IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 1956 KOT POLTKDNIK OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA C P »GORENJSKI TISK« V KRANJU UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK TELEFONI: UREDNIŠTVO 475 in 190, UPRAVA 397 TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 — IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH — LETNA NAROČNINA 900, MESEČNA 76. POSAMEZNA ŠT. 10 DIN 1-ETO XIII., ŠT. 75 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO SOBOTA, 25. JUNIJA 19M Hitreje uveljavljati nove metode dela organizacij ZK ^ sredo, 22. junija, je bil raz-hrjeni plenum Okrajnega komi-teJa ZK v Kranju. Na dnevnem redu je bila razprava o metodah dela osnovnih organizacij ZK. V "vodnem poročilu o tem vpraša-ki ga je prebral org. sekre-tar Andrej Levičnik, iz ugotovitev dvanajstih govornikov ter iz Zlikl;učne besede sekretarja Okrajnega kometija Z K Janka Rudolfa }e bilo razbrati, da se oblike dela komunistov, kot jih je nakazal *e VI. in VIL kongres ZKJ, še Posebno pa II. plenum CK ZKJ * JL plenum CK ZK Slovenije, Prepočasi uveljavljajo. Gre za *°f način dela, za to, da komu-n'sti ne smejo uveljavljati svoje^ Politike z dirigiranjem marveč *0£ državljani, kot člani raznih \arnouprxvnih organov s prepričevanjem, z uveljavljanjem ne poredne demokracije. Pri tem ni s*var zgolj organizacij ZK, mar-Već gre za uveljavljanje celotne-%a ostalega mehanizma v našem družbenem sistemu. Pravilno delo članov ZK, da se oni samo v principu seznanijo s problemi in zajamejo določena stališča ter konkretna razpravljanja o problemih Prenesejo na druge organizacije V samoupravne organe, tako de *° samo Ostem Širok travne organe, utrjuje naš komunalni v celoti in daje možnost emu krogu državljanov, da um aktivneje sodelujejo v raznih °rganih. , Organizacije ZK v podjetjih, *0fy je bilo rečeno, čestokrat prepočasi ali samo deklarativno razpravljajo o stvareh, premalo razpravljajo o posameznih osnovnih 'Konomskih problemih podjetja, o notranjih odnosih in še zlasti predlo o delovanju samoupravnih 0rganov in drugih organizacij v P°djetju. Organizacije na deželi *e ponekod prepočasi lotevajo Problemov v razvoju kmetijske ?r°izvodnjc, prepočasi sprejemalo V svoje vrste neposredne kmeč-*e Proizvajalce in čestokrat orga-niz'rajo posamezne Študijske se-st««fcc na katerih abstraktno razpravljajo 0 znanji politiki itd udi terenske organizacije naj 1 se konkretneje lotevale proble-*'0^ komun, stanovanjskih skup-"°.sf' in podobno. Delo organiza-CV Po aktivih tudi še ni dobilo prave oblike. Premalo se še ko-r'«:/o možnosti, da bi na primer prosvetnih delavcev razpravljal o prosvetni in drugi dednosti, da bi aktiv ekonomistov Prepeval k razvoju gospodarstva ** Podobno. t^j,rav tako pri vključevanju ^adih ljudi v politično in druž- eno dejavnost čestokrat preveč z panjem in z neupravičeno ^l*znijo prepuščamo posamezne al°K<-', kar ni prav. Splošna ugotovitev plenuma je ay da je treba z nenehno ideo-osko vzgojo članstva, ob sprem-itoju družbenega dogajanja, hit-ffc uveljavljati elastične metode y* osnovnih organizacij komu-*'st°v kot Pokongresna občinska konferenca SZDL na Bledu S seje Občinskega ljudskega odbora Jesenice vodilne sile v našem K. M. ŠolStVO in ZdraVStVO Odstranjevati ovire SBHI mitm D Tia w VUIMP «S m? v \ i> v nvn t/pat v iti \vir r:ft«PfinAPsifrr.» v \ r" i> i * Dva naiboli pereča problema, ki nai prideta v pošiev pri izdelavi načrta komunalne gradnje v prihodn*!!. peiik letih Bled, 24. junija. Pokongresna občinska konferenca SZDL, ki je bila včeraj zvečer na Bledu, je bila dokaj kratka, toda govorniki so bili v svojih besedah konkretni. Zato je konferenca sorazmerno dobro uspela. Po uvodnih besedah o delu SZDL po V. kongresu, ki sta jih podala predsednik Občinskega odbora SZDL Franc Dijak in sekretar Janez Strgar, je govorilo še 10 udeležencev in sicer: Andrej Vidic. Jože Kapus, Stane Mencinger, Silvo Jurman, Ludvik Rekel, Avgust Svetina, Janko Vrhunc, dr. Janko Bene-dik, Stane Canjko in Jo.št Rolc. V pripravah predlogov za perspektivni načrt o razvoju te občine v prihodnjih petih letih, kot so udeleženci konference poudarjali, bi bilo treba predvideti predvsem gradnjo najnujnejših šolskih in socialno zdravstvenih objektov. Za uresničevanje na- čela o družbenem standardu v tej občini sta ta dva problema najbolj pereča. O tem govorijo prebivalci malone * na vsakem sestanku, na zborih volivcev itd. Na iniciativo krajevnega odbora Zgornje Gorje so tamkajšnji prebivalci sprejeli tudi sklep o krajevnem samoprispevku za gradnjo šole, in sicer 1.5 % od prejemkov zaposlenih in 1.5 % od davčne osnove, kar bodo prispevali kmetje. Šola je tam namreč zelo potrebna. Taki so problemi tudi drugod. Več govornikov je poudarjalo tudi urejevanje teritorialnega območja osnovnih organizacij SZDL, kakor je to nakazal kongres. V občini je 5 krajevnih odborov in 15 osnovnih organizacij SZDL. Toda udeleženci se niso strinjali, da bi šablonsko prilagojevali organizacije SZDL po območjih krajevnih odborov. Samo območje KO Bohinjska Izreden gospodarski vzpon Prvi podatki o dvigu proizvodnje v naslednji petletki - Več pristojnosti občinskim ljudskim odbsrom Radovljica, 23. junija. Na današnji občinski konferenci SZDL so predvsem govorili o gospodarskih problemih v občini in o odnosih med komuno in okrajem. Bela se teritorialno pokriva z enotno organizacijo SZDL, Na območju KO Spodnje Gorje pa so 3 osnovne organizacije SZDL, prav tako je na območju KO Zg. Gorje. Toda o vsem tem bodo razpravljali sami krajevni odbori in osnovne organizacije SZDL na terenu in skušale najti ustrezne rešitve. Na konferenci so namreč menili, da bi ponekod morda kazalo reorganizirati tudi krajevne odbore oziroma ustanoviti nove in jih tako približati volivcem. Ko pa so govorili o delu po komisijah v organizacijah SZDL so vsi menili, da je dosedanji klasični način množičnih sestankov preživel svojo dobo. Eden izmed govornikov je dejal, da so že sedaj opazili, da so udeleženci prihajali na sestanek po tematiki, ki je bila na dnevnem redu. Ko so na primer imeli na dnevnem redu kooperacijo v kmetijstvu so na sestanek prišli samo kmetje. Zato so menili, da je nujno urediti vso dejavnost organizacij SZDL po sekcijah, ki bodo proučevale samo določena vprašanja oziroma dejavnosti in sklicevale sestanke po takih zadevah. Vse te probleme in zaključke V. kongresa bodo po sklepu konference pretresali še po osnovnih organizacijah SZDL. -1. c. ZA REDNO IZPOLNJEVANJE GOSPODARSKEGA NAČRTA -NEKATERE GOSPODARSKE ORGANIZACIJE V PRVEM ČETRTLETJU NISO IZPOLNILE SPREJETIH OBVEZNOSTI Na dnevnem redu skupne seje obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Jesenice, ki je bila v torek, 21. junija, je bilo v ospredju poročilo o izvršitvi družbenega načrta v letošnjem prvem tromesečju. Nekatere gospodarske organizacije so visoko prekoračile postavljeni načrt. Kmetijska zadruga Jesenice je v prvem četrtletju izpolnila že 35.1 % skupnih letnih dohodkov namesto 25 %, kar pomeni prekoračitev plana za 10.1 %. Prav tako je v tem času prekoračil skupne dohodke po planu kolektiv gostišča Dom v Planici za 16.3 %, kolektiv Avto-servisa za 12.2 %, kolektiv hotela »■Erika« za 11 % itd. Celotno gostinstvo je v prvem tromesečju prekoračilo predvideni dohodek za 3 %. kmetijstvo za 5.6 % in obrt za 3 %. Industrija, ki je glavni nosilec gospodarstva v občini, pa je ostala rahlo pod predvidevanjem plana — za 0,1 "/o. Prav tako so zaostala nekatera obrtna in trgovska podjetja. Tako je v prvem tromesečju kolektiv Cevljarne dosegel samo 16.3% letnega dohodka, kolektiv Elek-troservisa 14.4 % in podobno. Na seji so sklenili, da je treba čimprej podrobneje pregledati nekatera podjetja in skušati odstranili morebitne ovire, ki so nastale pri izpolnjevanju gospodarskih nalog. To so menili zlasti o podjetju Ribnik, ki je v prvem tromesečju doseglo samo 12 % predvidenih letnih dohod- kov. Razen tega pa v tem podjetju sploh nimajo nobenih skladov. Na seji so tudi poudarili, da se občutno dvigajo materialni stroški, in sicer za približno 600 milijonov dinarjev nad predvidenim načrtom v prvem četrtletju. Za isto vsoto pa je seveda znižan narodni dohodek. Te težave is odstopanja od postavljenega načrta bodo podrobneje pregledali v posameznih gospodarskih organizacijah in skušali pomagati kolektivom iz morebitnih težav. Precej so na seji govorili tudi o delovanju tamkajšnjega Zavoda za stanovanjsko in komunalno gradnjo. O tem je bilo namreč zadnje čase precej kritike. Na seji so ugotovili, da je kljub posameznim slabostim Zavod vendarle opravičil svoj obstoj. Gradbena dejavnost se vodi bolj smotrno. Zelo pozitivno je tudi to, da se je Zavod lotil vprašanja nestanovanjskih gradenj, • čemer v prejšnjih letih nihče ni niti razmišljal. Na seji so razpravljali tudi « organizaciji in delu zborov stanovalcev in hišnih svetov, o štipendijah in o drugih gospodarskih problemih občine. K. M. V zadnjih letih se je gospodarstvo v občini zelo razvilo. Podatki o izpolnjevanju letošnjega družbenega načrta kažejo, da bodo tudi v letošnjem letu doseženi zavidljivi uspehi na vseh področjih, predvsem v industriji. Predvidevajo, da bodo vsa podjetja načrt za leto 1960 v celoti izpolnila in bo s tem izpolnjen perspektivni plan 1957 do 1961. ►►Medtem ko smo še pred letom dni govorili, da je naša industrija v povojih, danes lahko ugotavrjamo, da ustvarja dobršen del narodnega dohodka prav ona,« je dejal v razpravi tovariš Valentin Marinko. Še večji vzpon industrijske proizvodnje pa predvidevajo v naslednji petletki, za katero pravkar pripravljajo proizvodno načrte. Samo v Verigi v Lescah bodo v naslednji petletki povišali proizvodnjo za 190%, in sicer od približno 2,5 milijard na 5.1 milijardo dinarjev, ob istočasnem 8% povečanju staleža zaposlenih delavcev. Potebefi nnprodek predvidevajo tudi v Plamenu in drugod. Precej so na konferenci govorili tudi o nagrajevanju po enoti proizvoda. Večja podjetja so /.<• uvedla ekonomske enote m nagrajujejo delavce po dejansko vloženem delu, medtem ko so v manjših podjetjih pri uvajanju novega načina nagrajevanja še težave. Ko so razpravljali o odnosih med komuno in okrajem, so se povsem upravičeno zavzemali za prenos nekaterih pristojnosti OLO na občinske ljudske odbore. Manj upravičeno in v določenem smislu celo nelogično pa so zagovarjali izključno pristojnost občinskega ljudskega odbora pri določanju perspektivnega razvoja posameznih industrijskih panog. Razvoj določene industrijske panoge, predvsem lesne industrije, je treba vendarle usmerjati s širšega stališča, predvsem zato, ker so lesne mase na Gorenjskem omejene. Na konferenci so spričo obsežne razprave o gospodarskih problemih povsem zanemarili razpravo o vlogi in nalogah SZDL na drugih področjih družbenopolitičnega udejstvovanja. Kljub temu bi organizacija SZDL v radovljiški občini morala aktivneje sodelovati pri urejanju problemov tudi na teh področjih. -ik S plenuma OK LMS Kranj _ TehniCna vzgoja nai bo mladine Kranj, 24. junija. Včeraj je bil v dvorani Zbora proizvajalcev OLO Kranj VI. redni plenum OK LMS Kranj, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Ljudske tehnike in član predsedstva CK LMS tovariš Božo Jurak. Na plenumu so med drugim govorili o tehnični vzgoji mladine. V živahni razpravi so najDrej poudarili, kako važna je prav tehnična vzgoja mladine v današnjem času in pri tem navedli, da je lani od 1240 udeležencev na mladinskih delovnih akcijah, obiskovalo razne tečaje s področja tehnike nad 1000 mladincev in mladink. Razprava številnih govornikov je ugotovila, naj bi podobne tečaje organizirali tudi po osnovnih mladinskih organizacijah in ne samo na mladinskih delovnih akcijah. Vsekakor bo potrebno v prihodnje še več skupnega sodelovanja med Okrajnim odborom Ljudske tehnike in Ljudsko mladino. Ta povezanost med obema organizacijama je bila doslej dokaj slaba, z izjemo jeseniške občine, kjer je stanje zadovoljivo. Na plenumu so med drugim tudi sklenili, da bi bilo zelo koristno izdelati podroben program za tehnično vzgojo po naših šolah. Razen tega bo dal OK LMS v Kranju tudi priporočila, 16. in 17. julija v Begunjah •i&v^'0r Ea organliacijo pro- ponazorili ••d* *° borbo Kokrikege od-*» MvoboditOV Begunj. — Planinska društva bodo organizirala krt,ovc po vseh gorah Gorenjske, ki jih bodo prižgali /Atcer 16. julija. Zelo množično se bodO tc manifestacije Ddelfi« žili tudi člani AMD. — Kot je predvideno, bodo s približno 200 VOltlJ 17. julija zjutraj krmili ix vseh občinskih središč proti Begunj eni v •rgsnlair&nl pro> p a« and ii i vožnji. Golobi pismo noše pa ihmio iz Begunj odnesli poročilo o proslavi v Kranj in druge kraje. -1 c. Mrzlica nebotičnikov je zajela tudi Radovljico, /a stavbo OVLO ob Poljski poli so delavci že zgradili-temelje /x dve manjši stolpnici, kjer bo 33 družin dobilo udobna stanovanja. da pri gradnji novih šol in stanovanjskih naselij nujno predvidijo prostor za tehnično vzgojo, oziroma za opravljanje najnujnejših gospodarskih uslug in popravil v okviru stanovanjske skupnosti. Zastopnik Okrajnega odbora LT je govoril o ustanavljanju društev LT v delovnih kolektivih. Tu bi bilo potrebno za to dejavnost še posebej zainteresirati tudi organe delavskega samoupravljanja po podjetjih. Tovariš Noč z Jesenic je omenil, da na terenu nekatere politične organizacije ne razumejo dovolj tehničnega izobraževanja mladine. Tak primer je na Jesenicah, kjer je polno mladih deklet in bi se vse rade zaposlile v pisarnah, medtem ko za druga delovna mesta med to mladino sploh ni zanimanja. Prav t.u bi morale bolj sodelovati z Ljudsko tehniko posredovalnice za delo, ki bi z nasveti LT lahko smotrneje zaposlovale žensko mladino tudi v druge poklice. M. Z. Minister Abdeselan Knanl na Gorenj krm Minister za kmetijstvo in goa-darstvo v tunizijski vladi g.Abdeselan Knani s sodelavci, je obiskal tudi Gorenjsko. V torek dopoldne si je ogledal pokljuške gozdove, potem pa je obiskal Bohinj. Spremljali so ga pomočnik sekretarja za kmetijstvo pri I/vršnem svetu LRS ing. Mast-nak, direktor Gozdnega gospo-darnstva Bled Pavle Tolar in drugi. Ob obisku na Pokljuki sg je tunizijski minister posebno /animal za nego gozdov, za delo in naslanitev gozdnih delavcev, za mehanizacijo, zlasti za gozdne žičnice in motorne žerjave itd. Popoldne je obiskal še Kme-tijkso posestvo v PolJCaJb in Kmetijsko zadrugo Naklo pri Kranju, nakar se je vrnil v Ljubljano. NAŠ RAZGOVOR Dan borca r "i Mnoga oikriiji spominskih obeležij padlim ba rccm KOB Kot p« drugih krajih Gorenjske, tak« se tudi v kranjski občini m temeljit« pripravljajo za letošnje praznovanje 4. julija — Dan borca. Za ta praznik se ne pripravljajo samo organizacije ZB, temveč tudi ostale politične, družbene in športne organizacije. V leiošnjem praznovanju bodo odkrili preeej spominskih plošč in obeležij padlih b«rcev NOB. Oarednja proslava bo 2. in 3. Vogljah odkrili spominsko plo-jukja na Kokrici pri Kranju. V ščo, več spominskih obeležij iz soboto, 2. julija, 'bo krenilo iz narodnoosvobodilne borbe pa bo-zaanih partizanskih krajev okoli do obnovili. Istega dne bodo od-25 partizanskih patrulj, ki bodo krili spominsko ploščo tudi na prispele na Kokrico 3. julija do- Miljah in spomenik trem padlim poldne. Tu bo slovesen sprejem partizanom na Visokem, članov pohoda, ostalih borcev, o veliki proslavi 17. julija, ki aktivistov in vsega ostalega pre- bo v Begunjah smo že pisali. Na bivalstva. Za tem bo ob 9. uri njej pričakujejo udeležbo naj-razvitje prapora osnovne organi- vidnejših političnih in družbenih zacije ZB Kokrica, po razvitju pa bodo odkrili spominsko ploščo, na mestu, kjer je v novembru 1943. leta padel komandir VOS Franc Pestotnik-Aljoša. Sledilo bo še odkritje skupne predstavnikov. 24. julija bo večja proslava in razvitje prapora osnovne organizacije ZB Predoslje, dne 7. avgusta pa bo odkritje spominske plošče 7 padlim borcem NOB v grobnice in spomenika v spomin ijjitofu padlim borcem tega kraja. v okviru kranjskega občin_ V okviru krajevnega prazniKa skega praznika pripravljata v Šenčurju bodo 10. julija v OQZB Cerklje in Qbo ZB Kranj ' - za 1. avgust veliko proslavo na Davovcu pri Krvavcu. Tu bo odkritje spominskega obeležja padlim borcem II. grupe Kokrškega odreda. -an micao Pred Dnevom borca in proslavo v Begunjah Dvakrat sem res obunala Kakor smo že poročali, praznujeta osemletki v Naklem in Pred-osljak 100-letnico svojega obstoja. V Predosljah so začeli praznovati t« pomembno obletnico že v ne-ci»i jo. osrednja prosiva pa je bila ta bo včeraj, jutri in danes. V Naklem je bila glavna slovesnost v nedeljo. Na dvorišču 1M let stare zgradbe so se zbrali vsi učenci, šolski odbor, starešinski svet, člani pionirskega odreda, eelotni kolektivi ostalih šol kranjske občine in številčni in družbeni delavci. Med njimi smo •parili predsednika OLO Kranj in zveznega ljudskega poslanca Vinka Hafnerja, predsednika Občinskega ljudskega odbora Franca Puharja, sekretarja Občinskega komiteja ZKS Kranj Štefana Kadoiča in druge. Slovesnost je etvoril član šolskega odbora tov. Okorn, ki je v pozdravnem go- V. Na kopališče v Radovljici, kjer je bil ondan že dopoldne pravi živ-žav, so nas spustili kar brez vstopnic, ko smo povedali, da se želimo samo raz-govarjati s tovarišico KATI SENK, ki tam stanuje. Partizani in aktivisti iz časa NOB jo poznajo pod imenom Tetka. Pod tem imenom se spominjajo ženske, ki je dostikrat nosila orožje, municijo ali važno pošto mimo okupatorjevih straž, ženske, ki so jo Nemci večkrat prijeli, brskali po njenem stanovanju v Begunjah, jo zaprli, a ona se je vedno s pogumom, razsodnostjo in morda tudi srečo rešila. Najpomembnejše dejanje pa je opravila ob osvoboditvi Begunj. Takrat je morala s partizanskim pismom do obeh komandantov postojank: v Poljče in v kaznilnico Begunje. -Bilo je okrog petih popoldne na dan prvega maja. Deževno je bilo,« je začela pripovedovati Kati o tem do- godku s tako natančnostjo, kot da je bilo včeraj. -Upala sem, da bom tisti večer v miru počivala, kajti nobenega sestanka komiteja, sestan- ka s štabom Kokrškega odreda in podobno ni bilo predvidenega. Nenadoma pa je na vrata potrkal kurir štaba. Nujno so me klicali tjakaj. Tam so mi izročili pisma za Nemce.« »Kako so bila pisma pripravljena?« -Zelo lepo. Bila so v nemščini, lepo tipkana na stroj z rdečim žigom Kokrškega odreda in podpisom komandanta.« -Kakšna je bila vsebina?« -Poziv na pogajanja. Naši so napisali, da imajo okrog Begunj zbrane velike sile, da vendar ne želijo kar v napad, ker bi tako spravili v nevarnost tudi 800 naših ljudi tamkaj zaprtih itd. Seveda so pretiravali s partizansko močjo in tako prevarali Nemce.« -Kako ste vi izročili pisma?« To je bilo zelo težko. Morala sem namreč prav do komandantov, čeprav je bilo tiste dni tamkaj vse tako napeto in zastraženo, da niso pustili žive duše notri. Najprej mi je uspelo v Poljčah. Teže pa je bilo v Begunjah. Sprijaznila sem se, da me bodo ubili, da se ne vrnem več živa. To sem pričakovala kot maščevanje za njihov poraz, ki je bil tiste dni že očiten. Zlasti še, ker so vedeli da sem aktivistka.« »Kje je "bilo najhuje?« -V Begunjah. Zadržali so me od 8. ure skoraj do poldne. Tam sem res dvakrat obupala in pričakovala, da me ubijejo. Zapirali so me iz temnice v temnico in vodili na zasliševanja, stavljali revolver na tilnik in podobno.« -Kaj so od vas hoteli pri zasliševanju?« -V glavnem to, naj povem vse o partizanih, kje so. koliko jih je, kako so oboroženi in tako.« -In vi, kako ste odgovarjala?« -Trdila sem povsod isto, da ničesar ne vem, da so mi dali pisma, ko sem šla iskat drva v Drago itd.« -Kakšen je bil rezultat pisem oziroma poziva?« -Dober. Pristali so na pogajanja. Tri dni so se pogovarjali s partizani. Seveda je potem prišlo veliko Nemcev od drugod in so naši komaj utegnili spraviti na varno ujetnike. Vabila na pogajanja so vsekakor dosegla namen.« -1. c. J Otvoritev gasilskega doma | Kam v nedefi°? r * Brniki — Člani prostovoljnega namreč otvorili Te dni s« v Bohinjski Bistrici benim podjetjem, ki ni kos vsem gasilskega društva na Spodnjem so ga zgradili začeli rušiti nekdanje skladišče nalogam, zato je nekatera dela Brniku pri Cerkljah bodo v ne- ob zgradbi Občinskega ljudskega prevzelo jeseniško gradbeno pod- deljo, 26. junija, slavili pomem- jetje -Sava«. odbora. Na tem mestu bodo takoj začeli graditi poslovno stanovanjsko hišo za potrebe Ljudske milice. Razen prostorov za LM bo v stavbi tudi 6 stanovanj. Nasproti omenjenega gradilišea pa predvidevajo zgraditi večjo poslovno stanovanjsko hiš«, v kateri bodo tudi prostori za pekarno in sodobnejše gostišče. Žal imajo z revizijo projektov precejšnje težave in jih okrajna revizijska komisija zadržuje že ben dogodek. Tega dne bodo Kranj — V ponedeljek, 20. ju- mih je poročal upravitelj tova-nija popoldne, so v avli OLO v ris Ciril Volušček. Govoril je tu- asilski dom, ki požrtvovalnim delom, večinoma z lastnimi sredstvi. Dom bo ena najlepših zgradb na Brniku in bodo imele prostor v njem razen gasilcev razne organizacije. V počastitev tega dne bodo izvedli na Brniku velike sektorske gasilske vaje, na katerih bo sodelovalo več 100 gasilcev, mnogi pa se bodo udeležili parade. Po- jg JESENICE - V nedeljo do-jjj poldne bo na strelišču P°* H Mežakljo letošnje okrajno 11 strelsko prvenstvo z vojaik0 H puško in pištolo. Prvenstva JU se bodo udeležili v«i najbolj*' §H strelci z Gorenjske. M PREDOSLJE - V počastitev g 100-letnice obstoja tamkajš" JE nje osnovne šole bo dane* 11 zvečer v Prosvetnem domu ob H 20. uri svečana akademij3; I jutri to je v nedeljo ob 9. un Kranju imeli slovesen zaklju- di o uspehih, ki so letos za do- kroviteljstvo nad prireditvijo je g dopoldne pa bo proslava, za ček šolskega leta. Učenci vseh razredov osemletke France Prešeren iz Kranja voljivi. saj je izdelalo učencev. 95.63 ° o prevzela KZ Cerklje. veru na kratko orisal potek sve- Je predvsem zahtevala, naj pri- čanosti. Za njim je spregovoril nesejo potrdilo od ObLO, da so upravitelj šole Jože Kožuh, ki v Bohinju res potrebna stano- že 2T let vodi nakeljsko šolo. V vanja. Bohinjci se sprašujejo svojem govoru .je orisal 100-letno ali ima res komisija nalogo ug»- razvojno pot nakeljske Sole. tavljati, kaj je v nekem kraju Za tem je sledila slovesna aka- potrebno ali ne ali ima nalogo demija. Kulturni program so iz- ugotoviti rentabilnost investiei- vajali mladinci iz Nakla. Po aka- je, smotrnost gradnje in ostale demiji je bila svečana otvoritev strokovno tehnične pokazatelje? šolske razstave. Predstavniki so To, da so nekaj mesecev. Od investitorjev 50 učiteljem, staršem, članom šolskega odbora, starešinskega sveta ter članom pionirskega sveta, ki so docela napolnili av- lo, pripravili lep kulturni program. O delu šole in o proble- Zvedeli smo • • • V občini Domžale, ki ima ■ V Kamniku že snujejo od-26.172 prebivalcev, je včlanjenih bor za organizacijo velike gospodarske razstave, ki bo pri- se o razstavi najpohvalneje iz- stanovanja ni potrebno posebej razili, saj nazorno prikazuje poudarjati, zadostuje le podatek. uspeh reformirane šole. Razstava bo odprta do danes zvečer. -an ■ Postajo gorske reševalne službe pri ObLO Tržič ima 17 registriranih članov, ki morajo vsake dve leti ponovno polo-Bistrici potrebna žiti izpit iz prve pomoči. Razen tega pa. imajo še 7 pripravnikov, od katerih sta dva predlagana pri Komisiji za gorsko reševalno službo pri Planinski zvezi Slovenije. da živi danes v Bistrici okoli 500 ljudi več kot pred vojno. Imajo pa težave tudi z grad- HI tu J P. R. Skofja Loka lasti zemlji.s<;-<\ katerega »te VPRAŠANJE — Ste vdova in uživali že 150 let in se vam to posedujete nepremičnino. Sedaj ne zdi pravimo, pri izmeri ni- nnmaravate napraviti oporoko ste bili navzoč in meja ni zako- in postaviti glavnega dediča va- licema. šega sorodnika. Zanima vas ali po vasi smrti temu lahko ospo-ravnjo moževi sorodniki. ODGOVOR — Po zakonu e dedovanju (Uradni list FLJU, št. 20/55) bi v slu; aju, da ne napravite oporoke lahko dedevali le vasi sorodniki. F. t,. Tržič VPRAŠANJE — Posedujete zemljišče, katerega nameravate brezplačno odstopiti bratu, zanima vas od kdaj vam bo pri-apdal otroiški dodatek. ODGOVOR — V skladu z Uredbo o otroških dodatkih (Ur. list FLRJ, št. 36/55) boste pridobili pravico do otroškega dodatka od 1. prihodnjega meseca, ko bo sprememba vpisana Ijifko knjigo. ODGOVOR — Svetujemo vam. da se na uradni dan zglasfte pri pristojnem katastrskem uradu in eventuelno zahtevate, da se sporno zemljišče še enkrat izmeri in zakoliči v navzočnosti obeh strank. S sodišča v SZDL 11.134 volivcev, v ZKS 750, v LMS pa 1200 mladincev. V telesnovzgojnih in • športnih organizacijah sodeluje 1482 prebivalcev, v ljudsko prosvetnem delu pa 1500. ■ Na gimnaziji v Kamniku je bilo v letošnjem letu 157 učencev v 7 oddelkih. Na koncu šolskega leta je izdelalo 88 odstotkov učencev. Odličnih je bilo 17, prav dobrih 33, dobrih pa 73. Razred bodo ponavljali 4 učenci, ostali negativni pa imajo popravne izpite. H V tržiški občini je bilo v prometno vzgojo po vseh šolah vključenih 385 pionirjev, ki so posečali tečaje. ZaZ predavanja po šolah je bilo izvršenih 313 ur, za praktične vožnje pionirjev pa 607 ur. ■ V domžalsko občino prihaja dnevno okrog 250U izvodov časopisov. Naročnikov imajo: Delo 1240, Naša žena 568, Tovariš 137, Kmečki glas 1334, Komunist 171, Tedenska tribuna 1058, Ljubljanski dnevnik 66, Glas Gorenjske 86, Življenje in tehnika 431, Sodobno gospodinjstvo 267. Precej časopisov predajo tudi v trafikah. Na knjige I'Prešernove družbe je naroče- hodnje leto v Kamniku častitev 20-letnice vstaje. m tem pa ogled razstave, novo-H zgrajenega igrišča in parka-j? Popoldne so za zaključek pri" jj pravili družabno prireditev jf pod pokroviteljstvom O0Z0 H Predoslje. PREDDVOR - Prostovofjno 3 gasilsko društvo Preddvor §H priredi jutri, 26. junija ob 1^ §| uri vrtno veselico pri jezeru po- jg Cernjava v Preddvoru. Z* ples bo igral -Senčurski kvintet«. ^ SPODNJI BRNIKI -~Ob priliki otvoritve gasilskega doma v Brnikih pod pokrovi teljstvom KZ Cerklje, bo nedeljo sektorski nastop v vet izdržanje kazni. F. P. je na vsak način hotel preprečiti uradnima osebama izvršitev tega dejanja, razen tega pa je bil tudi nesramen. Ko sta ga organa LM na njegovo prošnjo izpustila, češ da se bo preoblekel, je pobeg-zem- mi m so ga na§ij šele naslednji dan. Obdolženi je bil za B V Podnart podobno kaznivo dejanje že VPRAŠANJE — Od leta 1948 Prt>J kaznovan, kar mu je upo-do 1952 ste delali kot. samostojen števalo^ sodišče ^ »btežilno mojster pri bivši Obutvi. Od NEUPRAVIČENO NASPROTO- škode. Na glavni obravnavi se VANJE URADNIM OSEBAM je obtoženi zagovarjal, da je Dne 21. aprila letos sta se pri prišlo do nezgode brez njegove llin mr> občanov, radio pa ima F. P. iz okolice Zirov zglasila krivde, vendar je sodišče ugo- 2370 naročnikov, organa LM, in sicer po službe- tovilo, da njegove trditve niso ■ V Skofjo Loko je prišla ni dolžnosti, da ga odpeljeta na resnične. Upoštevajoč, da je bil kolonija otrok iz Reke. Preko dni zadostuje, vsekakor pa že v letošnjem letu kaznovan zaradi prometne nesreče, je bil obsojen na 10 dni zapora. 4 ODREZAN KRAJ Jezersko je že od nekdaj na spisku najbolj znanih in mikavnih turističnih postojank na Gorenjskem. Zaradi vse večjega zanimanja domačih in tujih turisti v si tudi Jezcrjani, zlasti pa tamkajšnje Turistično društvo, vse bolj prizadevajo svoj kraj čimlepše urediti, izboljšati gostinske usluge in povečati gostinske zmogljivosti. V teh prizadevanjih so zlasti zadnja leta dosegli že velike uspehe, čeprav problem turizma še zdaleč niso rešili. Kaj lahko pa zaključimo, da ga pri nekaterih sedanjih pogojih tudi ne bodo mogli. Jezersko je turistični kraj, ki je precej odrezan od doline. — Odrezan je predvsem zaradi sla Vili prometnih zve/, (na Jezersko pripeljeta vsak dan le dva avtobusa, prav tako pa tudi le dva odpeljeta). Morda tako skromen promet za delovne 100 gasilcev. Ob 13.30 un bo sprejem društev in ostalih g0' stov, ob 14. uri zbor gasilcev-ob 14.30 uri govori in mimohodi, po sporedu pa bo vrtna veselica s plesom in nagradnim kegljanjem za koštruna- BLED - Na Blejskem ic7e' ru bo v nedeljo mednarodn^ veslaška regata, in sicer P0" poldne od 15. do 18. ure. TR2IC - V nedeljo bo P1*1' četek kvalifikacij za slovaško moško rokometno W* Sodeluje tri moštva. Popold** bo nogometna tekma za Kv.a lifikacije za slovensko co NK Tržič in 100 mladih ljudi bo ostalo v Loki 3 tedne, stanovali pa bodo v Dijaškem domu. podjetja ste dobili material in niste bili socialno zavarovani. Zanima vas ali se vam to šteje v delovno dobo. odgovor — Ker v vašem primeru ni šlo za redno delovno okolnost in ga obsodilo na tri mesece zapora. NEPREVIDNOST J. K. iz Srednjega Bitnja je v januarju letos vozil traktor, last Kmetijskega posestva v razmerje, se vam ta doba ne Zabnici, po poljski poti nu Sorsko polje. Kljub temu, da je videl, da je pot snežena in spolzka, je vozil z veliko brzino in zelo nepazljivo, tako da ga je zanašalo z ene strani poti šteje v pokojnino v skladu /. zakonom o pokojninskem zavarovanju (Uradni list flrj, številka 51/57). K. A. Mlaka VPRAŠANJE — Leta 1955 ste na drugo, dokler se ni zaletel na prigovarjanje soseda pristali v betonski kozolec na desni in podpisali novo izmero parcele, strani pod potjo. Na traktorju Sedaj si sosed neupravičeno je nastalo za okrog 100.000 din trelni na povečan promet misliti vsaj ob sobotah in nedeljah, saj bi Jezersko potem prav gotova obiskalo precej več turistov. Povečan promet pa bi Jezer janom omogočil hiticir urediti turistične zmogljivosti, kar bi izboljšalo življenjske pogoje tamkajšnjih prebivalcev. -n-n ligo med Drava. GOLNIK - Jutri 0* »• * bo pričetek kvalifikacij venske ženske rokometne ge. Tekmovalo bo pet e^,' KRANJ — Na igrišču JJJ, dosti v Stražišču bo ob uri kvalifikacijska tekmo t renjske conske lige med * niko iz Kranja in Taborom Sežane. jboto Skopja loka - v soc ob 17.15 uri, bo na ,;,rnk^ nem Igrišču košarkarska l ma med domačo Skofjo in ljubljansko Ilirijo- Ob . uri bo v restavraciji r'u bt> ples, jutri ob 18. uri pa mladinski ples v dom Partizan. u TV0 Kopališča so povsod, kjer so, oživela. Na sliki: ob radovljiškem bazenu Foto: Fr. Perdan Zaslužni krvodajalci Skofja loka - Minulo soboto so na Občinskem ljudskem odboru v Skol ji Loki v navzočnosti predsednika občine in predstavnikov Rdečega križ;i, podelili odlikovanja na i/ isluznejsim krvodajal c«-iii na področju loske ob«i ne. — Zlato odlikovanje za scdcmiijijstkratno oddajo krvi Je dobil podoficir Valentin UlVO Hostnikar. Srebrna odlikovanja so prejeli zašlo'" krvodajalci: Jože Pehar, ?',y' fija Križaj, Anton Kužnik i" slepa Ana Ncmauic. Kolektiv Doma slepih v S ko f ji I/oki je pri sleherni krvodajalski akciji najštevil-neje udeležen in zasluti 1 to razumevanje in požrtvo valnost največje pri/.<»nj<' |n Hvala in slepi krvodajalec pulivulo. V K 154 5905 SOBOiA, 25. JUNIJA 1960 NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO Ta sovražnik krompirja št. i se ie letaš pojavi! v ogromnih količinah - Prepozno in malomarno škropilen!« Krompirišča na Sorskem polju kažejo v teh dneh kaj žalostno sliko: približno polovico vseh listov je popolnoma cbjedenih od ličink koloradskega hrošča. Gola stebelea štrlijo v zrak. Od takšnih rastlin ne moremo prieakevati kaj prida pridelka. Kolektiv tovarne Elan pri Begunjah je bil lani v dokajšnji za-gati. Pisali smo o tem. Pri prodaji njihovih izdelkov se je bito zataknilo in večkrat so delavci v negotovosti čakali na plače tudi Po teden dni. Zdaj pa so te težave že prebrodili. Na trgu so se Pojavili z novimi izdelki in stvar se je hitro premaknila naprej. pred kratkim so že delili med delavci tudi dobiček, kar se nekaj tet ni primerilo. Vztrajnost in prepričanje v uspeh je končno lagalo. Na sliki: izdelava štirisedežnih jadrnic tipa »Olimpija senior«. Koloradski hrošč se je letos pojavil v ogromnih količinah predvsem na Sorskem polju in na ravninah v smeri proti Cerk-ljam in Voklem, medtem ko ga je severno in zahodno od Kranja manj. V preteklem tednu so se ličinke tega nevarnega krompirjevega škodljivca tako hitro razvile, da je to prehitelo kmetijske zadruge, ki niso pravočasno pričele s škropljenjem. Po ugotovitvah kmetijskih strokovnjakov je na Sorskem polju, kjer je stanje najbolj kritično, PROBLEMI ZAPOSLEVANJA V ŠKOFJI LOKI V začetku aprila letos je bil ustanovljen v Škofji Loki Zavod za posredovanje dela. — Vključuje tri občine: Skofjo Loko, Železnike in Ziri. Zavod rešuje štiri probleme: vodi evidenco zaposlenih v gospodarskih podjetjih, usmerja mladino v poklice in zaposluje invalide. V vseh treh občinah je tre-nutno osemdeset ljudi brezposelnih, predvsem žena. Tovarna *Tiskanina« Kranj namerava Ustanoviti manjši obrat v Go-renji vasi; tovarna Planika pa namerava ustanoviti svoj obrat v Poljanah. Tako bo vsaj delno rešen ta problem; zaposlitev bo dobilo okrog 500 ljudi iz Poganske doline. Zavod za posredovanje dela v Skofji Loki je posvetil pre-CeJ pozornosti usmerjanju mladine v poklice. Z zavodom sodelujejo ne samo šole in mladi ljudje s končanim obveznim klanjem, ampak tudi starši in Vsa podjetja v občini. V ta na- men je bilo izvedeno testiranje pod vodstvom strokovnjaka v Zireh in Skofji Loki. Mladinci so si ogledali razstavo o izbiri poklica v Novem mestu. Precejšen problem zavoda je preveliko zaposlovanje mladih ljudi v enih in istih obrtih ali strokah. Se vedno prevladuje mnenje, da se dobro zasluži le v nekaterih obrtih ali strokah. Nekatere obrti zato skoraj nimajo mlade delovne sile. Zaposlovanje invalidov je pereč problem. Zavod za posredovanje dela je rezerviral delovno mesto za invalide ali za delo manj sposobnih oseb pri vsakem podjetju v občini. Razveseljivo je, da so podjetja pokazala popolno razumevanje za zaposlovanje invalidov. V Skofji Loki obstoja še Zavod za rehabilitacijo invalidov, ki uspešno opravlja svojo na-lofo. r. r PREMALO NORMIRANIH DEL KAMNA GORICA - V Tovarni pohištvenega okovja Okovje v Kamni gorici je bila minuli ponedeljek seja IO sindikalne podružnice. — Na seji so ugotovili, da imaj« komaj 25% del normiranih. Da bi prišli delavci čimprej do pravičnih in večjih do- hodkov, so priporočili novemu direktorju podjetja, naj skrbi, da bodo vsaj v drugem polletju vsa dela t proizvodnji normirana, na delavski svet pa bodo vplivali, da be potrdil čimbolj realne norme in akorde. Obljubili so tudi, da bodo pomagali pri utrjevanju discipline v podjetju, ki v preteklosti ni bila vedn« najboljša. C. r. — Ta zgodba • nemškem »turistu« m o jugoslovanskih državljanih, ki s« mu nasedali, pa morda še o naivnosti in hlapčevstvu, se je začela že pred leti, končala pa pred nedavnim, v juniju letos. — To je zgodba o nemškem »turistu««, »veletrgovcu«, ki je že nekaj let zahajal v Jugoslavijo iz vse prej kot turističnih razlogov, pa tudi zgodba o nekaterih naših državljanih, o njihovih hlapčevskih odnosih do tujcev nasploh, o njihovi naivnosti, — v precej primerih o drago plačani naivnosti. — To ni samo zgodba o enem nemškem »turistu« in « tistih 38 jugoslovanskih državljanih, ki so prišli z njim prvič v stik in ki so mu takoj zaupali. Te zgodbe nismo zapisali kar tako, priložnostno, ker se je nekaj pač zgodilo. Ne! Ta zapisek ima namen opozoriti vse natše državljane, da v vsakem tujcu, ki se izdaja za turista, ne smemo gledati resničnega turista, ki je prišel k nam na oddih, ki je Prišel zato, da vidi in spozna našo lepo deželo. Ta zapisek Pa naj opozori tudi na dostojno, pa ne hlapčevsko obnašanje naših ljudi do inozemcev! Vsakogar radi sprejmemo, vsakdo je dobrodošel pri nas — če se obrni ša tako, kot je dostojno za človeka, če ne izkorišča naše gostoljubnosti, i'e spoštuje naše predpise in zakone, če ne blati naše domovine in naših ljudi. (.J^^ora Alfred Karol iz Miin- je, potem pa se vrnil v Slovenija j * v Zahodni Nemčiji, star jo. Večk ^G k'' v preteklih letih že »Turist« iz Miinchena Sykora S£. r;'t kot »turist« pri nas, zla- ni bil navaden turist. Čeprav je . n,i otoku Rabu. Letos 15. ma- bil osebno močno zanemarjen, °sob prišel v Jugoslavijo z pa tudi avto je bil vse prej kot nus avtomobilom Ford Tau- nov, saj je bil že ves razbit in PTeat a 1949, *z ^"teč, kjer je zarjavel, se je izdajal za veletr- žen °P-' meJ°' se ie odpeljal z govca, zbiral naslove naših dr- °* ^i je bila z njim, na mor- žavljanov, jim »prodajal« svoj avto in jim obljubljal garancijska pisma za potovanje v inozemstvo. Za nameček pa si je izposojal denar, ki ga večidel ni vrnil, pijančeval je, ignoriral organe Ljudske milice in naše cestno-prometne predpise itd. Najprej je Svkora svoj avtomobil »prodal« za nekaj sto tisoč dinarjev Borutu Mesaroviču iz Beograda, ki ga je spoznal preko nemškega avto-kluba. Nekaj denarja zanj je Svkori poslala Ue-saričeva hčerka, ki živi v Ameriki, v Munchen, in sicer v dolarjih. Mesarovič sam pa mu je izplačal še 15.000 din in mu ostal dolžan še 12.000 din. Mesarovie in Sykora sta se dogovorila, da mu bo avto poslal kot darilo iz Avstrije, ko bo na poti domov prišel tja, ker ga pri nas ni mogel prodati, Mesarovič pa, da bo kril vse stroške njegovega bivanja v Jugoslaviji. Ko je »iznajdljivi nemški turist« tistih 15.000 dinarjev pri nas v glavnem s pijančevanjem zapravil, je bilo treba avto ponovno »prodati«. Za ta posel je bil vsekakor mojster. Zbral je 38 naslovov naših l.ihkovernežev in ■aivnežev, »prodal« nekaterim od njih svoje staro vozilo, dobival predujme, obljubljal drugim, precej njiv, ker s« ličinke koloradskega hrošča obžrle preko 56 odstotkov vseh krompirevih lističev. Najmočnejša legla hrošča so razni manjši vrtički, ki navadno niso poškropljeni; od tu se hroš s preletavanjem preseli na okoliška krompirišča, zato so tu okužbe najmočnejše. Prav bi bilo zato, da bi odgovorni ljudje poskrbeli, da tudi vrtičkarjem čimprej (vsaj do drugega nastopa hrošča) izdajo odločbe o obveznem zatiranju. Ličinke prve generacije koloradskega hrošča so se zdaj že v glavnem zabubile in v kratkem lahke pričakujem« dragro generacijo. Kolikor so zadruge s škropljenjem zamudile pri prvi generaciji, bo treba nadoknaditi zdaj, sicer se nam obeta katastrofa. Koloradskega hrošča popolnoma zatreti ne bo mogoče, lahke pa ga zadržimo, da nam ne bo delal škode, to pa le s pravočasnim in temeljitim škropljenjem. Škropiti je treba takoj, ko se ličinke izležejo iz jajčec, ko začno glodati Hste. Pri škorpljenju pa se v zadrugah pojavljata dva problema: prvre, pomanjkanje kadra za sestavo ekipe za škropljenje in drugič, pomanjkanje rezervnih delov za škropilnice. Rezervni deli se zelo težko ali pa skloh ne dobijo, zato bi morda kazalo razmisliti e predlogu ing. Engelma-nove na Okrajni zadružni zvezi v Kranju, da bi nekatere rezervne dele (zobčenike in druge kovinske dele, gumijeve cevi in tesnila) izdelovali Iskra in Sava. Akeiji za zatiranje koloradskega hrošča bi bilo s tem precej pomagano, kajti škropilnic v zadrugah že sicer primanjkuje (2 škropilnici za približno 188 ha krompirja sploh ne zadoščata, ker se ličinke prej zabubijo, kot pa je vse poškropljeno), ee pa se ie pokvarijo in ker rezervnih delov ni moč kupiti, petem je pa sploh nemogoče govoriti o kakršnemkoli uspešnem zatiranju. -t NOV VODOVOD v Bih. Bistrici Na nedavnem zboru volilcev v Bohinjski Bistrici, ki se ga je udeležilo 176 volilcev, so sklenili, da je nujno treba začeti z gradnjo vodovoda. Vprašanje dobre zlasti pa. zadostne količine vode v Bistrici, je že nekaj let pereča. V glavnem bodo z deli pričeli prihodnji mesec. P« preračunu je predvideno, da bo stal vodovod okoli 84 milijonov, kar je za tako občino, kot je Bohinj, izredno velik izdatek. Zato 'bodo volilci tudi sami prispevali del sredstev. Hkrati bodo izkoristili nekatere dele sedanjega cevovoda, tako da bodo stroški sedanje gradnje znašali okoli 40 milijonov. Na zfboru so sklenili uvesti krajevni prispevek, tako da bodo vaščani in prizadeta podjetja skupaj zbrala okoli 3,500.000 dinarjev. Izkop bodo opravili s prostovoljnim delom. Pri delu bodo sodelovali vsi, za delo sposobni vaščani. Zavarovanje kmetov Radovljica — Skoraj vsi kmetje v radovljiški občini so že izpolnili prijave za socialno zavarovanje, kot to predvidevajo predpisi. — Na občinskem ljudskem odboru imajo že nad 508 takih prijav oziroma 98 odstotkov vsega kmečkega prebivalstva, ki doslej še ni bilo deležno zavarovanja. Pričakujejo le še okoli 28 prijav posameznih družin. da jim bo posrednik pri nabavi »Volksvvagna« in spet dobival predujme, si sposojal denar pa tudi druge vrednosti, pijančeval, dvakrat zaradi tega doživel prometno nesrečo itd. Njegovo zadržanje in ponašanje pri nas je bilo skrajno neprimerno. Znancem, pri katerih si je sposojal denar, je obljubljal, da ga bo vrnil, ko pridejo v Nemčijo. V Ljubljani in na Bledu je pustil več dolgov, v hotelu Toplice n. pr. 15.000 dinarjev. Ko je prišel na Bled, se je kaj hitro znašel in si navezal stike z nekaterimi naivneži, n. pr. z Milanom Pretnarjem iz Lesc in z Mirom Prešernom iz Radovljice. Oba sta mu dala naslove z upanjem, da jima bo preskrbel VoLksvvagen. Leta 1958 se je Svkora na Bledu »poznal s prodajalcem zlatarskih izdelkov Stevanom Široko, ki mu je dal na up nakit v vrednosti preko 10.000 dinarjev, ta pa mu je obljubil, da mu bo poslal garancijsko pismo za potovanje v Nemčijo in da mu bo denar takrat vrnil. Pismo mu je res poslal in v Nemčijo je odpotoval sin Stevana Široka, kateremu je Sykora dejansko vrnil 70 mark. Podobnih drobnih goljufij ima »veletrgovec« iz Miinchena še več na vesti. Zanimiv je primer, ko si je hotel letos sposoditi 50.000 dinarjev od Cvetke Vidmar na Jesenicah (njeno sestro Julko, zaposleno v Ljubljani, je spoznal leta 1959), ta pa mu je dala le — za škatlico cigaret. — Pa se le najdejo* tudi ljudje, ki lahkoverno ne nasedajo vsakemu goljufu. 21. maja letos je žena Svkora zapustila Jugoslavijo, naslednjega dne pa je nemški »turist« že pripeljal iz Ljubljane na Bled 19-letno študentko prostitutko T. V. iz Maribora, nato pa zapustil njo in Bled, ne da bi poravnal račune. Svkora je bil pri nas obsojen na zaporno kazen, ki jo je prestal 27. maja letos, 28. maja pa bi moral za vedno zapustiti našo državo. »Turist« is Miinchena pa tega določila ni spoštoval, pač pa je po prestani kazni spet odšel v notranjost države in se vrnil v Kranj še z enim naivnežem iz Bele Krajine, ki mu je spet »prodal« avtomobil. Končno pa je le moral zapustiti Jugoslavijo, kamor nima več vstopa. % Bivši trgovec z železnino, politični emigrant iz vzhodnih držav med zadnjo vojno, propadli veletrgovec in nazadnje navaden goljuf in prekupčevalec avtomobilov, je tako končal svojo večletno kariero v Jugoslaviji. S svojim polomljenim Fordom, že nekajkrat prodanim, se je odpeljal nazaj v Munchen — pri nas pa so ostali ogoljufani naivneži, ki so mu brez pomišljanja nasedali. Upajmo, da jih je to streznilo, da bodo v prihodnje do tujcev sicer vljudni, vendar samo to in nič več. Pretirana vljudnost, ki že meji na hlapčevstvo, pa naivnost, jih je namreč precej drago stala, %- Visok obisk tujih t ari ste t v prvih petih mesecih. V prvih petih mesecih letos je obiskalo našo državo nad 152.000 tujih taristov, pri čemer je bil največji oblik iz Zahodne Nemčije, Avstrije in Italije. Precej pa se je povečal priliv turistov iz ZDA in skandinavskih držav. Že v predsezoni je bil zaradi tolikšnega obiska dosežen tudi precejšen devizni učinek, saj znašajo devizni dohodki ed inozemskega turizma v prvih petih mesecih nad 426 mikjo-nov dinarjev. Na Hrvatskem boljša žetev kot lani. Zadružne organizacije in podjetja za promet z živili na Hrvatskem so končala priprave za odkup presežkov pšenice letošnje žetve. Kot predvidevajo, bo znašal letošnji odkup okrog 37.088 vagonov pšenice, kar je za 8000 vagonov več kot leni. Največ tržnih presežkov bo na območjih okrajev Osijek in Vinkovci, kmetijski kombinat Belje pa bo sam dobavil nad 2600 vagonov tržnih presežkov. Prva avtomatična telefonska centrala na Štajerskem. Pretekli petek je bila v Rušak otvoritev prve avtomatične telefonske centrale na Štajerskem, ki je vključena v mariborsko omrežno skupino. S tem so dobile Ruše neposredno telefonsko zvezo z Mariborom, kar bo omogočalo 106 ruškim telefonskim naročnikom avtomatske pogovore z Mariborom. V prihodnjih letih bodo na Štajerskem zgradili še avtomatske centrale v Dravogradu, Prevaljeh, Gornji Radgoni, Ptuju, Ormožu, Murski Soboti in Slovenski Bistrici ter vrsto avtomatskih central v Dravski dolini. Izvoz paradižnikov iz Makedonije. Prejšnji teden »o odšli iz Djevdjelije prvi vagoni paradižnikov na inozemske trge. Hkrati so sklenili tudi pogodbe za dobavo 3106 ton paradižnikov za Vzhodno Nemčijo in 3900 za Cehoslo-vaško v skupni vrednosti 274.500 dolarjev. Okoli 3806 ton paradižnikov bodo prodali v Zahodno Nemčijo, ostalo pa je namenjeno za večja potrošniška središč« v državi. Poslovanje v Elanu V ponedeljek, 20. junija, je bilo v Tovarni športnega okovja Elan v Begunjah posvetovanje o HTZ in varnosti pri delu. Posvetovanja so se udeležili razen članov OO in vodilnih uslužbencev podjetja tudi upravnik, in neloa-teri člani družbenega upravljanja OZSZ, podružnice Radovljice. Analizirali so nesreče pri delu iz 1959. in 1960. leta in ugotovili, da je bilo letos v petih mesecih na stalež zaposlenih 16 odstotkov nesreč pri delu, z nezgodami a a poti na delo in z dela. Nesreče pri delu so bile v glavnem težjega značaja, vsekakor pa jih je bilo preveč. Po obširni razprevi so sprejeli več pomembnih sklepov za preprečevanje nesreč Dri delu. Razveseljivo pa je, da se v Elanu že pred meseci namestili stalnega varnostnega tehnika. Na zaključku je govoril tudi krajevni zdravnik dr. Cerne, ki bo tudi v prihodnje skrbel za čimvečjo varnost in zdravje vseh zaposlenih. Opisal je nekatera delovna mesta, ki bi mogla postati zdravju škodljiva, če ne bodo takoj poskrbeli za varnostne ukrepe. C. R. 4n zem v ogledalu: Konec sezone 1959... . in začetek sezone 1960 MS D-^C 03Y£S C£YAL£C IZGUBLJENO Denarnico sem izgubil 8. junija od kina »Storžič« do »Zlate "™ Ribe« v Kranju. Prosim, proti PRODAM nagradi vrniti v ogl. oddelek. Stavbno parcelo v Čirčah, ve- 2432 liko 4000 m2, prodam ali zame- 4 lesene vile sem izgubil od »jam za avto Fiat 600, oziroma Tenetiš do Predoslja. Najdite- Topolino C. Šuštaršič, Istrska 19, lja prosim, naj jih proti na- Reka 2369 gradi vrne na naslov v oglas- Prodam dele stružnice. Naslov nem oddelku. t oglasnem oddelku 2336 KUPIM Dobro ohranjeno motorno ko- Kupim enostanovanjsko hišo, io »Standard« 200 ccm, ugodno ,ahko nedograjeno, najraje v prodam - tudi na obroke. Sen- kraju: Kranj) Naklo> Kokrica. ćur 174 2388 Ponudbe pošljite v ogl. oddelek. Prodam lepo krušno peč. Ko- 2372 roška 57, Kranj 2390 Kupim malo posestvo, okrog Prodam motorno kolo »Jawo« 2 ha zemlje. Ponudbe z opisom 175 ccm. Ogled samo popoldan in ceno v ogl. oddelek. razen sobote in nedelje do 29. . 2373 jtanija. Kokalj, Dolina 22, Tržič Kupim konja-ponija. - Koželj 2392 Andrej, Jezerska c. 17, Kranj. Prodam motor NSU 150 ccm, 2433 popolnoma nov, še neregistriran- Kavč, dobro ohranjen, kupim. Sedej Anton, Zlato polje 19, Naslov v ogl. oddelku. 2434 Kranj 2297 Prodam zazidljivo parcelo na Klancu. Poizve se Košnik Jože, Jezerska cesta 51, Kranj 2367 Prodam leseno drvarnico in 6 kosov 5 do 7 m dolgih tramov. Toporš, Cesta JLA 42 Kranj 2412 Prodam dobro ohranjen in opremljen Fiat 600. Ogled vsako £ tr&™na zap'* V tnasuod , , __ ° ~ 9H r\n Ift iiini^a 1 QP.(\ - Prosimo popoldne v Kranju, Planina 28 RAZNO Našla sva moško kolo. Lastnik ga dobi pri Semen Jožetu, Tomšičeva 18, Kranj. Trgovsko podjetje Knjigarna »Simon Jenko« v Kranju obvešča vse cenjene odjemalce, da bo zaradi tromesečne inventu- 28. do 30. junija 1960. - Prosimo Konna^:!^ vse potrošnike, da pravočasno, Kranj 2413 pred inventuro krijejo svoje Prodam kotel za žganjekuho, P°lrebe • . 2377 Travnik, s stoječo travo, v električno gnojno črpalko in 2 soda za vino. Otoče 1, Podnart 2414 se Can^arJeva 3, Kranj. 239 Stražišču dam v najem. Poizve Mizarskega vajenca sprejmem takoj. Ivan Planinšek, Jelenče-va ulica, Kranj. 2400 Iščem osebo, ki bi bila pripravljena preživljati dva sta- Kranjski gori. Naslov v oglas- .... , ,- ",,___mrm* J . . ,, n.,~ rejsa človeka ali prodam sred- nem oddelku Travo za košnjo 1,5 ha, na Trsteniku, prodam. Poizve se: Trs ten ik 33 2415 Prodam zazidljivo parcelo v 2416 nje veliko posestvo. Ostalo po Prodam e ektromotor 17 KM, dogovoru Zalag št 17j Cerklje. ročno nezgorljivo blagajno, elek trični števec za 6000 din, stara vrata in okna. Naslov v oglasnem oddelku 2417 Prodam prašiča 80 kg težkega. Naslov v oglasnem oddelku 2418 Prodam 4 prašičke 25 do 30 kg težke in nov kombiniran štedilnik. Šenčur 212 Travnik prodam v Tenetišah. Kočar st., Huje pri Kranju i. . 2421 Slavko Kva Prodam suhe smrekove in bo- Kranj rove plohe. Bobnar, Vasca, Cer- klje 2435 Medicinska sestra išče sobo v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku pod »Mirna«. 2436 Zahvaljujem se Drž. zavarovalnemu zavodu v Radovljici za izplačano zavarovalnino zato tovrstno zavarovanje vsakomur priporočam. Anton Jarc, 2420 Strahinj 18, Naklo. 2419 Sprejmem čevljarskega vajenca in vajenko prešivalko. — Ljubljanska 14, 2437 Delavca za skladiščna in pri- Prodam Vespo. Naslov v oglasnem oddelku 2423 Prodam Vespo 150 ccm s prevoženimi 3000 km, novimi gumami in več rezervnimi deli. Naslov v oglasnem oddelku 2424 2422 ložnostna dela sprejme takoj »Delikatesa« Kranj. - Pismene ponudbe sprejema uprava. 2438 Zamenjam enosobno stanovanje v Kranju za drugo primerno. Naslov v ogl- oddelku. 2439 Sprejmem žensko za pomoč v Prodam 50 letev ta streho, gospodinjstvu. Prešernov hram, boben za jazz, nekaj kmečkega Titov trg 14, Kranj. 2440 orodja, mlade zajce, neobdelano Prevodnik Urški iz Stare Lo-os za skobelni stroj, 9 metrov ke pri Skofji Loki in njenemu verigo, primerne za kmečko soprogu Radotu želijo na novi svrhe. Zg. Bitnje 139. 2181 življenjski poti vse najboljše Ugodno prodam dobro ohra- njeni domači. 2441 njen motor DKW 125 ccm. — Urški Prevodnik in njenemu Ogled ob nedeljah v Zg. Bitnjah soprogu Radctu želijo vse do-tt. 149. Zabnica. / 2425 bro in lepo na novi življenjski Prodam motorno kolo Regina- poti: Nina. Metka, Zinka, Mira Horex 350 ccm. Ogled: Blok v in Miča. 2442 naselju Kranjskega gradbenega Iščemo sobarico. Nastop služ-podjetja Kranj, Struževo. 2426 be takoj. Plača, stanovanje in Prodam klavirsko harmoniko hrana zagotovljeno. Zglasite se ■ a 80 basov s S registri. Cena v upravi Doma slepih, Okroglo, 80.000 din. — Blok Kranjskega ' Naklo. 2443 gradbenega podjetja, Struževo, Iščem mesto krojaške ali ži-Kranj. 2427 viljske vajenke pri obrtniku z Prodam lepo kobilo, staro loj vso oskrbo. Drobnič, Cesta JLA let in kravo po teletu, ki jeV št. 17. Tržič. drugič teletila. Cena ugodna. —i 3 kuhinjske pomočnice in 1 Janez Ješe, Sp. Dobrava št. 1,? perica za strojno pranje perila Kropa 2428 . dobe stalno zaposlitev. Prošnje 3je poslati na Vajenski dom, Tomšičeva 44, Kranj. 244'i Zamenjam dvosobno stanovanje 40 do 50 kv. metrov velikosti za drugo v mestu ali okolici. V poštev pridejo tudi podstrešna stanovanja. Naslov v oglasnem oddelku. 2446 Freklicujcm blok št. 44569, iz- Prodam 6 tednov stare san- ske koze. Zupančič, Partizanska cesta 24, Kranj. 2429 Prodam kravo, ki bo v začetku julija tretjič teletila. — SeničnolO, Križe. 2430 10 A števec, travnat peresni in dve zgornji žimnici, prodam. Titov trg 10 L, Kranj. 2431 dan v »Komisijski trgovini« Prodam lepo novo spalnico, Kranj, dne 14. maja 1960. Z. O. valovito in pleskano. Naslov v oglasnem oddelku. 2449 Prodam pujske po sedem tednov stare. Cerklje 54. 2450 Prodam motorno kolo »Pnch« 2447 Za teden dni bi Sel pomagati po ves dan. Cas po dogovoru. Ponudbe oddati v ogl. oddelek pod »Težak«. 2448 Zahvaljujem se Državnemu 175 ccm. Strahinj 12, Naklo. 2451 zavarovalnemu zavodu v Ra-Pocenl prodam mizo 1 krat 2 dovljiei za izplačano zavaro-metra in omaro. Vida Svara, valnino kot naročniku »Glasu Tavčarjeva 33, Kranj. 2462 Gorenjske«. Časopis in način Prodam kravo po 3 teletu. — .*e8a zavarovanja vsakomur to-Olševek 11, Preddvor. 2453 Pln priporočam. Janez Globoč- _ . #t^n. i nik, Cerklje 64. Prodam moped C olihrl s prevoženimi 2800 km. Britof št. 52, Kranj. 2454 Nujno prodam moped in lov-f** tko puško Hamerles v zelo do-Uj brem stanju. Poizve se vsakft dan od 15. ure dalje. Šempeter- ,na 41. skupno sejo obeh »borov ■ka lili. 42, Stražišče .Kranj. 2455J* Okrajnega ljudskega odbora Prodam dobro ohranjeno mo- | Kranj torno kolo Ho 200 ccm, tip 1954, ' Na podlagi 1. točke 126. člena Sip. Besnica 57. 2458 zakona o okrajnih ljudskih od- borih (Uradni list LRS, št. 19-80 iz leta 1952) sklicujem 41. skupno sejo obeh zborov OLO Kranj, ki bo v torek, dne 28. junija 1960 ob 8.30 uri, v sejni dvorani OLO Kranj. Predlagam naslednji dnevni red: 1. poročilo o izobraževanju strokovnih kadrov v rednem šolstvu; 2. poročilo o izobraževanju delavcev v gospodarskih organizacijah na Gorenjskem; 3. poročilo o skladu za gospodarske kadre okraja Kranj in o skladih za kadre pri gospodarskih organizacijah; 4. razprava in sklepanje o razrešitvi dosedanjega in o imenovanju novega načelnika oddelka za narodno obrambo. Takoj po skupni seji bo v sejnih dvoranah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev 35. seja okrajnega zbora in 38. seja zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Kranj z naslednjim dnevnim redom: 1. razprava in sklepanje o prenosu ustanoviteljskih pravic do Industrijske kovinarske šole Iskra Kranj in Doma učencev te šole na tovarno Iskra, Kranj; 2. razprava in sklepanje o potrditvi sprememb pravilnika o plačah Splošne bolnice Jesenice; 3. obravnavanje dveh prošenj za vrnitev premoženja. Predsednik OLO: Vinko Hafner 1. r. TEČAJ ZA OBČASNO STREŽNO OSEBJE Za delo v strežbi na Gorenjskem sejmu in na podobnih prireditvah v Kranju potrebujejo gostinska podjetja občasno strežno osebje. Gost. zbornica bo za to osebje priredila kratek strokovni tečaj, da bi spoznali osnovna opravila v strežbi. Interesenti naj se do 30. juni-, ja 1960 prijavijo Gostinski zbornici v Kranju, Mladinska ul. 2, kjer dobe tudi potrebne informacije. JAVNA DRAŽBA Okrajni ljudski odbor Kranj - oddelek za notranje zadeve bo na javni licitaciji dne 1. julija 1900 ob 8. uri prodal naslednja motorna vozila: 1. specialni avto «Opel Blitz« 16-sedežni, izklicna cena 900.000 dinarjev; 2. »Mercedes 170« izklicna cena 500.000 din; 3. »Mercedes 170« izklicna cena 300.000 din. Pri nakupu vozil imajo prednost kupci socialističnega sektorja. Interesenti si lahko ogledajo vozila vsak dan od 7. do 14. ure v garaži oddelka za notranje zadeve. Iz pisarne ONZ RAZPIS Gimnazija v Skofji Loki bo tudi v šolskem letu 1960 61 sprejela večje število novih učencev in objavlja ■ tem namenom naslednji raipis: 1. Gimnazija v Skofji Loki razpisuje vpis učencev v I. letnik. 2. Gimnazija v Skofji Loki bo sprejela v šolskem letu 1960 61 v I. letnik 70 učencev. Splošni pogoji razpisa: a )uspešno dovršena osemletna osnovna šola; b) kandidati ne smejo biti starejši od 16 let (posebne primere bo obravnavala komisija). Kandidati se morajo prijaviti Gimnaziji v Skofji Loki do dne 28. junija 1960 s pismeno prijavo kolkovano s 30 din državne takse, kateri morajo predložiti: a) rojstni list; b) zaključno spričevalo o dovršeni osemletni šoli; c) dijaško knjižico; d) mnenje šole o sposobnostih in nagnjenjih kandidata; e) kandidat, ki ne prosi za vpis neposredno po zaključku osnovne šole, naj priloži mnenje mladinske organizacije. V primeru, da se bo prijavilo na razpis večje število kandidatov, bo razpisna komisija izvedla sprejemne izpite iz materinščine in po izbiri kandidata iz matematike ali tujega jezika. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni na skupnem sestanku, ki bo v torek, 28. junija ob 9. uri dopoldne na Gim- naziji v Skofji Loki. Vsi kandidati naj se tega dne zberejo v učilnici II. razreda v pritličju. Socialno šibkejšim in seve dobrim učencem bo šolski odbor tudi v naslednjem letu odobril štipendije. Gimnazija v Sk. Loki VPIS V INDUSTR. SOLO »LITOSTROJ« UPRAVA INDUSTRIJSKE SOLE LITOSTROJ V LJUBLJANI objavlja vpis v I. letnik v šolskem letu 1960-61 v naslednje poklice: STROJNI KLJUČAVNIČAR, KONSTRUK. KLJUČAVNIČAR, STRUGAR, ELEKTRIČAR, LIVAR in MODELNI MIZAR. Pogoji za vpis: 1. Uspešno dokončana osemletka; 2. starost od 15 do 17 let; 3. telesna in duševna sposobnost za poklic; 4. obveza, da se bo kandidat po končanem šolanju zaposlil v Litostroju vsaj toliko časa kot je trajalo šolanje. Kandidati naj predložijo: 1. Lastnoročno pisano prošnjo, kolkovano s 50 din, v kateri morajo obvezno navesti katerega poklica se žele izučiti in točen naslov; 2. rojstni list; 3. zadnje šolsko spričevalo; 4. obvezo o zaposlitvi v Litostroju, potrjeno od pristojnega občinskega ljudskega odbora (obrazec dobe kandi-ti na šoli Litostroj). Oddaljenejši učenci, ki nimajo možnosti stanovati doma ali pa uporabljati prometna sredstva, imajo možnost popolne oskrbe v internatu. Za sprejem v internat izpolnijo obrazec 1,74. Učenci prejemajo mesečne nagrade v višini do 6100 din mesečno, kar je odvisno od poklica, letnika in učnega uspeha. Vpisovanje je vsak delavnik od 8. do 12. ure na upravi šole, Ljubljana. DjakoviN, predstava ob 13. uri in italijanski barvni film SKANDAL NA PLAZI, predstavi ob 17. In 19. uri. Letni kino »PARTIZAN«: 25. junija ameriški barvni vestern film LINIJA ZA TUSCON in 26. junija ameriški barvni fi!"3 V7ICHITA. predstave ob 20.34 uri. Stražišče »SVOBODA«: 25. junija premiera ameriškega barv. filma POSLEDNJI VAGON -predstavi ob 18. in 20.30 uri, 28. junija amer. barvni film LINIJA ZA TUSCON, predstava ob 14. uri in ameriški barvni film PO" SLEDNJI VAGON, predstave ob 16., 18. in 20. uri. Naklo: 25. junija in 26. junija-ameriški barvni film WICHITA-. predstave 25. junija ob 20. uri i* 26. junija ob 17. uri, ameriški barv. film LINIJA ZA TUSCONr predstava ob 19. uri. Cerklje »KRVAVEC«: 25. junija in 26. junija ameriški barvni film CAJ IN SIMPATIJA, 25. junija predstava ob 20.30 uri i* 26. junija predstavi ob 17. *■ 20. uri. Skofja Loka: 25. in 26. junija ameriški barv. film MARJORIB-Železniki »OBZORJE«: 25. i» 26. junija angleški barvni film SMRT NA CESTI. Duplica: 25. in 26. junija egiptovski barvni film DEŽELA SANJ. Kamnik: 25. in 26. junija ameriški barvni cin. film VRT ZLA. V KRANJU Fižol 70 do 80 din, smetana 250 din, ajdova moka 65 do W din, ješprenj 60 do 70 din, kaša 80 din, krma za kokoši 35 do W din, koruza 40 din, oves 45 din, proso 40 din, krhlji 50 do 60 din, vrtne jagode 80 din, gozdne jagode 200 din, borovnice 100 din za liter, korenček - novi 10 din. peteršilj 10 din za šopek, sir ' skuta 100 do 120 din, surovo maslo 560 din, nova čebula 80 d# 100 din, novi krompir 35 do 4? din, špinača 70 do 80 din, kislo zelje 60 do 80 din, solata 45 do 60 din, stročji grah 110 do tff din, nova pesa 60 do 70 din, češnje 80 do 90 din, breskve l59 din za kilogram, jajca 20 do 21 din, kokoš 600 do 800 din, piščanci 250 do 300 din, klobas« 85 din, kolerabe 10 din za kos, gobe 50 din, lisičke 60 din *• merico. gibanje prebivalstva V KRANJU Poročili so se: Jensterlo Franc, čevljar in Kranjc Ana, tkalka; Fcrjan Janez, delavec in Skofic Ljudmila-delavka; Zavrl Franc, kmečki delavec in Kert Frančiška, kmečka delavka; Marinšek Alojz, de-lavec in Ajdovec Brigita, šivilj3' Valjavcc Franc, kmet in MiklaV" čič Kristina, kmečka delavka. Barušič Ivo, usnjar, delavec ij* Kotnik Slavka, tkalka; Arzcnse* Emil, ključavničar in Kalin Alojzija, tkalka; Pisovec Anton, strugar in Arhenšek Dragica, name ščenka; Lapan Marjan, strojn ključavničar in Perne Franci**3' nameščenka; Grašič Ivan, klJu^ čavničar in Dolen Ivana, b°]n*" ška strežnica; Jermančič Izidor, strojni ključavničar in Dole Vida, trg. pomočnica; R( *yt Anton, nameščenec in RoW t Magdalena, gospod, pomočnic » Traven Vincencij, tov. dela*, in Mežan Marija, tov. delavk^ Antolič Jožef, normirec in A** man Ana, tkalka: DruSkOj« Frane, kovinostrugar in Ko*J . Ana, trg. pomočnica; Rak<'v * Frane, finomehanik in D«3^e' Marija, knjigovodkinja: Berto celj Jože, sobopleskar in Km Marija, krojacica; Bre.šar Fra kmet in Oman Antonija, *u pomočnica. Rodile so: c Perko Ana. deklico - Bidomi, Frančiška, dečka - Eržen j" ka, deklico - Kunčič Vida, J* ka - Benedik Karolina, deCN^ - Kummer Veronika, deklico Žepič Ana, dečka - Rampre v lerija, deklico — Klemene Fr< ciska, deklico - Lavtor Fl*a"k!, ška, dečka - Kos Jožefa, đe^aj - Mahne Marija, deklico - Ja Ana, deklico - Juhant Silva, 0 klico - Kalan Štefanija, djc - Kordež Vida, deklico -v 1 sen llilda. deklico Stale«- / tonija, deklico - Mršek Terej"*^ dečka - Vilfan Pavla, deklico Bernik Marija, deklico - Vr' ar nik Antonija, dečka — «8f Zofija, deklico - Omahen I a ^ dečka - Tirolt Milka, drik* Hognlaj Ana, dečka ('v( AiDi-tarina, dečka - Lukančič A na, dečka - Ekar Marija. 'I* Recek Helena, dečka - °mdc-Tilka, deklico - Bajec An,,'deC-klico - Potočnik Antonija. ° ^ ka - Crčnik Rozalija. deC*»^ Brečenič Zora, dečka — ,rc„ Albina, deklico - Podobnik režija, dečka. GORENJSKE , 25. JUNIJA 196« KULTURA IN PROSVETA Nova podoba kranjskega knjižničarstva Ob ustanovitvi Osrednje knjižnice občine Kranj Osredr.ii kniižnira ie nastala membnejših, kako doseči mno- s tesnim sodelovanjem z javni- be, ki jih je v zadnjem času usrednja knjižnica je nastaia memonejsiu, ^ ™; „«rf«»««„omi političnimi in vedno več. Čudovite možnosti se *ičnn unorabo kniine. Knjigo bo mi ustanovami, •rez hrupa, ki je sicer značilen J^Jj^lSto posredovati na drugimi organizacijami, t » smrti in rojstva kulturnih dom> na njegovo delovno mesto astanov. Podoba je, kakor da se skorajda v roko mu jo bo tre Je vse, njej v prid ali škodo, po- ba položiti. Opozarjati ga bo mo- odpirajo v reformirani šoli, kjer trebno zagotoviti stalen stik med bi lahko svobodne aktivnosti množico in knjižnim bogastvom, otrok z estetskega področja vo- Toda brez poglobljenega knjižničarskega dela bi tudi množična uporaba knjige bila pomanjkljiva. Dosedanje knjižničarsko delo je bilo v resnici še vse preveč enostransko usmerjeno samo v izposojevanje knjig. Potek, zakaj ne govoriti o niei ie trebn° b° Proučevati duševnost J " 1 knjižnih zbirk v kovčkih vaškim bralcev, jih voditi in jim boga sedalo že davno in kakor da je rala na vsakem koraku na svojo vrednost in potrebnost. Delno bo •edaj njen nastanek povsem ra- mogoče to uresničiti s potujo-'umljiv in potreben. In če ta vi- cjm knjižničarstvom. Prva obli-«ez ne vara, lahko pomeni njen ka takega knjižničarstva, ki se ii^k^ - * , * , k ie že dobro obnesla v svetu in *>ber začetek: toda samo zace- Je. c uu . __x,naT,*p pri nas, je občasno pošiljanje dile prav naše pionirske knjižnice. Možnosti za poglobljeno delo je več kot preveč. Osrednja knjižnica ustvarja novo podobo kranjskega knjižničarstva in obeta dobro prihodnost. Svoj namen bo opravičila, ko se bo znebila najmanjšega snobizma in samovšečnosti, ko ■e voditi in ne kritizirati, po- knjižnicam, najrazličnejšim klu- titi želje po samoizobraževanju se bo zavestno in uspešno stapani isto kot nustiti mladostni- bom, sindikalnim podružnicam in in po spoznavanju estetskih in Ijala s kulturnimi m drugimi po-m isto kot pustiti miaaosini ' uspešna je druga etičnih vrednot besednih umet- trebami slehernega proizvajalca ka samega v njegovih najbolj kritičnih trenutkih razvoja. drugim. Zelo uspešna je oblika potujočega knjižničarstva, nin. Prav knjižnica lahko pre- m ko bo v resnici osredek tako ki z avtobusom - knjižnico, tako mosti prepade, ki dostikrat še knjižničarstva kakor splošne vo- Knjižnica je nastala po združitvi Studijske in Ljudske knjižice. Obenem je dobila pravico, ■trokovno usmerjati vse manjše knjižnice v občini. Trije temelj imenovanim bibliobusom, po do- danes marsikateremu bralcu one-ločenem časovnem zaporedju obi- mogočijo spoznati pravo vred-skuje strnjena stanovanjska na- nost umetnine. Poleg drugega selja in delovne kolektive ter bodo potrebne pogoste knjižne na stalno določenem mestu izpo- razstave, spremljane s predava-■J oddelki knjižnice, vsak s svo-- soja knjige s knjižnih polic v nji in drugim. S pomočjo De-PjW knjižničnimi prostori, s svo- avtobusu. — Poleg potujočega lavske univerze bi bilo mogoče po knjižnim fondom itd., bodo knjižničarstva bo za množično pripraviti vrsto sodobnih in za ™pt osredki navezovali nase vse uporabo knjige potrebno stalno okus širokih krogov ljudi priredim sorodne manjše knjižnice, obveščanje bralcev o knjižnem jenih predavanj o kniiei in o 5 oddelku za ljudsko knjižni- bogastvu, ki ga hranijo knjižni- vsem v zvezi z njo. Knjižnice •■rslvo bodo tako kot podruž- ce- S pomočjo lokalnih časopi- bodo morale prodreti tudi v klu-PCne knjižnice priključene vse sov, oglasnih desk in lepo ure- be kulturnih delavcev, v klube aske, potujoče in druge knjiž- jenih knjižnih izložb na vidnih kulturno-prosvetnih društev, sin-**Ce splošnega tipa. Oddelek za mestih, s pomočjo anket in z dikatov, stanovanjskih skuono-^dijsko knjižničarstvo bo pre- občasnim osebnim obveščanjem, sti in v druge najrazličnejše klu-*zel skrD za vso strokovno knjiž-. arstvo v gospodarskih orga-■lzacijah. šolah, ustanovah in faznih .strokovnih združenjih. -podobno bo oddelek za pionirko in mladinsko knjižničarstvo lje družbene občini. ustvarjalnosti Čeprav je večina gledališč že zaključila z letošnjim premierskim repertoarjem, bo kranjska Svoboda prihodnji teden ljubitelje gledališča prijetno presenetila z dr. Bratka Krefta »Puntarija«. Premiera bo 30. junija. — S »Pnntarijo« v režiji ing. Molka b« kranjska »Svoboda zaključila doslej najuspešnejšo sezono Kako upravlja državljan FLRJ S seje Sveta za prosveto in kulturo ObLO Kranj USPELA SEZONA Na občinskem ljudskem odboru v Kranju je bila v sredo, ki vključuje prejšnjo Ljudsko 22. junija, redna seja Sveta za kulturo in prosveto. Na knjižnico in Studijsko knjižnico seji so razpravljali o problemih gledališke dejavnosti v ob- in v svojem okviru snuje tudi čini in o nekaterih težavah osrednje občinske knjižnice. pionirsko knjižnico, je trenutno v precejšnjih težavah. Nima pri- Z lanskoletno reorganizacijo tej ustanovi znova močno zaži- mernih prostorov, da bi lahko Prešernovegf gledališča je delo v velo. Od 23 predstav s 5400 obi- razvila svojo dejavnost. Uprava skovalci v letu 1958, je že lani knjižnice sploh nima lastnega gledališče zabeležilo 61 lastnih pr0stora in trenutno gostuje v predstav s 15.700 obiskovalci, le- igralski sobi Prešernovega gle-tos pa samo v prvem polletju 57 predstav s približno 24.000 obiskovalci. Gledališče je v prete- , • fl čeni sezoni uvedlo nov način de- 'Krbel za vse šolske pionirske in rr. i • snpma v Kruilju beograjska RTV dokumentarni Illm O ZlVljenjU ia z mladimi igralci in gledalci, ■uadinstfe knjižnice in knjižnice • ' ' ' pionirskih odredih. Oddelki njihovi strokovni vodje, rina v ivi ti uj v i'v^n.»r—--- kumuni. njenem upravljanju in uspehih zadnjih let dališča. Svet za prosveto in kulturo je zategadelj sprejel priporočilo občinskemu ljudskemu odboru, naj vrne knjižnici prostore, ki jih je svojčas že imela ■krbeli bodo za boljše delovne Ze nekaj dni je za Kranjčane togoje, sestavljali centralne ka- in tudi ostale posebna zanimi- •Moge knjig in podobno. Taka vost majhna filmska kamera in Organizacijska razdelitev dolžno- skupina ljudi, ki z njo uprav- *« v okviru Osrednje knjižnice ljajo. Se večja zanimivost, zla- ikakor ne pomeni ukinitev prej- sti za radovedneže, pa so »film- ■ftjih knjižnic, temveč nadalje- ski igralci«, ki jih bomo že čez *anJe in razširitev njihovega mesec dni gledali na filmskih • ekranih. Filmske zvezde tokrat Osrednja knjižnica jih zdru- niso poklicni igralci niti štu- JJfe v enovito celoto, s čimer dentje igralskih akademij, tem- ?e zaradi enotnega družbenega več delavci — Kranjčani — ki m upravnega vodstva omogočen bodo v dokumentarnem kratko- ^PfPešen in vsestransko harmc- metražnem filmu pokazali kako ■»cen razvoj vsega knjižničar- teče življenje v njihovi komu- Razgovarjali smo z direktorjem filma Miloradom Bajičem, ki nam je na nekaj vprašanj odgovoril takole: »Kje se je porodila ideja za snemanje dokumentarnega filma o razvoju in delu kranjske komune?« »Zamisel za ustvaritev takš- »Vsebina filma bo imela predvsem poudarek na upravljanju v komuni oziroma kako proizvajalec upravlja v Jugoslaviji. — Kako je treba najboljše upravljati pa imamo prav gotovo najlepši primer v kranjski komuni in če nam bo uspelo v celoti vsa dogajanja v VER *tva v občini. Med vrsto nalog knjižnice bi *nko uvrstili kot eno najpo- ni. s kakšnimi problemi se ukvarjajo in kako jih rešujejo. Politična šola Radovljica — Kadrovska kopija pri občinskem komiteju v Radovljici je skupno s tamkajšnjo Delavsko univerzo pri-program za politično *°lo> ki bo začela jeseni. Predavajo okoli 30 udeležencev * vrst sekretarjev osnovnih •'Banizacij ZK, mladine, slndi-kat°v in drugih mladih družnih delavcev. Sol a bo traja-la °d oktobra do aprila pri-*°dnjo pomlad s papoldanski-Predavanji trikrat na teden. nega filma je že stara. Precej P^azati na film- časa je že poteklo, ko sta se v skfm traj™' *>? n™ nan?en do" Kranju mudila dva reporterja sezen- Zatorej bo dokumen-beograjske RTV, Vladko Vlad-ković in Nikola Viktorović, ki ju je vsestransko razgibana dejavnost v kranjski komuni močno zanimala. Pestrost življenja v Kranju in njegovi okolici pa jima je dala bogato gradivo za dokumentarni filmski scenarij, ki sta ga tudi uresničila.« »Bi nam povedali nekaj tehničnih podatkov v zvezi z realizacijo filma?« »Scenarij sam kot tak ni bil zanimiv samo za nas, temveč tudi za ljudi, zaradi katerih je bil napisan. Prav zaradi tega je bil tudi občinski ljudski odbor Kranja pripravljen dati vsa sredstva za realizacijo filma. Dokumentarni film v režiji Vladimirja Carina in snemate-Ija Nikola Djonovića pa bodo Kranjčani lahko videli že dne 5. avgusta, in sicer v sloven- Uvedli so zelo obiskano »Uro Studijska knjižnica, a so ji bili pravljic-, s katero nameravajo odvzeti za potrebe Zavoda za nadaljevati tudi v naslednji se- stanovanjsko gradnjo, zoni, samo da jo bodo še popestrili. V naslednji sezoni nameravajo ustanoviti tudi mladinsko gledališče, in sicer z vključitvijo gimnazijcev in dijakov Srednje ekonomske šole, ki imajo veselje do igranja. Na ta način bo^ gledališče zagotovilo dotok mladih igralcev. Tako bo mogoče razširiti pri sestavljanju repertoarja izbor tudi na tista dela, ki so se jim doslej zaradi prevelike zasedbe morali izogniti. Hkrati pa bodo lahko dvig-' nili tudi kvaliteto uprizoritev in dali še več premier kot so jih v pretekli sezoni. Z ustanovitvijo mladinskega gledališča se bodo seveda povišali izdatki in bo v tarni film velikega vzgojnega pomena tudi za vse komune Jugoslavije, saj bo slikovito prikazal, kako je treba upravljati in reševati posamezne probleme. Film bo imela na sporedu tudi beograjska TV in Evrovizija prihodnjem letu treba nekoliko in bo tako lahko pokazala vse- povečati subvencijo, kar pa ne mu svetu kako živi in upravlja bi smel biti problem, državljan FLRJ«. B. F. Osrednja knjižnica v Kranju, Nagrade in priznanja Vsako leto ob zaključku šol- pa bo ob tej priložnosti najbolj- skega pouka Svet za šolstvo pri šim podelil nagrade. OLO Kranj podeljuje najboljšim Odločitev, kdo naj dobi nagra- prosvetnim delavcem Zagarjeve do je bila dokaj težka, saj je nagrade. Tako bp ludi letos, in bilo več kot 20 predlogov za de- sieer bo devet najzaslužnejših velorico nagrajencev. Na 7. seji učiteljev in profesorjev prejelo Sveta za šolstvo pa je bil na Zagarjevo nagrado. predlog komisije in predhodnega Danes dopoldne bo predsednik posveta pedagoške službe sprer -lc. Med snemanjem skem jeziku, medtem ko bodo dokumentarni film v ostalih OLO Kranj Vinko Hafner spre-kinematografih predvajali ko- jel okoli 50 učiteljev in profesor-nec avgusta.« Jev kranjskega okraja, predsed- »Kakšna bo vsebina filma?« nik Sveta za šolstvo Milan Ogriz Nekaj misli o repertoarni politiki kranjski*? kinematografov *kfn"in,a. Icl-' mcd kranjskim film- kranjskem ulturncm življenju občinstvom često štitimo odigrati tiovstm drugo vlogo, pa boiifi ?■ boljšo repertoarno politi Util na ra^'nn repertoarne Po- bodisi z boljšo repertoarno politi- jf'fee kranjskih kinematografov, ko ali pa s smotrnejšo vzgojo p- r sodinw, da so ti očitki pogo- Imske publike. ze/o upravičen, sem se tudi Dva filma tedensko — zdi si jet sklep, da prejmejo nagrade: Dušan Baudek, upravitelj osnovne šole »Lu'ijan Seljak« iz Kranja 100.000 din, Ivan Kopriva upravitelj osnovne šole Koroška Bela 60.000 dinarjev in Jože Kožuh, upravitelj osnov, šole Naklo Ogledalo skupaj 367.273 obisko- izjemi sta spet zgoraj^ omenjena 30.000 dinarjev. Nagrade oziroma valcev, kar predstavlja v sloven- kinematografa in pa še Triglav priznanja v obliki praktičnih da-fkem merilu eno najvišjih mest Ljubljana, pa največ obiskovalcev ril pa dobijo Slavko Malgaj, (Ver jih ima le Union v Celju in (367.273) — več jih imajo spet le upravilelj Vajenskega doma nekateri ljubljanski in mariborski Komuna Liubljana, Union Mari- Kranj, Peter Nuk, prof. os. šole kinematografi). Do tu je vse lepo bor in pa Union Celje. Bled, Marija Artae, učiteljica na in prav, preseneti pa nas druga Kaj takega si Ljubljana ali M a- os. šoli »Lucijan Seljak«, Marija številka: podjetje je v vsej sezoni ribor lahko privoščita, ker imajo Vilfan iz Šk. Loke, Miro Zlajpah (izvzeto čas preurejanja) predva- tam 5 ali več kinematografov in \z Zirov in Marija Faganeli iz jalo v Storilcu 84 filmov, od te- ima gledalec precej Široko izbiro. Tržiča. ga 16 domačih in 68 tujih. Ta ste- V zadnjem letu je sicer čutiti vilka pa je precej pod sloven- več prizadevanja za izboljšanje 'kim povprečjem. Poglejmo tabe- programa, vendar še vedno prelo, malo, posebno še, če upoštevamo 0 V kranjskem Mestnem muzeju je te dni odprta razstava Metode Berčič. Mlada umetnica iz Krope razstavlja osnutke za dekoracijo, ki so pri dosedanjih obiskovalcih razstave vzbudili precejšnje zanimanje. Razstava, o kateri so se številni gledalci in tudi strokovnjaki izrazili dokaj pohvalno, bo odprta do 28. junija. 0 Indijski minister za kulturo in enanstvene raziskave, književnik Huma jun Kabir, se je v sredo dopoldne v prostorih Zveze književnikov v Beogradu pogovarjal z jugoslovanskimi pisatelji in se zanimal za našo sodobno književnost. Govorili so tudi o medsebojnem spoznavanju književnosti Jugoslavije in Indije. V četrtek zvečer je ugledni gost prispel v Ljubljano. 9 Med številnimi razstavami, ki jih je letos priredil kranjski Mestni muzej, bo vsekakor najbolj zanimiva in tudi največjega pomena razstava svetovno znanega kiparja Angleža Henry Moora Razstava bo predvidoma odprta v začetku julija. 0 V sredo se je v Beogradu sestala komisija za medrepubliško sodelovanje knji ževnikov. Sklenila je, da bi bilo treba namesto dosedanje ga almanaha Zveze književni kov izdajati zvezno revijo, ki bi objavljala v prevodih in originalu najboljša dela knji ževnikov iz vseh republik. p, upravičeni, sem ji- Dva filma tedensko — zdi fil£Ta'°'l ao tegale pisanja. Dva mi, da je to za tak center, kot je l** tedensko (od katerih je bil Kranj, odločno premalo. Objek- •ai« ^rc^ 1'tom ali več pred- tivni pogoji (mrtvoudnost kranj- tert 'e Za tu^ industrijski cen- skega kulturnega življenja) silijo kal ,c Krat,l 2 okolico, vse- dandanes gledalca, da si film i„*0r Premalo. Človeku ne more kliub temu, da si ga je pred le- Prijateljska srečanja Predvajani Predstave dolgo- dolgo-tnetraznimi metražnih filmi filmov Obiskovalci dolgo-met raznih filmov Prosvetni delavci iz Velike plane bodo vrnili obisk svojim kolegom iz Kranja *tan mo teh rc biti jasno, ko razmiš- tom ali več ie ogledal, ogleda po-stvareh — stvari pa po- novno —- če ne zaradi drugega, /e »Ho }0, °tipljivejše, če jih gleda- zaradi dolgočasja in pa zato, j J komercialnega stališča. Dan- prebije tam dve uri ob najet »«„ .....~...cga ijjfou li0vt"d na sestankih mno- Pleri orX't»iz na zborih volivcev in lit 5".' ra*pravl)dmo o razvedri-a *el°vne&a človeka, gra-l^s'kt? °^mor$^i^ mestih in v »o ker ajcenej- si /.ubavi. Da pa ne bom ostal le pri besedah, bom postregel z nekaterimi Številkami, ki jih je v zadri >i številki »Prikazov in študij* objavil Zavod za statistiko LRS. Kranjski »Storžič* je imel s svo- , predelih domove, kjer se *iai 5 Prt>i*vaialcc odpočil, se na jimi 483 sedeži v letu 19)9 1S9 bt *('^ koraku ogrevamo /a klu- predstav domačih in 839 predstav >nLZa gledališča itd. Nihče ne tujih dolgometražmh filmov, kar Kino Sedeži domači 3 domači tuji Union Celje 671 23 92 128 866 Soča Tolmin 411 23 100 88 330 Zvezda Izola 525 N 224 68 439 Soča Koper 409 42 209 74 872 Radio Jesenice 488 34 117 130 741 Storžič Kranj 4&1 11 80 189 839 Komuna Ljubljana 562 6 35 287 L093 Triglav Ljubljana 588 21 1.10 158 902 Union Maribor 700 14 65 194 1070 Pre- 44.229 26.007 15.213 20.856 27.196 55.343 103.049 27.005 67.119 338.042 93.785 131.611 235.140 211.038 311.930 473.726 327.783 453.892 Danes dopoldne bo vrnila obisk kranjskim prosvetnim delavcem večja skupina učiteljev in profesorjev iz Velike plane. Gostje iz Srbije se bodo zadržali v Kranju tri dni. Velika plana je bila med zadnjo svetovno vojno kraj, kamor so bili izseljeni številni slovenski prosvetni delavci. — Prav zaradi tega pa so ostali še sedaj med prosvetarji obeh bratskih republik najprisrčnej-ši stiki. Medtem ko je lani na do imeli v nedeljo izlet po Go-Veliki plani gostoval okrajni renjski, kjer se bodo največ za-učdteljfikj pevski 7.1x>r, bo letos držali v Begunjah in Dragi, danes zvečer ob 20. uri v šernovem gledališču. Prosvetni delavci iz Kranja so za goste, med katerimi bodo tudi številni predstavniki družbenih in političnih organizacij tiimkajcšnje komune* pripravili pester spored trodnevnega bivanja v Kranju. Medtem ko si bodo gostje iz Velike plane v soboto ogledali Kranj in osemletko »Lucijan Seljak«, bo- n^';, oporekati trditvi, da ,e film pomeni skupaj 1028 predstav ali ^'"alnejse razvedrilo, dostop- povprečno 2,8 predstav na dan mov (84) — mani 1 1 ti ji „. t,Ur, v.lr, L'ostovala v Kranju tudi igral- ponedeljek bodo napravili izlet Torej: najmanj predvajanih ftl- razne drobne, pa ne tako teh Jj^*^ J VeJlike plane. _ na Krvavec> dopoldne pa jih bo ta le drobne pomanjkljivosti z nas in e razvedrilo, dostop- povprečno 1,» preastav na. uan mov [otj , ,."»"">. ' . " •r ■ i )'■ ■' • Utata množicam m prav le 2,8 zarad, mrtvila v času Komuna Ljubljana m Umor, M a- v,, stanm, film, ,td. UP-**di sodim, da bi moral v adaptacije). Te predstave si ;e ribor, največ predstav (1028) - . Jure Kobai Uprizorila bo ilka 634«. Ivana Studena Predstava bo sprejel predsednik občine Franc Puhar. kranjske SOBOTA, 25. JUNIJA 1960 r RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsa dan ob 5.05, 6., 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. NEDELJA, 26. junija 6.00 Nedeljski jutranji pozdrav 6.40 Prireditve dneva 7.15 Izletnikom na pot 8.00 Mladinska radijska igra 8.35 Sopranistka Zlata Gaš-peršič poje mladim poslušalcem 8.20 Počitniško popotovanje od stvari do stvari 8.45 Z vedro glasbo v novi teden 9.45 Trije preludiji Sergeja Rahmaninova 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 10.30 Iz domače skrinje 11.30 Novo na starem — reportaža 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.30 Zbori in samospevi Josipa Pavčiča 16.00 Vrni se v Sorento 16.20 Za prijetno razpoloženje 16.40 V plesu z orkestrom Max Gregor 17.00 Sto dvajset minut športa in glasbe 20.05 Izberite melodijo tedna 21.10 Skice iz življenja Richarda Wagnerja 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 23.10 Koktajl pred polnočjo 23.50 Prijeten počitek PONEDELJEK, 27. junija 5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 8.05 Majhen kabaret s pianistom Charliem Mc Kenziem 8.20 Ravmond Girerd poje ob spremljavi ansambla Felix King 9.00 Glasbeno popotovanje skozi domače dežele in stoletja 10.10 S sprejemnikom na dopust 11.00 Odlomek iz 3. dejanja opere La Gioconda 11.15 Naš podlistek 11.35 Nekaj klavirskih skladb J. Brahmsa 12.00 Veseli hribovci in Darinka Rešek z narodnimi napevi 12.15 Kmetijski nasveti — vet. Nestor Klemene: Proizvodnja in potrošnja surovega mleka 12.25 Zabaven opoldanskih spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Koncert pihalnega orkestra JLA p. v. Pavla Brzulje 14.00 Veliki zabavni orkestri 14.30 Prireditve dneva 14.35 Divertimento 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Rdeči nagelj . .. 16.00 Naši popotniki na tujem 16.20 Zabaval vas bo orkester Eddie Barclav 16.40 Slovenski samospevi 17.10 Šoferjem na pot! 18.00 Operne melodije 18.40 S knjižnega trga 20.00 Sprehod po Parizu z Line Renaud 20.42 Deset minut z ansamblom Steve Allen 20.50 Devica Orleanska na na grmadi, dramatični oratorij 22.15 Iz naših studiov 23.10 Nočni akordi 23.50 Prijeten počitek TOREK, 28. junija 5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 8.05 Jutranji spored solistične glasbe 8.30 Operetni zvoki 8.55 Poje ženski zbor Svobode Laško 9.15 Koncert za violino in orkester RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED od nedelje, 26. junija 1960 dt> sob©**, 2. julija 1960 10.10 Izberite melodijo tedna 11.05 Z lokom po strunah 11.30 Oddaja za otroke 12.00 Iz gorenjskih folklornih zapiskov Tončke Marol- tove 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Tilka Krivic: Katere domače sorte koruze naj pridelovalci odbirajo in vzdržujejo 12.25 Pet pevcev — pet popevk 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.30 Štirideset minut z našimi opernimi pevci 14.10 Pesmi s Hrvatskega Primorja 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Rekmala in zabavna glasba 15.40 Lepe melodije z orkestrom Steve Allen 16.00 Listi iz domače književnosti 16.20 Predstavljamo vam znamenite orkestre 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Parada plošč 18,00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 18.15 V tričetrtinskem taktu 18.50 Človek in zdravje 20.00 Pevski zbor Ukrajinske SSR dirigira Aleksander Svešnikov 20.30 Radijska igra 21.30 Demetrij Zebre: Vizija št. 3 21.40 Pevec Nat King Cole v filmu »St. Louis blues« 22.15 Kvartet »The modern jazz« v Slovenski filharmoniji — I. del 23.10 Nočni komorni koncert del jugoslovanskih skladateljev SREDA, 29, junija 5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 8.05 Ženski zbor SKUD Tine • Rožanec 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.35 Filmske melodije z orkestrom Morton Gould 9.00 S sprejemnikom na dopust 9.40 Kvintet Jožeta f Kampiča in kvintet orglic Branka Kralja 10.10 Ciklus velikih simfonij — II. oddaja 11.00 Plesni zvoki za razpoloženje 11.30 Dva dvospeva iz oper J. Massneta 12.00 Petnajst minut s štirimi fanti 12.15 Kmetijski nasveti: ing. Lucijan Krivec — Kako pri nas napreduje vzreja švedskih prašičev 12.25 Iz partiture zabavnega orkestra Cedrio Dumond 12.40 Otroci pozdravljajo 13.30 Narodne iz Vojvodine 13.50 Igra orkester Radia Ljubljane pod taktirko Uro5a Prevorška 14.30 Prireditve dneva 14.35 Potrpuri za zabavo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Zabavni orkester Frank Chacksfield 16.00 Novost na knjižni polici 16.20 Koncert po željah 17.10 Deset minut iz naše be-ležnice — Modni kotiček 17.20 Parada plošč 18.00 Kulturna kronika 18.20 Iz slovenske solistične glasbe od Novih akordov do danes 18.45 Radijska univerza 20.00 Plesna glasba z vsega sveta 20.30 Poljudne opere 23.20 Ritmična abeceda 23.45 Prijeten počitek Četrtek, so. junija 5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 8.05 Kralj Kristijan, orkestralna suita 8.30 Naši uspehi v preteklem stoletju 8.55 Od valaka do salvpsa 9.15 Zabavni oakaster Raphaele 9.40 Moški komorni zbor iz Celja 18.10 Melodije se vrsti j« 11.30 Oddaja za eieibsne 12.00 Veseli planiarji so v gosteh 12.15 Kmetijski nasveti — Marija Operčkel: Prebrana gozdnih delavcev na Goriškem 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Skladbe baročnih avtorjev 13.50 Vedri zvoki 14.30 Prireditve dneva. 14.35 Naši poslušalci ae^titajo in pozdravljajo 15.40 Majhen koncert violinista Srečka Zalokarja 16.00 Iz svetovne književnosti 16.20 Pevec zabavnih melodij Eddie Flscher 17.10 Turistična oddaja 18.00 Iz francoskih oper 18.30 Šport in športniki 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Rado Simonitti: Potrkan ples 20.50 Literarni večer — Turobno popoldne v gledališču Globe 21.25 Iz Schubertove skicirke 22.15 Radi jih poslušate 22.40 Doderna plesna glasba 23.10 Nočni koncert orkestra Slovenske filharmonije PETEK, 1. juhja 5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 8.05 Dve iltalijanski uverturi 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.35 Melodije za razpoloženje z orkestrom Alfredo Antonini 8.50 Pianist George Feyer 9.00 Italijanska pevka Jula de Palma v Ljubljani J.50 Tri skladbe za veliki zabavni orkester 10.10 Narodni motivi v priredbah za klavir 10.40 Mož z zlato trobento 11.00 Petnajst minut s Kmečko godbo 11.15 Naš podlistek 11.35 Belokranjske pisanice 12.00 »Dobra volja je najbolja-« . . . 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v juliju 12.25 V ritmu tanga 12.40 Domače napevi izpod zelenega Pohorja 13.30 Za vsakogar nekaj iz zakladnice zabavne glasbe 14.30 Prireditve dneva 14.35 Prizori iz Gershwinove opere Porgy in Bess 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Parada plošč IT.10 Razgovor z volivci 17.20 Simfonija št. 5 v E-molu 18.00 Samo v dvo- in tvi-četrtinskem taktu 18.15 Obisk iz Pariza 18.30 Iz naših kolektivov 20.00 Zabavni orkester Pierre Dorsey 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Balet skozi stoletja -I. oddaja 21.10 Werner Bochmann: Kapriciozni valček 21.15 O morju in pomorščakih 22.15 Od comba do big banda 23.20 Pojte z nami 23.50 Prijeten počitek SOBOTA, t. julija 5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 8.05 Vesela godala 8.20 Poinirski tednik 8.40 Skladbe za violino in klavir 8.55 9.15 10.10 11.30 11.40 12.00 12.15 12.25 13.30 13.50 14.30 14.35 15.40 16.00 16.20 16.40 17.10 18.00 18.20 18.45 20.00 20.25 22.15 23.10 Množične partizanske pesmi poje moški zbor RTV S sprejemnikom na dopust Od tu in tam Družina in dom Orglice, harfa in ham-mond orgle Slovenske narodne pojeta Jože Gašperšič in Branka Strgar Kmetijski nasveti — dr. Janez Banič: Veterinarski pregled živali ob nakupu Zabaven opoldanski spored Pesmi raznih narodov Od arije do arije Prireditve dneva Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Janez Krstnik Novak: Figaro Na platnu smo videli Martyn Gold s svojim orkestrom Pod južnim soncem Parada plošč Poje zbor France Pre- šern iz Kranja Bojan Adamič: Naše ljubljeno mesto Okno v svet Pesmi in plesi iz Bele Krajine Sobotni mozaik Oddaja za naše izseljence Zaplešimo še enkrat Televizijski spored NEDELJA, 26. junija 10.30 Teliček, zgodba iz serije TV filmov O Lassie 11.00 Kmetijska oddaja — upravljanje živinorejske farme 15.00 in ob 17.00 10. mednarodna veslaška regata prenos z Bleda 20.00 TV dnevnik 20.20 Kulturna panorama 20.30 Dokumentarna oddaja 20.50 Poslušaj pazljivo — opazi vse (zabavna ugankarska oddaja) 21.50 7 dni — zanimi dogodki doma in po svetu PONEDELJEK, 27. junija 18.00 Oddaja za družino in dom 18.30 Poljudno znanstvena oddaja 20.00 TV dnevnik 20.20 Tedenski športni pregled 20.30 Srečanje z Rašo Slavičem 20.50 Reportaža o našem turizmu 21.05 V znamenju Venere italijanski umetniški film TOREK, 28. junija 20.50 Prenos sporeda italijanske TV SREDA, 29. junija 18.00 Sestanek ob šestih 18.45 Telesna kultura in šport 20.00 TV dnevnik 20.20 Aktualna tema 20.40 Ho-ruk, dokumentarni film o Zenici 21.00 Spoštovanja vredna vla-čuga — francoski umetniški film Četrtek, 30. junija 17.30 Prvenstvo v kegljanju za pokal Evrope 20.00 Pokaži kaj znaš -prenos javne oddaje PETEK. 1. julija 20.50 Prenos sporeda italijanske TV sobota, 2. julija 18.00 FIlm] za otroke 18.45 TV pošta 20.00 TV dnevnik 20.20 TV reklame 20.30 Zabavno glasbena oddaja DRUŽINSKI P O M E N K I Strah pri otrocih Med otroki je mnogo takih, ki se česa hoje. Nekateri se boje teme, drugi neznanih ljudi, tretji določenih živali m četrti spet, če ostanejo sami doma. Določena mera strahu je — posebno pri otroku — čisto normalna in celo zakonit pojav. Pri strahu ni toliko važno, česa se otrok boji, kolikor je važno, s kolikšno silovitostjo, torej kolikšno mero groze določeni predmet ali položaj vzbuja v otroku. Starši hočejo največkrat otroke prisiliti k temu, da se ne bi več bali. Opazovanja pa kažejo, da ima strogost v teh primerih ravno obraten učinek, kot ga starši žele doseči. Na splošno velja, da otroka vse dotlej, dokler si ni pridobil nekaj hrabrosti m sam ne kaže volje, da bi strah premagal, ni pametno spet izpostavljati položajem, ki mu vzbujajo strah. Praktično bi torej rekli, da se morate z možem odpovedati skupnemu zahajanju v kino in drugim prireditvam, dokler otroka ne pripravite do tega, da bo pripravljen ostati sam z bratcem ali sestrico doma. Z otrokom se o tem čez dan večkrat pogovarjajte, ga hrabrite, mu pripovedujte, da je vseeno, če je za eno ali dve uri sam, kako bi vam napravil veliko veselje, če bi smeli iti z očkom sem in sem, po-dudite mu morda, da si pusti goreti nočno lučko, pokažite mu na uro, kdaj bosta že doma, potem pa se morate seveda tega dogovora tudi strogo držati. Kadar boste s temi pripravami tako daleč, da bo otrok spontano izjavil, da ne bo več jokal in da z očkom kar pojdite, smeta šele to ponovno storiti. Dokler pa se otrok brani in brani, vam tega nikakor ne priporočamo. Nikogar namreč ni mogoče prisiliti, da bi se določenih stvari ne bal. Po možnosti skušajte ugotoviti, česa se otrok boji in kje tiči vzrok njegovega strahu. Ko boste prišli do izvora njegovega strahu, vam bo laže ta strah razblinjati. Važen je pri strahu tudi čas. Mnogo je težav, ki so čisto razvojnega značaja, v določeni meri MODA tudi strtih in sploh bojazljivost. Strah s samim dozorevanjem po-jemu in počasi povsem izgine. . Zapomnite si Še to: življenju, hi je čez dan polno vesele dejavnosti, preživetem v prijetni družbi in radostnem vzdušju, je stran najbolj tuj! Svetla popoldanska obleka z po udarjenimi boki. Oc razen kroja, ki oblikuje obleko na naši fotog rali ji, sešijemo še kratek bolero, imamo komplet za poletne popoldneve. NASVETI £ Madeže od likerjev speremo najprej z mlačno vodo. Pogosto je učinkovit špirit. Barvaste madeže od likerjev dokončno odstranimo iz 'belih tkanin z .beljenjem. £ Mleko odstranimo z mrzlo vodo in milom, če ne gre. si pomagamo z bencinom. Cg> Mokre dežne plašče obesimo takoj, ko jih slečemo, na obešalnik. Zbrišemo jib z ožeto krpo. S tem posrkam0 dežne kaplje in obenem zbrišemo blatne madeže, če smo plašč poškropili med potjo. Celodnevni jedilnik za starejše ljudi Zajtrk Mlečna juha z ovsenimi kosmiči, kruh z maslom ali marga" rino, marmelado ali želejem- Topla mlečna juha za zajtrk je posebno priporočljiva za starejše ljudi s slabim želodceifl-Zaželen je dodatek kruha. Dopoldanska malica Caj z limono, sladkorjem medom, črn kruh s skutinim namazom. Dovolj limone v čaju zadovoU višjo potrebo po vitaminu C "t Skutin namaz daje v okusn* obliki potrebno količino beljako vin. Kosilo Naribano jabolko z limono 1 mlekom, jetrni riž, solata z 1° gurtom. , Jabolko je okusna surova jet' primerna zaradi pogosto zmanl šane sposobnosti žvečenja. Jetra imajo dosti polnovrednih beljakovin, pa tudi vitart" nov in mineralnih snovi. 1^ _ jeter vsebuje 20 g živalskih pe ljakovin in krijejo torej polovic° dnevnih potreb po živalskih ljakovinah pri starejšem čl°ve ku. Jetra naj bodo pripravlja*, okusno, z malo maščobe in lahko prebavljivi obliki. Za B datek je priporočljiva solata okusno dopolnilo. Popoldanska malica Mlečna kava, žemlja z medoiij- Z istočasnim použitjem ziv' ' i vsebuje živalske in rastlin** do- do- polnitev. Pravijo, da med u^°t0 no vpliva na srčno mišico, z' je za starejšega človeka po«c ^ primeren. V prevelikih kolicir|'..^ pa bi z njim dobili preveč og J kovih hidratov. Večerja Narastek iz kruha in sira. radižnikova solata, topla P*Ja i/, sladkega mošta. ^ Ta jed nudi lepo možnost, tudi iz ostankov pripravimo P ,q novredno večerjo. Obogatim« , .. paradižniki ali s poljubno lato iz Surove zelenjave. Razen tega poskrbimo, da g. bimo vitamine s tem, da P ga vimo sladek mošt (ne smem0 h prevreti). beljakovine (mleko in med), sežemo njihovo medsebojno J v vročih polomili dneh je pol mi doma do kopališča I"' prijetna. Najraje bi jo pretekli kar v kopalni obleki. Žal P" tff ne moramo v vaakem kraju, ritati če pelje pot skozi me*to« skicah vam posredujemo modo] kopalnega kompleta, ki *|Ljeld nalašč za tako priložnost. S .širokim krilom b kopalni ^ lahko mirno i;itiiki sko/i mesto, ne da bi vzbujali po/o' m'* ' hladnejših vei-crih obli rimo še jopico i/ enakega blag* 1 ^$1 pravljeni smo za sprehod ob oba'i ali /i posedanje kje "ll .' j,nO v prijetni drn/.bi. \ es komplet ie narejen i/, pralne."11' ' kariraiie-;a bi i«a. luni s n S pomočjo vztrajnosti, detevRih navad in koncentracije od vajenca do tehničnega direktorja »tovarne", kjer delajo denar Valjevski kavarnar Zivko Petrovič je malone napodil svoje otroke v svet. »Pojdite,« jim je govoril »s trebuhom za kruhom!« Zena mu je rekla, da je grobi j an. Miodrag je bil najmlajši. V Beogradu je obredel vse sorodne, v Kovnico pa je prišel "kozi »zadnja vrata«. Prvi mesec se je podpisal na plačilnem seznamu kot vajenec. A sedaj... Poglejte katerikoli naš bankovec: stotaka, petstotaka, tisočaka... v levem kotu je, ko-Inai opazno, vgravirano: »M. Petrovič-Fec« Miodrag je tudi SMRTONOSNI RADARSKI ŽARKI . Danski minitester za Grbnland opozoril prebivalce severnega 9ronlanda, naj se ne približujejo ameriškim radarskim postajam na oporišču Thula in je ^to dal namestiti table, ki na to opozarjajo. Radarske postaje v Thuli imajo domet nekaj tisoč kilometrov. Njihovi žarki so tako močni, da je zona petih kilometrov okrog radarjev proglašena kot »iona smrtonosnih žar-k°v«. Normalno radarski žarki niso nevarni. Vendar je inten-*teta žarkov v Grenlandiji tako •ftočna, da utaja sleherno življe-nie v svoji okolici. avtor naših bankovcev. Njegovi so tudi razni drugi vrednostni papirji. V Valjevu ni bilo takrat nič posebnega biti — čevljarski vajenec. Toda delati v »tovarni, kjer delajo denar«, to je bilo že nekaj povsem drugega. Zato je užival Miodrag, kavarnarjev sin, v očeh svojih vrstnikov posebno spoštovanje. Pogosto so mu pisali: »Ko prideš v Valje-vo, prinesi s seboj tudi kakšno vrečico poldinarčkov..« Otroške zadeve... Mojstrski izpit je položil Miodrag leta 1941, nakar ga je zgrabila zloglasna beograjska specialna policija. Mojstrska diploma je danes samo dokument o začetku danes še nevidnega konca. Kajti mojstru Miodragu ni bilo nič mar, da se ne bi po osemurnem delavniku pri stroju lotil še knjige. Ko je postal visokokvalificirani mojster tiskarsko-strojne stroke, se mu je zazdelo, da cilj — Akademija za likovno umetnost — ni daleč. -Vendar se ni niti tukaj zadovoljil z diplomo na grafičnem odseku, zato je kmalu priložil v svoj dosije še eno — o končanem likovnem odseku. Nato je odšel na specializacijo v inozemstvo. V Zavodu za izdelovanje bankovcev ga imenujejo »-človek s sto diplomami«. Sedaj je tehnični direktor Zavoda. Vse skupaj ne bi bilo morda nič posebnega, če ne bi šlo po tridesetletnem delu za usposobitev neke ustanove in osebnosti. Petrovič sam priznava, da zahteva takšno življenje obilo odpovedi temu in onemu. Delal je v Zavodu, aktivno se je tudi ukvarjal s športom, bil član olimp. veslaške ekipe, a tudi študiral je. Tri stvari na mah. Pravi, da brez delovnih navad in koncentracije ne gre. To, kar je dosegel v življenju, je pravzaprav zgodba o vztrajnosti. Hodil je na športna tekmovanja in učil se je v Londonu, Parizu, na Dunaju; veslal je, zbiral športne značke in trofeje in obiskoval tamkajšnje zavode za izdelovanje bankovcev. Beležil je vtise, razmišljal. Knjiga je torej kasneje samo inte-lektualizirala dolgoletno in bogato prakso. Časniki poročajo tudi to, da so roke članov kolektiva ve§elo zaploskale, ko je bil Miodrag po natečaju izbran za tehnič- PES PREKO ZDA 56-letna zdravnica Barbara Moore se je podala na 5150 km dolgo pot čez ameriški kontinent. To pot je prehodila v 50 dneh, ne da bi govorila z ljudmi in ob sami vegetarijanski hrani. Je namreč vegetarijanka; že 26 let ne je drugega kot travo, koprive, med, lešnike, orehe in sadje. Razen tega je že v Angliji prehodila peš precejšnjo pot. »Ne morem zapraviti ves svoj čas v Združenih državah Amerike,« je izjavila dr. Moorova. »Še ta mesec bom prehodila avstralski kontinent.« Vozilo bodočnosti ptič, ne miš ne trdimi tli. Spodnji del tega novega vozila ima izpušne odprti- se me 9 iudu smo pred kratkim že pi-*f«i zato bi vas tokrat radi seznanili z nekaterimi njegovimi za-n,rn'vostmi. Morda se bo zdelo komu čudno, .a ločimo judo na japonski način * evropski judo. To pa ni prav nič Ct*dnega, saj je ta borilna umet-n°st nastajala dolga leta na Japonskem in se je popolnoma prisodila telesnim zmogljivostim laPonskcga prebivalca pa tudi nje-tpVemu značaju in zato tak, kot Japonci, Evropejcem ni primeren. Mimogrede povedano, I* za evropske borce japonski moj-s.tcr Kaivaishi tehniko povsem prisodil njihovi telesni konstrukciji. °rej Japonci goje judo, ki se v mn°gih podrobnostih razlikuje od tropskega. Velika razlika je tudi * *acinu dela. Ta je mnogo strožji J* našega in zahteva od borca po-yln° predanost temu športu, kajti posled priznal, da je njegovo najljubše delo značka in emblem SZDL za V. kongres, a tudi liki »a naših bankovcih. Po ie mogoče priti iz množice lab>rC^W'^ lU(ioistov, ki jih je na 1tt*?ns*cm več kot milijon med na,strsko elito. Japonska ni zna-ktJU™0 ^ot neizčrpen vir nadar-feč lH kvalitetnih borcev, mar-n Jc tudi najboljša šola za tre-T*- Nekd anji svetovni m japon-jt prvaki so se kasne- p0L,i0ra) vsi posvetili trenerskemu zn "''* 'n odhajali /. dragocenim ftia"IC'U' ^* so Sl &a pridobili do-• ta kruhom po svetu. Seveda op?"0'? najboljši doma in ti ezajo 7.a talenti po vsej drža-IpOz bi rad pri njih fij141!?' skrivnosti juda. Tudi L ..""V1" svetovni prvak f Hrano 1 dni zaman prečepel pri vra- tih znanega učitelja, da bi ga vzel med svoje učence. Končno se je staremu mojstru le zazdelo, da je fant nenavadno vztrajen in ga je poklical v dvorano za vadbo. Navdušenega študenta je takoj ob vstopu med mojstre v belih ki-monah čakalo novo razočaranje. Stari učitelj je velel enemu svojih orjaških učencev naj Mirana zadavi. Ta je to tudi storil. Ko se je Hirano kasneje ovedel, je orjak to ponovil. Z mesnatimi prsti ga je nato poskusil še tretjič uspavati, vendar se mu je fant spretno izmaknil m se zakadil k nogam, ga podrl se dokopal do ovratnika kimone in ga nato naglo zadrgnil okoli vratu in debelo telo njegovega mučitelja se je mlahavo sko-taldo na blazino. To je še bol] vplivalo na učitelja, ki je od tedaj bdel nad mladim študentom. 7,a treniranje svojega meta si je Hirano poiskal dokaj svojevrsten dopolnilni trening. Vsak dan je po reki prehodil v čepe 6 kilometrov navzgor in 6 navzdol. Pri tem so se mu noge tako ojačale in odebelile, da se njegovemu metu kmalu ni mogel nihče več ubraniti. T ako je kmalu postal najboljši borec na Japonskem. 7. vlomljeno levo roko, ki jo je ves čas prvenstva nosil za pasom je osvojil japonsko študentsko prvenstvo in nato v največji formi tudi svetovno. Tudi ostali japonski mojstri si izbirajo podobne metode za trening in vendar jih evropski borci ne morejo prenesti. Mnogi so jih že skušali posnemati pa niso vzdr žali. T. M. Pravzaprav ima prototip takega voeila svoj krst že za seboj. V Angliji so izdelali vozilo, ki ni ne skozi katere pritiska k tlom nega direktorja Kovnice. To je v ničemer podobno do sedaj zna- ali nad vodno gladino močan storil kolektiv, iz katerega je nim prometnim strojem. Gre za zračni pritisk, ki drži vozilo nad pred 30. leti vzniknil in zrastel. mešanico vodnega ali cestnega površino, turbomotorji v zad- Novinarjem pa je Petrovič na- vozila z letalom. Angleži ga ime- njem delu ga potiskajo naprej z nujejo »Hovercraft«. Hover po- veliko močjo. Pripravljajo mo- meni drseti, lebdeti, eraft pa moč. dele za promet nad vodo, nad T« se pravi da vozilo drsi bo- snegom in ledeno površino in ■lisi nad površino vode, ali nad končno nad ravnim zemeljskim površjem. To vozilo, »Gliser«, naj bi v prihodnosti vzdrževalo zvezo med Anglijo in Francijo čez kanal La Manche. Ta drsajoča ladja naj bi tehtala okoli 100 ton in bi na svojem krovu nosila razen 300 potnikov še 30 ton tovora. Nekaj sežnjev nad morsko površino bo »gliser« dosegel veliko hitro-st, saj bo La Manche »predrsel« v največ 20 minutah. Kakšne prednosti si konstruktorji obetajo od tega vozila? Prvič se vozilo izplača za krajše razdalje, za katere je letalo velike moči, neekonomično. Dviga se navpično od tal in pristane kjerkoli. Za pokrajine brez cest, za puščave, tundre in ledene pokrajine, je kot naročeno. Prav gotovo imajo pri vsem tem tudi svoje račune vojaški strokovnjaki, čeprav je to veliko manj vabljiva plat nove iznajdbe. PRI STOTI PREDSTAVI 3 m. v* BRK/. RRSP.l) MEDNARODNA RAZSTAVA MOTORNIH VOZIL V dneh od 11. do 19. junija, je bila na Gospadrskem razstavišču v Ljubljani Mednarodna razstava motorjev in motornih vozil. Ogledalo si jo je 165.902 oibieskovalcev, med njimi veliko število delovnih kolektivov in šol iz vse države. Skupnih komercialnih zaključkov p-» Je bilo sklenjenih v višini 4.525,500.000 dinarjev. STRELA UBILA M0T0CIKLISTA Milivoje Cvetkovič iz okolice Prokuplja je prišel v vas Gr-kinjo v Zaplanju, da bi obiskal brata. Ko se je vračal z obiska, ga je na motociklu ujela nevihta. Nenadoma se je skupno z motorjem zrušil. Pozneje so ugotovili, da ga je zadela strela in ga ubila. Sopotnik, ki je sedel na zadnjem sedežu motocikla, je ostal živ in nepoškodovan. HLADILNIKI NA GRONLANDU Danska je v zadnjem času prodala nekaj sto hladilnikov na Grbnland. Eskimi hranijo v njih živila pred prevelikim zmrzovanjem! POSLEDNJI »ZLATI BOR« V davnih časih — pravijo gozdarski strokovnjaki — je pokrival vso valovito visoko ravan Zlatibora gozd »zlatih borov* — z rumenimi iglicami. Po njih je Zlatibor, pravijo, dobil tudi svoje ime. V letih se je gozd redčil. Kmetje so podirali bore in izdelovali iz njih katran, ki so ga nato-vorili na konje in prodajali po vsej Srbiji. Edini primerek zlatega bora je ohranjen v vasi Gradlica v občini Nova varoš. Spričo tega, da gre za redek primerek flore, je bor pod zaščito države. GUMB in TELEVIZIJA Nekemu napovedovalcu dunajske televizije se je med oddajo odtrgal gumb pri suknji. Se med oddajo so^se oglašali po telefonu ženski glasovi, ki so se ponudili, da zašijejo »nesrečnemu mladeniču« gumb. Uprava televizije jim ni hotela izdati njegovega naslova, ker je ta »mladenič« — oče treh otrok. DESETKRAT SE JE POROČIL O Milanu Djokiču, osemdeset-letnem poljedelcu iz Novega La-ništa, mnogi menijo, da je edini v svetozarevskem okraju, ki se je desetkrat oženil in ki mu je umrlo devet žena. Milan se je prvič poročil v svojem sedemnajstem letu. Se danes govorijo v vasi, da je bila ta njegova prva žena prava lepotica — najlepše dekle v svojem kraju. Vendar ni imel sreče. Po osmem letu zakona mu je umrla. Od takrat se je Milan poročil še devetkrat. Vendar so mu vse žene, razen zadnje, s katero sedaj živi, umrle. — Zanimivo je, da nima ta neobičajni rekorder nobenega otroka. UMETNO IGRIŠČE V Philadelphiji so zgradili prvo športno igrišče s travnikom iz umetnega materiala. Igrišče brez težave perejo in sušijo. — Igrišče je vedno zeleno. BLAZINICE IN OLIMPIADA Britanski lahkoatleti nosijo med treningom spodnje srajce s segretimi blazinami, da bi se navadili na rimsko vročino med Olimpiado. DOMAČE ŽIVALI Uprava zoološkega vrta v New Yorku je sklenila, da bodo odslej v vrtu tudi domače živali, ker »otroci več ne vedo, kakšna je ovca, krava, koza in konj, čeprav poznajo vse znamke avtomobilov . ..« mm hup •Ju I "•Jfedi eJl"tp*t i<* to moj edini gost,« je z no. pno povedal ječar. Vpljj.' n. ko znaš tako imenitno metati!« je privolil žlahčič. D^,.'?. te Jen, ti lahko postrežem I svojo čutaro,- je rekel in "'H. NftrjJ*r,'° M je nasmehnil, si poravnal brke In segel po čutari. JjH J* dol j pozi rek. ^*ter,,Hr i*' medtem razgledoval po Inirnl dolgočasni izbi, °dini okrasek je bil šop ključev na začrneli steni. it oni*r- N;»lo Je popndrl polni vrč In si ga nesel k l'ot ° jr piL J'Vp s 1,1 *t» vrgla vnovič. Tokrat je dobil žlahčič. Jrčar Jo Iz •*U jp SP«H p« vrču, pa ga jc Tilen prehitri. »Trgale raje!« s Ponudil svojo čutaro. J J«' vaš«- tudi boljše, kakor tale brozga, ki j« gra.ščak Sr Pr<>t,ilJ» za vin«,« jr menil stari In izpraznil čntflro. "*slrdnjr igre je Jcčarjcva glava kinknila ob rob mize. Tli n» Je posilil kašelj. Vrata so sr tiho odprla. VsUpil jr Simon. »Sia žr d«igrala?« je vprašal. »Kakor vidiš že,< je Tilen poka/.al na spečega io se nasmehnil. »Pojdiva!« jr silil Simon. »Zadnji čas!« je rekel Tilen. — Zgoraj v dvorani prednikov pa so sedeli lovski gostjr pri bogati večerji. Grof je sedel na istem mestu kot pred dvajsetimi leti, ko je praznoval roj«tvo svoje hčere. V bahavih pogovorih z dolgim Lambergarjcin mu je potrkrl tteti večer. Nocoj pa jr bil pogreznjen v sv«j baržunasti naslanjač, vrs siv m upognjen. Na njegovi desnici, kjrr jr nekoč srdela botra malr Kraje, lepa grofica Ortenburika. *r jr nor«j s komolerm naslanjal na rob bogato obložrur mize siok mrnlh in strrgrl slepemu gospodu. Dva viteza | blejskega gradu sta pravkar odprla staro lovsko pesem o grlici in sivem sokolu. Dvorjanič jima je ca novo nalil vina v globoki vrč, sama pa sta sklonila glavi na rob mize. »Ta dva sta žr v Abrahamovem naročju,« jr rrkrl Hrrman in se sklonil k Kraji. Ves napihnjen «d ošabnih misli sr je košatil v stolu, kjer je na rojstni slovesnosti sedel boter male Fraje, vladikn friksenški. Nasproti oskrbnika sta srdrla fužinarja s Savr in iz Bohinja. Zatopljena sta bila v živahrn pogovor. »Zelr/.o je poskočilo in vrndar Benečani nr trgaj« pri ceni,« je menil fužinar iz Bohinja in prijel za kupico. »Ker imajo več zlata kakor žrlrza,« jr rrkrl oni s Save in pristavil: »Ti kramarji hočejo za vsako ceno obdriati vzhodne deflele. Rei je, da je njihovo cesarstvo na Grškem vrng vzrl, trgovino pa lr drže.« Totem je zapičil svoje črne «či v grofa. »Vse oglje, kar ga imate, grof,« jr rekel, »še nocoj •dkapim za dober denar; plačam z ogrskimi zlati ali pa z beneškimi dukata, kaksr hočete.« »Kar z našim oskrbnikom sr pogodita!« jc odvrnil grof. Po trm sr je skrenil k menihu in rekel: »Na takle večer, pa se ti menijo o oglju!« »Vsak po svojem stanu,« je odvrnil pater. Ilarold je vzdihnil. Kdaj le se je na takih večerih v tej dvorani sploh imenovalo železo in oglje?! Le kdaj je prišlo do besede o kupčiji? Ali se nista prav na temle mestu, kjer nocoj sedita tale dva rudarja, nekoč živahno prepirala župnik iz Gori j in vikar iz Zasipa, ali ima prvi več risov na Pokljuki ali drugi več srn na Homu? Ves žalosten je starec sklonil glavo, potem udaril ob mizo, da so se zamajali vrči, zagrabil kupo in jo izpraznil do dna. Nihče se ni zmenil zanj, le podobe prednikov, ovite z zelenim smrečjem, ki ga je poživljala rdeča jerebika, so nemo zrle nanj. Skozi okna so z dvorišča udarjali glasovi ljudi, pijanih od dobrot te noči. Preprosta muzika in vrisk, vpitje in pesem, vse to je kaj zgovorno pričalo, da so ljudje dobre volje. Tudi v dvorani sta se oglasili godba in pesem. Pod predrtim oklepom, ki je izza zadnje križarske vojske visel na steni, je sedel trubadur* Amades in ubiral harfo. Njegov mehki glas se je razli 1 v pesem: »Kar lepih kraj ima žena, prelepa grajska je gospa in zraven nje kot rajska zora nje hčerka zlatolasa je — najlepša zvezda tega dvora.« Z junaškim spevom vitezov so se mešali čisti glasovi gospo-dičen in moj.škerc, ki so obdajale gospo Adelajdo. Počivala je v mehkem naslanjaču ob toplem kaminu. Kje so že tisti časi, ko so njene žalostne oči pile srečo iz po/l a- ene zibke! Njeno dete, rdečelasa Fraja, pa zdaj sedi, podobna črnemu oblaku, ob strani moža, ki mu ljudje pravijo grajski vrag. V dvorani je vrvelo, vrči so zveneli, vino je curnilo od mize. In kakor mogočen val je zdaj pa zdaj iz dvorišča udarila pesem ljudi, ki so zaradi poiirka pijače in nekaj prigrizka pozabili na vso trdoto grada in vrgli svoje hčere v objem njegovih hlapcev. Zadnje vesti DOMA... Ljubljana, 24. junija — Danes dopoldne sta oba zbora Ljudske skupščine LRS na ločenih sejah sprejela zakonske predloge o preosnovanju nekaterih fakultet ljubljansKe univerze, o visoki šoli za telesno vzgojo in o naslednjih višjih šolah: agronomski, pomorski, pravni in stomatološki šoli v Mariboru ter pomorski v Piranu. Ljudski poslanci so nadalje uzakonili predloge o pospeševanju kulturnih in založniških dejavnostih, o zaključnem računu izvršitve republiškega proračuna za minulo leto in o zaključnem računu republiškega investicijskega sklada za leto 1959 ter odlok o predračunu vodnega sklada Ljudske republike Slovenije za tekoče leto. Omenjene zakonske predloge so obrazložili predstavniki Izvršnega sveta dr. Jože Vilfan, Vladko Majhen, Boris Kocjančič, Matija Ma-ležič in drugi. Republiški zbor ljudske skupščine je izvolil za člane Sveta odvetniške zbornice Slovenije Adolfa Arigler-ja, Milka Hočevarja, Marjana Jenka, Vika Jermana, Milana Tarosija, dr. Borisa Kusa ter dr. Maksa Snuderla. Oba zbora sta sklenila, da bodo skupščinske počitnice trajale do 1. septembra. BEOGRAD, 24. junija - V Beogradu se jc začel plenum republiškega sveta Zveze sindikatov. Na dnevnem redu imajo delo pravnih posvetovalnic ter razpravo o delovanju delovno-pravnega varstva v okviru sindikalnih organizacij. LEOPOLDVILLE, 24. junija — Prvi premier Konga Lu-lumba je poudaril, da se novi Kongo ne bo odločil za noben svetovni blok, ampak bo zavzel nevtralno stališče med obema blokoma, katerih nasprotja povzročajo razdeja-nost sveta. V skladu s sporazumi, sklenjenimi med zastopniki političnih organov Konga in belgijskih upravnih organov bo Kongo 30. junija postal neodvisen. S seje Občinskega ljudskega odbora Kranj 0 problemih gradbeništ Polletni občinski konferenci LMS v Skofji Loki. . Kranj, 23. junija. Značilnosti današnje se Kranj so bile: živahna raz mu, sklepanje o sprejemu nem redu, o obvezni oddaji najemninah za poslovne p njem izgledu mesta Kranj spravlja državljan FLRJ« Projektiranje, obrtniška gradnja in vprašanje urba nadzor nad gradbišči, kadri gradbenega materiala — to rih so odborniki in gostje Predsednik Sveta za urbanizem in gradnje Jaka Kolenc je v razpravi poudaril, da se je stanovanjska gradnja v zadnjih letih tako razširila, da je resno vpra je Občinskega ljudskega odbora prava o gradbeništvu in urbaniz-več pomembnih odlokov (o hiš-smeti in odpadkov, o najnižjih rostore in o ureditvi in zuna-a) in snemanje filma »Kako na skupni in na ločenih sejah, dela na stavbah, individualna nističnih načrtov, mehanizacija, v gradbeništvu in pomanjkanje so bili glavni problemi, o kate-govorili na današnji seji. ljudski odbor za hitrejši razvoj in modernizacijo gradbeništva sprejel že pred leti, se v dobršni meri še zdaj niso realizirale. O tem je govoril Franc Puhar in ------------- J~ ----— — J rt '------------- sanje, če bomo vsa ta dela zrno- mislil konkretno na obrtniška Med skupno sejo obeh zborov gli. Poseben problem so projektantske kapacitete, vendar tu zaradi pomanjkanja strokovnega kadra stanja za zdaj še ni moč izboljšati. To pa ni le naš problem, pač pa vsejugoslovanski. Ing. Vršnak in predsednik ObLO Frane Puhar sta govorila o nadzoru nad gradbišči in poudarila, da tu ne gre za uvajanje ^starih policijskih metod nadzora, pač pa mora biti to izključno le vprašanje tarifne politike. Prav tako bo treba hitreje pričeti z reševanjem mehanizacije gradbenih podjetij, je poudaril odbornik Vili Tomat. Kot primer, kaj se s sodobnimi stroji v razmeroma kratkem času da narediti, je navedel primer gradnje kranjskega stadiona. Smernice in sklepi, ki jih je ■WHlll,WMm»MMMB «80*0* dela, ki skupaj s pomanjkanjem materiala predstavljajo enega najbolj perečih problemov gradbeništva. Takrat so gradbenim podjetjem izjemno priporočali avtarkično gospodarstvo, se pravi, naj bi gradbena podjetja tudi sama imela obrtne delavnice, da ne bi bila vedno in povsod odvisna na milost in nemilost od privatnih obrtnikov, ki dela zavlačujejo, včasih pa jih tudi zelo slabo opravijo in so popravila pogosto na dnevnem redu. Stanje pa se še ni premaknilo za korak naprej. Kritike na račun obrtniških del so tudi na današnji seji zavzele precejšen del razprave. Pa tudi nekaj konkretnih predlogov smo slišali, o katerih bi kazalo resno razmisliti, n. pr., naj bi nekatere LJUDJE IN DOGODKI DVE POTI Predsednik ZDA Eisenhower se vrača s poti po nekaterih azijskih državah. Od vseh dosedanjih potovanj ameriškega predsednika, je bila pravkar zaključena azijska turneja najbolj mučna, ne samo zaradi ogromnih razdalj, ki jih je moral preleteli, marveč predvsem zaradi grenkih spoznanj, ki jih je doživel na potovanju. Prav na tem potovanju je bolj kot kdajkoli doslej prišla do izraza očitna razliki med uradno ameriško zunanjo politiko, ki se še ni odmaknila od preživelih koncepcij pokojnega Johna Fosler Dullesa, in interesi azijskih držav, ki vidijo možnost za svoj nemoten nadalj-ninotranji razvoj v odmaknitvi od politike ameriških oporišč in pozicij hladne vojne. Celo od ameriških dolarjev in bajonetov najbolj odvisni Cankajšek razvija neko svojo teorijo o državi, ki naj bi bila pod varuštvom Organizacije združenih narodov in se hoče na ta način nekako izmakniti eposrednemu vplivu-ZDA. Kaže, da je ideja o nacionalni neodvisnosti tako glede notranje kot glede zunanje politike v vseh azijskih državah tako močna, da celo najbolj okoreli diktatorski režimi počasi spred-videvajo, da se ji lahko uprejo samo za ceno lastnega poloma, kakršnega je doživel južnokorej-ski diktator Sing Man Ri. Zal nove tendence ameriška diplomacija noče spoznati in upoštevati in ie vedno vztraja na svojih preživelih stališčih do daljnovzhodnih problemov. Kljub temu, da zaradi odločnega odpora japonske javnosti predsednik Eisenhower ni mogel obiskati Japonske, čeprav je bil ta obisk ob odhodu na azijsko turnejo predviden, kot kažejo zadnji dogodki, ni iz teh dejstev potegnil potrebnih zaključkov. Kajti brž ko je bila v ameriškem senatu ratificirana pogodba o vzajemni varnosti med Zda in Japonsko, so jo s posebnim letalom poslali na Havaje, kjer se jc na povratku mudil predsednik Eisenhovvcr, le-ta je pogodbo takoj podpisal in letalo je nadaljevalo pot v Tokio, kjer so v neobičajnem času izmenjali v uradni rezidenci premiera Kišija ratifikacijske instrumente in s tem uradno uveljavili pogodbo, proti kateri je večina japonskega ljudstva. Premier Kiši je sicer po izmenjavi ratif ikaci jskih instrumentov izjavil, da bo odstopil, vendar to — kot vse kaže — ne bo pomirilo japonske dejavnosti, kajti ona je razburjena predvsem zaradi sklenitve japonsko ameriške pogodbe, ki postavlja Japonsko še naprej v polodvisen položaj ob ZDA. Zato je loliko bolj nerazumljivo trmasto stališče VVa-shingtona. da vsili za vsako ceno Japonski pogodbo, ki# jo večina zavrača, še posebej zalo, ker ta akt na sploh poslabšuje odnose v tem delu sveta. Mnogo bolj ohrabrujoče so vesti, ki v teh dneh prihajajo iz obrtniške izdelke začeli izdelovati serijsko v socialističnih obrtnih obratih, n. pr. okna, vrata, žlebove itd. To pa je spet nemogoče pred standardizacijo teh izdelkov. Dokler bo vsak projektant po svojem okusu projektiral stavbe, bo treba tudi za vsako zgradbo posebej izdelovati okna, vrata itd. Po živahni razpravi so na seji danes sklenili, da bodo v prihodnjem letu popolnoma ustavili kredite za zidanje individualnih stanovanjskih hiš. O tem je govoril član Sveta za urbanizem in gradnje tovariš Jan, ki je opozoril na skrajno deformirano obliko naših vasi prav zaradi teh hišic. Poudaril pa je tudi, da te hiše zelo podražujejo komunalne naprave. Trenutno je v kranjski občini v gradnji 480 individualnih stanovanjskih hiš. V ta namen je ljudski odbor pa tudi drugi forumi sprejeli že vrsto sklepov, priporočil in stališč, pa vse skupaj kaj malo zaleže. Upajmo, da bo popolna bloka-cija kreditov v ta namen to vprašanje končno le rešila. Ne gre namreč za kaprico niti ne za kakršnokoli sentimentalnost do gorenjske vasi ali naše pokrajine, pač pa gre za pocenitev gradenj, za lepši izgled naših krajev, ne nazadnje pa tudi za ohranitev naših kmečkih tlačanskih vasi in hiš takih, kot so (kolikor ni že zamujenega!). Na današnji skupni seji so med drugim razrešili še tajnika Občinskega ljudskega odbora Franca Potiska, ki septembra odhaja na novo službeno mesto in imenovali za neplačanega podpredsednika ObLO Kranj Toneta Hafnerja, dosedanjega predsednika Okrajne zadružne zveze. -t liniiiii variete ir" i Internacionalni variete »Color«, ki je gostoval v Ljubljani od 1. do 20. junija, se je v Kranju predstavil gledalcem v četrtek, 23. junija. Variete, ki stoji na igrišču Triglava, ima vsak dan dve predstavi, in sicer ob 18. in 20.30 uri, ob nedeljah pa se vrstijo predstave ob 16., 18. in 20. uri. V 16 točkah se obiskovalci varieteja, v katerem nastopajo gostje iz 6 držav: Jugo- Severnc Afrike in Francije. Začetek pogajanj med Francijo in predstavniki začasne alžirske vlade je skorajda že zagotovljen. V Parizu pričakujejo vsak hip odposlanca alžirske vlade, ki naj bi uredil vse potrebno za sestanek med francoskimi in alžirskimi predstavniki. Incident z letalom, ki so ga francoske oblasti na vrat na nos poslale v Tunis, da bi pripeljalo alžirskega pooblaščenca v Pariz, ni imel nobenih daljnosežnih posledic. Vse kaže, da bo alžirska vlada poslala svojega zastopnika v Pariz z nekim tujim letalom, ker se ji pač ne zdi primerno, da bi potoval s francoskim prevoznim sred,tvom. V Parizu poudarjajo, daje osnovno, da pooblaščenec pride v Pariz in da pride do prvih stikov med francoskim in alžirskim osvobodilnim gibanjem. Vse drugo bodo prinesla pogajanja. Ves svet pričakuje, da bosta obe strani izkoristili edinstven položaj, da dosežeta časten mir In pravično ureditev alžirskega problema. Udeleženci afriške konference neodvisnosti so v tem smislu poslali predsedniku de Gaullu in predsedniku začasne alžirske vlade Ferbatii Ah asu brzojavki z zeljo, da bi se na bližnjih razgovorih dejansko upoštevala pravica alžirskega ljudstva do samoodločbe. Vsekakor je samo na trezen način, s pogajanji, z odkritosrčnimi medsebojnimi stiki in konstruktivnim izmenjavanjem mnenj in upoštevanjem obojestranskih dejstev, možno dose i stabilen mir in zaupanje, ne pa / brezglavo prestižno politiko. liski piri Pretekli torek, 21. junija, je bila v Skofji Loki polletna občinska mladinska konferenca, ki so se je razen številnih delegatov udeležili tudi nekateri predstavniki političnih organizacij škofjeloške občine. Po izčrpnem poročilu sekretarja občinskega komiteja LMS tovariša Vida Japlja, so delegati v živahni razpravi analizirali dosedanje delo mladinskih aktivov v občini. Število mladine se je v novoizvoljenih delavskih svetih povečalo kar za 150 °/0. V nekaterih krajih so še vedno največji problem klubski prostori mladine. Manjkajo jim tudi finančna sredstva. Konferenci so prisostvovali tudi predstavniki mladinskega aktiva škofjeloške gar-nizije. ... in v Železnikih POZIVETI BO TREBA ŠPORTNO DEJAVNOST Pretekli torek, 21. junija, je bila polletna občinska mladinska konferenca tudi v Železnikih. Tej so razen mladine prisostvovali predstavniki političnih i» množičnih organizacij železniške občine. Po poročilu, ki ga je prebral predsednik občinskega komiteja LMS tovariš Janez Taler, se je razvila živahna razprava. Mladinci in mladinke so najvei razpravljali o potrebi izobraževanja mladine, druga večja težava v Železnikih pa je v ten», da nima mladina primernih klubskih prostorov, kjer bi se sestajala. Razen tega so precej govorili tudi o poživitvi športne dejavnosti v Selški dolini. V *• namen bo mladina zgradila potrebna športna igrišča, med njimi najprej igrišče za rokomet ie odbojko. T. J. NEDELJA KVALIFIKACIJ Jutrišnja nedelja bo spet potekla v znamenju kvalifikacij za višja tekmovanja posameznih ekip. V Kranju se bo za tekmovanje v Slovenski conski nogometni ligi Planika srečala v povratni tekmi z enajstorico »Tabora« iz Sežane. V prvem srečanju preteklo nedeljo so boljši Sežančani. ki so premagali Planiko z 1:0. V Tržiču pa se bo Tržič pomeril z enajstorico ptujske Drave. Razen na nogometnih igriščih bodo to nedeljo kvalifikacije tudi za vstop v republiško in zvezno rokometno ligo. Tako bo ljubljanski Odred sodeloval na kvalifikacijah v Varaždinu, kjer bodo igrali z njimi še domača Sloboda, beograjski Partizan in Sarajevo. Ženska vrsta Slovana mora na igrišče v Tuzlo, kjer bodo z njo igrale še Trešnjevka iz Zagreba, Sloboda iz Tuzle in Tek-stilac iz Pančeva. Medtem ko se bodo ekipe za zvezno ligo borile kar tri dni, bodo kandidati za slovenski republiški ligi podobno delo opravili v enem dnevu. Moški so razdeljeni na dve skupini. V Celju bodo na preizkušnji Celja, Brežice, Partizan (SI. Gradec) in Murska Sobota, v Tržiču pa Olimpija, Rudar (Idrija) in Tržič. V ligo prideta prvaka skupine. Golnik, Črnomelj, Rudar (Trbovlje), Partizan (Selnica) in Ajdovščina pa bodo na turnirju na Golniku zbrali kar tri nove člane republiške lige. Pred 8. dirkami na Ljubelj Neprffekdvzno zanimanja Vsakoletne avto-moto dirke na Ljubelj so veliko doživetje ne le za TržiČane, temveč za vse ljubitelje te£» športa. Za letošnji VIII. Povojni start, ki bo 14. avgusta, so priprave že v polne* razmahu. AMD Tržič za letošnje dirke že dlje ureja tekmovalno progo in rešuj* vse probleme, ki se porajaj* ob tako zahtevnih prireditvah: gostinske zmogljivosti* prometne zveze, prenočišč* in podobno, seveda pa m°r* predvsem zagotoviti sredstva, ki jih ljubeljske dirk* zahtevajo precej, vse kaze, da bo udeležba na letošnji* dirkah številnejša in kvalitetnejša kot je bila na vse* dosedanjih prireditvah. Čeprav manjka do dirk jj* skoraj dva meseca, so zabeležili poseben rekord.^ Za dirke se zanimajo vilni tekmovalci — tudi najbolj znani po svetu — r»e bi Tržičani že sploh raZP0* slali raz-pis o letošnjih dirkah. Udeležbo so skoraj *ff odstotno potrdili že vsi leženci letošnjih opatije** dirk, razen njih pa se zan majo za prireditev tudi tekmovalci iz Švice. HolandO*-Francije, Avstrije, Zahod« Nemčije, Anglije, Bcl^,IJj. Rodezije in Avstralije- F^ čakujejo, da bodo letos Ljubelju startali tudi ie]i?!\ valci iz Vzhodne NenwW* Švedske, Finske in Italije- Po dosedanjih PriPraV^ in zanimanju za dirke, ' ko sklepamo, da bodo ,c *j nje ljubeljske dirke dos najkvalitetnejše. "nl1 šte- Obvcšeamo cenjene odjemalec, da zaradi polletne inventure ne bomo izdajali blaga od 27. do 30. junija l^6"1 Priporočamo se za nadaljnjo naklonjenost. Trgovsko podjetje • »ŽELEZNINA«, Kranj slavijo, Cehoslovaške, Turčije, Avstrije, Poljske in Egipta, zabavajo nad dve uri. Kasen nekaterih akrobacij, v oni nastopa tudi edini Slovenec v varie-teju, žanje vsekakor veliko odobravanje mala Silvami Fel-das, ki i svojimi zvonci privabi znane melodij«' popevk in odlomke iz oper in operet. V ponedeljek si bodo številni Kranjčani in okoličani — variete lahko sprejme 1000 obiskovalcev — Ogledali zadnjo predstavo. Svojo turnejo bodo gostje nadalje vali po vseh večjih krajih Gorenjske. Na sliki vidite akrobatsko družino pri izvajanju točke Industrijska šola Litostroj v Ljubljani sprejme 4 učitelje za praktični pouk v Šolskih delavnicah, in sicer: 1 strojnega ključavničarja, 2 strugarja in 1 rezkalca. V poštev pridejo kandidam z visoko kvalifikacijo, z odsluženim vojaškim rokom 1 ki imajo veselje do dela z mladino. Plača po uredbi o pr osvetno-znanstveni stroki. Prošnje sprejema uprava šole do dne 30. junija 1J Industrijsku šola Litostroj. Ljubljana. Djakovičeva ulica I telefon 39-011 do 019, interno 41/ Tekstilna tovarna »SUKNO-. Zapuže na Gorenjskem si p r f j m e službo: Računovodja podjetja Pogoji za sprejem: večletno samostojno delu v vodski službi. Nastop službe takoj ali po dogovoru, druži s ko stanovanje zagotovljeno v Radovljici. Kandidati naj pošljejo prošnjo na upravo podjetja. " ča po tarifnem pravilniku. ii variete „ Gostuje 6 držav: Jugoslavija, fJetioslovaska, Turčija, Avstrija, Poljska in Egipt ki gistu)e ¥ Kranju na nogometnem igrišču „Triglav11 v soboto, nedeljo in penedeljek. Predstave v soboto In ponedeljek ob 18. In 20.30 url, v nedeljo ob 16-» 18. m 20.30 url