maribor 20 Temperatura ( C) 20 Temperatura ( C) 9 25 25 15 10 5 0 15 10 5 0 -5 -5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 10. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, marec 2024 Figure 10. Maximum (red line), mean (black), and minimum (blue), March 2024 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura ( C) -2 -4 Kredarica -6 -8 -10 -12 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 12 10 Ljubljana 8 6 4 2 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 12 10 Novo mesto 8 6 4 2 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 10 8 Let. ER Maribor 6 4 2 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 10 8 Murska Sobota 6 4 2 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 12 10 Portorož 8 6 4 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 11. Potek povprečne temperature zraka v marcu, dopolnjeni in homogenizirani podatki Figure 11. Mean air temperature in March 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Na prikazanih potekih povprečne temperature (slika 11) v marcu je bil na Obali najtoplejši marec 2001, drugod marec 1994, na severovzhodu države je bil tokrat marec podobno topel. Najhladnejši marec od sredine minulega stoletja je bil leta 1987. Od leta 1950 je po mesečni statistiki temperature in padavin marec 2024 precej odstopal od preteklih marcev, še najbolj podoben je bil marcu 1989, ki je bil na državni ravni manj namočen in hladnejši. Seveda sta se potek vremena in prostorska porazdelitev razlikovala. Slika 12. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za vse marce v obdobju 19502024; modra barvna lestvica označuje časovno razdaljo, marec 2024 je označen z rdečo barvo. Figure 12. Temperature and precipitation anomaly for all March months in the period 19502024, March 2024 is marked with a red dot. Slika 13. Zaradi puščavskega prahu je bila zadnje dni meseca vidnost opazno zmanjšana, nebo pa sive barve. Reka Krka v okolici Straže, 30. marec 2024 (foto: Iztok Sinjur) Figure 13. Due to desert dust, visibility was noticeably reduced during the last days of the month, and the sky was grey. River Krka, 30 March 2024 (Photo: Iztok Sinjur) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 14. Porazdelitev padavin, marec 2024 Figure 14. Precipitation, March 2024 Na sliki 14 je prikazana višina padavin marca 2024. Največ padavin je bilo tam, kjer jih največ pričakujemo tudi v dolgoletnem povprečju. Najobilnejše so bile padavine v delu Julijcev, na Voglu so namerili kar 370 mm padavin. Med obilneje namočena območja spada tudi Trnovska planota, na postaji Vojsko je padlo 280 mm, prav toliko pa so namerili tudi v Bovcu, le malo manj padavin je bilo v Soči in na Krnu. Najmanj padavin je bilo na severovzhodu države, kjer je padlo od 50 do 100 mm. Med postajami z manj kot 60 mm padavin so Ptuj, Črešnjevec in Cankova. Skromne so bile padavine tudi na Obali, v Portorožu so namerili 80 mm. Slika 15. Višina padavin marca 2024 v primerjavi s povprečjem obdobja 19912020 Figure 15. Precipitation in March 2024 compared with 19912020 normals V primerjavi z običajnimi padavinami je bil marec 2024 nadpovprečno namočen. Edino na merilni postaji Črešnjevec so nekoliko zaostajali za normalo, drugod je bilo več padavin od normale. Največji presežek nad normalo je bil v Žireh, na Kočevskem in delu Zasavja ter spodnjem Štajerskem, kjer so padavine presegle 200 % normale. Največji presežek nad normalo je bil na Bizeljskem, Metnem Vrhu in Iskrbi (kazalnik med 220 in 203 %). Na večini merilnih mest so namerili od 140 do 180 % toliko padavin kot je normala. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 16. Odklon padavin v državnem povprečju v mesecu marcu glede na povprečje obdobja 19912020 Figure 16. March precipitation anomaly at national level compared with the 19912020 normal Padavine so marca 2024 po petih letih na državni ravni spet presegle normalo, in sicer za 56 %. Od sredine prejšnjega stoletja sta bila najbolj suha marca 1953 in 2003, ko je padlo le 6 oz. 7 % normalnih padavin, tretji najbolj sušen je bil marec 2012. Med zelo suhe se uvršča tudi marec 2022, ko je na državni ravni padlo le 11 % običajnih padavin. Najbolj namočen je bil marec 1975, ko so padavine dosegle 248 % normale, drugi najbolj namočen je bil marec 2001 s kazalnikom 228 %, tretji pa marec 2013 s kazalnikom 226 %. Po letu 1990 je opazno zgoščevanje suhih marcev, ki prevladujejo nad obilno namočenimi. Čeprav je medletna spremenljivost marčevskih padavin velika, od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja povprečna višina marčevskih padavin na ravni države upada. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednico 1 vključili podatke nekaterih merilnih postaj, ki jih v preglednici 2 ni, a je na teh merilnih postajah običajno padavin veliko ali malo. Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo na Kredarici in Zgornjem Jezerskem, kjer so jih našteli 17. Po sedem takih dni je bilo na Letališču ER Maribor in v Lendavi. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, marec 2024 Table 1. Monthly meteorological data, March 2024 Postaja Lokve Let. JP Ljubljana Zg. Jezersko Trenta Soča Bovec Kneške Ravne Nova vas na Bl. Sevno Luče Lendava Ptuj NV 946 362 876 622 485 441 739 720 501 513 190 240 RR 268 130 210 163 278 280 258 113 109 159 65 57 LEGENDA: RR RP SD SS NV SSX RP 160 157 177 128 174 157 136 160 163 168 153 114 SD 15 14 17 16 17 ― 16 ― 12 15 7 8 SS 2 0 4 0 0 ― 0 ― 2 1 0 0 LEGEND: − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − nadmorska višina (m) − največja debelina snežne odeje (cm) RR RP SD SS NV SSX 13 − precipitation (mm) − precipitation compared to the normal − number of days with precipitation − number of days with snow cover − altitude (m) − maximum snow cover depth (cm) SSX 4 0 14 0 0 ― 0 ― 15 2 0 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Maribor Tolmin Grosuplje Domžale Kranj Idrija Boh. Češnjica Portorož Rogla Lisca Kanin Metlika Lesce Mačkovci Murska Sobota Lendava Jeruzalem Ptuj Slovenj Gradec Velenje Mežica Solčava Luče Gornji Grad Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Podčetrtek Litija Vrhnika Ljubljana Kočevje Babno polje Nova vas Logatec Postojna Godnje Bilje Vedrijan Vojsko Kneške Ravne Krn Breginj Bovec Soča Trenta Rateče Kredarica Tržič Zg. Jezersko Železniki Žiri Škofja Loka Normala Marca 2024 0 50 100 150 200 250 300 Slika 17. Mesečna višina padavin v mm marca 2024 in povprečje obdobja 1991–2020 Figure 17. Monthly precipitation amount in March 2024 and the 1991–2020 normal Marca je v Ljubljani padlo 129 mm, kar je 56 % nad normalo. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bil najbolj namočen marec 1975 z 248 mm padavin, marca 2001 je padlo 200 mm, v letu 1970 so marca namerili 197 mm, marca 2013 je padlo 189 mm, med bolj namočene se uvršča tudi marec leta 1985 s 175 mm padavin. Najbolj suh je bil marec leta 1973, ko je bilo padavin manj kot en mm, v letih 1948 in 1953 sta padla po 2 mm, v marcu 2003 pa 3 mm padavin. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Na sliki 19 so prikazane padavine v marcu od leta 1950 do 2024 za merilne postaje Ljubljana, Murska Sobota, Novo mesto, Letališče ER Maribor, Kredarica in Portorož. Marec je bil v Celju in na Obali najbolj namočen leta 1970, v Novem mestu leta 1985, v Murski Soboti leta 1995 in na Kredarici leta 2001. Na Obali sta bila povsem suha marca 2002 in 2012, na Kredarici je bil marec 2022 najbolj suh od začetka neprekinjenih meritev, po homogeniziranih podatkih pa marec 1953. V Murski Soboti in Novem mestu je bilo najmanj padavin leta 2012, v Ljubljani leta 1973, po homogeniziranih podatkih pa kot sušen izstopa tudi marec 1953. 23. marca zvečer in ponoči so se padavine na zahodu okrepile in zajele večji del Slovenije; vmes so nastale številne nevihte. Hitro se je hladilo in meja sneženja se je spustila do nadmorske višine okoli 600 m, v krajih z močnejšimi padavinami pa tudi do nižin. Do jutra 24. marca so padavine ponehale, najkasneje na jugovzhodu. Višina padavin je bila po Sloveniji regionalno, na Primorskem pa tudi krajevno, precej različna. Ponekod na Goriškem je bilo padavin zelo malo, pod 10 mm padavin pa je bilo še ponekod na jugozahodu in severozahodu. Zlasti v pasovih najmočnejših padavin od Vipavske doline in Cerkljansko-Idrijskega hribovja proti vzhodu ter ob Kolpi je padlo tudi nad 40 mm padavin. V večjem delu Slovenije je padlo med 10 in 40 mm. Po nižinah je bila večina ali vse padavine v obliki dežja, že na nadmorski višini okoli 700 metrov pa je predvsem v južni polovici Slovenije prevladoval sneg. Krajevno so 23. marca zvečer in v prvem delu noči nastajali močnejši nalivi. V Dolenjah pri Ajdovščini je v 35 minutah padlo kar 43 mm padavin, na Šebreljskem Vrhu 24 mm v 15 minutah in na Bukovskem Vrhu 18 mm v 10 minutah. V vseh treh primerih je naliv dosegel petletno povratno dobo, kar je za marec zelo nenavadno. Več o tem dogodku z močnim vetrom, nevihtami in snegom najdete v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ veter-nevihte-sneg_23–24mar2024.pdf Slika 18. Zgodaj bujno cvetoči ringlo; Grosuplje, 18. marec 2024 (foto: Iztok Sinjur) Figure 18. Early flowering ringlo; Rožnik, Grosuplje, 18 March 2024 (Photo: Iztok Sinjur) 15 Padavine (mm) Agencija Republike Slovenije za okolje 400 350 300 250 200 150 100 50 0 Kredarica 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 250 Padavine (mm) 200 Ljubljana 150 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 250 Padavine (mm) 200 150 Novo mesto 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 250 Padavine (mm) 200 150 Let. ER Maribor 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 250 Padavine (mm) 200 150 Murska Sobota 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 250 Padavine (mm) 200 150 Portorož 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 19. Padavine v marcu, homogenizirani in dopolnjeni podatki Figure 19. Precipitation in March 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Osončenost (ura) 300 250 Kredarica 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 Osončenost (ura) 300 Ljubljana 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 Osončenost (ura) 300 Novo mesto 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 Osončenost (ura) 300 Let. ER Maribor 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 Osončenost (ura) 300 Murska Sobota 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 Osončenost (ura) 300 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 Portorož 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 Slika 20. Število ur sončnega obsevanja v marcu, prikazani so homogenizirani in dopolnjeni podatki Figure 20. Bright sunshine duration in hours in March 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 21. Trajanje sončnega obsevanja marca 2024 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 Figure 21. Bright sunshine duration in March 2024 compared with 19912020 normals Na sliki 21 je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja marca 2024 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Povsod je bilo manj sončnega vremena kot normalno. Največji primanjkljaj je bil na Trnovski planoti, delu Julijcev in Zgornjem Posočju, kjer je sonce sijalo le 60 do 70 % toliko časa kot običajno (na primer na merilnih postajah Bohinjska Češnjica, Šerbejski Vrh in Kredarica). Proti vzhodu in jugu se je primanjkljaj manjšal. V veliki večini Slovenije je primanjkljaj znašal od 10 do 30 % normale. Še najbližje normalni osončenosti so bili na jugovzhodu države, v Iskrbi in Novem mestu je sonce sijalo 88 % toliko časa kot normalno, v Sromljah pa 90 %. Največ sončnega vremena je bilo na Letališču Portorož, kjer je sonce sijalo 143 ur. Le malo manj sončnega vremena je bilo v Sromljah, in sicer 138 ur, podobno je bilo tudi v Novem mestu (136 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo v Bohinjski Češnjici (90 ur) in na Kredarici (91 ur). Slika 22. Odklon trajanja sončnega obsevanja v državnem povprečju v marcih glede na povprečje obdobja 19912020 Figure 22. March sunshine duration anomaly at national level compared with the 19912020 normal Štirim zaporednim nadpovprečno sončnim marcem je lani sledil povprečno osončen mesec, marec 2024 pa je za normalno osončenostjo zaostajal za 21 %. Marec 2022 je bil na državni ravni najbolj sončen vsaj od leta 1961, od takrat imamo primerljiv niz podatkov o osončenosti na državni ravni, presežek nad normalo je bil kar 58 %. Drugi najbolj sončen je bil marec 2012 s kazalnikom trajanja sončnega obsevanja 151 %. Najmanj sončen je bil marec 1964 s kazalnikom 43 %. 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Kljub veliki medletni spremenljivosti osončenost marcev na državni ravni od sedemdesetih let prejšnjega stoletja v povprečju narašča. Linearni trend je statistično značilen. V Ljubljani je sonce sijalo 122 ur, kar je 79 % normale. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani je bilo največ sončnega vremena marca leta 2012, ko je sonce sijalo 253 ur, sledi mu marec 1953 (248 ur), na tretje mesto se je uvrstil marec 2022 z 246 urami. Najbolj siv je bil marec 1964 s 54 urami sončnega obsevanja, 73 ur je sonce sijalo marca 1962, 72 ur sončnega vremena je bilo marca 1960, marca 1979 pa 74 ur. Upoštevani so homogenizirani podatki. Slika 23. Ozeleneli travniki v Dobrepoljski dolini; Zdenska vas, 20. marec 2024 (foto: Iztok Sinjur) Figure 23. Green meadows in the Dobrepoljska dolina; Zdenska vas, 20 March 2024 (Photo: Iztok Sinjur) Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Jasnih dni je bilo marca 2024 malo. O treh takih dnevih so poročali v osrednjem delu Ljubljanske kotline, na Dolenjskem in v Beli krajini. Po dva taka dneva sta bila v Biljah in na Koroškem. Marsikje pa noben dan ni ustrezal strogemu kriteriju za jasen dan, na primer na Kredarici in v Kočevju. V Ljubljani so bili trije jasni dnevi (slika 24), od sredine minulega stoletja je bilo osem marcev brez jasnega dneva, največ jasnih dni je bilo v Ljubljani marca 1953, in sicer 14, marca leta 1961 in 2022 pa 13. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Na Kredarici in v Slovenj Gradcu jih je bilo 17, v Postojni 16, v Kočevju 15, v Črnomlju in Ljubljani 14. V prestolnici je bilo največ oblačnih dni marca 1964, in sicer 25, le en oblačen dan pa so zapisali v marcih 1953 in 2012. Povprečna oblačnost v marcu 2024 je bila med 6 do 8 desetin. 30 25 Jasno Ljubljana Oblačno Št. dni 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 24. Število jasnih in oblačnih dni v marcu Figure 24. Number of clear and cloudy days in March 19 Agencija Republike Slovenije za okolje 12 48 40 10 40 10 32 8 32 8 24 6 24 6 16 4 16 4 8 2 8 2 0 0 12 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 48 12 40 10 40 10 32 8 32 8 24 6 24 6 16 4 16 4 8 2 8 2 0 0 Ljubljana 0 1 3 5 7 9 Padavine (mm) Osončenost (ura) Kredarica Padavine (mm) 3 12 48 Osončenost (ura) Padavine (mm) Bilje Osončenost (ura) Padavine (mm) Portorož 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) 48 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 48 12 48 40 10 40 10 32 8 24 6 16 4 2 12 Novo mesto 8 24 6 16 4 8 2 8 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 48 0 1 3 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 48 12 40 10 40 10 32 8 32 8 24 6 24 6 16 4 16 4 8 2 8 2 0 0 Murska Sobota 0 1 3 5 7 Padavine (mm) Osončenost (ura) Let. ER Maribor Padavine (mm) 5 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) 0 Padavine (mm) 32 Osončenost (ura) Osončenost (ura) Padavine (mm) Celje 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 25. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) marca 2024 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 25. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, March 2024 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, marec 2024 Table 2. Monthly meteorological data, March 2024 Postaja Temperatura Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV 2513 864 55 538 468 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 TS −4,0 5,1 10,3 7,5 7,8 9,5 9,8 9,8 10,1 8,8 9,2 7,7 9,1 7,6 11,3 TOD 1,9 2,9 2,1 2,6 3,6 2,4 3,0 3,3 3,2 3,1 3,2 3,2 3,1 2,9 2,6 TX −1,5 11,2 15,9 12,8 14,0 14,6 15,8 15,8 16,6 15,2 14,6 13,5 14,9 12,6 16,4 TM −6,3 0,8 5,7 3,2 3,0 5,2 4,2 4,6 4,6 3,5 4,3 3,0 3,9 3,5 7,1 TAX 3,7 18,1 21,3 18,7 21,0 21,4 23,6 24,5 25,7 23,1 22,5 20,8 23,2 20,1 21,7 DT 15 22 30 22 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 Sonce TAM −11,0 −5,1 −0,2 −3,6 −2,6 −0,3 −1,9 −1,1 −1,9 −2,1 −1,8 −2,6 −3,2 −1,4 1,9 DT 24 25 25 25 20 25 20 20 20 20 20 20 20 25 25 SM 31 13 1 5 8 1 2 2 3 4 2 5 2 3 0 SX 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 TD 743 463 266 380 366 293 268 280 248 321 314 368 317 378 215 OBS 91 122 128 132 ― 122 ― 136 ― 121 124 118 122 ― 142 RO 68 78 74 83 ― 79 ― 88 ― 83 80 77 80 ― 78 Oblačnost PO 7,7 ― 6,2 7,8 7,9 7,0 6,1 6,2 7,0 ― ― 7,5 6,6 ― ― SO 17 ― 10 16 15 14 8 10 14 ― ― 17 11 ― ― SJ 0 ― 2 1 0 3 3 3 3 ― ― 2 1 ― ― Padavine in pojavi RR 169 114 131 133 125 129 134 100 114 74 61 99 60 120 80 RP 140 129 156 138 143 156 227 166 150 123 126 168 145 143 141 SD 17 12 13 13 12 15 8 11 13 9 7 11 8 12 11 SN 3 0 2 1 2 2 1 0 3 1 0 0 2 2 0 SG 23 2 1 5 7 6 4 8 2 5 0 5 1 ― 1 SS 31 6 0 1 1 1 1 1 2 0 0 1 0 ― 0 Tlak SSX 370 5 0 0 4 0 0 0 4 0 0 0 0 ― 0 DT 29 1 ― 24 24 24 24 24 24 ― ― 8 ― ― ― P 742,9 ― 1005,7 949,2 ― 977,3 ― 986,4 993,9 983,5 980,8 ― 990,1 952,4 1011,8 PP 3,9 ― 10,0 8,1 ― 8,8 ― 8,7 9,2 8,7 8,3 ― 8,6 8,2 10,3 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka ( C) − temperaturni odklon od povprečja ( C) − povprečni temperaturni maksimum ( C) − povprečni temperaturni minimum ( C) − absolutni temperaturni maksimum ( C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum ( C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 C (TSi 12 C). n TD   (20 C  TSi ) i 1 če je TS i  12 C 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje m/s Slika 26. Vetrne rože, marec 2024 22 Figure 26. Wind roses, March 2024 Agencija Republike Slovenije za okolje 23. marca je pred prihodom hladne fronte nad Slovenijo pihal močan jugozahodni veter, ki se je zvečer in v noči na 24. marec obrnil v severnik. Najmočnejši je bil veter 23. marca zvečer. Najmočnejši sunek vetra je bil izmerjen 23. marca ponoči v Limovcah (29,6 m/s). Močni so bili tudi sunki vetra na oceanografski boji Vida pred Piranom (28,1 m/s), v Ljubljani (26,5 m/s), Novem mestu (23,6 m/s), Volčah pri Tolminu (20,1 m/s) in na merilnih mestih v višinah (Ratitovec 28,9 m/s, Kredarica 24,8 m/s, Uršlja gora 22,5 m/s, Slavnik 22,4 m/s, Lisca 21,7 m/s in Kanin 21,6 m/s). Drugod v tem obdobju na merilnih mestih ARSO viharni sunki vetra niso presegli 20 m/s. Več o tem dogodku z okrepljenim vetrom najdete v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ veter-nevihte-sneg_23–24mar2024.pdf Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 26) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. V Ljubljani je jugozahodni veter skupaj s sosednjima smerema pihal v 29 % terminov, severovzhodnik s sosednjima smerema je pihal v 28 %, bilo je 7 % brezvetrja. V Novem mestu je bil severovzhodnik s sosednjima smerema zastopan v 21 % terminov, jugozahodnik s sosednjima smerema pa v 35 %. Na Letališču Portorož je močno prevladoval vzhodjugovzhodnik, ki je skupaj z jugovzhodnikom pihal v 56 % terminov. V Biljah je prevladoval vzhodni veter, s sosednjima smerema jim je pripadlo 52 % terminov. Na Kredarici je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 42 %, jugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 40 % terminov. V Murski Soboti je bil veter po smereh dokaj enakomerno porazdeljen, nekoliko bolj je bil zastopan veter z južno komponento smeri. Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti temperature in padavin od povprečja 1991–2020 v marcu 2024 Table 3. Deviations of decade and monthly values of temperature and precipitation from the normal, March 2024 Postaja Let. JP Ljubljana Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož Temperatura zraka I. II. III. 3,9 2,9 3,0 2,9 3,0 2,9 2,4 1,8 2,1 2,8 2,1 2,9 3,7 2,6 4,3 2,4 2,5 2,5 3,4 2,3 3,4 3,2 2,5 4,1 3,3 2,3 4,0 3,3 2,3 3,5 3,2 2,4 3,9 3,5 2,6 3,4 2,9 2,2 4,0 3,0 3,0 2,7 3,0 1,8 3,1 M 3,2 2,9 2,1 2,6 3,6 2,4 3,0 3,3 3,2 3,1 3,2 3,2 3,1 2,9 2,6 I. 123 68 195 126 84 131 60 85 97 78 55 91 23 132 124 Padavine II. III. 159 184 151 172 99 156 101 165 212 152 192 157 404 231 294 146 174 173 138 148 219 116 281 156 277 155 115 168 245 119 M 157 129 156 138 143 156 227 166 150 123 126 168 145 143 141 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine I., II., III., M − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1991–2020 ( C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1991–2010 (%) − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka Padavine I., II., III., M − mean temperature anomaly ( C) − precipitation compared to the 1991–2020 normals(%) − thirds and month 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Prva tretjina marca je bila toplejša kot običajno, odklon je bil večinoma v intervalu od 2,4 do 3,9 °C. Padavine so bile porazdeljene neenakomerno, na Letališču ER Maribor je padla dobra polovica za to obdobje normalnih padavin, v Biljah pa je bilo padavin skoraj dvakrat toliko kot normalno. Osrednja tretjina meseca je bila toplejša od normale, odklon je bil od 1,8 do 3 °C. V Biljah in Postojni je padlo toliko dežja kot običajno, na Bizeljskem pa so padavine dosegle štirikratnik normale. Tudi zadnja tretjina je bila toplejša kot običajno, v Biljah so normalo presegli za 2,1 °C, v Kočevju pa za 4,3 °C. Padavine so presegle normalo na Obali za petino, na Bizeljskem pa za 131 %. Najv.debelina (cm) 700 600 Kredarica 500 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Najv. debelina (cm) 250 200 Rateče 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Največja debelina (cm) 80 Ljubljana 60 40 20 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 27. Največja debelina snežne odeje v marcu Figure 27. Maximum snow cover depth in March Marca na Kredarici tla vedno prekriva snežna odeja, tokrat je bila z 370 cm najdebelejša 29. dne. Marca je bilo veliko snega v letih 2001 (595 cm), 1977 (588 cm) in 2009 (560 cm), na četrto mesto se s 550 cm uvršča marec 2018, sledi pa marec 2014 (530 cm). Malo snega je bilo v marcih 2012 (120 cm), 1957 (130 cm), 1989 in 2002 (po 135 cm), 1964 (153 cm) ter v letu 1993, ko so namerili 165 cm. Na merilnih mestih, kjer deluje le samodejna merilna postaja, podatki o snežni odeji pogosto niso primerljivi s klasičnimi opazovanji snežne odeje. Skromna in večji del meseca odsotna je bila snežna odeja v sredogorju pod 1000 m. V Ratečah je snežna odeja prekrivala tla šest dni, največja debelina je bila 5 cm prvi dan meseca. Na Obali in Goriškem ter po nižinah severovzhodne Slovenije snežne odeje ni bilo, tudi drugod po nižinah je bila snežna odeja večinoma prisotna le 24. marca. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 28. V začetku meseca je nekaj novega snega padlo tudi v sredogorju. Vogel, 17. marec 2024 (foto: Matjaž Dovečar) Figure 28. At the beginning of the month, some new snow also fell in the middle mountains. Vogel, 17 March 2024 (Photo: Matjaž Dovečar) 30 Št. dni 25 Ljubljana 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 35 Rateče 30 Št. dni 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 29. Število dni z zapisano snežno odejo v marcu Figure 29. Number of days with snow cover in March Debelina snežne odeje (cm) 400 Kredarica 350 300 Slika 30. Dnevna višina snežne odeje marca 2024 na Kredarici Figure 30. Daily snow cover depth in March 2024 250 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Ob prehodu hladne fronte v noči iz 23. na 24. marec je na jugovzhodu ob dinarski gorski pregradi snežilo tudi po nižinah, ob 7. uri so na Vrhniki, Kočevju in v Dobličah izmerili 4 cm, na Letališču Cerklje ob Krki pa 3 cm snega. Več o tem dogodku si lahko preberete v poročilu na spletnem naslovu: 25 Agencija Republike Slovenije za okolje https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ veter-nevihte-sneg_23–24mar2024.pdf 20 Vogel 150 Debelina snežne odeje (cm) Debelina snežne odeje (cm) 180 120 90 60 30 0 1 3 5 7 9 15 Vojsko 10 5 0 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Debelina snežne odeje (cm) 20 15 Črnivec 10 Slika 31. Dnevna višina snežne odeje marca 2024 Figure 31. Daily snow cover depth in March 2024 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Nevihte so marca še zelo redke. Ker samodejne meteorološke postaje neviht ne beležijo, imamo po uvedbi avtomatizacije o tem pojavu precej manj podatkov, kot smo jih imeli v preteklosti. Marca 2024 so na Kredarici in Črnomlju zapisali po tri dni z nevihto ali grmenjem. Kar nekaj merilnih postaj je poročalo o dveh takih dnevih, med njimi je tudi Ljubljana. 6 Št. nevihtnih dni Ljubljana 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 32. Število dni z nevihto in/ali grmenjem v marcu Figure 32. Number of days with thunderstorm in March Na Kredarici so zapisali 23 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki; tudi po nižinah so opazili vsaj po en dan z meglo, tudi na Obali in v Biljah, kjer je bil po en dan z meglo. Osem dni z meglo je bilo v Novem mestu, sedem v Kočevju, po pet v Slovenj Gradcu, Celju in Postojni. Štiri dni z meglo so opazili na Bizeljskem. V Ljubljani je bilo šest dni z meglo. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišča in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so bili od leta 1951 štirje marci brez opaženega pojava megle. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 Ljubljana Št. dni z meglo 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 33. Število dni z meglo v marcu Figure 33. Number of foggy days in March Na sliki 34 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. V začetku meseca je zračni tlak večinoma naraščal, 8. marca je dnevno povprečje doseglo 983,0 mb. Po prehodnem padcu na 970,0 mb 11. dne je zračni tlak ponovno naraščal, z dnevnim povprečjem 987,2 mb je 20. dne dosegel najvišjo vrednost meseca. Sledilo je dokaj hitro upadanje in 27. marca je bil zračni tlak z 961,1 mb najnižji v tem mesecu. Na sliki 34 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Večino meseca, do vključno 24. dne, je bil delni tlak vodne pare med 6 in 10 mb. Šele 25. marca se je vsebnost vodne pare spustila pod omenjeni interval. Z delnim tlakom vodne pare 5,4 mb je bila 25. marca dosežena najnižja vrednost meseca. V nadaljevanju je vsebnost vodne pare naraščala, 29. marca je bilo dnevno povprečje 10,6 mb, zadnji dan pa 10,7 mb, kar je največ v marcu 2024. 12 990 Ljubljana Delni tlak vodne pare (mb) Zračni tlak (mb) 985 980 975 970 Ljubljana 965 960 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 10 8 6 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 34. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani, marec 2024 Figure 34. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in Ljubljana, March 2024 SUMMARY At the national level, March 2024 was 3.0 C warmer than the normal and thus the second warmest ever, 156 % of the normal precipitation fell, and the sun shone 79 % as long as on average in the period 1991–2020. March 2024 was everywhere warmer than the normal, anomaly was between 1.5 and 2 C in western Slovenia, with a slightly smaller anomaly in the high mountains. In most of the western half of Slovenia, the anomaly was up to 3 C. In a good half of the territory, especially in the eastern half of Slovenia, the anomaly exceeded 3 C, and at a few stations the excess over the normal was even higher, between 3.5 and 4 C. The highest precipitation was recorded in part of the Julian Alps, with 370 mm measured on the Vogel. Trnovska planota and the Posočje region are also among the wettest areas. The least rainfall was in the north-east of the country, where between 50 and 100 mm fell. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje March 2024 was wetter than the normal. The highest above the normal precipitation was recorded in Žiri, Kočevje, parts of Zasavje and south of Štajerska, where rainfall was more than twice the normal. At most measurement sites, precipitation reached 140–180 % of the normal. On the evening of 23 March and during the night of 24 March it cooled rapidly and the snowline dropped to around 600 m above sea level, and in places with heavier precipitation to the lowlands. By the morning of 24 March, the precipitation had stopped. The cold front was accompanied by strong wind gusts and locally heavy precipitation. The sunny weather was less than the normal. The biggest deficits were on the Trnovska planota, parts of the Julian Alps and Upper Posočje, where the sun shone only from 60 to 70 % of the time it normally does. To the east and south, the deficit decreased. In most of Slovenia, the deficit was between 10 and 30 % of the normal. Sunshine in the south-east of the country was even closer to the normal. On Kredarica, the maximum snow cover depth was 370 cm. Slika 35. Nastanek prvih popoldanskih neviht; Pance, 5. marec 2024 (foto: Iztok Sinjur) Figure 35. Development of the first thunderstorms; Pance, 5 March 2024 (Photo: Iztok Sinjur) Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature ( C) − temperature anomaly ( C) − mean daily temperature maximum for a month ( C) − mean daily temperature minimum for a month ( C) − absolute monthly temperature maximum ( C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum ( C) − number of days with min. air temperature < 0 C − number of days with max. air temperature ≥ 25 C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 28 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V MARCU 2024 Weather development in March 2024 Matija Klančar 1. marec Deževno, šibka burja Nad severnim in osrednjim Sredozemljem se je nahajalo plitvo ciklonsko območje. Od juga nas je prešla oslabljena vremenska motnja. V višinah je k nam dotekal razmeroma topel in vlažen zrak. Dan je bil sprva deževen. Na Primorskem je dopoldne pihala šibka burja. Popoldne je dež slabel in do večera povečini ponehal. Najvišja dnevna temperatura je bila v Zgornjesavski dolini okoli 6, drugod od 9 do 14 °C. 2.–3. marec Na zahodu pretežno oblačno, krajevne plohe, več sonca na vzhodu, jugozahodnik, ob morju jugo Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega tlaka z več ciklonskimi območji. Vremenska fronta se je raztezala od Britanskega otočja do osrednjega Sredozemlja. V višinah je k nam z južnimi vetrovi dotekal razmeroma topel in vlažen zrak (slike 1–3). Oba dneva sta bila na zahodu države pretežno oblačna s krajevnimi plohami. Več sončnega in suhega vremena je bilo na vzhodu države. Pihal je jugozahodnik, ob morju jugo. Najvišja dnevna temperatura je bila na severozahodu okoli 9, drugod od 12 do 18 °C. 4. marec Spremenljivo, kratkotrajne plohe, šibka burja Nad zahodno in srednjo Evropo je vztrajalo obsežno območje nizkega zračnega tlaka. Vremenska fronta se je pomikala nekoliko južneje od naših krajev. Z vetrovom južnih smeri je k nam dotekal razmeroma vlažen in topel zrak. Dan je bil spremenljiv, pojavljale so se kratkotrajne plohe. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišja dnevna temperatura je bila od 9 do 17 °C. 5. marec Delno jasno, megleno, krajevne padavine Ciklon z vremensko fronto se je umaknil na jug Balkana, nad naše kraje se je od zahoda prehodno razširilo šibko območje visokega zračnega tlaka. Ob šibkih vetrovih se je nad nami zadrževal razmeroma vlažen zrak. Dan je bil sprva delno jasen, po nekaterih nižinah je bilo jutro megleno. Čez dan so se pojavljale krajevne padavine, največ dežja je padlo v osrednji Sloveniji. Najvišja dnevna temperatura se je gibala med 12 in 17 °C. 6. marec Na vzhodu deloma jasno, drugod oblačno z občasnimi padavinami, severovzhodni veter, šibka burja Plitvo ciklonsko območje se je južno od naših krajev pomikalo proti osrednjemu Balkanu. Z jugovzhodnimi vetrovi je v višinah k nam dotekal vlažen zrak. Dan je bil na vzhodu deloma jasen, drugod je bilo oblačno. V zahodni polovici države je občasno deževalo. Ponekod je zapihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišja dnevna temperatura je bila v Zgornjesavski dolini okoli 5, drugod od 8 do 14 °C. 29 Agencija Republike Slovenije za okol je 7. marec Sprva delno jasno, po nižinah nekaj megle, čez dan oblačno s krajevnimi padavinami, severni veter, šibka burja Od severovzhoda se je Alpam bližalo višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka, ki je nekoliko vplivalo na vreme pri nas. Od severovzhoda je k nam dotekal hladnejši in občasno bolj vlažen zrak. Dan je bil sprva delno jasen, ponekod po nižinah je bilo nekaj megle. Čez dan je bilo spremenljivo oblačno, pojavljale so se krajevne plohe. Predvsem na vzhodu je pihal severni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišja dnevna temperatura je bila od 7 do 12, na Primorskem do 14 °C. 8. marec Pretežno oblačno z občasnimi padavinami, šibka burja Nad našimi kraji se je v višinah zadrževalo območje s hladnim in vlažnim zrakom. Nad zahodno Evropo in severnim Atlantikom se je poglabljal nov ciklon. Dan je bil pretežno oblačen z občasnimi padavinami. Meja sneženja je bila razmeroma nizko, čez dan se je dvigala. Proti večeru je dež slabel in prehodno ponehal. Na Primorskem je dopoldne še pihala šibka burja. Najvišja dnevna temperatura je bila od 3 do 9, ob morju do 12 °C. 9.–10. marec Oblačno s padavinami, južni veter, ob morju jugo Nad zahodno in srednjo Evropo ter severnim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega tlaka. Vremenska fronta se je prek severne Italije bližala Sloveniji. Pred njo je k nam z okrepljenim vetrom južnih smeri pritekal dokaj vlažen in topel zrak (slike 4–6). Prvi dan je bil večinoma oblačen. Padavine so se od zahoda prehodno razširile nad večji del države. Proti večeru je dež prehodno ponehal. Ob morju je pihal šibak jugo. Oblačno vreme se je nadaljevalo naslednji dan. Padavine so se čez dan na zahodu krepile in postopno zajele vso Slovenijo. Ponekod je pihal južni veter, ob morju se je krepil jugo. Najvišja dnevna temperatura je bila prvi dan od 4 do 10, na Primorskem do 15 °C, drugi dan na severozahodu okoli 6, drugod od 10 do 15 °C. 11. marec Deževno, največ suhega vremena ob morju Območje nizkega zračnega tlaka je vztrajalo nad Balkanom in je vplivalo na vreme pri nas. V višinah je k nam s severnim vetrom dotekal nekoliko hladnejši in postopno bolj suh zrak. Dan je bil deževen. Še največ suhega vremena je bilo ob morju. Najvišja dnevna temperatura je bila od 9 do 12, na Goriškem in ob morju do 14 °C. 12. marec Oblačno s padavinami, severozahodnik Nad Iberskim polotokom in Francijo je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad Balkanom in deloma srednjo Evrope pa ciklon s hladno fronto, ki se je pomikala proti vzhodu. V višinah je nad naše kraje s severozahodnimi vetrovi dotekal razmeroma hladen in vlažen zrak (slike 7–9). Dan je bil oblačen, še so se pojavljale padavine. Proti večeru so povsod ponehale. Na Štajerskem in v Prekmurju je pihal severozahodnik. Najvišja dnevna temperatura je bila od 9 do 15 °C. 13.–15. marec Sončno in suho, prvi dan nekaj megle, jugozahodni veter Nad naše kraje se je razširilo šibko območje visokega zračnega tlaka. Oslabljena vremenska fronta se je iznad Britanskega otočja pomikala prek srednje Evrope proti Alpam in nas prešla 16. marca. V višinah je k nam z vetrovi zahodnih smeri sprva dotekal topel in suh zrak, proti koncu obdobja pa nekoliko bolj vlažen zrak. Dnevi so bili večinoma sončni in suhi. Prvi dan je bilo po nižinah nekaj megle. Na skrajnem 30 Agencija Republike Slovenije za okol je vzhodu in zahodu države je bilo nekaj oblačnosti. Ponekod je drugi dan zapihal jugozahodni veter. Proti koncu zadnjega dne se je postopno pooblačilo. Temperatura je bila od 12 do 20 °C. 16. marec Spremenljivo oblačno, krajevne plohe in posamezne nevihte Nad Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad severno Evropo pa se je nahajal ciklon z vremensko fronto, ki je segala vse do naših krajev. V višinah je k nam od severa dotekal nekoliko hladnejši in sprva še vlažen zrak (slike 10–12). Dan je bil spremenljivo oblačen, pojavljale so se krajevne plohe in posamezne nevihte. Od 13 do 17 °C je bilo. 17. marec Zjutraj megla, dan sončen s spremenljivo oblačnostjo, zvečer pooblačitev Od zahoda se je nad srednjo Evropo razširilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je k nam s severnimi vetrovi dotekal suh in razmeroma topel zrak. Dan je bil večinoma sončen s spremenljivo oblačnostjo, zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Proti večeru se je zmerno pooblačilo. Najvišja dnevna temperatura je bila od 14 do 19 °C. 18. marec Oblačno s krajevnimi padavinami Nad vzhodno in jugovzhodno Evropo je bilo plitvo ciklonsko območje. Čez del srednje Evrope se je pomikala vremenska motnja. Čez dan je z vetrom severnih smeri k nam začel dotekati nekoliko hladnejši zrak. Dan je bil oblačen, pojavljale so se krajevne padavine, ki so bile pogostejše popoldne in proti večeru. Najvišja dnevna temperatura se je gibala med 11 in 16 °C. 19.–20. marec Sprva večinoma oblačno, drugi dan pretežno jasno, vzhodni veter, šibka burja Nad srednjo Evropo in severnim Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je k nam od severa dotekal postopno toplejši in bolj suh zrak. Če je bilo prvi dan sprva še večinoma oblačno, je bilo drugi dan pretežno jasno. Prvi dan je pihal vzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišja dnevna temperatura je bila prvi dan od 7 do 11, na Primorskem do 18 °C. Drugi dan je bilo topleje, temperatura se je gibala od 15 do 18 °C. 21. marec Sprva delno jasno, popoldne oblačnost naraščala, krajevne plohe, prehodno veter severnih smeri Območje visokega zračnega tlaka nad Alpami je počasi slabelo. Prek srednje Evrope se je proti vzhodu pomikala hladna fronta, ki je v večernem času oplazila tudi Slovenijo. Dan je bil sprva delno jasen, popoldne je oblačnost naraščala, od severa so se pojavljale krajevne plohe. Ponekod je prehodno zapihal severni do severozahodni veter. Najvišja dnevna temperatura je bila od 15 do 22 °C. 22. marec Delno jasno, več oblačnosti na vzhodu, toplo Nad severno Evropo se je nahajalo območje nizkega zračnega tlaka, nad preostalo Evropo pa območje visokega zračnega tlaka. Hladna fronta se je čez Britansko otočje in Severno morje počasi pomikala proti jugovzhodu. V višinah je k nam s severozahodnimi vetrovi dotekal toplejši in bolj suh zrak. Dan je bil delno jasen, nekaj več oblačnosti je bilo v vzhodnih krajih. Bilo je toplo, od 16 do 19 °C, na Goriškem do 21 °C. 31 Agencija Republike Slovenije za okol je 23.–24. marec Izrazit prehod fronte z močnim vetrom, nevihtami, snegom Nad vzhodno polovico Evrope je bilo območje nizkega zračnega tlaka. Hladna fronta je dosegla severno stran Alp in je v noči na 24. marec prešla Slovenijo. Pred njo je k nam od jugozahoda dotekal topel in razmeroma suh zrak. Za njo pa je v višinah z vetrovi zahodnih smeri začel dotekati hladnejši zrak (slike 13–15). Sprva je bil dan delno jasen z občasno povečano oblačnostjo. Proti večeru so se od severa začele pojavljati padavine. Čez dan se je krepil jugozahodnik, ob morju jugo. Zvečer in ponoči so se padavine od zahoda okrepile in zajele večji del Slovenije. Pojavljale so se tudi nevihte. Prehodno je zapihal okrepljen severni veter. Meja sneženja se je spustila do nadmorske višine okoli 600 m, zlasti na jugovzhodu ob dinarski gorski pregradi je snežilo tudi po nižinah. Do zjutraj so padavine ponehale. Drugi dan je bilo sprva precej jasno, po nižinah tudi megleno. Popoldne je nastalo nekaj krajevnih ploh. Najvišja dnevna temperatura je bila prvi dan od 14 do 21 °C, drugi dan v Zgornjesavski dolini okoli 7, drugod od 9 do 15 °C. Več o močnem vetru, nevihtah in snegu s 23. na 24. marec 2024 pa na: https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ veter-nevihte-sneg_23–24mar2024.pdf 25.–26. marec Prvi dan suh z nekaj jutranje slane, drugi dan pooblačitev z rahlimi padavinami, veter južnih smeri Nad Alpami in severnim Balkanom se je prehodno okrepilo območje visokega zračnega tlaka. Nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem se je poglabljalo ciklonsko območje. Od jugozahoda je k nam dotekal postopno nekoliko toplejši in bolj vlažen zrak. Prvi dan je bilo zjutraj hladno z nekaj slane. Dan je bil sončen. Drugi dan je oblačnost od jugozahoda naraščala. Popoldne je na zahodu, jugu in v osrednjem delu začelo rahlo deževati. Pihal je večinoma šibak veter južnih smeri, ob morju jugo. Najvišja dnevna temperatura se je gibala med 11 in 17 °C. 27.–28. marec Oblačno s padavinami, prehod fronte, okrepljen jugozahodnik Nad večjim delom Evrope se je nahajalo območje nizkega zračnega tlaka. Hladna fronta je prešla naše kraje. Pred njo je k nam z okrepljenim jugozahodnikom dotekal vse bolj vlažen zrak (slike 16–18). Prvi dan je bilo oblačno, popoldne se je od zahoda razširil nad vso državo, pojavljale so se tudi nevihte. Ob morju je pihal jugo, drugod jugovzhodni veter. Po prehodu fronte je zapihal okrepljen jugozahodnik. Tudi drugi dan je sprva deževalo v zahodnih krajih, padavine so se postopno razširile nad večji del države. Pihal je okrepljen jugozahodni veter. Prvi dan je bilo na severozahodu okoli 10, drugod od 14 do 20 °C. Drugi dan je bilo malce hladneje, od 8 do 16 °C. 29.–30. marec Spremenljivo do pretežno oblačno, drugi dan precej jasno, krajevne padavine, jugozahodni veter Nad zahodno Evropo se je zadrževal obsežen ciklon, nad jugovzhodno Evropo pa območje visokega zračnega tlaka. Nad naše kraje je z južnimi vetrovi dotekal zelo topel zrak. Prvi dan je bil spremenljivo do pretežno oblačen, jugozahodni veter se je čez dan ponovno krepil. Najvišja temperatura je bila od 14 do 21 °C. Drugi dan je bil precej jasen, popoldne je bilo krajevno nekaj rahlih padavin. Še topleje je bilo kot prvi dan, na severozahodu okoli 16, drugod od 18 do 25 °C. 31. marec Spremenljivo s krajevnimi plohami in nevihtami, jugozahodni veter Nad zahodno polovico Evrope je bilo obsežno ciklonsko območje. Z okrepljenim vetrom južnih smeri je k nam dotekal topel in občasno bolj vlažen zrak. Dan je bil spremenljiv, pojavljale so se krajevne padavine in posamezne nevihte. Pihal je jugozahodni veter. Na severozahodu je bilo 12, drugod od 16 do 24 °C. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 2. 3. 2024 ob Slika 2. Satelitska slika 2. 3. 2024 ob 14. uri 14. uri Figure 2. Satellite image on 2 March 2024 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 2 March 2024 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 2. 3. 2024 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 2 March 2024 at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 9. 3. 2024 ob Slika 5. Satelitska slika 9. 3. 2024 ob 14. uri 14. uri Figure 5. Satellite image on 9 March 2024 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 9 March 2024 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 9. 3. 2024 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 9 March 2024 at 12 GMT 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 12. 3. 2024 Slika 8. Satelitska slika 12. 3. 2024 ob 14. uri ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 12 March 2024 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 12 March 2024 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 12. 3. 2024 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 12 March 2024 at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 16. 3. 2024 Slika 11. Satelitska slika 16. 3. 2024 ob 14. uri ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 16 March 2024 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 16 March 2024 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 16. 3. 2024 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 16 March 2024 at 12 GMT 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 23. 3. 2024 Slika 14. Satelitska slika 23. 3. 2024 ob 14. uri ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 23 March 2024 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 23 March 2024 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 23. 3. 2024 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 23 March 2024 at 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 27. 3. 2024 Slika 17. Satelitska slika 27. 3. 2024 ob 14. uri ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 27 March 2024 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 27 March 2024 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 27. 3. 2024 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 27 March 2024 at 12 GMT 35 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V MARCU 2024 Climate in the World and Europe in March 2024 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v marcu 2024 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru programa Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Za primerjavo uporabljamo tridesetletno povprečje obdobja 1991–2020, ki ga v tekstu označujemo za normalo. Slika 1. Odklon temperature marca 2024 od marčevskega povprečja obdobja 1991–2020 (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for March 2024 relative to the March average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature v obdobju od januarja 1979 do marca 2024 od povprečja obdobja 1991–2020, marčevski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to March 2024. The darker coloured bars denote the March values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Marca 2024 je bila temperatura v celotni Evropi enaka ali višja od normale (slika 1). Tako kot februarja je bil odklon največji v osrednji in vzhodni Evropi. V Nemčiji je bil marec 2024 najtoplejši od začetka meritev leta 1881. Nizozemska je prav tako poročala o najtoplejšem marcu v zgodovini meritev, ki segajo v leto 1901. V Avstriji je bil tokrat marec v nižini najtoplejši do zdaj, ne pa tudi v gorah. Konec meseca je bil v številnih državah v vzhodni polovici celine, vključno s Hrvaško, Latvijo in Moldavijo, izenačen ali presežen državni rekord najvišje izmerjene temperature v marcu. Izven Evrope je bila temperatura na vzhodu Severne Amerike (kjer se je mesec začel z rekordno malo ledu nad Velikimi jezeri), Grenlandiji in v vzhodni Rusiji precej nad normalo. Posebej toplo je bilo v Srednji Ameriki (kjer suša še vedno močno ovira ladijski promet skozi Panamski prekop) in delu Južne Amerike, zlasti v Venezueli in osrednjem delu celine. Tudi v številnih delih Afrike je bila temperatura izjemno visoka. V Južni Avstraliji je bil marec najtoplejši do zdaj. Temperatura na Antarktiki je bila razmeroma visoka v Deželi Marie Byrd in vzhodno od Antarktičnega polotoka. Kopenska območja s temperaturo izrazito pod normalo vključujejo zahodno Sibirijo, zahod ZDA, osrednjo Kanado, zahodno in severno Avstralijo, južni Čile in Argentino ter dele Antarktike. Temperatura zraka je bila nad normalo nad večjim delom oceana, čeprav so razmere el niño v vzhodnem tropskem Tihem oceanu še naprej slabele. Temperatura nad normalo se je ohranila nad južnim Indijskim oceanom ter deli južnega atlantskega in tihomorskega bazena. Temperatura zraka je bila za marec rekordna v večjem delu tropskega pasu, vzhodnem delu severnega Atlantika in severnem Tihem oceanu. Hladneje od normale je bilo na več večinoma majhnih območjih svetovnega oceana, najbolj na večjem delu z ledom pokritega Arktičnega oceana ter na južni polobli južno in zahodno od Čila ter v pasu od Antarktike do Nove Zelandije. Visoka temperatura zraka nad morjem je bila povezana z rekordno temperaturo morske gladine. Dnevno povprečje temperature morske gladine med 60° J in 60° S je bilo marca 2024 na ravni ali le nekaj stotink stopinje pod novo absolutno najvišjo dnevno vrednostjo 21,09 °C, ki je bila dosežena konec februarja. Marčevsko povprečje, 21,07 °C, je postalo najvišja mesečna vrednost v zgodovini in je nekoliko preseglo prejšnjo najvišjo mesečno vrednost 21,06 °C iz februarja letos. Slika 3. Odklon povprečne svetovne mesečne temperature od januarja 1979 do marca 2024 od povprečja obdobja 1991–2020, marčevski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Monthly global-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to March 2024. The darker coloured bars denote the March values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Na svetovni ravni je bil marec 2024:  0,73 °C toplejši od marčevskega povprečja obdobja 1991–2020; 37 Agencija Republike Slovenije za okolje    najtoplejši marec do zdaj in 0,1 °C toplejši od marca 2016, ki je zdaj drugi najtoplejši marec; 1,68 °C toplejši od ocenjene temperature v predindustrijski dobi; deseti zaporedni mesec z rekordno visoko povprečno mesečno temperaturo za izbrani mesec. Dnevni odklon svetovne temperature glede na obdobje 1991–2020 je bil od 1,0 °C 14. marca do nekaj manj kot 0,5 °C približno teden dni pozneje. Povprečen evropski temperaturni odklon je na splošno večji in bolj spremenljiv od svetovnega (slika 2). Evropska povprečna temperatura marca 2024 je normalo presegla za 2,2 °C in se uvršča na drugo mesto najtoplejših marcev v Evropi. Marec 2014 je bil le 0,02 °C toplejši od tokratnega. Dvanajstmesečno povprečje Slika 4. Odklon povprečne temperature v dvanajstih mesecih od aprila 2023 do marca 2024 glede na povprečje obdobja 1991–2020; Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 4. Surface air temperature anomaly for April 2023 to March 2024 relative to the average for 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Povprečna svetovna temperatura v zadnjih dvanajstih mesecih je bila:          0,70 °C nad normalo; nadpovprečna na večini kopnega in oceanov; nadpovprečna skoraj nad vso Evropo; nižja od normale na Finskem, Islandiji, Norveškem in Švedskem; pod normalo nad nekaj oceanskih območjih, zlasti nad delom jugovzhodnega Tihega oceana in vzhodno od Grenlandije; precej nad normalo v severovzhodni Kanadi, zahodni Aziji ter delih Južne Amerike, Afrike in Antarktike; precej nad normalo nad vzhodnim ekvatorialnim Tihim oceanom, kar je povezano s sedanjim pojavom el niño; nekoliko pod normalo na več manjših kopenskih območjih, vključno z deli Avstralije, Antarktike in severozahodne Indije; precej nad normalo nad nekaterimi morji okoli Antarktike in v evropskem delu Arktike ter nad večjim delom severnega Tihega oceana, delom južnega Tihega oceana, Atlantikom in jugozahodnim Indijskim oceanom. Povprečje dvanajstmesečnih obdobij izravna krajša nihanja regionalne in svetovne povprečne temperature. Na svetovni ravni je bilo zadnjih 12 mesecev toplejših kot katero koli prejšnje dvanajstmesečno obdobje, saj je bila temperatura 0,70 °C nad normalo, kar je precej več od najvišjih 38 Agencija Republike Slovenije za okolje vrednosti 0,46 °C nad normalo, doseženih v letih 2015/16 in 2019/20. Leto 2023 je najtoplejše koledarsko leto v zgodovini, s temperaturo 0,60 °C nad normalo. Z uporabo letnega povprečnega odklona 0,88 °C ocenjujejo, da je povprečna svetovna temperatura v dvanajstih mesecih do marca 2024 za 1,58 °C višja od ravni predindustrijske dobe. Povprečje v petnajstih mesecih od začetka leta 2023 je 1,53 °C nad ravnijo predindustrijske dobe. Povprečna evropska temperatura je bolj spremenljiva, vendar razmeroma gosta pokritost celine z opazovanji zmanjšuje negotovost. Povprečje za zadnje 12-mesečno obdobje je za 1,12 °C višje od normale. Leto 2020 je najtoplejše koledarsko leto v Evropi z odklonom 1,19 °C nad normalo. Slika 5. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 5. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, based on monthly values from January 1979 to March 2024. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2023. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Padavine Marca 2024 je bilo v večjem delu zahodne Evrope nadpovprečno veliko padavin, ob nevihtah so bile intenzivne padavine na Iberskem polotoku in v južni Franciji. Nadpovprečno mokro je bilo tudi v Skandinaviji in severozahodni Rusiji. Preostali del Evrope je bil večinoma bolj suh kot običajno, izrazito manj padavin od normale je bilo na zahodu Norveške. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Marca 2024 je bilo nadpovprečno namočeno v Severni Ameriki, srednji Aziji, na Japonskem, v večjem delu Arabskega polotoka, na Madagaskarju in v nekaterih delih Južne Amerike. V Avstraliji je bil mesec izjemno namočen. Bolj suho kot normalno je bilo v delu osrednjih ZDA, na zahodu Kanade in v severni Mehiki, v delih Srednje Azije in Kitajske, na jugovzhodu Avstralije, v večjem delu južne Afrike in Južne Amerike. Morski led Slika 6. Levo: povprečen ledeni pokrov marca 2024. Oranžna črta označuje rob povprečnega marčevskega območja ledu v obdobju 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na marčevsko povprečje obdobja 1991–2020 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 6. Left: Average Arctic sea ice concentration for March 2024. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for March for the period 1991–2020. Right: Arctic sea ice concentration anomalies for March 2024 relative to the March average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 7. Odklon z morskim ledom pokritega arktičnega območja za marce od leta 1979 do 2024 v primerjavi z marčevskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 7. Time series of monthly mean Arctic sea ice extent anomalies for all March months from 1979 to 2024. The anomalies are expressed as a percentage of the March average for period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Površina arktičnega morskega ledu je marca 2024 dosegla svoj letni maksimum z mesečnim povprečjem 14,9 milijona km2. To je le 0,1 milijona km2 (ali 1 %) manj od normale. Čeprav je obseg marca 2024 precej pod tistimi, ki so bili opaženi v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je precej nad najnižjo marčevsko vrednostjo, ki je približno 5 % pod normalo, doseženo leta 2018, in je največji marčevski obseg po letu 2013. Tako kot januarja in februarja je tudi marca 2024 na zemljevidu odklonov koncentracije morskega ledu prikazana mešanica nadpovprečne in podpovprečne koncentracije v različnih sektorjih Arktičnega oceana, kar je skladno z majhnim odklonom za celotni obseg arktičnega morskega ledu. Koncentracija je ostala nad normalo v Grenlandskem morju, kar je značilnost, ki vztraja od oktobra. Nadpovprečna koncentracija je prevladovala tudi v Ohotskem morju in Beringovem morju v severnem pacifiškem sektorju. Nasprotno je bila koncentracija morskega ledu pod normalo v zahodnem severnoatlantskem sektorju (Labradorsko morje, Zaliv svetega Lovrenca) in v vzhodnem Barentsovem morju. Slika 8. Odklon z morskim ledom pokritega območja Antarktike za marce od leta 1979 do leta 2024 v primerjavi z marčevskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 8. Time series of monthly mean Antarctic sea ice extent anomalies for all March months from 1979 to 2024. The anomalies are expressed as a percentage of the March average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Potem ko je februarja dosegel svoj letni minimum (tretji najnižji minimum v zgodovini), je antarktični morski led okoli Antarktike ponovno začel sezonsko rast. Povprečna površina morskega ledu marca 2024 je bila 3,5 milijona km2, kar je 0,9 milijona km2 (ali 20 %) pod marčevsko normalo. To je šesta najmanjša površina za marec v 46-letnem naboru satelitskih podatkov, blizu razmeram v letih 2006 (−21 %) in 2019 (−22 %). Razmere marca 2024 nadaljujejo niz velikih negativnih odklonov opaženih v marcih od leta 2017, opazni izjemi sta bili v letih 2020 in 2021. Potem ko je površina antarktičnega morskega ledu leta 2023 dosegla rekordno nizko raven ob letnem minimumu februarja, se je v hladni sezoni zelo počasi povečevala in ostala na rekordno nizki ravni za letni čas od maja do oktobra. Za zdaj še ne moremo predvideti, kako bo površina morskega ledu naraščala v zamrzovalni sezoni leta 2024 (od marca do septembra). 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 9. Antarktični ledeni morski pokrov marca 2024, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v marčevskem povprečju obdobja 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od marčevskega povprečja obdobja 1991–2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 9. Left: Average Antarctic sea ice concentration for March 2024. The thick orange line denotes the climatological ice edge for March for the period 1991–2020. Right: Antarctic sea ice concentration anomalies for March 2024 relative to the March normal. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Zaščitna ozonska plast Zaščitna ozonska plast marca pogosto nekoliko oslabi tudi nad severnim polom, zelo redko pa se zgodi, da bi se zaščitna ozonska plast pomembno stanjšala, večja je verjetnost za nastanek lokalne oslabitve, ki je posledica dinamičnega dogajanja v ozračju. Prikazana sta dva primera prehodnega lokalnega stanjšanja zaščitne ozonske plasti nad Evropo (modro območje), in sicer 5. in 14. marca 2024. Slika 10. Odklon debeline zaščitne ozonske plasti v % od normale nad severno poloblo 5. in 14. marca 2024; vir: WMO Ozone Mapping Centre, http://lap.physics.auth.gr/ozonemaps2/archive.php?gType= perDate Figure 10. Total ozone anomaly in % from the normal over the northern hemisphere on 5 and 14 March 2024; source: WMO Ozone Mapping Centre, http://lap.physics.auth.gr/ozonemaps2/archive.php? gType=perDate 42 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V MARCU 2024 Agrometeorological conditions in March 2024 Marko Puškarić arec je bil izjemno topel ter nadpovprečno namočen mesec. Odklon temperature zraka od dolgoletnega povprečja je na državni ravni znašal 3 °C, z največjimi odkloni na vzhodnem delu države. Povprečna mesečna temperatura zraka je po večjem delu države znašala med 8 in 10 °C. V Kočevju je povprečna mesečna temperatura znašala 7,8 °C, kar je 3,6 °C več od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020. Najbolj se je ohladilo v tretji dekadi meseca, ko so se ob jutrih temperature v posameznih dneh spustile pod ledišče. Letošnji marec je že 10. zaporedni mesec, ko beležimo nadpovprečno temperaturo zraka. M Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana po Penman-Monteithovi enačbi, marec 2024 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, March 2024 Postaja pov Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor - let. Ljubljana - let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno/Sl. Gradec Tolmin Velike Lašče Vrhnika 1,2 1,1 1,2 1,0 1,1 1,3 1,1 1,0 1,2 0,9 1,3 1,0 1,0 1,1 1,2 1,2 1,1 1,4 1,5 1,1 1,1 1,0 1,1 1,0 1,0 0,9 0,9 I. dekada max  2,1 12 1,7 11 2,0 12 1,4 10 2,2 11 2,4 13 1,8 11 1,5 10 1,9 12 1,5 9 2,2 13 1,9 10 1,6 10 1,7 11 2,0 12 1,8 12 1,5 11 2,6 14 2,0 15 1,8 11 1,7 11 1,2 10 1,6 11 2,0 10 1,7 10 1,6 9 1,7 9 II. dekada max 1,8 2,4 1,7 2,2 1,9 3,0 1,6 2,5 1,5 2,0 2,0 2,6 1,7 2,2 1,6 2,1 1,5 2,0 1,8 2,3 1,7 2,3 1,6 2,1 1,7 2,4 1,8 3,0 1,6 2,1 1,8 2,4 1,6 2,1 2,1 2,8 2,0 2,6 1,8 2,6 1,5 2,0 1,6 2,0 1,6 2,2 1,6 2,1 1,8 2,5 1,7 2,3 1,8 2,5 pov 43  18 17 19 16 15 20 17 16 15 18 17 15 17 18 16 18 16 21 20 18 15 16 16 16 18 17 18 pov 2,1 2,4 2,6 2,2 2,5 2,2 1,9 2,0 2,4 1,9 2,8 2,0 2,0 2,4 2,6 2,6 2,1 2,3 2,6 2,1 2,5 2,0 2,3 2,4 1,6 1,9 2,1 III. dekada max 3,3 2,9 3,2 2,9 3,3 3,1 3,0 3,0 3,0 2,9 4,0 3,1 2,8 3,3 3,5 3,6 2,5 3,4 3,5 3,0 3,3 2,5 3,0 3,6 2,8 2,5 3,0  23 26 28 24 27 24 21 22 27 21 31 22 22 27 28 28 23 26 29 23 27 22 26 26 18 21 23 pov 1,7 1,7 1,9 1,6 1,7 1,8 1,6 1,5 1,7 1,5 1,9 1,5 1,6 1,8 1,8 1,9 1,6 1,9 2,0 1,7 1,7 1,5 1,7 1,7 1,5 1,5 1,6 mesec (M) max 3,3 2,9 3,2 2,9 3,3 3,1 3,0 3,0 3,0 2,9 4,0 3,1 2,8 3,3 3,5 3,6 2,5 3,4 3,5 3,0 3,3 2,5 3,0 3,6 2,8 2,5 3,0  53 53 60 50 53 56 49 48 54 47 61 47 49 56 56 58 50 61 63 52 53 47 53 53 46 47 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Mesečna vsota efektivnih temperatur zraka nad izbranim pragom 0 °C je v večjem delu države znašala med 230 in 300 °C, v Zgornjesavski dolini okoli 160 °C, v Beli krajini, na Goriškem in Obali pa med 320 in 350 °C. Mesečna akumulacija toplote je za 70 do 100 °C presegla dolgoletno povprečje. Tudi akumulacija toplote nad pragom 5 °C je bila višja kot običajno, odstopanja od dolgoletnega povprečja so znašala večinoma od 40 do 60 °C (preglednica 4). V marcu je v večjem delu države padlo od 60 do 130 mm padavin. Kazalnik višine padavin na državni ravni je znašal 155 %. Zabeleženih je bilo od 14 do 20 padavinskih dni. Glede na dolgoletno povprečje je največ padavin prejel skrajni jugovzhodni del države. V tretji dekadi meseca je predvsem višje ležeče kraje v osrednjem, južnem in vzhodnem delu države pobelil sneg, ki pa je skopnel v nekaj dneh. Povprečna količina dnevno izhlapele vode v mesecu marcu je znašala od 1,5 do 2 mm. Skupna mesečna potencialna evapotranspiracija pa je znašala od 46 do 63 mm (preglednica 1). V mesecu marcu je v večjem delu države skupno izhlapelo okoli 2 mm vode več od dolgoletnega povprečja, z izjemo Primorske, kjer je izhlapelo okoli 8 mm vode manj od dolgoletnega povprečja. Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za marec 2024 in za obdobje mirovanja (od 1. oktobra do 31. marca 2024) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in March 2024 and for the dormation period (from 1 October 2023 to 31. March 2024) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v marcu 2024 I, dekada II, Dekada III, dekada Mesec Vodna bilanca [mm] (1. 10. 2023–31. 3. 2024) Bilje 39,6 1,1 33,3 74,0 679,5 Ljubljana 24,3 16,1 32,2 72,6 662,1 Novo mesto 1,3 24,6 11,6 37,5 330,3 Celje 3,6 3,6 11,3 18,5 378,3 Šmartno/Slovenj Gradec 5,6 24,8 13,7 44,1 504,5 Maribor - let. −5,0 11,3 −5,0 1,4 189,8 Murska Sobota −9,3 13,0 −0,8 2,9 145,3 Portorož - let. 10,0 1,3 4,7 15,9 352,3 Mesečna meteorološka vodna bilanca je bila povsod po državi pozitivna s presežki od 16 do 74 mm. V Podravju in Pomurju pa je bila mesečna vodna bilanca blizu uravnoteženemu stanju. Letošnjemu marcu je bil po stanju vodne bilance do neke mere podoben marec 2018, le da je bila takrat prostorska razporeditev in količina padavin nekoliko drugačna. Povprečna mesečna temperatura tal na globini 5 cm je v mesecu marcu znašala med 8 in 10 °C, na Goriškem in Obali pa okoli 12 °C (preglednica 3). Glede na dolgoletno povprečje je bila temperatura tal na državni ravni za približno 3 °C višja kot bi pričakovali v tem delu leta. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu in Celju je bila mesečna temperatura tal za okoli 4 stopinje višja od dolgoletnega povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, marec 2024 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, March 2024 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 10,4 10,5 17,1 15,2 7,1 7,7 11,8 11,7 19,7 17,8 5,9 7,1 13,1 13,2 20,8 18,3 6,4 8,3 11,8 11,0 Bovec - let. 7,1 7,2 9,8 9,3 5,7 6,0 8,4 8,4 12,5 11,9 5,0 5,5 9,3 9,3 12,9 12,3 6,4 7,0 8,3 8,0 Celje 8,7 8,8 11,0 10,4 6,6 7,5 9,8 9,7 12,7 11,9 6,9 7,5 11,1 11,0 13,8 13,0 7,6 8,8 9,9 9,0 Črnomelj 9,3 9,5 10,9 10,8 8,2 8,5 10,1 10,3 12,1 11,9 8,1 8,5 10,9 11,0 13,5 13,1 8,5 9,1 10,1 10,0 Gačnik 8,0 8,0 12,7 10,6 4,8 6,2 9,6 9,5 16,4 13,4 3,6 5,6 11,3 11,0 18,4 15,0 5,0 7,0 9,7 9,0 Ilirska Bistrica 8,2 8,2 10,1 9,6 6,9 7,2 8,6 8,6 10,9 10,5 6,2 6,9 9,2 9,3 11,7 11,1 6,6 7,3 8,7 8,0 Lesce - let. 7,2 7,3 9,4 9,4 5,8 5,9 8,2 8,2 11,0 11,0 5,5 5,7 9,0 9,1 11,4 11,3 6,9 7,0 8,2 8,0 Maribor - let. 7,6 7,9 11,0 10,2 5,4 6,2 8,7 8,9 12,6 11,4 4,7 6,1 10,0 10,1 15,1 13,8 5,7 6,9 8,8 9,0 Ljubljana - let. 8,6 8,5 16,8 13,0 4,9 6,0 9,8 9,6 18,6 15,0 2,8 4,4 10,7 10,5 19,7 16,5 3,3 5,1 9,8 9,0 Ljubljana Maribor - Vrbanski Plato Murska Sobota 8,5 8,5 10,6 10,0 6,8 7,0 9,4 9,3 13,0 12,0 6,2 6,2 10,3 10,2 14,2 13,1 6,8 6,3 9,4 9,0 8,1 8,1 15,4 11,5 3,1 5,7 9,3 9,2 17,6 13,7 1,8 4,7 10,8 10,5 21,5 15,9 2,5 5,3 9,5 9,0 8,2 8,2 11,6 10,8 5,5 5,9 9,9 9,9 14,3 13,4 5,5 6,2 11,3 11,2 16,3 15,3 6,8 7,4 9,8 9,0 Novo mesto 9,0 9,2 14,7 12,0 5,3 7,2 10,0 10,1 17,3 14,0 4,2 6,5 11,3 11,3 19,0 15,9 5,0 7,0 10,1 10,0 11,3 11,4 13,7 12,8 9,8 10,3 12,2 12,1 15,5 14,3 9,7 10,4 13,2 13,1 15,9 14,7 10,8 11,6 12,3 12,0 Postojna 7,9 7,6 13,3 10,3 4,8 5,4 9,3 8,5 16,8 12,5 3,6 4,5 9,7 9,1 18,3 13,8 3,6 4,7 9,0 8,0 Šmartno/Sl. Gradec 7,4 7,3 13,6 11,2 3,4 4,6 8,8 8,6 16,9 14,0 1,8 3,2 10,1 9,9 18,5 15,8 3,3 4,9 8,8 8,0 Bilje Portorož - let. LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) −minimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, marec 2024 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, March 2024 Tef > 0 °C Postaja Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1. 1. 2024 II. III. M Vm > 0 °C 8 6 33 48 27 784 359 73 57 3 6 19 29 16 675 283 38 82 38 0 0 7 7 5 506 146 7 53 91 52 0 0 11 11 8 496 160 15 10 21 32 22 0 0 1 1 1 237 33 1 16 31 42 89 47 0 0 7 7 5 450 126 7 92 19 26 46 90 50 0 0 10 11 8 397 115 11 243 94 21 28 43 91 52 0 0 7 7 5 436 131 7 117 296 74 29 50 62 142 52 0 7 18 24 11 588 235 26 94 129 303 98 31 44 74 149 69 0 5 25 31 17 619 257 41 86 95 133 315 97 36 45 78 160 69 2 8 29 38 19 665 300 66 Celje 75 83 114 272 90 26 33 59 118 55 0 2 14 16 8 527 193 22 Maribor-let. 77 85 122 285 93 28 35 67 130 60 0 1 21 22 12 562 214 27 Murska Sobota 75 84 125 284 90 25 35 70 130 59 0 1 23 24 13 550 212 32 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm 107 103 141 351 82 57 53 86 196 75 Bilje 94 100 125 320 65 44 50 70 165 Postojna 64 73 96 233 74 18 23 42 Kočevje 65 71 106 242 101 17 21 Rateče 35 56 66 157 72 0 Lesce 60 81 96 237 82 Slovenj Gradec 65 74 101 240 Ljubljana-let. 69 78 97 Ljubljana 78 100 Novo mesto 81 Črnomelj Portorož-let. I. > 5 °C > 10 °C LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1991–2020) − ni podatka Tef > 0 C Tef > 5 C Tef > 10 C 46 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 C Agencija Republike Slovenije za okolje V marcu se je nadaljeval zgoden fenološki razvoj. V prvi dekadi meseca so zgodnje sorte jablan in hrušk pričele vstopati v različne faze razvoja socvetij, od faze odpiranja brsta do stadija mišjega ušesca. Češnje so bile v fazi napenjanja brstov, breskve na toplejših območjih so prehajale v cvetenje, med tem ko so marelice ter ringloji ponekod že bili v fazi polnega cvetenja. Razvoj se je nadaljeval tudi pri gozdnem drevju in grmičevju. Rumeni dren in črni trn sta bila v fazah cvetenja, medtem ko se je cvetenje vrbe ive v toplejših območjih že zaključevalo. Robinija je bila v začetku meseca v fazi nabrekanja brstov, na obalnem območju pa so se tudi že pričeli razvijati majhni poganjki. Toplo in mokro vreme v prvi dekadi meseca je omogočilo močan izbruh aksospor jablanovega škrlupa. Vremenske razmere pa so bile ugodne tudi za začetek naleta jablanovega cvetožera. V drugi dekadi meseca so zgodnje sorte hrušk, kot npr. junijska lepotica, na najbolj toplih legah začele cveteti, breskve pa so bile med tem v različnih fazah cvetenja. Najbolj zgodnje sorte češenj na Primorskem so pričele odpirati prve cvetove, drugod pa so bile še v fazi razvoja socvetij. Ozimna žita so bila v sredini meseca v fazah razraščanja, ko je zaznavnih od štiri do sedem stranskih poganjkov. V tretji dekadi meseca so zacvetele zgodnje sorte češenj tudi v večjem nižinskem delu Slovenije. Divji kostanj je bil ob koncu meseca tik pred olistanjem. Glede na dosedanji razvoj se pričakuje, da bo letošnje olistanje divjega kostanja podobno zgodnje kot doslej najzgodnejše leta 2014. Vodne talne razmere in akumulacija temperature so spodbudile tudi intenzivno razraščanje travne ruše. V mesecu marcu se je nadaljevalo stanje dobre založenosti tal z vodo. Sušnega vodnega stresa ter stresa čezmerne zasičenosti tal z vodo ni bilo zaznati nikjer po državi. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 5 in 10 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 5 in 10 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 C, 5 C, 10 C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 C ABBREVIATIONS Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 max maximum soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 min minimum soil temperature at 10 cm depth ( C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY March was warmer than normal, while the amount of precipitation was higher than usual. Monthly climatological water balance was positive all over the country. Soil temperatures recorded at 5 cm depth was between 8 and 10 C in warmer regions between 12 C. As in the previous month, early phenological development continued in March as well. 47 HIDROLOGIJA HYDROLOGY VODNATOST REK V MARCU 2024 Discharges of Slovenian rivers in March 2024 Maja Koprivšek, Florjana Ulaga arca se je po slovenskih rekah pretakalo okoli 20 odstotkov več vode kot je bilo za ta mesec običajno v primerjalnem obdobju 1991–2020. Podobno kot februarja, vendar z manjšo razliko, je bila vodnatost rek večja na zahodu in severu države, manjša pa na vzhodu. Najbolj vodnato je bilo povirje Soče, kjer se je pretakalo dvakrat več vode kot običajno, sledili sta povirji Save in Savinje. Skoraj za polovico več vode kot običajno se pretakalo tudi po Dravi. Pri tem je Drava dosegla svoj drugi, Sava v Radovljici in Soča v Kobaridu pa tretji največji pretok od leta 1981. Po rekah južne Primorske se je pretakalo med 20 in 30 odstotki več vode kot običajno, nekoliko nadpovprečno vodnate pa so bile tudi Sava in Savinja v spodnjem toku ter Kolpa in Sotla. Po Muri se je pretakala običajna marčevska količina vode, podpovprečno vodnate pa so bile le Krka in manjše reke na severovzhodu države (slika 1). M Slika 1. Razmerja med srednjim mesečnim pretokom v marcu 2024 in povprečjem srednjih mesečnih pretokov v primerjalnem obdobju 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 1. The ratio between March 2024 mean monthly river discharges and the reference period 1991–2020 mean monthly discharges at the representative gauging stations Srednji mesečni pretoki večine rek so se uvrstili med 50. in 95. percentil primerjalnega obdobja (slika 2). Nad 95. percentil so se uvrstili pretoki povirnega dela Soče ter Drave na vtoku v Slovenijo, med 25. in 50. percentil pa srednji mesečni pretok Pesnice v Zamušanih. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Srednji mesečni pretoki rek marca 2024 in uvrstitev v percentilne razrede pripadajočih pretokov primerjalnega obdobja 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 2. Mean monthly discharges in March 2024 and its percentile classes ranking among the reference period 1991–2020 corresponding discharges at the representative gauging stations Značilni pretoki rek v marcu 2024 in v obdobju 1991–2020 so predstavljeni v preglednici 1. Najmanjše pretoke so reke v zahodni polovici države ter Drava in Sava po celotnem toku dosegle med 21. in 26. marcem, druge reke v vzhodni polovici države pa v prvi dekadi meseca. Največji pretoki v mesecu so bili na večini rek zabeleženi 28. ali 29. marca. Mura, Dravinja, Sotla in Krka so največji pretok dosegle 12. marca, Soča v Kobaridu 10. marca, Drava v Črnečah pa zadnjega dne v mesecu. Slika 3. Drava v Dravogradu po sotočju z Mežo ob povečanem pretoku 29. marca. Ob desnem bregu je vidna povečana vsebnost suspendiranih snovi, ki jo v Dravo prinese Meža (foto: Florjana Ulaga). Figure 3. Drava in Dravograd after the confluence with Meža during increased flow on March 29. Along the right bank, the increased suspended sediment brought to the Drava by the Meža River is visible (Photo: Florjana Ulaga) 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki v marcu 2024 in značilni pretoki rek v primerjalnem obdobju 1991–2020. Table 1. Low (Qnp), mean (Qs) and high (Qvk) discharges in March 2024 and the reference period 1991–2020 characteristic discharges. Marec/March 2024 Qnp Qs Qvk m3/s m3/s m3/s Vodotok/River Vodomerna postaja/ Gauging station Dan/ Day Mura Gornja Radgona 10. 3. 111 127 201 12. 3. Drava Črneče 26. 3. 218 258 390 31. 3. Dravinja Makole 7. 3. 2,72 4,72 24,2 12. 3. Sava Radovljica 26. 3. 39,3 63,3 210 29. 3. Sava Litija 22. 3. 145 239 681 29. 3. Sava Čatež 21. 3. 193 333 876 29. 3. Sora Suha 22. 3. 13,4 31,8 186 28. 3. Sotla Rakovec 2. 3. 1,07 11,8 63,1 12. 3. Kolpa Metlika 6. 3. 34,9 97,4 438 29. 3. Ljubljanica Moste 23. 3. 32,0 66,7 184 29. 3. Savinja Laško 7. 3. 27,0 45,9 180 29. 3. Krka Podbočje 6. 3. 16,8 50,1 205 12. 3. Soča Kobarid 26. 3. 22,9 46,0 158 10. 3. Soča Solkan 23. 3. 64,9 141 713 28. 3. Idrijca Hotešk 22. 3. 12,3 35,2 314 28. 3. Vipava Miren 23. 3. 7,62 25,0 149 29. 3. Reka Cerkvenikov mlin 23. 3. 3,29 11,0 57,5 28. 3. Rižana Kubed 23. 3. 1,65 6,04 24,1 29. 3. Legenda: mesečne značilne vrednosti / monthly characteristic values Dan/ Day n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v Marec/March 19912020 Qnp Qs Qvk m3/s m3/s m3/s 52,7 75,8 119 87,1 126 272 149 233 611 60,4 103 203 118 178 353 343 426 767 1,06 1,36 2,55 2,56 5,40 30,2 5,97 13,7 93,5 6,26 13,2 30,1 16,8 35,6 129 45,9 89,7 367 37,0 49,8 66,0 86,0 164 468 207 328 1309 62,4 86,5 142 147 295 799 349 659 1984 3,26 4,80 11,1 8,47 23,0 104 18,6 50,9 314 1,39 2,50 8,08 3,47 10,7 46,3 9,48 29,2 131 11,2 22,5 48,6 28,0 87,1 341 67,1 233 967 6,58 11,7 19,0 26,8 64,8 151 85,1 154 277 7,74 10,9 18,0 17,0 39,9 181 40,8 100 443 9,45 17,1 37,7 24,4 63,6 161 78,2 183 324 5,41 5,98 8,49 11,5 23,7 106 27,0 66,7 385 15,6 22,0 68,8 32,0 86,9 484 66,5 224 1357 4,43 5,77 8,99 9,21 26,9 177 17,2 66,4 610 1,98 3,59 5,73 5,70 20,0 97,6 14,6 63,6 377 0,697 0,853 2,04 2,51 9,20 55,6 9,72 31,8 178 0,144 0,225 0,586 1,02 4,53 18,0 5,33 16,6 52,0 Qnp Qs Qvk najmanjši mesečni pretok – dnevno povprečje srednji mesečni pretok največji mesečni pretok – konica the lowest monthly discharge – daily average mean monthly discharge the highest monthly discharge – peak obdobne značilne vrednosti / periodical characteristic values: n – najmanjši / minimum mali obdobni pretok – dnevno povprečje srednji obdobni pretok veliki obdobni pretok – konica s – srednji / mean low periodical discharge – daily average mean periodical discharge high periodical discharge – peak v – največji / maximum 50 Agencija Republike Slovenije za okolje razmerje pretokov vQnp/sQnp nQnp/sQnp Qnp(marec)/sQnp 6 5 4 3 2 1 CERKVENIKOV MLIN KUBED CERKVENIKOV MLIN KUBED KUBED MIREN MIREN MIREN CERKVENIKOV MLIN HOTEŠK HOTEŠK HOTEŠK SOLKAN KOBARID SOLKAN nQs/sQs PODBOČJE LAŠKO MOSTE METLIKA RAKOVEC SUHA vQs/sQs SOLKAN razmerje pretokov ČATEŽ LITIJA RADOVLJICA MAKOLE ČRNEČE GORNJA RADGONA 0 Qs(marec)/sQs 4 3 2 1 razmerje pretokov vQvk/sQvk nQvk/sQvk KOBARID PODBOČJE LAŠKO MOSTE METLIKA RAKOVEC SUHA ČATEŽ LITIJA RADOVLJICA MAKOLE ČRNEČE GORNJA RADGONA 0 Qvk(marec)/sQvk 5 4 3 2 1 KOBARID PODBOČJE LAŠKO MOSTE METLIKA RAKOVEC SUHA ČATEŽ LITIJA RADOVLJICA MAKOLE ČRNEČE GORNJA RADGONA 0 Slika 4. Razmerja med malimi (Qnp, zgoraj), srednjimi (Qsr, v sredini) in velikimi (Qvk, spodaj) pretoki rek v marcu 2024 in primerjalnem obdobju 1991–2020 (sQnp, sQsr, sQvk), ki so umeščena med pripadajočim največjim (vQ../sQ..) in pripadajočim najmanjšim (nQ../sQ..) obdobnim razmerjem Figure 4. Ratios between low (Qnp, upper), mean (Qs, the middle) and high (Qvk, lower) discharges in March 2024 and the reference period characteristic discharges (sQnp, sQsr, sQvk) positioned between the corresponding maximum (vQ../sQ..) and minimum (nQ../sQ..) periodical ratio Na grafikonih na sliki 4 so predstavljena razmerja med značilnimi pretoki rek v marcu 2024 in v primerjalnem obdobju 1991–2020. Podobno kot srednji mesečni pretoki, opisani v uvodnem delu besedila, so bili večinoma nadpovprečni tudi mali marčevski pretoki (Qnp). Pri tem so bili na Savi v Radovljici ter na Soči v Kobaridu in Solkanu doseženi drugi največji mali marčevski pretoki po letu 1981. 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Nadpovprečna je bila tudi večina marčevskih konic pretokov, vendar se najvišjim obdobnim vrednostim niso približale. Okoli povprečja so se gibale visoke konice na Dravi, v spodnjem toku Save in Savinje ter na Reki. Podpovprečni pa sta bili konici pretoka na Muri in Dravinji. pretok Mura Gornja Radgona I [m3/s] 250 200 150 100 50 0 pretok Drava Črneče [m3/s] 400 300 200 100 0 1 3 5 7 9 pretok 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Dravinja Makole [m3/s] 30 25 20 15 10 5 0 1 3 5 7 9 pretok 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Sava Radovljica [m3/s] 250 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 pretok 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Sava Litija [m3/s] 800 1 3 5 7 9 pretok 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Sava Čatež I [m3/s] 1000 800 600 400 200 0 600 400 200 0 1 3 5 7 9 pretok 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Sora Suha I [m3/s] 200 1 3 5 7 9 pretok 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Sotla Rakovec [m3/s] 70 60 50 40 30 20 10 0 150 100 50 0 1 3 5 7 9 pretok 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Kolpa Metlika [m3/s] 500 400 300 200 100 0 1 3 5 7 9 pretok 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Ljubljanica Moste I [m3/s] 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 pretok 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Savinja Laško [m3/s] 200 1 3 5 7 9 pretok 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Krka Podbočje [m3/s] 250 200 150 100 50 0 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 5. Urni pretoki v marcu 2024 na izbranih vodomernih postajah v Pomurju, Podravju in Posavju Figure 5. Hourly discharges in March 2024 at the selected gauging stations in the Mura, Drava and Sava river catchments 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Na slikah 5 in 6 so prikazane urne vrednosti pretokov rek v marcu. Podatki o pretokih so ob pripravi tega prispevka informativni in se lahko med procesom obdelave podatkov še nekoliko spremenijo. pretok Soča Kobarid I [m3/s] pretok 200 800 150 600 100 400 50 200 0 Soča Solkan [m3/s] 0 1 3 5 7 9 pretok 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Idrijca Hotešk [m3/s] 350 300 250 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 pretok 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Vipava Miren I [m3/s] 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 pretok 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Reka Cerkvenikov mlin [m3/s] 60 50 40 30 20 10 0 1 3 5 7 9 pretok 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Rižana Kubed II [m3/s] 25 20 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 6. Urni pretoki v marcu 2024 na izbranih vodomernih postajah rek jadranskega povodja Figure 6. Hourly discharges in March 2024 at the selected Adriatic Sea Basin rivers gauging stations Prve dni marca je bila vodnatost večine rek srednja, reke na Dolenjskem ter posamezne manjše reke v Pomurju in Podravju pa so bile malo vodnate. Vodnatost rek se je v večjem delu Slovenije v prvi dekadi meseca počasi zmanjševala ali je ostajala ustaljena, le reke v slovenski Istri so tretjega marca prehodno zmerno narasle. V noči na 11. marec so reke začele naraščati in dosegle velike pretoke najprej v zahodni, v naslednjih dneh pa tudi v osrednji in vzhodni Sloveniji. Po nekajdnevni veliki vodnatosti večine rek, so te sredi meseca začele upadati. Njihova vodnatost je bila srednja in se je počasi zmanjševala. V zadnjih dneh marca so reke v večjem delu države ponovno narasle do velikih pretokov. Pri tem je bil pretok večine rek v zahodni Sloveniji ter na Savi, Ljubljanici, Savinji, Kolpi in Dravi (slika 3) celo nekoliko večji kot ob naraščanju v prvi polovici meseca. Reke na severovzhodu države so ohranile srednjo vodnatost. SUMMARY In March, the water abundance of Slovenian rivers was about 20 % higher than in the average waterabundant March of the reference period 1991–2020. Similar to February, but with a smaller difference, the water abundance of rivers was higher in the west and north of the country, and lower in the east. The most water-abundant, more than twice as usual, were the Soča River headwaters, followed by the Sava and the Savinja headwaters. Almost half as much water as usual also flowed along the Drava River. The Drava River reached its second, while the Sava River in Radovljica and the Soča River in Kobarid had their third-highest mean March discharge since 1981. Less water-abundant than usual were only the Krka River and several small rivers in the country's northeast. 53 TEMPERATURE REK IN JEZER V MARCU 2024 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in March 2024 Mojca Sušnik emperatura izbranih opazovanih rek je bila v marcu 2024 v povprečju 2,1 °C višja od srednje marčevske temperature 30 letnega primerjalnega obdobja, 1991–2020. Bohinjsko jezero je imelo za 2,8 °C višjo srednjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje, Blejsko jezero pa za 2,3 °C (preglednica 1). Povprečna razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo izbranih opazovanih rek je bila 2,8 °C. T V začetku marca je imela večina rek srednjo dnevno temperaturo blizu najvišji izmerjeni dnevni temperaturi za ta čas, nekatere pa so jo celo presegle. Srednja dnevna temperatura rek je bila v tem času ustaljena ali pa je nekoliko naraščala, nato se je znižala in med 8. in 11. marcem so mnoge reke dosegle najnižje marčevske temperature. Sledilo je postopno segrevanje rek do 22. oz. 23. marca, ko je večina rek dosegla najvišje marčevske temperature. Sledila je ponovna ohladitev in nekaj rek je doseglo najnižje mesečne temperature. Po obeh ohladitvah so bile srednje dnevne temperature večine rek še vedno višje od običajnih za ta čas, nekatere pa so bile glede na obdobje še vedno bližje najvišjim kot srednjim temperaturam obdobja. V zadnjih dneh marca je bila nova otoplitev, s posameznimi najvišjimi temperaturami rek letošnjega marca, zlasti rek severovzhodne Slovenije. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v C, v marcu 2024 in v obdobju 1991–2020 Table 1. Average March 2024 and long-term 1991–2020 temperature in C postaja / location Mura - Gornja Radgona Ledava - Polana Drava - Ptuj * Dravinja - Videm Pesnica - Zamušani Sava - Radovljica Sava - Šentjakob Sava - Čatež Sora - Suha Kamniška Bistrica - Kamnik Kolpa - Metlika Ljubljanica - Moste Unica - Hasberg Savinja - Laško Dreta - Kraše Paka - Rečica Krka - Podbočje Soča - Log Čezsoški Bača - Bača pri Modreju Vipava - Miren Nadiža - Potoki * Reka - Trnovo Rižana - Kubed * Bohinjsko jezero Blejsko jezero MAREC 2024 9,2 10,4 8,4 9,6 10,6 7,6 8,5 11,0 8,8 8,3 10,2 9,3 9,3 9,3 8,4 9,2 10,9 7,8 9,1 10,7 9,0 9,3 10,9 7,0 8,1 obdobje / period 1991–2020 6,8 4,3 6,5 7,2 6,5 5,8 7,1 9,4 6,1 6,7 9,3 7,9 7,1 6,6 7,1 7,1 9,1 6,3 7,2 8,8 7,1 6,8 10,6 4,2 5,8 * obdobje, precej krajše od 30 let / period much shorter than 30 years 54 razlika / difference 2,4 6,1 1,9 2,4 4,1 1,8 1,4 1,6 2,7 1,6 0,9 1,4 2,2 2,7 1,3 2,1 1,8 1,5 1,9 1,9 1,9 2,5 0,3 2,8 2,3 Agencija Republike Slovenije za okolje 15 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 15 10 5 0 5 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Mura G. Radgona marec Drava Ptuj 1. 3. Mislinja Otiški Vrh 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Ledava Polana 15 10 5 0 10 5 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. marec Sava Radovljica Sava Šentjakob Sava Čatež marec Kamniška B. Kamnik Sora Suha Kolpa Metlika 15 Temperatura (°C) 15 Temperatura (°C) Dravinja Videm 0 1. 10 5 10 5 0 0 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. marec marec Ljubljanica Moste Unica Hasberg Savinja Laško Krka Podbočje 15 Dreta Kraše Paka Rečica 15 Temperatura (°C) Temperatura (°C) marec Pesnica Zamušani 15 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 10 10 5 10 5 0 0 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. marec marec Soča Log Čezsoški Nadiža Potoki Bača Bača pri Modreju 55 Vipava Miren Reka Trnovo Rižana Kubed Agencija Republike Slovenije za okolje 10 Temperatura (°C) 8 6 Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v marcu 2024, v C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in March 2024 in C 4 2 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. marec Bohinjsko jezero Blejsko jezero Blejsko jezero se je v prvih 10 dneh marca najprej nekoliko segrevalo, nato ohladilo do temperature kot je bila v začetku marca, nato pa postopno spet segrevalo. Najvišjo srednjo dnevno temperaturo je imelo med 21. in 23. marcem. Po 23. marcu se je jezero ponovno ohladilo, v zadnjih dneh meseca pa še enkrat segrelo. Ob koncu meseca je bila temperatura Blejskega jezera za 2,5 °C višja kot ob začetku meseca, ko je bila srednja dnevna temperatura najnižja. Bohinjsko jezero se je po 2. marcu postopno ohlajalo in imelo 10. marca najnižjo srednjo dnevno temperaturo. Podobno kot Blejsko jezero se je Bohinjsko jezero do 23. marca postopno segrevalo. Ob tem je doseglo najvišjo srednjo dnevno temperaturo. Ohladitev, ki je sledila v nadaljevanju je bila izrazitejša kot ohladitev Blejskega jezera. Srednja dnevna temperatura Blejskega in Bohinjskega jezera je bila do ohladitve 23. marca blizu najvišji srednji dnevni temperaturi obdobja za ta čas ali jo je za kakšen dan celo presegla, po ohladitvi pa je bila med povprečno in najvišjo srednjo dnevno temperaturo. Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v marcu 2024, v C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in March 2024 in C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily average temperatures of the selected Slovenian rivers in March 2024 was 2.8 C. The average observed river’s temperature was 2.1 C higher as a long-term average 1991–2020. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 2.8 C and Bled Lake was 2.3 C higher as a long-term average. 56 DINAMIKA, TEMPERATURA IN SLANOST MORJA V MARCU 2024 Sea dynamics, temperature and salinity in March 2024 Daniela Turk, Špela Colja arca 2024 smo zabeležili rekordne mesečne temperatura morja. Na mareografski postaji Koper so vse tri izmerjene temperature morja, najvišja mesečna temperatura (Tvk), 15,6 °C, srednja temperatura (Ts), 13,3 °C in najnižja temperatura (Tnk), 11,8 °C, presegle maksimalne vrednosti v referenčnem obdobju 1991–2020. Visoke temperature morja so sovpadale z nadpovprečnimi temperaturami zraka. V marcu je morje na mareografski postaji Koper dvakrat prestopilo visokovodno vrednost 300 cm in sicer 10. in 27. marca pozno zvečer, ko je merjena višina morja odstopala od astronomske plime (vir: https://www.arso.gov.si/vode/morje/Plima2024_a5.pdf) za okrog 40 cm. Na dvig gladine morja nad pričakovano astronomsko višino v marcu 2024 je vplivalo predvsem sovpadanje prehoda ciklonov oziroma znižanje zračnega tlaka nad območjem, močnejši veter in povišano valovanje iz jugozahodne smeri ter visoka astronomska plima v času mrka in tik pred polno luno. V tem času smo zabeležili tudi večjo količino padavin na obali in posledično večje pretoke rek, ki se izlivajo v Tržaški zaliv. Morje je 10. in 27. marca poplavilo izpostavljene dele obale (vir: https://spin3.sos112.si/javno/porocilo/dnevnibilten). Zaradi visoke gladine morja ob plimovanju je bila v Piranu prožena sirena javnega alarmiranja z opozorilom na nevarnost. M Višina morja Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja marca 2024 in v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 1. Characteristic sea levels in March 2024 and in the reference period 1991–2020 VIŠINA MORJA / SEA LEVEL Mareografska postaja Koper/ Tide gauge Koper Marec 2024 Marec 1991–2020* minimalna povprečna maksimalna čas cm cm cm cm NVVV SMV NNNV 10. 3., 21.50 — 22. 3., 14.20 322 236 159 261 200 118 294 216 142 345 245 174 *niz podatkov ni homogen / the data set is not homogeneousLegenda/Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the arithmetic average of mean daily water heights in month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month Srednja mesečna višina morja (SMV) na mareografski postaji Koper je bila v marcu 2024 višja od povprečja. Znašala je 236 cm in bila 3. najvišja marčevska SMV v primerjavi z višinami v referenčnem obdobju 1991–2020 (preglednica 1). Presegale so jo le višine v letih 2018 (245 cm) in 2013 (239 cm). Tudi najvišja (NVVV) in najnižja (NNNV) zabeležena gladina v letošnjem marcu sta bili višji od povprečja. NVVV 2024 (322 cm) je bila 4. najvišja, NNNV 2024 (159 cm) pa 5. najvišja v primerjavi z 1991–2020. Izmerjena višina morja je na mareografski postaji v Kopru v tem mesecu dvakrat presegla visokovodno vrednost 300 cm (slika 1). Do tega pojava je prišlo 10. marca pozno zvečer, ko je višina presegla 320 cm 57 Agencija Republike Slovenije za okolje ter 27. pozno zvečer, ko je višina segla do 307 cm (preglednica 2). Od prognozirane astronomske višine je v tem času odstopala za okrog 40 cm (slika 1, rezidualna višina). Najvišje vrednosti rezidualne višine (93 in 79 cm) pa so bile opažene nekaj ur pred najvišjimi izmerjenimi višinami. Astronomska višina je bila 10. marca izrazitejša zaradi obdobja luninega mrka, 27. marca pa zaradi polne lune, ko se pojavijo relativno višje vrednosti plime v mesecu1. Odstopanje kaže na vpliv vremena, največji vpliv imata zračni tlak in veter. Največja razlika med najvišjo in najnižjo dnevno višino morja (dnevni hod), je bila 28. marca, 130 cm. Mareografska postaja Koper višina morja Hmer in Hast [ cm ] merjena višina (Hmer) astronomska višina (Hast) 300 cm višina morja Hrez [ cm ] rezidualna višina (Hrez) 380 360 340 320 300 280 260 240 220 200 180 160 140 120 1 .3. 380 360 340 320 300 280 260 240 220 200 180 160 140 120 16. 3. 2 .3. 17. 3. 3 .3. 18. 3. 4 .3. 19. 3. 5 .3. 20. 3. 6 .3. 21. 3. 7 .3. 22. 3. 8 .3. 9 .3. 23. 3. 10 .3. 24. 3. 25. 3. 11 .3. 26. 3. 12 .3. 27. 3. 13 .3. 28. 3. 14 .3. 29. 3. 15 .3. 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 16 .3. 30. 3. 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 31. 3. Slika 1. Merjena (Hmer), astronomska (Hast) in rezidualna višina morja (Hrez) marca 2024 Figure 1. Measured (Hmer), astronomic (Hast) and residual (Hrez) sea level in March 2024 Valovanje morja Marca smo na lokaciji oceanografske boje Vide pred Piranom zabeležili nekaj obdobij povišanega valovanja in močnejšega vetra. Valovi so 10. marca, ko je pihal jugovzhodni in južni veter s sunki do 18 m/s, segli do 1m (slika 2). Med močnejšim južnim in zahodnim vetrom s sunki do 28 m/s, 23. in 24. marca, je bilo opaženo povišano valovanje do 2 m. Tudi med 27. in 28. marcem so se valovi dvignili čez 1 m, ob južnem in jugovzhodnem vetru s sunki do 21 m/s. Valovanje z jugozahodne smeri 10. in 27. marca je sovpadalo z visoko gladino morja in doprineslo k razlivanju morja (preglednica 2). Najvišji valovi z jugovzhodne smeri 24. marca, pa niso povzročili razlivanja morja. Preglednica 2. Dogodki merjene višine morja nad visokovodno vrednostjo 300 cm marca 2024 Table 2. Events when measured sea level exceeded the high water mark of 300 cm in March 2024. 1 2 Datum/ura Hmer cm Hast cm Hrez cm WHmax m 10. 3., 21.50 27. 3., 22.00 322 307 279 269 42 38 1,0–1,5 0,7–0,9 Legenda/Explanations: Merjena (Hmer), astronomska (Hast) in rezidualna višina morja (Hrez) in maksimalna višina valov (WHmax) marca 2024 / Measured (Hmer), astronomic (Hast) and residual (Hrez) sea level, and maximum wave height (WHmax) in March 2024 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Oceanografska boja Vida višina valov [m] značilna višina valov (mediana) maksimalna višina valov (maksimum) perioda valovanja (mediana) perioda valovanja [s] 4 4 3 3 2 2 1 0 ↙ ↗↗ ↗ ↗ ↙ ↗ ↗↗ ↗ → → ↖↑ ↗↗ ↘→ → → ↙ ← ↗↗ ↗ ↗ ↗ ↗↗↗↗ ↗↗ → ↗↗ → ↗ → ↗↗ ↗↗↗ ↗↗↗↗↗↗↗→↗↗→↑↗↑↗↖→↑↗↗↗↗↗↗↖↗↑↗↗↖↗↖↖↑ →↗↗↗↗↑↑↑→↑←↑↗↖ ↗↗↗↗↗↗↗↗↗↗ ↗↗ ↗↗↑ ↑↗ ↖↑ → →↗ ↗↗ 1 2 3 4 5 6 7 8 hitrost vetra [m/s] 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 hitrost vetra (mediana) 1 0 1 sunki vetra (maksimum) 30 25 20 ← 15 10 5 ↖ ↘ ←↙ ↑ ↗ → ↙ ↙↙↖←← ← ↑ ↑ ↑↙↙←→↑↑ ↗ ←↙ ↙ ←← ↘ ↙ ↖ ←↙ ←↖←↖ ↑↖↗↗↑←↖↗↖↖↑↗↑↖→↗↑ ↑↗↙↖↖ ↗↖↑→↗↑↖ ↗←↖← ←↑ ↑ ↑ ↑→←↖ ↗↖↑ ↖ ↖↑ ↑← ↑ ← ↑ ↑ ↑ ↙ →↓ ↗ ↖↖↖↑ ↑ ↑ ↗ ↑ ↑← ↙↙ ↘ ↙ ↑↑ ↖←← 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Slika 2. Valovanje morja (zgoraj) in hitrost vetra (spodaj) na oceanografski boji Vida v Tržaškem zalivu (6-urni intervali) marca 2024. Smer valovanja in vetra je prikazana s puščicami. Figure 2. Sea waves (above) and wind speed (below) measured at the oceanographic buoy Vida in Gulf of Trieste (6- hourly intervals) in March 2024. The arrows present the wave and the wind direction. Temperatura in slanost morja Marca je bilo morje ekstremno toplo. Vse tri izmerjene temperature morja na mareografski postaji Koper, najvišja mesečna temperatura (Tvk), 15,6 °C, srednja temperatura (Ts), 13,3 °C in najnižja temperatura (Tnk), 11,8 °C, so presegle maksimalne vrednosti v referenčnem obdobju 1991–2020 (preglednica 3). Ts je bila rekordna v celotnem merjenem obdobju (1957–2024) in kar za 1,4 °C višja od prejšnje najvišje vrednosti v letih 2007 in 2014, 11,9 °C. Tudi Tvk in Tvk sta za okrog 1,0 °C prekoračili prejšnji najvišji marčevski temperaturi, 14,7 °C (Tvk), izmerjeno v letu 2021 in 10,8 °C (Tnk) v letu 2007. Preglednica 3. Najnižja (Tnk), srednja (Ts) in najvišja (Tvk) temperatura morja marca 2024 in značilne marčevske temperature morja v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 3. Low (Tnk), mean (Ts) and high (Tvk) sea surface temperature in March 2024 and characteristic sea surface temperatures in the reference period 1991–2020 TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Mareografska postaja Koper/ Tide gauge Koper Marec 2024 Marec 1991–2020* minimalna povprečna maksimalna čas C C C C Tvk Ts Tnk 23. 3. 15.20 — 1. 3. 2.40 15,6 13,3 11,8 10,1 8,2 6,2 *niz podatkov ni homogen / the data set is not homogeneous 59 12,5 10,0 8,3 14,6 11,9 10,8 Agencija Republike Slovenije za okolje Mareografska postaja Koper temperatura morja [ °C ] najnižja temperatura povprečna temperatura najvišja temperatura 16 15 14 13 12 11 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Oceanografska boja Vida temperatura morja [ °C ] najnižja temperatura povprečna temperatura najvišja temperatura najnižja slanost povprečna slanost najvišja slanost slanost morja [ psu ] 16 40 15 38 14 36 13 34 12 32 11 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Slika 3. Temperatura morja (6-urni intervali) marca 2024 v Kopru (zgoraj) in Tržaškem zalivu (spodaj) Figure 3. Sea temperature (6-hourly intervals) in March 2024 at Koper (above) and Gulf of Trieste (below) Temperatura morja ob obali v Kopru in v Tržaškem zalivu se v prvem obdobju marca ni veliko spreminjala, med 12. in 24. pa se je morje neenakomerno segrevalo od okoli 12 °C do 15 °C (slika 3). V tem obdobju opazimo dnevna nihanja temperature. Bolj izrazito naglo znižanje temperature (za okoli 2 °C) smo 24. zabeležili ob obali v Kopru pri močnejšem vetru in povišanem valovanju v Tržaškem zalivu. Na boji Vida pa je bil padec temperature manj izrazit, kljub močnemu vetru. Ob koncu marca je temperatura morja na obeh lokacijah dosegla malo pod 14 °C. Povprečna slanost morja na boji Vida se je gibala med 34,7 in 38 psu. Vpliv vremena in rek na dinamiko, temperaturo in slanost morja V marcu 2024 je na dvig gladine morja nad pričakovano astronomsko višino vplivalo več dejavnikov: sovpadanje prehoda ciklonov oziroma znižanje zračnega tlaka nad območjem, močnejši veter iz južne in zahodne smeri, povišano valovanje iz jugozahodne smeri ter visoka astronomska plima v času mrka in tik pred polno luno1 (slika 4). Povprečna rezidualna višina morja je v dveh obdobjih nizkega tlaka 10. (manj od 1005 mbar), in 28. marca (manj od 950 mbar) presegla 60 cm. Najvišja rezidualna višina pa je 10. marca popoldne (ob 15.00) dosegla 93 cm (slika 4, zgoraj). 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Mareografska postaja Koper rezidualna višina morja [ cm ] najvišja Hrez povprečna Hrez najnižja Hrez zračni tlak [ mbar ] zračni tlak (mediana) 100 1025 80 1020 60 1015 40 1010 20 1005 0 1000 -20 995 -40 990 1 2 3 4 5 6 7 8 hitrost vetra [ m/s ] 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 hitrost vetra (mediana) 1 sunki vetra (mediana) 30 25 20 15 10 5 0 ← ↗ ← ↖ ↖↑ ↑↖ ↗ ↗ → ↗ ↖ ← ↗→ ↙ → → ↑→ ← → ↘ → ↗ → ←→ ↙ ←←↑ ←←←← ← ↖ ← ←←←↗ ↙←←← ↙← ←←↑ ←←←↙←←↙ ←←↙↘←↙ ↙←←← ↖←← ↖←← ←←← ←← ←←→→←←↗ ←←→ ←←↗→←←↑ ←←→ ←←→→↗← ←←← ↑ ↑ ↖ → ↙ ↖ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Slika 4. Rezidualna višina morja (Hrez) in zračni tlak (zgoraj) ter hitrost vetra (spodaj) na mareografski postaji Koper (6-urni intervali) marca 2024. Smer vetra je prikazana s puščicami. Figure 4. Residual sea level (Hrez) and air pressure (above) and wind speed (bellow) at the Koper mareographic station (6-hour intervals) in March 2024. The arrows present the wind direction. Na ekstremne temperature in postopno segrevanje morja so vplivale predvsem nadpovprečne temperature zraka in zvišanje globalnega sončnega obsevanja. Na obali v Kopru se je temperatura zraka neenakomerno dvigala od okrog 12 °C na začetku meseca do okrog 18 °C na koncu meseca, morje ob obali pa od okrog 12 °C na začetku meseca do okrog 15 °C (slika 5). Morje je bilo večinoma toplejše od zraka, z izjemo 29.–31. marca, ko je bila temperatura zraka višja od temperature morja. Nagel padec temperature morja 24. je sovpadal s znižanjem temperature zraka. Temperatura morja, zraka in globalno sončno sevanje temperatura morja in zraka [ °C ] T zraka (Koper) T morja (Koper) T morja (boja Vida) glob. sončno sev. (Koper) globalno son. sevanje [ W/m2 ] 20 300 16 240 12 180 8 120 4 60 0 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Slika 5. Srednje dnevne vrednosti temperature morja in zraka ter globalnega sončnega sevanja na mareografski postaji Koper ter srednje dnevne temperature morja na oceanografski boji Vida v Tržaškem zalivu marca 2024 Figure 5. Mean daily values of sea and air temperature and solar radiation at the Koper mareographic station and mean daily sea temperature at the buoy Vida buoy in Gulf of Trieste in March 2024 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Na površinsko slanost obalnega morja vpliva kompleksno prepletanje dotoka sladke vode iz rek in padavin (slika 6), izhlapevanja, temperature in gostote morja in podnebnih vzorcev. V dveh obdobjih razlivanja morja 10. in 27. marca smo zabeležili porast padavin in posledično večje pretoke rek, ki se izlivajo v Tržaški zaliv. Povišan vnos sladke vode je sovpadal z manjšim znižanjem površinske slanosti morja (0.5–1 psu), vpliv na višino morja pa je sicer možen, vendar težko merljiv. Pretoki rek z izlivom v Tržaški zaliv Pretok rek [ m3/s ] Badaševica Drnica 50 Reka Dragonja Rižana - Kubed Soča-Solkan Pretok - Soča [ m3/s ] 500 40 400 30 300 20 200 10 100 0 0 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 8 7 6 5 4 3 2 1 Dnevne padavine in slanost morja Padavine [ mm ] Naslov osi 25 Slanost morja [psu ] Slanost morja Padavine 38 20 37,5 15 37 10 36,5 36 5 35,5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Naslov osi Slika 6. Srednji dnevni pretoki rek ki se izlivajo v Tržaški zaliv (zgoraj) ter dnevne vrednosti padavin (24 ur ) na letališču Portorož in srednja dnevna površinska slanost morja na boji Vida (spodaj) marca 2024. Figure 6. Mean daily flow values for rivers entering the Gulf of Trieste (above) and daily values (24 h) of precipitation at Portorož airport and sea surface salinity at oceanographic buoy Vida (below) in March 2024 Opazovanje dinamičnega dogajanja v morju in atmosferi je pomembno za razumevanje sprememb v gladini morja in vpliva na obalna območja. Astronomsko plimovanje morja v prihodnjem mesecu Maja bodo najbolj izrazite razlike med višinami plime in oseke ob astronomskem plimovanju med 7. in 9. ter med 22. in 25. majem, ko bo astronomska višina ob plimi najmanj 40 cm višja in ob oseki več kot 40 cm nižja od srednje višine morja (224 cm) na mareografski postaji Koper (slika 7). Dejanska višina morja pa bo odvisna tudi od vpliva vremenskih dejavnikov in lastnega nihanja Jadranskega morja. Prognozirano astronomsko plimovanje morja za celotno leto 2024 in več drugih informacij je dostopno na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje. 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Prognozirano astronomsko plimovanje morja maja 2024 na mareografski postaji Koper. Figure 7. Tidal predictions for Maj 2024 at the Koper mareographic station. SUMMARY In March 2024, we observed record monthly sea surface temperatures at the tide station Koper. All three measured sea surface temperatures, i.e. the highest monthly temperature (Tvk), 15.6 C, the average temperature (Ts), 13.3 C and the lowest temperature (Tnk), 11.8 C, exceeded the maximum values in the reference period 1991–2020. High sea surface temperatures coincided with above-average air temperatures. In March, the sea level at the Koper tide gauge station exceeded the high water mark of 300 cm two times, namely on March 10 and 27 late in the evening. The measured height of the sea level deviated from the astronomical tide by approximately 40 cm. The rise of the sea level above the expected astronomical height in March 2024 was mainly influenced by the coincidence of the passage of cyclones, i.e. a decrease in air pressure over the area, stronger winds and increased waves from the southwest, and high astronomical tides during the eclipse and just before the full moon. During this time, we also recorded increased rainfall and as a result, higher discharge or rivers that flow into the Gulf of Trieste. On March 10 and 27, the sea flooded the exposed parts of the coast. Due to the high tide of the sea, a public alarm siren was activated in Piran to warn of danger. 63 KOLIČINE PODZEMNE VODE V MARCU 2024 Groundwater quantity in March 2024 Urška Pavlič arca so se vodne gladine v večini medzrnskih vodonosnikov po državi približale običajnim višinam tega meseca v referenčnem obdobju meritev 1991–2020. Običajne količine podzemne vode prevladovale na območju vodonosnikov Vipave in Ajdovščine, v večini vodonosnikov Ljubljanske kotline, v Krški in Savinjski kotlini ter v večjem delu Dravske in Murske kotline (slika 1). V ostalih vodonosnikih smo beležili visoke gladine podzemne vode. Marca se je tako prekinil 7 mesečni zaporedni niz prevladujočih visokih gladin podzemne vode. Izdatnosti izvirov Dinarskega krasa so bile večino meseca večje od dolgoletnega povprečja (slika 2). Ob koncu marca se je znatno povečala tudi izdatnost izvirov Alpskega krasa, k čemur je poleg obnavljanja vodonosnikov z infiltracijo dežnih padavin prispevalo tudi taljenje snega v visokogorju. M Slika 1. Average monthly groundwater level in alluvial aquifer classified in monthly percentile values (P) of reference period 1991–2020; March 2024 Figure 1. Average monthly groundwater level in alluvial aquifer classified in monthly percentile values (P) of reference period 1991–2020; March 2024 Napajanje vodonosnikov z neposrednim prenicanjem padavin je bilo marca večje kot je značilno za ta mesec. V večjem delu države je bil marčevski presežek padavin med dvema in štirimi petinami običajnih mesečnih količin. Največ padavin so prejeli kraški vodonosniki na območju Bele krajine, kjer padla dvakratna količina običajnih marčevskih vrednosti. Večina napajanja podzemne vode je bila značilna za začetek druge in za tretjo dekado meseca. Padavine so v nižinah padale v obliki dežja. Snežna odeja je 64 Agencija Republike Slovenije za okolje bila marca v alpskih dolinah in v sredogorju zanemarljivo mala, v visokogorju pa povprečna do nadpovprečna za ta mesec. Slika 2. Reka Reka pred vstopom v Škocjanske jame, 23. marec 2024 (Foto: U. Pavlič) Figure 2. Reka river before the entrance of Škocjan caves, 23 March 2024 (Photo: U. Pavlič) V medzrnskih vodonosnikih po državi so marca prevladovale običajne višine gladin podzemne vode tega meseca, pri čemer seje prekinil 7 mesečni zaporedni niz prevladujočih visokih gladin podzemne vode. Visoke gladine smo v tem mesecu beležili le še v vodonosnikih Vrtojbenskega polja, prodnega zasipa Kamniške Bistrice ter v delih Dravskega polja in vodonosnika Dolinsko Ravensko (slika 1). Kljub prevladujočim običajno visokim gladinam podzemne vode, so se le-te zniževale počasi in ne na vseh merskih lokacijah (slika 4). Standardizirani povprečni mesečni kazalniki gladin podzemne vode (SGI) so na večini merilnih mest tudi marca, podobno kot v mesecih pred njim, izkazovali ugodne vodne razmere za ta letni čas (slika 3). Mestoma v vodonosnikih prodnega zasipa Kamniške Bistrice je bila v tem mesecu izmerjena najvišja marčevska gladina podzemne vode v zadnjem desetletju meritev. Vodnatost izvirov Dinarskega krasa je bila marca večja od dolgoletnega povprečja (slika 5). Največje izdatnosti smo v tem mesecu spremljali na območju kraških izvirov Dolenjske in Bele krajine, kjer je bilo napajanje vodonosnikov z neposredno infiltracijo padavin največje. Na hidrogramih izvirov sta bili zabeleženi dve izrazitejši povečanji izdatnosti, ki sta s krajšim časovnim zaostankom sovpadali z nastopom povečanega napajanja vodonosnikov s prenicanjem padavin v kraških prispevnih zaledjih. Napajanje vodonosnikov se je odražalo tudi v nihanju parametra specifične električne prevodnosti, mestoma pa tudi temperature vode. Kraški izviri na območju Alp so bili večji del marca podpovprečno izdatni, ob koncu meseca pa se je tudi vodnatost teh izvirov zaradi padavin in taljenja snega v visokogorju povečala in presegla dolgoletno povprečno raven. 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Potek standardiziranega indeksa povprečnih mesečnih gladin podzemne vode (SGI) od leta 2010 na izbranih merilnih mestih. Več na povezavi: http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ Figure 3. Standardized mean monthly groundwater level values (SGI) from 2010 on selected measuring locations. More information is available on http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Srednje dnevne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v preteklem letu v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1991–2020, zglajenimi s 7-dnevnim drsečim povprečjem in dnevno vsoto padavin območja vodonosnika; . Več na povezavi: https://meteo.arso.gov.si/met/sl/watercycle/ diagrams/varstat/ Figure 4. Daily mean groundwater level (m a.s.l.) in previous year in relation to percentile values for the comparative period 1991–2020, smoothed with 7-day moving average and daily precipitation amount in the aquifer area; More information is available on https://meteo.arso.gov.si/met/sl/watercycle/diagrams/varstat/ 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (rumeno) na izbranih merilnih mestih kraških monitoringa kraških vodonosnikih v zadnjem trimesečju Figure 5. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (yellow) oscillation on selected measuring stations of karstic in last three months SUMMARY Normal groundwater quantitative status prevailed in March in alluvial aquifers, 7-month consecutive streak of prevailing high groundwater levels was interrupted. New highest March groundwater levels were observed in parts of Kamniška Bistrica gravel deposit aquifer in the last decade of the observation period. Discharges of karstic springs were greater than long-term average in March. 68 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V MARCU 2024 Air pollution in March 2024 Tanja Koleša rehod puščavskega prahu nad Slovenijo je v marcu za nekaj dni zelo poslabšal kakovost zraka zaradi povišanih ravni delcev. Do preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 je prišlo 30. in 31. marca 2024 na večini merilnih mest. Najvišja dnevna raven PM10 115 µg/m3 je bila izmerjena 31. marca na Ptuju. Kljub temu da je puščavski prah sestavljen iz večjih delcev so tudi ravni delcev PM2.5 narasle. P V dneh, ko puščavski prah ni bil prisoten, so bile ravni delcev PM10 nizke povsod, razen na Ptuju, kjer je bila 1. marca presežena mejna dnevna vrednost. V koledarskem letu je dovoljenih 35 preseganj mejne dnevne vrednosti in v letu 2024 vsota teh preseganj do konca marca na nobenem merilnem mestu še ni bila presežena. Od začetka leta do konca marca je bilo največ preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 za delce PM10 zabeleženih na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center, in sicer 27. Ravni ozona, dušikovih oksidov, žveplovega dioksida, ogljikovega monoksida in benzena so bile v marcu nižje od zakonsko predpisanih standardov kakovosti zraka. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Ruše, MO Ptuj EIS Anhovo Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TOL MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Ruše in MO Ptuj Delci PM10 in PM2,5 Razen nekaj dni so bile ravni delcev v marcu zaradi pogostih padavin nizke. Prvi dan meseca marca so bile ravni delcev v vzhodni Sloveniji nekoliko povišane zaradi temperaturnega obrata, konec meseca marca pa je Slovenijo zajel oblak puščavskega prahu iz Sahare, ki je zrak zelo onesnažil z delci PM10. Z epizodo s stabilnim vremenom, ki se je začela konec februarja, so se pojavljali temperaturni obrati predvsem v vzhodni polovici Slovenije. Ta del Slovenije je imel bistveno manj oblačnosti, zato so bile jutranje temperature nižje od ostalega dela Slovenije. 29. februarja so bile izmerjene take minimalne temperature na različnih lokacijah: Ljubljana 6 °C, Celje Ljubljanska 4.3 °C, Murska Sobota 2.9 °C, Maribor letališče 2.6, Ptuj 1.1 °C. Tudi prvega marca, ko so bile padavine, je bila zjutraj temperaturna razlika med Ljubljano in Ptujem še vedno 4 °C. Drugega marca se je krepil jugozadni veter, kar je privedlo do postopnega upada ravni delcev PM10 na večini merilnih postaja, razen v severovzhodni Sloveniji. V Ljubljani so bile 2. marca ravni delcev PM10 nižje od 20 µg/m3, na obeh merilnih mestih v Murski Soboti pa so bile ravni delcev PM10 še vedno povišane (Cankarjeva 47 µg/m3, Rakičan 41 µg/m3). Razlog je bil porast popoldanskih in večernih ravni delcev zaradi narivanja tople zračne mase na onesnažen zrak pri tleh. Proces razkroja inverzne plasti z jugozahodnikom je podrobno opisan v mesečnem biltenu za februar. Slika 1. Prikaz modelskih rezultatov onesnaženosti zraka z delci PM10 v obdobju prehoda puščavsega prahu čez Slovenijo. Figure 1. Model forecast of air pollution with PM10 particles during the period of desert dust. 70 Agencija Republike Slovenije za okolje V zadnjih letih se pojavlja čedalje več vdorov puščavskega prahu iz Sahare, ki vplivajo na ravni delcev PM10 tudi pri nas. Oblak puščavskega prahu nas je od juga zajel 30. marca čez dan in je vztrajal do ponedeljka 1. aprila, ko je hladna fronta iz zahoda potisnila puščavsko maso proti vzhodu (slika 1). V tem času smo zabeležili preseganja mejne vrednosti PM10 na večini merilnih postaj. Predvsem v nedeljo in ponedeljek je bilo na strehah avtomobilov zaznati prašno plast, ki je bila posledica suhega izpada (torej brez izpiranja z dežnimi kapljicami) prašnih delcev iz zraka. Najvišje urne ravni delcev PM 10 so bile zabeležene v ponedeljek čez dan, preden je Slovenijo iz zahoda zajela hladna fronta. Najvišja dnevna raven PM10 je bila izmerjena na merilnem mestu Ptuj, dne 31. marca in sicer 115 µg/m3. Do preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 je prišlo na vseh merilnih mestih v Državni merilni mreži za spremljanje kakovosti zunanjega zraka. Če se dokaže, da so preseganja posledica naravnega vira, se jih po navodilih Evropske komisije ne upošteva pri določevanju skladnosti s predpisanimi standardi kakovosti. Navodilo predpisuje metodologijo prepoznave puščavskega prahu v zunanjem zraku. Obdobje puščavskega prahu je bilo zaznano pri pregledu modelske napovedi (slika 1). Na merilnem mestu, kjer se merijo prašni delci PM10 in PM2,5 je bila zaznana povečana razlika med delci PM2.5 in PM10 (slika 2), saj puščavski prah vsebuje več večjih delcev. Dodatno preverjanje se naredi še s pomočjo kemijske analize delcev PM 10, kjer se v primeru epizod saharskega prahu pričakujejo povišane ravni železa, aluminija, kalcija, magnezija in stroncija (slika 3). Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM2.5 in PM10 (µg/m3) na merilnem mestu Iskrba pri Kočevski Reki Figure 2. Mean daily pollution level of PM2.5 and PM10 (µg/m3) on measuring site Iskrba pri Kočevski Reki 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Kemjska analiza delcev PM10 (ng/m3) na merilnem mestu Iskrba pri Kočevski Reki Figure 3. Chemical analysis of particles PM10 (ng/m3) on measuring site Iskrba pri Kočevski Reki Od začetka leta do konca marca je zabeleženih največ preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 za delce PM10 na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center (27). Dovoljeno število vseh preseganj v koledarskem letu je 35. Tako kot ravni delcev PM10 so bile tudi ravni PM2.5 v epizodi puščavskega prahu povišane. Povprečna mesečna raven delcev PM2,5 je bila najvišja v Murski Soboti Cankarjeva (22 µg/m3). Predpisana mejna letna vrednost znaša 20 µg/m3. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 4, 5 in 6. Ozon V marcu so bile ravni ozona nizke in nikjer ni bila presežena 8-urna ciljna vrednost 120 µg/m3 (preglednica 3). Najvišja 8-urna vrednost (117 µg/m3) je bila v marcu izmerjena na višje ležečem merilnem mestu Otlica. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost (101 µg/m3) NO2 je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Celovška. Mejna urna vrednost je 200 µg/m3. Ravni NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 7. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila v marcu na vseh merilnih mestih nizka. Najvišja urna vrednost 29 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Celje bolnica. Mejna urna vrednost je 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 8. 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Ogljikov monoksid Ravni ogljikovega monoksida so bile v marcu na edinem merilnem mestu, kjer potejako meritve (LJ Bežigrad), precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki Povprečna mesečna raven benzena je bila v marcu na petih merilnih mestih, kjer potekajo meritve, nižja od predpisane mejne letne vrednosti, ki je 5 µg/m3. Najvišja povprečna mesečna raven je bila marca izmerjena na merilnem mestu Ljubljana center in je znašala 1,3 µg/m3. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v marcu 2024 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in March 2024 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ TE-TOL MO Maribor MO Ptuj Občina Ruše EIS Anhovo Mesec / Month Postaja/ Station CE bolnica CE Ljubljanska Črna na Koroškem Črnomelj Hrastnik IB Gregorčičeva Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna NG Vojkova Novo mesto Ptuj Trbovlje Velenje Zagorje Žerjav LJ Center Medvode Pesje Škale Šoštanj Mobilna postaja Zadobrava Tezno Spuhlja Ruše Morsko Gorenje Polje Dan / 24 hours Podr UB UT UT UB UB UT RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UB UT UB UB SB UB UT RI UT SB SB SB SI SB RB UB SB RB RB RB % pod 100 100 100 100 100 100 100 97 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 97 100 100 100 100 100 92 100 100 100 100 100 Cp 25 25 30 24 21 21 11 19 20 21 23 21 25 19 29 24 20 24 21 27 20 19 23 22 26 19 20 17 17 15 24 23 29 20 15 16 Cmax 76 70 102 52 68 65 79 68 57 61 63 64 83 79 91 87 58 60 94 115 64 65 66 90 60 38 56 54 47 46 85 76 94 86 41 42 >MV 2 2 2 1 2 2 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 1 3 2 2 2 2 2 0 2 1 0 0 2 2 3 2 0 0 >MV ∑od 1.jan. 15 12 22 13 2 7 1 9 8 14 17 17 8 2 21 10 7 9 2 14 5 2 7 2 27 4 2 1 0 0 12 10 21 4 4 3 Opomba: Merilna mesta in podatki, ki so v mreži DMKZ pridobljeni z avtomatskim merilnikom so napisani poševno, tisti z gravimetrično metodo pa pokončno. 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v marcu 2024 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in March 2024 MERILNA MREŽA/ Postaja/Station MEASURING NETWORK CE bolnica CE Ljubljanska Hrastnik IB Gregorčičeva Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška DKMZ LJ Vič MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Ptuj Trbovlje Zagorje OMS Ljubljana LJ Center Pesje Škale EIS TEŠ Šoštanj Mobilna postaja Podr. UB UT UB UT RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UB UB UB UB UT UT SB SB SI SB % pod Cp Cmax 24 ur 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 97 100 100 100 100 15 19 15 14 5 12 15 12 16 14 14 12 22 20 11 17 18 16 18 15 13 13 11 9 40 47 32 24 24 34 27 24 30 28 33 29 51 46 29 38 46 35 39 28 28 28 23 22 Opomba: Merilna mesta in podatki, ki so v mreži DMKZ pridobljeni z avtomatskim merilnikom so napisani poševno, tisti z gravimetrično metodo pa pokončno. Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v marcu 2024 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in March 2024 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB TE-TOL MO Maribor Postaja/ Station CE bolnica Iskrba Koper Krvavec LJ Bežigrad MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Otlica Zagorje Zavodnje Velenje Mobilna postaja Sv. Mohor Zadobrova Pohorje Tezno Podr. UB RB UB RB UB UB RB UB UB RB UT RI UB SB RB RB RB UB Mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV >CV ∑od 1. jan. 100 100 100 100 94 100 100 100 100 100 100 100 96 100 100 100 94 95 42 50 68 86 46 51 51 43 39 84 40 73 52 47 70 41 72 45 114 114 121 113 118 110 109 116 97 126 108 111 113 110 113 103 102 107 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 110 110 114 106 111 101 102 110 95 117 102 107 104 107 110 101 93 97 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v marcu 2024 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in March 2024 NO2 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje TE-TOL MO Maribor Podr CE bolnica Koper LJ Bežigrad LJ Celovška MB Titova MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Zagorje LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Mobilna postaja Sv. Mohor AMP Gaji Zadobrova Tezno UB UB UB UT UT UB RB UB UB UT UT SI RI SB SB RB UB RB UB Mesec / Month NOx 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 100 100 97 100 100 100 100 100 100 99 94 100 99 99 99 99 99 96 95 22 15 24 34 26 8 9 23 11 19 38 9 4 6 9 4 17 17 17 75 64 90 89 84 43 45 80 50 62 101 35 16 20 33 14 56 60 66 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 36 19 34 65 48 9 11 39 15 35 81 12 5 7 17 6 29 25 26 Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v marcu 2024 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in March 2024 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ NETWORK Station CE bolnica DMKZ Iskrba Zagorje OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh EIS TEŠ Graška gora Velenje Pesje Škale Mobilna post. EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji TE-TOL Zadobrova Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB RB UT UT SI SB RI RI RI UB SB SB SB RB UB RB 100 94 99 96 100 100 100 97 100 100 100 100 100 99 100 100 2 0 1 3 4 6 3 3 6 7 8 4 6 3 3 4 29 4 5 5 12 16 8 9 8 10 18 6 12 5 26 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 2 2 5 6 7 5 8 7 9 11 6 9 4 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v marcu 2024 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in March 2024 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ LJ Bežigrad* Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV UB 89 0,3 0,7 0 *Zaradi težav z merilnikom so podatki informativne narave. 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v marcu 2024 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in March 2024 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Iskrba LJ Bežigrad MB Titova LJ Center Medvode Podr. %pod Benzen Toluen Etil-benzen M,p-ksilen o-ksilen RB UB UT UT SB 85 88 92 97 100 0,4 0,9 0,9 1,3 1,0 0,2 1,7 1,1 4,1 8,5 0,1 0,2 0,3 0,3 0,8 0,0 1,0 1,0 1,3 0,3 0,0 0,3 0,3 — 0,0 Slika 4. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v marcu 2024 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2024 Figure 4. Mean PM10 pollution level in March 2024 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2024 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (g/m3) in padavine v marcu 2024 Figure 5. Mean daily pollution level of PM10 (g/m3) and precipitation in March 2024 Slika 6. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (g/m3) v marcu 2024 Figure 6. Mean daily pollution level of PM2,5 (g/m3) in March 2024 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v marcu 2024 Figure 7. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in March 2024 with the number of 1-hr limit value exceedences Slika 8. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v marcu 2024 Figure 8. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in March 2024 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011, 8/15 in 66/18 in 44/22-ZVO-2) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 120 (CV) 1 2 5 40 (CV) 4 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 40 (MV) 20 (MV) – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Most of March the pollution level of PM10 and PM2.5 were low. One or two exceedances of the limit daily concentration of PM10 were measured at 30 and 31 March due to desert dust. The highest daily level of PM10 115 µg/m3 was measured on 31 March on Ptuj. In the first three months the yearly allowed number of exceedances has not been exceeded at any measuring site. O3, NO2, NOx, SO2, CO and benzene pollution levels were below the limit values at all stations. The monitoring site with highest levels of nitrogen oxides was Ljubljana Celovška. 79 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V MARCU 2024 Earthquakes in Slovenia in March 2024 Tamara Jesenko eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so marca 2024 zapisali 190 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 43 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za 8 šibkejših, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. S Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro (da bi dobili naš čas, mu je treba prišteti eno uro). Od 31. marca 2024 mu je, zaradi prehoda na srednjeevropski poletni čas, treba prišteti 2 uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in okolici, ki jih je marca 2024 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in jim je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Velikost krožca pomeni magnitudo potresa, barva pa globino njegovega žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, marec 2024 Figure 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, March 2024 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, marec 2024 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, March 2024 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Področje (UTC) širina dolžina minut ura °N °E km EMS-98 MLV a 1,6 Lutrško selo 6 1,2 Zagreb, Hrvaška 14,64 11 1,1 Leppen (Lepena), Avstrija 46,18 15,11 10 0,8 Kal 29 45,51 14,44 14 1,0 Hrvaška, v bližini Gomanc 8 49 45,64 15,22 3 III–IV 1,1 Krupa 5 17 26 45,94 15,35 4 IV 1,7 Koritnica 3 6 12 22 45,93 16,12 8 1,5 Blaguša, Hrvaška 2024 3 7 0 55 45,88 16,01 10 1,8 Zagreb, Hrvaška 2024 3 7 0 58 45,89 16,01 7 čutili* 2,7 Zagreb, Hrvaška 2024 3 7 6 35 46,15 13,74 8 III–IV 0,7 Most na Soči 2024 3 7 11 33 45,89 16,02 6 1,6 Zagreb, Hrvaška 2024 3 7 12 25 45,92 16,11 10 1,4 Blaguša, Hrvaška 2024 3 8 19 45 45,88 16,02 9 2,4 Zagreb, Hrvaška 2'24 3 9 15 26 45,59 15,15 7 0,6 Rožič Vrh 2024 3 11 0 49 46,47 14,68 11 1,0 Leppen (Lepena), Avstrija 2024 3 12 1 15 45,53 15,22 4 IV 1,9 Velika Lahinja 2024 3 12 15 11 45,92 14,59 7 čutili 1,0 Gradišče 2024 3 14 5 29 45,59 14,60 12 1,0 Brinjeva Draga, Hrvaška 2024 3 14 5 32 45,59 14,60 13 1,1 Brinjeva Draga, Hrvaška 2024 3 14 5 33 45,59 14,60 11 1,1 Brinjeva Draga, Hrvaška 2024 3 14 15 3 46,24 13,55 12 III–IV 2,0 Sužid 2024 3 15 19 56 45,60 15,22 4 III 0,8 Vranoviči 2024 3 15 23 27 46,23 15,46 10 III–IV 1,9 Šentvid pri Grobelnem 2024 3 16 2 5 46,00 14,72 11 III–IV 1,7 Kožljevec 2024 3 16 17 19 46,14 16,52 11 1,1 Kamešnica, Hrvaška 2024 3 17 7 10 45,53 15,22 4 čutili 0,8 Velika Lahinja 2024 3 18 11 17 45,82 14,62 5 čutili 1,6 Velika Slevica 2024 3 18 14 58 45,56 14,39 14 1,0 Snežnik 2024 3 18 20 36 45,93 15,00 7 1,5 Račje selo 2024 3 19 18 37 46,50 14,99 7 1,0 Podgora 2024 3 22 3 10 46,21 13,54 14 1,4 Montemaggiore (Matajur), Italija 2024 3 24 12 9 45,25 14,70 14 1,0 Drivenik, Hrvaška 2024 3 24 21 0 45,75 15,11 6 1,0 Gorenje Mraševo 2024 3 1 4 38 45,84 15,25 10 2024 3 1 10 5 45,88 16,02 2024 3 2 1 49 46,48 2024 3 3 2 23 2024 3 3 12 2024 3 5 2024 3 2024 81 III–IV čutili čutili III–IV IV Agencija Republike Slovenije za okolje Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Področje (UTC) širina dolžina minut ura °N °E km EMS-98 MLV a 2024 3 25 0 49 46,08 14,43 10 čutili 0,5 Toško Čelo 2024 3 25 5 32 45,64 14,24 11 čutili 1,1 Bač 2024 3 25 13 41 45,67 14,21 10 čutili 1,3 Parje 2024 3 26 5 16 45,68 15,56 7 1,0 Brebrovac, Hrvaška 2024 3 27 10 35 46,31 13,49 15 1,5 Log Čezsoški 2024 3 27 16 32 45,48 14,51 16 1,7 Ceclje, Hrvaška 2024 3 27 16 33 45,47 14,51 16 1,3 Ceclje, Hrvaška 2024 3 27 16 41 45,47 14,51 14 1,2 Ceclje, Hrvaška 2024 3 27 22 55 45,58 15,32 4 2,1 Velika Paka, Hrvaška 2024 3 28 2 1 45,27 14,70 11 1,2 Lič, Hrvaška 2024 3 28 2 33 46,31 13,26 16 1,2 Musi (Mužac), Italija 2024 3 28 6 54 46,21 15,04 12 1,4 Miklavž pri Taboru 2024 3 28 20 55 46,23 15,20 4 čutili 1,0 Brnica 2024 3 31 6 24 45,70 15,38 4 čutili* 0,2 Dančulovići, Hrvaška 2024 3 31 10 50 45,26 14,69 5 1,0 Drivenik, Hrvaška 2024 3 31 11 49 46,08 14,61 12 čutili 1,3 Beričevo 2024 3 31 12 38 45,80 14,35 2 čutili 0,6 Cerknica III–IV IV* Opomba: Preliminarne intenzitete potresov so pridobljene s samodejnim algoritmom. *: največja intenziteta v Sloveniji; Marca 2024 so prebivalci Slovenije čutili 26 potresov z žariščem v Sloveniji oz. bližnji okolici ter štiri bolj oddaljene (en z žariščem v Črni Gori, en na Hrvaškem in dva v Italiji). Najmočnejši potres z žariščem v Sloveniji (MLV = 2,0) je bil potres, ki se je zgodil 14. marca ob 15.03 po UTC (16.03 po lokalnem času) v JZ od Kobarida. Največja preliminarno ocenjena intenziteta potresa je bila III–IV EMS-98. Največ odziva (1710 izpolnjenih vprašalnikov o potresu) smo na ARSO prejeli za potres, ki se je zgodil 27. februarja ob 21.19 po UTC (22.19 po lokalnem času) z žariščem zahodno od Tolmeča (Tolmezzo), v italijanski regiji Furlanija-Julijska krajina. Zaradi večje oddaljenosti nadžarišča od državne meje s Slovenijo ta potres že štejemo med oddaljene potrese. Lokalna magnituda potresa je bila 4,5 (po podatkih INGV), največja preliminarno ocenjena intenziteta v Sloveniji pa IV EMS-98. V Sloveniji so posamezni prebivalci čutili še en potres s tega območja, in sicer potres 28. marca ob 2.36 po UTC (3.36 po lokalnem času). Lokalna magnituda tega potresa je bila 2,7 (po INGV). Posamezni prebivalci Slovenije, predvsem v višjih nadstropjih stavb, so čutili tudi potres, ki se je 14. marca ob 3.06 po UTC (4.06 po lokalnem času) zgodil v Črni Gori, SZ od Nikšića. Po podatkih črnogorske seizmološke službe (ZHMS) je bila magnituda potresa 5,3. Nekateri prebivalci Slovenije, predvsem njenega južnega dela, so čutili tudi potres 24. marca ob 10.21 po UTC (11.21 po lokalnem času), ki se je zgodil v bližini Crikvenice, Hrvaška. Po podatkih hrvaške seizmološke službe (GFZ) je bila magnituda potresa 3,8, največja preliminarno ocenjena intenziteta v Sloveniji pa III–IV EMS-98. 82 SVETOVNI POTRESI V MARCU 2024 World earthquakes in March 2024 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, marec 2024 Table 1. The world strongest earthquakes, March 2024 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina Št. žrtev Območje ura.min širina ( ) dolžina ( ) Mw (km) 3. 3. 16.16 58,89 S 159,14 E 6,8 23 pod morskim dnom, območje otoka Macquarie 23. 3. 20.22 4,12 S 143,17 E 6,9 37 Papua Nova Gvineja 27. 3. 1.28 20,90 S 173,80 E 6,7 10 29. 3. 7.12 37,32 N 21,25 E 5,8 27 Vir: 5 pod morskim dnom, območje Vanuatov pod Jonskim morjem, ob obali polotoka Peloponez, Grčija USGS – U. S. Geological Survey ; Wikipedia (https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_earthquakes_in_2024) V preglednici so podatki o najmočnejšem potresu v marcu 2024. Ta mesec ni bilo potresa, ki bi dosegel ali presegel navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje) oz. povzročil večjo gmotno škodo ali zahteval človeška življenja (Mw – navorna magnituda). E (East) = Vzhod; N (North) = Sever; S (South) = Jug; W (West) = Zahod; Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, marec 2024 Figure 1. The world strongest earthquakes, March 2024 83 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar, Anja Simčič1 V marcu 2024 so meritve cvetnega prahu potekale v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Mesečni seštevek dnevnih obremenitev je presegel povprečje petletnega obdobja 2019–2023. Izstopali sta merilni mesti v Izoli in Lendavi. Na Obali smo zabeležili 18.550 zrn, v Lendavi 19.463 zrn, na preostalih dveh merilnih mestih je bilo v zraku dvakrat manj cvetnega prahu. V Ljubljani smo našteli 9.368 zrn, v Mariboru 8.916 zrn. Zabeležili smo cvetni prah 33 različnih skupin rastlin. Po deležu breze izstopa Lendava, znašal je 55 % mesečnega seštevka. V Mariboru je bil delež 26 %, v Ljubljani 10 % in na Obali le dve desetinki procenta. Cipresovke in tisovke so bile najpogostejša vrsta cvetnega prahu na Obali z 69 % deležem, sledili so Ljubljana s 50 %, Maribor s 26 % in Lendava z najmanjšim deležem, kjer je bilo le 10 % tega peloda. Gabra je bilo od 5 % do 13 %, jesena od 1 % do 12 % in topola 1 % do 11 %. Poleg omenjenih vrst, so nekoliko več cvetnega prahu prispevali še jelša, javor, bor, vrba brest in hrast. Saharski prah je preplavil Slovenijo v zadnjih dveh dnevih marca. Med delci puščavskega prahu so lebdela zrna različnih vrst rastlin, na katera so se lepili trdni delci. Zaznali smo povečano količino cipresovk in tisovk, največ na Obali in v Ljubljani, večina zrn je bila počenih. Opazili smo tudi nekaj zrn oljkovk, med njimi tudi oljke, ki v Primorju še ni sproščala cvetnega prahu. 4500 4000 3500 Število zrn/m³ 3000 Izola 2500 Lendava Ljubljana Maribor 2000 1500 1000 500 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu marca 2024 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, March 2024 Marec 2024 je bil na državni ravni drugi najtoplejši, le marec 1994 je bil še nekoliko toplejši od tokratnega. Padavin je bilo opazno več, sončnega vremena pa manj kot običajno. Višina mesečnega seštevka cvetnega prahu nekaterih vrst rastlin je bila zelo visoka, preko 10.000 zrn v Primorju cipresovk in tisovk in breze v Lendavi. Zabeležili smo povišanje obremenitve z javorjem, ko je zacvetela invazivna vrsta, javor jesenovec. Letošnji začetek sezone breze in gabra je bil zgoden, sredi marca in je primerljiv z letom 2020, ko je bil začetek še za slab teden zgodnejši. Marec se je začel z oblačnim vremenom in občasnimi padavinami. Drugi dan meseca je bilo malo sončnega vremena, na zahodu in v osrednji Sloveniji so bile občasno manjše padavine. V notranjosti Slovenije je do 5. marca sledila kratkotrajna otoplitev. V zraku je prevladoval cvetni prah jelše, cipresovk in tisovk, jesena, topola, vrbe in bresta. Najavljala se je sezona javorja, zaključila pa sezona jelše. V Primorju smo opazili prvih nekaj zrn trav, obremenitev se do konca meseca ni povečala. 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 84 Agencija Republike Slovenije za okolje 3500 3000 CIPRESOVKE/TISOVKE 2500 Izola Število zrn/m³ 2000 Lendava Ljubljana Maribor 1500 1000 500 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk marca 2024 Figure 2. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, March 2024 6. marca se je spet začelo hladiti, občasno je deževalo predvsem na Obali in v osrednji Sloveniji. Najhladneje je bilo 8. dne. Vse te dni je bilo razmeroma malo sončnega vremena. Temperatura je nato počasi spet naraščala, a sončnega vremena je bilo vse do 11. marca malo ali pa ga sploh ni bilo, padavine so bile pogoste. V Mariboru in Murski Soboti je bilo oblačno tudi 12. dne. Vremenske razmere so bile neugodne za sproščanje cvetnega prahu večine vrst rastlin, obremenitve zraka so bile nizke. V Primorju je bilo v zraku največ zrn cipresovk in tisovk ter topola, kar je v tem obdobju predstavljalo 93 % delež vseh izmerjenih zrn. 160 JELŠA Število zrn/m³ 120 Izola Lendava Ljubljana Maribor 80 40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jelše marca 2024 Figure 3. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen, March 2024 Sončno vreme je prevladovalo 13. marca, v notranjosti Slovenije je bilo spet topleje, začela se je sezona cvetnega prahu belega gabra. Naslednji dan je bilo sončno na Obali in v osrednji Sloveniji, na Štajerskem in v Prekmurju pa je prevladovalo oblačno vreme, v Lendavi se je najavil začetek sezone breze s prvim opaženim zrnom v Lendavi, drugod je breza za sproščanje cvetnega prahu potrebovala še par dni več, v Mariboru 1 dan, v Ljubljani 3 dni. 300 Število zrn/m³ 250 TOPOL 200 Izola Lendava Ljubljana Maribor 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu topola marca 2024 Figure 4. Average daily concentration of Poplar (Populus) pollen, March 2024 Ob morju se je nekoliko pooblačilo 15. dne, drugod je bilo sončno. Naslednji dan je bilo še največ sončnega vremena na Obali, drugod je bil dan večinoma oblačen. Sončno je bilo 17. marca, sledil pa mu 85 Agencija Republike Slovenije za okolje je oblačen dan. Ob morju je bil 19. marec sončen, drugod je bilo manj sončnega vremena in več oblakov. V tem obdobju je bila obremenitev s cvetnim prahom zmerna, v Primorju smo zaznali začetek sezone hrasta. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Lendavi, Ljubljani, Mariboru in Izoli, marec 2024 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Lendava, Ljubljana and Izola in %, March 2024 Izola Lendava Ljubljana Maribor javor 0,2 3,4 8,7 3,2 jelša 0,6 2,6 3,7 4,7 breza 0,2 54,5 9,6 26,1 beli/črni gaber 12,7 5,4 5,9 7,4 cipres./tisovke 69,4 9,8 50,1 25,9 jesen 1,1 4,2 7,1 12,0 Izola Lendava Ljubljana Maribor bor 10,4 0,3 1,8 0,7 trave 0,3 0,1 0,2 0,2 topol 0,8 8,0 6,4 10,8 hrast 1,7 0,2 0,2 0,1 vrba 0,5 8,3 2,3 3,0 brest 0,3 1,2 1,7 3,1 500 Število zrn/m³ 400 BOR 300 Izola Lendava Ljubljana Maribor 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora marca 2024 Figure 5. Average daily concentration of Pine tree (Pinus) pollen, March 2024 Preglednica 2. Mesečni seštevek za marec v letih 2019 do 2024 Table 2. Monthly counts for March in the years from 2019 to 2024 2024 18.550 9.368 8.916 19.463 Izola Ljubljana Maribor Lendava 2023 8.330 8.244 7.521 11.266 2022 5.948 10.449 — 24.844 2021 9.259 4.100 5.618 17.573 2020 — 5.507 7.404 16.111 2019 22.504 10.637 7.230 10.790 240 Število zrn/m³ 200 JAVOR 160 Izola Lendava Ljubljana Maribor 120 80 40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu javorja marca 2024 Figure 6. Average daily concentration of Maple (Acer) pollen, March 2024 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Od 20. do 23. marca je bilo toplo in večinoma sončno z občasno povečano oblačnostjo. V Lendavi pa je bilo dovolj suhega vremena, da je bila obremenitev zelo visoka. Prevladoval je cvetni prah breze, naslednji dan smo izmerili njen marčevski vrh obremenitve. Cvetni prah je sproščal tudi javor jesenovec, tujerodna in invazivna vrsta. Ker je vetrocveten in pogosto sajen za ozelenitev mest, se je opazno povečala obremenitev zraka z javorjem predvsem v Ljubljani. V Primorju smo opazili prva zrna platane. V noči na 24. marec nas je prešla izrazita hladna fronta z dežjem in v višjih legah s sneženjem, čez dan se je jasnilo. Ob morju in v Ljubljani je bil 25. marec sončen, drugod deloma sončen. 27. in 28. dne so bile povsod padavine, obilnejše so bile na Obali in v osrednji Sloveniji, zmanjšale so obremenjenost zraka razen v Lendavi, kjer smo 27. marca še beležili visoko obremenitev z brezo. Naslednji dan je bil oblačen, nekaj sončnega vremena je bilo v vzhodni polovici države. 30. marca je bilo povsod deloma sončno in toplo. 30. in deloma 31. marca do nastopa padavin, smo v zraku beležili saharski prah in visoko obremenitev s cvetnim prahom. Največ je bilo cvetnega prahu cipresovk in tisovk z zelo visokimi obremenitvami v Primorju in Ljubljani, na vseh merilnih mestih smo beležili še zrna jesena, topola, breze in gabra, v Lendavi vrbe, v Primorju bora in hrasta. Na vseh merilnih mestih smo opazili nekaj zrn trav in platane. Omenjene vrste cvetnega prahu so nadaljevale sezono v aprilu. 3000 2500 BREZA Število zrn/m³ 2000 Izola Lendava Ljubljana Maribor 1500 1000 500 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu breze marca 2024 Figure 7. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen, March 2024 3500 3000 JESEN Število zrn/m³ 2500 Izola 2000 Lendava Ljubljana Maribor 1500 1000 500 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena marca 2024 Figure 8. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, March 2024 300 Število zrn/m³ 250 VRBA 200 Izola Lendava Ljubljana Maribor 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu vrbe marca 2024 Figure 9. Average daily concentration of Willow (Salix) pollen, March 2024 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 10. Cvetoča vrba, moška mačica in zrna cvetnega prahu (foto: Andreja Kofol Seliger) Figure 10. Flowering Willow tree, male catkin, and pollen grains (Photo: Andreja Kofol Seliger) 50 Število zrn/m³ 40 BREST 30 Izola Lendava Ljubljana Maribor 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bresta marca 2024 Figure 11. Average daily concentration of Elm (Ulmus) pollen, March 2024 600 Število zrn/m³ 500 BELI/ČRNI GABER 400 Izola Lendava Ljubljana Maribor 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 12. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu gabra/gabrovca marca 2024 Figure 12. Average daily concentration of Hornbeam/hop hornbeam (Caprinus/Ostrya) pollen, March 2024 150 Število zrn/m³ 120 HRAST 90 Izola Lendava Ljubljana Maribor 60 30 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 13. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hrasta marca 2024 Figure 13. Average daily concentration of Oak (Quercus) pollen, March 2024 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 14. Saharski prah pomešan med cvetni prah (foto: Andreja Kofol Seliger) Figure 14. Desert dust mixed with pollen grains (Photo: Andreja Kofol Seliger) Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v maju 2024 Razvoj letošnje sezone cvetnega prahu prehiteva za dva do tri tedne običajen potek sezone. Večina dreves je sezono zaključila v aprilu, v prvem tednu maja v nižinah pričakujemo le posamezna zrna cvetnega prahu nekaterih dreves. Prispevali jih bodo hrast, bukev, črni gaber, mali jesen, oreh, divji kostanj in cipresovke. Nekoliko več bo v zraku cvetnega prahu iglavcev. Maj zaznamuje cvetni prah trav, v letošnjem letu se je sezona nekaterih vrst začela že v aprilu, nekoliko višje obremenitve pričakujemo že v toplejših dneh v začetku maja in se bo tekom meseca povečevala. Poleg trav bodo na travnikih cvetele kislice in trpotec, v živih mejah oljkovka kalina (liguster), bezeg, v vinogradih trte. V Primorju bo poleg naštetih vrst v zraku tudi cvetni prah oljke, predvidoma v drugi polovici meseca in krišine ves mesec. SUMMARY In March 2024, the pollen measurement was performed on four sites in Slovenia: in Lendava in the Pomurje region, in Maribor in the Štajerska region, in the central part of the country in Ljubljana, and on the Adriatic coast in Izola. An outlook for the May is included in the article. 89 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Iztok Sinjur Sneg je pobelil zgodaj cvetoče breskve; Grosuplje, 24. marec 2024