Za gospodarje
Maribor, dne 19. junija 1935.
O svetovni trgovini in krizi.
V letih najostrejše krize (1929—1932) Se ni svetovna trgovina v občem bolj skrčila, kakor notrajna produkcija in uporaba ali oddaja. Če primerjamo na primer industrijsko svetovno produkcijo (brez Rusijo) z obsegom svetovne trgovine, je padla produkcija od 1929 do 1932 za 34%, svetovna trgovina v gotovem blagu za okoli 42%, celotna svetovna trgovina pa le za 26%. Da se je ce-< lotna svetovna trgovina manj zmanjšala nego industrijska produkcija, se temu ni toliko čuditi, ker igra v svetovni trgovini barantanje z živili, kojih vpo-raha primeroma ni elastična, zelo veliko vlogo.
Ker se trudi vsaka država in pokrajina, da bi kolikor mogoče pospeševala poljedelstvo, je padla v zadnjih letih zelo znatno trgovina z živili v onih državah, ki imajo v tem oziru nadproduk-cijo. Leta 1931 je znašala živilska trgovina samo še 78% stanja v letu 1929; med tem ko je bila produkcija živil na svetu v isteim letu samo za 4—5 odstotkov manjša.
Od leta 1932 pa gresta krivulji svetovne trgovine in svetovne produkcije odločno narazen. Svetovna produkcija se jo znatno dvignila; svetovna trgovina pa se je povečala glede obeega komaj sa 2—3%, četudi se je poživila leta 1934 poleg trgovanja s sirovinami trgovina z gotovim blagom.
Alii je sedanja splošna kriza notranjega gospodarskega značaja, ali .svetovno-trgovskega? Ali je nastala kriza radi motenj v mednarodnih izmenjevalnih zvezah, ali se je obratno razširila kriza iz ene ali več narodnih gospodarstev tudi na druga polja?
Kriza se je razvila iz nadprodukcijo na poljih poljedelskih sirovin in živil in na drugi strani iz brezmejnega investi-
ciji.skega delovanja v industrijskih 'de-' želah.
Čeravno ni biia kriza sprožena pd motnjah glede mednarodnih izmenjalnih razmer, so vendarle povzročili sve-. tovno-gospodarski zapletljaji, da je zavzela tako ogromen obseg. K vsem raznim povzročiteljem splošne krize pa se. je konečno pridružil še njen glavni povzročitelj in to so vlade brez ljudskega, odločevanja kakor v: Italiji, Nemčiji, Rusiji itd.
*
Marelična kap.
Mraz v letošnjem maju je najbolj škodoval zgodnjemu sadnemu drevju, pred vsem marelicam. Povsod po Spodnjem Štajerskem smo imeli priliko, opazovati, kako so starejša in lepa marelična drevesa po mrazu nekoliko pognala, potem pa je naenkrat nežno listje ovenelo in od mraza napadena drevesa so povsem usahnila. Sadjerejci so govorili o novi' marelični bolezni, ki je naenkrat napadla to žlahtno drevo in mu grozi z uničenjem.
O vzrokih letošnjega usahnenja tiso-čeniih in tisočerih marelic je podal dr. Robert Fischer na zavodu za varstvo rastlin na Dunaju sledeča pojasnila:
Usahnenje mareličnih vej ali poganjkov, kateremu lahko sledi smrt drevesa, je po krajih z našim podnebjem ža dolgo znana prikazen. Nekoč so nagibali k mnenju, da ima ta pojav svoj vzrok v nastopu zajedalcev, ki so znani pod imeni: monilia ali valza. Dejstvo je, da lahko povzroči zajedalec monilia umiranje zunanjih poganjkov; vendar, je popolno in hitro usahnenje marelic posledica neprikladnih vremenskih prilik, kar so potrdila opazovanja zadnjih let. Neznosen mraz v zimi 1928—29 je pomoril mnogo — mnogo marelic v letih 1929 in 1930, med tem ko je nastopil isti pojav umiranja v letih 1932—33 zaradi
neiizenačen.ja spomladanskega vremena teh let.
Izumiranje marelic nastopa gotovo pogostokrat tudi radi tega, ker so posajena drevesa tolikokrat na mesta, kjer ne najdejo pogojev za življenjsko možnost.
Marelica je drevo, ki uspeva v toplem podnebju, rabi gotovo toploto, sicer nastopajo motenja v njegovem življenju.
Po naših krajih so merodajne poleg talnih razmer za zdravje mareličnega drevesa tudi toplotne prilike od sredine februarja do srede maja. Neizenačeno vreme, to se pravi, neprestano menjavanje med toplim ter mrzlim, povzroča v zunanjih debli poganjkov ter vej za-jezenja sokov ter motnje raznih snovi, ki povzročajo tvorbo gumija v «taničju. Posebno je škodljivo toplo, vreme v zgodnji pomladi, kateremu radi sledijo pozni pojavi mraza. Tvorba gumija z vsemi slabimi posledicami je lahko tudi posledica stroge zime in globokega padca temperature ob koncu zime. — Vzrok za neredno usahnenje marelice je večkrat iskati nekaj Jet nazaj. Pojav gumija, katerega na zunaj ni videti, zadela pota za dotok za rast potrebnih snovi in slednjič odmrjejo organi, ki ležijo nad zbirališči gumija. Usahnenje večkrat slabo odgnanega listja lahko opazujemo predvsem majnika, v manjših pojavih pa tudi v juniju.
Tolikokrat pa se pojavi usahnenje takoj, kar preko noči in v takih slučajih pravijo strokovnjaki, da je zadela sadno drevo kap.
'■'••elice, ki rastejo zelo naglo, nagibajo bolj h kapi, kakor počasi rastoče. To je tudi vzrok, zakaj tako zelo trpijo mlajša drevesa na naenkratnem usah-nenju.
Proti marelični smrti delujejo vse okolščine, ki povzročajo kolikor mogoče naglo zorenje lesa in pozno vzbujenje soka v spomladi. Zelo ugodno vpliva v tem oziru, če posujemo v jeseni zemljo krog marelic z apnom ('A do 1 kg, kakor pač dopušča prostor). Drevesa no smejo dobivati iz zemlje preveč vode. Tok vode naj loži najman 1.30 m pod površjem zemljo, v katero je zasajena marelica. Izogibati se je treba premočnemu gnojenju posebno z dušičnimi gnojili. Vsako gnojenje je treba opustiti
od sredine julija naprej, ker sicer ne dosežemo zadostne zrelosti lesa. Marelice tudi malo obrezujmo. Priporočljivo je, če pomažemo deblo in veje v toplejših zimskih dneh z apnom, ker odbija bela barva goneči vpliv spomladanskega sonca.
Na kraje pa, kjer smo opazili, da je usahnilo več dreves vslcd’kapi, ne sadimo za bodoče marelic.
Kap ne zadene samo marelice, ampak pod enakimi ali vsaj podobnimi pojavi tudi druge košcičarje kakor črešnjo ih višnjo, včasih tudi breekev. Tudi za ta drevesa veljajo glede kapi ista obrambna sredstva kakor pri marelici.
Ljudski pravnik.
Plačilo poboljška in pobotanje. Uasa.
-— Leta 1930 ste prevzeli posestvo. Mati ima zgovorjeno hrano pri skupni mizi in določen znesek v denarju, ki ga morate odplačevati v letnih obrokih. Na Vašem domu je bil v reji otrok, za katerega se je plačevalo 100 Din. Ta otrok je bil pri hiši, ;še predno ste Vi hišo prevzeli. Ko stq postali posestnica, je mati še nadalje prejemala teh 100 Din mesečno. Ko sle se poročili, so mati šii za nekaj časa od doma. Sedaj so zopet pri Vas in terjajo do letos dospele obroke v celoti. Vprašate, če ste dolžni plačati celotni znesek in če «e lahko pobotate — vzamete v zara-čun na letne obroke vse one zneske, ki jih je mati prejela mesečno po 100 Din. — V vprašanju nam niste povedali, če je otrok dobil oskrbo pri Vas in iz Vaših sredstev in če ste se z materjo domenili, da bi Vi teh 100\Din mesečno na račun svojih letnih 500 Din, oziroma 4500 Din. Mnenja smo, da smete materi zaračunati na račun njenih 4500 Din mesečno prejete 100 Din, ako jo otrok prejemal oskrbo iz Vaših sredstev. Ako pa ni šla oskrba otroka v celoti iz Vaših sredstev, tedaj ne morete zahtevati mesečno zneska 100 Din za-ee, marveč le toliko, kolikor odpade na sredstva, kt so bila porabljena iz Vašega premoženja. Ako mati ne bodo hoteli priznati Vaših zahtevkov, potem bo itak prišlo do tožbe. Svetujemo Vam pa, da se z materjo v miru dogovorite in poravnate. No bilo bi prav, ako bi vsled denarja prišlo do spora. Seveda velja prav isto tudi za Vašo mater. Tudi
~ 31 -v
ona mora tolHco poištena, da Vam prizna, kolikor Vam gre in da potem od-liije to od svoje terjatve.
Gospodarske zanimivosti.
Zamenjava blaga med Nemčijo in Avstrijo. Avstrijska vlada je sklenila z Nemčijo dogovor, glasom katerega dobavi Avstrija Nemčiji mecesnov les za premog. Razen tega bo dobavljala Nemčija Avstriji dušik v zameno za mlečne proizvode. — Tudi pnii nas bi bilo treba misliti na to, kako bi sklenili z Nemčijo, pa tudi z drugimi državami, slične pogodbe o zamenjavi blaga. Drugače se nam bo zgodilo tudi letos pri izvozu jabolk na primer, da bodo ostala jabolka pri nas, denarja pa ne bo od nikoder.
Stanje sadonosnikov in vinogradov na Češkem. Tudi na Češkem so sadonosniki ranega sadja zelo trpeli vsled majskih mrazov. Nekatera drevesa so bila ravno v najlepšem cvetju, ko jo prišel nenadoma velik mraz, ki je dosegel po nekaterih krajih 4 stopinje pod ničlo. Na vzhodnem Slovaškem in na južnem Mo-ravskem so zelo pomrznili orehi. Ravno tako so v toplejših krajih zelo trpeli vinogradi. Računa se, da je v nekaterih krajih južne Slovaške pomrznilo 30 do 90% vinogradov. Breskve in marelice so ostale nepoškodovane v toplejših krajih, ker so tam že odcvetele, ko je prišel mraz. Največ so trpele zgodnje črešnje. Hruške in jablane še niso bile v cvetju, ko je prišel mraz, in jim zato ni mogel škodovati.
Avstrija kupuje v Turčiji. Avstrija je kupila v Turčiji 500 vagonov pšenice, ki jo bodo prepeljali v Avstrijo iz Črnega morja po Donavi.
Pšenica v Evropi. Površina, ki je letos zasejana v Evropi s pšenico, je za 2.2% večja, kakor lansko leto. Skupno je v glavnih evropskih državah posejano s pšenico 2G.8 milijonov ha zemlje.
Izvoz jabolk iz Amerike v Evropo pada. Se pred leti je uvozila Amerika v Evropo, zlasti v seveame dežele, velike množine jabolk, šele zadnja leta so si ta evropska tržišča začela osvajati tudi Posamezne evropske države, ki pridelujejo več jabolk, kakor pa jih rabijo za
lastno porabo. Tako je v letu ISIS uvtn žila Amerika v Evropo še 9,617.000 za-i bojev jabolk, v letu 1931 pa le 6,579.000, Zato bo za bodoče zelo važno, kdo si bo znal polagoma osvojiti ona tržišča v Evs ropi, ki jih je imela do sedaj popolnomai v oblasti Amerika. Ako ne bomo imeli; boljše urejenega izvoza, kakor pa smal ga imeli lansko leto, bomo mn gotovo težko osvojili in obdržali kako važnoj tržišče.
Prepozno. Dne 4. junija so ee zbrali V Ljubljani nekateri kmetijski referenti (javni nameščenci) in zastopniki sres-kih kmetijskih odborov ter zahtevali, da skliče banska uprava v avgustu letos banovinski kmetijski svet.
Razna obvestila.
Banovinska kmetijska šola Sv. Jurijf pri Celjü začne novo šolsko leto 1935—! 1936, ki traja It in pol meseca, dne 15. septembra. Prošnje za sprejem, naslovljene na upravo šole, naj se vpošljejo do 1. avgusta. Prošnji, ki naj bo koleko-vana s 5 Din, se priloži:	domovnico,
krstni list, nravstveno in zadnje šolsko spričevalo in obvezo staršev (kolek za 2 Din), da bodo krili stroške šolanja, v kolikor odpadejo na nje,. Vsi, ki želijo banovinsko podporo, naj priložijo ali »Uverenje« davčne uprave o višini davn kov In posestva, al; pa naj v prošnji navedejo sami velikost posestva in višino; davkov ter to predsednik občine potrdi, oziroma prošnjo priporoči. Oni, ki žele tudi podporo sreskega kmetijskega odbora, naj se osebno ali pismeno obrnejo s prošnjo nanj. Oskrbovalnina'znaša na mesec 360 Din ter bo prispevala banska uprava po gospodarskem stanju staršev za vsakega gojenca povprečno polovico. Spdejeanalo se bo v prvi vrsti kmetske sinove, za katere se predvideva, da bodo ostali na kmetijah kot bodoči gospodarji, zato more banska uprava, iti sreski kmetijski odbor zahtevati od onih, ki vstopijo potem v službe, povrnitev dobljenih podpor. Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, dovolj razviti in nad 16 let stari ter imeti veselje do kmetskega študija in dela. — Naprošajo so bivši absolventi, učitelji in duhovniki ter vse organizacije, da sodelujeijo, da!

— 32 —
gredo od povsod najboljši kmečki fantje v to šolo.
Stanje sadja in vinogradov po pozebi v letošnjem majniku. Vsled pozebe so najbolj trpeli orehi in teh letos skoraj ne bo. Malo bo tudi sliv n«, hrušk. Od jabolk so pozeble le zgodnje cveteoe. vrste, pač im so ostale pozne vrste. Trta je pozebla le v nižjih legah, višje lege kažejo zadovoljivo. Tudi pozebli trs se je precej popravil. Ljubljanski »Glas naroda« jo objavil oid ljubljanskega Sadjarskega in vrtnarskega društva poročilo, ki kaže «tanje sadja in vinogradov po pozebi dne 2. majnika in velja do konca maja. Stanje sadne letine in vinogradov se jo pa v juniju še znatno popravilo. Pri ocenitvi letine pomenijo številke: 1 prav dobro, 2 dobro, 3 srednje, 4 slabo in 6 prav slabo stanje raznega sadja. Na prvem mestu so jabolko, na drugem hruške, na tretjem črešnje, na četrtem slive ter češplje, na petem marelice, na šestem breskve, na sedmem orehi in na zadnjem grozdje. Brežice: 2, 4, 4, 4, 4, 4, 5, 4; Celje: 2, 4, 5, 5, 5, 4, 5,. 3; Dol. Lendava: 2, 4, 4, 4, 4, 5, 5, 3; Gornjigrad: 2, 2, 4, 3, 5, 5, 4, 4; Konjice:
1,	5, 5, 5, 4, 5, 5, 3; Krško 2, 4, 4, 4, 5, 3, 4, 2; Laško: 2, 3, 5, 5, 4, 3, 5, 4; Ljutomer:
2,	3, 4, 4, 4, 5, .r), 2; Maribor levi breg: 2, 2, 4, 2, 3, 3, 3, 2; Maribor desni breg: 3,
4,	' 5, 5, 5, 5, 5, 3; Murska Sobota 1, 3, 4, 1,
5,	4, 5, 2; Prevalje: 2, 3, 5, 4, 3, 4, 5, 0; Ptuj: 2, 3, 4, 2, 2, 3, 3, 2; Slovenjgradec: 2, 4, 5, 5, 5, 5, 5, 4; Šmarje pri Jelšah: 1, 5, 5, 4, 4, 4, 5, 2. — Navedena štatislika so nanaša samo na nekatere sreze na Štajerskem in v Prekmurju. Iz objavljenih številk je jasno razvidno, da stanje po «adonosnikih in vinogradih ni obupno, kakor se jo bilo pokazalo nekaj dni po pozebi.
IV. poročilo Hmeljarskega društva v Žalcu, 15. junija 1935. Hmeljaka rastlina se «e precej lepo in zadovoljivo razvija in je dorastla že do polovice višine drogov in čez. Nasadom v lahkih legah bi dobrodošle primerne padavine. Hmeljarji, izvršujejo prvo obsipavanje. Rastlina je zdrava. — Društveni odbor.
Zahtevajte povsod
»Slovenskega gospodarja«!
Cene in sejmska poročila.
Mariborski živinski sejem 11. 6. 1935.
Prignanih je bilo 22 konjev, 10 bikov, 96 volov, 364 krav in 33 telet, skupaj 525 komadov. Pavprečne cene ra razno živalske sorte so bile sledeče: debeli voli. 1 kg žive teže otl 2.75 do 3.50, poldeboli voli 2 do 2.25, plemenski voli 2.50 do 3, biki za klanje 2 do 2.50, klavne krave debele 2.25 do 3, plemenske krave 1.85 do 2, krave za klobasarje 1 do 1.25, molzne krave 2.25 do 2.75, brejo krave 2.25 do 2.75, mlada živina 2Č50 do 3.25, teleta 3.50 do 4 Din. Prodanih je bilo 247 komadov.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 15. junija so pripeljali 19 komadov zaklanih «vinj. Svinjsko maso je bilo po 9—10, slanina 10—12. Kmetje so pripeljali 8 voz «ena po 25—28, 1 otave 50, 4 voze krompirja 1 Din (novi 1 kg 5—7). Čebula 4—5, kislo zelje 3, kumar-ce 3—5, karfijola 3—6, ohrovt 3—4, hren C—8, buče 3—5, paradižniki 14, špargelj 1 kg 12 Din, fižol v stročju 8—10, grah v stročju C, luščen grah 8—10. J&bolke 12, suhe slive 7—11, črešnje 10—12, luščeni orehi 26—28. Na trgu je bdo 10 vreč pšenice 1.75, 4 rži 1.25, 12 ječmena 1.25, 12 koruze 1.25, 10 ovsa 9.75—1, 8 prosa 1.75, 5 ajde 1.25, 12 fižola 1.50—2. Smetana 8—10, mleko 1.50—1.75, surovo maslo 20— 25, čajno 24—28, jajca 0.50—0.60. Prinesli so 103 kokoši 20—30, 1230 piščancev 15— 50, 6 gosi 20—35, 4 purane 30—50, 18 rac 15—20, 29 domačih zajcev 5—30, 3 kozličke 30—50 Din.
Mariborski svinjski sojem 14. 6. 1935.
Na ta sejem je bilo pripeljanih 195 prašičev, ceno so bile sledečo: Mladi prašiči 5—G tednov stari komad 45—60 Din, 7—9 tednov stari 80—90 Din, 3—4 mesece stari 100—150 Din, 5—7 mesecev sta-i’i 160—200 Din, 8—10 mesecev «tari 250 do 280 Din, 1 leto stari 350—500 Din, 1 kg žive teže 4—5 Din, 1 kg mrtve težo
7—	9 Din. Prodanih je bilo 97 svinj.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 8—10 Din, volovsko meso II. vrste 0—8 Din, jiie«o bikov, krav in telic 4—6 Din, telečje maso I. vrste 8—10 Din, II. vrste 5—G Din, «vinjsko meso sveže
8—	14 Din.