4it>rn*a" izhaja vsaki torek in suboto. Aku p.ui«' na ta diieva praznik, poslancev. 3 slo- venske in ?> italijanske liberalce. V tej Skupini mora biti bodisi izvoljen. bodisi izžreban slov. lib. iMbornik. Ako se to ne zgodi, zapuslijo slov. liberalci in ital. „klerikalci" (obojih 15 mož) deželni zbor, ki postane nesklepčen in se bo moral razpustili. Tako prva ' točka. Ali ste čuli? Torej, če bi bil določil ugodno laškim liberalcem in neugodno slo- venskim, bi bili slov. liberalci in Fai- duttijevci naredili dež. zbor nesklepčen i. j. bi bili pobegniV iz-xbornicfi, in temu bi bil sledil razpust dež zbora. To bi bili naredili naši (iregorinovci z lahkim sreem. Nad obstrukcijo pa, ki ne upihne tako naenkrat luč zborovnega življenja in lahko vsak hip preneha, pa že pol- drugo leto zavijajo svetohlinsko oči! Hinavcü! Pa pojdimo dalje! Zveza Gabršček-Gregorin-Faidutti je določala dalje: Ako bo po veleposestnikih iz- voljen slov. odbornik, nastopi druga točka zveze, ki je obstala v tern, da se izvoli iz sktipine pete kurije in kmečkih občin (16 poslancev) v odbor ital. kle- rikalec, iz cele zbornice (9 slov. lib. in 6 ital. kler.) pa slov. lib. odbornik z ve- čino 15 glasov. — Zveza (jregorinovcev s Faiduttijem je imela za prvo to pred- nost, da so (prvi) \saj upalu da jim sreča nakloni dve odborniški mesti in da ostane naša delegacija brez zastop- nika v odboru (ideal Gregorinovcev) dočim bi jim zveza z ital. liberalci ne iTiogla dati niti upanja za drugo odbor- niško mesto. Zveza s „klerikalci" je torej strankarskim koristim (jregori- novcev bolje sliižila. in zato so se zanjo odločili, slovenski stvari in na- ?emu ljudstvu je pa bila bolj nevarna, ker bi bila vsled neugodnega izžreba spravila v i/.gubo eno slov. odborniško mesto. ali bi bila provzrocila vsaj raz- pust dež. /.bora. In „Hdinost" ima se drzno čelo. da blebeče o knvici. ka.eri da so se (iregorinovci udali „radi Iju- bega mini in v interest! delazmožnosti deželnega zbora"!!! 0 ti grda „lar- barica"! Deželno - odbornisko mesto. ki je bilo že davno vedno v slov. rokah. bi bilo prešlo po zaslugah slov. (iregori- novcev v laske roke. To je tembolj ža- lostno. ker je ravno to mesto zastop- nik ljudske množice. našega kmečkega ljudstva. ki tvori večino nasoga prebi- valstva. Ali ni slov. kineckega ljudstva mnogo več nego italijanskega ? In naŠ (iregorinovci -so bili pripravljeni. to od- bornisko mesto podati Italijanom !!! In s kakim ognjemso delali za odstop tega odbor. mesta laškim klerikalcem! To kaže najbolj pismo. katero je pisal v imenu „Slov. kluba" Gabršček dne 29. aprila 1909 dr. Marani-jj, predsedniku ital. lib. kluba. To pismo se glasi: „V svoji današnji seji je sklenil „Sloven- ski klub" tako: „Slovenski klub" je pripravljen stopiti v deželni zbor. ako „Club italiano" prepusti klubu „ita- liano popolare" enega deželnega odbor- nika...." To je živa slika. kaki narod- njaki so naši liberalci! Pristno libe- ral no narodnjaštvo. ki bojkotuje zboro- vanje dež. zbora in mu pripravlja ne- izogibni razpust (v listih pa knčijo. da je razpust provzročil dr. Gregorčič z ob- strukcijo). ker niso dobili še odborni- škega mesta ultra-lahonski „klerikalci". Slovenskim „klerikalcem" jemati, la- skim pa dajati, to je liberalno na- rodno ! Pa pojdimo za danes k sklepu! Gospodje pri „Hdinosti" so že grozno nestrpni. Pravijo: Vse prav. ali mi smo pisali, da se je „Slov. klub" zahtevi dr. Gregoičiča po enem odborniškem mestu uklonil. Da. da. uklonil. ali gospodje so menda hotoma pozabili povedati: kako uklonil? Gospodje so najbrže vedoma zamolčali. da je bila ta uklonitev. taka. da bi ne bila naši stranki nič koristila, kakor bi ne bila nobeni drugi stranki, ki isče koristi volilcev. katere zastopa, a ne koristi posamnih poslancev. „Slo- venski klub" je rekel: Prepustim enega odbornika (iregorčičevemu klubu. a ta odbornik ne sine biti prof. Herbuc. Kra- tek odgovor. a velik pomen ! Nas klub je imel 5 poslancev. dr. (iregorčič ne more zvrsevati odborniskih poslov. ker je drž. poslanec. g. Zega. stanujoc v Kanalii in g. Kosmac. stanujoc v Cerk- liem tudi ne. torej ni preostal tudi kot namestnik drugi kot podgorski g. Klan- čič. Že dejstvo, da so liberalci s Klan- čičem si hoteli dovoliti očitno zafrkacijo na račim nase stranke. je govorilo za to. da se liberalna „uklonitev ni mo Dr. Z. — en: Našagledališka sezona. ('-'. — It». IV. It» 10). (KoiH'C.) „On in n j e g o v a s e s t r a". Za- nimiva je k tej burki kritika tuk. gle- dališkega „kritika". „(ilavno ulogo, svoj večer. sta imela g. Povhe, kot pismonoša „on" in gdč. Thalerjeve „njegova sestra". Zelo je ugajal ljunki glas gdč. Thalerjeve (v tern si strinjamo tudi mi!) v pevskih točkah. Oucinstvu je bilo posebuo všeč 11. de- janje, ko „on" in „njegova sestra" igrata s spremljevanjem vojaske godbe igro konjička in jezdec iz svojih otroskih let. Morala sta ponoviti. Žela sta obilo zaslužene pohvale. Tudi 111. dejauje je velezabavno. Igrali so dobro — eel ensemble je izborno rešil svojo nalogo". — Brez komentarja!! Slišali pa smo sodbo o burki od več gospodov, ki se razumejo nagle- dališče in rekli so, da tako surovo igrane igre še niso videli! — Občinstvo je zvabila posebno „slavna c. kr. vo- jaška godba" in pa lepaki. podobni oniiu kinematografov! „R e v o 1 u c i j s k a s v a t b a" dan - skega pisatelja Soplius-A\icliaelis-a. Igral se je na odru boj med dolznostjo in ljubeznijo. ki je zahteval žrtev. Drama je bila lepa, dejanje tehnično dovrseno —• d v o r a n a p r a z n a! Vzrok ?! „Sebastijan ¦- - veliki kne/. (ieor- gijski" (.lack Straw) Spis. W. Somersett- Mangham. Satirična komedija je bila dobro igrana v skoraj prazni dvorani! „Oče" je bila pač najlep^a igra. kar jih je obsegal letosnji repertoar. A u g u s t S t r i n d b e r g- (roj. 184()) ova je učinkovala na gledalce z logiko misli in dejanj. Bil se je boj za vrhovuo oblast nad otrokom med očetom in ma- terjo, boj na življenje in smrt, v katerem je zmagala mati s strašno zvitostjo in sovraStvom. Odigralo se je na odru ono strašno življenje, ki se žalibog dogaja cestokrat v rodbinah, kjer ni ljubezui, ni prave vere... „Oče" se odlikuje po krasni karakterizaciji in po velikih du- sevnih problemih, ki pričajo drainalika- umetnika. G. Nnčič je rjšil nalogo očeta na- ravnost umetniško, posebno v zadnjem aktu. Vživil se je v nesrečuega očeta. da si sploh nismo mogli predstavljati drugačnega cilj igialca je bil do- se/en! Dusevno trpljenje in obup je iz- razal eel njegbv nastop ¦¦- tezka na- loga! Zasluzil je obilo pohvale. katera inn ni izostala. lsto ne velja o I.avri (gdč. Win- terova) — njegovi zeni. I'loga je bila nesrecno izbrana, in to je kvarilo celo- ten vtis žaloigre. Bila je vse prejokava brez energije, nič tiste usodepolne zvi- tosti lii bilo v nji. nič sovrastva. kate- rega zahteva a u t i f e in i n i s t Strindberg! Druge ulogo so bile v dobrih rokah. posebno je ugajal g. Buksek (Dr. Oster- mark), kot strog, hladeii zdravnik. Obisk povoljen. Zadnja predstava „Svet brez mo- skili? (mož)" ali „Pereant možje!" je bila naravnost Skandal za nase gle- dalisče. Puhla burka, brez prave ideje je učinkovala na naso „inteligeneo". ker so sle tri „emancipiranke" koncem I. dejanja na odru v posteljoü Buren aplavz!! Zalostno, a komično! X vsakem drugem gledališču bi imeli dclavci več čuta do umetnosti, kakor pa go- riska „inteligenca": izžvižgali bi jo go- tovo! Pri nas pa buren aplavz! „Da. a tako je nase občinstvo!" smo slišali od raznili ljudij. N a in en g 1 e d a 1 i s c a j e. da vzbudi v človeku cut d o u in e t n o s t i. d o p 1 e m e- n i t o s t i ! Cilj igralca je bil in je: pred- stavljati naravi takorekoč zrcalo. kre- posti niene lastne poteze. s r a m o t i njeno last no s 1 i k o... (lianilet igral- cem) A n e. da vzbudi po sramoti drugo sranioto. ampak. da jo zatre! Nase obcinstvo naj bi se vz^ajalo polagoma do visjega čuta. do vecjega smisla! A iuunesto, da bi stremili za tern, delajo nasprotno ! L'uievno je. da se s tako predstavo igralci niso mogli posloviti in priredili so „pevski in dramatski vecer". ki je na splosno ugajal. ko bi ne bilo puhle burke! Scenerija je bila pri vseh pred- stavah p o d k r i t i k o ! Seveda moramo pomisliti. Nda je oder zelo majheii In primitiven! A kljub temu bi bila ozadja lahko lepSa, ce pomislimo. da so imeli celo d i 1 e t a n t j e pri Medvedovi igri „Za pravdo in sree" lepo scenerijo! Upamo, da nas drugo leto posetijo ljubljanski igralci z veliko bolj.^im repertoarjem, kakor letos! gia resno jemati. Katera resna stranka pa naj si dovoli iako sramoto, da ima v svoji sredi poslanca. ki jeakademično izobrazen. ki stanujc v mestu. ki je kot pen/.ijonist službe in odvisnosti prost, ki je bil že več let dež. odbornik, a naj postavi tega vsestranskega usposob- Ijenca za dež. odborniStvo na stran ter izbere na to mesto priprostega vaškega župana, in to Se celo na ukaz nasprotne stranke?! A (iregorinovci niso pletli z ono „uklonitvijo" naši stranki le sra- mote. ampak tuJi škodo. (i. Klančič je bil prejšnjo dobo resda nainestriik dež. odbornika dr. Oregorčiča, kerso pač raz- meretako nanesle, a takrat je bil drugi naš odbornik profesor Berbuč, in Klan- čič se je naslanjal na Berbuča. Ali po- zneje bi bil imel KlanČič pri scbi ka- kega dr. Frankota. in ta bi bil ovijal nesamostojnega Klančiča okoli prsta na korist liberalceni in na škodo naši stranki. To bi bilo tem gotovejše, ker je že takrat škilil KlančiČ k liberalcem (agrarcem). stal z eno nogo v njih ta- boru ter kmalu pozneje dezertiral iz naše stranke. Odbornik Klančič bi nam rfe bil škodoval le vsled svoje nesamo- stojnosti in nezmožnosti. ampak vsled svojega le takrat pričetega političnega izneverjenja, in še najbolj pod krinko, da je naš zastopnik. To so naši libe- ralci že naprej jako zvijačno preraču- niii, ter nam nastavili past pod krinko „uklonitve" naši zahtevi po enem od- borniskem mestu. Z ono „uklonitvijo" je pokazal „Slov. klub" še le prav svojo neizprosnost, svojo nespravljivost, svojo intransigenco. Ako smo imeli torej že prej vzrok in pravico obdolževati | „Slov. klub", da je prisilil našo dele- gacijo k soobstrukciji, ker jo je hotel odtisniti od vsakega vpliva na dež. upravo in gospodarstvo, smo bili k temu Kar dvakrat upravičtni po oni famozni „uklonitvi". To pa je najbolji dokaz, da je ona' „uklonitev" v „Edinosti" le krinka, pod katero se skriva grda laž. Pomlajeni „Edinosli". Dr. Gregorin je svojemu papirnatemu detetu, ostareli „Ed.", kojo je vpregel v voz agilacije za zadnjo kraško volitev, injiciral toliko nove krvi, da je iz sta- rikave, jokave in stokave „Edinosti" na- redil agresivno in bojevito nositeljico vseh grdih strasti, ki se razvijajo v dneh najbolj vročega volilnega boja. Vo- litev je nehala, ali v „Edinosti" se^ še ni umirila injicirana kri, ampak še vre. in to razpaljeno časnikarsko bitje išče zdaj hladila v naskokih na „üorico". Ker se razvija naš odgovor polagoma. in primanjkuje vsled tega „Edinosti" polemične snovi, ji podajamo v to spo- daj zopet novih osnov. „Edinost" naj se le spravi na nje! Snov je sicer nekoliko zastarela ali za sedanjo „liiünostino" bojevitost je kakor nalasč ustvarjcna. „Hdinost nam vpije po odgovorih, mi ji služimo ž njimi. ob ednem pa odsto- pamo tudi njej besedo. V znani pravdi o volilni reformi naSega deželnegn '/bora je na naše po- zive molčala, ker so se ji solzile oči; zdaj šviga iz njih le ogenj bojevitosti, torej ji predlagamo kot osnovo iste točke, o katerüi nam je takrat oslala dolžna odgovora. Te točke so: 1. NaŠ goriški novi vol. red je boljši od prejSnjega, ker vsebuje neizpodbiten izboljšek za našo ljudstvo in sicer v moderno-socialnem oziru : a) pričetek občne volilne pravice, b) tajno volitev, c) odpravo ponižujoče in podkupljivosti ugodne institucije vol. mož. c) pravič- nejšo in ugodnejšo razvrstitev volišč. 2. Absolutno izključena je bila vsaka možnost izboljšanja v narodno- jezikovnem oziru, ker bi bilo lo mogoče le. ako bi bil novi vol. red premenil laško zbornično večino v slovensko. Za to bi bili morali pa tudi Labi glasovati-; kajti prememba vol. reda zahteva -/;>sko večino glasov. slov. glasov pa ni niti absolutna večina. Kaj takega pričako- vati od Lahov pa more le kak politični tepee. 3. „Edinost" in „Soča" ste skušali tudi to neumno domnevanje utepsti v glavo našemu ljudstvu, ali na naše po- novno pozivanje. naj to dokažete, ste mevžasio molčali. 4. Slov. liberalna poslanca sta gla- sovala v drugem, najvažnejšem čitanju zakonskega načrta naše vol. reforme, v katerem čitanju jedino se dajo premembe predlagaft z našimi poslanci, za vsepa- ragrafe (od prvega do zadnjega), s tem sta torej načrt kot dober v vseh posa- meznostih potrdila. in ker sta potem v zadnjem čitanju en blok (povprek) gla- sovala zoper vse paragrafe, dočim sta jih v prešnjem čitanju z glasovanjem odobrila, sta le dokazala svojo neved- nost in nezmožnost. ali pa frivolnost, lahkomiselnost ob sklepanju tako važ- nega zakona. 5. Liberalnima poslancema sta bili odprti dve poti, s katerima sta mogla s a in a vol. red preprečiti. 6. Zbornične večine ne more dati Slovencem za zdaj do popolnega uve- ljavljenja občne vol. pravice tudi v de- želnih volitvah nobena vol. reforma, ker si Italijani sami gotovo nikdar ne za- drgnejo vrvi okoli vratu svoje zbomične večine. Zbornično večino more nakloniti Slovencem edino le zmaga pri volitvah v trg. in obrt zbornici. 8. DoČim je Slovencem pot do te zmage odprta, ne morejo niti ir.isliti v tem stoletju na zmago v mestu Gorici. Ni torej za zdaj za Slovence nesreča, če voli po novem vol. redu Gorica s fur- lanskimi mesti, pač pa je možno, da se zvežejo inestni Slovenci (seveda le v svojo korist) s konservativnimi Furlani zoper goriške mestne Lahone. kar po prejšnjem vol. redu ni bilo mogoče. (>. Ce bi bilo pa možno, kar „Edi- nost" in „Soča" „farbatc", da bi prišli Slovenci v Ciorici v kratUem času do ve Cine, no potem bi po novem vol. redu Slovenci — kakor so pri minolih volit- vah goriSki inestni Labi - zmagali v inestni skupini, kar po starein vol. redu zopet ui bilo mogoče. 10. Laž je „Edinostina" trditev. da so konservativni Furlani razjarjeni na dr. (Iregorčiča zarad glasovanja za novi vol. red; saj je njih voditelj dr. Faidulti sain tudi za vol. reformo glasoval. 11. Naši poslanci so torej niodro ravnali, da so glasovali za novi vol. red, ker je vendar boljši od starega in ker boljšega niso absolutno mogli priboriti; če so pa zunaj zbornice protestirali proti njemu. so protestirali proti krivici, ki se nam tudi po novem vol. redu godi. Dopisi. Iz Oornberga. — Imeniten, po- menljiv dan so imeli v Prvačini v ne- deljo, dne 10. t. m.; ta dan so ustano- vili „Orla" in izobraževalno društvo. Zopet korak naprej v kršč. organizaciji. Na vabilo preČ. g. župnika PrimožiČa so se k tej ustanovitvi takoj odzvali naši „Orli'\ za kar gre v prvi vrsti cast na- čelniku „Orlov" in predsedniku izobr. društva. Popoldan so se „Orli" zbrali pred čitalnico v kroju, na kar so korakali skupno k popoldanski službi božji, po- tem pa naravnost v Prvačino. — Za njimi se je priklopilo več naših moŽ, deklet in naraščaja; bilo je vseh skupaj približno 300 oseb. Ponosno in nevstra- Šeno so korakali naši čili „Orli" proti Prvačini (nekdaj liberalni trdnjavi). Ko so dospeli do prve hise. so tarn cak-ili nekateri prvaški isprijenci, med njimi več otrok in žena, ki so začeli psovat, brizgat, tulit, čukat, tolč s pokrovači, z bandami od petrolja itd. Videti ta pri- zor, bi moral vsak pameten človek mi- sliti, da so ti ljudje znoreli. To je sad sokolstva. G. Mozetič kot načelnik prva- Škega „Sokola" ste Iahko na to po- nosni ! Res lepa izobrazba ! Tudi pred Vašo krčmo se je dobro odlikovala taka družba, kot pri prej omenjeni hiši. Če Že Vas ni bilo doma, bi bila Iahko tudi Vaša žena zamašila usta surovežem. Vam in Vašim sokolom se ni nikdar kaj takega pripetilo, ako ste korakali skoz Dornberg. Povejte nam, kdaj se Vam je pripetilo pri nas kaj neprijetnega ali žalega. Ali mislite, da bi mi Vas ne mogli izzivati, ko korakate skozi našo vas ? Toda mi le vemo in poznamo postavo, da človek na cesti mora biti varen ; kdor ljudi na cesti napada, je brezčutni zlobnež ki zasluži kazen. Po- klicani činitelji naj bi vendar nekoliko več pa/.ili na mir in red po občiiiah. Kmalu bi rekel, da človek ni varen skozi Prvačino. Ako se ti naprednjaki ne od- vadijo temu vednemu psovanju in žu- ganju, homo siljeni drugače postopati. G. župan Furlani bi moral kot občinski oče bolj skrbeti za red ; ako pa nima Časa za to, ker ima več drugih lastnili opravkov, naj pusti to mesto drugim domačinom, katerih je miiogo dobrih in zinožnih. Najhujše pa je bilo psovanje pred Pahorjevo krčmo. Njegovi otroci so bob- nali po petrolejevili bandah in kričali, da je bilo groza: čuki dornberški, kre- pajte, in še druge grde psovke. Res čuki so Uornberžani, da so obogatili enega Kraševca, ki ga sploh ne poznajo, no, nekateri ga že. Dornberžani, dajte ir.u še debelejšo palico, da vas bo mlatil ž njo ; ste pozabili geslo svoji k svojim! Ko so nas ti prvaški razgrajači za- gledali, so hitro poslali kolesarja v Ri- hemberk po sokole, ki so se tarn mu- dili. Hitrim korakom so se sokoli vrnili v Prvačino, da jo rešijo. Toda disciplini naših „Orlov" seje zahvaliti, da ni prišlo do najmanjšega neinira. In tako smo z velikim veseljem prvič podali roko na- šim najrnlajšim bratom v Prvačini. Liberalni nasprotniki so pa ta dan po več vaseli kar besneli. Ta dan so n. pr. „Sokoli" iz Zalošč razsajali in rogovilili prav živalsko. V neki krčmi v Batujah, kjer imajo tamošnji „Orli" svojo dvorano in notri telovadno orodje, raz- bijali so po vratih, da je bilo kremarico strah, ki je bila sama doma. Hoteli so zlomtti drog itd. Vprašam: G. učitelj Oolja, kdo tako izobrazuje Vaše „Sokole" v Žalošfah ? Bodite previden. ne poznate še Žaloščanov. Če pojde to tako naprej, ne pridete daleč. Vse se Vam bode zvr- nilo. ü. Golja, le počasi, le počasi, da se Vam Še kaj ne skvasi. Zvečer so pa v Tabru napadü naše fante „Orle" ne- kateri tamošnji podleži. Ta stvar, mislim, pa ne bo kar tako izginila ; imela bo neke posledice, kar je popolnoma prav. Opazovalec in pozvedovalec. Iz Eneže. — Že je minulo šest mescev odkar se je razdelilo občinsko zemlišče. Proti ti razdelitvi je vložilo na dež. odbor 32 posestnikov pritožbo Pri- tožbe so popolnoma opravičene. Do se- daj nismo še dobili od doželnega od- bora odgovora, ali so pritožbe rešene ali ne. Omeniti moramo, da so imeli v rokah to razdelitev popolnoma pristni liberalci. Sedaj se pa trudijo in hodijo prosit gospoda drž. in dež. poslanca dr. A. Gregorčiča in deželnega odbora, da bi se jim potrdila ta nepravilna delitev. Pa mislimo, da bodo že toliko previdni, da ne bodo njih laži poslušali. Odkar so dobili v roke občinsko komando ti liberalno-nazadnjaški škrici, so pripra- vili občino do tega, da ima sedaj Čez Esenij Verin: Gorsko življenje. Dramatična idila v treh dejanjih. OSEBE: Zagrivec, ogljar. Nana, njogova žena. Zalka, njuiia hči. Berač Mate. Potokarjev France, kinečki fant. Ivan, abiturijent. Ciril, njogov prijatelj, student. Financar. (Dejanje se vrši v polpreteklosti v Gorah ob italijanski meji.) Napram odrom rokopis. Prvo dejanje. (Pozorišče : Majhna, prijazna koča ob kraju gozda. Pred njo klop, nad ka- tero je nizko okno z nagelji in rožma- rinom. Koncem klopi vrata, ki so med prvim dejanjem odprta, da se vjdi v hišo.) Prvi p r i z o r. Zalka: (Devetnajstletno, prikup- Ijivo dekle, omiva v hiši posodo, da je slišati inko pospravlja v sklednik, jo je videti večkrat mimo vrat. Ko konča s pomivanjem, pride s Šivanjem pred hišo in vsede na klop. Šiva.) Vendar je en- krat konec tega pomivanja. Saj je ka- kor v vasi na gostilni danes tukaj pri nas. Drugače je bila dovolj ena skledä in tri žlice. Sedaj, ta dva gosposkaštu- denta! (Prekine, kot bi kaj pomišljala.) Ne rečem, oba sta prijetna, pa sicer kaj me brigata! (Nit ji je pošla. Vtakne novo, začne spet šivati in zapoje): Ko tako s planince gledam ravno si polje, radost živa pride mi v sree. 0 saj fantič čloli v polju spred zelenih trav. moj je in pošilja mi pozdrav! (Ko jenja se zaslišijo oddaleč ko- raki. Poslukne.) Drugi p r i z o r. Berač: (Star okoli 60 let, clivje obraščen, prihaja po stezi s čudno bi- sago na rami.) Jo kenčajte dekle, lep glas imaš, lep glas! Ko sem te zasli- šal, sem M kar počasi, samo da bi dalje pela in bi te delj časa poslušal. No, sedaj si jenjala in jaz sem pa tukaj. Zalka: (Vstane, veselo.) Lej ga, lej ga! Ne v peti, ne v glavi nisem imela, da te bom danes videla. Že dolgo te ni bilo pri nas. Kod pa si hodil Mate? BeraČ: Čakaj no. Vse ti povem, samo vsesti se moram. Pot me je zde- lala. (Odloži culo na klop in gleda ves zadovoljen Zalko.) Zalka: Sedaj pa le začni! Kaj me tako gledaš kot bi me hotel pojer 1? Berač: liihihihi.. . Skoda b: .e bilo, ko si tako lepa ! Kri in nileko so tvoja lica in prav kakor nalašč za teso te le vrste (zapoje s smešnimi gestarni): Je bela ko mleko, rudeča ko kri,. zaljubljeno gleda, na smeh se drži... Hahaha... Pa reci, da. ni res! Zalka: (Zadovoljno.) Na stare dni pa tak ! Povej kaj novega, če veš! Berač: Hitro Zalka, hitro. Samo grlo mi je strašanslo suho. Bo kaj me- tude*), dolgo je že nisem pokusil. (* Kislo ralcko (Kobariški Kot. Pis.). Zalka: (Odloži šivanje.) Precej ti jo prinesem Berač: Viš in jaz ti povem po- tem nekaj, ki bo več vredno ko metuda. (Se nasmeje.) Zalka: (Že na vratih.) Čak, čak (Mu nagajivo popreti s prstoni.) T r e t j i p r i z o r. B e r ač: (Važno.) Dosti sem bil po svetu, pa Bog mi je priča, takega dekleta še nisem videl. Star norec sem in imam jo rad, a Bog ne daj, da bi ho- dil na pot Potokarjevemu Francetu iz vasi ... (Za trenutek till.) Jejhata, da bi moja rajnka vedela za te moje misli pri- priči bi prišla iz groba pa bi me s kako metlo... No, Bog ji daj večni nur tain kjer je... Četrti prizor. Zalka: (Ki je vjela zadnje besede, že na vratih.] Mate, za kom. pa moliš? Na, tukaj imaš (mu da lonec.) Berač: (Vzame, zvito.) Viš Zalka, vže naprej sem pomolil za verne duše, ki potrebujejo od vaše hiše, pa za tvojo srečo. (Dalje pride.) I 5700 K dolga. VpraSam vas, dragi ob- činarji! Mi se bodete Se naprej pu- stili iincti tako /a norce? Kadar pridcjo občhiskc volitve-, zmctite take ^ospodarje kamor spadajo, čoliočetc, da bode vla- dala /opet prava Ijubezen v občini. Polifični pregled. Državni zbor. V soboto je zbornica nemoteno sprejela novo posojilo tudi v tretjem branju. Nato se je soglasno sprejela nujnost in ineritum predloga viteza Vu- koviča o dalmatinskih železnicah. Pri- hodnja seja bo 6. maja, medtem pa bodo zborovali budgetni odsek, finančni odsek in odsek zasocialno zavarovanje. V prihodnji sjji parlamenta pride na vrsto definitivna izpremeinba poslovnika Gosposka zbornica. (iosposka zbornica je včeraj vspre- jela posojilno predlogo. Brambni odsek. V soboto se je v brambnern od- seku pod piedsedstvom načelnika Po- gačnika nadaljevala razprava o zakonu, kako zagotoviti preskrbnino nioštvu, ki je v vojaški službi postalo nezmožno za zaslužek. Domobranski minister ¦Georgi je izjavil, da se rad pridruži stališču odseka in da bo zanj delal. Nato se je v to svrho izvolil pododsek sedmih članov, med njinii tudi posl. Pogačnik. Pogajanja obeh jugoslovanskih klubov. „Hrvaška korespondenca" po- roča : Pododbor „Zveze južnih Slavena" izvoljen, da se pogaja s „Slovenskim klubom" o spojitvi obeh klubov v zvezo, se je 21. t. in. skupno posvetoval s parlamentarno komisijo „Slovenskega kluba". Pri posvetovanju so tenieljito razmotrivali temeljna ¦ načela skupne zveze jugoslovanske državnozborske de legacije. Pogajanja se bodo nadaljevala. Kakor sodi večina zastopnikov obeh klubov, ni nemogoče, da bodo imela pogajanja uspeh. Nadalje poroča „Hrva- ška korespondenca". da je izvoljeni pododbor „Zveze južnih Slavena", v katerem so dr. Ploj, dr. Ivčevič, dr. La- ginja, Bjeladinovic in dr. RybaF v svoji petkovi seji dokoncal dela z ozirom na tenieljna načela, po katerih naj se združi jugoslovanska delegacija v skupno zve- zo. Dvorni svetnik dr. Ploj je izročil to- zadevni elaborat načelniku „SIpvenskega kluba", da zavzame o elaboratu svoje stališče. Srbija hoče kupiti Novibazar. List „Zvono" beleži govorico, da se srbska vlada pogaja s Turčijo glede nakupa sandžaka Novibazar za 200 mi- lijonov dinarov. To govorico pa odločno dementujejo dunajski listi. Ustaja v Albaniji. Desettisoč prebivalcev okraja Limna, dolin (jranice in gorenjega toka Lepte- nosa so skušali v petek in soboto ovi- rati prodiranje 1000 turških vojakov iz Verisovice v Prizren, dočim so prebi- valci iz (iilansa operirali za hrbtom proti železniški progi. Razdejali so brzo- javno progo in ustavili turške vojaške vlake. Upornikisonapadli čete, ioda bili so odbiti po ognju topništva. Ustaši so se koncentrirali na progi Prhren - Dial- zovar-Pec. Vseh ustašev je baje 66.000 niož. Turških čet, ki jim stoje nasproti je baje samo 10.000. Državnozborske volitvo na Francoskem V nedeljo so se vršile na Franco skein državnozborske volitve. Do 10-45 zvečer je bilo znanih 540 volilnih izidov Izvoljenih je 53 republikancev, 144 ra- dikalcev in s'oc. radikalcev, 10 neodvis nikov, 29 zdr. socijalistov, 36 progre- sistov, 12 nacijonalistov in 47 klerikal- cev ter zmernih liberalcev. Ožja volitev je v 218 slučajih. Protievropska ustaja na Kitajskem. V London dohajajo poročila iz Hankava, po katerih je položaj jako kri- tičcn. Zone in otroci beže iz ČanŠeja. Vcliko hiš je zgorelo. Povsod so nalep- Ijeni Icpaki, ki pozivajo, naj se Hvropci pomore. Misijonarji beže. Ustaši so /až- gali ncko šolo, v kalcri je zgorelo tri- deset dijakov. Proti vojiiim ladjain so izpustili uslaSi goreče džunke. Ameriški pekinški poslanik se boji, da se neiniri še razširijo. Oomače in razne vesfi. Smrtna kosa. — V nedeljo je tu- kaj uinrla gospa Marija pl. Pajer, so- proga deželnega glavarja Alojzija viteza Pajer. V Trstu je v nedeljo po noči umrl glavni inšpektor in postajenačelnik tržaškega južnega kolodvora Friderik vitez M ah o rči č. Nadvojvodinja Marlja Jožefa je dospela v petek predpoludne v Trst. Na kolodvoru jo je sprejel namestnik princ Hohenlohe. V njegovem vozu se je od- peljala v cerkev Sv. Antona in od tam v namestništveno palačo obiskat dru- žino namestnika. Opoldne se je odpe- ljala s parnikom „Pelagosa" v Benetke, kjer je ostala tri dni. Potem se je po- dala na Brionski otok. Imenovanje. — Višji evidenčni ge- ometer drugega razreda Anton Bressan je imenovan višjim evidenčnim geome- metrom prvega razreda. Nov kanonik. Preč. g. Ivan Tre- visan, dekan v uradišču je imenovan za kanonika pri goriškem metropolitan - skem kapitelju. Ta kanonikat je na novo ustanovljen. Ta kanonikat je ustanovil pokojni monsgr. Ivan pl. Dottori. Odlikovana domača obrt v Parizu. Naš rojak g. Jakob Brat u š, pekovski mojster v üorici v Šolski ulici, je dobil častno diplomo za razstavljeni najfinejši goriški kruh na rastavi kruha v P a- r i z u. Goriška podružnica „Društva slov. prof, v Ljubljani" priredi v sredo 27. t. m. javno predavanje v veliki dvorani pri Jelenu. Predaval bo gospod šolski svetnik A. Šantel o esperantu. Začetek ob 8ih zvečer. Vstop prost. lisperanto naj bi bil mednarodni jezik za splošno občevanja. Ljubitelji trdijo, da je prav sposoben za ta na- men. ILsperantsko gibanje se je že močno razširilo. Pred kratkem je izšla slovensko-esperentska slovnica. Vlak napaden s kamenjem. Mi- nulo nedeljo so se vozili dornberški „Orli" z vipavsko železnico iz Gorice domov. Na prvaški postaji so vozove, v katerih so bili „Orli", napadli prvaški liberalci s kamenjem. Pobili so nekaj šip. K sreči ni kamenje zadelo nikogar, le čepico je kamen zbil z glave enemu „Oriü". Uvedenaje preiskava. Liberalci so grozno upili. Surovost prvaških liberalcev je velika. Menda na celem Goriškem je ni večje! „Soča" je lahko ponosna na prvaške napadovalce vlaka! Kamen je njih orožje! Kakor culukafri! Sramota! Dražba konj, — V četrtek ub 10. uri predpoludne se bode vršila na ži- vinskem trgu javna dražba štirih era- ričnih konj tukajšnjega topničarskega polka. Nesreča. — V nedeljo po noči se je okoli 10. ure pripeljal 69-letni Anton Černe iz Vrtojbe s svojim sinom v vozu v Gorico, da kupi lek za bolano hčer. Ko je voz dospel na Travnik, se je konj splašil pred tekočo motocikleto. Pri teni je konj tako naenkrat potegnil voz, da je padel stari Černe iz voza ter si pri ti priliki razbil črepinjo. V nevarnem stanu so ga prepeljali v bolnišnico. Samomor v vlaku. — V nedeljo zjutraj se je v vlaku, ki pride ob 9 h uri in pol z Dunaja v Trst, predno je prišel v kolodvor v Divači v glavo ustrelil v kupeju drugega razreda poštni oficijal Artur Fittke. V Divači so po- klicali zdravnika, ki je odredil, naj Fittke pndalinifi nnt v Tr^t Oh^npni c* e telefoniralo v Trst, da pride iz bol- niSnicc nosilnica na kolodvor. Zdravn'k sam pa se je peljal s težko ranjenim v Trst. Po niučni agoniji pa je Fittke ob 7 in pol uri izdahnil svojo dušo v tržaški bolnišnici. Fittke je bil par dni ia dopnstu ter se ravno z istega vra- čal, ko je izvršil gore popisani čin. Velika mina v Sesljanu. — V so- boto so razstrelili v Sesljanu velikan- sko skalo. V to svrho so napravili ve- liko mino, v katero so nabasali 12.5Ü0 kg strcljiva. Ob 5. uri popoldne so po- tom elektrike zažgali mino in ob na- vzočnosti več gledalcev se je velikanska skala razpočila. Dobljeni materijal znaša 50 tisoč kubičnih metrov. To je 23. mina te velikosti. Sedaj nameravajo na- praviti še dve mini, v kateri bodo na- basali po 25.000 kg streljiva. Razpor v socijaldemokratfčnem ta- horu je nastal v Ljubljani. Sprla sta se prvaizmed voditeljev, Kocmur in Kristan. Slednji je prvemu rekel ob priliki ne- kega občnega zbora, da laže, Kocmur je pa razburjen očital Kristanu falzificira- nje bilance pri delavski tiskovni družbi in pri konsumnem društvu. Kristan je za to Kocmurja tožil. Ker ni prišlo do poravnave, se je v sobolo vršila pred okrajno sodnijo v Ljubljani obravnava, ki se je pa v svrho pregleda knjig pre- ložila na 27. t. m. Emetijska gospodinjska sola v Tomaju, uslanovljena 1. -1908 nudi hče- ram kmetskih posestnikov in bodočim gospodinjam njihovemu stanu primerno izobrazbo. Yes redni tečaj traja dvanajst mesecev, in gojenke so ozirom na način pouka primorane stanovati v zavodu. Da ustanovljena gospodinjska sola prinese koristi tudi manj premožnim posestnikom in njihovim hčerkam bliž- nje okolice, hoče vodstvo iste v nedeljah popoludne po službi božji (približno od 3'/2 — ö. ure) v svojih prostorih pri- rediti za kmetska dekleta pouk v go- spodinjskih predmetih. Pouk bode brezplačen in vdeleži se ga lahko vsako kmetsko dekle. Po- učevalo ae bode o mlekarstvu, vrtnar- stvu, živinoreji, o gospodinjstvu, sploh o kulianju, šivanju itd... Pouk je neobvezen. vrši se vsako nedeljo p'-poludne, začne prvo nedeljo maja t. 1. ter traja do konca septembra. Somali v Trstu. -— Včeraj zjutraj je z Lloydovim parnikom „Moravia" na potu iz Bombaja prislo v Trst tudi 151 Somalov (črnci s Somalske obali v Afriki), ki so se bili ukrcali v Adenu. Iste vodi nek francoski impresario. Si- noči so se odpeljali z brzovlakom na Dunaj, odkoder odpotujejo v Berolin. V teh mestih se bodo producirali z raz- nimi vojnimi igrami. Hofrichterjeva afera. — Kakor poročajo z Dunaja, so Hofrichterju že izročili obtožfico, ki obsega r.ič manje nego 1165 strani in izjave 47 prič. Ob- tožba se glasi na umor in poskušen umor v 11 slučajih. Odstop nadškofa Dvornika. Iz dobro poučenih krogov se zagotovlja. da se je nadškof Dvornik sedaj odločil odpove- dati se nadškofijski stolici, ker se /ui je od strani vlade zagotovila nekaka pokojnina. Kakor hitro bo odstopil, bo imenovan za zaderskega nadškofa Pu- lišič. Tudi iz Splita se poroča, da se ie nadškof Dvornik uklonil navodilom Va- tikana ter je opustil vse svoje zHiteve Nastanil se bo v Bakru. Zagotovljena mu renta bo znašala letno 20.000 kron 300 izseljencev došlo iz Amerike Izseljeniški parnik „Karpathic" je pri- plul iz Amerike v Trst s 300 izseljenci ki se vračajo v domovino. Več kot po- lovica jih je Ilrvatov. Povodnji v Srbiji. — Iz Srbije se poroča, da so tamošnje povodnji zalite- vale okolu 400 žrtev. Kralj Peter se je podal v soboto v Kragujevac, kjer ga je ljudstvo prisrčno pozdravljalo. Kralj s je ogledal sedanja stanovanja ponesre- čencev ter je podaril v svrho pomoč izdatno denarno podporo. Pričakuje sc. /In CA nnt>/tflnii i« Knli r-'ivSiriirv Povodnji. Iz Inomosta prihajajo vesti o velikih povodnjih. Ljudstvo je zbegano. Na Bavarskem je promet na mal ih Železicah ob vznožju gora vsled povodnji ustavljen. Ante Jakič zopet v dušnem pa stirstvu? Zaderski „Narodni List" pri- nasa vest, da hoče g. Ante .lakic. ki dol^o vrsto let ni izvrševal svojega du- hovniškega poklica ter deloval izključ- no kot časnikar (izdajal je zaporedoma „Diritto Croato", „l^ensiero S!avo" in „Slavensko jMisel"). zopet posvetiti duS- nemu pastirstvu ter je stopil v dogovor s svojim škofom Nakičem, ki ga je rad sprejel pod svoje okrilje. Avstrijski trgovci v Zagrebu. — Dne 4. maja se poda črez 200 avstrijskih trgovcev raznih trgovskih zbornic v Za- greb. Tu bodo kot gostje slavnostno sprejeti. Dne 5. maja pa se podajo z avtomobili črez Petrinje v Banjaluko in v Sarajevo. Tujci iz Amerike v Avstriji. — V Trst je priplul parnik „Martha Wa- shington", ki ima na krovu vse kajite oddane bogatim Amerikancem, ki so se pripeljali v Trst, da od tu gredo v raz- na avstrijska letovišča. Dne 20. t. m. je iz New-Yorka odplul parnik „Alice", ki vozi v Avstrijo 120 bogatih Amerikan- cev, tudi drugi parniki bodo v Trst pri- peljali izredno mnogo amerikafiskih gostov. Sleparske banke na Nizozemskem in zlasti v Amsterdamu. dalje tudi v Kodanju. Hamburgu in Frankobrodu ob Menu so se znova z vso silo vrgle na prodajo raznih srečk, katere vsiljujejo na kaj spreten način tudi našim roja- kom. V zadnjem času jih je bilo mnogo prav občutno oškodovanih. ker so ver- jeli mamljivim, a Iažnjivim obljubam teh sleparjev. Občinstvo se v lastnem interesu opozarja, naj takih posiljatev ne sprejrne. oziroma naj jih nemudoma vrne, da se izogne škodi in drugim neprilikam. OrobMnice. Sneg na Češkem. — Te dni je na Češkem padlo mnogo snega. Krkonoši so vsi beli. Po dolinah }e mnogo snega. Mraz je napravil mnogo škode sadju. V soboto je tudi v Pragi snežilo. Krvave volitve na Francoskem. — Ustreljen predsednik volilne komisije. Župana neke vasi v okraju Cognac, ki je predsedoval volilni komisiji. je nek vo- lilec ustrelil z revolverjem. Demonstracija proti Apponyi-ju. — V nedeljo je priredila narodna delavska stranka v Temešvaru svojemu kandidatu za drž. volitve banket, ki se jepa mirno vršil, ker so socialisti izvedeli, da dospe ta dan grof Apponyi v Temesvar. So- cialisti so ga pričakali na kolodvoru ter ga s kamenjem in gnjilimi jajci ob- metali. Kočijaž, ki ga je imel odpeljati v škofovsko palačo, je bil pri tern precej hudo ranjen. F^ojicija je demonstrate razgnala z golim orožjem. Span ski goljufi z zakladi že zopet pošiljajo po Slovenskem pisma, ki pra- vijo. da je pošiljatelj v ječi, da ima nekje ogromno denarja in da dobi do- tičnik, ki bi mu dal kak primeren pred- ujem, del premoženja. To so že stare limanice, a ker bi lahko kdo verjel sle- parjem, je treba svariti pred njimi. Silna vročina je zadnje dni zavla- dala v Rimu in po vsej srednji Italiji. Cigan — ljudojed. — V Bud Szent- Mihalyu so zaprli cigana Roszdas, ker se je govorilo, da je na pokopališču iz- kopal mrliča, ga skiihal in s svojo dru- žino pojedel. Pri zaslišanju je cigan to dejanje priznal in dostavil, da je to že preje večkrat naredil. Straža ustrelila dva vojaka. Pred- minulo nedeljo zvečer je zapazil vojak, ki je stražil pri osješkem skladišču za smodiiik, da se mu bližati dve osebi. Obenem je počil strel iz revolverja. Straža nameri puSko in vpraša, kdo je. n/l(rni;/ira ni Kiln nnKflnnirii nn$ na \a zopet počil strel. Tedaj straža spro?.i in postavi se z glasnim krikom zjjruditc. Stražni načelnik se je nato podal na lice mesta in dognal. da sta ustreljena vojaka: laborant garnizijske lekarne in nek narednik. Težko ranjena so pre- v nesli v garnizijsko bolnišuico ; uvedena je preiskava. V Gospodarske vesfi. Zboljšajmo planinske pašnike! V kralkem poženejo naši gorjani svojo ži- vino na planine, da se navžije svežega. zdravega zraku in si okrepi svoje ude, pregibaje se pod milim neboni v zračnih višavah. Toda, če hočejo. da bode planinska paša živini v gotovo korist in ne na- robe. da se namreč. kakor se to na- vadno godi, ne vrne shujšana s planin v svoje domače hieve, morajo za to skrbeti. da svoje planinske pašnike tako zboljšajo in uravnajo. da ne bo živina na njih trpela lakote, žeje in mraza, marveč. da bode po mogočnosti pre- skrbljena z vsem potrebnim in zava- rovana proti mogočim nezgodam. Samo dobro urejene planine so živini prijetna letovišča, kjer se dobro počuti. si okrepi zdravje. se telesno razvije. pomnoži mlečnost. okonsti torej sebe in kmeta. Zdaj prihaja čas. ko je gorjanu pripraviti pianino, da bode vredno spre- jela živino na pašo: pogledati je, ali so hlevi v redu. ali najde živina v njih potrebno zavetje o hudem vremenu in drugih podnebnih neprilikah. ali ni mar- več marsikaj popraviti in dozidati na njih: preskrbeti malo shrambo za seno, da se bode živini lahko pokladalo, kadar ne bo niogla radi silnih vetrov ali neviht po več dni pasti: izkopati jamo za gnoj. ali urediti in popraviti jo: opraviti, kar je le mogoče. da bode živina oskrbljena z zdravo pitno vodo pa da bode tudi v priležni bližini za- dosti vode za ljudi. za izdelovanje sira in druge planšarke potrebe: popraviti in uravnati zvezne poti med eno pianino in drugo in ce treba. zgraditi take nove poti. po katerih se živini prihrani mnogo truda: na nevarnih mestih, koder bi se živina lahko ponesrečila. preskrbeti na tak način. da se zapreči vsaka nevar- nost; izruti in odstraniti kamenje in iz- kopati trnje in drugo grmičje in grmovje ter kolikor mogoče pospešiti zaraščenje pleš in zboljšanje planinske paše. Kdor na ta način zboljša pianino, skrbi za svojo živino in za se. Kedar pa presegajo troški za potrebne zboljšave moči posameznih planšarjev in planšar- skih zadrug. naj store sami. kar in ko- likor morejo. za ostalo pa naj se zate- čejo do pristojnih činiteljev s temeljito podprtimi prošnjami za pomoč iz javnih zalogov. Kdor trka. temu se odpre - če je vreden. „Kmet. prij." Rojahi! hupujte narodni koleh Jolskep floma". Jakob Miklus mizar in lesni trgovec ? - v Podgori ^s Mirnrrln 7PlP7ni5Vpfru Tnnctfl VUy, 111 2g1ua111ü1up UJUMd (na cetti, ki t> el je proti GradiSki) j o o o i Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vHakovrntne^a trde- ga in mekhega lena domačega iu tujega, veliku zalogo pohišt- va, vinNkih posod, Btiskalnic itd. Zahvala. Oospodom volilcem veleposestni- koni se podpisani uljudno zahvaljujemo za zaupanje. katero so nani i/.ka/.ali due 2.1. t. ni. s tern, da so nam oddali svoje glasove. V (j o r ici. due 2.1 aprila 1 *> 10. Anton Bolko, < Alojzij Grča, Anton Zucchiati. štev. 1153 Razglas. \aznanja se, da javna dražba zastavil I. fatrtlßta, t. j. mesecev janaarja, felrarja in ntarca 1909 začne v ponedeljeb, 7. junija 1910, ter se bo nadaljevala naslednje de- lavnike in sicer četrtke in pon- deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po- poludne. Dne S.. 11.. 15.. 18. in 22. junija bodo v dražbeni dvorani na ogled si. občinstvu dragocena zastavila. ki se prodajo na naslednji dražbi, od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 5. pop. V G or ici. 22. aprila 1910. 04 rainateljstva zastavljalDice. Nad 50 receptov vsebuje kuhcirska knjiga, ki jo je isdahx Prva krctnjska tovarna testenin v 11. lHstrici. Tvrdka jo razpošilja vsakontur zastoitj in poštnine prosto. Ivan Bednarik priporoča svojo knj igoveznico v 60RICI uliea delhi Crocc stev. 6 Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici. ulica della Crocs St. 8 (poprej v Kopačevi hiši) se toplo priporoča za vqa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu «Sosip Patek, V naslednik Karola Cufer prijjorochi se tudi vscm gg. odjcnialcciu, posobno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za žvoplanje, zadnji sistom škropilnic za vitrijol, polivalnike za vrte in pati.'iitirane vcritlalorje za dimnike i. t. d. opravn hi- izvr.šiijcjo loiuo in po najnižji coni. Dr. Hip Oner zdravnik, kirurg ter bivši asi- stent na porodniSki in ostetriški kliniki v Gradec-u. Specialist za ženske bolezni. Ordinira od 10.—11. ure predp. in od 3.—4. ure pop. Fran - Joslpovo tekallšče 6 (tik lekarne Kürner). Izdajateli in odeovorni nrpHmt Anfnn h n ,r ~ — JVaznanilo. „(¦eiitralnii posojilniea resist.rovana /adnma z vUiiejeno /avezo" v Gorici naznanja, da bode obre- stovala pričensi s 1. januarjem 1 *>()!>. hranilne vio^e po 4l a°o (štiri in pol od sto) Fosojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 5l/'u (pet in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo ne- spremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec. , GORICA, 4. novembra 1908. ODBOR. Loterijske dtevilke 23. aprila. Trst.......OS 50 73 5 8 Še nekaj tisoc visokodebelnatih jablan in češenj naj- bcljse vrste, ter bilf Montiecle in Ri- parie odda takoj po ugodni ceni Vinarsko in sadjarsko društvo v RIHEMBERKU. Lahko /aslu/i vsakdo 4 do 10 K na dan s prodajo za vsakega neobhodno po- trebnega izdelka. Pošljite vaš naslov in 75 vin. v znamkah in vdobili bodete- vzorce in navodilo. Tvrdka J. P. 213 D U N A J, VII. Ma- riahilferstrasse. — Samo pismeno. Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem GORICA v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje ftraverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano rnedeno pioščevinu za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. C e ii e n i z k e, s o 1 i d n a postrežba! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske b 1 a g a j n e, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva aahtevati listke! Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! JOSIP B0NANNI naslednik T. Slabanja srebror in pozlatar u Gorici ulica Morelli IZ od ikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkveuim oskrbništvoni za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se ludi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. Cenj. dame in gospodje — pozor! Imate že šivalni stioj? Al piepri- čanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Original Victoria st^oji nelaio še po 10 i-tni uporabi brezšumiio. Original Victoria stroji ¦vi .ieuieKosl|lvi L* hi iidCO r;il)o in otirtne namene. Original Victoria stroj! M.> iidjpiipravnejši -,h unieinu v^zeiiie (rek amiranje). Tvrdka stavi na uizpolago «trankam učiteljito, ki poučuje .xez- plaqio Original Victoria stroji su u.iiImiiiSi i/deifi ii (Ji - sedaj ohitujecili tovaiin Za vsak stroji jamčiva 10 let. ISikdo naj nt L<.iiiuu prilik» fgledai si pied nakupom „O r i ;• i na 1- Victoria" slroje. Edina zaloga ,Origin a 1- Victorja" strojev in drugih šivalnili strojev, dvokoles .P u c Ii " orožja, muiiicije in vseli lovskili orinrav nri tvrdki Kerševahi & Cuk - Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) štev. 9.