GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki The only Slovenian dally -5 1» th« United States m m m Issued every day except. Sundays and Holidays u TELETOM FIBARHB: 4687 CORTLANDT. ' Entered as Eecond-Olass Matter, September 11. 1908. at the Port Office aft New York, N. Y.. under the Act of Congress of March 3, 187». TELBPON PI8ARN2Š: 4«87 CORTLAND"*, NO. 33. — fiTEV. 33. NSW YORK, MONDAY, FEBRUARY 9, 1914. — PONEDELJEK, 9. FEBRUARJA, 1914. VOLUME XXII — LETNIK XXH Iz delavskega sveta. Delavci proti sodnikom. v Metliki. Hudodelstva banditov. Pettisoč meščanov obsoja postopanje sodnika kot slepega orožja premoga rs kih baronov. Wheeling, \V. Va., h. febr. — \ eč kot tritisoc* premogarjev in meščanov j.* sprejelo na velikem ljudskem zborovanju resolucijo, \ kateri h«.- poživlja predsednika NVihomt, naj uvede kongresno preiskavo glede jK>stopa»jj*t zveznega sodnika A. G. Da.vt »na. l:n.»-novan j^ bil komitej štirih mož, ki bo predi ožd v Wa*hrngtonu peticijo, opremljeno s «V»00 pod- Calumet, Mich., febr. — Odvetnik Hi ton, pravni zastopnik Western Federation of M'ners, .)<• rekel dane«, da bo tkušal pridobiti komite j za na ju/nem. Ti so že spravili na dan lokomotivi in ekspresni voz vlaka, katerega so zažgali bandi-ti. Lokomotiva ni močno poškodovana. iz česar je spoznati, da je bila para odstavljena. Glasom poročil d oslih iz E1 Paso, je rešilno delo zelo težko, ker se neprestano pogreza zemlja ter bo komaj mogoče v par dneh spraviti trupla na dan. General Francisco Villa, ki je lospel danes iz Chihuahue v Juarez, je izrazil generalnemu superintendent u železnice svoje ob '.alovanje radi katastrofe v pre-loru ter je zagotovil, da bo na-oel vse sile, da zatre in iztrebi bandite. Na zasledovanje slednjih je odposlal 1000 svojih mož. Vera Cruz, Mehika, 8. febr. — Iz d ob iv ga vira doslo poročilo pravi, da namerava Huerta upri-ciriti bojkot proti vsemu blagu, ki prihaja iz Združenih držav. Križarka Združenih držav 'Des Moines' je dospela danes semkaj ter bo od plula od tu v Tauipico, ker se boji podadmiral Fletcher, da bodo ustaši uprizorili nov napad na to pristanišče. Japonska in Zdr. države. Boljši odnosa ji med obema državama vsled sprejema Burnettove naselniške predloge. Washington, D. C., 8. febr. — Izdatno se je izboljšalo razmerje med Združenimi državami in Japonsko vsled dogodkov zadn:ega tedna v zvezi s sprejemom Bur-nettove naselniške predloge. Poročila iz Tokio pravijo, da je napravil sprejem v japonskem glavnem mestu velikanski utis, in sicer ne le raditega. ker se je odklonilo klavzulo, s katero bi se zabranjevalo priseljevanje Azija-tov. temveč tudi radi govora poslanca Manna. iz kojega izvajanj je bilo razvidno, da se nimajo Japonci ničesar bati vsled izpre-membe v washingtonski administraciji. V tukajšnjih administracijskih krogih upajo sedaj, da bodo vsled postopanja poslanske zbornice nastali sedaj med obema državama boljši odnošaji. Sklenjena bo najbrž nova pogodba, s katero se bo stavilo Japonce v isto svrho z drugimi iuozemci. Vreme. Washington, D. C., 8. febr. — Vremenska opazovalnica poroča, da bo zavladalo po osrednjem delu Amerike že sredi tega tedna vej gorko vreme. V južno antskih krajih bo koncem ted-precej deževalo. P Državni tajnik Bryan. Washington, D. C., 8. febr. — Ko j.- danes govoril državni tajnik Bryan v gledališču, je izbruhnil na odru požar. Ljudje so začeli dreti iz poslopja, in kot se čuje, je bil Bryan prvi na cesti. Ogenj je pogasil neki duhovnik. Misijonar ustreljen. San Antonio, Tex., S. febr. — 8. Viru in Brale«, neki španski misijonar, je bil včerai ustreljen v stanovanju nekega Chas. Baum-berger-ja. bogatega tvorničarja cementa. Baumberger in njegov sin sta se takoj stavila šerifu, a sta bila odpuščena proti varščini $5000. Oba izjavljata, da sta našla Bralesa v stanovanju, ko sta is«- nepričakovano vrnila domov. vožnja. Parnik od Auztro-Americana proge ARGENTINA odpluje dne 18. februarja 1914. OCEANIA odpluje dne 4. marca 1914. Vožnja stane is New Torka do: Trsta in Beke $25.00 Ljubljano $26.18 Zagreba $26.08 Vožnje listke je dobiti pri FRANK BAKBEE, M Portland* At, Najlepše ženske. Washington, D. C., 8. febr. — Znameniti angleški miniaturni slikar Alyn Williams si je izbral v Washingtonu osem najlepših šensk za modele. Med njimi so tudi soproge belgijskega, nemškega in argentinskega poslani-a. Pri tej priliki se je izrazil, da blondinke precej nestanovitne, dočim so črnolaske z vso dušo udane možu. Za socialno zavarovanje. Predpriprave za mednarodni kongres za socialno zavarovanje, ki se vrši leta 1916 v Washingtonu, so se začele. Podoben kongres je bil v Evropi leta 1889. Delegati bodo storili vse. kar je v njihovih močeh, da se vpelje delavsko zavarovanje proti nezgodam in boleznim tudi v Ameriki. Radij kot zdravilo proti slepoti. Beading, Pa.. 8. febr. — Dr. John Ege je dane« naznanil, da bo pričel v sredo zdraviti v New Yorku slepce z radijem. Izjavil je, da so rezultati njegovega zdravljenja naravnost presenetljivi. "Queen Louise". Tiči globoko v pesku. 10,000 radovednežev. Severovzhodni vihar lahko pomaga. Vse prizadevanje, da bi spravili parnik "'Queen Louise", ki je nasedel med Manasquanom in Sea Girt, N. J., na visoko morje, je ostalo sedaj brez uspeha. Na pomoč je prihitelo veliko parir-kov, moštvo se trudi noč in dan. toda uspehi so ls malenkostni. S parnika so spravili skoraj vso prtljago, pa vse zastonj. Po zatrdi-u strokovnjakov tiči parnik precej globoko v pesku in treba bo precej dela. predno ga bodo splo-vili. Moštvo, sestoječe iz 20 Kitajcev in 18 Angležev, je bilo cel dan na parniku. Včeraj se je zbralo na obrežju kakih deset tisoč radovednežev. Čeravno je morje precej valovito in piha ugoden veter, se parnik čisto nič ne gane. Od obrežja je oddaljen koma.i 400 Čevljev, tako da zamorejo ljudje natančno opazovati kaj se dogaja na njem. Nekateri pravijo, da bo prva spremeba vremena njegov položaj poslabšala, tli pa zboljšala. Kaj lahko ga hud vihar tako poškoduje, da ne bo za nobeno rabo več. Aretirani radi ponarejenja denarja. Dunkirk, N. Y., 8. febr. — Danes so tukaj aretirali štiri možke radi poskušenega ponarejanja denarja in ropa. Možje so bili zaposleni pri American Locomotive tvornici ter so pred policijo že priznali, da so izdelovali novce po 50, 25 in 5 eentov, katere so tudi spravili v* promet. Ker so se pa med seboj sprli, je eden izmed njih ovadil svoje tovariše. Oditi so hoteli v JBu^falo, kjer so hoteli spraviti v promet večjo zalogo ponarejenega denarja.. Polkovnik Goethals. P&nama, 8. febr. — Polkovnik Goethals je dobil poročilo o preiskavi nekaterih ne rednosti, ka Vanderbiltova jahta. Panama, 8. febr. — Danes sem došla brzojavna poročila pravijo, j . , . ----------» — da je Vanderbiltova jahta "War- ?ere Je baje zakrivil Johli Burke rior", ki je pred nekaj čaaa na- kot inten<*atnre. Jutri bo šele aedla ob columbijski obali, popolnoma izgubljena. Posadka je baje že odpotovala v Colon. Pastor — morilec. Purvis, Miss.. 8. febr. — Radi uboja je bil včeraj obsojen na petletno ječo Daniel Grantham, pastor v neki tukajšni baptistov-ski cerkvi. Ustrelil je nekega Ge-opge Burkhalter-ja. Med obema družinama je vladalo že dalj časa sovraštvo. odločil, kako postopanje naj se uvede proti njemu. Oblasti zatrjujejo, da so mu liferanti plačevali visoke provizije. Kandidatinja smrti 40-letna Winifred McNally je včeraj zvečer spila veliko množino karboine kisline. Prepeljali so jo v Believue bolnišnico, kjer je izpovedala, da si ni nameravala vzeti življenje, ampak je pila strup pomotoma. ' Manning je sokrivec. Noče adoptirali otroka. Oče Hazel Herdmanove je imenoval Mannings "volka". Žrtve ljubavne tragedije. —o-- DVA POGREBA. "Svoji mladi in lepi hčeri sem odpustil, ker po mojem mnenju ni zakrivila ničesar. Dalies zjutraj je izjavil policijski šef Long iz Newarka, da jc dal zapreti ( has. 1. Maiininga. kojega soprogo je njegova lju-)ica ustrelila. On je skoraj goto vo veliko pripomogel do tegi zločina. Danes popoldan bode pokopali obe nesrečnici. Malega otroka, zaradi katere ga je ustrelila Hazel Herdinan soprogo svojega ljubimca in se nato zastrupila, noče adoptirati njen oče Arthur Herdmau. Oče nesreenice se grozno liuduje ur Maiuiingom, ker je baje on vse zakrivil. — "Svoji ubogi, lepi, mladi Hazel sem že odpustil" — je re kel pri pogledu na garažo, kjer se je njegova hči spoznala z Man ningom — toda temu volku Man ningu ne morem odpustiti. Zal ju bila se je vanj in postala njego va sužnja Ko je živela sem se jc /il nanjo sedaj se mi pa smili. Pet hčera imam, vse so tako le ne kot je bila Hazel, toda nobenr nima niti najmanjšega madež; ta svoji preteklosti. Ker no-"em imeti ničesar od tega volkr. Maninga, ne bom adoptiral njegovega otroka. Hedmanova žena je silno žalostna in neprenehoma kliče svo io mrtvo hčer. — Vem, da ni bite kriva — je rekla nekemu časnikarskemu poročevalcu. Policija si na vse načine priza leva doznati, če je bil tudi Manning zapleten v afero ali ne. On odločno zatrjuje, da ni vedel ničesar o sklepu Herdmanove, če bi pa kaj vedel, bi gotovo zločin preprečil. Nezvesti ženin. Nevesta je izgubila ženina in vse svoje prihranke. Policija je Go-baka aretirala. Pred policijskim sodnikom Marshem v Tombs se je moral zagovarjati 28-letni natakar Samuel Gobak s štev. 122. zap. End Ave., New York, ker je zapustil svojo nevesto in ji odvzel ves denar. 19-letna Poljakinja Roza Boniczka. Nevesta je s solzami v očeh pripovedovala, da se je seznanila z Gobakom približno pred enim letom in da se je takoj zaljubila vanj. Poročiti bi se imela 18. okt. Dan pred poroko je nesla v neko banko $507.09. Spremljal jo je ženin. Medpotoma sta govorila, da je najboljše, če gresta po poroki par mesecev na deželo; Gobak je bil s tem popolnoma zadovoljen. Šla sta v nek re-stavraut, kjer ji je začel prigovarjati, da naj mu da denar, češ, da je pri njem bolj na varnem, kar je ona tudi storila. Gobak je takoj nato vstal izza mize, in izginil skozi vrata. Celo zadevo je naznanila policiji, ki ga je šele včeraj aretirala. Ker se bo glavna obravnava vršila šele v torek, ga je sodišče postavilo pod $2500 varščine. 10,000.000 Židov. V Brownsville je prerokoval včeraj pri neki židovski slavnosti Jacob H. Schift, da bo imelo me- Razmere v Haiti. Kongres je izvolil Oresta Zamor-ja predsednikom haitske republike. Tuja posadka. Pcrt-au-Prince, Haiti, 8. febr. Danes je bil izvoljen predsednikom republik? H&iti Oreste Za -mor. Revolueijona'rne čete imajo zasedene vse strategicno važne točke. Odkar so dospele semkaj usta-ške čete iz Gonaives, vlada tukaj popolen mir. Kongres se je sestal ob drugi uri popoldne ter je s 93 izmed 125 glasov izvolil Zamor-ja predsednikom. Glasi se, da bodo odpoklicane tuje mornariške čete z tfcjnih la-lij, ki so se tekom nemirov izkrcale. Oreste Zarnor je bil preje go \ erner severoiztočnega depart uienta ter je fungiral leta 1911 kot vojni minister. Stal je ns čelu ista je, ki je izbruhnila januarja meseca v mestu Gonaives in njegove čete so premagale senatorja Davilmara Theodore, ki se je bil proglasil vrhovnim poveljnikom ustaške armade. Theodore sam se je vrnil v Cape Haitien, kjer je ustanovil provizorično vlado. Predrzna roparja. Presenečena pri delu. Vsega skupaj sta nakradla za kakih $10,000 različnih vrednosti. 100 zastavnih listkov. POSEBNA METODA. Zadel nepravega. Streli, namenjeni bivšemu gover-nerju v Barceloni, so ubili neprizadetega. Barcelona, Španija, 8, £ebr. — Danes se je poskusilo tukaj umoriti Ossorio Callardo, ki je bil leta 1909 za časa nemirov governer v Barceloni. Bivši governer pa je ušel namenjeni mu usodi in kreg-lja je smrtno ranila povsem neprizadetega meščana. Koncem nekega zborovanja pristašev bivšega ministrskega predsednika Antonio Maura, tekom kojega je imel Ossorio Callardo nagovor, je prišlo do resnih nemirov. Bivši governer Barcelone je intimen prijatelj Maura ter v mestu splošno nepriljubljen radi njegovega nastopa tekom nemirov, ki so se vršili leta 1909. Te nemire je zadušil s tem, da je proglasil čez mesto obsedno stanje. Pred poslopjem, v katerem se je vršilo zborovanje, se je zbrala velika množica, ki je kljub posredovanju policije vedno bolj silila proti avtomorilu, v katerega je stopil bivši governer. Oddana je bila cela salva na voz. Ko se je pa odprlo vrata, se je videlo, da je postal čisto neprizadet meščan žrtev atentata. "Samo Bog bo odpustil!'1 Hans Schmidt, ki je umori? Ano Aumuellerjevo, se je včeraj na j a ko fin način branil sprejeti nekega časnikarskega poročevalca. Po pazniku mu je poslal sledeče pismo: — Spoštovani gospod! Francoski pogovor pravi: "Tout com-prendre, e'est pardonner." (Vse razumeti, se pravi, vse odpustiti). Iz tega razloga nam Bog vse odpusti, samo on vse ve in vse razume. "Vaterland" poškodovan. Antwerpen, Belgija, 8. feb. — Ko je dospel sem parnik "Vaterland", Bed Star črte, se je v pristanišču precej poškodoval. Vožnjo bo nastopil šele po preteku enega tedna. Kapad in vlom. Mesarja so prisilili 3 revolverjem, da jim je dal sto dolarjev. Pred policijskim sodnikom Ap--ietonoin v New Yorku sta st včeraj zagovarjala 16-letni An bony Mega in 2l-letm Kobei-\uss. Obtožena sta, da sta vpri urila zadnji čas kakih petdeše .lomov. Sodišče ju je pridržalo -aporu in postavilo vsakega pod varščino $1U00. Iz zastavmii ijst kov. katere so našli, v njunem stanovanju, je razvidno, tla st. :\akradia za kakih $10,000 ra>. ličnih stvari. V soboto zvečer je zaslišal de ' ektiv Bloom pri št. 1854 7. Ave iice: — Tatovi! Tatovi! — Ti ' aj nato sta plairla iz veže dv iulada človeka in skočila v vo/. ki je čakal na cesti. Udarila s!.. I o konju in voz se je kmalo izgubil v daljavi. Detektiv je na el avtomobil, poklical dva straž nika na pomoč in po preteku po' ure sta bila že oba tičkii na va • cm. Band'ta, trgovca s cunjami, sta se pri svojih pohodih poslu zevala posebne metode. Sla s* pred kako samotno hišo in zače 'a klicati če imajo kaj cunj / prodati. Če se je jima kedo oghi sil, sta kupila cunje, če pa ne, st stopila v hišo in vzela seboj vse. kar se je jima zdelo vredno. K mesarju Leopoldu Rothu n N'agle Ave. so pršli včeraj trij^ Italjani in ga z revolverjem v r^ ■ i prisilili, da j'm je izročil $100 Čeravno je Roth takoj obvestil olicijo, ni mogla predrznežev zslediti. Zdravilo za vse rane. Pariz, Francija, 8. febr. — Dr. Raymond Petit je baje iznašel dravilo, ki ozdravi vse rane Zdravilo sestoji večjidel iz konj dte krvi. ki je zgreta na 56 stopinj Celzija. Serum deluje v trenutku in je imel ž njim že lepe uspehe Dragocena slika. Berolin, Nemčija, 8. febr. — Po posredovanju nekega trgovca z umetninami je kupila monakov--ka Pinakoteka sliko "Birke", katero je naslikal francoski slikar Edward Manet. Kupna svota /naša $19,000. Lov na ogleduhe. Toul, Francija, 8. febr. — Danes so tukaj aretirali nekega Theodorja Burgarda, katerega smatra policija za najbolj premetenega nemškega špijona. Zatrjuje se, da je Burgard dobavljal uemškim vojaškim oblastim celih petnajst let francoske vojaške skrivnosti. Preiskava na posestvu aretiranega je spravila na dan zanimive stvar:. Našlo se je 50 zemljevidev ter načrtov trdnjav ob severni meji Francije. Zaplenilo se je iudi obširno korespondenco v nemškem jeziku. Samomor stražnika. Na policijsko postajo Greenwich Str., New York, je prišlo poročilo, da se je ustrelil včeraj ponoči stražnik Thomas J. Da-vey s svojim službenim revolverjem. Stanoval je v hifii štv. 973 Bedford Ave. Dober stražnik je bil —je rekel policijski poro&tik sto New York za petdeset let 200 _____ __ milijonov prebivalcev j med nji- j Gardiner — in kazal" se je kot da mi bo po njegovem zatrdilu 10 bi se ne brigal za nobeno etvar milijonov Židov. Naval k slav-1 na svetu. Ker je znal izborno pI-. nosti je bil tak, da je moralo 5000 j sati na stroj je opravljal veČino < FRANK fli«^ oseb oditi domov. Jma pisarniško delo. 82 Cortl*udt New York. Redka prilika. Najlepša prilika se nudi sedaj rojakom za potovanje v staro domovino, ker so vse parobrodne druibe znatno znižale cene pre-volilih listkov. Sedaj se lahko dospe po vsaki prQfll 34 SAMO t82.Q0^m40 F**** JtfORJA. Pišite nam glede kretamja par Bikov takoj; kajti to ugodne ce veljavne samo za nekaj Princ Viljem'Wied. Posojilo Ogrske. Takoj po povratku iz Rima bo -prejel albansko delegacijo. Roth--childi dajo 500 milijonov kron. '' HAMBURG-AMERICA * \ Konkurenčni boj bo najbrže kma- 0 potem končan. Ravnatelj Bal-lin in ravnatelj Heineken. Berolin, Nemčija, 8. febr. — 1 'nnc Wied je sklenil odpotovati .a Dunaj in v Rim, kjer se bo .»osvetoval z uglednimi državniki svoji kandidaturi. Ko se vrne, o sprejel v Xeuwiidu albansko clegaeijo, ki mu bo formalno 'ouudila albansko krono. Kot poroča oficiozna "Nord-'eutsche Algemeine Zedung", namerava princ takoj po rešitvi finančnega vprašanja zasesti al-'unski prestol. Buoimpeita, Ogrsko, 8. febr. 'grški finančni minister je na či-tviri g!ede posojila, o katerem je že dalj časa pogajal s kon-"ic jem Rothschildov. Posoj lo ;< -1 iii pv>! odstotno iu znaša pet -J- milijonov. Dunaj, Avstrija, 8. febr. — Včeraj sta tukaj konferirala rav-itelj "Hamburg-America" družbe Ballin in ravnatelj "S vero-i■•inškega Lloyda'', Heineken. Po svetovanje je bilo velike važno-•'i z ozirom na konkurenčni boj. bo skoraj gotovo vkratkem kon-an. V naslednih dneh se bolfcs-lo vprašanje avstrijskega izsel-uištva. Berolin, Nemčija, 8. febr. — Vviatik Ingold je dosegel nov vet ovni rekord. V soboto se je •dignil v zrak pri Muehlhauseu, Mzacija, preletel je cel Thurin-gen in pristal v Monakovem. Le-el je neprestano šestnajst ur in 0 minut. Zadnje dve uri je bil iavezan letalec na svoj kompas ■a jc vseeno svojo nalogo častno rešil. Razdalja znaša tisočsedem-to kilometrov. Mc Reynolds ima privatno tajnico. Washington, D. C., 8. febr. — Generalni državni pravdnik Mc-Revnolds je imenoval Mrs. Julijo B. Rochelle za svojo privatno ajnico z letno plačo $1800; Mrs. Rochelle je asistentinja prvega derka v justičnem departmentu. Ostali uradniki s tem nikakor ni-;o zadovoljni, ker bo od sedaj za-najrej dobjvala dvojno plačo. — 'lani kabineta morajo sami plačevati privatne tajnice, če jih hočejo imeti. Denarje v staro domovino potUjamo > K $ K.. * 5____ 1.10 130.. .. 26 65 10.... 2.15 140.. . 28.70 15.... 3 15 160-. .. 30 76 20.... 4.20 160.. .. 32 80 25.... 6 20 170.. .. 34.85 SO.... C.25 180.. .. 36 90 35____ 7.30 190.. .. 38.95 ... 8 30 too.. .. 4100 45.... 9 36 260.. .. 51 25 60.... 10.35 3H0.. .. 61.50 55 ... H 36 35«'.. .. 71.75 'ft____ 12 40 400.. .. 82 00 68 ... 13.-10 460.. .. 02.25 70 ... 14.45 ' 600.. .. 102.50 75.... 15.45 600.. .. laa.fto 8® ... 16.50 700.. .. 143.50 SS ... 17 60 800.. .. 1&4.00 90 ... 18.50 ' »00.. .. 184.00 lo>... 20.50 1000.. .. 204.00 lift.... 22.65 2<»00.. .. 408.00 120.... 24 60 5000.. ..1018.00 Poštarina je všteta pri teh svo* tah. Doma se nakazane svota po« polnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve razp$> šilja na zadnje pošte e. k. poštno hranilnični urad na Dunaju v naj« krajšem času. Denarje nam poslati je aajprl* ličneje do $50.00 v gotovini v pri« poročenem ali registriranem pismu. večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New Yod| Bank Draft. _ FRANK KAKOTR, 82 Cortlandt St. New York, N. % •104 St. Glair Avenue* N, ft, .. _ IflTaiaadL A.. ^ il GliAS NARODA. 9. FEBRUARJA. 1914. "ems NAROD«" t**.) .Noti and p^bh»h«d by tb* ^bathing Co. (i erfpor»«iaD.) &AKSER, PrM^eat. • ANKO PLESKO, Secretary. lOUIS BgNKDIK, Tnmmnr*r. Ptooa ot BasioeM of tlw> cornormtioo and •daresww of above officer« : M C rti*oo domače zabavali naklonjenost vsem Slovencem, na I in «*»veda tudi malo zavrtili. Dne Ralphton. Kadar bodem imel pri-12. febr. je omenjeni rojak peljal liko povrniti, bom diage volje i svojo nevesto gdč. A. Bizjakovo storil. Posebno lepa hvala za po-k poroki v spremstvu svojih on- strežbo in stanovanje pa rojaku dotnih prijateljev in prijateljic. Bizjaku, ženinu Korošcu in nje-Ne mitJite. da smo se samo 2. teb. govi nevesti. — V Conemaugli dobro imeli, cele štiri dni smo bili bode 5. febr. posebno posvetova-; zidam* volje. I)a je M. Korošec nje odbornikov vseh tukajšnjih med ondotnimi rojaki priljub- društev »»lede prireditve velike 1 jen. je pričal mnogobrojni obisk veselice, koje čisti dobiček je na-^ rojakov in rojakinj iz Ralphtona menjen v podporo našim bratom in okolice. Le škoda, da nimajo štrajkarjem v miehiganskem o-rojaki v tej naselbini prostorne kraju. Pokazati hočemo tukajšni dvorane za taki* prireditve. Pro- Slovenci to. kar so pokazali naši stori, kjer je bilo ženitovanje, so rojaki po nekaterih drugih na-' bili napolnjeni kot mečki v boxi. selbinah. Pokazati hočemo, da je Pari so se veselo vrtili kar tri dni j Skupna vez delavstva močnejša skupaj in vse ie bilo zidane volje, od vseh kapitalov, ]>okazati hoče 444 Inozemci v državnih umobolnicah. dolgo vrsto let je priljub-tenia nati\istov. da tvorijo nljenci dobršen del nesreene-ki ^e nahajajo v umobolni-tiovernerja Glynn.m iz New ka. kateremu se ne more oči-da je podvržen nativističnim tjjenjem, so vestni državni u-liki opozoriti na to dejstvo j' našla zadeva odmeva v uje-• poslanici ua zakonodajo. ■ »vdarja -.e, drt je bilo i. 1912 I bolniki v državnih umobol-li !>241 priseljencev. Te stati-e s" ne »me kar vnaprej vzeti on kino. A tudi v »lučaju, da >i!a povsem korektna, bi ne Ht-\il(» pacijentov sorazmer-»reveliko v primeri s celotnim i inskim prebivalstvom države York. inktno absurden pa je račun, bi morala plačati država let-"_'.*• milijonov dolarjev za oskr-umoholnih. ako bi prevzela v tio oskrbo vse umobolne. reba je le pomisliti, da je bila svota ukradena v enem letu gradbi prekopov in železnic. i,j obstoječe postave za depor-jo priseljencev, ki postanejo / p;v:li treh let umobolni ali 'H delci, m dosti stroge ter e k< maj mogoče še bolj polti. |»osebno ker se priseljence i izkrcanjem tako natančno šec glede morebitnih dušev-napak. da se zabranjuje pri-nje celo onim. ki jecljajo ali >a nevrotično razpoložene, overner Glynn je mnenja, da norala ilel stroškov za oskrbo bolnih oseb v državi nositi 3 d vlada. Sproženo vpriiia-je dalekoaežuega pomena, ker ika državno-pravnega pojma imovinski pravici. V umobol-h države se nahaja raz ven priseljenih inozemcev gotovo 5e \ee bolnikov, ki sn prišli v državo New York iz drugih držav U-nije. Po prevzetju oskrbe umobol-nih potom države New York se je zagotavljalo, da odlagajo različni «'kraji New Kngland držav ffvoje umobolne v newyorikih umdbol-nieali. O tej zadevi ne obstaja nobena slatislika, vendar bi se pa izplačalo, da bi se najprvo pojasnilo to točko. li Dopisi. Ccncmaugh, Pa. — Po trgovskih opravilih sem se mudil 31. t . 1 . 2. in 'l. Tebr. v nnsclbhii Italphtou. Pa. Na povabilo zna rtera rojaka M. Korošca se je odc, da si preže-nemo dolgčas, toda ni me hotel ubogati, peti titdi liikdo ni hotel več. Jaz pograbim svojo torbo in jo uberem peš proti domu, ostali so jo pa poeedili za menoj in po preteku ure in pol smo bili na mestu, kjer vodi oddaljena kara do mesta Johnstowna. Počakali smo jo in s«- odpeljali s trudnimi petami proti domu. Ce se je naš furman sploh vrnil nazaj k motovilil sredi ceste, mi pa ni prav nič znano. Meti potjo na kari smo se spomnili svarila gospe Ribičeve, ki nam je pravila, da motovilo slabo izgleda in da ni verjetno, da, jo priribamo srečno domov. Obžalovali smo; da jo nismo ubogati. toda prepbzno je bilo. Drti-gikrat se bomo bolj prevtdtto vozili In dobro pregiedrrti, če sd kaj nalomljorii likalni. Je 1+ vrag, to Plbfek ni tljftf tt&fc *0*fV. TO sem napisal radi tega, da bodo ntoji prijatelji in znanci na Ilalphtomi vedeli, kako prijazno tx&). ae raak Ponfffpo 1110. da verige, ki vežejo delavstvo, ne preseče meč kapitalizma. Želeti bi bilo, da se vsi Slovenci od prvega do zadnjega udeležijo te veselice ter s K*m pomagajo k' dobri stvari. Pozdravljam slovenski narod širom Amerike. — Ivan Piijk. Ccllinwccd-Cleveland, Ohio. — Tukaj smo z vso gotovostjo pričakovali od kolegov Mr. Forda iz Detroit, Mich., da bodo tudi oni po njegovem načrtu delili z nami lanski dobiček. K temu sta nas nagibala posebno dva razloga. Prvič, kef smo v precej tesni zvezi z mestom Detroit, za katerega smo zgradili pretečeno poletje kar 100 vozov poulične železnice in s tem napravili precejšnjo konkurenco Fordovim avtomobilom, drugič pa, ker naše mesto z ozi-. roni na delitev jakc dobro napreduje in v tem pogledu z vso silo soglaša s težnjami socialne stranke. Toda mislili smo narobe. Nekaj so nam gospodi vseeno prisodili. namreč dovolj prostega časa, da si lahko vsak po svojem uredi svoje razmajane kosti, namaže njih tečaje in zravna svojo hrbtenico, če je. slučajno po sto in sto prigibili stopila iz sklepov. Deloma smo te stvari že uravnali, pa jmamo še vedno dovolj časa. Po kosteh nam ne škriplje več. toda kaj pomaga to, ko nam kruli po želodcih. — Da nismo popolnoma brez dela, smo si ustanovili zopet novo društvo z imenom 'Stotnija Avstrijskih Veteranov". Seveda bo ta ali oni zopet vzdih-nil, rekoč: kaj pa je tebi potreba bilo itd., toda kaj se če, če smo še ziniraj ponosni na lep vojaški stan. To društvo je bilo sicer u-stanovljeno že meseca oktobra 1. 1., ker se je pa nekaj polomilo, smo ga krpali do sedaj. Kdor j« prijatelj naših idej. se nam lahko pridruži. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v Jack Urdinovi dvorani ob 1 uri popoldan. Ker smo vsi več ali manj spretni diplomatic in v principu za svetovni mir se vojske ni bati, pač pa upamo, da se to leto vsaj toliko približamo Noblovi mirovni nagradi, kot smo se v pretečenem letu Fordovim dobičkom. Pozdrav! — Mat. Slapnik. tajnik društva. Vancouver, B. C., Canada. — Z delom se ne moreni kaj prida pohvaliti, ker ga je v zimskem času v tem obmorskem gorovju le malo. Spomladi bo boljše, ker se lahko dobi delo v šumi in v mestu. Velikih tovarn ni tukaj, pri novi železnici, katero gradijo, se pa tudi ne more dosti zaslužiti, ker je preveč kontraktorjev. Ker je po premogorovih vedno štrajk, ne svetujem rojakom sem hoditi za delom. Kakor hitro bo kaj boljše, bom že sporočil. Slovenskih fantov nas je tukaj precej, pa kaj se hoče. ker deklet primanjkuje. Pozdravi — L. L. Jurkica Agiceva. — P o v • i t. — Spisal Ksaver Šandor-Gjalski. Na hodniku, kamor je dospela Jurkica. sprehajali sta se obe učiteljici, Lisička in Milkovieeva. Lisička je bila žena okolu tridesetih let, dobro rejena in krepkih udov. Redki lasje so jej bili tem-liočrni. S polnega, širokega obraza je odsevala črmenost in jeza. Oči so jej bile majhne in zelene, a dolgi zakrivljeni nos nenavadno tanek in špicast. S koncem se je skoraj dotikal ozkih, trdo sklenjenih ustnic, ki so bile bolj ble-do-ruhiene, nego-li rdeče. Iz njenega vedenja- je Jurkica posnemala, da mora biti nekam razžaljena, kor vsakotoliko je trmasto privzdignila rame, a flav^ metala vznak. Že prve besede, s katerimi se je obrnila k Jutklci, so bile kakor bojni naval. -- Vi torej ste ona gOspii-a, katero so vsilili občini brfrz nateča-yg-j \\ jfc frrez if olit^ vsi smo se čudili.,— celo velemožni gospod' Med Turčijo in Grško še nil upravitelj. — hm, hm, tif> morate sklenjen mir. Vprašanje Egejskih imeti pri vladi dobrih prijateljev, otokov še ni rešeno. Ali velesile! Ljudstvo si vsaj tolmači tako. |so že izrekle besedo: Grki dobe! Jurkica se je prestrašila teli, več nego se zdi Enverju mogoče.1 besed. Medtem še jej oko ustavi In Turčija ugovarja, na elegantni, svileni Lisičk in i o-bleki in še elegantnejšem jopiču. A takoj je tudi opazila, da je o-vratnik iz kožuhoviiie zmečkan, a na jopiču da manjka eden gumb. Dekle se je sramežljivo obrnilo ter Stopilo k Mil kovice vi, da jo vpraša, kedaj j«' ona zvršila učiteljišče. Milkovieeva je bila nenavadno suha in tanka. Na videz se je zdela bolehna. Sive oči s skoro rumenimi zenicami niso naravnost gledale v Jurkico, ampak jo motrile od strani. — Imatc-li že stanovanje? — jo je vprašala Lisička, izgovarjajo *ks*? nenavadno ostro. — Nimam, — sama ne znam. kako bi. Nek gospod, s katerim sem potovala, mi je priporočal, da se nastanim pri njegovih sorodnikih. Tudi jih je že brzojavno obvestil. — Kako jim je ime? — Gospa Malešecič. — Ka-a-j? Maleševič! Zuate-li vi. kedo so Maleševič iNajboga- Položaj na vzhodu je zopet napet. Turške vojne priprave so o-čitne. Turčija kupuje dread-j noughte, Enver z mrzlično nagli-, eo reorganizira armado, v Mali Aziji s.' zbirajo čete. Balkanske homatije še nikakor niso konča-; ne: vsak čas lahko zopet zagrme topovi na suhem in na morju. Z albanskimi dogodki je polo-žaj kompliciran. Grki bi morali | izprazniti Epir. Doslej se to še ni i zgodilo. . Organizirala se je tam! prava prostovoljska armada in Esad paša napoveduje tam vojno. Lahko bi se zgodilo, da bi se Grki, tam zapletli v kakšne večje boje. lahko bi se zgodilo, da bi Turčija poizkusila izrabiti ta položaj in napadla Grško. Glasovi o turško-bolgarski zve-i zi nočejo utihniti. Na Bolgarskem ni sobranja (državnega zbora). Rad osi a vo v pa je sicer pred raz-, pustom zatrjeval, da hoče mir,' toda z ozirom na njegovo notranjo slabost bi mu utegnili priti -"rs^- ■. ■<> p-;}.* J4?% ALCOKOL Delavci, ki dela|# na prostem, izpostavljeni mrazu in vlagi, se lahko izognejo dolgotrajnim bolečinam vsled reumatizma in nevralgije ako rabijo dr. Bichter-jev "PAIN-EX-PELU5R" kakor hitro začutijo prve bolečine. To sredstvo ima za seboj no zgodovino. Uporablja Be ga po celem svetu ter ga je dobiti v vseh lekarnah Združenih držav, za 25 in 50 centov ■teklenica. Rabite ga tudi, ako si izvinete mišice, Iklepe, kadar Čutite bolečine' v bokih, sklepih in tilniku; kadar vas boli glava, vas trga po ušesih ali vas prime krč ▼ želodcu. Popolno navodilo v slovenskem jeziku v vsakem zavoju. Bodi pazljiv ter se izogibaj pott aredb. Pristni Pain-Expeller je debiti le v zavojih kot je naslikan tukaj. Manufactured by F. Ad. Richter, 74—80 Washington St., New York. tejša hiša v tej okoliei. Edino j kakšni zunanji zapletljaji čisto predsedstvo "Slovenskega vojvodi Crawfordskem. %b;r graščak jih prekaša, — in to sa- prav. kluba" prevzel kustos Narodnega kupila t ved k a Ed. Eealev a mo naš graščak; oni v Lugarevcu že ni kos Maleševičevim. Kako bi Zbirko nd ,t'o. za rekordno ceno 400.000 K. vam bilo tam, — kaj mislite? — Njen bratranec mi je rekel .. . — Ali, — izbite si to. Poleg tega je ošabna. — nora žena. Ke-dor ni grof. ali vsaj milijonar, ni človek v njenih očeh. Brataneu na ljubo bi vas že vsprejela, a u-tegne se vam pripetiti, da sedete za mizo s sobarico. A prosim vas, kako prihajate vi v to milost, da se njen bratanec toliko zanima za vas ? — Ah. — prosim vas, — jej je prekinila razžaljena Jurkica govor, ki je drvel kakor hudournik. — Kaj vi? — Na potu sva se srečala. pa je bil tako vljuden, da me je priporočil. — Vsekako čudno. Od prvega hipa že tako intimni, — kaj pravite vi k temu, gospiea Draga? — Kaj takega nisem še dožive- snovn] la, — je odvrnila ta ostro. Jurkica je poslala skoraj razjarjena. A Lisička jo je takoj začela tolažiti, da je ni mislila raz-žalili ter jej je priponudila stanovanje pri sebi. — Otrok nimam, tudi gospiea Draga tukaj je na stanovanju pri meni. — ugodno vam bo. Jurkica jej je samo začudeno pogledala naravnost v obraz. Ne da bi kaj sumila, ali postopanje se jej je zdelo nedosledno, in v prvem trenotku se jej je dozdevalo, da je ni prav umclU. A ko jej je Lisička ponovila ponudbo, žal jej je bilo samo misli, da se je razhudila nanjo. Dekle .je Li-siekino ponudbo vsprejelo kakor izliv sočutnega srca in znak po-strežljivosti. Skoro ginjena se je zahvalila Lisički, ne misleca več na gospo Malešieevo ter jeniaje ponudbo s strani svojega sopotnika bolj s šaljive strani. (Dalje prihodnjič.) Iz delavskega življenja. kluba" pre Na Balkanu so sklenili razne Hmzi?ja dr. Niko Župani'-, mirovne pogodbe. Ali ta balkanski mir je kakor vulkan, ki se je Deželna zveza društev za varstvo umiril, pa nihče ne ve, kdaj da deklet na kolodvorih in v prista-; Meščansko časopisje v Avstriji izbruhne vnovič. Sklenjene so po-: niš5ih 'piše o namišljeni bedi ljudstva, godbe med vladami in dinastija- se je dni ustanovila v Budimpe- medtem pa prihajajo dan za mi, ni pa sklenjen mir med naro- šfi. Zveza j * v vseh. večjih in mno- juem poročila o samomorih, ki di. \ lade imajo svoje interese, ki gih manjših mestih na Ogrskem jpu izvršujejo proletarci vsled bese ne vjemajo z narodnimi. Mir organizirala kolodvorsko in pri- % Dunaja poročajo o pretres-je sklenjen, ali pogoji miru niso št a niš k o straio, ki bo sh rej emala ]jivi tragediji proletarske druži-ustvarjeni. in zato je^ nevarnost dopotujoče. službe ali dela iščoče m. 0lj jaIl pogrešajo v Otak-vojne vedno enaka. Ne zmanjša ženske in jih sj remila v društve- r'mtrU stanujočega" o81etnega de-se, dokler ne bodo balkanski na- ne prostore, kjer bodo br zplačno jjlvJa Friderika "ciialupko, "ujego-rodi sami svoji gospodarji, dokler dobile stanovanje in hrano in se | vo j;oietm) soprogo 31etno hčerko se ne iznebc tujih vladarjev, do-'jim bo preskrbela poštena služ-jju kletnega sina. Chalupka je kler se ne rešijo umetnih meja. i-a. Zv.:-i so pristopila društva : | jluel pel ^trok. trije pustil, pre-Balkanska federativna država —Deželna zveza katoliških gospo- tje!1 0,]šel z ostalo družino, iepublika —. ki jo zahtevaj.- so-ldinj. Ogrsko društvo p,roti i rgo- j Chaiu'pka je živel zadnji čas v cialisti ( bolgarski in srski) " * * 1 edina garancija mirju j brod.-lno društvo "Tabitha."* Za j "-^-..v.., v.naiupka je živel zadnji cas v rski' jejviir z dekleti, xveza v ]»ridobitnih j največji bedi. niti kruha ni bilo Zarja. | poklicih za|;osleuih žensk in Vas: ...... } . ~ t," razpecavajo cigani in driigi po- k stopafi. Eden leh je ^Šfctni lector v It — f i i nji /.ii ivtuiiii, "^upvijau su piijcli v Metliki. Pri aretaciji so[v bobiieo. Mož je prišel z Duna- dobili mnogo ponarejenega denar- (ja< kjer se je pojavilo v zadnjem J- s» Crested Butte, ja po 20 vin., več kronskih, dve- ča.*u že več slučajev obolenja za kaJ pi imernejš-g Colo. Po niso bili paro-brodni listki za pot iz stare domovino tako po eeni kakor sedaj; rojakom, kateri želijo naročati vozne listke VNI URAONIKl« JOH?» asut ta IT. I PodsndMdnlk: MICH. ICI -OBUCHAR. 115—7U» 8t. Calu»«t. n. »odtrrt.idi tfc: ALOU HALANT. 111 8trrl!a« Av. ~ Olavst UJM*: G BO L. BHOZICSL Bo* ««, Ely. Mino. : JOHN qouZK Bo« 1«IS CHAM CA. «»d droitTi. 2vcr. Z. Eb. Hitu. JOHN KOVACH. ol tir d* tri itn. 11 j. Ely. Minn. V* doplat naj m potlljajo na rfarn«ca tajnika, ?m denarna »oSlIJatT* blagajni k« Jadoota. Drultvano grlullo: "GLA8 NARODA". (NOVICE IZ STARE DOMOVINE. ijev obolenja kronskih iu pelkroiisLih koma- koz*nti. dov Aretaciji -- j-.-o,, stavil m, Demcntracija stavcev v Gorici, hotel ii!"W * dnimmi ponarejala. 1>ue l9 j;tn jf. ... krog 20 stavcev v "Narodno tiskamo". kjer j«- urednik *"«;«»ri-I>auilo Hočevar stavil list. dn l»n prišlo v li«t. ga in videli za svoje družine, prijatelje in ŠTAJEB8K0. Smrtna kosa. V l ioT<>\ Ijail j*•' ev t poziv umrl 1"»_ j:iu. ■.■.Mlruir -T.lkob "Št i i - » »a {tsoviti. N;i ter. i iii j« .'-lan ue organi viMlj«»\ «..• 111*4» umaknili, dokler zacije delavcev »i |Mircclanoiu. 17. ni \<»dja I.iikežie tekel |h> policija«. je bil |M««rr»-b. l,ilK»j*ku orga- j<»- I "redno je policija dosla. s<» uizacija in sodrutri mu podarili demonsiranli že »kInIi. pri t«»ni znance, se nndi sedaj najbolj u goflna prilika, dokler ae eene zopet ne zvišajo. Sedaj naročeni vozni listki po v Semiču na T>.»!enjskem. Za ceno zuižani eeni so veljavni za celo ill [»ndrobiiosu naj se vpraša pri-, leto, akoravno ae eene iatih med letom zopet zvišajo. Pišite takoj za vsa potrebni pojasnila na znano tvrdkoi FRANK BASSES, IS Cortland* St. Haw York «t» NA PKODAJ hSa št. 12 7. vrtorn in vinogradom T. K.. 4th Ave.. W. Dulnth, Minn. NAZNANILO. Cenjenim naroeuikom West Virginiji in Marvlandn naznanja-' mo. da jih bode v kratkem ob- Koledarjev imamo v- zalogi le še nekaj sto in kdor rojakov ga še nima. naj podviza zanj. Letošnji Koledarje zanimiv in bolj obsož»-n kot drugi letniki. Cena mu je s poštnino vred 30 centov. Slovenie Publishing Co.. SH Cortlandt S:.. N«-\v York City. SV* Trgovaa a zlatnlao M. POGOULfl. n K. Madison St. - Chicago, rn. venec z rd'einii trakovi po svojih je razbila ena šipa. odpoislaneih. Ko šta stopila so- "Za cesarja blago, kri.. druga večer prod pogrebom v ve- Koki so 16. jan. z velikanskimi Iiska* _ ^žo. s- jima je prepovedalo, da Javnostmi opustili v morje bojno' . ZVONKO JAKSE, j venca /. rdečimi trakovi ne smeta ladjo "^/eiit 1st van**. Zil katero kat«-*ri 3«' pooblaščen pobirati na da ti v iii^o. I a.- s težavo sta odpo- j.- avstro-ogrsko ljudstvo žrt vo-' ro''*n3,,° 7a ''Glas Naroda" in za > lan ca zmagala in ga podarila valo milijone. Reka je bila v to dajati pravoveljavna potrdi raiijUeinu. ltmahi potem so ju pestrih zastavah, manjkale so leiia\ Obenem pa prosimo cenjene Undje nalivu lili. da morata od- črne. v spomin delavcem, ki so roiakt>- g^^lo na roko. ka- straniti rdeči trak. češ, kaj bodo žrtvovali svojo kri pri zgradbi; vedio biU naklonjeni' na- !pa gospod žny»nik r»kli. Drugi so pomorskega velikana. Tri leta so 5im prejšnjim potnikom zopet rekli, da ga bo tovarnar jrradili dreadnought, tri leta je' j Vesel y gotovo raztrgal. Ker ga bilo življenje in zdravje :>000 de-; pa sodruga nista hotela odstra- laveev. zaposlenih pri tej zgradbi.! niti. se Jima je reklo, da ga bodo dan in noč ogroženo. Od 3U00 de- drugi. Sodruga tega nista pustila. da bi se oni-častil trak, zato lavcev je ravno 724 delavcev s svojo krvjo krslilo dokument mi- KKANJSKO. Smrtna kesa. Dne 21. jan. po->či je umrl v Zagorju ob Savi' liJ< 'ri ■drug Anton Capuder v starosti t'nl~t 1 let. iSil je približno t le set let že pokoju. 1 i«»lehal pa je skoraj že r »<» leto na proletar»ki bolezni — •^ici. Pokojni sod m g je bil eden JS spoštovanjem Upravništvo Olas Naroda. Znižana cena! Lična knjižica "Katastrofa Ti tanica iu Voltnrna*\ obsegajoča sta ga odstranila sama in ga na litariziiia. Nekateri od teli dela v-104 strani s 14 slikami, je od sedaj dan pogreba položila v krsto. :<•> gostilnah igre. ki so po na sih zakonih strogo prepovedane. uih.-inja v Zagorju pretr ' ^ svojo sreeo s prepovedanimi j fe Hrastnika. Konsumno dru-1 nasičena inilitarična blaznost. )'■ ■ ; -ikaue od politične 1 1 111 T»olicajev pa pri -tvo rudarjev lepo napreduje: Z; tu I^IH pri drugi II*f**ah prav nič ne ženira po rju. >o ga vi-gli v | Heijska ura. V katero gostilno r. i/gnal i z odgonskim vo-|l,ri,1''i0- tistemu gostilničarju ne Nj. - ova družina pa je osta- b,H; "obena policijska ura. O o rje Zagorju. S treuii otroci se je'»>a 'l^vim gostilničarjem, če jih !.i njegova žena, on pa je l^P«* tla imajo od- d-la po svetu, a ni g:i mogel l"'to »T»«ti1iio le •"» minut čez uro. i. rl i kratilo orožniitvo in po- lo i'' lf|UW,jc m treskarije nad .i "blie-t pa sta čuvala 1 rbo- t-" »stil niča rji prihodnji dan v ljubo da ni ]»ri- občinski pisarni. Ali naš katoliški 1 nižin i v Zagor- ''•upan ve. da veljajo za vse gostil-teiii boju se mu' H*čarje enake postave? Iz Šiške poročajo: Nedavno s" poročal zlasti lepo se razvija filiala pri; postaji, kar je v posebno veselje! delavcev steklarjev konstatirati. s 'b i na t omogočilo, da j«* snn-1 bi-' Zagorju. Bil j«* «m1 prvega s ;t delavskega gibanja pa do zvest pristaš so«', dem. > in član ganizacij. PRIMORSKO. »cnarejevalci d Reki. O razkritju obsežne družbi dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI ŠTIRI MESECE. "Glas Naroda" izhaja v sestih dneh na 30 straneh. V njem naj-Zastrupil se. Gostilničar Josipi dete važneje vesti vsakega dne, Uukan v Beljaku se je zastrupil1 vesti iz stare domovine in zani-v svoji kleti, ko je žvepljal sode. KOROŠKO. Laški ponarejevalci denarja ^ Sodomov° ^ % breZU|>1K'in sla'V£e osobje lista je organizirano in ponarejevalcev laškega denarja j Ob^ konj. V nekem hlevu ih o poteku preiskave poročilio iz mi y < i> i. - j i - i, : '< v i našli obesenepra koma. Ivon i je i Ileke se sledeče podrobnosti: A-j. ., , , - . ; ,' . , • .U« U i; j . i/Ki bil prekratko privezan, le padel: ret i rane» so priznali, da so iztirili . ji m" ob vise I. ivon j j« mive povesti. b lista je orgai spada v strokovne unije. »iOT^n^kjua la hrvstrktm pcdj.crr.5ia it; » k p»-ipero-:-ara «a cbi]n B»rnti!. — V ta!^! imam v-e La: tnureltcjejo j.Oa-o:jf", iipe^tni- :et lailj, brnike, r.hsne it*'. Wmmmm ....................................................T JI r^StXAX* POZOR ROJAKI! Bdlna zaloga Družinskih in BlaznikovHi ko /n več kot 100,000 jenih bankovcev v za j Glavni vodja družbe je že om« -ii,i<-ni gostilničar in vinski trgo- o o novih drogovih razsvetljavo in se je izrazilo mnt nje. tla bi bilo bolje, če bi se vpe-trokovne rudar- Ijala plinova luč iz Ljubljano. PoJyj^Q (Monfalctuie). iNikopali -o ga informacijah, ki smo jih sprejeli, . jan. <•!» \< liki udele/bi delav- pa je občinski odbor b* obravna-v. ; val ljubljansko plinarno in Otrck se je zadavil s koščkom! elektrarno in dobil je povsod ne-ob pol 12.1 uativne odgovore. Plinarna je s koščkom b<»j«la rekla, da bi morala loO.OOO ^tari sin-jkron investirati, ako bi hotela lir ))onare-A1 bani j o. PRATIK premega. J) donoldt remoga ek železu ink a v Za go rji, 20. jau. zadavit •utro let« ra uradnika lK*reii-1 dati tudi Jsiški razsvetljavo, elek- »tek je go«pa iz kuhinje, liel otrok že košček rrlu. Zdravnik dr. Zamik trjirna pa da l»o najbrže ši- zase je to res in nn nimamo prav nič povo-< I vomit i nad resničnostjo teh b Savi. I** za trt Deretidova od- imela premalo luči. 1* priš«-dšj na-1 — pre- da najMivedb — s*1 čudimo tako Ijub-,v, da bi rešil otroku i ljanski plinarni kakor elektrarni, a bilo je vs« zaman. 1 Akt» je odjemalec tu in Šiška že Vračal se je v domovino, pa jej dan« > za slabo razsvetljavo pla- zmrznil. Ifib tni bajtar »Janez Gre-/oreie \i 11 rast ne ga. občina Št. Kape rt. zmrznil Iti. jan. pribli mo ltXKj korakov od svoje bajte. •mij.- 2000 K. tedaj bi že dobro bilo tudi OKNI K primeren izdatek !i ,.jia bil vreden čez" 400 kron. Laškim tihotapcem in divjini lcvcem, katere je zasačil v lovi-; vee Lugnevich (LunjeViej v Tr-i«*"" dr. Treissa pri Pontebi, so že j Pa mož ima'na sledu. Laški divji lovci.in ti-; pi-ee.-j temno preteklost. Pred ne-j 1,ota»>ci so biIi v zvezi z avstrij-1 kaj leti je bil obsojen v Trstu iiaiski,ni ilivjimi lovci. ! . S mesecev ječe, ker je organiziral! Pomanjkanje vede v Celovcu j IZttSOV Stane nevarno družbo tatov. Nato je bil, je tako občutno, da je an Met Poleg tega bi pa bili prav mnogi privatniki, ki l>i takoj vpeljali Vračal se je i Ogrskega, kjer je1 luč v trgovine, pisarne in stano-delal pri zgradbi železnice. Vsled vanja. Le malo podjetnosti je tre-velikih snrztub zameto\ ni mogel,ba. Čim večje podjetje je. tem-dalje, pa je zmrznil na potu. Za pušča vdovo in tri nepreskrblje ne otroke. Starka je zgorela. Na nekem mIu v Okrogli, obe i na št. Ru Mi < »u »'iij so sicer doma-oda starka j« zogljena. bolje se rentira. Z Viča poročajo: Vprašanje ! znižanja cene mesa j^ostaja čim dalje bolj pereče. Zlasti, ker nam H. [statistika kaže. da se na Viču ko-io« ( vala 741« na Ma-'lj**jo bolj slabe živali. Od 1. dec. eeva. Na podu je za J do H. dee. m. 1. je pobil mesar Mar *n5ek 1 vola. 4 krave, 1 teli-bila'co, 7 telet. 5 prašičev; mesar Sta-1 rin "J vole, 5 krav. 3 telice, 8 telet Delavcc n« sme biti bolan. Iz1 in 7 prašičev; mesar Škerlj 2 vo b a č 11 * tovarne "Zarji" poro-1 Ia. 7 krav. S telet, 14 prašičev; ■ d kratkim je dobil nek'wesar Gutnik pa 10 volov, 9 telet \ ljubljanski tobačni to-jin 12 prašičev. Edino Gtitnik ko-olniski dopust, ker je lje boljšo živino, najbrže zato, dr. K. rekel, d t je dela- ker je dobavitelj za farovž. Dru- • '»•obeii za delo. Holntški gi vsi pa prodajajo stare krave >a nuznaiiil delavca, da1 po višjih cenah kot v Ijjiibljani icln" in /ato je bil kaz-|ineso pitanih volov. Na občinski seji ko soc. demokratični obč. o'.o ]>ii teh slej»arijah. ivtijivrA je r-.<šur»> "Žeain®"1 Nevestam pouk za sreCen zak«a", spisal Ant. BONAVBNTt iiA, škof ljubljanski. Znižana cena 1 Jahasca ali Vodii^ki čudeži. Ceno.................26c. 1 Nesreča na morju, Katastrofi Titanica in Voliuraa. Cena...................................................25c. V*e tri knjige skupaj za aamo Sl.OO. Denar pošljite v re komandi ranem pismu, po Money Order ali pa v znamkah in takoj odo« šljem, kar bode kilo naročil. Ludwig Benedik, 2302 Catalpa Ave.', Brooklyn, N. Y. Frank Sakser Glavni urad ; 82 Cortlandt St,, NEW YORK, N, Y. Pošilja DENARJE potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro In cenc. I i Podružnica: 6104 St. Clair Ave,, CLEVELAND, Q, Prodaja PAROBRODNE z a vse prekmor!fe5 parobrodne družbe po izvirnih cenah,. Tisoče Sloveisfcev se Vedno obrača na to staro tvrdkp>, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. tdBnaž. 4 Ljubjjanskakredifaa banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 I ■ v. ' »pr«jem« ^lose M knjlfioe in na te- jm 30] wa inseim»«j« oibNifMtf« poStUh K> Kupuje m pved^s vrste wnthxmnih piiykja^ po docvono^ ktnzii« FRANK St, New York. m^mmmmmmmmtm - Podružnice - SplltL CelOtjC, Trst. • SinHti, 8ar|ci, Ctl|t: • ,, ... J"^ ___ _____fond WL 1,000.000. « m* ______ -s._ _:___:______ "GLAS NARODA, 9. FEBRUARJA 1914. | Skrivnosti Pariza. 1 Slika iz nižin življenja. t Spisal Eaftac lu — Za "GIm Uvodi" pil redil J. T. i i (Nadaljevanje.) — "Pomirite se. go*pa Pipelet. Tedaj Vam povem svojo željo. Kad bi spravil mlado siroto pod streli o. Tujka je in se nikoli ui bila v Parizu. Zelo bi mi bilo povšeči, da bi prišla v Ferraudovo hišo. — "Kaj ■ V to hišo? K staremu skopuhu? — "Pa vendar je služba, lioljše je kakor nič. Ce ne oo dekli ci všeč, pa gre lahko proč. Tako si vsaj zasluži toliko, da se preživi. In jaz sem potem lahko brez skrbi." — "No. gospod Rudolf, to je Vaša stvar. Jaz sem storila svo jo dolžnost. Oe se Vam zdi služba pri notarju dobra, pa dajmo de klico v njegovo hišo. In če se hoče biti pravičen, se mora priznati da je mnogo reči. ki govore za notarja. Sicer je lakomen kakor pes trmast kakor osel in svetohlin kakor cerkovnik, ali vendar pravičen kakor malokdo. Daje majhno plačo, vendar točno. Hrana j slaba, ali vendar še zadostuje. Skratka, to je hiša. v kateri more delati dekla kakor konj, in ne zaide izlahka na slaba pota. Lojzi-ka.. . To je bil le slučaj." — "Madama Pipelet, zaupati Vam hočem skrivnost." — "Kakor resnično ?»•■ zovem Anastazija Pipelet, rojena Ua-limard. kakor resnično je samo eu Uog v nebesih, iu kakor resnic uo nosi moj Alfred samo en zelen Irak. tako gotovo bom uiolčah kakor grob." — "Tudi gospodu Pipelet u ne smete ničesar ziniti o tem." — "Priv gam pri glavi svojega starega — če je poštena za deva — — "fJospa Pipelet!" — "Lahko s«> mu zaupa vse. Kajti, kar se tiče nedolžnosti ir hudobnosti, je kakor otrok, ki je star tri mesece." — "Zaupam Vam, in poslušajte me torej!" . — "Govorite —" — "Mlada deklica, katero imam v mislilh, je grešila." — "To poznamo mi. Ce bi ne bila jaz poročila Alfreda v pet najstein letu svoje starosti, bi bila grešila morda že petdesetkrat ali pa še večkrat. Iiila sem pravi sod smodnika. K sreči je Pipelet s svojo čednostjo in krepostjo udušil ves moj ogenj, sicer bi bila napravila že več neumnosti z moškimi. Ce je torej Vaša deklici, grešila samo enkrat, še ni vse izgubljeno." — "daz tudi mislim tako. Deklica je služila na Nemškem pr-moji sorodniei. Njen sin jo je zapeljal. Razumete zdaj —?" — "Natanko razumem tako, kakor bi bihi jaz listji "deklica." — "Mati je spodila deklico iz hiše. Mladenič je bil pa tudi ta ko neumen, da j.- zapustil očetovsko hišo ter prišel z deklico sem kaj v Pariz.'"' — "Mladi ljudje.. . " — "Ko sta str naživela ter zapravila ves denar, sta se streznila. Moj vnuk se je obrnil name. Obljubil sem inu vozuino do nje govega doma pod pogojem, če pusti deklieo tu, za katero hočem skrbeti jaz." — "Boljše bi niti jaz ne mogla ravnati s svojim sinom, če b" ga bila dobila." — "Veseli me, da odobravate moje početje. Seveda je pa zelc težko dobiti službo deklici, ki je tujka in ne more nihče jamčiti za njo. Ce bi rekli madami Sera fini, da je deklica Vaša sorodnica, jc morda sprejme notar v svojo hišo. In mene bi to veselilo v dvojnem oziru. Ker je bila Cecilija — tako je namreč deklici ime — za pel j ana, bi se v tako strogi hiši, kakor je notarjeva, gotovo spet povrnila na boljšo pot. In če jo priporoči tako spoštovana gospa kakor ste Vi... " — Oh. gospod Rudolf!" — Jo sprejme Serafina prav gotovo. Ce bi jo pa priporočil jaz —" — "Poznam take zadeve. To bi bilo ravna tako, kakor če bi jaz priporočila mladega moža. — Torej dogovorjeno. Madami Se-rafini pore čem. dH sem imela na Nemškem sestrično. Ta in njen mož sta umrla, in tako imam jaz njuno hčer na vratu _ Jako dobro... Potem popeljete Cecilijo sami h gospodu Kerrandu. ne da bi se še kaj več razgovarjali s Sera fino." — "Toda če pa govori deklica samo nemško?" — "Popolnoma dobro govori tudi francosko. Nič drugega Vam ni treba, kakor priporočite jo Serafini. — Ne, boljše je, da je ne. Morda bi potem mislila, da ji jo usiljujete. Saj veste, da se dobe ljudje, kateri odbijejo pri priči vsako prošnjo." — "Da. da!" — Ponujajte je torej Serafini, dokler Vas ne zaprosi sama. Povejte ji le. da je Cecilija zapuščena sirota, tujka in zelo brhko dekle. Lih ko ji tudi rečete, da je Vam celo v nadlego, ker ji niste posebno naklonjeni." — "Oj„ kako ste poredni! Kakor ustvarjena sva drug za drugega! In če pomislim, da bi bili moje starosti, ko s-m bila še živa kakor živo srebro?! Zares, ne vem. . . in Vi?" — "Tiho! Ce gospod Pipelet —" — Seveda! Seveda! I bogi starec! Spet nov napad od strani neumnega Cabnona! Toda to Vam povem pozneje! Kar se tiče Vaše deklice, bodite popolnoma mirni! Stavim, da pripravim Serafi-no tako daleč. Sama me bo prosila, naj ji dam svojo sorodnieo v duzbo." — Ce se Vam to posreči, moja ljuba madama Pipelet. dobite od mene sto frankov, Nisem bogat, ali _" ~ Ne norčujte se iz ljudi, gospod Rudolf! Menite, da storim to iz sebičnosti? Ti ljubi Bog. iz samega čistega prijateljstva — Sto frankov!" — "Pomislite, da bi mi ne zalegla mnogo ta svota, če bi imel ^ deklico dolgo na glavi. Cez nekaj mesecev —" — "Torej sprejmem sto frankov, gospod Rudolf, samo zato, ua Vam storim uslugo. Ali ni tako. kakor hi zadeli v loterijo, ko ste Vi prišli v našo hišo? Z vso pravico povem vsem ljudem na ves glas, da ste najboljši najemnik. — Toda tu prihaja kočija. _ Gotovo dama gospoda Bradamantija. Ze včeraj je bila tie. Ali njenega obraza nisem mogla videti. Danes jo pa moram videti celo. Tudi njeno ime izvem. Izmislili sem si nekaj, kar mi bo pomagalo pri te«. Pazite — smejali se boste." — "Ne, ne, madama Pipelet! Prav nič mi ni za ime in obraz te dame", odgovori Rudolf ter stopi šc dlje v majhnem stanovanju. — "Madama". vzklikne Anastazija hite naproti vstopajoči dauii. "Kam hočete!" — "H gospodu Bradamantiju", odgovori dama razjezivsi se, da se jo vstavlja. — 14H gospodu Bradamanti ju ? Ga ni doma." — "To je nemogoče. Povabil me je." — "Ga ni doma." — "Vi se motite —" — "Nikakor se ne motim", de vrata jeva žena. "Gospod Bradamanti je šel zdoma. Samo za eno damo je doma _" — "No, to sem jaz... " — "Vale ime, madama t Bom videla, če je ime tiste osebe ki am« k Bradamanti ju. Ce nimate tistega imena, ne smete na noben nu&n k njemu —" — "Je-li Vam povedal moje ime?" vpraša dama začudeno in v veliki zadregi. — '; Da, madama ! — "Kako neprevidno!" zašepeee dama. Cez'nekaj časa pa še pristavi nestrpuo in natiho, kakor bi se bala) da je kdo ne sliši: "Naj bo! Jaz se zovem gospa pL Orb i guy. Rudolf je skoraj sesel ol> tem imenu. Bilo je to ime mačehe gospe Harvilove. Mesto da bi ostal v sobici, je stopil na svetlo. Tedaj je prav lahko spoznal žensko, ki mu jo je več kakor enkrat popisala Klementina. — "Gospa pl. Orbiguv •" ponovi Pipeletovka. "Da, to je ime. katerega mi je povedal gospod Bradamanti. Lahko greste gori, madama." Mačeha gospe Iiarvilove je urno zašumela mimo vratarjevega stanovanja. — "Jo že imam!" vzklikne Pipeletovka zmagovito. "Tudi njeno ime sem izvedela! Orbigny ji je ime! Ali nisem ptica, gospod Rudolf? Kaj pa imate vendar? »Tu stojite kakor okamenei!" —"Je-li biia že katerikrat pri Bradamanti ju vpraša Ru-lolf. — "Da, sinoči. In bržko je odšla, je šel tudi gospod Bradamanti zdoma najbrže zagotovit si prostor na pošti. Kajti danes ho- e odpotovati; in mene je prosil, naj mu nesem kovčeg na pošto, :er ne zaupa malemu Hromcu." — "Kam i a hoče Bradamanti? Veste-li to?" — "V Nonnandipo — po alencoski cesti." Rudolf se je spomnil, da leži posestvo v Aubiers, katero je bilo ast gospoda Orbigny-ja. v Normandiji. Bredvomno je odpotoval §srlatan k očetu gospe Harvilove. in gotovo s slabim namenom. — "Njegovo od potovanje bo zelo neprijetno madami Scrafi-ai?, nadaljuje Pipeletovka. "Na vsak način lioče videti gospoda iradamautija, česar se pa ta izogiblje na vse kriplje. Kajti zapo-v-edal mi je. naj ji zamolčim. da odpotuje še danes zvečer ob še-tih. Ob tej priliki se pogovorim o Vaši deklici z njo. Kako ji je že me? Cice?" — "Cecilija —" — "Košček papirja si deneui v svojo škatljieo za njušni tobak. da ne pozabim tega hudičevega imena. — Cici — Caei — Cecilija. aha, tako je prav!" — "Zdaj grem gori h gospodični Grlici", de Rudolf vratar- ievi ženi. _"Ali ne bi rekli mojemu možu "dober dan', kadar boste odhajali. Zelo hudo ga j^ zadela in razjezila tista zadeva z nečloveškim Cabrionom." — "Na vsak način, madama Pipelet —" Po teh besedah je odšel Rudolf pečaje Se še vedno z mačeho gospe Harvilove v mislih po stopnicah gori h Grlici. :Dalje prihodnji«.) HARMON! H bodisi kakorftnekoll mte Isdelajsm in popravljam po najaiijlb cenah, a delo trpeine In sumljivo. ▼ popravo sane-, ■ljivo vsakdo poilje, ker eem le nad 16 let tnkaj vtem poslu In sedaj v svojem lastnem dama. * V popravek vzamem kranjake Kakor vse drage harmonike ter ratenaa po deln kakoifao kdo aahtera brca nadaljnib vpraSanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St„ Cleveland, O. RED STAR LINE Plovitba med New Ytrkom in Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih paraikov t brzoparniki na dva vijaka 431 parnikov 1,906.819 ton. Hamburg-American Line. Naj re Cj a parobrodna dražba na sveto. Regularna, direktna; potniSlca in ekr-presna proga med NEW TORKOM m HAMBURGOM, BOSTONOM m HAMBURGOM, PHILADELPHIO in HAMBURGOM, BALTIMOREM in HAMBURGOM; oskrbljena s naj veCjim parni kom na svetu "IMPERATOR", 919 čevljev dolg, 50,000 ton. In s velikimi poznanimi parni ki; KM Ast. Victoria, Aaarica, PvcnJatf Ua-cek, frtiiial Giaat, Clavalaad, fiaci—ti Patricia, Pretoria, P—lyliisi, Graf WaUcnaa. Prist AJaiWt. Prim Oakar, KRETANJE PARNIKOV (EDAJ 00PLUJEJO IZ NEW YORK« Piurix ODPLCJ« Bremen ......;febr. lOBremen Potsdam.......i „ 10 Rotterdam '^a Provence... ^inland ..... ..ueitania..... iais. Aug. Vic. decant ic...... it. Paul....... 'res. Grant.... . hicago........ Mw Fr. Wilh. a Savoie...... )ceanie ....... t~ Louia...... Pennsylvania 1J Havre 11 Antwerpea 11 (Liverpool 12 Hamburg 12' Liverpool 13 Soethampten 13 Hamburg It; Havre 17 Bremen IB Havre 1M Southampton 18 Antwerpen la'Trst - Flame. 101 Hamburg 20 Southampton 21 i Hamburg (ilede cene za parobrodne lift 9kci priroorodna Direktna črta do HA VB*. P ABBA, t VICE, INOMOSTA ln LJUBLJANE. Poitnl Bkepres parnikt aor L A PROVENCE" LA SAVOfF" '4.A LORRA1NF' 'PRANCE ' HM« —wr Pozor, rojaki! ffiililiiitnm i>ngj«ita< najti pnn AlMntiokta-te In Poneds •rod Inadfr . --nialaniHl iituote >m ivatu > I bik ad kato-• »oiklm ta Iniltia «o«U In delal Wh inbK* o paeotoorc a ».-< «« bodo v«i lnalill ar am <*l»«lt JUvr.o trnka bmO ■ vL --- rase! btU t opat/naia vrkstsja. lAth to V-r-jtiith t ?■ dnifc____ t ttidiTfin, potna um Tndi starokrajske Pratike to dobiti pri gori imenovanih. NAZNANILO IN PBIPOBO- CTLO. Cenjenim našim naročnikom in ostalim rojakom v državah Montana in Wyoming' naznanjamo, da jih bode v kratkem obiskal naš posebni zastopnik g. ROBERT ROBLEK, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za naš list in knjige, kakor tudi za vsa druga v našo stroko spadajoča dela, vsled česar ga rojakom v omenjenih državah kar najtopleje priporočamo. Upravništvo "Glas Naroda". p. o. BO J ASI NAROCAJTB SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB DR2AVAH. pamlkl a«l "CHICAGO" VU T0U1AMK" "EOCHAMSIAO" "MaGAIA" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. ssrner P*ar! Sn ibstebraurt BalMI«* Ekspresoi p urniki odplnjejo vedno ob sredab iz prisUailča it 57 N. R Poštni parniki odplujejo ob sobotah. •LA PROVENCE 11. febr. 1914 *LA PROVENCE 4. mar. 1914 •LA SAVOIE dne 18. frb. 1914 *LA SAVOTE dne 11. mar. 1914. •LA TOURAINE 25. febr. 1914. *LA LORRAINE 18. mar. 1914. POSEBNA PLOVITBA V HAVBB: •CHICAGO odpl. • pom. št. 57. dne 14. febr. 1914. ob 3 popoldne, •NIAGARA odpl, s pom. št. 57. dne 21. febr. 1914. ob 3. popold tROCHAMBEAU odpl. s pom. št. 57. dne 28. febr. 1914. ob 3 pop. •CHICAGO odpl. s pora. št. 57. dne 14. febr. 1914. ob 3 popold. P*rslkt i ivezde n zaiattail m aje p« Sva dlake Paraiki a krifa« immj* pa Wti vfdtr. Avstro« Amerika n §k a črta (preje bratje Cosulich^ RaJpripramsISi in najcenejša parobrodna trta za Slovence je Hrvate, Nori parnik na dva vijaka "Martha WABmNovoH".- med New torkom, Trstom in Reko. Cena voznik listkov is New Torka xa ID. razred so da: W spodaj navedeni novi pav* brodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav ALICB, LAITU« MABTHA WASHINGTOH, ARGENTINA, OCEANIA, Tiim FRANZ JOBflS L TRSTA ........................................... $25.00 LJUBLJANE REKE ZAGREBA ........ KARLOVCA _____ $26.18 $25.00 $26.08 $26.25 n. B Azmn a