256. Številka. Ljubljana, v sredo 9. novembra. XXV. leto, W\)2. lakaja va*k dan r, izimti aedelje iu praanike, ter velja po pofttJ prejeman za avstro-op e ri k e dežele «a vbo leto ' f> gld., za \
    o SO kr. za <\-trt leta. — Za t nje dežele toliko veC, kolikor poStnma smasa. 8s» osnanila plačnje so od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Če ne oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če bo trikrat ali veftkrat tiska. Dopisi naj se • ■.■vol o frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravni&tvo je na Kongresnem trgu St. V2. Dpravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Naroden škandal. V soboto bili bojo v neprijetnem položaju, da smo morali javno in odločno grajati preeudno zane-marjenje slovenskega jezika od strani nagega gosp. deželnega glavarja pri slovesnih prilikah. Človek bi sodil, da je stvar toli važna, da se bo vsaj skušala pojasniti. A zaman smo £akali ua tako pojasnilo štirikrat štiriindvajset ur. Glasilo katoliškega političnega d; ust vii, kateremu je veren Član in pristaš gospod Oton Detela, molči o tej stvari ravno tako trdovratno, kakor o nemških apostolskih besedah, katere naj bi globoko segale v srce slovenskim katoličanom, in kakor je molčalo ua naš odpor zoper sramotni Članek „Res postalieae*. Zdi se nam, da hote in Želo gospodje s svojim molkom v morje pozabnoati utopiti stvari, katere so tako drastična ilustracija njihovega narodnjaštva. Mi pa jim te krščanske usluge ne moremo storiti, ker je stvar previtalnega pomena za naš narodni napredek in zategadelj prisiljeni smo, da danes vnovič povzdignemo svoj glas, svareč in pa preteč. Gospod dvorni svetnik baron Heiu moral je imeti, prišedši ua Kranjsko, zavest, da prihaja v deželo, kjer si je priboril v deželnem iu v drugih avtonomnih zastopstvih večino iu gospodarstvo ua-rod, ki se v sosednih krouovinah še tako obupno, a tudi neustrašen«) bori za svoj obstanek, za upe-Ijavo svojega jezika v urad iu šolo. Vedel je pa tudi, da se tudi na Kranjskem vlada še trduvratuo upira popolni jednakopravuosti slovenskega jezika pri cesarskih uradih in najbrže prinesel je novi voditelj deželue vlade v žepu ukaz, skrbeti za to, da tudi na Kranjskem ne bodo do neba dorasla slovenska drevesa. I u sedaj stopil je pred njega narodni deželni zastop in iz narodne večine izvoljeni deželni glavar pozdravil je strmečega gospoda barona nemški, izključno nemški! Irouičeu nasmehljaj je tačas pač zaigral okrog ustnic gosp. baronu U inu, ko je slišul, kako oficijelno zastopstvo naroda slovenskega samo spoštuje svoj jezik, za kateri zahtevamo spoštovanju od slruui vlade. Ad absuidum je dovedel gospod deželui glavar vse one izveukraujske rodoljube, ki se boio za veljavo našega jezika pri javnih ublastvili in pri tem ga ju krepko podpiral tisti Btolni kapitelj Ljubljanski, ki protestuje zoper slovenske javne napise in ki se z nemško besedo klanja vladi in svojemu slovenskemu škofu. — In zategadelj moramo vnovič protestovati zoper to neodpustno netaktnost deželnega glavarja in zoper to, da bi meril gospod baron H**in zavednost naroda slovenskega po osebi gosp. Otona Detele ali pa celo po oni gosp. prosta Klo-futarja in da hi iz njunih nemških nagovorov izvajal kake konsekvencije glede umestnosti rabe slovenskega jezika pri uradih, njemu podrejenih. Upamo pa tudi, da te narodne sramote ne bode pustila na sebi narodna večina deželnega zbora, kakor je to Btorila žalibog narodna vetina deželnega odbora. Postopanje naše vrhovne deželne iu cerkvene oblasti nam je jasen dokaz, da je pri nas potrebna pred vsem reformatio in capite. Pri našem deželnem odboru itak ni vse tako, kakor bi imelo biti. Že večkrat Brno čuli, da ima g. dr. Schatfer v tej korporaciji veliko več upliva in odločilne besede, nego mu po zakonu in pravici gre in mi prav nič ne dvomimo, da je gospod deželni glavar pri označeni priliki prav dr. Schafferju in njega stranki na ljubo pozabil svojo narodno dolžuoBt. Tega bi pa ne smela pripustiti narodna veČina deželnega odbora in zategadelj tudi na iiien rovaš moramo pisati ta narodui škandal, to očitno narodno pohujševanje. Kako naj potem od uašega trgovca in obrtnika zahtevamo narodne odločnosti in ueuatrašeuosti, ako se mu daje tak vzgled iz medts, ki bi nam moral biti v tem pogledu uzor. In na drugi strani se vedno kriči, da narod ravnaj tudi v narodnih stvareh vedno in povsod po vzgledu duhovščine in zlasti preuzvišenega škofa. Ali naj nam bo res uzor na-rodnjaštva prost Klofutar, ki pri svojih vizitacijah še slovenskemu učitelju ne privošči slovenske besede? Iu ako ne, zakaj potom ne protestuje glasilo katoliške stranke zoper to, da se tak moi postavlja na čelo sloveuski duhovščini, da v njenem imenu sme govoriti naši vladi ter javno zaničevati naš jezik? Hic Hhodus — tu naj bi preuz?išeni gospod dr. Jakob Missia dejanski pokazal, kako blagouaklonjen jo svojemu narodu. Državni zbor. Na Dunaj i, 8. novembra. V današnji seji začela se je razprava o važni gospodarski stvari, namreč o gradbi uekaterih kanalov zlasti v severnih naših kronoviuah. Debata je bila ven in ven stvarna, splošno zanimive so bile le nekatere interpelacije. Začetkom seje poklical je predsednik dr. Sumika poslauca Schneiderja k redu, ker je ta v prvi seji, ko je neki govornik omenil, da bodo pri novih obč. volitvah v Libercah morda zmagali liberalni kandidati, vzkliknil: Za to, da bodo mogli zopet krasti. Za tem čitalo so se razne interpelacije. Interpelirali so: poslanec Iiottmayr o ujmah na Solnograškem; posl.- Zal lin g er o izpolnjevanji verskih dolžnostij brambovcev; posl. Schlesinger o delovanji kaznjencev zunaj kaznilnic; posl. P rade o konfiskaciji nekega lista; posl. dr. Dyk o naredbah zoper plučno kugo; posl. Kaiser o naredbah zoper kolero in [o likvidaciji nagrad za suplente na srednjih šolah v Sleziji; posl. D i pa uli o pogajanjih z Italijo radi vinske klavzule. Pravosudui minister grof Schiinborn odgovarja potem na razne interpelacije, mej njimi tudi na interpelacijo posl. Biaukinija glede tiskovnih razmer v Dalmaciji. Minister se sklicuje na svoj ukaz glede konfiskacij, povdarju, da je sodišče potrdilo dotične konfiskacije, radi katerih jo bila stavljena iuterpelacija, ter zavrača končno očitanje, da vlada v Dalmaciji „nezakonito izjemno stanje". Glede interpelacije dru. Luegerja o konfiskaciji Goriškega lista ,11 It i n n o v a m e n t o" pravi minister, da je bda druga izdaja neke številke imenovanega lista zaplenjena zategadelj, ker so bila v novi izdaji tista mesta, kjer je stal kontiskovaui članek, prazna. Pri kazenski raspravi, ki se je radi tega vršila proti uredniku in tiskarju lista, umaknil je drž. pravduik svojo zatožbo in sodišče je obtožeuca oprostilo. Trgovinski minister marki lia c q uu h e in odgovarja na razne Interpelacije, mej njimi na interpelacijo istrskega lahonskega poslanca Bar toli ja, kateri je tožil o zanemarjanji italijanskega LISTEK. Dosegla je kneginjo. (Ceski spisnl I* o h d a u 1C a m i n s k y, preložil Vin ko. (Dalje.) IV. Zgodilo pa se je zajedno več reči j. Velik del uradnikov dobil je polletuo odpoved — to je bila novica, ki se je najedeukrat razglasila po vsej gospoščiui, vzbudivši tu strah, tam zma-jevanje z rumami iu novo gibanje in hitenje, zavarovati se kolikor mogoče za slučaj, da bode morda treba kje drugje čakati ua ugoduo službo ter Živeti o gotovini. Druga novica pa je bila ta, da je gospod Stejskal od kneza kupil za sme.šno nizko ceno jeden iz najlepših dvorov in da te njegova žena uči jahati konja. Cez nekoliko dnij pa se je govorilo o tem, da je gospa kneginja dala zapreči kočijo, ki je princa odvezla k najbližnjemu vlaku. Temu je bila neki uzrok dražestua in neprestano smehljajoča se goBpa ravnateljeva, proti kateri je princ pričel kazati po* aebno prisrčnost. Od tega trenotja se je najedeukrat popolnoma (Spremenilo njeno razmerje z gospo kneginjo, katera jo jo pričela črtiti ter se zaničljivo izražati o bivši trafikantki. Ta pot je bila kneginja toli razhujena, da je bolnemu soprogu svetovala, naj odslovi ravnatelja . . . Toda z veliko žalostjo in silnim zavzetjem je zvedela, da so razmere mej knezom iu ravnateljem takove, da kar nič ni misliti na njegovo odpuščenje, kajti se sicer siromašna in pretresena ladja celega gospodarstva neizogibno razbije ter utone v jazburkauih valovih splošne, bieznadejne krize . . . V. Nekega dne proti večeru bilo je knezu hujše nego sicer. Čutil se je jako slabega ter tožil, da ga boli glava ter mu šumi po ušesih. „Zdi se mi kot bi slišal šumenje slapovo", dejal je knegiuji, ki ga je prišla pogledati. Danes je bila pri njem že petič, sicer je prihajala le dvakrat na dan, ob desetih zjutraj in ob sedmih zvečer. Vmes pa je strežnika pošiljala vprašat soproga, kako se počuti. Proti osmi uri prišel je v grad sdl z brzojavko; ko jo je knez prečital, omedlel je. Dolgo je trajalo, predao so ga vzdratnili, a potem je bil kot omamljen. Bob zen se mu je nevarno shujšala m to noč je kneginja sama bdela pri njem. Ob treh zjutraj prišel jo ta sluga znova. Ves grad je razburil s svojim zvonjeujem, predno mu je odprl zaspani iu prepjaSenJ vratar Sol je prinesel pismo, čigar zavitek je bil na jedni strani ves pre-lepljen h poštnimi snsmkami. List je bil pisan princu Bvgenn. Ob petih zjutraj zadela jo kueza kap na levu lice in roko. Nek;.j minut pred sedmo uro se je napast pocovila iu o polu osmih, buš ko je v kapelici zvonilo k povzdigovanju, držal je zdravnik kuezu pred usta milo zrkalo. Sapu ga ni kar nič skalila. Na mizi pri oknu je svetilnica še gorela. Pozabili so jo ugasniti. Pod njo je ležal zmečkau list in njegov zavitek na tleh pri postelji. Princ Evgen je potreboval v šestih urah toliko, kolikor se ni dalo dobiti v šestih dneh. Slo je za čast in ime vsega rodu. Oboje jo imel v roki človek, kateri je princa Evgena, plemiča in častniku, ujel in dokazal, da je igral — s krivimi kartami. Pogreb knežev vršil se je z velikolepjem in častjo, kakeršna je bila dostojna kavalirja iz tako starega, slavnega* in neoskrunjenega rodu. jezika in n prednosti, podeljeni hrvatskemu jeziku. Minister je rekel, da uprava državnih železnic ne daje nobenemu v Istri navadnih jezikov niti pred-nost niti ga ne zanemarja, ker sta oba ravnopravna. Preduo se je začela razprava o točkah, po stavi jenih na dnevni red, nasvetoval je posl. IMe-ner, naj se vrši posvetovanje o državnem proračunu po skrajšanem načinu Temu predlogu upiral se je mladočeški posl. dr. Kaizl, trdeč, da* si vlada pomore z nasilstvi in z dovtipi. Skrajšano posvetovanje je nasilstvo, letošnje zborovanje dež. zborov pa dovtip, s katerim je vlada dupirala Hohenvvar-tov klub. Zbornica vzprejela je Plenerjev nasvet s 133 proti 25 glsMom. Posl. dr. Fuss slavi nujni predlog, da je žrtvi roparskega napada, urarskemu pomočniku Lamlu, dovoliti podporo iz drž. blagajne; poslanec dr. Steinvvender stavi uujni predlog, naj tiskovni odsek čim prej spravi pred zbornico poročilo o premembi tiskovnega / ako na; posl. Kaiser pa stavi nujni predlog, naj odsek za volilsko reformo čim prej poroča o uvedbi neposrednih volitev v kmetskih občinah. Zbornica vzprejela je nujnost teh predlogov, jih odkazala pristojnim odsekom ter prestopila na dnevni red. Posl. vitez Proskovvetz poroča za gospodarski odsek o napravi vodnih potov ter naglasa, da bi bilo v veliko škodo prometu, ko bi se naprava odlašala. Promet na železnicah je trikrat dražji kakor na ladijah. Torej naj se delo koj začne, če bi pa ne bilo dobiti domačega kapitala, naj se dobi inozemski kapital. Ko je še posl. Kal p priporočal napravo kanala iz Dunava do Odre, zaustavila se je razprava in prišle so zopet interpelacije na vrsto. Posl. grof P i ninski interpeliral je pravo« soduega ministra radi ukaza o vodstvu glavnih kazenskih obravnav; poBl. Burgstaller o usodi že poleti stavljene interpelacije glede železniške zveze s Trstom; posl. Hofmao-\Vellenhof o kartelu izdelovalcev žveplenk; posl. dr. Lueger o odpravi glasne molitve v ljudskih šolab Dunajskih; posl. Biankini o naredbah zoper škodo, nastalo vsled viuBke klavzule v Dalmaciji; posl Peric radi prepovedi, rabiti v Dalmaciji pri slovesnih prilikah hrvatsko trobojnico, ua kateri je grb trojedne kraljevine. Prihodnja seja v petek. i'niiii<\ r o t i vladi t e r o s i t. u v a c i j i, nastali vsled imenovanja barona Heina za načelnika politični upravi kranjski. Ukrepa niso storili nikakeršnega, v tem pa so vsi soglašali, da j e i m e n o v a n j e t a kš n e ličnosti, a tako prononciranim mišljenjem in 8 takšno preteklostjo, kakeršno ima novi vodja deželne vlade kranjske, v deželi z veliko slovansko veČino, provokacija Slovencev. — V nedeljo dopoludne sešli so se ua posvetovanje zaupni možje konservativnega kluba, namreč grof lloheuvvart, dr. Kathrein, doktor Ebenhoch, grof 1) e y m, princ Kari S e h w a r-zenberg, baron Morsov, dr. K I a i ć in kanonik K I u n. Princ Schvvarzenberg izrekel je pri tej priliki svojo nezadovoljnost s sedanjo politiko, in priporočal izvajati konsekvencije iz tega spoznanja. — Predvčerajšnjim bili sta dve plenarni seji konservativnega kluba; posvetovanja proglasila so se kot tajna. Debato otvoril je grof Hohenwart pojasnjuje* situvacijo, glede katere je rekel, da je od zadnjega zasedanja državnega zbora postala dosti slabša. Razprava je bila jako živa, ker je bila seja dobro obiskana. Navzočni so bili vsi slovenski poslanci razen bolnega Vošnjaka in dr Gregorca, kateri stoji v tem klubu samo Še z jedno nogo. Splošua sodba ni bila ugodna, a za sedaj zmatra klub za ugodneje, da ne premeni! svoje pozicije čeprav v ć , davrfif dolžnosti vladne stranke brez lastne koristi. Prdkht občinski svet. V zadnji seji občinskega sveta Praškega prišlo je do srdite razprave mej Mladočehi in žujianom dr. Šolcem. Z ozirom na to, da je tretjina mandatov v rokah Mladočehov, zahtevali so ti, naj jim prepusti večina jedno podžupaoovo mesto in primerno število mandatov za mestni svet. Župan se je temu uprl in to je bil povod srditi razpravi. Dr. Julij Gregr skliceval se je na zadnjo konferenco čeških odposlancev in očital StaroČehom, da priporočajo slogo le tam, kjer so v manjšini, kjer pa bo v večini, tam jo izkoriščajo brezobzirno. Zupan je očitanja zavračal, dolžil MladoČehe, da hujskajo sistematično proti njemu in jim naposled rekel, da nimajo političnih manfr in takta. — Vsled tega raspora, se mladočeški obč. svetniki niso udeležili volitve podžupanov in mestnih svetnikov. JAberškl občinski svet. Dunajski dopisnik „Mosk. Vjedomosti" poroča svojemu listu iz baje popolnoma zanesljivega vfra, da je vlada iz začetka hotela vse občinska svetnike I/berško tožiti radi veleizdaje, da pa je opustila to misel, boječ se evropskega škandala. Isti list javlja tudi, da je bil občinski svet razpuščen na izrecno povelje cesarja. % naujt«-* države, Tendenčna vest. Angleški in francoski listi beležijo tendenčno vest, da je nad cesar ukazal predložiti papežu iz* virnik trozvezne pogodbe. V pogodbi je baje odstavek, po katerem je Avstrija obvezana posredovati pri prvi priliki mej Vatikanom in Italijo ter če mogoče dognati sporazumljenje. — Vest sama po sebi je kaj neverojetna, tembolj, ker je znano, da so že razni faktorji skušali posredovati v tem zmislu, da se pa to ni posrečilo, ker Italija ne more in neče umakniti se iz naravnega svojega središča, iz Rima, papež pa se aspiracijam na posvetno vlado tudi neče odpovedati. Ruski Usti o papežu. Ruski listi pišejo o papežu z večjim in prist-nejšim spoštovanjem, nego marsikdaj klerikalni listi. Petrogradsko „Novoe Vremja" pravi, da se usredotočuje splošna pozornost ua papeževo veličanstveno osobo. Sedanji glavar rimskokatoliške cerkve ostaja sicer strogo v mejah duhovnega vodje, a vender je vrhovni rešitelj važnih, čisto političnih vprašanj. Naj francoski klerikalci govore* kar jim drago, tretja francoska republika je dolžna papežu mnogo hvale... Kakor se kaže, pripravlja se papež, da stori korak evropske važnosti. Govori se, da namerava izdati okrožnico proti splošnemu oboroževanju, ki tako težko obremenja narode evropske. V prvem hipu moglo bi se dvomiti o uspehu take okrožnice, češ, da na protestantsko Nemčijo, pravoslavno Rusijo in svobodoumno Francijo ne more uplivati. Vender more papež mnogo storiti v to svrho, če postane ta cilj katoliškim težnjam. — Tako piše pravosla-veu list o papežu. Homatije v lichjiji Predvčerajšnjim zvečer vršil se je v Gentu velikansk raeeting, katerega se je udeležilo nad 4000 osob. Udeležniki, navdušeni socijalističnih in republičanskih govorov, priredili so obhod po mestu ; pevaje revolucijonarne |>esmi, korakali so po ulicah in ko jih je hotela policija razgnati, ustavili so se srdito. Nastala je prava bitka, pri kateri se je policija branila z revolverji Šele vojaštvu se ie po napornem trudu posrečilo razgnati razgrajalce. Domače stvari. — („Grazer T age s p os t") ne da staremu reku „IV mortuis bil nisi bene" veljati pri političnih mrličih in je v zadnji številki s škrbastimi svojimi zobmi jmpadla zopet bivšega našega deželnega predsednika gospoda barona VVinklefja. Omenjajoč poročila „Nove Soče", da misli gospod baron Winkler svoj pokoj porabiti v književno delovanje, roga se mu, češ, da je po svoji preteklosti brez dvoma usposobljen za stalnega dopisnika kakega slovanskega ali Slovanom prijazuega lista. — No, slovausko in Slovanom prijazno novinarstvo sosebno v habsburški monarhiji gotovo ui iu ne bode nikdar tako škandalozno korumpirano, kakor je baš nemško, ki je v tem pogledu zadnje na svetu. Če bi torej gosp. barou Wiukler res kdaj kaj pisal za slovanske liste, prišel bi brez dvoma v boljšo družbo, nego če bi pisal za nemške liste, okolu katerih je zbran zgol židovski duševni proletarijat in kjer bi k večjemu naletel ua kakega barona Schwegla egiptovske preteklosti. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda.) Glede ua našo dotično notico, ki smo jo prijavili nedavno, nam; piše slovenski rodoljub iz Barkovelj, naj bi se takoj povsod ustanavljali odbori, ki bi imeli nalogo nabirati prve nove krone za družbo sv. Cirila in Metoda. Pristavlja, kako marljivo nabirajo laboni za italijansko šolo društva „Lega nazionaleu v čisto slovenski vasi pri sv. Križu v Tržaški okolici. Slovenci ne smemo zaostajati in ravno sedaj ponuja se nam res lepa prilika, da moremo pokloniti družbi lepo podporo, ako se odločno popriraemo dela in dejanski izvedemo lepo idejo: Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! — (Novi glavni zastor v deželnem gledališči,) ki ga je slikal gosp. Liebscher v Pragi, bode danes prvikrat razstavljen na ogled č. občinstvu pri slovenski predstavi zabavne Schbuthunove veseloigre „Zlati pajek*. — (Predavanje v Rudolfinumu.) Muzejsko društvo za Kranjsko priredi prihodnji petek (11. t. m.) zvečer ob šestih predavanje v bralni sobi Rudolfinumu. Govoril bode g. prof. Simon Rutar o najnovejših izkopinah ob dolenjski železnici. Ustop je prost. — (Zgradba dolenjske železnice) nadaljuje Be, ker je jesen jako ugodna, prav pridno in se bode nadaljevala tudi v zimskem času, kolikor se zemeljskih del tiče, neprestano, da bode proga v Kočevje gotova do bodočega oktobru. Stavbe kolodvorov so vse že pod streho, čez zimo se razsuše in precej spomladi se dovrše" popolnoma še mizarska, ključarska, pleskarska, slikarska in druga dela. — (Pevskega društva „Ljubljana" Martinov večer) vršil se bode v nedeljo dne 13. t. m. v gosp. Hafnerja prenovljenem salonu na Sv. Petra cesti. Program petju, godbi in humorističnomu prizoru priobčili bodemo v jedni prihodnjih fltevilk. Za danes le opozarjamo slavno občinstvo na ta večer, ki obeta obilo zabave. Po izvršenem vspo-redu je ples. — (Olepšanje mesta.) Ljubljansko stolno mesto dobilo je po oskrbi č. g. župnika frančiškanske cerkve o. Kalista Medica nov kinč. KamnoseSki mojster gosp. Srečko Toman izdelal je namreč nove kamenite stopnice, ki vodijo k cerkvi frančiškanski, mesto dosedanjih, katere so bile že jako poškodovane in posebno o zimskem času obiskovalcem cerkve nevarne. — (Nove stavbe.) Kamnosek g. Voduik dovršil je svojo dvonadstropno hišo v Kolodvorskih ulicah tik južnega kolodvora in jo tudi vnanje lepo okrasil. Kaj veselo pozdravljamo tudi slovenski napis ua zidu nove hiše: „Vodnik, kamnosek" i ki vsakemu tujcu pri ustojm z južuega kolodvora v mesto kaže, da je Ljubljana slovensko mesto. — V ulicah l Gradišča na Tržaško ceBto, ki se Imajo po sklepu občinskega sveta imenovati Erjavčeve ulice, sezidala je stavbena družba kranjska dve lepi vili, jedno za g. Zeschkota, drugo pa na svoj račun, da jo proda. Posebno vila g. Zeschkota je zidana jako bogato, nakičena s stolpiči in drugimi okraski. Druge vile slog je bolj priprost, a vender jako eleganten. Obe zgradbi bodeta izdatno olepšali ta del mesta. — (Cvetoča s liva.) Na vrtu posestuika gosp. Muka, na potu na Grad, blizu cerkve sv. Florijaua, videti je cvetočo slivo, ki je poleg cvUju pognala tudi dobro razvito mlado perje. To je gotovo redka prikazeu v tem času, ko sta že sneg in BUna večinoma ogolila drevje. — (Novi nasadi pod Tumora.) Okolo bajerju in zgradb drsalskega društva pod Turnom bodo se naredili novi nasadi in se bode tako po-vekšal in olepšal Tivolski park. S temi nasadi pri-dobil bode tudi ta, dozdaj malo zanemarjeni del lepe okolice gradu pod Tivoli prijaznejše lice. — (Novi novci.) Predvčerajšnjim prišli so v promet prvi novi zlati po 20 kron — kakor smo že poročali. Da tega dne bilo je gotovih kakih 100.000 komadov takih zlato v. Večino dobi avstro-ogerska banka. Mnogim zahtevam bank iu menjalnic v provinciji bode peueznica mogla ustreči le polagoma, ker je gotovih še primeroma malo zlatov. Poleg zlatov začelo se je takoj kovati novce po 20 vinarjev. Firma Kruppova oddala je dozdaj kakih 300O kilogramov uikla. Ker se da kovati 250 komadov po 20 vinarjev iz jedoega kilograma uikla, bode se teh novcev kmalu izgotovilo izdatno število. Za nov srebrni in bronasti denar se bodo še letos izdelale potrebne priprave, kovati se jih bode pa začelo še le bodoče leto. Peneznica bode imela za dve leti dovolj posla, dokler bodo izgotovljeni vsi novi novci. — (Včerajšnji mesečni živinski somenj) bil je prilično dobro obibktiu. Prignalo ee je 404 glav konj in volov, 412 krav in 54 telet, skupaj 870 glav. Kupčija je bila srednja, najboljše so se prodajale krave s teleti, ker je došlo pre cejšuje število kupcev iz Istre. — (Nemšk kavalir.) Baron Pavel U n t o r r i ch t er, c. kr. okrajni komisar, tisti, katerega je nedavno tega Sloveujegruškega notarja Tomschegga sin ua javnem trgu v Ljutomeru okle-stil z bičem, ki se navadno rabi samo za pse in le o izreduih prilikah za nemožate aristokrate, je v velikem strahu za svoj ugled in za karijero. Da bi uplivul ua javno mnenje in eventuelno na preiskavo te afere, prouzročil je ta „ gen t leman", da je Dunajska „Neue freie Presse" vzprejela — seveda ue brez primerne nagrade — Že sedaj njegov zagovor v svoja predala. Ta spis je očiten škandal. V njem se na dolgo iu Široko popisuje, kako je barou Uuter-richter začel ljubavno razmerje z notarja Tom-ecbegga hčerjo, kako je to razmerje pojmlnoma „korektno" razdrl, kako ga je brat bivše neveste njegove zavratno napadel, kako je po njem udaril ne da bi ga bil zadel ter potem otekel v pripravljenem vozu — skratka, baron Unterrichter ho slika kot žrtva zdivjanosti mladega Tomschegga, kot velikodušnega kavalirja, ki napadalca niti ovadil ni, ampak to prepustil občinskemu načelniku Ljutomerskemu, in naglasa sosebno to, da ni bil zadet z bičem, kar je pa neresnično in Be da s pričami dokazati. Sedaj gre za to, je li tak mož zamore še biti c. kr. okrajni komiaar v Ljutomeru. — (Legar in griža) se razširjata jako močno po vsi okolici Slovenjega Gradca na Štajerskem. Ozirom na to epidemično bolezen ukazal je okrajni šolski svet začasno zapreti ljudske šole v Muti, v Št. Martinu na Paki, v Topolsici, v Sv. Florijanu pri Šoštanju, potem šolo Šuštaujsko okolice in šolo na Jauževem Vrhu. — (Velikanek vzbočen (reliefni) zemljevid Koroške,) katerega izdeluje strokovni učitelj P 1 i w a v Beljaku, prav dobro napreduje in < bodo dogotovljen 1. 1897. Ves zemljevid (v merilu 1: 10000) bode 19 m dolg, 9'35 m širok ter stal okoli 3000 gld Postavili bodo posebno zgradbo, v kateri bodo ta zemljevid kazali, in ta zgradba bode stala zopet 4500 gld. — (Karantena v Trstu) Trgovinski minister je določil petdnevno karanteno za potnike in za blago, došlo z Reke ali iz pristanov v hrvatskem Primorju. Tržaški trgovini je ta naredba v čutno škodo, ker ovfra promet jako izdatno. — (Štrajkujoče ž e n b k e.) Pri Tržaškem trgovcu Ba8eviju služi okoli 300 sesalot, to 8o namreč ženske, ki v skladiščih izbirajo in suažijo suho grozdje, kavo in drugo tako blago. Plača teh žensk je seveda jako nezuatna in to je bil uzrok, da so predvčerujšnjlm zjutraj uprizorile majhen štrajk. Zahtevale so povišanja plače in skušale z grožnjami spraviti na svojo stran tiste delavke, ki bo se brez|)ogojno lotile dela. Ker so te babure grozno razgrajale, primorana je bila policija, razgnati jih šiloma. — (Delavska zavarovalnica proti nezgodam.) V zadnji seji upravnega odbora delavske zavarovalnice proti nezgodam za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo |>riznale ho se 200 delavcem rente v skupnem znesku 1589 gld , za katerih pokritje je potrebna glavnica 17.500 gld. Koncem oktobra uživalo je rente 1G8 stalno za delo nesposobnih osob, 22 vdov, 32 otrok in 4 ascendenti. Dalje se je nakupilo nekaj novih vrednostnih jmpirjev. V tekočem letu vplačanih je bilo premij za 141.725 gld. 91 kr. in Bicer 80 475 gld. 7 kr. na račun druzega poluletja lanskega 1. in 61.250 gld. 84 kr. na račui prvega poluletja letošnjega leta. Ker še n'mo predloženi vsi računi, ni moči popolnoma določiti premij Bpadajočih na prvo j>oIuletje tega leta; zuašati utegnejo kakih 75 000 goldinarjev. — (Slovenski klub na Dunaji) ima v soboto, 12. t. m, po občnem zboru „Podpornega društva za slov. visokošolce na Dunaji* prvi svoj večer z berilom g. c. kr. stotnika Ig. Kaša: „Nekaj novega iz Dalmacije". Lokal: „Gold. Kugel" 1. Ara Hof, 10, mezzanin. Za to sezono prijavljenih je dosti velezanimivih beril. Tudi slavni naš pesnik, gosjiod prof, J. Stritar, obljubil nam je berilo. Zaradi nedostatnosti lokala se bode, ako le količkaj mogoče, odpomoglo. Vsi ua Dunaji živeči domoljubni Slovenci so tudi na prvem večeru slov. kluba dobro došli. Na veselo svidenje. — (Popravek.) V poslednjem poročilu o darovih, došlih podpornemu društvu za slovenske visokošolce ua Dunaju in objavljenih v sobotni (252.) številki tega lista, vrinila se je neljuba pomota. Namesto besed „Neimenovan gospod je iz volila umrlega rodoljuba Kneza daroval 400 gld.", brati je jirav tako le: „Neimenovan gospod je iz volila umrlega rodoljuba Kotnika izročil 400 gld.tf — (Lopovska »doktorja",) Neki delavec i i Jezeran na Hrvatskem zamudil je bil večerni vlak, s katerim ae je hotel odpeljati iz Zagreba na Reko« Ko se ju vračal v mesto, ustavita ga blizu hiše sv. Jeronima dva človeka, rekoč, da sta „doktorja" ter da ga morata preiskati, je li nima kolere. Odpela sta mu suknjo in telovnik iu poskušala, kako mu bije srce. Delavcu se je vse to pač zdelo čudno, a mladeniča bila sta tako prijazua, da ni slutil nič zlega. Blizu Zrinjskega trga pustila sta ga samega. Z njima pa je zginil tudi mošniček s 15 gld., katere si je osleparjeni delavec pač z velikim trudom prihranil. Telegrami „Slovenskemu Narodu41: Dunaj 9. novembra. Cesar ukazal od-poslati za carevića dvorni vlak do italijanske meje. Carevič pride dne 12. t. m. na Dunaj in se odpelje drugi dan zvečer v Peterburg. Carevič nastanil se bo v cesarskem dvorcu; njemu na čast bo dne 13. t. m. velik dine. Budimpešta 9. novembra V poslanski zbornici naznanil ministerski predsednik grof Szaparv, da se kabinet glede obligatornega civilnega zakona ni mogel zjcdiniti in zato podal ostavko, katero je cesar dne 6. t. m. v z prejel. Zbornica zaustavila je na Szapa-ryjev predlog posvetovanja, dokler ni imenovano novo ministerstvo. Prav tako izjavil se je Szaparv v magnatski zbornici, ki je tudi zaustavila zasedanje na nedoločen čas. Berolin 9. novembra. Danes bil otvor jen deželni zbor. V prestolneni ogovoru se naznanja, da znaša deficit za leto 1891/92 42 milijonov mark. Pokril se bo s posebnim posojilom. Ugodnega uspeha v državnem gospodarstvu tudi letos ni pričakovati, vender pa finančne razmere niso tako slabe, da bi se bilo bati, samo štedljivosti treba. Novi Jork 8. novembra. Volitev Cle-vclanda za predsednika je zagotovljena. Bazne vesli. * (R u b k i veliki kuez Sergij pri pajiežu.) Iz Rima se poroča, da je sv. Oče vzprejel v avdijenci dne 5. t. m. ruskega velieega kneza Sergija iu njegovo soprogo. Avdiienca trajala je jiol ure. Veliki knez posetil je potem državnega tajnika kardinala Rampollo, ki je kmalu potem tudi prišel k velikemu knezu, vrnivši mu posut. * (Kolera na Ruskem.) Po uradnih poročilih umrlo je na Ituukem do 10. oktobra letošnjega leta, kakor kažejo oficijelni izkazi 215 000 osob. Ta številka pa se je tud; uradno priznala le kot približnu in je skoro gotovo umrlo Ae več ljudi, nego jih je uraduo izkazanih. * (Francoski skladatelj operet Ilerve) umrl je dne 5. t. in. v Loudouu v starosti G5 let. Imel je že dlje časa kratko sapo in so jo baje zaduši od togote, ko je čital nek članek, ki ga je hudo napadal. Bil je libretist, skladatelj in pevec ob jedneui. Največjo slavo užival je še pred Ofleubacbom, o katerem je vedno trdil, da je pusuemai le njegov (Herveov) način skladanja. * (Poskušeu samomor.) Komoruik grof Krasieki, član gospodske zbornice iu načelnik želez. Lvov-Černovice-Jas*y prerezal m je na dvorišči hiše tikc svoje palače na Dunaji v ponedeljek popoludne vrat. Prenesli so ga v njegovo palačo. Rana je več centimetrov dolga, a ne smrtna, ker ni prerezan sapnik in tudi nobena glavnih žil. Grof Kras eki ima posestvu pri Jaroslavu v Galiciji in je star 5G let ter oženjen. Uzrok, da si je hotel vzeti življenje so baje fioancijelue razmere. * (Katoličanstvo u a I) a n s k o m.) Ii Ko-datija se poroča, da ju tamošnja katoliška občina dobila svojega škofa. O I 6ai0V reformacije m bilo na Dan.-keni kutoliške šUoliie, za fo ;e ta nova pridobitev posebno važna Sploh katoličanstvo na Dan-skem napreduje že dlje časa To pospešuje v j>rvi vrsti propaganda, ki ima bogata sredstva in pa mnogi prepiri mej luteransku duhovščino v deželi. Brez dvoma si bode katoličanstvo v bližnji bodočnosti pridobilo na Danskem še več ujdiva nego do-sedaj iu se še bolj razširjalo. * (Tarok -partija mej levi.) V zve-rinjaku g. Kludsk"ga, ki je zdaj v Gradci, predstavljala se je že v raznih mestih posebna zanimivost, namreč larok-jiartiia v kletki levov. Pogumna krotilka divjih zvenu, krotilec levov, vodia iu pa impregfatio, ki je bil prej tudi krotilec zverin sede mirno v kletki mej divjimi zverinami iu igrajo svoj „tajijior", kukor da «o v kavarni mej dobrimi |>ri-jatelii. To so hoteli vprizoriti tudi v Grndci. A policija zmedla jim je račun in prepovedala tako partijo« Občinstvo prišlo je ob izredno predstavo, vodstvo zverin jaka pa ob masten dohodek, ki bi ga bila brez dvoma prinesla taka seuzacijonelna predstava. * (Grozna najdba.) V Lublinu preiskovali so te dni finančni pazniki neko hišo, ker so sumili, da je v njej skrito mnogo utihotapljenega blaga. Tega blaga sicer niso našli, pač Jia v kleti zasledili krvave znake iu ko so tla odkopali, našli so devetnajst človeških trupel; to so brez dvoma umorjeno žrtve tihotapcev. Razburjenost v Lublinu je \sled tega velikanska. ♦(Železnico iz Jafe v Jeruzalem,) ki je 134 km. dolga, dodelali in odprli bo to jesen. Dne 21. avgusta pripeljal se je prvi parni stroj pred betlehemska vrata in prebivalci so strahotna pred njim bežali, češ da ga je sam peklenšček izumel. Za leruzulemske romarje bo ta železnica velike važnosti. * (Bogat prosjak.) V Avignouu na Francoskem umrl je te dni star prosjak imenom Mar celiL. Več desetletij že je živel ob milodarih. Ko so ga polagali v kralo, našli bo v njegovi obleki zašitih vrednostnih jiajiirjev za več nego pol mili jona frankov. V posebnem pismu imenuje mesto in blagodejne zavode v jednacih delih za glavne dediče. Njegova sestra |>a je umrla pred letom dni uprav od gladu, prenesli so jo bili namreč vso onemoglo v bolnico, da ni mogla več okrevati. Listnica uredništva. Gosp. Emil Jnhm, izdajatelj zemljevida za Kranjsko v Zagrebu: Potrjujemo vzprejem Vašega impertinentnega pisma in zatrjujemo Vas, da bi Vi labko hodili v šolo k naaemu ocenitelju no samo glede kartografije, ne^o tudi glede običajnih, vsakemu olikanemu človeku neobhodno potrebnih občevalnih form. Več Vam nimamo odgovoriti. — Gospodu dopisniku iz jastrebskega ozemlja: Oprostite — a dopis rnška", ki j« preskušeno domače zdravilo in upliva na želodec krepdno ter pospešitno na probavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 1 gld. To postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOL L, c. in kr. dvorni zala^atelj, DUNAJ, TucbUuben 9. V lekarnah na deželi zahtevati jo izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. Manj nego S škatljici bo ne razpošilja. 5 (42—15) SJBasrB5 so f IjJaalHJatBl: 7. novembra: Leopoldina Pri vse k, črevljarjeva hči, 21 let, Trnovske ulico fit. 8, katar v črevih. — Jožef KoBem, poštnega odpravitolja sin, 14 mesecev, Realjeva cesta št. IG, bronebitis. V d o £ e 1 u i bolnici: 3. novembra : Janez JJoc, delavec, 74 let, emphvsem. 5. novembra: Amalija Schmerz, rudarjeva hči, 15 let, combustiones. Meteorologično poročilo. 3 3 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo- : krma v nun. > 7. /j o t raj 743 7 mm. S •8" C brezv. obl. o o Ji, popoi. 744 5 mm. 9 0° C si. vzh. obl. 000 on. od it. zvečer 745*9 mm. 7 6" C •1, zah. obl. Srednja temperatur« 7,5", za 2 1° nad normnlocn. dnć 9 novembra t I. včeraj gld. B6 90 96 70 11470 , 100 80 . 988-— „ 31070 119*85 Papirna renta .... Srebrna renta .... /data renta......, S ' „ marčna renta ... , Akcije navodne banke . , , Kreditne akcije .... . London ....... , Srebro ....... , Napol........i C kr. cekini..... Nemške marke .... 4 državne ireČke i/. 1. 1864 I)rza< ne srečke i/. I. 1864 OgcrHka zlata renta 4'/., . Ogeroka papirna renta B Dunava rog. srečke 5>°.'0 Kreditne srečke...... Rndolfove si> rke...... Akcije Rtaglo-avstr. banke . . . Tramway-društ. volj. 170 gld. a. v. . danes gld. 96 95 , 96 70 „ 11480 „ 100*80 „ 989 — , wi*io . 119-85 9'55 — 9'Bi*/, r 71 — g 570 t>8'88', — Sh-Ho 850 gld. 140 Ki« l. — kr. 100 0 1M> M , 1 12 ■ 40 , 100 86 . 1'HJ gld. ! •->.'* 19 50 , listi . . 117 n 75 , 100 gld. 192 n 60 , 10 , 23 35 , 180 , 159 • 60 B 238 60 , Tužnega srca javljamo sorodrikom in znancem, da je naš ljubi sin, oziroma brat, svak in strijc, gospod (1242) Makso Blumauer posestnik v (iradci po vzprejerau sv. zakramentov za umirajoče preminil dne 7. t. m. ob Vt.12. uri po noči in se preselil na oni boljši svet. Sprevod bode dne 9. t. m. ob treh popolu-dne na pokopališči Sv. Lenarta. Sv. zadušnice vršile se bodo dne 10. t. m. ob '/,8. uri zjutraj v Graški župni cerkvi Sv. Ivana. V G rad c i, dne 8. novembra 1892. Koza Blmiianer, mati. — . B.**. (1231—2) o Na najnovejši in najboljši način * Uiuelue (228—67) j Kofte tu k Altovi a I T uftavlja hroz VHakib bolečin ter opravlja plombo- £ d,, viiiiju in vse v.oImk* operu«ti|e9 — odstranuje e £ lobue bolečine z usmrtenjom živca J t zobozdravnik A. Paichel, J x poleg čevljarskega mostu, v Kohlor-jevi hiši, I. nadstr. J MEJNAR0DNA PANORAMA v „ToiiliiUle". Od «ln«e 9. «lo 20. t. iu. vrstile so bodo poslednje štiri serije, ki obsegajo: minu. Klor ene« 1'Imm. Veronn, 1'hiIovh, Bolognn, Mttuto* u. <'«pri, Špansko, Tr*l, I* lil), SolUOjgraU, Nchniriinunen iu llitvarsko; isto tako se na splošno zithtevanje ponavljati dve seriji: Benetke, Itetleliem, rojMtvo Jetuan Kriatii«**, Jerusaleui, tfrob Jeautta KrlMtuMM. Vrstile se bodo serije dno 9., 12., 15. iu 18. t. m. Uatopniun lO kr., za otroke, vojake In dl|Mke vneli kategorij le S kr. (1167—13) KARL TILL Ljubljana, Špitalske ulice št. 10. Arabska guma, skledice za gumi, tablete za gumi, herbariji, krasopisne predloge, črtala od kavčuka, gosja peresa, Skripčna peresa, kreda bela in barvasta, držala za kredo, črtala, črtani listi, brisalne deščice, brisalni gumi, pivnik, predloge za slikanje, kovinska tinta, milimeterski papir, glasbene mape, natorni gumi, natorni papir za risanje, nigrivorin, be-lcžnice, beležne tablice, slikarske ploščice, škarje za papir, lepenka, klejne table, suhe P barve, prozorno platno, prozorni papir, čo- U piči, portfeljni klinci, preparacijski zvezki, M (1021) strgalni gumi. III. (9) £ voljno, čisto, strogo nevtralno, da se I njim ubrani ono. Čeear prouiroAaJeJo tirti^a mila, ki v sobi todriuijejo sode in so raz-jedljiva, nsuiree. polt'ne, postane rdeča ali bakrobarvna, no omlahne pred časom iu ne /vene, ne peeo in se ne razteguje po umivanji« Kdor sn hoče ogniti takim pojiivoin, oziroma kvarnim učinkom, kupni z* svojo toileto i 111*0 Doering-ovo milo s sovo — najboljše milo sveta! Generalno zastopstvo: A. MOTSOU & Co., Dunaj, 1., laigtrk \r. 3. i K X X X X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Županstvo v Višnji gori naznanja, da bode mesto |ireilOVeđ«ialie^«t SClIlllja dne T. iiovciiil>r«t »cdaj 3 v ponedeljek^ 14. novembra t. I. katerega je c. Kr. olirajito tfiavarstvo >iU>\ oBilo. Višnja gora, dne 7. novembra 1892. lfW"P) dvill^/, župan. I ! B i t k a pri K u s t o c i ! | «2 ! U Pk os X ■HI Plastična slika bitke pri Kustoci v dan 24. junija 1866. leta vidi se vsak dan od 8. ure zjutraj do 5. ure zvečer v redutni dvorani. ----~--- 1189—7) Uutopuiiia ob delavnikih £<> Ur. za osebo; ob nedeljah in praznikih lO Ur. u M" H* pr ►d M- w c n O 0 v dan 24. junija 1866. leta. Udajttelj in udgovorudi urednik: ,1 o n 1 p N o 1 H. i.uictr.uiaa in tlak .Ndrudue Tiskarne". 267004