Leto VII, štev. 247 Ljubljana, torek 26. oktobra 1926 Poštnina pavšalirana. Cena 2 Din sst l«h«ja OH 4. ljirtf«i. at Stane mesečno Otq »5 —; za ino-£ c it; stvo Dir neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 Ljubljani, Knafiova ulica Štev. 5/I Telefon štev. 74, ponoči tudi štev u Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnfStvo: Ljubljana, Prešernova lita St Si - Telefon 4? 30. mseratnl oddelek j Ljubljana, Prešernova ulica št «. — Telefon št 493 . Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. 1. — Celje. Aleksandrova cesta. Račun prt postnem ček. zavodu: Ljub. j sna št. 11.84.1 - Praha &slo 7S.1S0. Wi«n.Nr tos.in Biamirani klerikalci Avtonomijo so že opustili in le za ministrske stolčke so še ba-rantali, pa ne bo nič z njihovim vstopom v vlado. — Vse se jim roga, da so se dali od radikalov in radičevcev potegnili — Seda so se še Demokratski zajednici zamerili. Beograd, 25. oktobra, p. Senzacija današnjega dne je bila vest, da so pogajanja s klerikalci radi njihovega vstopa v vlado prekinjenja. Po izjavi, ki Jo je dal vašemu dopisniku Uzunovič, je s klerikalci vodi! pogajanja v imenu vlade dr. Srsklč, paralelno pa se je razgovar-jal z dr. Korošcem tudi Stjepan Radič. Klerikalci so zahtevali zase ministrstvo za promet in prosveto, pristali pa so na komb'aacijo, da dobijo ministrstvo prometa in mesto prosvete ministrstvo za šnme in rudnike. S strani vlade se je zahtevalo, da klerikalci podpišejo sporazum iz meseca talija 1925., s katerim je HSS priznala ustavo in obljubila, da bo sodelovala pri izvedbi ustave, ko so se obvezali, da bodo opustili vsako sub-verzivno agitacijo, posebno v vojskL Razen tega se sodi. da so se zahtevali od klerikalcev še neki drugi pogoji, ki so se že v naprej zdeli taki. da so klerikalci morali razumeti, da so vsa pogajanja le navidezna in da vlada niti trenutek ni resno mislila, da bi pogajanja dovedla h kraja. Klerikalci so strahovito ogorčeni, posebno pa, ker so že ori-staU na to. da optisjtlio svojo avtonomijo ter je njihov ugle"' v-vsej javnosti ponovno padel še glot j ?"*Na njihovo ogorčenje odgovarjajo J , vseli strani z odkritim zasmehoval! ra. oosebno s strasti radikalov, kako tud: demokratske , sajednice. Radikalom se je posrečlo za-j peljati tako starega taktika, kakršen Je I dr. Korošec, ki Je šel tako daleč, da ne more več tajiti svoje prlnravljsnosti. da podpre Uzunovičev re/lm. Posebno se v tem pogleda opozarja na nostooanje klerikalnega kluba v nrošl? «ej' olenuma Narodne skuoščine nri razpravi o stanovanjskem zakona in pri raznih vprašanjih opozicije na vla«*o. vsega tega je. da so odnošaj? klerikalne stranke do deirokrafske zatednJce skaljeni. Beograd. 25. oktobra, p Današnja »Reč* označuje politično situacijo pod naslovom: -Razbita so pogajanja j k'te-ržkajci<* V tem čla-tku pravi, da so pogajanja vi riši a na mrtvo točko in vsled zadržanja z obeh strani na popolni razhod. »Reč* potrjuie to svojo informacijo tndi z izta o dr. Korošca v današnji -Pravdiv', k; piše: Razgovori - za vstop dr. Korošca v vlado so prekinjeni. V vladnih krog;b se sicer še zatrjuje. da pogajanja še trajajo, toda med tem je dr Korošec osebno iz;avil vašemu po-i^čevalcu: »Razsrovorov ne vodim v?c Z c Uzunovičem se nisem raz-govarja! in tud" on me nI no-/vol k 00-gstanjetn. Mi oa se seveda nočemo ponujati. a šc mani. da bi pisali prošnjo in nanjo lepili taksne marke.*.- Beograd, 23. oktobra, p. Izredno semacijo je v vseh političnih krogih izzvalo dejstvo, da je ministrski predsednik Uzunovič šele danes poselil- Pašiča, ki se je vrni! v Beograd že pred vež dnevi. Sestanek mod njima je trajal od 1 ".30 do 1850. Edino dopisnik -cjt$ra* je za ta sestanek in čakal na Uzunoviča prt ^ Pašičevlm stanovanjem. G. Uzunovič je p..i svojem odhodu h PaSičcve-ga. stanovanja povabil vašega dopisnika b »bi v avtomobil. Na vprašanje, kaj moro povedati o sestanka e Pašičem, je Uzunovič najprej molčal, potem pa rekel: Pa znaš o tem : ne moreai ničesar reči. Raagovarjala sva se o ironanji situaciji. Vaš dopisnik'je opazil, da je bil Uzunovič precej nerazpolo-žen ter ia t«?ga sklepal, da glede razgovora s Pa?ičem ni posebtfo vzhičen. Na vprašanje, kako ja z njegovim zdravjem, ie Uzunovič odgovoril, da se še ne počuti dobro. Jodel je bi! neko grozdje, na katerem je bila še modra galica. Vaš'dopisnik je'daljo opozoril gošp. Uzunoviča na izjavo dr. Korošca, ki jo Izšla v nantiralo, s čemer pa ni rečeno, da'je taka možnost za vselej in definitivne pokopana. Malo za tem se je nenadoma pojžtvila vest, da bi Francija eventualno prepustila Italiji svoj mandat nad Sirijo, za kar bi se Italijani odrekii svojim aspiracijam v Tunisu in Maroku. Težko je govoriti o tem, kako bi se mogla Italija odrekati svojim aspiracijam v deželah, do katerih nima niti pravno niti faktično nrkakih pravic, aii v diplomaciji se sklepajo tudi pogodbe, ki urejajo celo pravice, ki takorekoč ne eksist rajo. Ali jasno je, da spušča italijan.ka propaganda take vesti po načrtu v svet, da ustvarja v javnem mnenju razpoloženje za svoje kolonijalne aspiracije. V zad-sijih dneh se je pokazalo to zelo določno, in sicer baš v zvezi z vprašanjem nemških koionijaJnih mandatov. Z italijanske .strani se je izrekla v povsem določni obliki teza, da namerava I aliija svoje težnje po koiouijab spraviti v kombinacijo s sličnimi nemškimi aspira-oijami in da misli v tej zadevi stopiti v direktne razgovore z Nemčijo. To bi se reklo, da rimska diplomacija ne misli nasprotovati nemškim aspiracjam, toda da hoče napraviti junktim: podpirati hoče Nemčijo, da dobi in v kolikor dobi pri tem kolonije tudi sama. Obe državi sta sedaj članici Društva narodov, niti ena niti druga še nima mandata, obe smatrata, da imata pravico do njega. Sedaj misli Italija izkoristiti priliko in se okoristiti z eventualnim nemškim uspehom. V Berlinu sicer italijanskih »a "rtov ne bodo posebno veseli, ker so kot nalašč, da zadevo le konrplicirajo ter otežijo uspeh, toda — računati morajo z njimi. Zdi se. da se bo kmalu velik de? evropske diplorratske pozornosti s kal baš okrog teh problemov. — s kavšnim rezultatom, to pa je še povsem negotovo. Nova napredna stranka v Angliji London. 23. oktobra, s. Liberalci član vlade Kennworthy je sklenil ustanoviti naj preano stranko. Izjavil je, da bo sodeloval z delavsko stranko. V nekem razgovoru z zastopniki časopisja je povdaril. ca je dol/, nost vsakega liberalca in radikala, da sledi njegovemu vzgledu. Rumunska kraljica v Ameriki Newyork, 25. oktobra, s. Rumunska kra. Ijica Marija si je ogledala včeraj vaje 106. polka in je bila imenovana za častnega poU kovnika. Prejela je srebrn meč. Washington, 25. oktobra, s. Rumucsfco poslaništvo deiriantira vest, da bi bil kralj Ferd:nand brzojavno pozval kraljico Mftri. jo, naj se vrne v Rumunijo, da ne bi še da. Ije ogrožala ponosa in prestiža dinastije. Beograd, 25. oktobra p. Danes je bil v anketnem odboru zaslišan minister 3. r Cr Žerjav glede izplačila bencinske liferacije Rajkouiča Dr Žerjav je tta temelja aktov tz leta 1923. ko je bil minister za socijalmi politiko, odboru prikazal popolnoma korektni postopek ministrstva za socijalno politiko. ki ni moglo izplačati Jadranski banki čeka od treh milijonov francoskih frankov, ker je bi! v teku proces. Ko so bili potem prečitani razni akti. se je na predlog predsednika anketnega odbora flije Mihailoviča stfen:!o. da se vzame v pretres interoeta-cija, k! ?o Jc svoj čas vložil radikalski pt>- Prva nezgoda nove Solovftev križprke «Trieste*>. Nova ladja v veliki nevarnosti, Trst, 25 oktobra, o Včerzt ob 10. dorx>i* dne so v ladicdclnici Sin Marco splavili v morje r.ovo italiiansko križarko cTrieste* v prisotnosti princezinje Giovanne. naimlaju še h"erk» iraliianske kral'evske dvojice, ki ji bila ladji kumica. in admirala S:riannija. Pol ure kasneje j? ra ve! od inga močan vej ter, ki je zelo razburka! morje. Tržaško pri. s'anišče ie zelo trpelo od neurja, ki je tra» ja!-.-» pet ur. Pamiki. zlasti manjše ladie, so bili v veliki nevarnosti, da se razb:jeio ob pomolih, prerfi katerim so jih sral) silno razd:vjani valovi. Tudi vo'na ladia Triesre je biia po splovltvi v veliki ona<;nosti Ko so jo hoteli 7 vlačilci zavleči k bregu, so jo valovi začeli gnati proti pomolu pod ŠkednietD s tako silo..da se ie utrgala debe« 5a 'vrv. s katero je bila križarka privezana k enemu izmed vlačilcev. Prenla je že ne« varnost, da se nova volna ladia razbije. To nezgodo le v kritičnem trenotku prepreči« ta Ix>ia. tci plava kak:h peMesc: metrov od porrrola. Zadržala jc križarko dokler je ni« so zopet privezali /. ieVleno vrvjo z vla, čiicem S prmioč'o cn-cTi vTs^lcvv. ki so prhi*"-!' na pomo?. ^ rno-r.a-ii 1;>on?no spra vili orTriestea nr-d ladjcdcbico in jo tam na varnem privezali. sianec Dragič M. Selmič prosi dr. Korošcn kot proti bivšemu ministru za prehrano in obnovo zemlje radi znane ameriške dobave raznih modnih izdelkov posebno ženskih hlačk in parfumov Kako znano. Je biia ta Interpelacij j vložena ca podlagi znanega članka Davidoviča, k! je obtožil dr Korošca korupcije. Nai;. se je razvila debata ter se bo sklepalo na jutrišnji seji Nemajhno senzacijo je zbudilo dejstvo, da se je ta la-.terpelaclja predloži'3 ravno v času, ko se toliko govori o pregovorih radikalov s klerikalci. italijanske križarke — Strahovito neurje v Trstu. — da se razbije. - Težavna rešitev. Neurje siccT ni zahtevalo človeških žrtev, a je za'o povzroči'? tem večjo materi jalno škodo. Ker so valovi r vso silo batafi ob breg. so se vrvi mnogih parnikov raztrgale in voda jih je nekai gnala k obrežju ter jih poškodovala. Ker je bila plima nenavadno visoka, je morje poplavilo ulice in trge ob ohrežiu. Voda je vdria v obrežne kavarn«, *sko da so se morali gostje rešiti na mize. Tudi v Barkovljah je razburkano valovje povzročilo veliko škodo. Poplavilo je vso cesfrj do Miramara in valovi so pluskali v pritlične prostore. Razburkano morje je uničilo tudi novozgrajeno javno kopališče v Bsrkovljah. Železniške nezgode Pr&pa. 25. oktobra. vk._N'a progi Harm« stor>\"iederlindewiese v S"detib so včeraj vsled sneženih žametov obtičali trije vlaki v snegu Pomožni vlaki niso mogli predreti snežen:h mas, in sta se more'a dva vlaka vrniti. Iz tretieca v!aka pa so potniki pre« slop'li v pomožni Wak ter se vrnili Šele no 24 erah se ie posrečilo očistiti progo. Trdi iz dr-g h kraiev Češkoslovaške poro čajo o snežnih metežih. Dermatolog Ehrmann umrl Donsj, 25. oktobra d. Včeraj popoldne je tu umrl v starosti 72 let profesor dr. Sas iomon Ehrmsnn. eden najbolj znanih der* matologov sedanjosti. Dr. Ehrmann je bil ro-jen 1. 1854. v Pisku, !. 1SSS. 02 se je fca. bilitiral na dunajski univerzi kot privaten docent za dermatologijo. šest let kasneje je bil imenovan za prinicrija bolnišnice v \Viednu. Po odstopu dvornega svetnika dr. Edvarda Langa je prevzel njegov oddelek na splošni bolnišnici na Dunaju. Profesor dr. Ehrmann je objavil celo vrsto strokov« no*znanstvenih del, ki spadajo med naj« boljše publikacije na polju histologije. Po« greb bo v sredo. Viljem se namerava preseliti v Švico! Berlin. 25. oktobra, s. Nova vest zatrjuje, da se namerava bivši ccsar Viljem stalno naseliti v Švici. Vesti iz Italije potrjujejo, da sc bivši cesar pogaja s plemičem v. Hey» dtom ra njegova oosežna posest-ra na Moc» te Verita pri Asconi v bližini Locarna. Kup« na pogodba je baje že zaključena. Viljem vabi na «dvorni lov» Berlin, 25. oktobru, m. «Montag«Morgeru» je izvedel z zanesljive strani, da je kakih 50 oseb pravkar dobilo povabilo v imenu bivšega cesarja Viljema, naj pridejo začet« kom novembra na grad Rominten na dvor. ni lov. Ta grad je baš te dni cobil rnzcesar na podlagi poravnave med Prusijo in Hohen zolk-rnci. Med povabljenci so bivši diplom matje rn visoki častniki ter soprog nizozemske kraljice. Bivši ctsar sam se ne udeleži lova. NTi še določeno, ali ga bo zastopal rje« gov sin, bivši prestolonaslednik ali pa kdo drug. Atentat na perzijskega šaha Pariz, 25. oktobra, s. Kakor poroča «Chi« cago Tribune« iz Teherana, je bi! na šaha na potovanju izvršen atentat. Dočim jo ostal šah nepoškodovan, je zlctcl avto, ki ga je spremi j d ^ vso posadko .- rrak. K tej vesti poroča Reutcrjev urad iz Te« herena, da je eksplodiral avto, ki je spretna !jal šaha, ker jc vozil orožje in municijo. Pri tem jc bilo več častnikov ubitih, dva pa ranjena.' Prvotna domneva, da jc bil izvr« šen atentat, je torej brez podlage. Dunaj, 25. oktobra, d. Vclenecnška stran« ka je zelo razburjena. kt-r so be ji izneveri* !i doslej najzvestejši člaai, uradniki Kakor tse čuje s poučene strani, se v kratkem usta* novi posebna uradniška stranka pod vod* mnm vclcnemca profesorja dr Schindlcrja. Drug ustanovitelj stranke ie velenemški poslanec štajerskega deželnega zbora pro* iesor dr. Obereggcr. Agitacija se je že za« čela po vsej Avstriji in dobiva zlasti mnogo zasloinbc med sodniki. Uredništvo, kolikor «a ie organiziranega, v velenemški stranki, jc že delj časa neza» dovoljno s politiko svojih zastopnikov. Do* fim se pri socijalnih demokratih opaža brezobzirno zastopanje interesov delavstva in zlasti nižjih kategorij nameščencev, če* sto sebi v škodo in se tudi pri krščanskih socijalcih vidi enako krepko zavzemanje agrarnih interesov in hkrari tudi interesov industrije in velelcapitala, so velenemški uradniki vedno znova razočarani nad svoji« mi parlamentarnimi zastopniki Poslanci jim govore vedno le lepe besede in fraze o na* rodni skupnosti, ki spaja vse stanove, nima« jo pa smisla za zahteve uradništva, poseb* no višlega Iz tega nezadovoljstva s svojimi voditelji izvira načrt nove orijentacije av» striiskih uradnikov Za vclcnemško stranko pomenja odcepi« tev uradništva :n ustanovitev lastne politič« nc organizacije precejšen udarec, ker se s tem zmanjšuje nien pomen ia skoraj ne pri« haja več v poštev za morebitno koalicijo Doslej je mogla svoje kobkortoliko števil« ne pristaše uveliavljati pri podajanjih za politične kombinacije, kar se tud' praktično vidi v nesorazmerno močni udeležbi v vla* di. Strankino vodstvo je odločeno napeti vse sile. da v kali uduši to nevarno separa* tistično gibanje. Beograd, 25. oktobra p. Včeraj in danes se je tn vršil kongres delavskih zbornic, katerega se je udeležilo 140 cficijelnih delegatov zbornic ln 160 zastopnikov raznih delavskih strokovnih organizacij. NavzoCJ so bili zastopniki ministrstev za socžjalno politiko, trgovino, poljedelstvo, iisance, šume iu rudnike ia izseljenlškega komisarija-ta Zborovanju ie prisostvoval tn zbor pozdravni generalni direktor Osrednjega urada za zavarovanje delavcev Milan Glas«. Kongres je potekel mimo in dostojno Po konstituiranju predsedstva ie poda! dr. Topalovič daljši referat o splošnem gospodarskem položaju v državi. Med drugim ie povda-jal, da naj naše gospodarske zveze ne gredo iz Beograda ua sever, ampak v Sofiio. Atene in Angoro. (Burno odobravanje) Ljudem je treba dati možnost, da delajo in š2ve. pa bomu imeli mir !n red (Burno odobravanje.) Mi nastopamo * popobiom? jasr.:m ln določenim geslom: »Na vzhod! Balkanski politični Locarno ln takoj balkansko gospodarsko zvezo! Zahtevamo brezpogojno gospodarsko zvezo, kš naj sega od Ljubljane do Moskve daleč v Azijo?« Izdelati jc treba to&ti gospodarski program, za katerega izvedbo aa) s« ustvari privredn: svet ia še poseben med-državai gospodarski svet za balkanske države. Referent o neposrednih davkih g. B. Krekič je pobijal načrt o izenačenju direktnih davkov s stališča delavstva. V reierato VI Pfeiferia iz Zagreba o splošnem položaju delavstva tn o njegovi zaščiti le bilo ugotovljeno skrajno brezbrižno b površno prevajanje zaščite delavcev bi nameSČea-cev Govornik je povdarjal, da le država najslabša delodaja.fea, kar se zlasti vidi pri rudarjih, železničarjih ln pomoroih. G Filip Uratnlk je razpravlja! o rudarskih tn bratovskih skladnfcah; s- Juraj Stanko pa o položaju železničarjev Njihovi dohodki se vedno krdjj, znižujejo se Jim plače, ukinjajo premij'- pr^fesljonalnih in pomožnih delavcev, ne daje se jim službena obleka, ne vplačuje se v bolniški fond. ukinjajo se eksekntivn! dodatki ia reducira draginjski dodatek Jn celo verne olajšave. Končno so bile sprejete obširne resolu-katere so povzele vse zahteve, izražene v govorih referentov. Katastrofalen potres ? Armeniji Podrobna poročila. Moskva, 25. oktobra, d- Trans kavka ?ka vlada je poslala sovjetom brzojavko, po kateri je bil v Armeniji katastrofalen potre«5, ki je trajal tri minute. V Ljeninanki, ki < vali manj irtev. ponoči so morali biti ljudie na prostem. V vsem okrožju Ijemraanskem je bilo okrog 300 ljudi ubitih in 500 ranjenih. 12 vasi porušenih, meri njimi 6 popolnoma. Naslednji dan je bilo v okrožju Ije-oinanskem še 13 Šibkejših potresov. V petek. 22. t. ui. okrog ti. ponoči to občutili v Batoma lahek potres, ki je trajal kakih 10 sekund. Opazovalnic* v Tlflivj poroča, da j« bil potres le krajeven. Vlada je rila vse potrf-hne korake, da priskoči prizadetim na pomoč. New Vork. 25. oktobra, d. Semkaj je dc» epela brzojavka, v kateri prosi ameriški pomožni odbor zm bližnji Vzhod podpore Z3 prebivalce AleksandropMa (Ljeninsfllw) v Armeniji. kj«r jc strašen potres povzroči) ogromno Škodo. Potopitev angleške vojne ladje Halifax, 25 oktobra, s. Po vesteh, ki »o prispele semkaj iz Bcrmud&kib otokov, ša število oseS, ki so utonile pri zadnjem orkanu, 84. Vihar je povzročil velika Opu* stošenja v mostu. Angleška vojna ladja c-Phalcrotr* e h potonila. Le 12 mož njene posadke, ki je Štela 120 mož, je bilo mogatče rešiti. Stabilizacija belgijskega franka Brusel}, 25. oktobra, s. iCafcor se izve r. dobro poučene strani, jc stabilizacijsko po* sojilo v iznosu 100 milijonov dolarjev zru fcliučeno. Posojilo je sklenjeno za 50 let s 7 odst. obrestmi vštevši cnodstotno amor* tlzacijsko kvoto. Razen tega ima beljijska narodna banka ca razpolago kredite v visi* ni 33 milijonov dolarjev V statutih carod* ne banke je predvideno kritje v zlato. sd Razmerja med Poljsko. Nemčijo in Rj Berlin, 25. oktobra. (brž.) Nemškotpolj« ska gospodarska pogajanja so zopet dospe!« na mrtvo točko zaradi razlik glede pravice naseljevanja. Poljska hoče dovoliti naselje« vanje le nemškim trgovcem iti inaustrijcein, Nemčija pa zahteva to pravico tudi za uči* teljc, duhovnike tn rokodelce. Lira, pomanjkanje vagonov in izvoz lesa Na»a država, posebno ujAu slovenski d*!, jc vsa lota po prevratu v živahnih trgovinskih stikih z Italijo. Ko je pred meseci lira močnejše nazadovala, je začel uaS izvoz v Italijo sicer pešati, a se ja takoj sr.pet popr.-vil, ko 6e ie prod kakšnimi osmimi tedni zaiela krepko dvigati mednarodna vrednost italijanske valute, % čimer naše cene za Italijo izdatno nazadovale. Italijani so začeli v veliki m motnih nevednosti kje zastajajo, ne spremeni aa situaciji ničesar. Skoz: tedne že se » Sloveniji ne dobi več kakor okrog 15 odstotkov naročenih vagonov. Ako računamo, da potrebuje Slovenija letno nad 30.0M vagonov. to ie okrog 100 vagonov dnevno, -u da se podobna bitu-ciln vleče že 0<1 začeti.j julija, si lahko predstavljamo, koliko »kodo se je povzročilo s to brezobzirnostjo napram intenHom našega narodnega gosoodariUa. Ako navajamo za vzsied, da se je v prejšnjem mesecu oa 100 potrebnih vagonov v Sloveniji dnevno dobilo samo 4(1 vagonov in da stane vagon povprečno 10.000 Din. vidimo, da se je dobilo v enem mesecu 18o0 v-aconov premalo in da je zaradi te-za tu j* šel fzkur>i?ek v znesku 18 milijonov dinarjev rakom žvižgat, les-ne zaloge pa čakajo ca neizprosno propast. Dobitek od tejra ima predv.em Avstrija, kateri se je posrečilo plasirati ogromne k">-licine (kflroskl les) v Ita>iii. Razen tega si tudi Rnmnnija prizadeva z vsemi sredstvi, da b! cas iztisnila z italijanskega lesnega tržišča. Xa5i lesni izvozniki imajo dvojno škod >: deloma ne morejo izvršiti terminiranib kupčij ir* zapadejo penalom. deioma pa pride do storniranja naročil in do izgube odjemalcev zaradi T-iVo torej naši izvozniki niso v «t»nju izV«ris?ali se-ifanipga visokpsa stanja lire. da bi tj vsaj malo pokriii škndp. ki so jib imeli zaradi prrišnjejra padanja lire. Stanje pokvarjenih vaffrnov je stalno isto. dasi bi se pokvarieni odprti vagoni lahko popravili za malenkosten der««r. 2000 uajc-lih vrgonov je naša uprava vrni- la tekom pretekle?« in tekočega meseca v inozemstvo, dasi bi jih sedaj nujno potrebovali. Vse zadevne intervencije naših gospodarskih krogov niso zalegle ničesar. Sicer so se dajala s pristojnih mest ob r?znih prilikah obetanja in zagotovila, da se bo vse uredil.j, toda položi j glede vagonov se ui zboljšal, oač pa se je Se pnsla^^l. V začetku minulega me=eca is krila ŽP^z-ifška uprava Še 40 odstotkov nsroSH. a sedaj oe sprejema niti onvfh narociL če?, da se mora prej ustreči starim. Ta prometna anaritiia in skrajno omalc-vazevanje naših eos-pod»i*kih potreb sti spričo deistva, da so se vrhu vsega s 1.1, m. Se povtSal* felemiKke tarifo, naravnost oe-čuveni. Take razmere u? pomeui.io ogromne 5',-ode samo za posam<>rn* lesne izvoznike in s tem posredno za delavstvo, ki na ta način prihaja ob zaslužek, neso tudi za našo trgovinsko bilanro. kateri te zmanjšuje vai na aktivna postavka. Kw so dani vsi pogoji, da se takim razmeram te z malimi izdatki napravi konec, ne moremo verjeti drugače, kakor da se odgovorni činitelji ne zavedajo dalekosr-čnosti škode, ki jo povzročajo s svojim početjem. Ialijansko-nemški tarifni sporazum za jadranska pri- , «v v stamsca Berlin, 25. oktobra L Pogajanja, ki so se vršila v Hamburgu med zastopniki italijanskih, nemških, jugoslovenskih, češkoslovaških in madžarskih železnic, da se doseže sporazum za blagovne tarife, so se zaključila ugodno Razna vprašanja, zadevajoča konkurenco med Italijanskimi jadranskim! pristanišči ia nemškimi v Hamburgu in Bremenu, so sc razpravljala ia premotrl-vala v polnem obsegu. Na temelju doseženega sporazuma se opusie z letom 1927. posebni železniški tarifi obeh držav ter se postavijo na podlago enakosti, uspešnejšo od sedanjih. Prihodnje mesece se bo morda dosege! definitivea dogovor ea način, da bo vsa Srednja Evropa* zlast- pa češkoslovaški izvoz, proporcionalno gravitirala proti nemškim in proti italijanskim pristaniščem (Taki dogovori se ne bodo uveljavili nikdar, ker Nemčija pač stremi ne !e po starem procvitu svojih pristanišč, marveč še po večjem in utegne ga doseči, ker Nemci znajo vse drugače ravnati s pristaniškim prometom kakor pa Italijani.) Nov Erzbergerjev morilec Pariz, 25. oktobra (ke.) Oblastva so pri« Jela * Miilhousu v Alzaciji moža. o kite* rem menija da je morilec nemškega mini* stra Erzfcergerja. Konferenca britanskega imperija London. 25. oktobra. f!e.) Dopoldne je konferenca britanskega imperija nadaljevali svoje delo Olavni predmet razprave le bila danes diskusiia o poročilu zunanjega mini stra Chamberlaina. Seja ie bila z-nr>na. O debati ni bilo -i i kak o poročilo. Vprašanje odnošnic-v med oos.imozninii deli britanskega imperiii so hiln predana v podrobneišo razpravo odboru ministrskih predsednikov dominijonov. Prometna vpra-I sanja so bila razprsvljann posebej iu izr> ' Cena posebnemu nniKmi rc-d predsedstvom • tajnika za zadeve dominijenov. Veliko število te^ničniH pvohlprrov je bilo ravno taki j pre*ilr,žpii'i i-ospbnim odtorom. katerim so riodelieni odlični strokovnjaki Največji del teh odborov se bo bavil z gosrpodanskimi vprašanji pod predsedstvom ministra za trgovino. Med drugim je 9esi*v?-"»n tudi odbor za proučevane vprršanja zi-pčnib prometnih zvez. kateremu bo predsedoval minister za zrakoplovsfvo. Skupno je i^edaj na delu devet lehnirnih pododborov. Gosnodarski odbor se je bavil danes z industrijskimi prt» blemi. V razpravi ie b"o vnrašinje normiranja industriiskp produVi>ite. V (ei smeri je bilo stnrienn že mno-o koristnega in odbor ima nalogo, da najde pota in sredstva za ureditev nrivliie -r^uVcijp in kva- litete indnstriisk'T' irriolUfv. Istotako ae je razpravlialo o vseh koriti1-, potrebnih za sistematičen rszvoi indu^friip brit^mske^a iriiperiia in trgovine me^l posameznimi njegovimi deli. sedanje krize in težave pri posredovanju, ki je vedno bolj brezuspešno- Ničesar ni, kar bi opravičevalo nado na rešitev spora. Vladni predlogi so bili zavr-neui in vlada nima drugih, da jih stavi. Ni naloga vlade, da svetuje strankam, kako naj rešijo evoj spor. London. 25. oktobra, k. Ministrski predsednik Baldwin je izjavil, da so lastniki rudnikov ravnali nespametno, keT se niso hoteli udeležiti konference treh strank. Vodstvo zveze jamskih delavcev jc brez vsake kom-petenoe. Po tolikih prekinjenih pogajanjih bi bilo mirovnim izgledom uajbolj škodljivo, če bi se poskusilo obnoviti pogajanja brez upanja na uspeh. Vlada je slavila več pred logov. Ker so bili vsi predlogi odklonjeni, vlada v konfliktu tie bo re« intervenirala. London, 25. oktobra, (lo.) Na podlagi izjemnega s'ani.1 je prepovedala včeraj policija Cooku vsa zborovanja v Staffordskem okraju. Prepoved je bila preje naznanjena tudi dragim rudarskim voditeljem. Kraje, kjer eo se imels vršiti zb< rovania. je zasedla policija. Agitacija Cooka iu drugih rudarskih voditeljev, mentarnlh krogih s kompromisom, tako da bi bila nevarnost stavke cas i rani ena Vse* kakor bodo trajzlu pogajanja še ves leden Dunaj, 25. Oktobra, d Kakor piSe «Kor* respoodenc Herzogo, jc sklonilo trgovsko in industrijsko drušrvo na Dunaju na svoji včerajšnji seji upravnega sveta predložiti vladi načrt zakona o prepovedi stavke. Na« črt določa med drugim, da se imaio dogo* vori javnih nameščencev države, dežel ali Uradniki zapuščajo velenemško stranko Značilen pojav v vrstah avstrijskih državnih uradnikov. — Nov udarec za velenemce. dogovorom. Glede poijske ume Rasiji Je izjavi! minister Zaleski: »Naša nota je pojasnila, da Je vller.sko ozemlie nesporno bistven del Poljske, o čemer ni mogoče dvomiti. Poljska vlada, ki že od nekaj, smatra, da Je sporazum z Litvo potre'>en. naletava že mnogo let na ovire pri litavskem kabinetu, ki se udej«;tviti takega sporazuma na konkretni podlagi trdovratnr upira NaSe stališče ie navziic temu tudi fokra' nespremenjeno Kar se riče stališča poljske vlade do vprašanja pakta nenapadliivosti z Rusijo, jc treba naglašati. da ostane neizpre-menjeno Pripravljeni sim sodelovati prt trajnem pnmlrieniu vzhodne Pvropc Zato upamo, da se bo dala doseči varnost za vse države k; so direktno Interesirane ca tem vprašaniu občin ali prometnih ustanov, ki imaio na* men, izsiliti = skupno ustavitvijo službenih dolžnosti zvišan dohodkov nli sploh ugod* nejše službene pogoie, nadalje vsi dogovori, po katerih naj nameščenci vztrajajo pri svo jih sklepih ali k' so naperienl proti onim. ki se teh dogodkov ne drže. smatrati za kr» šitev dolžnosti Prot; cinim. ki so se proti tem določbam pregrešili, se ima uvesti dis* ciplinarna preiskava v smislu službene pra« gmati' c in krivcc odpustiti iz službe Ra* zen tega je za pi-edine prestopke v gornjem smislu določen zapor od 8 dni do i mese« cev. Slučaj, sabotaže ali pasivne resistence se kaznujejo z upokojitvijo in skrčenjem pokojnine. Kongres delavskih zbornic v Beogradu Politične beležke Krasen zbor SDS v Bački ^alanki Svetozar Pribičevič »e v nedeljo doživel v Vojvodu: uov velik uspeh. 2e sam sprejem v Palanki Je bil veličasten. Par kilometrov pred mestom ga je pričakovala ogromna povorka s 500 konjeniki tn 300 okrašenimi vozm;. Okrog tribune, kamor so navdušenj mladi fantje ponesli g. Pribičeviča na rokali, Je bilo zbranih okro£ 3000 zborovalcev, ki so prirejali tako živahne ovacije, da se zbor Joigo ui mogel otvo-riti Končno je g Pribičevič povzel besedo ter pozval Vojvodince, naj po vseb bridkih razočaranjih okreneio radikalski strank: hrbet V naši Narodni skupščini se ue dela. Vlada, ki jo imamr, it vlada brezdelja. Ra-dikalska stranka zapušča za seboj puščavo, namesto plodnih njiv, s katerih bi narod rad žel pl;d >ve. Med burnim pritrjevanjem je g Pribičevič govoril c potrebi Izenačenja davkov in o samoupravah, ki jih radikali rušijo. Radikalski stranki ie država deseta briga Končno je g. Pribičevič šc karakterizlral Radiča ter delal o radikalih, da so na las podobni starim na-predniakom za časa kralja Milana. Zaključil pa ie z vzklikom: Ž vel narod, živc-1 kralj kot simbol našega narodnega in državnega edinstva. Govor g. Pribičeviča je vzbudi) orkan navdušenja Govorili so še general Boja Zlvanovič, direktor Vidovdana, Do-brosav JevgJevlč ter Mirko Latas. Tud! njihovi govori sc bili prisrčno odobravanj. Maloštevilen radičevski zbor v Celju V nedeljo so imeli v Celju radičevci občni zbor okrožne organizacije za srez Celje-Vransko. Občni zbor se Je vršil v salonu pri ^Kroni«. Udeležilo se ga je vsesa skupaj 17 oseb. a med temi nekaj pristašev drugih strank. Prvi govornik Je bil g. dr. Kukovec. Hvalil le Pudja. Tudi g. Mrov-Ije je omenjal velike Pucljeve zasluge, češ da je dosegel, da pridejo klerikalci v vlado. Dr. Novačan Je začel svoj govor pr! časih, ko so bih" Siovani še pogani. Končal ie z bojaznijo, da bo gospod Pašič vendar le še prišel na čelo vlade V Zalcri, Braslovčah in Vojniku je treba sklica t! shode, ki pa morajo biti bolje obiskani kot v Vitanju — Po govorih se ie izvolii okrožni odbor in si se volili v njega tndl odsotne osebe. Žale s ti smo... * Slovenec« priobčuje lz Zagreba med novimi glasovi o barantUi SLS za vstop v vlada da so v Ljubljani »dr Koroščevega izogibanja od vstopa v vlado najbolj veseli samostojni demokrati«. Ne vemo, kdo je to raco zanesel v »Jutami; liste; kajti baš nasprotno je res. Prav žalostni smo tega izogibanja ia prav veseli smo bili. ko smo čull. da se SLS pripravlja na kapitulacijo Kaj pa nas more bob veseliti, kakor vest, da se pripravljajo za sprejem ia podpis našega državnopravnega programa stranka, ki nas Je radi tega 7 let psovala in blatila. Mar ne bi bila kapitulacija SLS za nas največje zadoščenje? Potem bi se s klerikalci lahko pogledali na onih poljih !avnega udeJ-stvovanla, k! so dar.es za ljudstvo bolj važna kot pa državnopravna gesla Veselili smo se. da se bo 20 klerikalnih poslancev vendarle enkrat poslnžilo prilike, oa pokažejo, kai znajo Do sedai so le druge v nič devali, v bodoče bi morali pa dokumentirati, da imajo sami sposobnosti tudi za pozitivno delo Morda se pa dr. Korošec baš rad' tega »izogiba od vstopa v vlado*, ker pozna svoje m svojih pomočnikov »moči«, pa se izogiba blamaži. ki bi moraia nastopiti zanj in za SLS, čim bi gospodje tudi v vladi ničesar pokazati ne mogli. Torej! Le v vlado! Kričači se najprej užene-jo, ako se jih postavi na odgovorna mesta. Miklavžev orotokol za klerikalce »Slovenec" pravi, da ponavlja naš list »čenče o kapitulaciji«. Poziva nas. naj povemo, kle, kdaj in kako je SLS kapitulirala Menimo da je precej šnia drsmost stav-Ijati taka vprašanja v trenotkn, ko SLS na kolenih čaka. da sprejme dlktat g Uzunoviča Da se klerikalci sedai, ko baran^ajo za avtonomijo, viiejn. da bi pristaši SLS ne videli izdajstva nad 7letnim bojem za avtonomijo ie razirm!i;vo: saj so tudi takrat. ko so gnspodie sklepali Markov protokol. pisali vsaknjake stvari, da bi zam2-zali "č' Hudem Pro.i.kol. ki ga sedai se-. stavliaio ln k: se trn lahko imenoval po g. Uzunovičn 'Miklavžev protokole, bo za SLS baš tako usoden, kakor Je bil za Radiča usoden vsebinsko fsti — julijski protokol Kadar bo objavljen, bo razkril vse in tod i še to, kar danes š« javnost ne ve in kar bo dr. Korošec zfoarante! v privatnih stanovanjih v Beogradu Morai bi bit! že zelo omejeo, da bi ce uvide', da pomeni SLS iti danes v vlado za njo popolno kapitulacija V ostalem fco tSlovenec«, če bodo šli klerikalci v vlado, lahko pftjasril. kje, kdaj In kake je SLS s svojo avtonomijo zmagala: kajti samo dvoje je moteče v tem slučaju: aH kapitulacija, ali pa zmaga. Skrbeli bomo za to, da bo Miklavžev protokol prav tako »prijeten., za SLS, kakor Je bil julijski protokol za Radiča. Posetnikl pri g. Pašiču izmed Stevllnto posetcikov, ki so se te dni večkrat zadržali prj g. Pašiču, je bivši minister g. dr. Kojlč dai sotrudniku »Politike« naslednjo informacijo. Pašič ne bi b!i Pašič, ako bi odkrival svoje načrte. Zato nisem v stanju, Ua bi vam o akciji g. Pašiča karkoli povedal. Rečem lahko to, da Je g. Pašič popolnoma zdrav in docela Informiran o vsem. — Bolj radodaren it -z izjavami narodu posianec Mita Dintitrijo-vlč, ki jc dal naslednje Laormacije: Gospod Pašič je navzlic svoji starosti ohranil nenavadno živ duh. On vodi dolge razgovore ter razvila svoje ideje do skrajnih logičnih zaključkov. Iz političnega življenja, domačega tn Inozemskega, se riti ea važnejši dogodek m umaknil njegovi pozornosti Pašlčev povratek v Beograd prinaša pomirjeoje Čutilo se je. da Je Pašičeva odsotnost večkrat dajala povod za intrige & razburjenje V zvezi s tem pravi g. Pašič, da so tud! nekateri člani beograjskih re-daiiiij vražji, ker Jih človek ue more prijeti ue za glavo, ne za rep V nasprotja z vestmi prinaša Pašič mirzo b filozofsko modrost. Namesto razedlnjeaja poriva k ujediejenju vseh političnih mcci radikalske stranke Mirno in najopreznejše proučuje dogodke Konkretnih namer g. Pašiča pa danes nihče ne more napovedati Videti je, da g. Uzunovič nadalje uživa Pašičevo zaupanje Ko bo v skorajšnjem času omogočen bližji kontakt med Pašlčem in radikal-skim klubom, ter v drugi vrsti med Paš!-čom in Uzunotfčem, bo gotovo nastopilo se večle premirle in živahnejše sodelovanje pri kOTisolIdaciii splošnih državnih interesov. »Narodno edinstvo v praksi ali slovenski invalidi v opankah» Pod tem naslovom pricbčsje »Slovenec« zairkliivo politično beležko, ber dobe najrevnejši vojni Invalidi, vdove b sirote v mariborski oblasti 165 parov epank brezplačno. Škofov ilst etnično spravlja te opan-ke v zvezo z »narodnim edmstvom«. Tak cinizem zlasti ugaj3 Italijanom ta baš radi norčevanja iz narodnega edinstva ter radi razkrojnega pisanja proti Jugoslovanskemu unftarizmu. Je »Slovenec« onstran gratvic pri italijanski gospodi tako spoštovan Italijanom m treba izdajati nobenega lista, da b! okužcvaH z defetizir.orn pri-merske Slovence »Slovenec« !e za take namene izvrstno sredstvo Pa bodo klerikalci še trdi!', aa niso rimski hlapci. Senzacionalna aretacija v Zagrebu Zs.greb. 25 oktobra n. Veliko senzacijo ie povzročila aretacija zagrebškega bankir, [a Petra Rupčiča in njegovega prokurista Valčiča Aretirati ru je ca! preiskovalni sodnik radi zločina goljufije. Prvi sneg na Dunaju in v Pragi Dunaj, 25. oktobra, d. Včeraj je nenado« ma zavladal precejšen mrsz> in toplomer je padci na 2 stopinji nad uičlo. Zgodaj zju« traj je začel padati mrzel daž. okrog 10. pa je zavel močan veter, v katerega _so se pomešale vedno gostejše snežinke. Kmalu je sneg pobelil vse mesto. Okrog poldne je nehalo snežiti, dež pa je padal šc vse po poldne. Vsled slabega vremena so odpadle skoro vse športne prireditve Praga, 25. oktobra, d. Včeraj dopoldne ic približno eno uro padal sneg. ki se je iz* premeni! v dež. Skoraj ves dan je nepreae* homa deževalo. Smrt savojske prmcezinje Torino. 25. oktobra, o. Včeraj zjutraj je umrla v Moncalieriju savojska princesi nja Letizia Bonaparte, hči princa Napoleona Je-roma Bonaparta in savojske princezinje Kl> dlde Marije Terezije. Rojena je bila dne 20. deeembra 1666 v Parizu, dne 11. septembra 1888 pa se je roroči'» r voivodo d*Aosta Amedeom, bi pa je že dve leti kasneje umrl. Njen edini sin grof Salemi je padel v svetovni vojni. •JUTRO® it 247 3 Torek 26. X. DANES: Henny Porten ..Tragedija" Trnjeva pot matere mučenice, umetniško izvedeno do dobro znane svetovne tragedinje HENNY PORTEN. Predstave dnevno olf 4., pol 6.. pol 8. in 9. uri! Telefon 730 KINO „DVOR" Telefon 730 Kraji in ljudje Kongres Narodne Ženske Zveze na Bledu Bled, 25. oktobra. Bled ie te dni počaščen s kongresom najodličnejsih zastopnic jugoslovenske-ga Narodnega ženskega saveza. Tekom sobote in tekom nedelje so pričele prihajati de!e?atinje od blizu in daleč. Delo se je pr.čelo v nedeljo s plenarno sejo uprave saveza. Seja je trajala dopoldne in vse popoldne. Posamezni deli saveza so podali kratka poročila o svojem delovanju. Delo zagrebških organizacij se je povečini sukalo okoli zaščite omladine. Slovenski in bosansko-herce-govski del sta se bavila predvsem z organiziranjem in s pridobivanjem članic, medtem ko je Dalmacija delovala največ na prosvetnem polju in so žene mnogo predavale na ljudski umverzL Dalje je razpravljala uprava o delovanju posameznih jugoslovenskih komisij v Mednarodnem žen. savezu ter se je vršila debata o tehničnem delu teh komisij. Tekom seje se je končno pokazalo, da vlada v celokupni upravi docela neskaljeno soglasje. Izstop iz saveza je javilo 10 društev. Pristopile pa so nekatere nove organizacije. Danes ob pol U. dopoldne je bila predvsem vsa uprava zveze prdestavljena markizi Aber-deenovi v njenem salonu v hotelu Top- Lady Aberdeenova lice. Po prisrčnem razgovoru je lady odšla skozi špalir delegatk v kavarno, ki se ie izpremenila v sejno dvorano. Ob vhodu je vročila članica najmlajše organizacije, udruženja študentk v imenu zveze šopek prekrasnih belih krizantem. Kongres se je nato začel s slavnostno sejo na čast lady Aberdeenovi, ki je cstanoviteljiea in predsednica mednarodne ženske zveze, broječe 35 milijonov članic v 54 državah. Visoko damo spremlja glavna tajnica M22 gdč. van Eeghen iz Holandske. Seje so se udeležili tudi zastopniki blejskega občinskega odbora z županom Kendo na čelu, nadalje g. dr. Vavpotič kot zastopnik velikega župana ter domači honoraciorji. Dvorana je brla okusno opremljena, na stebrih je afiširano geslo Mednarodne ženske zveze: «Stori svojemu bližnjemu to. kar želiš, da ti drugi store.» Predsednica N2S gospa Leposava Petkovičeva je z lepim nagovorom pozdravila delegatke njih celokupno okrog 250 na številu: iz Srbije, tudi daleč z Juga, Hrvatske, Bosne, Hercegovine, Dalmacije in Slovenije. Z markantnimi besedami je očrtala pomen in avtoriteto lady Aberdeenove najbolj znane ln najbolj spoštovane dame na svetu. Lady Aberdeenova ni prišla med Jugosloven-ke kot navaden gost, marveč kot žena, ki hoče z nami delati ter se pučiti o našem delu. Ga. Petkovičeva je izrekla svoj pozdrav v gladki francoščini ter jo naprosila, da prevzame častno predsedstvo kongresa. Opozarjala je končno na ^elo Srbkinj, Hrvatic in Slovenk iz preteklosti do danes. S toplimi besedami se je spomnila onih Slovenk, ki niso med nami, a so našemu srcu tako blizu: Primork in Korošic. Naslovila je nanje prisrčne pozdrave. Končno je posvetila blag spomin plemeniti Srbkinji prvi predsednici NŽS Danici Hristidevi. zaključujoč: . Vojaška predsta. va. Izv. Sobota, 30.: »Slaba vest*. Premi jetra. C. Vedelja, 31.: »Drugi breg». Izv. Pondeljek, 1.: «Hajnlct». Izv. Ljubljanska opera. Torek, 26.: »Rigoletto. Gostuje Mirko Jela» čin. C. Sreda, 27.: I. intimni operni večer. Na čast češkoslovaškega narodnega praznika. Izv. Četrtek. 28.: Zaprto. Petek, 29.: «Nižava». Gostuje Anton Buk» šek. D. Sobota, 30.: »Grofica Marica». B. Nedelja, 31.: »Tannhauser«. Izv. Mariborsko gledališče. Torek. 26.: »Veronika Deseniška«. B. Sreda, 27.: Plesni večer skupine Valerije Kratine. Četrtek, 28.: »Morala«. C. Celjsko gledališče. Torek. 26.: »Drugi breg* Igrajo člani ljub« ljanskega dramskega gledališča. Ljubljanska opera pripravlja v bližnji pri.u"<:epMj nastopna dela: R-ssinijevo ipe-ro ter Verdijev ter š<»st slovaških pešati v prireditvi Snajder - Turnskeg*. Pesmi bi p^a ga Zaludova. V Janačkivi skladbi nastopijo dame in gospod'« ' hierrv KavS-nikova. Žaludova, Poličeva. Pntučkova, Knii'i !er Balatka. Prolog bo govoril ir. Ivan Lah Tenorist Mirito JelaHn gostuje nocoj, v torek ob 8. zvečer v ljubljanski operi. Pel bo ulogo Mantovskega vojvode v Verdijevem . Predstava se vrši za naročnike reda C. Prihodnja premijera v ljubljanski drami bo Anzengruberjeva -dijozni, veledramatični «Pagliacci» in Mozartova prekrasna opera fBastienn in Ba-gtienne>. Zlatko Balokorie, violinski virtuoz, ki nastopi v veliki dvorani hotela «Union» v četrtek zvečer, je že večkrat obiskal Ljubljano. Balokovič je jedva dobrih 30 let star. Koncertirati je začel po dovršenih študijah pri prof. Ševčiku na Dunaju. L. 1913. je nastopil v Moskvi, potem je prepotoval Evropo. Obiskal je tudi Afriko, kjer ga je spremljal kot pianist slovenski rojak prof. Anton Trosi. Po vojni 6e je podal Balokovič na turnejo v Švico, Francijo in na Angleško ter v Ameriko. Ta dežela mu je prinesla poleg slave tudi soprogo iz družine ameriškega bakrenega kralja Bordna. Ob poroki je prejel Balokovič od svoje žene v dar znamenite Guar-nerijeve gosli iz 1. 1732_ katere cenijo na 1 milijon Din. Vstopnice za Balokovižev koncert se dobe v Matični knjigami na Kongresnem trgu. Violinski koncert Zlatka Balokorifo, ki se vrši v Se^rtek, dne 28. t m, ima sledeči spored: 1.) Pugnani - Kreisler- Preludij in Allegro.Fiorillo: Adagio in Tartini: Vari-jacije na Corellijevo temo. 2.) Treland: Sonata za gosli in klavir. S.) Bach: Gfaecoue za solo - gosli. 4.) Sarasate: Andaluška romanca: Gardiner: From de Canebrake. Ma-nojlovič- Igra udovica ia \ache7: Ciganski napevi. Umetnik igra na slavne Gua<-neri;°-ve gosli, ki so bile izpotovl.jene 1. 1732. Na klavirju spremlja goslača Miss Miriam Ali en puškar Sevčik iz Ljubljane, ki so kupili samokrese za 40.000 Din. Del samokresov, ki jih le kupila firma Pošingei v Mariboru, Je prišel tudi v Južne kraje naše države. V tem času j« uprava mesta Beograda našla velike količine municije in prepovedanih samokresov v nekem skrivališču. »Politika« je takrat poročala: V Beogradu je našla policija tajno skrivališče, v katerem so bile skrite cele gore municije Po zaplembi Je morala policija na avtomobilib prevažati vse te za'oge. Na orožju, ki le bilo najdeno pri trgovcu Andro Mihelovi-ču. Gospodarski put 71., ni bilo nikjer nikakega znaka, po katerem bi se dalo spoznati, od katere firme oziroma tvornice aa le. Mihelovlč Je Izpovedal, da le dobival orožje ter m uničijo od neke tvrdke v Mariboru. Policija je takoj zaprla Mihelovica ter njegovega uslužbenca Dragomlra Kara-Dančlča, ter nato obvestila mariborski policijski komisarijat o njegovi Izpovedbi. V Mariboru se Je ugotovilo, da je del pri Miheloviču najdenega orožja od tvrdke Pošlnger v Martooru In sicer Je deloma bilo to orožje, ki je bilo kupljeno od J. Pošingerja na carinski dražbi v Mariboru dne 2. avgusta. Policija je še nadalje poizvedovala ta dognala, da so bili zaboji, Id so prihajali preko meje iz Avstrije na zvit način v Jugoslavijo, zaznamovani s črkami J. K. in P. M. Na enem zaboju so našli s svinčnikom napisan tudi naslov neke puškarske tvornice na Dunaju, koje ini-cijale se strijajo s črkama na zabojih. Sumljivo pa je bilo to, kaj naj pomenijo črke P. M. Policija je začela sumiti, da pomenijo te črke Pošinger, Maribor Na podlagi tega so se vršile poizvedbe na Dunaju pri omenjeni tvrdki in se je dognalo na podlagi dokumentov ter izpraševanj, da je Pošlnger Jakob iz Maribora nakupil velikanske množine samokresov in municije na Dunaju. Pošinger je nabavljal tudi munfcijo iz Prancije, Belgije in Nemčije, koje uvoz v našo državo je strogo zabranjen. Imel Je zalogo na Dunaju ter pošiljal potem na-kupljeno robo z Dunaja na špediterja B'um & Popper v Leibnitzu. To orožje in m uničijo je dal spmltl skrivoma na vozovih sena ta drv v našo državo. V Mariboru Je hranil vse te predmete, ki jih seveda ni prijavil oblastem, ne v to namenjenih prostorih v vili »Korotan« v Lajteršbergu pri Mariboru, temveč v vili »Tea« v Kr le vir. I, v Trubarjevi ulici. Dognano je, da so se naravnost velikanske količine samokresov in municije vtihotapile v našo državo omenjenim potom in se shranjevale v garaži, ki pa ni od oblasti dovoljeno skladlšCe orožja ter municije. Na podlagi teh ugotovitev so bili aredrani- Pošinger, njegov potnik Anton Jerič, lastnica vile »Tea«, dalje neki veleposestnik iz Št Turja ob Pesnici, ki Je večkrat pripeljal Pcštagerju mu-nldjo, ter trgovec Vičar Prane. Vse te velikanske količine orožja in municije, večinoma prepovedane kvalitete, so bile uvažane brez dovoljenja ministrstva in se niso vpisavale, kot predpisuje zakon ta pravilnik o orožju, v knjige tvrdke Pošinger. Naprej pa se Je spravljalo večinoma z deklaracijo »■železo« po železnici v Južne kraje Dalie se ie dognalo, da je prišla neka pošiljka municije v mestni okoliš ravno tako vtihotapliena iz Št. Tut i a v vozu pod drvami Ali Je utemeljen sum »Politike«, da se Je orožje in munlcija uvažalo v Bolgarijo ko-mltom, še ni definitivno ugotovljeno. Izgleda. da je ta slučaj, kar se tiče municije, eden največjih tihotapskih afer v naši državi Tihotapljenje se je vršilo leta in leta sistematično in je prav čudno, da že prej niso prišli na sled tihotaocem. V Avstriji pa se je na meji, ko je bil odkrit prvi voz municije. govorilo, da bj Iz tega nastala 5e velikanska afera Že tn je dalo našim oblastim povod, da so začele zadeve boli obširno raziskovati Pošinger. ki ie bil zapri, Je bil te dni sicer izpuščen, vendar pa to njegovega položaja prav nič ne izboljša. V*n iai enUra v ' Ki < -- e ielilu- ■ Jdclste meti MH n ide kno ,Dvor" iz New Yorka Koncert se vrši v veliki dvorani hotela Union in vlada v našem mestu za njega največje zanimanje. Umetnik Balokovič, virtuoz svetovnega slovesa, je našemu koncertnemu občinstvu še znan iz prejšnjih njegovih ljubljanskih koncertov Občinstvo opozarjamo, da je vstopnic, za katere veljajo navadne koncertne cene, še dovolj na razpolago. Šibeniški poliptih v {»opravilu proL Ster-nena. Prof. Sternen je dobil naroč:lo. naj popravi poliptib iz cerkve sv. Barbare v 3i-beniku. Umetnik si je ogledal podobo na licu mesta in Je odredil, ia se mora slika radi restavracijskih del prepet;'a'i v Ljubljano, kjer bo izvršeno popravilo. Plesni večer helleranako-laksenburškega ansambla pod vodstvom Valerije Kratine bo v mariborskem gledališču v sredo, dne 27. I m. zvečer. Razstava jugoslovenske moderne grafike v plzenjskem muzeju. Dvajsetorica jugoslo« venskih grafikov, ki so razstavili pred do« brim mesecem dni svoja dela v Pragi, se je zdaj preselila v plzenjski muzej. Plzenjsko j prebivalstvo je sprejelo razsavo zelo pri« j srčno in toplo. j Ljubiša Iličic kot Cavaradossi. Tenorist . Ljubiša Iličič, sedaj stalni član beograjske opere, je nastopi prošli teden v Puccinijev; »Tosci«, kjer je pel prvič vlogo slikarji Cavaradossi ja Iličedev operni debut v Be° £radu ie bila parHia don Tosčja v B'tzefov! »Carmen«. Požar v Dol. Boštanju V soboto zgodaj zjutraj je začela goreti graščinska žaga na Mirni. Radi noči in ker v posredni bi'žini nihče ne stanuje, so ogenj opazili šele ob 3.15 zjutraj, ko je bila polovica objekta že v plamenu. Boštanjsko prostovoljno gasi.no društvo je bilo v akciji že ob pol štirih, kmalu nato so prihiteli na pomoč tudi gasilci iz Sevnice. Posrečilo se je obvarovati, razen dela strehe, celo drugo polovico objekta, popolnoma pa tik stoječe veliko lesno skladišče Materi-jatoa škoda je večinoma krita z zavarovalnino. Klemenova kratka prostost Roparski glavar France Klemen, čegar beg iz umobolnice na Studencu je povzročil pred tednom dni v Ljubljani in tudi na deželi pravu senzacijo, je imel smolo. V soboto zveče' je bil pri prekoračenju državne meje pri PUnini prijet in postavljen iz zlate svobode zopet v luknjo. Klemen se je umaknil, kakor je sedaj ugotovljeno, takoj po svojem begu proti Podutiku, kjer je vlomil v gostilno Alojzija Obersnela. Tam se je oskrbel z obleko, čevlji, perilom ter z malo vsoto denarja. 2 njim je odšla takoj isto noč tudi njegova skrivnostna pomagačica. Klemen in njegova ljubica sta se umaknila v hribe in šia proft meji po skritih potih, kjer se ni bilo bati presenečenj orožniških patrulj. Ce ie Klemen razen v Podutiku še kje poskušal svojo vlomilsko srečo, zaenkrat še ni znana V soboto zvečer je bila žandarmerijska postaja na Rakeku obveščena od italijanskih obmejnih varnostnih organov, da so malo prej prijeli par sto metrov za državno mejo dva ubežnika, moškega ia žensko. Moški ubežnik da bo na podlagi slike v »Jutru« najbrž Identičen z ubeglim tolovajem Francetom Klemenom. Naši orožnik', ki so bili opozorjeni, da bo Klemen morda poskušal ubežati v Italijo, so namreč opozorili tudi italijanske tovariše ter jim Izročali celo nekaj izrezkov Klemenove slike iz »Jutra«. Kmalu nato se le izkazalo, da se je ujel pravi tiček. Klemena so pridržali, ker je Italijanska državljan, v zaporih v Postojni ter ga bodo odpravili pozneje v Trst Žensko, ki ga je spremljala, pa bodo izroflli Italijani našim oblastim. Krvav dogodek na Prnlah LJubljana, 25. oktobra Prebivalce na Prulah je v soboto zvečer razburil krvav dogodek, id se le izvrSlI okrog 20l30 v hiši št 25 na Grudnovem nabrežju. V omenjeni bi&i je 52-Ietai tesar Jože Peršia napadel s sekiro čevljarskega pomočnika Franceta Pravsta ia ga pobil na tla. Velik del krivde na krvavem dogodku nosi neka Micika K^ ki je včasih vodita Peršinu gospodinjstvo, sicer pa Je živela lahko življenje skitalke. Meseca junija se je Micki naenkrat zazdelo življenje pri Peršinu pusto in dolgočasno, pa je šla in se preselila v sosednje hišo k Pravstu. Peršin je nato pisal svoj: ( ženi, ki živi na Madžarskem, naj se vrne zopet k njemu, česar pa ona ni hotela storiti. V soboto, okrog 20. ure, ko je bil Peršin že v postelji, se je nenadoma spel nekdo do njegovega pritličnega okna in potikal. Peršin je skočil iz postelje, odprl oknr in zavpil: »Kdo je?« Ker se ni nikdo odzval, je skoči! skozi okno na tla iu pogledal za vogalom. Vendar ni našel nobeues« Cim pa se je zopet vleg^l k počitku, jc nenadoma priletelo skozi okno več kamnov Peršin je zopet skočil skozi okno v temo ■ sekiro v rokah in zagledal za vogalom sosednje hiše Miciko K. Pričel je vpiti l^o njo in bruhnil slednjič: vAko uii ne da> miru, ti kar glavo odsekam!« Micika ni .m vrnila nobene besede Kakor hitro pa se j; Peršin skobacal zopet v stanovanje, že )t imela v rokah zopet kamne ter Dričels p., novno bombardirati Peršinovo stanova«:.'-. Tedaj Je ta v divji jezi skočil za njo :n hitel za bežečo v Pravstovo -tanov.ni, Tam se je ona skrila. zas!edo\ alec pa h naletel na Pravsta, se zagnal proti njemu in ga z vso silo udaril s hrbtom M-kire p-glavi. Pravst je takoj pade! na tla nezavesten. Peršin pa je še dalje razgrajal. Vsled kričanja so vstali tudi diugi hišni prebivalci, da vidijo, kaj se godi. Pravsta «o oa-oesli v sobo in ga močili, vendar pa ga niso mogli spraviti k zavesti. Peršin se ie vrnil nato domov. ,eod.;-so kmalu prišli po njega stražniki "i ga odvedli v zapor. Njegovo žrtev pa 'o morali proti jutru prepeljati v bolnico. Pravstovo stanje je vrlo opasno in bo ostal pr: življenju Ie, če ne nastanejo kake Vomp - ZIMSKE SUKNJE in druga oblačila mvJi v največji najceneje i.'b ri I. Maček, Lfnblfan- Aleksandrova cesta 12. Opozarjamo cenj. dame da n. dobitkov shrari' številke od Domače vesti * Imenovanja v diplomatski službi Krati 5e v nedeljo podpisal večji diplomatski ukaz. Imenovanj so med drugimi: dosedanji generalni konzul v Bukarešti Rajko Vrntrovič za svetnika našega poslaništva v Berlina; dosedanji direktor 1. političnega oddelka v ministrstvu za v nanje zadeve Jevrem Tadič za poslaniškega svetnika v Budimpešti; dosedanji svetnik poslaništva v Pariza Boško Hristič za direktorja 1. političnega oddelka v ministrstvu; dosedanji šef tiskovnega oddelka v ministrstvu Pavie Karovič za poslaniškega svetnika v Londonu; dosedanji poslani ški svet. v-Tirani Iv. Nukovič za šefa presbiroja; dosedanji poslaniški svetnik v Budimpešti Aleksander C in car - Markovič za svetnika pri poslaništvu v Parizu; dosedanji poslaniški svetnik v Londonu Gjoka Todorovič za generalnega konzula v New-vorku; dosedanji šef kabineta predsednika beograjske občine Momčilo Jurišič za poslaniškega svetnika na Dunaju. Za poslani-ške tajnike so imenovani: Stojan Živadiuo-vič v Bruxellesn, Vojislav Jakovljevič v Rimu, Stevan Milovanovič pa za tajnika v ministrstvu za vnanje zadeve Dosedanji pisar pri našem poslaništvu v Budimpešti Teo-bald Vodušek je v istem svojstvu premeščen h konzulatu v Dusseldorfu. * Izpremembe v državni službi Upokojeni veterinar, 'sedaj vetcrinar-dnevničar Ani. Lršič pri okrajnem glavarstvu v Celju s sedežem v Št. Jurju, je imenovan za veterinarja pri istem okrajnem glavarstvu ter se aiu je priznalo za penzijo že preje odsluženih 35 let in S mesecev. Poštni uradnik Josip Tomaž je iz Subotice premeščen k poštnemu urada Ljubljana 2. * Gospod veliki župan dr. Baltič je nastopil dopust. V njegovi odsotnosti ga zastopa dvorni svetnik gospod Kremetršek. * Kralj pri odkritju Strossmaverjevega spomenika. V Zagreb je prispelo službeno obvestilo, da se krali Aleksander udeleži svečanosti odkritja Strossmaverjevega spomenika v Zagrebu, ki bo dne 7. novembra. * Davkarija v Tržiču. Po predlogu poslan ca dr. Žerjava je klub SDS v ministrstvu financ ugovarjal ukinjenju davkarije v Tržiču, predloživši obširno in stvarno utemeljeno spomenico župana g. Ivana Lončarja, ki dokazuje nerazmernost prihranka s škodo, ki nastane interesentom. Minister financ g. dr. Peric je brzojavno preklical odrejeno ukinjenje davkarije v Tržiču * Sodu i ja v Črnomlju. Erar je doslej plačeval nemškemu vitežkemu redu za prostore sodnije v Črnomlju 650 Din. Sedaj pa zahteva red od države za iste prostore, odbiv ši tri sobe 46.000 Din. Vsled tega je prišel v opasnost obstoj sodnije v Črnomlju. Upati ie, da se ta spor sporazumno uravna. Posl. dr. Žerjav in klub SDS sta pokrenila akcijo proti eventualni preselitvi sodnije iz Crnom ija, nakar je ministrstvo pravde izjavilo, da se -bo na vsak način skušala stvar povolino urediti. * Visoko odlikovanje staroste Poljskega Sokolskega Saveza. Kralj Aleksander je pod pisal ukaz, s katerim je odlikovan starosta Poljskega Sokolskega Saveza, Adam Zamoj ski, z redom Sv. Save I. razreda z lento. * Iz Vodnikove družbe. Odprava knjig za poverjenike bo do konca tedna gotova Nato sc razpošljejo knjige na posameznike, ki so se naročili naravnost v pisarni in jim ni bilo mogoče dostaviti po poverjenikih. Za vse one poverjenike, ki so pisali, da pridejo osebno po knjige, so te zanje pripravljene in naj jih čimprej odpeljejo. Po odpravi knjig vsem članom se bo preostanek knjig za leto 1926. dodelil onim, ki so se šele sedaj prijavili. To sporočilo naj velja na mnogoštevilne dopise, ki prihajajo vsak dan na pisarno Vodnikove družbe. * Odlikovanje slovenskih šolnikov. Iz Beo grada poročajo o odlikovanju dveh znanih slevenskih šolnikov. Vpokojeni oblastni šolski nadzornik in odlični pedagog dr. Janko Bezjak je odlikovan z redom Sv. Save III. razreda, vpokojeni gimnazijski profesor Janez Vreže pa z redom Sv. Save. IV. razreda. * Madžarski konzulat v Zagreb. V Zagrebu je ustanovljen madžarski konzulat, ki ie pričel včeraj svoje delovanje. Uradni prostori konzulata se nahajajo v Samostanski ulici 3. Uradne ure od 9. do 13. * Kongres privatnih uradnikov. Kongres Udruženja privatnih uradnikov in ostalih nameščencev se bo vršil v Zagrebu 31. okt. in 7. novembra. Sklepal bo o resolucijah ki naj se izroče pristojnim oblastem v svrho izboljšanja položaja privatnih uradnikov in denmtivne ureditve njihovega delovnega časa. * Stolica glasbene umetnosti na beograjski univerzi. Ministrstvo prosvete je izpre-rnenilo uredbo o ustrojstvu filozofske fakultete beograjske univerze tako, da se je dosedanjim stolicam dodala še stolica glasbene umetnosti * Odlikovanje. Z redom Sv. Save IX. razreda sta odlikovana dr. Ivan Sobo!, občinski zdravnik v Crikvenici in Ivan Antič, občinski predstojnik v Selcih. * Izkaz o eksekucijah v Sloveniji. Finanč-r.a delegacija uradno objavlja, da izide dne 26. oktobra v štev. 9S. »Uradnega lista« izkaz o eksekucijah, ki so se radi zaostalih direktnih davkov v Sloveniji izvršile v tretjem četrtletju tekočega le:a. Iz izkaza je TCzvidno, da se je tr.obllaina eksekucija začela v 2I.66S primerih in nadaljevala do rubeža v 5057 primerih (ca 23^1, do prodaje je pa prišlo v 52 primerih, to je okroglo 1% od celokupnega števila rubežev. Zaostanki, radi katerih ie prišlo do rubeža so znašali Zimske suknje in raglane krasnega izdelka so po prav nizkih cenah za dobiti pri tvrdki Fran Lnkič, Pred škofijo 19. okroglo 9H milijona dinarjev, oni ki so se mogli itirjati šele s prodajo pa okroglo 163.500 Din. V imobHarni eksekuciji se je v knjižil a zastavna pravica v 144 primerih za okroglo 2,650.000 Dm. Dražbe nepremičnin so se izvršile v 79 primerih za okrogla 775.000 Din zaostalih davkov. Vse te dražbe so se pa uvedle na predlog privatnih upnikov in ie erar samo pristopil k dražbens-mu postopanju; na predlog erarja samega se ni izvršila nobena dražba. * Vzajemno posojilnico v Ljubljani delničarji delniške stavbinske družbe «Un še enkrat in sicer prav resno svare, da vara še nadalje s svojimi inserati v >S.o-vencu« občinstva z garancijo hotela »Union« za njeno jamstvo. — Hotel »Union« ne jamči niti z eno paro za obveznosti »Vzajemne posojilnice«, ker ima »Union« le v tc-liko stika ž njo, kolikor ona poseduje delnic »Uniona«. Te lahko proda kadar iu kolikor hoče in le ta skupiček oz. dividenda je njena last, ne pa hotel »Union«. To se pravi varati občinstvo oz. vlagatelje, kakor da bi bil hotel »Union« last »Vzajemne posojilnice«, kot je njena last palača in druga na njo prepisana posestva. Vlagatelji hranilnih vlog ne morejo ničesar tir jati od hotela »Uui on«, pač pa od lastnice »Vzajemne posojilnice. Tako kakor postopa »Vzajemna posojilnica« ne postopa noben resen denarni zavod. Ako ne bo konec teh inseratov, smo primorani delničarji nastopiti drugo pot ir se poslužiti drugih sredstev, da napravimo konec takemu varanju vlagateljev. — Biian ce »Vzajemne posojilnice« imajo v aktivih posestva, med katere se pa ne sme šteti »Union«. Naj bo »Vzajemna posojilnica« zadovoljna, da ima »Centralno vinamo«, katero smatra za zelo dobičkanosno podjetje. Zakaj vendar ne inserira, da je to dobičkanosno podjetje najboljša garancija za njene obveznosti. Saj je stala »Centralna viuarna« »Vzajemuo posojilnico«, ki je le skromen denarni zavod, oz. zadruga čez 6,000.000 Hotel »Union« naj pa pusti v miru, da si prste ne opeče. — Javnost bo pa končno sodila ia sicer zelo ostro tak način reklame, ki ni v skladu z resuico. * Železniška tariia med Jugoslavijo in Nemčijo. Mednarodna železniška komisija v Splitu je preteklo soboto dovršila svoje tridnevno posvetovanje. Po svojih delegatih so bile zastopane Nemčija, Češkoslovaška in Jugoslavija. Podpisan je bil protokol, s katerim se uvaja edinstvena tarifa za prevoz blaga iu potnikov med Nemčijo, oziroma Češkoslovaško in našo državo. Uvede se tudi promet z ekspresuim blagom. Z potnike in blago iz Nemčije se kupi vozni listek na nemški postaji iu velja do Splita in obratno. Vsa komplicirana preračunavanja odpadejo. * Železniške olajšave za lovska društva razveljavljene. Z odlokom prometnega ministra so razveljavljene olajšave na naših železnicah, ki so bile svojedobno dovoljene lovskim društvom ob priliki vožnje na !ov ali k društvenim skupščinam. * »Pester Lloyd« zopet dovoljen v Jugoslaviji. Z odlokom ministra za notranje zadeve je listu »Pester Uoyd«, ki izhaja v nemškem jeziku v Budimpešti, zopet dovoljen uvoz v Jugoslavijo. * Poprava potniških vagonov. Delavnici za popravo vagonov v Mariboru in Sarajevu sta izroili v zadnjem času v promet znatno število popravljenih potniških in tovornih vagonov. Prometno ministrstvo je odredilo, da se omenjenima delavnicama pošlje takoj druga partija poškodovanih vagonov, da se potniški promet čimbolj izboljša in nudi potnikom več komoditete. * Policija v Novem Sadu podržavljena. Vs!ed konflikta, ki že dalj časa obstoja med mestno občino novosadsko in državnim pod tajnikom dr Pernarjem, je v soboto prispel v Novi Sad dekret, s katerim se občinska policija razpušča ter uvaja državna policija. * Prevzemanje naših zlatnikov v Franciji V Pariz ;e odpotovala naša spe-cijalna komisija, sestavljena iz članov Narodne banke in finančnega ministrstva, ki bo prevzela prvo partijo našin zlatnikov, izkovanih v Parizu s podobo kralja Aleksandra. Novi zlatniki pridejo tekom prihodnjega meseca v promet. * Vremenske abnormalnosti v Kočevja. Iz Kočevja nam pišejo z dne' 25. t. m.: Danes je zapadel tu sneg. Upamo pa, da hitro izgine. Od torka 19. t. m. do sobote 23. L m. je padel barometer za 24 mm, kar je gotovo nenavadno abnormalno, od sobote do danes pa se je dvignil zopet za 20 mm. " Prispevajte za poplavljence! Ljubljanski oblastni odboT »Rdečega križa« priredi v najkrajšem času prihodnje porazdeljevanje pc-dpor za poplavljence. Tudi tokrat odidejo posebne komisije na kraj nesreče ter bodo na podlagi predlogov in nasvetov krajevnih čiuiteljev najbolj potrebnim porazdelili podpore v gotovini. Povdarjamo, da akcija »Rdečega križa« ue gre za tem, da bi se dejansko nastala škoda prizadetim povrnila, ker je to pri ogromni katastrofi nemogoče. Tudi se ne morejo podpore meriti po višini škode, ki so jo posamezni utrpeli, nego samo po višini potrebe. V poštev prihaja šieviio rodbinskih članov ter pomanjkanje na hrani in obleki. PodpoTe se bodo delile samo potom uradnih komisij in na podlagi uradnih ugotovitev in je radi tega neprikiadno, če se posamezniki obračajo do .-Rdečega križa«. Vsi prispevki v denarju in v naravnih dajatvah, se porabijo izključno za poplavljence iz Slovenije iu je vsaka bojazen, da bi se denar ne porabi! v naši ožji domovini, odveč Od glavnega odbora v Beogradu je že prispel znesek 300.000 Din ki se istotako porazdeli samo poplavljencem iz Slovenije. Razven tega je glavni odbor »Rdečega križa« v Beogradu izrečno določil, da se ves v Sloveniji nabrani denar porabi zgolj za poplavljence iz Slovenije. Tudi se bo glavni odbor udeležil s primernim prispevkom naše akcije ia zopetno vzpostavitev porušenih domov. Iz tega razloga ia pa da ne bodo nekateri od več strani preko potrebe podpirani, naj bi se cela akcija kon centrirala samo pri Oblastnem odboru »Rde čega križa«, kateremu naj se nakazule o vsi denareni in drugi prispevki * Zapozneli cltronček. Iz Rajhenbui&a ram je poslal g. Srečko RaineT živega citrončka, ki ie v pozni jeseni še v soboto veselo obletaval jesenske cvetke. * Vihar na Jadranu. V uoči od petka na soboto je divjal na Jadranu silen vihar. V Splitu so morski valovi preplavili obalo ter So bile v pristanišču poškodovane številne ladje. Nekoiiko manjših ladij je vihar naplavil na kopno. * Požar upepelil ves trg. V trgu Suva Reka pri Prizrenu je nastal v nedeljo strahovit požar, ki je uničil skOTO ves trg. Med požarotr je divjal silen vihar, ki je onemogočil reševalna dela. Na pomoč je bilo poklicano tudi vojaštvo iz Prizrena. Zgorelo je do s oda j 52 hiš, požar pa še vedno razsaja Ali je katastrofa zahtevala tudi človeške žrtve, še ni ugotovljeno. * Granata ubila pastirja. V okolici Travnika so se pred kratkim vršile strelske vaje artiljerije. Pri tem se je neka granata zarila v blato. Naše! jo je 16 letni pastir Šačič, ki jo je skušal skamnotn razbiti, ne večod kaj ima v rokah. Granata je eksplodirala in pastir je obležal na mestu mrtev. Sodna komisija je našla v bližini še eno granato. * Čreda volkov raztrgala kravo. V Medji-uah v mostarski okolici je te dni čreda volkov pri belem dnevu napadla kravo nekega seljaka, ki se je pasla na travniku, ter jo raztrgala. Med prebivalstvom ie zavladal strah pred volkovi, ki se pojavljajo že sedaj četudi še n nastopila zima, in to tembolj, ker ljudstvo nima orožja, da bi se moglo braniti pred divjimi zvermi. * V znani aferi tihotapstva s srebrom na Sušaku ie finančno ministrstvo izreklo te dni kazensko razsodbo. Zagrebški banki Rupčič je naložena denarna kazen v znesku 300.000 dinarjev, Avgustu Matejiču 50.000 Stjepauu Dujmoviču 20.000, Lini Babic 20 tisoč in Nikoli Rupčiču 20.000 dinarjev. Banka je kazuovana zaradi tihotapstva s srebrom in zaradi nedopustnih finančnih operacij. * Požar v Zrkovcih. V Zrkovcih pri Mariboru je v noči od četrtka na petek v hiši g. Stramliča izbruhnil požar. Gasilno društvo iz Pobrežja je sicer takoj hite!o na pomoč, istotako tudi zrkovsko in mariborsko gasilno društvo, vendar pa niso mogia stopiti v akcijo zaradi pomanjkanja vode. Pogorela je hiša s hlevom iu gospodarskim poslopjem * Eksplozija na kolodvoru v Rinnl Na spored nem tiru železniške postaje v Rum! je prošli petek eksplodiral neki potniški vagon ki je bil nekoliko dni prej vzet iz kompozicije vagonov, ki so bili v prometu na progi Ruma-Vrdni« Esplozija je uničila vso karoserijo; od vagona so ostali le masivni železni deli človeških žrtev na srečo ni bilo Vzrok eksplozije se ni mogel ugotoviti, domneva pa se, da je bil najbrže v vagonu po zabljen zavoj omamita, namenjen za rudnik v Vrdniku, in da je ta dinamit eksplodira! SIBIRIJA Predvečer ruske revolucije Največji, najlepši in najboljši do sedaj zdelani r-iski tilm Piekrasno! Prekrasno! Prekrasno! Pride v kratkem v ELITNI KINO MATICA na u^lednejš kino v L)ub!jani * Železniška nezgoda pri Gračcu Po poročilih iz Splita je v soboto ponoči brzovlak ki je odšel iz postaje Gračac, nalete! na zad nji vagon tovornega Vlaka, ki ie pred njim zapusti! postajo. Sunek ni bi! posebno močan, ker brzovlak še ni vozi! z veliko brzino. Vendar je bil vagon močno poškodovan, istotako tudi železniški tir. Človeških žrtev ni bilo. Brzovlak ie imel vsled nezgode tri ure zamude. ♦ Šel je v smrt »ker ni imel sreče«. V Osjeku je v soboto popoldne izvršil samomor ugledni tamkajšnji meščan in trgovec Jakob Stingar. Na miz: je pustil kratko beležko, da gre v smrt, ker ni ime! sreče v življenju. Pokojnik je bil premožen človek, ki zapušča tri sinove, izmed katerih je eden zlatar, drugi pa veletrgovec. Njegove razmere so bile popolnoma urejene. V podstrešju svoje hiše si je najprej prereza! žile, potem pa se obesil. Dogodek je izzval v Osjeku veliko senzacijo. • Pri prehlajenju, nahodu, vnetju vratu, živčnim boleznim ia trganju v raznih udih, ic dobro popiti pol čaše Franc Jožeiove grenčice vsak dan, kar Vam prebavo olajša. Po izjavi vseučiliške klinike je Franc Jože-iova grenčica neprecenljive vrednosti. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ♦ Največjo izbiro klasičnih in modernih skladb za vse instrumente in petje ima vedno v zalogi le Matična knjigarna, Ljubljana. Kongresni trg. 13S5 — IT O zobna krema jo najboljša. * Volno in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna del3 dobite po najnižjih cenah v veliki izbiri pri Karlu Prelogu. Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4. * Tkanina »Eternnm«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri I. Medved, manufaktura, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. Danes Polnočno solnce Predstave ob: 3., 5., 7. in 9. uri. KINO IDEAL Iz Ljubljane u— Latuje potem preko Zagreba Beograda in Sofije v Bukarešto. u— Proslava češkoslovaškega narodnega praznika. V četrtek, dne 2S. oktobra se bo vršila v uradnih prostorih konzulata na Bre gu S mod S. in 12. uro recepcija v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika. Na proslavo si dovoljuje konzul vabiti vse pripadnike m prijatelje eškoslov. naroda. u— Volilni odbor napredne liste za Svet slušateljev ljubljanske univerze opozarja vse napredne akademike, da ne podpismje.io nikakih predlogov za občni zbor SSLU, k: niso priporočeni od predstavnikov napredne liste. u— Poučna filmska predstava ZKD v Ljubljani Nedeljska mladinska akademija s poučnimi filmi je pokazala veliko zanimanje in potrebo taiih prireditev. Obe predstavi sta bili do zadnjega sedeža razprodani. Šolska mladina in tudi drugo občinstvo je z veseljem in velikim zanimanjem sledilo lepemu sj>oredu. Prvi iilm o čebelah ie uvede! mladino v tajnosti življenja čebel, ostali filmi o gobah, o lovu bisernic in krokodilov, o higijeni, so bili istotako zelo poučni in koristni. Kakor čujemo, namerava ZKD prirediti celo vrsto takih poučnih filmskih predavanj, ki bodo mladini zelo koristna. Baje je naročena cela vrsta lepih filmov, zlasti potopisnih iu naravoslovnih. Vsled velikega odziva in zanimanja se predstava ponovi v nedeljo dne 31. t. m. Uvodno predavanje o čebelah priredi g. prof. Dolžan. Prva predstava se prične na željo šolskih krogov ob 9.15, druga ob 11. dopoldne. Vstopnice za cele razrede in šole skupaj je dobiti v pred-prodaji od danes naprej v tajništvu ZKD (Ljubljana, Kazino II) posamezne vstopnice pa v nedeljo dne 31 t. m. pri blagajni Kina Matice prtd vsako predstavo. Cena običajna za vsak sedež 2 Din. u— Prijatelje slovanske vzajemnosti ki so ob sprejemu češkoslovaških parlameatar cev tako sijajno pokazali svoje narodno mišljenje in čustvovanje, vse člane narodnih in kulturnih naših društev zlasti pa svoje člane, vabimo da se udeleže proslave češko slovaškega državnega praznika, ki bo v sredo 27. t m. ob po! 20. v opernem gledališču. Takisto vabimo na to proslavo naše akademsko ia srednješolsko dijaštvo predvsem pa posetnike kurzov češkega jezika. — Odbor Jugoslov. — češkoslovaške Lige v Ljubljani u— Staroslav: Gostilne v stari Ljubljani Popravljeni in pomnoženi ponatis iz »Jutra« 1926. S slikami Založilo iJutro=. Mnogi zlasti starejši Ljubljančani so z zanimanjem čitali črtice o gostilnah v stari Ljubljani, ki iih je prinašalo letos »Jutro«;. Na željo mnogih so izšli sedaj ti članki, pomnoženi in popravljeni, v založbi imenovanega dnevnika v lični knjižici, ki jo krasi na ovoju slika majolike iz 18. stoletja, opremljena s starinskim napisom: Sravie Lublansche Ga-spode. Pisatelj je zbral iz knjig, časnikov, arhivov in ustnih poročil zanimive podatke o_ starih gostilnah v mestu in predmestjih Njegovo pripovest spremljajo slike nekaterih starih gostiln. Ob marsikateri se ustavi bralec, se nasmehne in se spomni dragih prijateljev, češ v tej gostilni, ki ie ni več smo se tolikokrat dobro imeli. Komur je draga ljubljanska preteklost, katere lep košček nam je predloži! Staroslav v svojem delcu, z veseljem pozdravi njegovo knjižico in si jo nabavi za 15 Din. u— Združeno slovensko ženstvo v Ljubljani se najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da ie nabiralna akcija v dneh 16. in 17. oktobra v korist našim nesrečnim poplavljencem tako lepo uspela Doslej znaša celotna vsota 54.954 Din 15 p. — Sodelovala so pri tej akciji naslednja ženska društva: Atena, Kolo jugoslov. sester. Klub Primork, Krščansko žensko društvo, Krščanska ženska zveza, Splošno žensko društvo, 2snski odsek Jadranske straže, Ženski odsek naprednega gospodarskega društva pri Sv. Jakobu in Ženska C. M. podružnice. Vsa ta društva so zbrala 37.433 Din 25 p. Z izredno požrtvovalnostjo se je te akcije udeležila tudi naša ženska mladina z naslednjih zavodov: Dekliška mtščanska šola pri Sv. Jakobu, pri Uršulinkah, v Šiški in v Lichtenturnovem zavodu, Gorardov in Krištofov učni zavod. Obrtna šola in ženska realna gimnazija. Zbirka te naše mladine znaša 17.520 Din 90 p. Pri zbirki ženskih društev so darovali: g. Premelč Ivan 500 Din, ga. Šterlekar 450 Din g. Bamberg Oto in g. Verbič po 300 Din, svečama Kopač in trgovina Meden Viktor po 250 Din; g. Bonač, g. Josip Ravnihar, ga Marija Sedej, g. ravnatelj Čeč, R. T. in g. komandant dravske divizije po 300 Din; ga Babnik, trgov. Klemene, trg. Šumi in gg- dr. Aiman, dr.. Kreč, Frisch. Hribar, Kraigher po 100 Din; g. Ribnikar 50 Din Bloke r odkupnimi listki so brezplačno naredile tiskarne: Bonač Hrovatln ia Jugoslovanska. Zbirka še ni za- ključena, ker so obljubili prispevati na naše okrožnice tudi r.aši denarni zavodi Denar se izroči g. velikemu županu u— Mrtvaška glava v Tivoliju Ko so včeraj zjutraj mestne delavke v Tivolskem parku zravnavale zemljo je ena izmed njih nenadoma zakričala in se skoro sesecla. Tik pred njo se je namreč zakotaliia dlove-: ška glava. Glava ie bila v prepariranem stanju. čudno najdbo je paznik mestnih nasadov Šteie takoj prijavil policiji Glavo so r.a odredbo dr. Avramoviča prenesli zaenkrat na policijsko ravnateljstvo. Kako je prišla v Tivoli, je ostalo uganka. Venetno pa je, da je bila pripeljana rja med prstjo u— Policijska kronika. Nedeljska policijska kronika ni bila ravno preveč pisana. | Stražniki so imeli na večer največ posla s ■ pijanci ter so morah štirje prebojeviti vin-| ski bratci prespati noč na policiji Dalje so bili prijavljeni še sledeči slučaji: 1 prestopek obrtnega reda, 2 pretepa, 3 izgredi. 1 ptestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 7 prestopkov cestnega policijskega reda. u— Čudni sleparji France Benedik iz Stražišča pri Kranju je pred nekaj dnevi spravil v restavraciji Miklič v Kolodvorski ulici nagrobno svetiljko z zelenimi šipami. V soboto pa se je v omenjeni restavraciji zglasila družba obstoječa iz dveh žensk in dveh moških, ki je pod lažnimi podatki izvabila to svetiljko. o— Zobozdravnik dr. Puher zopet ordi-nira. 1462 u— Dobro črno vino liter Din 9, belo 11, mošt 11, vsak petek domače in morske ribe, vsako soboto in nedeljo domače koline priporoča gostila Vidmar, Sv. Jakoba trg št. 5. 13&5 Iz Maribora a— Veliki župan mariborske oblasti g. dr. Otmar Pirkmajer tekoči teden ne bo spre jemal, ker je uradno odsoten. a_ Gospodarsko in politično društvo za magdalenski okraj v Mariboru nadaljuje svojo sejo danes dne 36. t. m. ob 20. ur: v gostilni Friedau na Tržaški cesti. a-_ Odkritje nagrobnega spomenika dr. Medvedu so proslavili v nedeljo števiini prijatelji ob veliki udeležbi občinstva. Na po-breško pokopališče je prikorakala tudi četa Orjune v kroju s praporom. Združeni pevski zbori so zapeli dve žalostinki. predsednik odbora za postavitev spomenika, ravnatelj dT. Tominšek pa se je v lepem govoru spomnil vrlin dr. Medveda. a— Magdalenski park. Prejeli smo; Doslej se je vedno mislilo le na mestni park v Mariboru, in Ie njega se je skušalo z vsemi sredstvi spraviti na noge. toda to se žal še danes ni posrečilo. Ni dolgo od tega kar se je začelo gibati tudi naše predmestje Magdalena ter se ma!o pobrigalo za svoj park, ki je ostal med vojno in tudi po vojni popolnoma zapuščen, ter so ga obiskavali !e še vojaki ker jim ie bil pač najbližji Pred dobrimi 14 dnevi so začeli s popravljanjem magdalenskega parka. .Agilno ma-gdalezsko olepševalno društvo $! je nadelo nalogo, ta park temeljito popraviti in ozalj-šati. Najelo je kaznjence, ki delajo sedaj ves dan in popravljajo. Park se bo predvsem poveča! v Jezdarsko ulico, ki bo podaljšana. Renoviranje se vrši po angleškem sistemu in ni dvoma, da bo park po tem pre-ncvljenju v kras predmestju. Nameščene bo do nove klopi, izpeljane nove, ravne steče. Na sredi parka bo stal velik električni svetilnik, ki bo imel uekako 2 merra od tal nameščeno lično košarico z bujnim cvetjem Dela vodijo sami strokovnjaki, arhitekti ia inženjerji mestnega stavbnega urada, ki bodo gotovo izvršni svojo nalogo mojsterski. a— Ljudska univerza. Klavirski večer prof. Antena Trosta z Dunaja bo v četrtek 4. novembra v veliki kazinski dvorani. a — Premeščeni uradniki in oficirji pozor! Novi stanovanjski zakon določa, da izgubijo premeščeni državni uradniki v šestih mesecih po prestavitvi pravico do stanovanja v svojem prejšnjem službenem mestn. Ker je v Mariboru okrog 40 slučajev, v katerih so od tod premeščeni oficirji in državni nameščenci obdržali tukaj svoja stanovanja v katerih pa njih obitelj običajno stalno niti ne biva, bo maribor. stanovanjsko sodišče takoj po 1. novembru z njihovimi stanovanji razpolagalo. Dodelilo jih štveilnim semkaj premeščenim uradnikom, ki že mesece ali leta zaman čakajo na družinsko stanovanje v kraju, kier zdaj službujejo. a— Obrtno-nadaljevalna šola v Mariboru začne s poukom v nedeljo, dne 31. okt. ob f. dop. Vajenci dobe dodeiilne listke na mest nem magistratu dne 27.. 25. - in 29. okt od 10. do 12. in od 3. do 5. ure. vajenke od 11. do 13. ure v dekliški meščanski šoli II. v Cankarjevi ulici v pritličja v pisarni mest nega šolskega sveta. Prvi dan naj pridejo po listke vajenci in vajenke. katerih ime zač.ie s črkami A—J, drugi dan K—P. tretji dan ostali Te razdelitve se naj strogo drže, da ne bo hkratn prevelikega navala. a— Licitacija. V soboto. 30. oktobra ob 10. dopoldne bo v pisarni ravnateljstva moške kaznilnice v Mariboru csrna licitacija za dobavo raznih mlevskih izdelkov za dobo do konca marca 1927. predvsem krušne moke, zdroba koruzne moke itd. Na to opozarjamo naše trgovce. a— Prosta stanovanja. Na stanovanjskem razsodišču v Mariboru so na razpolago sledeča prosta stanovanja: 1.) Maistrova uiica št 22-UL 4 sobe, soba za služkinja kuhinja b pritikline od stranke Jerneja Aljančič 2.) Ob brodu št 5-1, 2 sobi. kuhinja it! pritikline od stranke Ivana Kosi. 3j Gosposka ulica štev. 2&. podstrešje, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Ivana Bach Iz Celja e— Redni sestanek članov krajevne orga nizacije SDS Celje mesto bo v sredo ob 8. zvečer v klubovi sobi celjskega doma. Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS Celje okolica pa v četrtek ob osmih zvečer v gostilni WiIson v Gaberjih. — Oba sestanka sta radi sobotnega zbora demokratske stranke v Celju važna zlasti za zaupnike. e— Osebna vest. G. minister narodnega zdravja je imenoval g. dr. Ljudevita Čeme-ja, zdravnika-pripravnika v celjski javni bol ttici za dalje slufečega zdravnika na istem zavodu. e— Mestno gledališče. Ponovno »požar jamo celjsko in okoliško občinstvo, da gostujejo danes, v torek, dne 26. t. m. člani ljubljanske drame v celjskem mestnem gledališču s Hilbertorvo dramo »Drogi breg«, ki bo gotovo po vsebini in vprizoritvi zadovoljila vse gledalce. Sedeži in lože so še razpolago. e— Poroka. V nedeljo, dne 34. t. m. se je poročila v Celja gdč. Nataša Antipina, hčerka znane celjske ruske rodbine z g. Radont Peijovičem, adjutantom giavne avtokoman-de v Beogradu. Bilo srečno! e— Žalna seja Ljudskega vseučilišča. V počaščenje spomina pokojnega podpredsednika, g. ravnatelja Beno Serajnika, bo danes zvečer ob 8. v meščanski šoli žalna seja, ra katero so vabljeni vsi gg. odborniki. Obenem ie tudi na dnevnem redu izvolitev novega podpredsednika. e— Smrtna kosa. V Novem Sadu je umrl v soboto, 24. t. m. svak carinskega inšpektorja v Celju, Jovan Jankovič, podpolkovnik vazduhoplovnega oddelka v Novem Sadu in eden naših prvih avijatiarjev. Jankovič je bolehal pa težki bolezni, kateri je podlegel komaj 36 let star. e— Razpis tobačne trafike v Žalcu. To-binčna traiika v Žalcu, hišna štev 21. ie postala prosta. Vojni invalidi in vojne vdove, ki so po invalidskem zakonu zaščiteni, pa bi se za podelitev te trafike zanimali, se pozivajo, da se zglasijo do 1. novembra ali pri občinskem uradu v Žalcu, ali pa v pisarni krajevnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Celju, Gregorčičeva ulica, kjer dobijo informacije Iz Trbovelj t— Upokojitve po novem pra\nlniku. V Hrastniku so upokojeni po novem pravil« niku in s tem deležni dobrot dr. 2> rjavo ve reforme sledeči rudarji: Jožef Zupančič, kopač, 52 let star, 714 Din mesečne 'pokoja nine; Martin Kožar, kopač, 57 let, 800 Din; Franc 2ibert, vlakovodja, 40 let, 275 Din; Jože čeč kopač, 51 let. 694; Anton Golouk, kopač, 36 let; 4S2 Din; Ludvik Jesenšek, naddrevni delavec, 23 let, 151.75 Din; Fric Laznik, strojnik, 43 let, 781 Din; Marija Močivnik, delavka, 4S let, 400 Din; Rudolf Resman kopač, 27 let, 339 Din; Miha Sitar, kopač, 42 let 618 Din; Jože Radej, strojnik, 38 let, 592 Din. Vsem navedenim je odmer« jena pokojnina z ozirom na članstvo pri bratovski skladnici ia delanezmožnost. t— Zabosti ga je hotel. Med delavcem v kemični tovarni Antonom Seničarjem in delavcem v steklarni Rebenšakona se je vnel oster prepir zavoljo nekega dekleta. Tekom obračunavanja je Seničar nenado» ma potegnil nož in navalil na Reberšaka, hoteč ga zabosti. Reberšak se je branil ta» ko spretno, da ga Seničar kljub najhujšim zamahom ni mogel raniti ter da mu je raz> rezal Ie površnik in obleko. Seničar se bo moral zaradi svoje vročekrvnosti zagovarjati pred sodiščem. t— Griža sc je pojavila na Posetju. Ko« maj je ponehala griža na Kleku, se je po» javila na Posetju, kjer je zbolela I91etna Hilcla Čadej. Mladenko so odpeljali v ob» činsko izolirnioo. ostale domače pa kontu« macirali. t— Peticije radi davčnih bremen. Vse krajevne organizacije, strokovne iti poli ti čj ne, brez ozira na politično pripadnost so poslale na razne korporacije. poslanske klus be in na vlado vloge radi davčnih bremen. V njih ugotavljajo, da so ta dosegla tako višino, da preti hišni in zemljiški posesti, obrti, industriji in trgovini popoln gospo« darski polom. V svrho preprečenja zahte« vajo, da se sprejmejo v prihodnji finančni proračun za Slovenijo vsaj najnujnejše olaj šave, fiksirane v M točkah. Na koncu ape« lirajo na vse slovensek poslance, da sc opu« ste vsa strankarska politična vprašanja to« liko časa, dokler se ne urede davčne in fi« nančne razmere v Sloveniji in ne povzame« jo koraki, da Slovenija gospodarsko popol« noma ne obnetnore. t— Ostre odredbe finančnega ravnatelj: stva. Finančno ravnateljstvo v Mariboru opozarja vse proizvajalce vina v trbovelj« ski okolici, da morajo naznaniti v teku 10 dni iz grozdja izprešano vino pristojni fi« nančni kontrolni postaji. Istotako morajo naznaniti vsi prodajalci vina, še predno iz« roče prodano vino kupcu, koliko vina so prodali. Kdor bi se pregrešil, bo kaznovan z globo od 1000 Din naprej. Vremensko poročilo Dunajska vremenska napoved n torek: Ponovno zelo hitro poslabšanje vremena. Toplejše; v prostih legah jugozapadni vetrovi. Tržaška 'Temenska napoved za torek: Lahki severovzhodni vetrovi. Nebo spremenljivo. Temperatura od 8 do 14 stopinj. Morje mirno. teJNOGAVI iv rc zato najcencjfe Šport Nedeljske nogometne tekme ▼ Sloveniji Z nedeljsko prvenstveno tekmo med Her mesom in Primorjem se je zaključila je« senska prvenstvena sezona v ljubljanskem okrožju. Tekma med navedenima klubo« ma se je pred tedni že vršil* ter je kon« č&la z neodločenim rezultatom. LNP pa jo je razveljavil, ker jo je radi nepravilnega sojenja smatral za neregularno. SK Hermes : ASK Primorje 3:2 (3:1) Hermežani so se dobro zavedali važnosti te tekme ter tudi temu primerno igrali. Mo« štvo je ponovno dokazalo, da se zna bori« ti, pa tudi braniti, in to še zelo odločno. Vendar priporočamo, da se odvadi preostre igre, kar bi moral pač sodnik sam prepre« čiti. Čudimo, se sodniški sekciji, zakaj ni r.iti k eni tekmi letošnje jesenske sezone delegirala enega najboljših uaših sodnikov g. Planinška. Razumljivo, da je vsled neupravičene po« pusti ji vosti sodnika trpela tekma na svoji lepoti. Primorjaši so se revanžirali, vsled česar j« bila igra z obeh strani precej ostra. Hermežani so igrali požrtvovalno do kon« ca igre. Ogromno delo je opravila krilska vrsta, v kateri se je posebno odlikoval Je. sih. V obrambi je briljiral Pleš, pa tudi vra» tar je svoje delo dobro opraviL V napadu je ugajal notranji trio, katerega je vodil Zalokar Požrtvovalni sta bili tudi obe krili. Primorjaši, ki so nastopili brez Drami« čanina in Ermana A., katera še vedno bo« lujeta na zadobljenih blezurah, so predved« li precej nekoristno igro. To velja pred« vsem za napadalno vrsto, katera se izgublja pred golom v hiperkombinacijo ter pri tem pozablja na glavno nalogo, streljanje. Pred« njačil je v tem oziru Zemljak, ki čimdalje bolj v svoji formi popušča Dobro mu je se« kundiral Uršič. ki je dvakrat nekoliko me« t rov od gola streljal na lahko vratarju žo« go v roke Vodstvo bi moralo svojo napa« dalno vrsto docela izpremeniti ter doseda« nje igrače za nekoliko časa umiroviti. Saj ima klub dovolj dobrih rezerv na razpo« lago. V krilski vrsti so vsi v polni meri zado« stili. Tudi Slamič se je kot centerhalf ob« nesel, a dvomimo, da bi bilo to mesto zanj V obrambi slab ves trio. Jančigaj je zagre« šil en avtogol, a vratar Erman J ie to po« ncrvil. Mladi Svetic ambicijozen igrač, a manjka mu še rutine in treninga Maloštevilna publika se ni ponašala baš sportsko. Najbolj žalostno je dejstvo, da smo opazili v gruči razgrajačev starejše lju« di. Prepričani naj bodo, da s sličnim nasto« pom ne bodo dosegli namena, ki ga ima šport v vzgojnem oziru Sodil je g Ahčan. 4SK Primorje rez. : SK Natakar 6 : 5. Tekma odigrana v vetru in dežju. SK Svoboda Ljubljana ; SK Svoboda Trbovlje 5 : 1. Trboveljska Svoboda je bi« la skoro enakovreden nasprotnik, le pred golom se ni znašla ISSK Maribor : SD Rapid 4:0 (2:0) Težko pričakovana tekma je končana! Končala se je jako nepričakovano z visoko zmago Maribora Maribor je zmagal povsem zasluženo. Njegovo moštvo je bila enajsto« rica, ki je zadovoljila » vseh ozirih in ne more se reči, da je bil eden slabši od dru« gih. Take homogene celote pri Mariboru doslej še nismo videli in nas je zato jak« presenetila. Maribor je predvedel krasno kombinacijsko igro, ki se ji pozna visoka tehnika, šola trenerja Čeprav je bil teren skrajno nezadovoljiv, čeravno je bil ves prostor takorekoč pod vodo, so igralci Ma« ribora kljub temu igrali ves čas požrtvoval« no in v enakem tempu naprej Rapid je po« polnoma razočaral. Niti en mož. izvzemši desnega branilca Barloviča, ki se je potru« dil in predvedel mnogo lepšo igro, kakor smo je bili pri njem vajeni, ni zadovoljil Krivdo na porazu nosi celokupno moštvo. Največja krivda na porazu pa je po našem mnenju ta, ker sta bila v moštvu, ki je na« vajeno novega sistema, dva stara igralca, k; nikakor nista spadala v moštvo. V napa« du je manjkala enotnost in baš to je zakri« vilo tako visok poraz Ta tekma je dokaza« Ia, da Maribor sigurno nadkriljuje svojega nasprotnika, ter ga je resno smatrati kot najboljši klub mariborski oblasti Scor« tali so: Vodeb 2, Bratuž in Koren (enajst« metrovka) Sodnik g Vodišek ie bil dober ISSK Maribor rezerva ; SD Rapid rezer« va 4 ; 3. Prvenstvena tekma, pri kateri si je Mariborova rezerva le s težavo pribo« rila zmago. SK Ptuj : TSK Merkur 9:2 V Ptuju od« igrana prvenstvena tekma je končala kakor vse nedeljske tekme v mariborskem okrož« ju, jako nepričakovano Merkur je predve« del igro, ki se ji Ptuj ni mogel uspešno zoperstaviti ter je moral podlečL Ostale nogometne tekme BEOGRAD: Prvenstvene: Jugoslavija : Jedinstvo 3 : 1 (2 : 1) BSK : Slavija 6 : 1 (1 : 1). ZAGREB: Prijateljska Gradjanski : Sim mering (Dunaj) 1 : 1 (1 : 1). Dunajčani so nastopili s svojim kompletnim I. moštvom, Gradjanski pa brez Mihelčiča in Remca. Gradjanski je bil boljši od goltov ter bi po poteku igre zaslužil zmago Tekma je bila radi teme 10 minut pred koncem pre« kinjena. Prvenstvene: Hašk : Croatia 1 • 0 (0 : 0). Uskok Makabi 6 : 3 (3 : 1), Sla« vija : Slaven 3 : 0 (0 : 0), Ilirija : Viktorija 2 : 0 (0 : 0). Zagrebško prvorazredno pr« venstvo je seda' sledeče: 1 Hašk (6 točk) V treh tekmah Hašk ni prejel nobenega gola. 2. Croatia (2' 3. Gradianski (2), 4 Derby (1). 5. 2el zničar (1), 6 Concordia 0. BELJAK: Ilirija (Ljubljana) : Villacher S V. 3 : 3 (2 : 2). Ker je bilo zelo slabo vreme, je teknr prisos.v-ovalo zelo pičlo število gledalcev. DUNAJ: Pokalna Rapid : Hakoah 5 : 3 (3 : 1); prvenstvena BAC : Sportklub 2 : 0 (J : 0). LINZ: Nižje Avstrijsko : Gornje Av« strijsko 3 : 2 (3 : 0). BUDIMPEŠTA: Vienna (Dunaj) : Fe. renevaros 2 : 2. PRAGA: Slavija : Pardubice 12 : 0, Vr« šoviee : DFC 2 : 1, Bratislava : Čahoslo« van 3 ; 1. BRNO: 2ide : Vitkovlce 4 : 3. CHICAGO: S. arf C aga) : Spart« (Chi« cac ) 9 : 0. MUENCHEN: I. FC Nurnberg : MTV 1860 3 : l. Hazena ISSK Maribor : SK Mura (Murska Sobota) 10:3 (3:2) V nedeljo sc je odigrala v Mariboru spo« mladanska prvenstvena tekma med hazena družinama Maribora in Mure. Kot zmago« valka je v nepričakovano visokem razmerju izšla družina Maribora, ki pa je zmago po« polnoma zaslužila. Da je Mura zabila tri go« le, se ima zahvaliti le slabi vratarici Maribo« rove družine. Pri Muri je bila jako slaba srednja napadalka, najslabša pa vratarica, ki nosi precejšen del krivde na porazu. Krivdo slabi igri Mure pa je pripisati skraj« no slabemu terenu, na katerem so bile Mu« rašice, ki so igrale bose. takorekoč nemo« goče. Sodnik g. Baltesar iz Ljubljane je so» dil brezhibno. Kolesarsko društvo «Perun» v Mariboru Po vzgledu ostalih večjih mest v naši dr« žavi je tudi Maribor na športnem polju jako agilen. Če vno se ne more trditi, da je primerjati mariborski šport z onim več« jih mest naše kraljevine, je vendar omembe vreden in to iz razloga, ker je mesto Mari« bor najsevernejše mesto naše države, ki naj bolj potrebuje takih društev, ki pospešu« jejo med narodom napredek in narodno za« vest. Poleg nogometnih športnih društev je v Mariboru še pol o drugih društev, ki delu« jejo na sportnen polju. Kot najbolj agilno nacijonalno društvo je smatrati v Mariboru na kolesarskem polju Kolesarsko društvo «Perun» Vsako nedelio vid'5 agilne športnike, ko se ua krlesic v dolgi vrsti vo« zijo v okolico Krasen je pogled na te na> rodne delavce, moške kakor ženske, ki vr« šijo jako veliko kulturno nalogo. Baš zato zaslužijo, da seznanimo ljudstvo s «Peru« nom». Leta 1920. so se sestali nekateri Mari« borčani, med katerimi je bilo tudi mnogo Primorcev, da ustanove i v Mariboru ko« lesarsko društvo, ki naj bi bilo strogo na« rodno in kojega naloga naj bi bila poleg gojitve športa tudi dviganje narodne zave« sti med ljudstvom na meji. Ustanovilo se ie Kolesarsko društvo <*Perun». Prvi pred« sednik društva jc bil g. Slavec, ki je s po« močjo predvsem gg. Kumerca in Moravca spravil oživljeno idejo na noge. Dve leti po ustanovitvi je d.uštvo le životarilo, ker ni bilo potrebnih gmotnih sredstev, s katerimi bi se moglo povzdigniti do potrebne viši« ne. V tretjem letu obstoja, ko je prevzel predsedstvo stavbni mojster g. Živic, se je izvršila reorganizacija, ki je na društvo vplivala jako bla dejno. Pod njegovim vodstvom je društvo razvilo prvi slovenski kolesarski prapor, ki mu je kumovala ga. dr Boštjančičeva. Društvo prireja dirke in izlete v mariborsko okolico, zlasti pa na mejo s primorska pevskim društvom «Ja« dran» v Mariboru in obmejnim pev dru« štvom «Obmejni zvon« v Št. Ilju. Članstva šteje društvo danes 275, kar je za MariboT jako veliko, če pomislimo, da obstojajo poleg njega še tri kolesarska društva. Pri prvi dirki za prvenstvo Maribora jodr>če! TKD. Atena. (Hazena odsek). V sredo 27 t. m. ob 18. uri važen sestanek v orto« pedskem zavodu. Udeležba obvezna za vse verificirane in neverificirane hazenašice. — Načelnica Primorje. (Nogom. sekcija). Da. ne s, v torek, ob 20 seja sekcijskega odbo« ra v Narodni kavarni Na sejo se vabijo vsled važnosti dnevnega reda sledeči go« spodje: dr Birsa, ing. Debelak, dr Bajič, dr. Košiša. ravnatelj Setina, ravnatelj Ku« štrin, geom Kalin, Zaje, Ček. — Načelnik SK Slovan (Težko atletska sekcija). V sredo, 27 t. m pri treningu v telovadnici vsi atleti, zlasti pa oni, kateri nameravajo nastopiti pri medmestni tekmi Maribor : Ljubljana Strogo obvezno za vse! — Taj« nik. SK Jadran. Danes ob 20. odborova se« ja pri Mraku. K seji se nujno poziva g. bla« gajnik. — Tajnik. Olimpijske igre leta 1936 v Berlinu Predsednik nemškega državnega odbora za telesno vzgojo je v predavanju v Berlinu sporočil, da se vrše pogajanja, da bi se olimpijada leta 1936 vršila v Berlinu. Kakor mano se vrši prihodnja olimpijada leta 1928 v Amsterdamu, leta 1932 pa v Los Angelesu. i itn n o ru 'i n jtiojuuu mi m ju «i»m drama v patih dejanjih. Prevel Oton Zupančič. Knjiga vsebule tud' zgodovinske podatke dume Črna za broš zvod Din 14 -, ia vezan Izvod Oin 20'— Po polti Oin 2*0 več Naroča se v knHeaini Tiskovne zadruga v Ljub Jani » Prešernova uMc» 54 Nas vore z omenjenimi bankami. Ako bo podpisovanje zaključeno v določenem roku, se bo vršil predhodni zbor delničarjev 20. februarja 1927. Premišljanje o okrajnih cestah 0 okrajnih cestah, ki se nahajajo s pro-metnejših krajih v silno žalostnem stanja, je izdalo veliko županstvo mariborske oblasti na okrajne odbore odlok, ki vsebuje med drugim: ravJjajo za polovico daljše proge za borih 500 Din na mesec (brez pravice od predsedstvom borznega predsednika to generalnega ravnatelja dr. Stanka feverljuge. Iz borz nega poročila je povzeti, da je celokupni jjto-met na zagrebški bom v 1. 1925. znašal 4450 milijonov proti 4070 miliionom dinnriev v l. 1924. Samo devizni promet je dosegel v l 1925. okrog 4059 milijonov dinarjev proti 3831 milijonom v 1. 1924. Največji je bil premet v devizah: na Tt*'ijo (420 milijonov di-narjsv. na Prago (235.6), na švico (58). na Dunaj (37.8), na New York (12), na Berlin (S milijonov dinarievl. Skupščina je izvolila nove borzne svetnike in razsodnike. = Tečaja iz sadjarstva, uporab'; sadja in naprave brezalkoholne pijače, ki sta se vršila na Mali Loki 7.. S. in 9. t. m. to na kmetijski šoli na Grmu 17. t. m., sta se prav dobro obnesla. Udeležba jc bila prav lepa. Tečaja je vodil okrajni kmetijski referent v Novem me-=tu eosp. Franc Malasek. = Utoz hmelja » Madžarsko. Madžarske jiivovarne so dosjei uvažale hmelj iz inooem-slva. zlasti iz Češkoslovaške to Jugoslavija. S jx>močjo madžarskega kmetijskega ministrstva so je sedaj ustanovila družba za produkcijo hmelja, katero cilj je preskrba madžarskih pivovarn z domačim hmeljem. Družbi se je na podlagi j>ogajan} s kmetovalci pojreiilo dobiti dovolj obsežno zemljišče za gojenje hmelja. Drugo leto bo baje uvoz hmelja v Madžarsko že nej>otreben. = Pred (nižanjem reškosloTaškega diskonta. Iz Prago poročajo, aa namerava Češkoslovaška narodna banka v začetku novembra t. 1. znižati diskont najbrže za pol odstotka. = Uredba tenuinske trgovine na praški boni se je v načelu sklenila, in sicer s 1. decembrom t. 1. Za državne j»pirje termtoska trgovina zaenkrat še ne bo uvedena. =s Vinarska zadruga lilnica 193—195 (195), Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantitoa 94—98, Praštediona 866—869, Kreditni zavod 165—175, Strojne 73—0, Vevče 102—0, Stavbna 55—63, SeSir 104—0. — Blago: Zaključek: laneno me prekmursko, vagon Ljubljana paritete, pol vagona 420—420 "(420). Povpraševanje to ponudbe običajne. ZAGREB. Od zasebnih papirjev se je v večji meri prometovala Jugo po 92.5—93. Dubrovačka je poskočila. Vojna škoda je dalje porasla. Promptna s? je trgovala po SIS do 316.5. — Italija in Pariz sta znova čvrsta. Italija je jjorasla v Zagrebu tekom borznega sestanka od 244.5 na 245.75. Čvrstejši je tudi Pariz. Od ostalih deviz se je okrepil London zaradi pomanikania blagu Narodna banka je morala pokrivati ^vpraševanje p-> Londonu. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2264.5—2270.5, Dunaj izplačilo 797.5—800.5, Berlin izplačilo 1347.77—1350.77 Budimj>eSta 0.07915—0.07945, Italija izplač. 244.37—246.37, London izplačilo 274.4—275.2, New York kabel 56.6—56.8, ček 56.448 do 56.648, Pariz izplačilo 172—174, Praga izplačilo 167.4—168.2, Švica izplačilo 1092.75 do 1095.75; valute: dolar 55.8—56; efekti: bančni: E-komotua 100—100.5, Poljo 15.5—16, Hipo 55—56, Jugo 93—94, Praštediona 865—870. Ljubljanska kreditna 150—0; industrijski: Dubrovačka 380—0, Slavonija 31.3-32. Trbovlje 300-310, Vevčo 102-0; državni: investicijsko 72.75—73.5. agrarne 43—43.5, Vojna škoda, promptna 8145 do 315.5, za oktober 314.5—315, za november 316.5-318. kasiL 3145-315. BEOGRAD. Devize. Amsterdam 2270 do 2273, Dunaj 79S-799 Berlin 1346.5 do 1347, Bruselj 158—160, Bukarešta 30.6—30.9, Italija 249—250. London 274.65—274.73, New York 56.49—56.5, Pariz 174—175, Praga 167.75—167A Švica 1094-1094.25. CURIH. Beograd 9.145. Berlin 123373, New York 518.25, London 25.12373, Pariz 15.7375, Milan 22.75, Praga 15.345. Budimpešta 0.00725. Bukarešta 2.85. Sofija 37373. Dunaj 73.03. TRST. Devize: Beograd 40—41, Dunaj 315-330, Praga 67.25—68.23; Pariz 66—70, London 109.75—110.75, New York 22.70 do 23. Curih 435—445. Budimpešta 0AS10 do 0.0320. Bukarešta 12—13; valute: dinarji 39.50-40.50. dolarji 22.50_22.80, 20 zlatih frankov 90-95. zlata lira 445.24. DUNAJ Devize- Beoerad 12.473 do 12.51.1. Berlin i*U3-168.83. Budimpešta 99.10 09.40, Rr.karešta 3dt -3:96, London 295—34.SI-S, Milan 3155- 3165. Ne» York 707.25-709 75 Pa t iz 21 £8- 21 78, Praga 2004/5-21 .isrh Sofija 5.JT23 a.?525, Varšava 78.13—7865 Curlb t S* 4«.—»8691: »a-I u t e: dinarji 12.475-12 535. dolarji 70640 do 710 441 Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.7. v Berlinu 7.412, v Londona (popol dne) 275. Slavnostna otvoritev zdravstvenega doma v Lukavici Prvi Zdravstveni dom v Sloveniji jt bil nedeljo slavnostno otvorjen. Lju-beznjiva Lukovica je vsa prenovljena Po asanacjskih delili, ki io spremljala grajenje Zdrav at enegu doma, in vsa v zastavah, okrašena z mlaji, priredila gostom udiiče.: sprejem. Deževno vreme je sicer zadržalo številnejšo prisotnost gostov iz drugih krajev, posebno iz Ljubljane, vendar pa je siavnost ob na\zočir..-ii vseh domačinov ter naj-odHčnej.-h zastopnikov potekla vrlo do-' cojno. Sredi trga so se tekom dopoldanskih ur "zbrali domačini s svojim županom brdskim grašč^kora g. Antonom Kers-ulkorn na čelu. da pozdravijo goste, predvsem prihod načelnika ministrstva narodnega zdravja prof. dr. Andrijo Štamparja, bivšega inšpektorja v Ljub-Ijani ur. Vladimir ja Katičiča in sedanjega inšpektorja dr. Vukičeviča. Skupno z domačini so bili zbrani zastopniki uprave zdravniških krogov in šefi higi-jenskih ustanov. Domači gasilci in šolska mladina so tvorili špalir. sodeli \\da je domžalska godba. Radi defek, pri avtomobilu se je prihod odlk gostov nekoliko zakasnil, radi česar sprejem nikakor ni trpel na prisr.-;:ostL Vreme se je medtem zjasnilo m Lukovica je v jesenskem solncu bila vsa praznična. Goste je pozdravil župan Kersnik s prisrčno dobrodošlico, zahvaljujoč se za prihod in izražajoč nad . da bo Zdravstveni dom izpolnil vse uade. ki jm vanj stavlja prebivalstvo brdskega okraja. V imenu šolske mladine pa se je ljubko dekletce genlji-vo zahvalilo za šolsko polikliniko. S krajšimi besedami se je nato za pozdrav zahvalil načelnik dr. Štampar. ki je izražai radost, da mu je zopet dana prilika otvoriti novo važno zdravstveno ustanovo. Priporočil je domačinom, naj Zdravstveni dom čuvajo kakor rojstno hišo. naj ga negujejo in ljubijo. Milijoni zdravnikov ne morejo ukreniti vsega, ako se narod sam ue zaveda vrednosti svojega zdravja. Tembolj je liigijenska prosveta potrebna v naši državi, kjer imamo samo okrog 3500 zdravnikov. Le sodelovanje zdravnika in ljudstva ter higijenska prosveta, ki io bodo širili Zdravstveni domovi, bo omogočila, da se bo preporodi! ves naš jugoslovenski narod. Po tem sprejemu je sledil odhod k Zaru vstvenemu domu. kjer ie najprej g. zlatomašmk kanonik Bizjan v asistenci dveh svojih duhovskih tovarišev izvršil svečano posvetitev, nakar so sledili krajši posvetilni nagovori posameznih zastopnikov. Sanitetni referent dr. Mayer je otvoritev zdravstvenega doma pozdravil v imenu velikega župana. Zahvalil se je vsem činiteijem, ki so omogoči': zgraditev te važne institucije, istočasno pa tudi domačinom, ki so z vnetim sodelovanjem podali dokaz vzornega sodelovanja državne uprave in prebivalstva. V prepričanju, da bo Zdravstven* dom izpolnjeval vse naloge, katerim je namenjen, je doktor Mayer izrazil nado, da bo zdravstveni preporod vodil tudi k velikemu gospodarskemu napredku. Po krajših besedah poslanca Štrcina je nato izpregovoril g. dr. Vladimir Ka-tičič. ki si je kot inšpektor ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani pridobil največ zaslug za zgraditev Zdravstvenega doma. S kratkimi izvajanji je podal pregled asanacijskih del ter je za svojo iskreno izrečeno željo, da bi Zdravstveni dom bil v zgied in v spodbudo vsemu slovenskemu ljudstvu, žel navdušeno pritrjevanje. Krajšo česiitko je nato izrekel sedanji inšpektor min. narodnega zdravja v Ljubljani gospod dr. Vukičevič, za njim pa je srezki poglavar dr. Ogrin izrekel zahvalo vsem, ki so pripomogli k tej pridobitvi Lu-kovice. Orisal je vzajemno delovanje med oblastjo in prebivalstvom, ki je z vso požrtvovalnostjo vršilo kuluk ter doprinašalo žrtve — opozoril pa ie še na nekatere nedostatke v okraju, ki jih bo treba popraviti, odnosno nadomestiti z novimi deli. V Lukovici še manjka vodovod, ki se bo hitro dovršil z uspešnim sodelovanjem vseh prebivalcev. Nadalje je bližnja vas Prevoje istocako potrebna asanacije. čemur pa je srezko pog'avarstvo pripravilo tla z nekaterimi najnujnejšimi asanacijski-uii ukrepi. Končno mora Lukovica dobiti še okrajno hiralnico in ubožnico. za kar je prvi temeli položil s tem, da je bilo na skupščini okrajne blagajne v to svrho votiranih 5000 Din. V imenu brdskega okraja s. je končno zahvalil okrožni zdravnik dr. Trt-nik. On. ki najbolje pozna svoje lj;>di in mu je poverjeno vodstvo novega Zdravstvenega doma. je tolmačil hvaležnost ljudstva s rem, da je v čast kralja Aleksandra naslovil trikratni «ždvio», čemer so se vsi prisotni navduieno pridružili. Sledil je ogled doma. Z velikim interesom so si gostje in domačini pod vodstvom ravnatelja ljubljanskega Higijenskega zavoda in obenem gospodarja novega Zdravstvenega doma gospoda dr. Pirca ogledali vse podrobnosti institucije. Splošno pozornost j* vzbujala potujoča higijenska razstava, ki ostane še teden dni nameščena v pritličnih lokalih. Bilo je veselje opazovati domačine, s kako napetim zan.manjem so si ogledovali posamezne objekie in izražali veselje, da jim bo higijenska iazstava še podrobneje na ogled, ker '•o v vsakem krjju ostala po en teden ;i se bodo istočasno vršila tudi preda-■ anja s skioptičnimi siikami. Ureditev vseh prostorov je po obsežnih pojasnilih g. dr. Pirca vzbujala kratko in soglasno sodbo, da je Zdravstveni dom pridobitev neprecenljive vrednosti Pripominjamo. da je povodom otvoritve izšla spomenica. k; :r je do vseh podrobnostih opisana asanacija Lukovi-ce. gradbena dela ter ureditev Zdravstvenega doma. B-o5,ira je opremljena s 45 slikami. S*aiu iO Din in jo moremo priporočati vsakomur, ki mu je pri srcu zdravstveni napredek našega naroda ter smisel za narodno higijeno v naši državi. K vsemu ra naj podamo še naslednje podatke, k; jih je načelnik dr. Štampar podal v sijajnem stvarnem govoru na banketu pri Slaparju, kjer je na napitnico domačega župana gospoda Kersnika v čast ministru za narodno zdravstvo izvajal: Ministrstvo za narodno zdravje ne pozna partizanske politike. Nj.gov proračun je enako razdeljen, pri njem ni zapostavljeno nobeno p eme aii pokrajina. Tu se provaja čista nacijona.na ju-goslovenska politika, tu se vodi skrb za vsa področja. Danes imamo v državi okrog 30 zdravstvenih domov, a novih je projektiranih 50. Prva pozornost je bila posvečena Dalmaciji, kjer je neusmiljeno razsajala malarija. Investirali so se veliki kapitali in danes je malarija domala odpravljena. Sledila je Črna gora. kjer je delovanje zdravstvenih faktorjev obrodilo krasne plodove. Ljudstvo se je navezalo na nove Zdrav, stvene domove, kakor na svojo ro stno hišo_ V kratkem se še pod Levčenom zgradi sanatorij za bfiehno deco. V Metohiji je malarija od SO. odst. padla na 20. Isti ali še večji napredek se kaže v Južni Srbiji, kjer se sistematično pobijajo epidemije. V Skoplju je - zgrajen niodern zavod za pobijanje tropske malarije, ki bi delal čast vsakemu 'velemestu. Skratka, napredek je tako velik, da vzbuja občudovanje vsega znanstvenega sveta. Okrog 123 tujih zdravnikov si je doslej ogledalo naše institucije in idealnemu priznanju je sled la tudi rr.aterijalna podpora. Okrog 24 milijonov dinarjev smo doslej prejeli po-klonjenih iz inozemstva. Okrog 285 zdravstvenih ustanov deluje širom naše države. Zgrajene so bile z ogromnimi stroški (okrog 1S5 milijonov dinarjev). toda vise to ni preveč, ker zdravstvo naroda ne pozna in ne sme poznati luksusa. V vsak kraj spada zdravstveni zavod, kakor cerkev. Brez zdravega telesa ni zdrave duše . . V prisrčn:h besedah se je nato neumorni zdravstveni pionir dr. Štampar zahvalil svojim sotrudnikom pri prova.ianju svojih načrtov. ki so sloves njegovega imena ponesli po vsem svetu in ga proslavili tako. da ga je rektor balt'morske univerze upravičeno nazval za Napoleona medicine. Prisrčno ie bilo slovo, ko smo se z avtomobili, danimi na razpo^go "d ljubljanskega hisrijenskee-a zavoda, odpravljali iz Lukovice. V vsem lj-ibez- Ven 'ur <-nW ? -p i i rirki ki velefilm ..Muciste med leni" ■r d V kin, Dvor" njivem obnašanju in znani prijaznosti domačinov se je izražalo ponosno zadovoljstvo nad moderno zdravstveno pridobitvijo, izročeno v varstvo domačega Društva za narodno zdravje, čigar ustanovni občni zbor se je vršil zjutraj pred prihodom gostov. Železničarji proti podaljšanju nestalnosti Ljubljana. 25. oktobra Proti nameravanemu podaljšanju nestai-nosti železničarskega osobja za nadaijna tri leta ter zmanjšanju staleža delavcev je sklicalo včeraj Udruženje jugoslovensk;h narodnih železničarjev v prostorih son-dvorske restavracije protestni shod, katerega se je udeležilo čez iOO že!ezn:čai;ev, aa javno pokižejo svoje ogorčenje pro-i namera merodajni« faktorjev. Sh'uj je predsedovai predsednik UJNZB g. Leopjid Juh, ki je po pozdravnih b< -c-aah na kratko orisa! položaj železničar.^-/ Giav-ni govornik g. Ivan Deržrl je povdarjal, da govori proti redukciji delavcev, pro-fesiionistov in uslužbencev pri vseh suo-kovnih in drugih oddelenjih na progi, v delavnicah in postajah, že sedaj dovolj žalostno stanje naših železn.Skih prog samo. Pri nameravanem zmanjšanju staleža za S0f oseb pa bi padle proge še na slabši nivc. V naši državi pride na 1 km prog: veiiko manj železniških uslužbencev kakor n. pi. v Avstriji ali Češkoslovaški. D'čim iih pride pri nas na 1 km 8. ie zaporen;!! v Češkoslovaški 12 oseb. Krivda za s al-n storit na naših progah ne leži morda v skiajno poštenem in vestnem osobiu, marveč v nezmožnosti centralne uprave. I>u-ga pereča točka ie nameravano podaiiša-nje nestalno*-.: železničarjev Štir; dni pred d' se?o stal;,r.sti se hoče iznrerreniii z-ikon \ škodo osobja. Nameravana izpr?>neniba člena 205 zakona-o saobračajnem osebju je povzročila vihar ■ ogorčenja med vsemi železniškimi uslužbenci. Po govoru g. Deržiiča je bila prečitana in med burnim odobravanjem sprejeta bedeča resolucija, ki ie bila brzojavnim potim p> slana predsedniku vlade, predsedniku n&-rr dne skupščine in obema kluboma vladne večine: »Železnic..: na protestnem sho- du Udružen.ia .iusoslovenskih nacijonalnih železničarjev in brodariev v Ljubljani dne 24. oktobra 1?26 najod!oč"e:e protestirajo prot' podaljšanju nestalnosti pc č!e;;u 205 zakona c državnem prometnem osebju. Osobje je na robu materijalne In m->ra'ne propasti radi neupoštevanja zakona :n predpisov s strani uprave.- Železnice propadajo radi slabe uprave. Osobie ie nedolžno. Podaljšanje ne=taTnosti mora roditi oopnino propast prometa .in 5 tem oškodovati ž"v-lien^ke in-erese naroda in države.« Po prečitaniu resolucije je govoril še g. Korošec, ki je porrv-al -tovariše, nai pridobivajo člane UJNŽB, nakar ie bil shod zaključen. Danes' Popolnoma no * o Prvič v Ljubljani 1 IOM MIX Idoi Amerike, >Coi Evr.- pe idol vseh Mno ubis^o v lce . — Ščiti za i ane rezanj? t r ne. Eleganten n g?l nien — T m M x lub- d^>r.o ljub s rastno, ljub dve . . — V Lmbirni ga rrvč vidino v senzac-onelnem pnstoicvnem t mu: lom-fonny-liger Pr skrbi.e si pravoča-no vstopnee, ker Kaj en2 kega št riste , ideli. Z- ba r. j Napeto t uba no. P sto o no. Elita Smo Matica. — Telefon 124. Fox hILM lz Kranja r— Odlične zšsiophice v Kranju. Na po« tu na uiejski kongres je prispela v soboto z opoldanskim viškom večja skupina dele« gatinj srbsk a in hrvatskih ' ženskih orga» nizac: v Kranj, kjer so jih spre ".- članice tukajšnje ix>dru ž-nrce Kola jugosl. sester. Popoldni; so dame položile dva venca na spomenik kralja Petra in na Prešernov grob. r— "Revček Andrejček» na kranjskem odru. V sredo je bila v Narodnem domu otvorjena 64. gledališka sezcvr.a Gledališki •oder domače »Narodne Čitalnice* je upri« zoril kot otvoritveno predstavo popularno ljudsko gro s petjem »Revček And-rejoek«. Igra je sicer hvaležno dela vendar stavlja velike zahteve. Uprizoritev je dosegla za« siužen uspeh Tako skupne in uglajene igre še ni nikoli podal domači diletantski an« sambi. Centralne osebe Anže (Vait), Rev« ček Andr-ejčei. (Rojinal. Jeklen (Reš) ter Franica (Rusova) -o bile od!'čni. bistveni elementi uspeha. Nekoliko -ta zaostajala Grešnik (Vrečer) in Pavel (Likozar), ki je bil preveč deklamatoričen Izvrstna tipa sta bila Jojmene Janez (Hlebš) ter Nosan (Fran chetti); tudi Zvitorog (Mavr), vendar ie za« še! nekoliko v karikiran ie Ženske vloge so splošno zaostajale Zadovoljila je Neža (Kocmurjevaj. Ana (Brecelinova) je poka. zala preveliko nesigurnost začetnice Reži« ja sicer skrbna, vendar večkrat pomanjklji« va. (V zimi ne nosijo dekleta poletnih oblek. Anžetcrve coklie so preropotale več« krat govorenje Odmori so bili predolgi Vpletene pevske točke, ki dajejo igri do« mačo noto. so bile posrečene razvem pri ženskem zboru. Pohvalo zasluži domači or« kester pod vodstvom 2 Z»vr*n-ka za ne« umorno granie v pavzah Gledališka dvo. rana ie bila topo« nabito polna, kar se le redko pripeti. Bil ie prijeten večer, ki nam kaže. kaka naj bo tekoča sezona —K. r— Gradbeno gihan>e Kakor smo že po« ročali. se je vršil te dni komisijoneln< ogled novega šolskega {-"»lopia, ki C« gradi Mest« Blago m Kostume in damske plašče, ba no lepe sv iem podioge v bogati izberi nudi cenenim damam na c neiše tvrdka DRAGO SCRWAB, Ljubljana | na hranilnica za puškarsko in namerav«;iio tkalsko šolo v Rož m ulici (bivša Dolenčeva hiša). Odo-bren je bil novi načrt gradbe dvonadstropne hiše. r— Za niesto šolskega sluge pri tukajšnji osnovni šoli, ki je bilo izpraznjeno radi ne» davne smrti Ivana Kokalia, ki je opravljaj svojo službo vestno 28 let, se je priglasilo večje število kompetentov. Krajni šolski svet ni razpisal tega mesta, temveč je skle« pil na zadnji seji, da opravljata to službo odrasli hčerki pokojnega Kokalja naprej. r— V Savo je skočii Pred par dnevi je v Smledniku skočil Josip Jenko z mosta v Savo in utonil v njenih mrzlih valovih. Truplo je voda vrgla kmalu na obrežje. Po ogledu sodne komisije iz Kranja je bil Jen« ko pokopan na domačem pokopališču. r— Zopet požigi v okolici. Pred par dne« v. je pogorel v Trbovljah št. 73 kozolec po« sestnika Josipa Rozmana Zažga! je name« noma gospodarjev pastir Rudolf Osolj. star 15 let Razširile so se govorice, da se je ho« tel po dejanju fant obesiti, in da ga je v zadnjem trenutku rešila neka dekla, kar pa je neosnovano. - V soboto ob 2. zjutraj i je pričelo goreti v Predosljah, kjer je pred | par tedni povzročil neznan storilec v eni ! noči kar tri pož'ge. Topot je zgorelo dvoie gospodarskih poslopij ter dva kozolca. Ra« d' deževja ni bilo opaziti osnja iz Kranja. Iz Ptuja j— lz gledališke pisarne. Pripravljajo se sledeča dela: Schonherrjeva drama «Satan v ženski® in Jurčič»Govekarjev Deseti brat. V »Satan v ženski* sodeluje kot gost r.a« šemu občinstvu dobro znana in priljublje« na igralka gledališča v Manboru. gospa Berta Bukšekova Ostale vloge kreirajo g. Bratina m g Kankler. Pr: »Desetem bra« tu» bo sodeloval ptujski salonski orkester pod taktirko ravnatelja Glasbene Matice g Pahorja j— Tatvina Dva rička sta prihitela v mraku skoz: odprto okno v lepi vili Marič na Bregu pri Ptuju. Družina g sodnijskega pripravnika Kanclerja je bila v kuhinji in tička je nista hotela motiti Lačna nista bi« la pač pa menda slabo oblečena, ker sta Si na protizakonit način prisvojila ženske obleke v vrednosti 1500 Din Isti večer sta obiskala še g šolskega nadzornika Goruoa in ga razbremenila za precejšen kup obleke v vr.dnosti 15 000 D:n. Ko sta bila reveža že preveč utrujena od svojega romanja, sta šla v svate k policiji v Mariboru, kjeT pri« povedujeta svoje zgodbe ob malo sočni kaši. Iz Slovenske Bistrice i— Trgatev. V znamenitih vinogradih okrog Slov Bistrice se je trg-atev že izvr. šila. deloma se bo te dni končala. Kakor je stanje drugod, tako je tudi pri nas. Neugod no deževno poletje je poleg kiseljaka storilo svoie uničevalno delo. kar pa je grozdja ostalo, ho dalo kvalitetno bolišo kapljico kakor lani i— Sokolska tombola je očitno pokazala simpatije, ki jih goji tukajšnje prebivalstvo napram Sokolu. Dragocena in mnogoštevil« na darila, ki so jih poklonili velikodušni darovalci društvu, so pripomogla do sijaj« nega uspeha, kajti nesla je nad 27 tisoč Din dohička i— Orožne vaje so se vršile pred dnevi po okolici Ne vemo, kako je bilo pri sr. cu onim. ki se v zadniem času oblačijo v nekake ve ceste, ki se.gradi od L!-sične proti Št Juriju, si žeie vsi tukajšnji gospodarski krogi S to cesto bo direktna j avto-pošma zveza Kozi e- L i si čna- Slivnica-; Sv. Urban-Sv Jurij ob j. ž Vsled pomanjkanja kredita le delo na cesti zastalo V to svrho se ie nedavno sestala komisija na licu mesta Vsš udeleženci so se solida-no izjavili, da se naj cesta dogradi čim prej in preskrbi za to potrebni kredit Občino Slivnico je zastopal pri tei komisiji župan Z. Turij Lesjak Ljnbl janska .drama Cankarjevi «Hlapci» V četrtek 21. t. m. je bila druga repriza fiTlapperj, Cankarjeve najboljše komedije, ^-eenertna v stilu, saj prehaja iz farse v dramo. koncem celo v tragedijo, je po ideji in formi vendar huda satira in v celoti izvrstna komedija. Zato pa je po svoji dikciji in svojih značajih za igralce prav težka naloga. Karikature in reafeo slikane osebe, naravna, pa poetično na>peta in simbolska govorica ao trd oreh za večino. V ulogi simpatičnega Jermana, sentimentalnega idealista Eiačaj-meia, ki je hkrrtn energično bojevit, a končno resiOTirana žrtev, je podal g. E. Kralj v vsakem oziro temeljito premišljeno kreacijo. Karakterizira jako dobro in govori naravno, jasoo. Priznanje gre dalje g. P e č k u za Komarja, ki }e živ tip. Gosp. Cesar je izvrsten v maski in tonu Sapnika - terorista. Gosp. D a n i 1 o kot Kaiander je preveč skromen in bi potreboval več mo?!; koncem 4. dejanja se vrača dosledno prepozno. Gdč. De beljakova kot Lojeka je preveč bur-tk> čustvena dama. a premalo tiha poteielska učitelji«*. G. Lipah prinsSa svoj, že znani klišč- C Vera Balatkova je zelo resnična Kalanu rovka . V IL dejanju a* učiteljski abor razburja preglasno, zato mora Jerman kričati, a najvažnejše med njim in župnikom se zabriJn. Takisto v IV. dejanju se ljudstvo razburja prezgodaj, namesto ds bi ga dvignil šele vzklik Kalandrovke. Cemu pade Jerman z mize. ostane nejasno, ker 90 napadalci predaleč. niti ne vidimo, da bi mu kdo vrgel kozarec ali kaj dru sega v glavo. Zaključek je dosledno pokvarien. G. M. Skrbinšek je izrežiral igro z vso skrbno ljubeznijo in mu gre polna pohvala. Poskrbeti pa je. da ostanejo reprize glede točnosti ns«topov in glsdkooe teksta popolnoma premierske. V četrtek je nastalo dvoje zelo mučnih psvz! Pri cSkopuhu» sem takisto opažal, da nekaterim že pri nrvi re-prizi spomin peša in se jim jeeik znpleta. Fr. G. Shakespeare: Macbeth V nedeljo zvefcer je bila prva repriza o tKralja Leara>. — Shakespearova domišljij* je postajala mračna, težka, bujna misli: rato je fM^ebethovo-« besedilo težko, zsroš&eno. precasičeno misli, a kratko v ;zraž?.niu: vsak jamb je poln vsebine, vsaks beseda je važna. Brez komentarja torej težko razumljivo. Knji- go si Je treba temeljito prečitati in jo v detajlih študirati, preden greš poslušat predstavo Macbeth je kraljev sorodnik in tudi žena mu je kraljevske krvi. Junak je. zvest vazal in pošten mož. Kralju Puncanu sta pravkar poveljnika Macbeth in Banquo rešila krono 7. zmaeo nad sovražniki. A szredočemu z bojišča povedo vešče - čarovnice, da postane kralj' Njeeova vest in poštenost se upirata temu prerokovanju, a njegovo častihlepje, njegov ponos na svoj rod, n? vieokorodno ženo. zla-^i pa njegova brezvestna žena ga rtoženo na ro! zločina. Ia Macbeth umori kralja, prijatelja. tovariše . . . Ker slaba vest ga poganja k vedno novim zločinom, a mu postaja vedno strašne"5a muka. Končno ga zadene bazen večne pravičnosti. Propad sTne junaške in človeško plemenite r.prave Macbeth*. ki je podlegel lastnini in tujim zlim nagonom, je torej vsebina te grozne tragedije ves*i. Vse eovori. svari, kljuie in grize Marbetha od začetka to konca. Vedno jo sliši a vedno tudi odbija: kot poosebljena, živa vest se mu prikaže ves* v viziji umorjene?s tovrriša B*nqua, a zavrne jo tudi takrat. Duši jo. davi. g vest te zadaviti t*> da. SIrvo. čast. zvestobo, liube-zen. zakonsko srečo: vse izTibi Macbeth. ker ne posluša vesti. Končno ea je erozp le še seboj, ker se zaveda, da mu ni nič vež grozno, ker črati. da Je popolnoma bre»- čuten Vse je izgubil, a ostalo mu je Se moštvo: kot mož junak pade na bojišču, ko"! človeška zver. ki je še mrtva krasna in im-ponuk>ča in katere nam je žal. Macbethova žena je zli duh svojega moža. ki ea ljubi, a neukrotno ie častihlepna, brezsrčna in brezvestna, zločinsko energična. obenem izredno bistroumna,- duhovito zeovoms žena. Toda materinskega čuta ne poznn. Tudi nio zgrabi slaba vest. jo ooja kot Erinije do blsznienja in menda do samomora. N*jen pogin ni jasen. Macbetha in njerove žene žrtve so blagi stari kralj Duncan. junak poštenjak Banouo. Irdv Macduffova in nien sinček, a še drugi, ki se ne imenu:ejo. Imfnovanci pa so med glavnimi osebami tneediie. Plemič MaMufl. princa Malrolm in Donalbain ter plemiČ3 Leno* in R»s«e pobeeneio pred Marbefhom na Aneleško, dn zberejo ondi voisko. s katero res uničite M"cbe+Va. — Vešče - čarovnice so zli duhovi, v kater? je Shakespeare veroval v svo "i srednjeveški romantiki, le vešče zapeljejo Macbefua v zločin«, a so hkratu simboli usodno so.-r?žnih peklenskih sil. ki vzbujajo v človeku zle nagone ter Be raduieio propada plemenitega značaja. Tragedija je bila ua našem odru uprizorjena z n iH-efio amhirioz™ ^ o vset' *rde-luiočiN zlasti pa rež. prof. O. £e=ta. -»orilc se je vse, kar je pri nas le- mogoče, tudi gle- de dekorrcij. poe s scenami na bojišču ter naposled tudi neuspeiost nekaterih kreacij. Težko razumljivi tekst nerazumljivost v govorjenju in neprijetna dekiamacija večine kvarijo vtisk. Delo. ki se malok»e in redkokdaj uprizarja. je za naš anssmbl ppeiežka nalegs". Z vreščanjem in kričanjem se izgubi mno? vsebine. Priznanje zaslužijo za svoj vel;]' trud predvsem g. L e v a r kot Macbeth i: ga. šaričeva kof ladv Macduffova. Jasi-Tovore tudi gg. Rogoz. Kralj, Peč«-: in Greeorin. Ga". Marija Vere i. ladv Marbethova ne zmasuie svoje ulose. 7. naštevanje vseb ostalih nlog. v katerih n stopa vse osebje, nekateri oelo v dveh ul eah. Hnevnik nima prodora Prizor 2 Rauauovim du^om na pojedini se »udi pri reprizi ni posrečil. V celem: veliko marliivosti in trudoliub-nosti, a nezadovoljiv uspeh. Fr. G. Poslano L. H. P. Na seji LJtfblJonskega Haasna Podsaveea (L. H. P.), ki se je vrSila 24. septembra t U •em bil z od borovim sklepom cradi taljenj* celokupnega odbora> kaznovan s strogim ukorom in r izključitvijo od treh sej. To <žaljenjo, obstoja v tem, da sem ugotovil, da je večina odbora kršila podsavezna pravila. S te>m ukrepom se je menda hotela zaključiti komedija, ki se je zadnje tedne odigravala v LHPju in do katere je prišlo samo radi tega. ker » nekateri ljudje v svoji predore« vnemi, da čim najbolj zaščitijo interese tega ali onega kluba, spozabijo tako daleč, da zgubijo trezen premislek in prevda-rek, da kršijo jasna in precizna določila pravil. Prehajam ka,- k ugotavljanju suhih dejstev: Dne 16. septembra t I. že je vr»ila sej3 LHP, na katero nisem bil povabljen odnosno nisem bil obveščen, da S© 8C]3 vrši. 8 24. podsaveznih pravil pravi: V smislu lega določila sem na tiodeči seji dne 20. soptenjbra protestiral proti vsem sklepom, ki so bili sprejeti na zadnji seji, ospo-ril njih pravomočnosl in zahteval, da ss o vsem materijalu ponovno razpravlja in sklepa. Svoje zahteve nisem etavil iz na-gajivoati, temveč v želji, da se korigirajo vse nepravilnosti, ki so se na prejšnji seji izvršile, pri čemer so s« grobo kršila pravila. Ta želja večini odbora očividno ni bila všeč, predsednik LHPja g. dr. Majer be v nastali situaciji ni znašel in tako se ja ta seja zaključila brez vsakega pozitivnega rezultafa. Na dnevnem redu seje, na katero nisem bil pozvan, je bila med dragim tudi zadeva gostovanja S. K. Iliriji v Morski Soboti. Iz poročil to objav v časopisju je že znano, da je družina Ilirije protipravilno in predEa-roo odstopila od tekme, in s tem zagrešila dejanje, kaznjivo edinole po § 14. eavernih pravil, ki glasi dosiovno: cCtetavi li iz bud kolega razloga cljela mcmfad igrallSte kazni se Idub, koiemn ta tnomčad pripada, zabra-nom svake igre od tri do Sest mjeseci.s Ta norma je za vsakega človeka dovolj jasna. In kaj se Je ukrenilo na oni seji proti Iliriji? Kljub jasnim pravilom so samovoljno in brez trdne podlag? v pravilih kaznovali S. K. Ilirijo z enomesečno zabrano igre in pri tej priSi spremenili tO kazen v srlobo 100 Diu. Kje so dobili v pravilih določilo, da se družina. ki predčasno zapusli igrišče, kaznuje z enomesečno zabrano igre in kje določilo, da se sme taka kazen spremeniti v globo? Razumen, iu vsakdo, ki se spozna na ustroj športni!) tekmovanj, bo razumel, da je Ilirija po svoji pregreški v Murski Soboti nahajala v škripcih, ampak pravila so zato tu, da se aplicirajo na vsakogar brez izjeme. Ce so gospoda spoznali dejanje za prestopek, so morali v smislu norme izreči o«i ravno iste norme predvideno kazen. Nič čudnega ni, če so si ostr i i v zadevi S K Muro dosledni, ln jo kaznovali, ker je nastopila v tisti tekmi proti Iliriji z neverifi-cirano igralko, s štirinajstdnevno zabrano igre in to kazen seveda takoj spremenili v I Velika uganka ugodnega nakupa ie retena, ako ogledate ravnokar došio bogato izbiro najflnejfcga angleškega In češkega blag« za moške obleke in površnike, taglane td. po najnižjih cenah. Joalp Ivančli, Ljubljana Miklošičeva cesta 4 '52-1 globo 50 Din, dasi pravijo pravila v § 14. jamo, določno in za vsakega pismenega človeka povaem umljivo: cNaertupi Ii koja mom-čad kod prijateljskih Ui internacijonalnih ntakmlca sa neiverifieirammi igračicami, kaznit če se klub iakljnčcnjem od igre oi dva do četiri tjedna ...» — Tretji slučaj, ki se je obravnaval na omenjeni seji, je bila zadeva igralke Z. Ta igralka je svoječasao prestopila iz TKD. v AŠK. Primorje in bila za Primorje verificirana. Prestala je karenč-no dobo in sedaj je imela nastopati v Jesenskih prvenstvenih tekmah za svoj novi klub. In kaj 6o gospodje, oziroma dame nenadoma ugotovili? Spomnili so se, da je omenjena igralka dolžna prvotnemu klubu borib par dinarjev u* zaoštali članarini, in na osnovi ovadbe TKD. Atena so igralki do uadalj-nega zabraiiili start, ne da bi Jo zaslišali, kakor da bi Sveli v dobi inkvizicijskega postopanja. Tozadevno pravijo pravila v §6.: ^Prigovori protiv verifikacije koje igračice imadu uslijediii u roku Od osam dana uakon čitanja u novinama.^ čitana je bila že pred enim letom, torej ni imel podsavez več pravice zabraniti igralki sJart. ker je klub, iz katerega js isrralka izstopila, opustil v predpisanem roku prijaviti zadeve. Ce so pa hn-teli gospodje in drnie opravljati posel civilnega sodišča, bi biii morali povabiti igralk" na zaslišanje in jo pozvati, naj poravna Svo je obveznosti, seveda le za slučaj, če bi bili ugotovili, da je terjatev fundirana. Vsi li sklepi so biii na seji dne 24. septembra. ti je bila le z mojo navzočnostjo sklepčna, pocovno potrjeni kot pravilni in pravomočni in obiflvlieni v službenem glasilu LHPja. fNiso ca bili objavljeni tudi členi pravil, na podlagi krterih so bili ti sklepi storieni.) Ki rab tema hrdim. da so vsi ii skleni nepravilni in uelegalui, ker je večina odbora zavrnila mojo v § 24. podsaveznih pravil utemeljeno zaMevo. da se o njih ponovno razpravlja. Zanikala }e tudi mojo fconstataeijo. da bi bil kršen cit. parasrraf. tker da je imel tajnik dober nnmeu obvestiti me. da se seja vrši. da ki je — čujtel — moja krivda, da me ni našel.* Za vse Io le soodgovoren da celo v prvi vrsti odgovoren predsednik LHPja, g dr. Maver, ki kljub jasnim določbam nravi! iu kljub zadevnim opozorilom z moje strani nI smatral potrebnim, da s svojo avtoriteto prepreči sprejetje zadevnih predlogov, ki so bili z dviganjem rok večine odbora sprenu-njeni v sklepe. Ne bi iznašal teh stvari v snorfno javnost, če bi mi bila ua razpolago legalna instančna pota. Tod« Savez ue ftmkeijonira. zaman so vse pritožbe, škoda za vsak trud in stroške Zato mi preostale edino ia pot, da javno po kličem na odgovornost ljudi, ki vedrijo in oblačijo v LHPju Vladimir Saksida. odbornik LHPja i /elika izbira — nain žie cene! Zimsko perilo, copate, rokavice, sviterje, klobuke, dežne plaftfte — Cevi-e, čepice, kravate itd. nudi najugodneje splošnoznana tvrdka J1K0B LAH, Maribor, samo Glavn trg 2. Zdravje je prava sreča družine, ako pa hočete da bo stalna je treba misliti kako boste nadomestili Vaše sile- Koncentrirani prodakt hranilnih snovi mleka, jaiec in ka kava, je pravi blagor za vse: za očeta, katerega ktepi in jačt pri delu m v pisarni, za mater kateri množi sile; potrebno je za hišo, za dete, kateremu zagotovi najboljši raz-vitek in ga ojači za šolski pouk. Ena skodelica .OVOMALTINE" enako je vredna hranljivost] kakor 12 skodelic johe, 7 skodelic kakava ali 3 jajc OvMMltiao m dobi v vsaki apoteki ln drpperttl p« oral: 100 gr 18*30 Din, 250 gr 36-25 Din, 500 gr 63-25 Din. Zahtevajte poskusno pošiliatev, sklicujoč se na ta list, od Dr. A. VVANDER d. d. tovarna farmacevtskih in dljetetnih preparatov ZAGREB, Jurjevska nI. 37 McUio<}fa&i Mal! oglasi. Iti stalno * posredovalne In socialne namena občhutrs, vsaka beseda SO par. Najmanjši znesek Din 5'-% 2enttra, dopisovanja ter oglasi ctrogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1* Najeiaajll sneseb Dla Cfrrt Kolesa, pisalne in šivalne stroje, registrirne blagajne itd. popravlja najbolje, najceneje Flor-jančič, Ljubljana, Nunska ulica št. 3. as n Vozovi V t&logl imam različne rcS-ne. tovorne in vozove ca psrfe3ih 'vzm^tlh) - Dohro vpeljan« kovaSka lo kolar «ka obrt Prenaglem vsa naročila la popravila Poo-e* ia «o!Me» postrežba -eene ugodnel Proti rafaaa !• m» ta d i kolan-ki le* Se priporoča liatija Tn!«?. Šiška fLjabtjana U E' Jeraeja cesta 817 i' SITAR a SVETEKj LJUBLJANA M cof ""' Prešivalko flrtoparieo}, pridno ta pošteno, dobro IzveSLaaa u gornja dela ra ek*port, sprejmem takoj. Delo »talno. hrana ia stanovanje v bili. Plaia po dogovora. — nmiot oa ogiaaei oddelek »Julrt«, SŽ1S7 Agilne potnice ra prodajo fia. dam. predat«* privauia ttr&nkuu po Slovsalji ia posebno irren 8k»»enijo. preti TiBOki provijiji. — Ponudba pod »BrHjaatea uMSciek« ca oglasni oddelek »jatra« S51S1 Frizerko »prejsj«ii) takoj ca eoro skaaovljeri dunski «&'oa, piaia po ilegOvoni. — Vo. koslav Vibomj, Siaveuj-gred so. SC16S K otroku C.otnems dečka aptejaiem takoj inteHpentao, dobro goejodifao Ose, ki govorijo tudi francosko, imajo prednost. P-ntKTr* • aliko jo poslati: Pr. Irits. »travnik, Paac«vo. 3il61 Klavir pou^ujtitn vestno ia po najboljši me-t;d: noffio eprtfsMtJ Oje-nieai iaiajo prednost tta-aotacje ca tupdlsgo — Cd. Ssppajj«, trgovec. Pri-stava. S&j(B zastopniki in potniki dobe lep ia tah«k laalnE-k Ponudbe t prilogo 20 Din na poduzeče — Osijok S1S10 Inštruktorja ia tteaššlao ia italijan Kino ,r>rejasea Naelov v oglasnem oddotku »(Jtttrs*. s1205 Pekovskega mojstra • obrtjo, ia stalno mesto, u pekarno v sredini trga Trbovlje, ISf« g. tvaa Orei-cik. posestnik, Trbovlje 67. PREMOG-DRVA ellirijas Kralja Petro tre Itav. 8. Tel. S31 «3 dobe Učenko is dobra ktns<5k9 hSe. U ima veseije, da S9 iraci a dobro kuharico ia gčspodi-njo, sprojmem. Pocadbs ca oddelek cjntra> t»d V Franciji je dolo esogoHf dobiti Vsa pofcrebna pojasnila da proti Odškodnini 10 Dia Otria J., Aljrange Bne National I, Koselle. Ftiecs. SI13 Učenca rimerao iolsko izob?«bo, startev U staooj* doma, sprejme moda« tfg> vina P KagdiS Predeta riti se is v srečo od 3.-4 aro. S2097 Zastopnike n prodajo pralet« tal »te kave, sprejmem v LJsfclJanl PMrebea ki?c<<» gOOO Din Pismene ponndbe aa nselov PcStanski pr6tin38 CT7 -Sarajevo. £30(0 Vzgojiteljico b lolcbveaai deklici, edra-vo, dobro ped^gcefajo u «jpuld»a»ke are iSi«a — Predtiost imajo ene. ki so perlektae v oemstici. Nastop take) — Poaodbe ca osdasai oddelek .Jntra* pod .Vtgcjiteljic* |o aiSiteU^ca« Kurjača in maSnista • Izpiti, ki je obenem dober klja6*vai6a> ali Bebasti*. sjrf.ja» topilnica Selera v Topusksm. Hrvat--kv BhrB mornarji imajo prednost. 32210 Kontorista olaJSega. ssotnega slo senike is »mike korespoa- dence. oemCke stenografije ia strojepisja, »prejme Ed. Sappaaz, Pristav*. 32003 Pisarniškega slugo ki bo Lajedno cpravljal shjfbo poao»tega loierja sprejmem. Ponudbe a* — t-giasai oddelek pod »Šofer«. ŽŽ004 Gospodična sredajib let, ti c-a dobro kuhati, šivati ia raa druga hišna dela. cmoiaa slov ia coiatkega jetika, bi ila najraje k fcljfi, tiajhnl družini Nafitcpi lahko takoj — Cesjede dopise n* cg'asai oddelek «Ju:ra» pod značko .Zanesljiva kuharica«. 3190S P*ačllna natakarici zanesljiv* moč, išče slulbs v restavraciji ali kavarni. Nastop) s 15. novembrom t 1. Pismen« ponudbe ca po-drainica «Jutra> v Maribora F-fd .Plačilna., S1J95 Slovar Wolf-Pieieri»ik, sloveasio-oemild ia letnike d.jublj Zroaa. od 1S80.—190S prč-data. NmIst v cgiismas oddelke tJotra». S2130 .V)Hfl/>Za 100 % * ® * je vsak* jaha a!i prikuba re. dilnejš* ia o-kusaejJa, Č9 sa doda ti katse tličko Juhana. Velik prihranek na denarju. Do biva se povsod 31SJ3 Pozor, brivci! t* [olovlčao ceco naprodaj 5 sušilnih ap»rator. — K* cglod pri Noviolku v 1,-ub-ljan:. £2060 Motorno kolo sko:o aovo, s t prestavama i« drago maia rabljeno mc-tonso kolo proda Mihael M»vri4, lz- Slika. SSC39 Jedilnico hristjTO, masivno, moderna, popolnoma uoto. ceno prodam radi selitve Kasiov t ojliscem oddelka Jutra. S2033 Otroška posteljca železna, belo lakirana, s žimnico ter rdeča pliiasta garnituri, obstoječ* ia di-vana, fotelja in 2 stolov, pooeci naprodaj. Nasiar v Oglaiaem oddelku .Jutra*. 32014 i Avto «Puch= doti ta 12.000 Ka tisti, ki s? takoj oglasi ta ogl oddelek «'utra» pod Šifro .Airto V3>. 8:773 Šivalni stroj »tir, (Siager) cero pro-djJB. Turjaški trg 2. Sturm Si'200 Zimsko suknjo dobro ohranjeno, prodani po nizki ceni. Naslov v spravi »Jatra«. 32213 Ameriške zadeve urejuje najbolje in ceno: Dr. Čeme - Kobler gospod, pisarna Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 Tovorni avto ie rabljen, 1 ia pol do Stonski, kupim. Pismene pccudbe t oiaacko taam te in eeae na oglasni o.! cclek »Jntra« f> -i enači »Tovorni avto 16«. Si>i3 Razpisujemo dobavo 130 m» jamfiera Itsa. Pogoji i:tore»*3;oa na razpolago Direkcija državnega rudnika Zarukof- c», p. Gri:», dne 22. ek-tobra 1S25. 32163 Hrastove kole za ogiajo kapim j ako j. — ?7aslov: j. H., Večna pet 17, p. Ljubijara. 521S9 Suhe, zdrave orehe kupuje tvrdka A. Sarabea v Ljabljaai. s:&> Fotoaparat C ii p^-1 -. 9. kupim. tT*. tanfce ponudbe ca l»<<:t: Anton Gieglree — Tovo cesto. 32123 Pruum Namiznih jabolk 10.000 kg, večina kaac renot in nekaj drugih bolj. 811 vrst proda S. Vidgaj v Rogaški Slatini. 31093 Natakarica išS* slatm Gre rr.'. sto. seo bretnu^ao. ka-lc? — v oglasnem oddelka »Jutra«. SJ177 Kontrolno NatioCal, prav cjeno. predata eenl Dopise »National, na delek »Jutra«. blagajno dobro ohra-po egodai pvd raačko oglasni od-321i7 Mlajše dekle s dežele išče službe ko. kuharja Vajen* je todS vseh kišn?j del, gre tudi za natakarico. Nsilov ped £n3fti-o »Fridna it. 24« c* oglasni oddelek »Jatra; 32173 Natakarica saJotaisa išče sluhUe v — Ljubljani. — Naslov pore oglasni odd. »Jat:*.. 32182 Absolvent mizarsko nto^terske (o'a, marljiv ia soiidea, išče mesta - Vstopi v večji obrat ali tadi k lesni trgovini Naalov GglacSea oddelku »Jutru, em Natakarica satetsic* ul) vstopit; gostilno kjar bi posia. gal* pel gospodinjiva — Kasiov pove oglasni odda-Isk »Jetra«. Silil Absolvent višji strejne Sile sjrejne elektrotebničao zastopstvo Skodovih tavod07. sel» b-Jrgov* oUca 7. kasti takoj. Ml Mladenič 16 let star. t tremi n ii-anskitni razredi, £sll — vstopiti kot praktika nt r kako tovarno ali »kladiHe proti majhni plač! Dopis« na Oglasni oddelek »Jutra« pod »Praktikait IS«- 32UAS Bivši trgovec ttie mesto blagajni: idifčnik. ka. ia- ta:ja_sli sličea. Ceajaa« ponacbe prosim na naslov »Zanesljiv 350. ca ogl*sal oddelek »Jutra«. 82180 Prodajalko prvovrstni., ca trgovino a damsko konfekcij.} sprejmem. V poštev pridejo t* pr«est*tlv&e, »posebne ia tanoftojc* oeH. Ponudbe • »lik« aa oglac! oddelek »Jatia« piS »Fini na^ stop.. 321Ž6 Služkinjo pridno ta poštno, ki tn* stamtojna kuhati preprosto domačo hrano ter obenem opravljati vsa gospodinjska del*, sprejmeta. Starost od 33 — 80 let. Plača oo do-govora Nafclov oglaecem oddelka »Jutra«. £1734 Učenca tli sčeako « primerno Šolsko taobraabo sprejmem v trgovino t mesafiis Ma-gen na deSeG. Ponadbe pbS »dSesee 19t m oghe-ci oddelek »Jutra«. 33176 l Mizarski delovodja ilče slafbo ta srlošno tai-z*r»t70, k liletij prakso v d«Iovod6tvu. Ponudbe a* Mlasnl oddelek »Jetra« — t>od »Proksa 10«. 32331 V^oticun Premog in drva nabavite cajeenoje tvrdkl v e t e p i g kad Sa ovnu it. i, Vodaaat" so« Drva hrastov« odpaO« od parketov dostavlja po nitki ceni n * d o m parna žag* V Scagcelti. Ljubljana, t* gorenjskim kolodv« rom. — Pri odvtema vetje maožiae tnatea popust iss Motorno kolo skoro novo, t dveraa prestavama, 1 metereo kolo, malo ranjeno, proda mi-fea-d Kav(c, Zg. Mika. 33033 Stroj rs isdelevaoje cesectte zidne epe»e pirodao D. Seistan. KTaajtkagora. £2591 Radio sestavni deli ta kompleten aparat radi odpotovanja ceno ca prodaj. Ponadbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »K. prilika.. 82226 Železna peč veSja, moderna. ugodno caprodaj. »Posredovalec«. ss20 Spalnico la elegaatco jedilnico, rse novo, is slavon>kega hrast*. radi eipotovacja po zelo orodni ceci o »prodaj aa Celoviki cesti 117, jurotj St. Vida. £išk&. Šivalni stro) f**7 dobro ohranjen, prodam. Kasiov v eglasaem Oddelka »Jutra«. iž227 Fižol prcaoliEa, alt koks, fetašajl lop. cbraa sadi a Din S.S za 1 L'3 Sever & Kom?., Ljnbljaaa. 817111 Jabolka nam-lnna, zlahka, CSi, izbrana, v nabojih eo. £0 kg tel cajmanj 1000 kjt po dnevni ceci razpošilja franko vstka postaj*a Sloveniji tip«7® »Erjjtv vrelec«. Podplat, pri Ko-g*ški Slatini. 32234 Krompirjevo moko nudita v večjih in naajitb količinah za tirko e^no. Makso He-lnrich, veletrpo rina koleaijalne rabe, C.v kcveo. 32223 Ptftfl Hifo z gosp. p-06lepjam ia neka t gosestv* prodam ta ISO.ft« Din. v tiši je gostilna ia trafika. — E6r stoji poleg rudnika ima velijo bodočnost. Ponudbe f«d rnaiko .Brcs konkurenci® ca ogl. oddelek .Jutri«. S2I07 Stavbna parcela v Ep. Šiški capredaj. Naslov v oglasnem oddelku cJatra» SJ943 Posestvo n* Gorenjskem, 20 minut oddaljeno 6d postaje Pc !-nart, v obsegu 3 h*. 77 a in £2 6.', z njivami, travniki in getdon ter gospo- darskim poslopjem napro daj. Kataccna pojasnila čaje Igu« Speadov, PoHlc* pri Fodnsriti. £1347 Kože polhovke, krtove ta vseh vrat divjih žival) kupuje d. Zdrsvifi v tja bi {ant, Flofijaosk* oliea Hev B tltol f utovrstno zlato kupuje po tajvtilii Mttsh Ceme, juvelir LjsbiJaaa ttoirem al a Stelaže dejiro ohranjene, špecerijsko ia atsanfaktaree ter prodajalno mizo (ssdel) takoj kopi Fraac Kovačlč, Vojalt 31904 Suhe gobe p r i m a kvalitet* eferirajte po vzorčeno tvrdki E Vajda. Cakovea — Medjisarje. S1S34 Cev za škropljenje la platna ali is kavčnka, ii d<> 30 m dolgo, dobro thraajeao. kupia. Posadbe aa oglas&i oddslsk »Jutra. pod »Cev.. S1SS0 Vilo ali mal} hišo kapim v ce-plsrftini bltžtni Ljubljane. PotudSe na oglasni odde. lek »Jtnru pod »Enodružinska«. 321S3 Enonadstropno hišo s vrtom ia raspoiDjalnico čepic ia cbtek. s celim inventarjem, v lepem kr»-iu Ooreajsba, prodam radi bolezni samo ta 46.000 Din. Ponudbe u cjlasnj oddelek »Jutra« ped »Tak tj SS«. 321S3 £chcUi Gostilno in trgovino s tseiasia blagom ter stanovanje dobi v najem ca obresti, kdor posodi SO noo Din prati vknjižbi Ca prvo oeste. Pismene ponudbe a* oglasiti oddelek k»#£i, tik postaje, r tareatarjem takoj od-dam v oajeaj. Ponudbe — pod »Lokal 7«. ca eg?s»- ni oid. »Jatra.. Š170 Trgovski lokal z delavnico, odda »Posredovalec.. 32S21 Lokal za špecerijsko trgovino e ali brez lnven!*rj» iščem v Ljubljani ali Mariboru. Ponudbe pod »Prometna točk* 3S-- ca ©slseai oddelek — »Jutra.. S2223 Lepo delavnico v Spodnji £iški, prostorno. svetlo, <=!«fctrika, ns-6eino Dia 330, odda »Posredoval««. SJ19 {Umivanja Sobo 9 poscbaim vhodom oddam s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». Dva dijaka eprc-jnssm e 1. novembrom v prav dobro oskrbo. — Kasio-7 v oglasnem oddelku «Juira». 31934 Sobo eddajn 3 gospodoma ta Es-iigrad.iffl. — Naalov pove oglasai oddelek »Jutra«. 331S1 Boljša družina sprejme costanovalke za takoj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. SŽ1S8 KapiUU 20—30.000 Din posodi po celo ugodai ol— restni meri etarejsi in ta-cesliiv trgovski pomočnik trgoTca, ki a,u nudi slnžbo takoj aH pozneje. Pristopi tudi v vpeljaao trgovina kot drulabaik. Resne re-nudbe ca oglaa«: oddeUic «Jut--a» pol »Točacst 10». Gospod agiles, trgovske CAfbra-žen, dobi meato komercijel-aega vodje s soadeletbi pri plodon^-anem podjetj'i v I.juMj*&i. Pettehen k»-prtal do 100.000 Dia. — Poaudbe pod »Lopa <*>•:-stssca« c* oglas Bi oddelek »Jutra«. "2185 Kot sostanovalko 'prejmeta o 1. novembrom t"}spodičrO ca hrano ia stanovanja v TavJarj6ri (Sodni) alici. Cena nizka. Natančne naelov v «gl*»-ceta 0'Jclka »Jntra«. — 3218B Sobo lepo oddam s 1. novem-broni. Kasiov t oglasnem oideliu »Jutra«. 82173 Na stanovanje eprejeea onega al! dv3 gospoda. Prosti vhod. V bliiici T*bo». — Naslov pore narava »Jutra«. S2130 Opremljeno sobo lepo, oddam v vili Pod-goraik. Ve6na pet 1. — Elektrik*. £2139 Separirano sobo s clektriSoo razsvetljavo v sredini sest* išče gospod. Ponudbe na eglasai oddelek »Jatra« pod »Sodišče«. Soliden gospod ki jo ves dan odsotea, išče sobo za 1. november. Ponudbe ca Aleks. Gjud, danski salon, Koagrrtci Ug 6. S22CS Opremljeno sobo oddam boljšamo gospoda v sredi cest*. NiaSov pri ;l*snem oddelku »Jutra«. 32302 Opremljeno sobo meeečto, lepo. s posebnim vhodom, oddam goepodu-Naslor v oglasu sa oddelku »Jatra«. 82211 Gospoda sarejata c* stanovanja la zajutrek. Kasiov po ogl. oddelek »Jctrai. 32212 50.000 Din iščo dobra podjetje ln ot>-restnjo IS odM-nOev proti 6m-v>"':i menici. Ol»e^i 'm '" l izr''.aiUa odra«'-j-a..h >'.Hibe pod »Posojil' .a gclatoi oddelek »jatia« mri Dcpiii Resnega poznanstva iZZo mlsjK izobralen trj»- veo z go«{)odi5no, ki ras-polaga z najraani stotieoS dinarjev r3di nakupa dobro idočega podjetja. — Dopiss ca eglasni oddaiek ■ Jutra«, podružnica M*r-bor, pod »Sgurn* bivioo-nost«. Sil« Življenje J« eia. Dv-ignlti piea->. 32315 i Jesen IS Dvignite! 3321« Mladi uradnici veseli, e premoženjem, se želita potom dopisovanj* seznaniti z inteligentnim* gospodoma. Doffise ca —• oglasni oddelek »Jut«« — pod »črnooka. la »Kodr-dek«. 32174 Stmčece žarko Hali Haatlčkn s« nai«-je pod vjiivom hI vb: h jesen! la upade cimskem-i spuiiu, če ga km*lu n« ogreje sunč^ce. Ponudi-* na oglasni oddelek »Jatra« pod »Sm£'ce«. 7-travo! 3S1S3 Primorka v 2S. leta, e preesjicja doto, Seli znanja z železniškim ali finančnim — uslužbencem. Ponadbe porf »Želim selitve« n* oglasi odd. »Jutra«. S215S Orehi iz Bačke prispeli, veseleg* •vid ?voja. Zellm znanja ' radi ljubavaegi raivedril* s 17—351etno. idealco, bli-gočutečo Celjacko. br« premoSeDj*. Pismen* pr-cudbe, če mogočo s slik«. Tajnost zajamfoca. Zastop. BiS b. H. G. F. pcitno le-žeie, Ctije. 335.« Gospodična s kapitalom 30.000 D, M Seli poročiti s gospodom, ki ima trgovino ali kako drago obrt. Tajnost J*mSaa*. Poattdb« pod --»450 Gradao. ca oglasni oddelek. '32168 I do 2 sobi kuhinjo iščem do l. »ii novembra proti nagradi oziroma da plačam stanovanje ta 6 meeecev vnaprej. Porudbe c* ogl*.-si oddelek »Jutra« pod značko »Predplačilo.. S2214 Stanovanje udobno. S—3 »ob Ia pritikline. iH5em. Dopise* ca oglasni odd. »Jutra, pod asačko ».I d. 13« J2163 2 soM v pritliiju, ooalovc* prostora, ca Aleksandrovi cesti št. 5, od 1. nov. u»prej odda upra-ra Paungartec. t nadstr. 32217 Prazno sobo pcs£bnim vhodom išče sam m s 1. eoveabroas. — Kadim brezplačno peneč v glasbenih Stadij*^. Poaudbe ca egLMci «drf«!ek pod etačko »Oper* Carver n«. 33224 CU^sha, Kitaro dobro, kupim. Nas1*7 v egiaaaeni oddelku »Jutra-. 3i30(i SivcUi 2 para koni težkih e c-premo. vod tovornih ia konjskih vos radi uvedbe avtomc.bflsk*-ga obrata Dmprodj j v tvornici papirja Bratta PiatoSt v F^dečah pri Z«, danem mostu. 23171 Žrebca Nonius pa-nio, čistokrvn' Normanec, ki je z* vtakn vežnjo tanesijiv bedi sam ali pri paru, dober tek«o in izvret»a za Je4», prodar. Aaton Zaje, Bieirioa — Mokronog. 3216J Na stanovanje ia hrano s prvtm oovsrn-brotn K sprejmeta v »rodim cesta v s^parrrane sobo dv* dijaka srednja iolca. Naslov pove oglasa sa oddelek »Jatr*.. S2223 Opremljeno sobo oddam s 1. novembrom v sredini cena. Ceaa 600 Dia Naslov v e-hsaea cddel-> Jntra«. Stli87 Opremljeno sobo 1«Pa, aa S osebi. »Uktrl2-aa rassvetijava, oddam. — *asl»v v fjenen oddelka »Jiira«. 32288 Gospodarske pridelke in les vsakovrstna drva sa kurjavo, železniške prage, hlode, trase, bukovo oglje ta drage kmetijske pridelke: filol, otrobe, eves, med, čebelni voeek Itd. kupimo. — Prodajamo: vsakovrstna cmetaa gnojila, seno io drago ekspertno blago. — Emetijsko-trgovsko društvo Trieste, Vi* Baffineri* 4. 31533 Zdravega otroka oddam v popolno mVrV Cenjene ponudbe ca oglasni oddelek »Jutra« pod — »Deček« Rene La Bruyere: Ut Hektarjev meč Roman. Nekega mrkega novembrskega večera, ko smo se že odpravljali spat, nas je iznenadila strašna vest: »Seljaki, oboroženi s kosam: in sulicami, so naskočili marchezal-lierski grad... Zapalii: so ga na vseh štirih konceh; stolp v katerem so bile spravljene graščinske knjige, je \ razvalinah. Zakupniki se hočejo osvetitj markizu za njegovo strogost.. Pošast revolucije s svojo krvavo plamenico nam je vstala pred očmi. Oče in jaz sva skozi odprta okna z grozo opazovala nebo, ki so ga škrlatni maščevalni plameni. Služinčad se je bila zbrala okoli naju; nema tesnoba je pritiskala na nas. Tedajci pa je glasno potrkalo na dvoriščna vrata. ^Odprite, za Boga svetega!... Razbojniki so nam za petamiU »Hoaebockcvi so,« sem rekla ocen:. > Nesrečnim je treba dati zavetje.« >0 Bog. o Bog!.« je zastoka", »kakšna prigoda! Samo da ne bi besne?,: pridrli za njima.« -Ne odprite! Nikar ne odprite!« so prosili posli. --Ce odprete, bodo obiegali tudi nas... « ^Oblegali — nas! Joj meni, kaj bo potlej z našo ubogo Roaiado, ki nima ne topov ne sirelnic, kakor jih je imel Marchezallier!« »AH' naj zaradi tega odrečemo pomoč, katere nas prosijo?« sem vztrajala jaz. '-Ne, tako mi duše!« je rekel oče ter šel. boli mrtev nego živ, psebno snemat zapahe z glavnih vrat. Ne strašno orožje, ne stoipi in zidovi niso obvarovali rnarche-zallierkega gradu plenitve. Res je, da so bila vsa ta zastarela bojna sredstva le na oko opasna, prav tako kakor njihov lastnik. Horrie je pobegni! v brezglavi zmedi; niti na um mu nI prišlo, da bi aj ukrenil. Trdnjava, ki ji Angleži niso mogli do živega, st Je predala upornm kmetom ... Gospod de ."iarchezallier in njegova mati markiza sta planila v dvorano, st m';aia po o samega kralia pojdeva: videti hočeva. aii je še kaj pravic* na Francoskem <■ »Eh, gospa, ne govorite tako gtesno,« je prosil oče. »-Ako bi nas slišal', bi nam predla slaba .. Venomer se m* zdi, de jih že vidim, kako prihajajo. Sežgali bi naju z vami vred!« »Čujte!... Oh. nisem se varal... Gorje ram! Našli so vašo sled!« In res se je bližala rjoveča toipa. vihteč pamenice, sulice in kose. Njeno vpitje se je razločno culo do nas. »Izgubljeni smo, o Gospod Jezus!« so tarnali vdova, gospod in Chai! in vsi služabniki kakor v en glas. »Tako mi rogov hudičevih!« je kriknil markiz, ki mu je veže vzkipela Hodebockova kr:. »Odškodovati se hočem s tem zakoljem vsaj enega!.- Dame oglejte si veliko izbiro HI It i 9 H i^ll baržunastih klobukov uin lzu- l3U» l3U po konkurenčnih cenah Vsa pop avila točno n najcenejše »Ostanite tukaj, gospoda sem vetela, »m glejte, da se ne po-kažete: vaše pojavljenje bi storilo stisko !e še obupnejšo. Sama pojdtm ^ tem izpozabiiencetn in jih poizkusim umiriti.« »Ti, whailjette! Menda ne misliš zares!« je vzkliknil oče »Pre-povem t., da bi se izpostavljaia taki nemarnost:.* »Ne skrbite zame. dragi papa. od naših sosedin, ki sem jim izkazovala samo -dobrote sc ne bojim ničesar. Jaz edina se lahiO brez nevarnosti pogajam z njimi.« »Čuval te bom, hot: aii ne aoti, in če bo treba umreti, umrc-m s tebuj.. »Ne, ne.« sem vztrajala, »meni ne bo treba umreti; ako pa pojde ktdo z menoj, bom v desetkrat večji nevarnost! Zaklenete se in molji za rešitev ws vseh...« Čeprav sem se deiala pogumno, sem v srcu vendar!«, trepetala, ko sem stopila na teraso Da mi je živeti sto let, ^ bi do smrt! pozabila prizora, ki se ie ponudil moj^m očem Krdelo tipalih Ln razcapanih seljakov. vihlečih raznovrstno orožje, ki vj ga pobral: iz marchezallierskega gradu, razk uši ranih žensk n otrok je hrumelo v zlovešči svetlobi plamenic. pod-žigaje we|me -> trgovski potnik a Stoveniio, tnarinv in soi de" c čoor mi pr n :oči! cs nrvovrstri oTOinE' predmet. Ponudbe z oensom dos dameg? de'ovaiia -k*-1 .Zmn^n' na oeia šte • PIRA O. D., Zagreb B. cesta 19-a Strešna lepenka Zlnko - Huber lepenka, lesni cement dobavlja takoi v vsak' tnrtožin najceneje 'T Jos. R. Puh T Lfublfana. Grada ska aii ca 22. Najžlahtneiša vina najbonšega slovesa Kakor-Grajičjna Herberste^n. etnik 1924, 1925; „ Smansee. Sitoznoičan; Saiserteid. Sv. Jun ob P mali rizlec; Dreeebai, Spičmk. Fratniaec >n ■ a sini pridelek, Pekrfcaa (oči po pntneinib cenah Josip Mole, postila t čar U58 s v aniab 0dlt oht. dalji moderni ragtarj samo ■ ■ £tn 680 modem: *ag:ani sc deč^s „ 600 Grtčar Mejac SeienbvgovG ulica stev J. Nov na( n nagrade po siopMieva nem na edovaniu od zasiop-n ka tc) do g> neraineea iasto imkaice) nn razce avan;u ugaslo v vted «• € n h iapii e v vsi j državi Ponudbe za na mes itev n * UBLlCi-TAS d o , Zag'eb, Otm J .itče ali, od btoiem Damske plašče lč v veliki elegantno uit^ae .sen velikost tnir m sic r: z ttneja modnega sokna Din 550-— 500—. 2 naiimejšesa velourja, trna oalaga D'o52J — 780-—, m deKli e od h !et i sprej od Din — dalje r. in I. GOBIC AS Ljubljana Sv Pet<-a cesta 21 0*54» gjLrjL^-jLiTTT^rr r-T __ ~ Kapniem rr.adiatske nemšKe n avstr isfe ot»w€iiiice nrior tete državni- doi-ijove. in mest"3 potopis td. .td. Ban "ni oc r< <3o'.-aiei ARNOLU EKRE TEH Bodalin t V. Sas ticc? 28 Vinske korenjake. ii vanc mc£k2 , Graševino aško, Bargs-tce oeli Tr.-m nec rdeči in dišeči. ie'snč;č. Pier.enko ne o d.čo n mešano, Ši an, Rttai drc in lientc belo in ceplife na Ric. patt in Moni cela š'. V oo lpodn <■■ cerah na na vroiz IConrad ^nuderl trtnlcar Kar boru. HNICaiMEMIIII I t Potrtega srca naznan amo, da e v nedelio 24, oktonia ob 12 opol ine po daljšem bole-an,a vdihnila, naša isk eno ljubi,ena Albina Kalanova v cvetin svojih 21 let Pogreb se visi 26i oktobra IS26. Gorenja vos pri Škof I Loki, a oktobra i92,i. Zalu:oča rodbina: Kalanova. *» ''atent-f-euhend Geselischatt tflr elektrischc I:t53 GlOhl Hipen m b. H. Scr.in kot iastnik s.edecih iupostovenskih patentov: Br. 5/b „Pebot ian|e ki ae tiče itvinib vlakec vlefteoe ica izvežbanega potnika za Slovenijo s fiksno plačo, potnimi stroški in provizijo iščemo za znano svetovno znamko »Stroka - krema za čevlje". Ponudbe pod značko „Doma5a 1 dastrlfa" na oglasni zavod Vinko Kovačič, Maribor, Slomškov trg št 16. 11 iti is j! Pllfii Posredu em, vodim kupce k vinogradnikom, prevzamem vse s tem zvezane posle popolnoma brezplačno. Jamom za točno izvršoo. Izrabi ajte to ugodnost! Pran o Stumberger, S' Barbar* v Hahzaf; I Urejuje Frane Puc. Izdaj* sa Kcazorč; cjutraa Adoii S;ha-k.ar Z» N"iro