-1/ 2/', ■2/ 4/5 V'] 3/ 2/ 4/ 2/ $ 1/| 1/ I/4 1/5 13 >/j J3 16 !/! 13 13 15 1/ 1? 16 161 10 |6| 12 Št. 287 (14.378) leto XLVIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od L. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____ 1200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 PETEK, 11. DECEMBRA 1992 RUSIJA / POLITIČNI ZAPLETI BIH / ZADNJE NOVICE S FRONTE Jelcin odkrito obtožil kongres Ali grozi Rusiji ponovitev avgusta 91 ? MOSKVA - Predsednik Rusije Boris Jelcin je na kongresu ljudskih poslancev na presenečenje vlade in poslancev nasto-PH z odločnim apelom j/Uskemu narodu. Prese-i j je dilemo »ali kongres ® * Predsednik« in naro-odločno razgrnil pre-*r°g vseruskega referenduma. Januarja 1993 naj i se volilci torej odloc za koga so. Predsednil Potem demonstrativ zaloputnil vrata. • K°nSres ne zavri ideje referenduma, j se je sprevrglo v najvi n najnevarnejšo pa Cn° ustavno krizo Ru lanskem avgust . m Prevratu. Opazo Cl ne izključujejo krvs Provokacij. Pred K jrujem se vrstijo nasj u)oči si mitingi. Arm zagotavlja nevtralnosi ^estobo ustavi. Jelcin je bil jasen, o ln kratek. »S takšr ongresom ni vec mc e delati. Kar se ni po; ono avgusta 1991, pos Aleksander S. Terehin Sate zdaj z drsečim prevratom,« je grmel Jelcin in dejal, da se je parlament ne odgovarja nikomur. Po Jelcinovih besedah Rusiji grozijo državljanska vojna, destabilizacija in gospodarski kaos, zato vidi samo dve poti: nadaljevanje reform ali cenen populizem in »restavracijo sovjetskega totalitarnega komunističnega sistema«. Za drugo pot je Jelcin neposredno obtožil predsednika vrhovnega sovjeta Rusije Has-bulatova. Predsedujoči kongresa je zaradi Jelcinovih obtožb ponudil odstop in tudi sam zapustil dvora-np. Na vztrajanje poslancev pa se je vrnil in nadaljeval predsednikovanje najbolj vročega zasedanja doslej. Poslanci so v paniki zahtevali poročilo treh ključnih ministrov, ministra za obrambo, za varnost in za notranje zadeve. Vsi so kot neutemeljene zavrnili govorice o prevratu in prisegli izključno zvestobo ustavi. Enako zagotovilo je dal tudi vrhovni javni tožilec Rusije Stepankov. Vodja varnosti v Kremlju je poslance »pomiril«, da je varnost za kremeljskimi zidovi okrepljena. Predsednik Jelcin se je zatem odpravil v tovarno avtomobilov AZLK in poudaril, da vlade ne more zaupati nikomur drugemu kot Jegorju Gaj-darju. Kongres je medtem s 740 glasovi za in 50 proti je sprejel »kontraapel« narodu. Kongres obtožuje Jelcina, da krSi ravnove- sje zakonodajne in izvršne oblasti in zahteva predčasne volitve tako predsednika kot parlamenta. Rusija je danes v najve-Cji politični in ustavni krizi od lanskega avgustovskega prevrata. Jelcinova dejanja so v skladu z ustavo, vendar je na kocko postavil tudi svojo oblast. Razmere so absurdne, saj gre za dvovladje in obe strani se sklicujeta na »narodovo voljo«. Breme javnega antagonizma med izvršno in zakonodajno oblastjo je zato zdaj vrženo na hrbet naroda. Toda rusko volilno telo je utrujeno in apatično od nenehnih političnih prepirov. Izvir konflikta je v dveh političnih centrih vrhovne oblasti, kar je dediščina gorbacovovske sovjetske preteklosti, vsa struktura pa je v temelju potrebna sprememb. Če zanemarimo »narodovo voljo«, imamo pravzaprav opravka s trikotnikom. Na eni strani Jelcin in vlada, na drugi tandem Hasbulatov in podpredsednik Ruckoi, na tretji pa represivni del oblasti, ki je izrecno poudaril nevtralnost in zvestobo ustavi. Zaostrovanje bo na koncu razklalo Rusijo, zato je edini izhod kompromis in predčasne volitve. Ob lanskem prevratu, ko so tanki že hrumeli po moskovskih ulicah, je osrednja sovjetska televizija prikazovala Labodje jezero. Ce se bo to ponovilo, najbrž ne bo ostalo samo pri baletu. Ali bo aimada BIH prebila srbski obroč? Beograjska televizija, ki sicer takoj zabeleži srbske vojaške uspehe, je v četrtek molčala o dogajanju v Sarajevu Vreče s peskom nudijo le skromno zavetje (Foto: TRIO) Nuaz Hamza Kljub številnim poročilom še vedno ni znano, kaj se pravzaprav že nekaj dni dogaja na sarajevskem bojišču. Ali gre za kdove kateri poskus enot, zvestih Radovanu KaradžiCu, da bi prodrle v bosansko prestolnico, ali pa že za peti ali šesti poskus preboja sil armade BiH. Gotovo pa je bilo Sarajevo v noCi na Četrtek ponovno bombardirano, in sicer potem, ko se je armadi BiH posrečilo osvojiti strateško zelo pomemben hrib ZuC, ki se dviga nad celotno sarajevsko kotlino. Pred tem so srbske enote zavzele in z zemljo zravnale sodobno primestno naselje Otes, kjer so živeli predvsem ljudje hrvaške narodnosti. Hrvaški viri, ki se sklicujejo na predstavnike bosansko-hercegovskih oblasti, poročajo, da so vCeraj do zgodnjih jutranjih ur potekali boji okrog VogošCe in Rajlovca na severozahodu Sarajeva. To daje slutiti, da gre morda vseeno za poskus armade BiH, da prebije osemmesečno blokado Sarajeva. Armada BiH je bila, po izjavah poveljnika tuzelskega korpusa Željka Kneza, uspešnejša kot srbska vojska na gradaškem bojišču. Na zahodnem delu občine na severu BiH so branilci osvobodili del doslej zasedenega območja in pri tem zaplenili večje količine orožja, ki ga armada BiH nujno potrebuje. Srbska stran pa je iz maščevanja bombardirala GradaCac in na bojišče pripeljala nove vojaške sile in oborožitev. POGAJANJA Z ITALIJO Zunanji ministrstvi dveh držav imenovali strokovni komisiji za pripravo pogovorov ° n(CurSdr}!h virh. n°j b' pogajanja stekla, ko bo Slovenija imela novo vlado —- Bogo Samsa ministrstvu Peter Toš, prav tako ugleden in uveljavljen profesionalni diplomat. Komisija se za zdaj še ni sestala, o njunem obstoju ministrstvi uradno nista niti sporočili, po nekaterih mnenjih se bosta najbrž sestali že v decembru in bosta imeli strogo omejen tehnični program, po drugih pa šele januarja, ko bo že imenovana nova slovenska vlada. V Rimu namreč menijo, da je treba počakati na na novo slovensko vlado. Na priprave pa vsaj posredno najbrž vplivajo tudi tržaški nacionalistični krogi, ki se jim nikamor ne mudi, vztrajajo pri dolgotrajnih pogajanjih, ki naj bi vsebinsko zajeli predvsem tako imenovano pospravljanje krivic istrskim beguncem, ostala vprašanja pa bi bila potisnjena bolj v ozadje, med njimi še zlasti zaščita slovenske manjšine. RIM / PARLAMENT POTRDIL ITALIJANSKO UDELEŽBO Odhod še ta mesec Dva tisoč vojakov bo odšlo v Somalijo, 1.200 pa v Mozambik RIM - Italijanski parlament je vCeraj odobril odhod italijanskih vojaških enot v Somalijo v sklopu večnacionalnih sil OZN. Po takojšnjem odhodu prvih vojaških opazovalcev bo celotni kontingent kakih dva tisoC mož zavzel položaje do prvih dni januarja. Zunanji minister Colombo je podrobno prikazal razloge italijanskega vojaškega sodelovanja v sedanji operaciji »Vrniti zaupanje«, navedel je zgodovinske vezi s to deželo in poudaril, da Italija v Somaliji ni nezaželena, kar pa ni prav v skladu z vestmi, ki prihajajo iz te dežele, kjer Italiji očitajo, da je s podporo diktatorju Siadu Barreju prispevala k somalski katastrofi. Prav to je tudi italijanska opozicija očitala vladi, ni pa bila enotna glede ocene vojaške misije. V Afriko ho odšlo približno 3.200 vojakov, od tega 2.000 v Somalijo, 1.200 pa v Mozambik. Predhodnica vojaških opazovalcev bo v Somalijo odšla s transportnimi letali G-222, glavnina pa-z ladjami (AP) f Moja Banka BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Umetnost zapeljevanja Do Valentinovega je v Akademiji modnega kreatorja Valentina odprta nenavadna razstava, s katere poroča naš rimski dopisnik Vojmir Tavčar. ..................stran 3. Dežela krči sredstva za slovensko manjšino S pretvezo nujnega varčevanja namerava Dežela Se skrčiti prispevke za slovensko narodnostno skupnost, točneje namerava zmanjšati za 150 milijonov sredstva, ki so bila namenjena kritju različnih deželnih zakonov glede manjšine. ..................stran 4. Priznanje novinarjev Giorgiu Vogheri Združenje tržaških kronistov bo danes podelilo Zlatega sv. Justa »staremu tržaškemu Židu* Giorgiu Vogheri, ki je najbolj zaslovel z delom »Ouaderno dTsraeie«. O njegovem odnosu do rojstnega mesta, o doprinosu židovskih piscev italijanski kulturi Trsta, o zadnjih pojavih rasne nestrpnosti in antisemitizma in o njegovem delu se je z njim pogovarjala Breda Pahor. ..................stran 4. Friulia: novi upravni svet januarja V Trstu je bil včeraj občni zbor delničarjev deželne finančne družbe Friulia, na katerem so soglasno odobrili poslovni obračun in triletno poročilu o njeni dejavnosti. Drugo točko dnevnega reda, ki je predvidevala imenovanje novega upravnega sveta družbe, pa so delničarji na predlog Dežele FJK sklenili prenesti na 11. januar, medtem ko bo za imenovanje novega predsednika, za katerega je pristojna deželna uprava, ki ga je medtem že tudi izbrala, potrebno počakati na ustrezni zakonski odlok. ..................stran 5. Čuden požar v tržaškem predmestju V preteklih dneh je samotni starec pri Sv. Sergiju v južnem tržaškem predmestju tvegal, da zgori v svoji baraki. Sam zatrjuje, da so ga neznanci nameravali sežgati, čeprav policija razpolaga z drugačno verzijo. ..................stran 6. Mittelevropski kulturni dnevi V Gorici so se včeraj začeli 26. mittelevropski kulturni dnevi. Tema letošnejga posveta, na katerem sodelujejo raziskovalci iz vse srednje Evrope je Krščansko tkivo Evrope v obdobju od prve svetovne vojne do današnjih dni. Danes bodo na posvetu govorili med drugimi kardinala Del Mestri in Siivestrini, ljubljanski škod Šuštar in beograjski škof Perko. ..................stran 8. Evropski neonacisti pod drobnogledom Zaradi čedalje nasilnejših akcij rasistov, obritoglavcev in podobnih skupin demokratična evropska javnost zahteva ukrepanje. .................stran 12. ■ m ■ i 1 m* Zakaj molk ob aferi? Bojan Brezigar Znani Časnikar znanega slovenskega tednika me že nekaj Časa sprašuje, kako italijanski tisk komentira prisluškovalno afero v Sloveniji. Nikakor se ne more načuditi, da komentarjev o tem sploh ni in da italijanski tisk ne poroCa o škandalu, ki naj bi pobliže zadeval italijanske diplomatske predstavnike v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Odgovora, zakaj taka tišina, seveda ne poznam. O tem lahko le razmišljam. Prvo, kar pride človeku na misel, je dejstvo, da vse države, ki varujejo svojo suverenost, prisluškujejo tujim diplomatskim predstavnikom, vendar tega nikoli nihče ne bo priznal. V Italiji in v Številnih drugih zahodnih državah obstaja pravica do državne tajnosti, ki je v interesu države. Proti tej pravici je veliko nerganja in ugovarjanja, vendar v to osje gnezdo nihče pregloboko ne vtika svojega nosu, niti parlamentarni odbori ne. Nobeno presenečenje torej ni, da se je to dogajalo tudi v Sloveniji. Prav tako so v zahodnih državah škandali v predvolilnem Času nekaj povsem naravnega. Ljudje so se temu privadili in jih zato ne jemljejo preveč resno. Vsaka država ima paC svoje navade in vsak volilni razred je občutljiv na drugačne Škandale: francoski volilci veliko dajo na mednarodni ugled države, v ZDA je zelo hudo, Ce je kandidat varal ženo, italijanski volilci pa se na to požvižgajo in se jim zameri le tisti politik, ki je zaradi podkupnine moral v zapor. Povsod pa velja načelo, da Škandali v predvolilnem Času niso resnični škandali in gredo po volitvah v pozabo. Zato jim ljudje v glavnem ne verjamejo, tisk pa jih umešča v poročanje o volilnih bojih, in ne o resnih družbenih pojavih. Italijanski tisk je zelo svoboden in neodvisen, vendarle pa ima prirojen Cut državnosti. Čeprav niso vsi italijanski veleposlaniki med najboljšimi diplomati na svetu, Časopisi tega ne obešajo na najveCji zvon. Kot so poročali nekateri slovenski Časopisi, naj bi bili predmet prisluškovanj pogovori med tedanjim italijanskim konzulom v Ljubljani in tedanjim italijanskim veleposlanikom v Beogradu. Prvi je zdaj italijanski veleposlanik v Sloveniji, drugi pa diplomatski svetovalec predsednika italijanske vlade. Italija tega škandala ne odpira, ker bi to lahko škodovalo ugledu italijanske diplomacije in s tem države v svetu. Gre torej za državni interes, ki ga očitno ne spoštuje samo politično vodstvo, ampak tudi tisk, Čeprav noben Časnikar tega ne bo odkrito priznal. Četrti razlog bi lahko iskali v znanem kitajskem pregovoru o sedenju na bregu in Čakanju, da truplo priplava po reki. S tem da italijanski tisk o prisluškovalni aferi ni poročal, da vlada o njej ni razpravljala in da ni bilo vprašanj v rimskem parlamentu, zadeva Se ni končana. Italijanska diplomacija je aferi zelo pozorno sledila in v arhivu rimskega zunanjega ministrstva je o tem vprašanju zagotovo shranjen zajeten dosje. Italija in Slovenija imata med seboj Se vrsto nerešenih vpra-šanj.Iluzorno bi bilo misliti, da novemu slovenskemu zunanjemu ministru, iz katere koli stranke že bo, ne bo predložila tudi tega računa in s tem Slovenijo omajala pri pogajanjih o vprašanjih, ki so zanjo življenjskega pomena. Tržaške polemike zadnjih dni o Osimskem sporazumu kažejo, daje tako. Prisluškovalna afera verjetno ni bila zadnja v Sloveniji. Vendar pa bi bilo dobro, ko bi v prihodnje tisti, ki bodo afere začenjali iz volilnih namenov ali tudi zgolj iz ljubezni do resnice, spoštovali načelo, ki politiku nalaga predvsem odgovornost do države. POGLED Kako ustaviti Jelinčiča Simon Bizjak Demokratične volitve so v dobršni meri tudi preizkusni kamen upravičenosti umišljene, medijsko skonstruirane (samo) podobe kakega naroda. Ce je še v bližnji polpretekli zgodovini veljalo, da smo Slovenci bogaboječe tepeno ljud-stvece na prepihu Evrope, poniž(a) ni in razžaljeni, kleni, pa vendarle nekoliko cmeravi, je osamosvojitev poenostavljeno (anti) podobo postavila na glavo. Jelinčičev (pričakovani) uspeh je zategadelj prej posledica predpo-mladnega samozatajeva-nja kot stranski proizvod slovenskega mirnega osamosvojitvenega pohoda. Nekaj podobnega kot v Nemčiji torej, kjer nekdanji vzhodnjaki krvavo dokazujejo svoje nemštvo, v Honeckerjevih Časih prekrito s plaščem inter-nacionalizma. Seveda pa vse to še ne pomeni, da so Jelinčičeva parafa-šisticna gesla kaj manj je bilo medijsko distanciranje od Jelinčičeve SNS v zadnjih dneh pred volitvami očitno neuspešno? Glede na to, da so volitve pokazale usmerjenost slovenskega političnega utripa mera stihijskega nasilja \ bolj v levo kot v desno, uličnih band. Plaz se je je rešitev na dlani, nevarna. Ne gre namreč zaupati tistim, ki govorijo o kanaliziranju in institucionaliziranju slovenskega gneva proti »južnjakom« prek SNS, kar naj bi omogočilo lažji nadzor kot v pri- torej sprožil in govoričenja o slovenski potrditvi teženj evropskega političnega razvoja v smeri krepitve skrajne desnice so le zatiskanje oci pred bolečim metastazira-njem malignega tkiva v slovenskem narodu. Resnici v prid je treba namreč jasno povedati, da je izhodiščni položaj »tujcev« v Sloveniji povsem drugačen kot v nemškem primera. Neslovenci so se pri nas namreč v trenutku, ko je preminila tista, v kateri smo živeli prej, znašli v dragi državi. Zato jih je slovenski nacionalni ekskluzivizem v še večji meri prizadel in doletel nepripravljene. Kaj storiti potem, ko Čeprav je, upoštevajoč marsikdaj nenačelno pragmatičnosti najve-Cjih strank, malo verjetna. Postavljeni so odstotkovno podprti temelji velike hiše slovenske levice (ali levega centra), ki bi se lahko učinkovito uprla desni falangi. Ce te priložnosti ne bo izrabila, se utegne zgoditi nekaj podobnega kot v Italiji po propadu mirovega in Berlingurje-vega »zgodovinskega kompromisa« v sedemdesetih letih. Komu bi to najbolj koristilo, ni treba posebej poudarjati. Ponavljanje evropskih napak ni prava pot tja, kamor sodimo že od nekdaj. GLOSA IB!* Gospoda Grosa slovo Volitve so, hvala bogu, mimo in parlament bo v kratkem dobil novo podobo. Seveda ne gre le za z ustavo določeno zmanjševanje števila zborov m poslanskih sedežev v njih. Predvsem gre za »kadrovske« spremembe, ki so jih povzročili rezultati zadnjih volitev. V veliki skupščinski dvorani se bo pojavila cela vrsta novih poslancev, lep del tistih, ki so se v njej zadnji dve leti izdatno zabavali pa se bo moral posloviti. In ravno to - odhod iz parlamentarne dvorane -je najbolj neprijetna, predvsem pa blazno stre-znujoCa izkušnja slehernega poslanca. In v dražbi dolgonosih nesrečnikov se je - ne po naključju - znašel tudi Vitomir Gros. Potem, ko je bil kot poslanec Liberalne stranke izvoljen v družbenopolitični zbor in se je prvič pojavil na govorniškem odru, je postalo jasno, da je parlament lahko tudi neverjetno zabavna zadeva. Neizmerna sposobnost pljuvanja, burkaštvo ter posehna afiniteta do prekomorske flore in favne so postale - in ostale -zaščitni znak tega nesebičnega borca za demokracijo. Nickolikokrat je Gregor Kozovdmc slepo in zavedeno slovensko javnost opozarjal, da obračun z levimi izdajalci še ni končan in da nevarnost ponovitve rdečega oktobra ni izključena. Vesoljna slovenska javnost pa nic. Med volitvami, ko je parlament že zaključil svoje zgodovinsko poslanstvo in smo bili sveto prepričani, da nas poslanec Gros ne more vec presenetiti pa je le-ta udaril še zadnjic. In udaril je dobesedno. Novinarje namreč. Seveda niti ni pomembno ali je to stord iz jeze zaradi - za njegovo stranko - neugodnih rezultatov predvolilnih mnej-skih raziskav ali pa je inkriminirani novinar res motil delo na volišču. Bolj bije v oCi dejstvo, da je to paC storil. Incident pred kranjsko mestno hišo precej spominja na divjanje francoskih delničarjev, ko so pred nekaj meseci z užitkom mikastili novinarje. Le Pens si je takrat umislil slobokoumen slogan: »Ko srečaš novinarja, ga nujno udari. Ce ti ne veš zakaj si to storil, bo to nedvomno vedel on.« in slogan je gospodu Grosu očitno zelo všeC. In zdaj, ko je poslanec Gros končno odprl vse karte, se skupaj s stranko poslavlja od parlamenta. Toda brez skrbi, na desni - torej tisto bolj mračni - polovici slovenskega neba je zažarela nova zvezda in pričakovati ie, da bodo za nedisciplinirane novinarje odslej skrbeli Jelinčičevi fantje. Kdor drugim banane meče. sam nanje stopi! 1 2 3 4 5 • / 6 7 8 9 : 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 e 31 32 e 33 34 35 36 37 Vodoravno: 1. ljudstvo v Kambodži, 6. rdeCa poljska cvetlica, 9. ameriški filmski igralec (VVarren), 10. krilo rimske konjenice, 11. ptica, 12. grm ali nizko drevo z zelo trdim lesom, 13. departma v vzhodni Franciji, 14. naslovna junakinja komedije dramatika pod 22. navpično (Županova), 15. Lavo Čermelj, 16. noviteta, 17. kiju podoben predmet pri kegljanju, 19. glavno mesto Gane, 20. priprava za šivanje, 24. kitajska fonetična abeceda, standardiziran zapis kitajskih pismenk z latinskimi Črkami, 26. blisk, 29. avtomobilska oznaka Nove Gradiške, 30. plug, 31. organ sluha, 32. dišava, duh, 33. državna blagajna, 34. ptic njorka, 35. ime ameriškega filmskega igralca Gablea, 36. španski rt v Sredozemlju, 37. gošCa v Zganjarskem kotlu. Navpično: 1. plavalka, 2. naslovni junak komedije avtorja pod 22. BALKAN SANTA CLAUS Gledališka parodija ■ da ali ne? razlogi za Slavko Pezdir, novinar Dela, gledališki kritik Na dnu je seme komičnega Svojo kritiko predstave sklenete z mislijo, da je obešenjaški humor najbrž edini že dosegljiv in spodoben odgovor na tragične posledice splošne nerazumnosti in neukrotljivega zla. V Cern vidite spodobnost in dosegljivost tega odgovora? Spraševal sem se, ali je spodobno v Času, ko je toliko žrtev, iz tragedije delati parodijo. Menim, da ta predstava - ne bom rekel na edini ali najboljši način - vendarle nekako razbremenjuje svoje ustvarjalce pa tudi publiko frustriranosti, ki je prisotna v našem okolju, med nami. Predstava v gledališkem smislu (na primer Zenja Leiler V ljubljanskem gledališču Glej si lahko ogledate predstavo Balkan Santa Claus mlade priljubljene skupine Grapefruit. Gre za zgodbo o sedemih dedkih mrazih različnih »jugoslovanskih« narodnosti, ki jim še niso našli božičnih ambasad, njihova skupna država pa razpada. Zgodba parodira znane balkanske nacionalne stereotipe iz minulega političnega dogajanja. Je smeh, ki ga predstava, ustvarjena v času krvave tragedije v Bosni in Hercegovini, ponuja, osvobajajoč, grenak ali celo obscen? so v tem pogledu Iztok Lovrič in njegovi sodelavci kakorkoli genialni, znajo pa iz vsakdanjih pr kot iskanje forme) nima ir de pomembno. Cenim to, ambicij, kar pa niti ni da po vsebinski plati prinaša sprostitev tragične situacije, hkrati pa nanjo odgovarja. Biti ažuren, hiter, na določen način drzen, pa vendar ohranjati zdravo pamet in modrost - to so kvalitete. Predstava se mi zdi pogumna tudi v kontekstu slovenskega gledališča: brez posebnih predsodkov in strahu ustvarja gledališče, ki bi mu jaz, brez slabšalnega pomena, rekel plebejsko. Gledališče za ljudi, ki verjetno redko zahajajo v imenitne gledališke institucije, pa tudi za ljudi, ki ustvarjajo precej hermetično alternativo. To je, pogojno rečeno, tretja pot, ki se ji približuje tudi gledališče Ane Monro in še kdo. Grapefruit je teater, ki na prvi pogled nima ambicij in tudi nima ne vem kakšnih možnosti za delo (konec koncev gre za neprofesionalce), vidi pa se, da so v tej predstavi igralci do konca angažirani. In to je pomembno, saj razrešujejo nekatere svoje dileme in travme, ki so v tem trenutku najbolj aktualne. Mogoče je lahko sporna ravno oznaka, da gre za parodiranje tragedije, ki je Se kako realna. Ali pa ravno s tem prihaja do sprostitve, kot pravite? Tu se postavi vprašanje, ali smo sposobni gledati kruto realnost s humorne plati. Zelo redki ljudje tudi v najbolj tragičnem trenutku uvidijo komično dimenzijo. Takšni ljudje so bili vedno zelo dragoceni. Ne bi hotel reci, da geni ;akda tem fztrgati drobce duhovitega. Čeprav pri tem uporabljajo stereotipe in znane citate, to ne moti, saj na koncu vse skupaj deluje kot razbremenitev. Stvari so jasne tistim, ki so predstavo delali in tistim, ki jo gledamo. Gre za predstavo, ki se sicer ukvarja z realnim dogajanjem, hkrati pa se konča pravljično, sreCno. Kakšno je vase razmerje do umetnosti, ki za svojo temo jemlje aktualno politično dogajanje? Tudi vi se spominjate, da je bilo obdobje političnega gledališča pri nas zelo močno, pa tudi popularno. Pri Gra-pefruitu se srečujemo z obliko političnega gledališča, Čeprav je v ospredju humor oziro- ma burka v najprepro-enu he občasno tudi bruhne ua dan, v zadnjem Času vse bolj pogostoma. Tako se je zgodilo tudi včeraj na seji deželne svetovalske komisije za finance. Na dnevnem redu je bilo razmeroma rutinsko nadaljevanje obravnave finančnih dokumentov Dežele (obračuna, proračuna, triletnega razvojnega načrta in finančnega zakona), s katerimi se oo prihodnji teden Ukvarjal deželni svet. eveda pa so ti dokumenti odraz politike deželne vlade in lzražajo tudi težavna ravnovesja med raznimi stvarnostmi naše dežele. In prav ta ravnovesja so sprožila nov »incident«. Finančni zakon v svojem 3. členu predvideva, kako naj se porazdelijo sredstva iz deželnih blagajn štirim pokrajinam v deželi. KljuC, ki ga je predlagal deželni odbor, je bil sledeč: količnik porazdelitve je dan za sedem desetin na osnovi števila prebivalcev, za tri desetine pa na osnovi obsega teritorija. Videmski demokristjan Ivano Strizzolo pa je na seji svetovalske komisije predlagal popravek k finančnemu zakonu: namesto 7:3 naj bi razmerje bilo 6:4. Posledica te spremembe je na dlani: vec denarja za manj obljudena a ozemeljsko večja območja, manj denarja pa za manjše pokrajine z vec prebivalci. Z drugimi besedami: več za Videm in manj za Trst. Odbornik za finance Bruno Longo (ki je tudi deželni tajnik Krščanske demokracije) je takoj opozoril, da bi se s sprejemom spreminje-valnega predloga »ravnovesja porušila«, položaj pa bi postal »ne-nadzorljiv«. Zato je povabil Strizzola, naj umakne svoj predlog, vabilu se je pridružil tudi predsednik komisije Oscarre Lepre (tudi on demokristjan), videmski svetovalec pa ni klonil, Čeprav So ga opozarjali, da vsekakor tako važnega sklepa ni mogoCe sprejemati na seji komisije. Parametri za razdelitev sredstev pokrajinam so namreč sad dolgotrajnega dogovarjanja in prav tako dolgih polemik, ki jih prav gotovo ne kaže obnavljati. Strizzolo pa je vztrajal in zahteval takojšnje glasovanje o lastnem predlogu. Na koncu je prevladal predlog tržaškega demokristjana Daria Rinaldija o odložitvi sklepa o tej točki na konec razprave o finančnem zakonu, tako da bi »vsi imeli Cas za razmislek«. V upanju, da bo na koncu prevladal zdrav razum, ki je v delikatnih odnosih med Trstom in Furlanijo še kako potreben. Na obeh straneh. (T.M.) SINDIKAT / »INSTRUMENTALNE USTANOVE« Stališča Dežele le prvi, nezadosten korak pri prenovi Soočenje se bo nadaljevalo tudi s političnimi silami , "p^.ST - Na pre JSnjem sestanki deželnimi tajništvi V;?L-UIL ter pred Deželnega odt s ®° obravnavali S® v zvezi z re instrumentalnih d Jv' S Posebnim Sk°mna Ustan, azvoj obrtništva (E Un!1tr je odbor i: t6j, eben zakonski ud!i° s?stanku, ki s ZveJ?1 ? tudi zasti diS °brtnikov> f Jfahie oreanizarii odbor m’ faz^ c r ni sprejel izdelanih predlogov o celoviti reformi omenjenih ustanov. Menijo namreč, da stališče deželnega odbora o bolj poenostavljeni sestavi upravnih svetov in deželnih direkcij ne zadošča, Ce istočasno ne bo prišlo do globlje preureditve, ki naj bi se lotila ciljev in vloge teh ustanov (torej tudi ESA): potrebno bo torej premostiti sedanjo obliko uprave in kontrole, tako da bo odgovarjala današnjim potrebam po razvoju v teh sektorjih in da bo učinkovita. Obenem morajo biti deželna sredstva smotrno izko- riščena. Sindikat je naglasil, da se je spremenil kontekst, v katerem so nastale in delovale »instrumentalne ustanove«. S tem se je treba sprijazniti in ustanove prilagoditi današnjemu Času. Glede zakonskega osnutka o prenovi upravnega sveta ESA je deželni odbor potrdil, da ostane v veljavi, vendar bo vnesel popravek, ki bo v tem organu predvidel tudi prisotnost sindikalnih organizacij. Sindikalni zastopniki so to vzeli na znanje, a obenem so znova pouda- rili zahtevo po spremembah v upravnem sestavu teh ustanov. Predlagali so soočenje o tehničnih ciljih posameznih ustanov ih naglasili potrebo po premostitvi sedanjih nasprotij (dogaja se na primer, da je ista “figura” zadolžena za kontrolo same sebe). Sindikat pa je dosegel, da se bo soočenje nadaljevalo, saj Zeli preseči prve, delne ukrepe Deželnega odbora. Vprašanje teh ustanov pa je eno od tistih, o katerih namerava sprožiti soočenje s političnimi skupinami v Deželnem svetu. Do torka poravnati izredni davek na luksusne dobrine TRST - V torek, 15. decembra poteče rok za plačilo Izrednega davka na luksuzne dobrine, ki ga je vlada uvedla v okvira svojega jesenskega finančnega manevra (zak. odlok 384/1992) in ga je osvojil tudi parlament 12.11.1992. Tokrat pridejo v poštev vsi posestniki (na dne 19.9.1992) avtomobilov nad 20 fiskalnih konjskih sil, motociklov nad 6 fiskalnih konjskih sil, kamperjev nad 30 fiskalnih konjskih sil, letal in helikopterjev, Čolnov in ladij, lovskih in ribolovskih rezervatov. Pri prevoznih sredstvih (kopmih, morskih in zračnih) se upoštevajo za davek le tista, ki so bila prvič vpisana (kot nova!) v obdobju med 1. januarjem 1990 in 19. septembrom 1992. 1) Avtomobili nad 20 fiskalnih konj. Za ta vozila se davek stopnjuje glede na višino fiskalnih konjskih sil in pretežno obstajata dva različna davCna zneska z ozirom na leto vpisa v register PRA: leto 1990 oz. dveletje 1991-92. Vrednosti zadevajo letne avtomobilske takse, ki so za vsako deželo različne. V FJK npr. za avto z 21 fiskalnimi konji iz leta 1990 oziroma iz let 1991-1992 se plaCa 875.220 lir, za razred 22 f.ks. iz leta 1990 in 1991-1992 se plača 961.515 lir; za razred 23 f.k.s. iz 1990 in 1991-1992 se plaCa 1.023.150; za razred 24 f.Ls. iz 1990 in 1991-1992 1.109.430 lir. Od 25 fiskalnih konjskih sil dalje pa se davčna zneska na dano kategorijo, glede na leto vpisa, razlikujeta: za vozila s 25 f.k.s. iz 1990 oz. 1991-1992 znaša 1.195.725 oz. 1.998.875; za vozila s 26 f.ks. iz 1990 oz. 1991-1992 znaša 1.602.510 oz. 2.670.850 lir itn. Te vrednosti veljajo samo za vozila dežele Furlanije-Julijska krajine. 2) Za motoma kolesa nad 6 f.k.s. vpisana 1991-1992 plačamo 623.000 lir. 3) Za kamperje nad 30 f.ks. plačamo 3 x avtomobilsko takso + 680.000 lir. 4) Za letala in helikopterje se plača 5 x državno takso, medtem ko so predvidene dane olajšave za letala vpisana do 31.13.1987. 5) Čolni in ladje. Za jadrnice od 15 do 18 metrov dolžine nad 3 ton. je predviden davek 13.800.000 + 18.000 za vsak cm; za jadrnice nad 18 metrov dolžine nad 3 ton. pa 32.000.000 + 40.000 za vsak cm. Motorni čolni nad 25 fiskalnih konjskih sil: od 12 do 15 metrov dolžine plačamo 8.400.000 + 18.000 lir za vsak cm; od 16 do 17 metrov dolžine po 23.000.000 + 30.000 lir za vsak cm; nad 18 metrov dolžine po 32.000.000 + 40.000 lir za vsak cm. Ladje do 65 ton plačajo 150.000.000, od 65 ton naprej pa 200.000.000 lir izrednega davka. 6) Lastniki lovskih rezervatov plačajo 10.000 lir za vsak HA 7) Za ribolovske rezervate plačamo po 10.000 lir na km (v primem tekočih voda) oz. na vsak HA (v primem jezerskih voda). NAVODILA ZA PLAČILO DAVKA IN PREDSTAVITEV FORMULARJA. Obvezanci si preskrbijo ustrezni formular in poštno položnico na pristojnem Registrskem uradu, zadevno plačilo davka morajo izvesti do 15.12.1992 neposredno pri blagajni Registrskega urada oz. na poštni tekoči račun na ime istega urada. Do istega roka morajo dostaviti neposredno oz. s priporočenim pismom brez obvestila o prejemu, izpolnjen formular z dokazilom o izvršenem plačilu, vedno na Registrski urad (v prilogi posredujemo naslove za interesente v tržaški, goriški in videmski pokrajini). Davek so dolžni plačati tako zasebniki kot trgovske družbe, razen Ce gre za osnovna sredstva za delovanje podjetij. Od davka so izvzeta vozila v leasingu ter vozila v lasti trgovskih potnikov in predstavnikov. Pri ribolovskih rezervatih so davka oproščene ribogojnice. V primem vec posestnikov iste dobrine, je dovolj, da plaCa eden celotni znesek Ce pa ima ista oseba vec dobrin, lahko plača skupni znesek z eno samo položnico. Predvidene kazni so dokaj visoke: za neoddano prijavo oz. za neplačani davek plačamo 600.000 lir poleg dvakratnega davčnega zneska. Ce zamuda ne presega 60 dni, se kazen zniža za 1/3. Glede torej na kratek Časovni termin in na razmeroma visoke kazni vabimo vse zavezance, da si Cimprej preskrbijo potrebne obrazce in poštne položnice na pristojnih Registrskih uradih, kjer dobijo tudi vse potrebne podatke o dolžnih zneskih za zainteresirane kategorije luksuznih dobrin in vozil (npr. seznam vseh davčnih zneskov glede na fiskalne konjske sile). Za morebitne druge informacije je na razpolago tudi tajništvo SDGZ v Trstu. NASLOVI REGISTRSKIH URADOV Trst: Ufficio registro Bollo e Demanio Radio di Trieste, Largo Pamfili 2, tel. 040-360413. Gorica: Ufficio Registro di Gorizia, Ul. Alfieri 34, tel. 0481-520770. Videm: Ufficio Registro di Udine, Ul. Gorghi 18, tel. 0432-21324. (D.D.) NOVICE DSL zelo kritična do proračuna F-JK TRST - Na sestanku skupine DSL v deželnem svetu so zavzeli zelo kritično stališče do proračuna Dežele Furlanije-Julijske krajine. Predsednik skupine Renzo Travanut je namreč po sestanku med drugim izjavil, da se finančni manever deželne večine, potem ko je osvojil redukcije Amatove vlade, omejuje le na knjigovodsko operacijo, z edinim ciljem, da se računi iztečejo. To pa skuša doseči z golim omejevanjem izdatkov, brez upoštevanja prednostnih kriterijev, in z odložitvijo (verjetno na Cas po volitvah) važnih ter potrebnih reform, in sicer v zdravstvu (najveeje finančno brezno Dežele), pri prevozih, profesionalnem usposabljanju, gradbeništvu, modernizaciji deželnega birokratskega aparata, upravni decentralizaciji, vprašanju uničevanja smeti. Po besedah Travanuta pa je zelo zaskrbljujoče, ker nikjer ni omenjen teritorij, potreba po njegovem uravnovešenju, s posebnim ozirom na šibkejša področja. Tak proračun, v katerem ni realnih zasukov in s katerim hočejo obveze prenesti na leto 1995, je še dejal Travanut, je posledica strahu, s katerim politične sile C cikajo na prihodnje deželne volitve. Večina s tem izgublja zadnjo priložnost, da bi prekinila z dosedanjo politično in upravno prakso. Zato bo DSL predstavila vrsto predlogov glede omenjenih vprašanj in si bo prizadevala, da se reform resno lotijo in jih pričnejo izvajati že v sedanji zakonodajni dobi. Dario Tersar za politično in socialistično prenovo TRST - »Klestenje javnih izdatkov ter manjše možnosti, ki se ponujajo javnim upravam, bodo globoko vplivale na bodočnost gospodarskih in družbenih sektorjev«, pravi v tiskovnem sporočilu Dario Tersar, načelnik socialistične skupine v Deželnem svetu F-JK. Po njegovem mnenju bo treba nujno izdelati kriterije in prednostne posege ter premostiti dosedanjo neučinkovito prakso. V pomanjkanju resne in prenoviteljske debate, pravi se Tersar, se dvigajo stari in razglašeni glasovi tistih političnih sil, katerih edini cilj je ohranitev oblasti in privilegijev. Pri tem pa se krijejo za upravičenimi pričakovanji in zahtevami prebivalstva. Tersar ob tem navaja tfagic-ni primer tržaške Luke in polemike okrog Friulie. Po njegovem mnenju se tudi ni zaključilo notranje soočanje na Deželi med Furlanijo in Trstom. V teh razmerah, trdi še Tersar, mora PSI predstavljati moC obnbve in reformatorske akcije: zato pozdravlja interno debato na vsedržavni ravni, vendar naglaša, da morajo tudi na krajevni ravni priti do izraza prav taka moC, pogum in doslednost. Nov predlog o nadomestni dejavnosti rudnika v Rajblju VIDEM - Na ponovnem srečanju, ki bo prihodnji teden, bodo tudi formalno potrdili obveze, ki so jih glede rudnika v Rajblju sprejeli na predsinoCnjem sestanku, katerega so se udeležili deželna odbornika Ferruccio Saro in Bruno Longo, SIM, »Gruppo Cividale«, sindikati ter rudniški svet, trbiška Občinska uprava in funkcionarji deželnih direkcij za industrijo, finance, okolje in načrtovanje. Najpomembnejši sklep se nanaša na lokacijo, kjer naj bi stekla nadomestna dejavnost: kot možni sedež so izbrali športno igrišče na Trbižu, ki je večji del deželna last in je primerno za nov obrat. S tem v zvezi je župan Erbert Rosenwirth zagotovil svoje zvzemanje, da občinski svet že do konca januarja odobri potrebno urbanistično varianto. Obenem si bo občinska uprava prizadevala, da novo igrišče uredi na drugem zemljišču. S svoje strani sta se podredsednik deželnega dbora Saro in odbornik Longo obvezala, da Cimprej izdelata zakonski osnutek za ustanovitev skupnega fonda za rajbeljski rudnik. V ta fond se bosta stekli tudi dve milijardi lir, ki sta bili že odobreni. Danes deželna stavka gradbincev TRST - Deželna tajništva CGIL, CISL in UIL so za danes proglasila deželno stavko gradbincev. Osrednja manifestacija bo na Trgu D’Annunzio v Vidmu, od koder bo sprevod krenil do prefekture, kjer bo v imenu deželnih tajništev spregovoril Ferdinande Ceschia, v imenu deželnih konfederacij pa glavni deželni tajnik CGIL Graziano Pasgual. Primmlti dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo - mesečna 23.000 LIT letna 276.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Petek, 11. decembra 1992 TRST NOVICE Pionirski poskus v Burlu Garofolu V otroški bolnici Burlo Garofolo so včeraj stopili na novo pot glede zdravljenja metaboličnih obolenj, za kar ima zaslugo dr. Bruno Bembi v sodelovanju z dr. Lui-gijem Cattinom s katinarske klinike za splošno medicino. Doslej so v primerih metaboličnih obolej (ko holesterol prihaja v celice in v njih ostane, ker manjka poseben encim za njegovo razkrajanje, a tega encima zaenkrat ne poznajo), uporabljali zdravila. Z novo metodo pa prvič na svetu poskušajo iz krvi uloviti delček holesterola, tako da kri kroži skozi poseben filter. S tem sušajo preprečiti, da se holesterol nabira v celicah. Novo metodo, kombinirano z zdravih, preizskušajo na 5-let-nem dekletcu iz Caserte. Združenja žensk proti nasilju v družinah Združenja žensk so včeraj naslovila na javne ustanov poziv, naj aktivno posežejo proti nasilju v družinskem krogu, katerega žrtve so v velikem številu primerov prav ženske. Poziv je predstavila Članica združenja Set-tima onda (Sedmi val) Daniela Riggio. Nedavni krvavi dogodki na Tržaškem z umorom dveh žensk in številni telefonski klici na »roza telefon« pričajo o razraščanju nasilja proti ženskam. To nasilje je večinoma skrito, pojavlja se v družinskem krogu, kjer hišni zidovi preprečujejo, da bi se o njem razvedelo. Pojav je značilen za vse družbene sloje in ni nujno vezan na psihične motnje, uživanje alkohola in mamil. Zenska združenja zahtevajo, naj oblasti primemo ukrepajo ob izbmhih tovrstnega nasilja, obenem pa naj poskrbijo tudi za primerne strukture, v katere naj bi se zatekle ogrožene ženske, da bi se izognile »maščevanju« moškega. Danes podelitev Zlatega sv. Justa V dvorani tržaškega občinskega sveta bodo danes pisatelju Giorgiu Vogheri podelili Zlatega sv. Justa, priznanje, ki ga Združenje tržaških kronistov od leta 1967 podeljuje pomembnim tržaškim osebnostim in ljudem, ki so ponesli sloves Trsta širom po svetu. Svečanost bo opoldne: prisotne bo najprej pozdravil župan Staffieri, zatem bo predsednik Združenja kronistov Cesare predal kipec zlatega sv. Justa dobitniku, srečanje pa se bo zaključilo z govorom samega Voghere. fito Favaretto novi podpredsednik CRT Medministrski odbor za kreditiranje in varčevanje je včeraj med številnimi imenovanji v upravne organe denarnih zavodov sprejel tudi imenovanje Tita Fava-retta, direktorja tržaškega zavoda ISDEE za podpredsednika sklada tržaške hranilnice CRT-Fondazione. Z njegovim imenovanjem so končno zapolnjene funkcije v vrhovih tržaške hranilnice. ________TRST / OBČINA___ Proračun ali sanjska knjiga? Premalo resnih prioritetnih investicij Sandor Tence _____SOSVETI / VZHODNI KRAS_ Ne sramotnemu odnosu do Krasa Vzhodnokraški rojosnki svet zavrnil občinski proračun in izdelal protipredloge Kdaj ureditev naših spomenikov? (foto Križmančič) Triletni razvojni plan Občine Trst je, bolj kot finančnemu proračunu, podoben sanjskim knjigam. Splošna kriza javnih blagajn gotovo negativno pogojuje in omejuje delo mestne uprave, kot sicer poslovanje vseh izvoljenih teles, od velike občine, kot je tržaška, pa bi pričakovali nekoliko veC reda in predvsem prioritetnh investicij, ki jih je malo ali pa sploh jih ni. Mnoge proračunske postavke so celo brez finančnega kritja, zato bi bilo koristneje, da bi jih uprava kar izpustila iz razvojnega plana. Odbor je med prioritetne naloge uvrstil gradnjo nove vzhodnokraške občinske izpostave na Opčinah, za katero bo prihodnje leto namenil milijardo in šesto milijonov lir. Sredstva bodo Črpali iz deželnega zakona za razvoj Krasa. Precejšnjo pozornost je Občina posvetila popravilom cerkva. Po 150 milijonov lir so namenili za popravilo cerkvenih poslopij na Proseku, Kon-tovelu in v Skednju, dela pa naj bi se začela šele v letih 1994-95. V openskih osnovnih šolah Bevk in De Grassi načrtujejo gradnjo mini-telo-vadnice (500 milijonov lir, naCrta pa še ni), na učiteljišču naj bi namestili novo električno napeljavo (350 milijonov za leto 1994), v proseški srednji šoli Levstik pa morajo popraviti okna in vrata ter športno igrišče (200 milijonov lir za leto 1994). V šentjakobski šoli Cankar načrtujejo izredna popravila in naprave za premošCanje arhitektonskih ovir za prizadete (400 milijonov za leto 1994). V proračun za prihodnje leto so vključili tudi 800 milijonov lir za ureditev razgledne pešpoti med Obeliskom in pa-driško Drašco ter kanalizacijo in greznično o-mrežje na območju Bazovice in nastajajočega sinhrotrona. Splošni stroški za te naprave znašajo milijardo in sedemsto milijonov lir. Med načrtovanimi javnimi deli smo zasledili tudi kanalizacijo na Zahodnem Krasu (Prosek, Križ, Kontovel in Grljan), za katero Občina raCuna na pomoC deželne uprave in države. Posebna proračunska postavka zadeva tudi Kraški park, za katerega pa ni niti lire investicij. Sredstva za park so vsekakor izpadla tudi iz deželne bilance. Na koncu smo zasle- dili še kriško nogometno igrišče. Dela so za upravo pravzaprav končana. Zadnjih 60 milijonov lir so potrosili za ureditev travnate površine in še za nekatera druga nujna dela, za vse ostalo pa je zmanjkalo denarja. Igrišče je vsekakor nared, ne bo pa tribun za gledalce, hude težave imajo tudi s slačilnicami. Občina upa, da bo nadaljnjih 400 milijonov lir Črpala iz deželnega zakona o Krasu, ki pa, kolikor nam je znano, ne predvideva tovrstnih investicij. Med prvimi, ki so se oglasili v razpravi, ki se bo zaključila v ponedeljek, je bila tudi Bruna Zorzini Spetič (SKP). V razčlenjenem posegu je obravnavala veC aktualnih upravnih vprašanj, med drugim tudi problem decentralizacije in vlogo rajonskih svetov. Kraško prebivalstvo se upravičeno Čuti zanemarjeno od mestne uprave, proračun pa namenja temu področju malo ali nic. Sosvetom je treba končno priznati stvarne pristojnosti. Sedanja uprava popolnoma zanemarja sožitje, da ne govorimo o pravicah Slovencev in slovenščine, ki je za Staffierija le ”tuj jezik". znani Taci a I vwlw unico Tržaški župan je v poročilu, s katerim je predstavil občinski proračun, spet potegnil na dan tako imenovano "poenoteno zakonsko besedilo" za Slovence. Gre za staro zamisel posl. Camberja, po mnenju katerega manjšina ne potrebuje zakonske zaščite, ampak samo besedilo (it. testo unico), ki bi zaobjemalo vse, kar Slovenci že uživamo. Gre, ce se ne motimo, za več kot sto zakonov in odlokov, med katere so "pravniki" svojCas uvrstili tudi potne stroške za slovenske elane nekdanje Cassandrove komisije! Zupan je rekel, da v!,sbaPp,r=«ut dolžnosti (!) italijanskih državljanov slovenskega jezika. Kot rečeno, je tudi predlagal "poenoteno besedilo", ki po njegovem ne sme na noben naCin spremeniti sedanjega objektivnega stanja, v odnosu do prisotnosti in številčnosti naše skupnosti. Milo rečeno, se je vanje. Ce podrobneje pogledamo v občinski proračun za leto 1993 in v triletni naCrt, bomo kot po navadi ugotovili, da je od težkih milijard, ki naj bi jih Občina potrosila v prihodnjem letu, bore malo odmerjenega Krasu, pa še to po izbiri, ki je vprašljiva. V tem se še enkrat kaže omalovažujoč odnos mestnih upraviteljev do bližnje okolice in zato se ne gre Čuditi odločenosti prebivalcev kraških vasi, da zahtevajo ločitev od tržaške Občine. Iz proračunskega dokumenta veje brezbrižnost in nenaCrtnost, kar je na ponedeljkovi seji ugotavljal tudi vzhodnokraški rajonski sosvet. Zanimivo je, da se s predstavljenim proračunom in triletnim načrtom ne strinjajo niti pristaši strank, ki trenutno upravljajo Občino. Prvega dokumenta sosvet v bistvu sploh ni upošteval ter ga zavrnil kot nekaj, kar še zdaleč ne more zadostiti osnovnim zahtevam Opčin in sosednjih vasi. Svetovalci SSk, SKP in Severne lige so se odločno izrekli proti, DSL in MSI, vsaka seveda iz svojega zornega kota, pa se sploh niso hoteli udeležiti glasovanja. Ostali svetovalci (z listarji vred) pa prav tako niso podprli dokumenta, temveč so se pri glasovanju vzdržali. Drugi dokument sploh ni doživel glasovanja. V zameno so se soglasno domenili, da pošljejo občinski upravi protipredloge. V bistvu ne gre za nic novega. Našteli so paC zahteve, ki so jih že neštetokrat postavili. Repetita juvant - morda bo vendarle kaj zaleglo! Naštejmo nekatere. Glede nove občinske izpostave na Opčinah, za katero je sicer predvideno finančno kritje, sosvet ugotavlja, da se Občina z načrtovanjem še ni premaknila z mrtve točke. Upoštevajoč neskončne birokratske postopke je ob pomanjkanju načrta nevarnost, da propade finančno kritje. Od tu zahteva, naj paC z načrtovanjem pohiti. Sosvet nadalje zahteva ureditev prostorov za socio zdravstveno službo na nekdanjem sedežu smetarske službe, ureditev telovadnice na osnovni šoli za slovenske in italijanske šolarje ter seveda ureditev razsvetljave, grezničnega omrežja, urbanizacije itd. Na dostojno ureditev Čaka tudi bivše begunsko taborišče na PadriCah. In na koncu naj omenimo še naše spomenike. Občina je namreč sramotno upoštevala samo bazovsko fojbo in ji namenila 20 milijonov. ČRNA KRONIKA ETNOLOGIJA / PREDAVANJA V SE Ml O LOŠKE M KROŽKU ČLOVEKOVE PRAVICE / POBUDA ARCIRAGAZZI Starec skoraj ob življenje v goreči kolibi Martin Brecelj Svet je presenetljivo majhen, v dobrem in v slabem. Ko smo v preteklih dneh brali, da so v Rimu neznanci skušali živega sežgati somatskega beraCa, ali ko smo pred nekaj tedni zvedeli, da so nemški neonacisti sežgali tri Turkinje med spanjem v njihovem stanovanju, smo najbrž z olajšanjem pomislili, da se te stvari dogajajo daleč od nas, in najbrž tudi, da se pri nas kaj takšnega sploh ne more zgoditi. Da pa stvarem le ni tako, bi lahko povedala zgodba, ki se je primerila pri Sv. Sergiju, v južnem tržaškem predmetju. Tu je do nedavnega stala v Ul. Rosani baraka, ki je nudila zasilno zavetišče 80-letnemu Antoniu Coloniju. Starec je pravzaprav slovenskega rodu, saj se je rodil 15. maja 1912 v Hrenovkah pri Postojni, v Trst pa je prišel med obema vojnama delat za zidarja. Z delom je marsikaj prislužil in si med drugim je kupil teren pri Sv. Sergiju, da bi si nekoč uredil dom. Samsko življenje in raznovrstne življenjske neprilike pa so privredle do tega, da si je postavil le zasilno kolibo, v kateri je v zadnjih Časih le prenočeval, saj je drugače hodil na hrano in v družbo v dom za ostarele ITIS v Ul. Pascoli v središču mesta. Naj dodamo, da Coloni ni revež, saj redno prejema pokojnino. A pridimo k dogod- ku. Dogodilo se je, da je v noči z nedelje, 6., na ponedeljek, 7. t. m., okrog polnoči Coloniju zgorela baraka, in malo je manjkalo, da ne bi v plamenih zgorel še sam. Na kraj so prišli agentje letečega oddelka in gasilci ter drugi reševalci, ker pa požar ni imel hujših posledic, je vse skupaj ostalo brez večjega odmeva. V poročilu, ki ga hranijo na kvesturi, piše, da je ogenj po vsej verjetnosti zanetil cigaretni ogorek in da je Coloni tvegal življenje v plamnih, ker je po izbruhu plamenov stopil v barako reševat dragocenejše predmete. Z njim naj bi bila tudi ženska, ki kadi. Sam Coloni pa o dogodku daje drugačno verzijo. Socialni asistentki in drugim znancem že veC dni ponavlja, da so ogenj zanetili neznanci, ko je on ležal v postelji, in da so pri tem uporabili tudi bencin ali kako drugo lahko vnetljivo tekočino. Starec zatrjuje tudi, da je v zadnjih Časih doživel vec nočnih »obiskov«. Nekaj dni pred požarom naj bi mu tudi nekaj ukradli. Težko je reci, ali je natančno vse res, kar pravi Coloni. Starec je na splošno priseben in resen, pri Sv. Sergiju pa so se v bližnji preteklosti že pojavili nestrpneži, ki so se znesli nad Romi. Najraje bi seveda upali, da gre za starostne izmišljotine. Pošast, sosed in tujec v ljudskih kulturah Med predavatelji tudi slovenski etnolog Milko Motičetov. Govoril je o likih v slovenskem obrobju Z leve: Chirassi, Lughi In Milko Matičetov (foto Ferrari) V Tržaškem semio-loškem krožku so sinoči obravnavali problematiko likov z obrobja v ustnem izročilu dežel Alpe-Jad-ran. Po uvodu jezikoslovca Giulia Lughija je spregovoril etnolog Giampao-lo Gri, ki je orisal like v furlanski ljudski kulturi z družbenega, ideološkega, verskega in etničnega vidika. Za njim je etnologinja Ulrihe Kindl z univerze v Benetkah orisala te like iz legend v ladinskih dolinah in poudarila zlasti nujnost divjega, tujega za spoznavanje te kulture. Milko MatiCetov s SAZU je svoj poseg posvetil študijam teh likov v slovenskem obrobju, zlasti na meji z Madžarsko, z nemškimi deželami in s Furlanijo.(bov) Ludobus je pripeljal barvice čopiče in vrsto igric za otroke Včeraj proslavili mednarodni dan človekovih pravic in pravic otroka mestu prireditev zo najmanjše, dijaško srečanje no liceju Dante V Otroci so se razvedrili na Borznem trgu (foto Križmančič) Ludobus združenja Arciragazzi je vCeraj popoldne pripeljal na Borzni trg in raztovoril stole, mize, deske, panoje, barve, CopiCe, pole papirja in druge potrebščine, da bi se mestni otroci vsaj malce pozabavali in razvedrili ob včerajšnjem mednarodnem dnevu človekovih pravic, ob katerem so proslavili tudi dan otrokovih pravic. Decembrsko vreme sicer ni bilo milo z organizatorji: burja jim je nekajkrat ponagajala in razmetala panoje, kljub mrazu pa je bilo na trgu živahno. Otroci so s čopiči prebarvali velike pole papirja; njihov domišljijski svet je zaživel pred odraslimi, ki so jih bodrili pri tem njiho- vem delu in jim obenem tudi pripravljali vsakovrstne igrice, skrivalnice in presenečenja. Otroci so se seveda veselili tolikšne pozornosti : toplin3 animatorjev združenj3 Arciragazzi jih je ogrel3 in kmalu so pozabili n3 mraz ter se predali igri' V Trstu so včeraj pri' pravili še vrsto drugih prireditev ob mednarodnem dnevu Človekovih pravic. Po nekaterih višjih srednjih šolah so pr°' fesorji seznanili dijake 0 pomenu Deklaracije 0 Človekovih pravicah, n3 italijanskem klasičnem liceju Dante pa so prJ' pravili na to temo zanimivo srečanje, ki so s® ga udeležili med drugi mi tudi dijaki 3. klaric nega liceja France PreSe ren. TRST / TOPONOMASTIKA Poimenovanje mestne ulice po gen. Gioigieriju Ulica pri univerzi, ki vodi z glavne proti Inštitutu za naravoslovne vede nosi od včeraj ime po žrtvi terorizma gen. Liciu Giorgieriju. Na sliki včerajšnja slovesnost odkritja plošče. _______________ŠOLSTVO / NA LICEJU PREŠEREN______________ Kako dijakom približati podjetniško kulturo Izredno zanimivo srečanje dijakov zadnjih razredov s slovenskim podjetnikom Marinom Košuto Sola in delo - binom, ki ga je mnogokrat težko razumeti. Ker stoji šola na eni strani, delo, oddaljeno na drugi, tisti vezni »in« pa je večinoma tako krhek, da le stežka zatrdno združi oba pola. In vendar: v modernem svetu drug brez drugega ne bi mogla obstajati. Svet dela potrebuje sedaj morda bolj kot kdajkoli prej izšolanega človeka; dijak, študent pa se v sedanji eri brezposelnosti vse bolj pogostoma znajde pred krvavim iskanjem dela, zaposlitve. Kaj storiti v takšnem navidezno brezizhodnem položaju? Na to vprašanje je skušal vCeraj odgovoriti slovenski podjetnik Marino Košuta na srečanju z dijaki zadnjih razredov liceja Prešeren. Sola je organizirala srečanje prav z namenom, da bi dobili dijaki vsaj bežen vpogled v svet dela, v njegove zakonitosti in zahteve. To ni bilo nekakšno usmerjevalno predavanje, tudi zato ne, ker se dobri dve tretjini dijakov po končani šoli odločita za nadaljevanje šolanja na univerzi. Bilo je bolj opozarjanje na tisto, kar sedaj zanima tržišče dela, predvsem pa priložnost za odkrivanje ustvarjalnih potencialov posameznikov. Dijaki ste doslej leta študirali, kopičili znanje, kmalu pa bo prišel trenutek, ko boste morali pridobljeno znanje tudi uporabiti, jim je napovedal Košuta. Pri tem bodo uspešnejši tisti, ki bodo znali s svojim znanjem odgovoriti na zahteve tržišča dela (na primer na zahtevo po znanju jezikov ali pa računalništva). Kako torej prodreti v nov svet? Po Ko-šutovem mnenju s krea- tivnostjo, radovednostjo, samozavestjo, ambicijami. To zahteva podjetniška kultura. Pred začetkom srečanja je ravnateljica liceja Prešeren Nada Pertotova opozorila Košuto na »živahnost« dijakov. No, gost je znal s svojim zanimivim nastopom tako omrežiti mlade poslušalce, da se je ta nenavadna učna ura iztekla kot bi trenil in se zaključila z aplavzom iz srca. Binom šola in delo je postal včeraj na liceju Prešeren za marsikoga bolj razumljiv, kot je bil dotlej. (M.K.) Marino Košuta ri DOLINA / KD V. VODNIK r Pavle Merku o ledinskih imenih v Dolini in okolici Damjana Ota le v prejšnji sezoni se je KD Valentin Vodnik iz Doline predstavilo predvsem domačemu občinstvu z nizom predavanj o Dolini in okolici. Tedaj se je začela uresničevati zamisel društvenega vodstva, da bi mlajšim,, pa tudi starejšim vaščanom in še prebivalcem bližje okolice »spregovorili« o značilnostih ali posebnostih kraja, v katerem živijo. Prisluhnili smo tako zgodovinskim dogodkom in raziskavi o arheoloških najdbah dolinskega območja, predavanjem o bioloških in kmetijsko-gospodarskih značilnostih v Bregu. Niz se sedaj nadaljuje s srečanjem, ki bo v petek, 11 t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Gost KD Valentin Vodnik bo prof. Pavle Merktl, v ospredju pozornosti pa bodo ledinska imena v Dolini in okolici. Prof. Merku se je na tem področju posebej odlikoval s številnimi podrobnimi in natančnimi raziskavami. Zbral (in objavil) je veliko gradiva prav o izvoru posameznih krajevnih imen, ledinskih in »domačih«. Tema je torej lahko privlačna ne le za vaščane, ki bi radi prisluhnili znanstveni obrazložitvi v glavnem poznanih krajevnih imen. le v torek, 15. t.m., prav tako ob 20.30 pa bo v društvenih prostorih na Vrsti še drugo letošnje srečanje z zanimivim argumentom. Ob sodelovanju Občine Dolina in strokovnjakov Univerze v Piši namreč KD Valentin Vodnik ponuja občinstvu predstavitev raziskave, ki so jo opravili ob presenetljivem odkritju kosti jamskega medveda v jami nad Dolino. Do tega je prišlo letos poleti, ko je skupina jamarjev po naključju zasledila zasuto votlino na pobočju Malega Krasa, v njej pa še odlično ohranjene ostanke jamskega medveda. Odkritje je vzbudilo zanimanje tudi univerzitetnih strokovnjakov iz Piše, po posredovanju odbornika Sancina pa je boljše preverjanje omogočila še dolinska občinska uprava. Sicer bodo v torek zvečer v dolinskem društvu predstavili le prve rezultate opravljenega bogatega raziskovalnega dela, ki se bo še nadaljevalo. UKREP / PODPISAL GA JE ZUPAN CALDI Devin-Nabrežina: očistiti cestišča S cest je treba odstraniti rastlinje in grmičevje Sečnja borovcev v Sesljanu Posekano drevje v Sesljanu V devinsko-nabrežin-ski občini so zadnje Čase številne javne in javni uporabi namenjene ceste delno zaraščene z rastlinstvom in grmičevjem, ki raste na robu cestišCa ali pa štrli iz sosednjih zemljišč. Le-to povzroča na nekaterih odsekih občasne težave in predstavlja tudi nevarnost za nemoten potek prometa ter lahko ogrozi javno varnost. Devinsko-nabrežinski župan Caldi je zato včeraj podpisal sklep, s katerim ukazuje lastnikom zemljišč, ki mejijo s cestnimi odseki zaraščenimi z rastlinjem in grmičevjem, da v roku 10 dni od podpisa sklepa po-seCejo grmičevje in odstranijo rastlinje, ki moti normalen potek prometa. Zupan obenem obvešča, da bo - v primeru, da lastniki ne bi izvršili dela v predvidenem roku, - za to opravilo poskrbela Občina. Lastniki bodo morali Občini plačati sečnjo, poravnati pa bodo morali tudi globo, ki jih jo bodo prisolili občinski stražniki. Le-tem je namreč župan poveril nalogo, da poskrbijo za izvršitev ukaza. PISMO UREDNIŠTVU Zakaj se ne pridmžife shodom prof. Pahorja? »Sloveno legalizzato« glasi naslov Cez pet stolpcev Piccola. »Slovenska manjšina lahko uporablja svoj jezik v odnosih z oblastmi ne samo v Tržaški pokrajini ampak na ozemlju celotne Furla-nije-Julijske krajine. Tako je določilo tržaško Prizivno sodišče. Številni so stebri, na katere se naslanja Prizivno sodišče. Dve razsodbi Ustavnega sodisca, ki sta se Porodili vsled prizivov prof. Sama Pahorja...« Tako Članek Claudija Erneja v nedeljskem »II Piccolo« 6» decembra t.l. Po jutranjem branju Članka, sem se udeležil shoda pred Pomorsko postajo, ki ga pri-reja društvo Edinost vsako Prvo nedeljo v mesecu in na katerem prof. Pahor zahteva uveljavljanje italijanske republiške ustave. Kot običajno, pičlo Stevi-o Slovencev. Bilo je vec otografov in policajev ter orožnikov. Spomnil sem se očitka, ki mi ga je izrekel, ob ravno tako skromni prisotnosti Slovencev, v nedeljo, 5. julija na Trgu italijanske enotnosti, prijazni in Slovencem naklonjeni toskanski Študent iz Luke. Kje je danes - me je vprašal - tistih 1400 volil-cev, ki so dali svoj preferenčni glas prof. Pahorju? Zakaj ga pustite samega? Kako hočete, da vas bomo, vam naklonjeni Italijani, podprli v Vasi pravični borbi, Ce Vi sami se potuhnete? Ostal sem brez besed. Pred kratkim sem imel razgovor o početju Sama Pahorja z dvema Slovencema, o katerih zavednosti nimam najmanjšega dvoma. Eden, pravzaprav ena kolegica, se mi je potožila, da se ne udeležuje veC Samovih shodov, ker se ji ne zdi prav, da poleg državne slovenske trobojnice nastopa le-ta tudi z zastavo z rdečo zvezdo. Na njena izvajanja sem tvegal eno samo pripombo. »Pod tisto zvezdo se je večina naših ljudi borila prej za svobodo in slovenstvo kot za komunizem.« Bi ne bilo prav, da bi zaradi novo nastalega poli-ticenga položaja odgnali v geto tiste, ki so se borili pod rdeCo zvezdo za nas narod. Pod današnjimi tremi zlatimi zvezdami, ob zavetju očaka Triglava in na valovih Jadranskega morja, ki lahko ponazarjajo nihanje življenja, naj imajo domovinsko pravico vsi Slovenci tako tisti, ki se spoznavajo v rdeči zvezdi kot tisti, ki se spoznavajo pod novimi ali starimi večnimi simboli. V vrstah borcev za naše pravice je dovolj prostora za vse. NihCe, naj ne bo ali naj se ne počuti odrinjen. Drugi sogovornik, znana osebnost v našem slovenskem okolju, je Samu očital odklanjajoč in piker odnos do sicer glasnih a dejansko mlačnih Slovencev in še posebno do tistih na vodil- nih mestih, ki po Samovi presoji ne ubirajo prave poti za uveljavitev našega materinega jezika. Čeprav je v isti sapi priznal Samu odločilne zasluge za na pravnem polju dosežene koristi glede uveljavljanja našega jezika v javnosti, se ne Čuti, da bi ga fizično podprl s svojo prisotnostjo na njegovih zborovanjih. Ce bi te ne poznal - sem mu odvrnil - bi si mislil, da je tvoja odločitev le izgovor in majavo opravičilo za tvojo vest. Dodal sem mu še, da po mojem mnenju prisotnost Slovencev na shodu ne gre tolmačiti kot podporo Samu Pahorju ampak njegovim oiaporom za javno uveljavitev našega materinega jezika. Toda..., ali si res želimo uveljavitev slovenščine v javnosti ali je to samo poza? Včasih, ob nekih konkretnih dogodkih, se mi vsiljuje ta dvom! Pino Pečenko ilirika MENJALNICA Obveščamo vas, da smo odprli novo Poslovalnico v Sežani na Partizanski °esti 37/a, telefon (067) 31 - 410. Se priporočamo! ^aše poslovalnice: MENJALNICA, Sllovenj Gradec, Glavni trg 9, ,^•(0602)42-908 t . "KA MENJALNICA, Postojna Ljubljanska 9, 067) 23003 RiKA MENJALNICA, Ilirska Bistrica Cankarjeva 2, ^(067)41-935 J^KA MENJALNICA Mednarodni mejni prehod JQŠane. tel.: (067)88-017 SKEDENJ / ŠOLSKA POBUDA Koncert Tržaškega okteta za vse škedenjske šolarje Združenji staršev Osnovne šole Ivan Grbec iz Skednja in italijanske šole 11. okrožja prirejata v soboto, 12. decembra ob 11. uri v osnovni šoli Biagio Marin v Ul. Mar-co Praga koncert-lekcijo Tržaškega okteta za slovenske in italijanske dijake. Pobuda je že sama na sebi nadvse zanimiva in spodbudna, ker izpričuje odpiranje šole zunanji kulturni poustvarjalnosti in ustvarja pogoje za plodnejše sodelovanje. Skedenjski zgled je tudi spodbuda v naporih za zbliževanje slovenskih in italijanskih otrok. Se zlasti pa je pomembna v tem trenutku, ko se po vsej Evropi pojavljata razisem in etnično sovraštvo, posebej pa v Trstu, ki je tako močno zastrupljen z nacionalizmom. (foto Križmančič) V devinsko-nabrežinski občini pa naj bi tacaš potekala tudi druge vrste sečnja. Tržaški dnevnik TriesteOggi namreč po-roCa o sekanju skoraj stoletnih borov v gozdičku pri sedežu Ustanove za turistično promocijo v Sesljanu. Gozdiček naj bi posekali, da bi na tem območju zgradili pet luksuznih vrstnih hiš. Sečnja borovcev je izzvala protest občinskega svetovalca zelenih Sgambatija in tudi drugih občanov, protest pa ne bo veliko zalegel, saj ima gradbeni projekt vse potrebna dovoljenja. KINO ARISTON - 15.30- 17.45-20.00-22.15 »I protagonisti«, r. Robert Altman. EXCELSIOR - 15.30, 17.00 ,18.45, 20.30, 22.15 »La bella e la bestia«. Produkcija Walt Disney. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Un cuore in invemo«. NAZIONALE I - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Inserzione pericolosa*, i. Brigitte Fonda, Jennifer Jason Leight. NAZIONALE II - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Tre ragazzi Ninja», Walt Disney. NAZIONALE m - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Pomodori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Katty Bates, Jessica Tandy. NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, »Delitti e segreti.« GRATTACIELO - 17.00, 18.40, 20.20, 22.15:» Avventure di un uomo invisibile«. MIGNON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Un‘estranea fra noi». EDEN - 15.30, 22.15 »Orgasmi di porcone bagnate« , porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10.»Anni novan-ta» LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Toto le heros». ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.15 »La peste«, r. Luis Puenzo, i. VVilliam Hurt, Robert Duval, Sandrine Bonnaire, Raoul Julia. RADIO - 15.30, 21.30 »Lingua di velluto*, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 11. decembra 1992 DAMAZ Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.21 Dolžina dneva 8.45- Lima vzide ob 18.03 in zatone ob 8.49 Jutri, SOBOTA, 12. decembra 1992 IVANA VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,6 stopinje, zraCni tlak 1016,2 mb ustaljen, veter 10 km na uro KAMEN... razstava kamnitih izdelkov mladih domačih ustvarjalcev V dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini Odprtje danes, 11. decembra, ob 18. uri URNIK: danes, 11. t. m., od 18. do 21. ure; jutri, 12. t. m., od 18. do 21. ure, in v nedeljo, 13. t. m., od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. 23- i/i****- •**, TA* ' •£♦ >>’, OA-A.V'.v Iztisnili že več kot 120 stotov olivnega olja Torkla Kmetijske zadruge v tržaški industrijski coni dela v teh dneh s polno paro. Od dne, ko je začela iztiskati prve oljčne plodove pa do vključno pretekle srede, 9. decembra, so v torkli iztisnili že okrog 700 stotov oljk, predvidevajo pa, da jih bodo do konca letošnje oljčne sezone obdelali še kakih tisoč stotov. Olja se je torej do sedaj nateklo za okrog 120 stotov, donos v odstotkih pa se iz dneva v dan viša in zdaj že znatno presega 20 odstotkov. Zaposleni v torkli računajo, da bi delo mo- rali končati nekje pred božičnimi prazniki, če pa bi se’pobiranje oljčnih sadežev zavleklo zaradi neugodnih vremenskih razmer, bodo iztiskanje nadaljevali tudi po praznikih. Olje je na splošno zelo dobre kakovosti, vendar je le-ta seveda odvisna tudi od posameznih sort. Na sliki (foto Ferrari): med iztiskanjem oljk v torkli tržaške Kmetijske zadruge, kjer v tem čas delajo s polno paro. Gradivo zbral JOŽE KOREN Izredno privlačni 7-dnevni paketi v Krkinih zdraviliščih Priložnost za člane Kmečke zveze Vino, žganje in olivno olje znamke Parovel tudi kot praznično darilo Največ dela imajo na posestvu v tem času z vinom in pobiranjem oljk V povezavi s tržaškim Krožkom upokojencev za rekreacijo je Patronat Kmečke zveze preko turistične agencije VAS iz Ljubljane tudi zame j -sakim kmetovalcem omogočil zelo ugodna bivanja v Krkinih zdraviliščih v Dolenjskih toplicah, Šmarjeških toplicah in v Strunjanu: 7-dnevni paket vključuje zdravljenje, izlete in razvedrilo. Vsak gost je deležen dveh zdravniških pregledov -spošnega in specialističnega - brez Čakanja in nevšečnosti, povrhu pa ima e priložnost, da se seznani z zanimivostmi okolja in z domačimi običaji. Preteklo soboto se je vrnila skupina, ki je bila sedem dni v Šmarjeških toplicah na Dolenjskem, kjer zdravijo bolezni srca in visokega pritiska, obolenja žil, zunajsklepni revmatizem, nervozo, nespečnost in podobno. Udeleženci so zelo pohvalili tako zdravniško oskrbo kot pestrost programa in prijaznost zdraviliškega osebja. Dopoldne so imeli zdravniške preglede, masaže, kopeli v bazenu in fizioterapevtske posege, v popoldanskih urah pa izlete v bližnjo okolico z ogledom naravnih in zgodovinskih zanimivosti, muzejev, cerkva in z obiski pri izdelovalcih domače obrti in na kmetijah s kmečkim turizmom. Bilo je torej imenitno in marsikdo je sklenil, da se bo Se poslužil te ugodnosti. Za informacije se lahko obrnete na Paronat KZ v Ul. Cicerone 8. Parovelovi iz Mačkolj so letos zadovoljni tako z vinskim kot z oljčnim pridelkom, saj so na dobrih 9 hektarjih vinogradov - od katerih je 7 ha v dolinski in 2 ha v tržaški občini pri Sv. Ivanu - na enaki površini kot lani pridelali za 40 odstotkov več vina kot lani, oljk v nasadih v dolinski občini, pretežno na Gelu, pa okrog 70 do 75 stotov, kar je tudi precej več kot lani, ko je bila oljčna sezona precej skromna. Mladi Parovel, Euro, ki skupaj z očetom Zoranom vodi kmetijsko podjetje - v katerem pa vsak na svojem področju sodelujejo vsi družinski čllani - se kar pohvali, saj je naravno, da dober pridelek poprača trud, ki je bil skozi leto vložen v zemljo, trte, oljke in seveda v vinsko klet. Za 40 odstotkov večji pridelek vina pripisuje predvsem dejstvu, da so praktično vse trte namakali, kar je bilo spričo hude poletne suše odločilno za količinski pridelek, posledično pa tudi za kvaliteto vinskega pridelka, kar je za specializiranega vinarja, kakršen je Euro, ki je specializacijo opravil v triletni strokovni šoli v Codroipu, lahko samo v zadoščenje. Parovelovi pridelajo kakih 70 odstotkov belih vin, predvsem malvazije, sauvignona, pinota in tokaja, in '30 odstotkov črnih, predvsem merlota in refoška. Vino z alkoholno stopnjo okrog 12 stopinj je zdravo, značilne arome in okusa, skratka prijetno pitno. Ustekleničili ga bodo januarja in februarja, nato pa bo odšlo na tržišče, ki so ga Parovelovi v zadnjem času precej razširili: njihovo vino razen na Tržaškem že poznajo tudi v najboljših severno italijanskih enotekah, od lani pa v kar znatnih količinah celo na Bavarskem, v Miinchnu in drugod. Poleg kakovostnih namiznih vin bodo poslali na trg tudi okrog 20 tisoč steklenic peneče se malvazije, ki je njihova posebnost. K temu je treba dodati, da svojim klientom - zdaj ob prazničnih dneh še toliko bolj -ponujajo tudi lične darilne konfekcije dveh do dvanajstih steklenic, po želji odjemalca pa tudi z dodatkom domačega olja in žganja, ki so ga tudi letos nakuhali kar precej. In kako so zadovoljni z oljčno letino? Količinsko, pravi Euro, je bila ena najboljših v zadnjih letih. Doslej so pobrali kakih 60 stotov oljk, čaka pa jih še drugih 10 do 15 stotov, saj je dež doslej precej oviral obiranje. Pobrane oljke so tudi že iztisnili v torkli Kmetijske zadruge, izplev pa je znašal v povprečju okrog 18 odstotkov, kar sicer ni optimalno, je pa kar precej. Seveda je donos odvisen tudi od sort. Kot pri večini o 1 j -kar jev na Tržaškem tudi pri Parovelovih pred- njači sorta belice, imajo pa še druge italijanske sorte, kot so lecino, pen-dolino in še kakšna. O kakovosti letošnjega olja pri nas so mnenja deljena, sicer pa je znano, da je kvaliteta olja v veliki meri - ob zdravih oljkah seveda - odvisna tudi od pravega trenutka obiranja oljk in takojšnjega iztiskanja. Velika večina Parovelovih oljk je mladih, saj so morali pred nekaj leti po znani zamrzali, ki je praktično uničila mladi nasad na gričku Celo -kjer gojijo oljke poleg Parovelovih še Robert Ota, Vitjan Sancin in Danilo Starc - nasade povsem obnoviti. Cena olja »extra vergine« se letos suče okrog 15 tisoč lir liter. Pomembno opozorilo za zadruge in konzorcije Zadruge in njihovi konzorciji, vpisani v ustrezni deželni seznam, morajo deželnemu ravnateljstvu za de-lo, zadružništvo in obrt - po 10. členu zakona št. 575/65 - dostaviti do 2. feb-ruarja 1993 tim. protimafij-ska potrdila za svoje upravitelje, nadzornike in direktorje. Kdor tega ne bo storil, tvega izbris iz deželnega seznama zadrug in s tem izgubo vseh davčnih in drugih olajšav. SEMINAR / ZVEZA ZADRUG FJK V Vidmu o novih predpisih za upravljanje zadrug EGS je pred časom izdala nove norme za sestavljanje letnih bilanc in poročil, ki so jih dolžni pripraviti upravniki in nadzorniki zadrug za leto 1992, italijanski zakonodajalec pa je nato izdelal ustrezne norme za izvajanje teh navodil. Ker gre za zakonsko obveznost in da bi upravitelji zadrug in njihovi nadzorniki bili seznanjeni z novimi navodili EGS, je Deželna zveza zadrug Furlanije-Julijske krajine v ta namen pripravila srečanje oziroma kratek seminar na temo »Poslovna bilanca po normativih EGS«, ki bo 15. decembra ob 9. uri na sedežu Zveze zadrug v Ul. Cerbazai v Vidmu. Osrednje poročilo bo imel odgovorni za davčno svetovalsko službo Zveze zadrug iz Bologne Renato Mandrioli. Namen tega enodnevnega seminarja je vsekakor poglobiti razna vprašanja, ki se nanašajo na izdelavo novih bilanc, na premoženjsko strukturo in na ekonomski račun. Informacije za udeležbo daje urad Kmečke zveze. Zaželjeno je, da bi se seminarja udeležili tudi upravitelji naših zadrug. Mladi vinar Euro Parovel med kletarjenjem (foto KrlžmančiC) GOSPODARSTVO Petek, 11. decembra 1992 MENJALNIŠKI TEČAJI 10. decembra 1992 menjalnica Nemška marka (teCaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 60,60 61,90 8,50 8,75 6,50 6,93 Akont no.l 61,20 62,20 8,/U 8,85 6,75 7,20 Avtohiša Ljubljana* 61,50 62,10 8,69 8,80 6,81 7,10 BTC terminal Sežana* 8,75 61,50 62,35 8,60 6,73 6,93 Banka Vipa, Nova Gorica 61,12 62,04 8,52 8,77 6,57 6,94 Bela vrtnica 61,30 62,20 8,65 8,85 6,90 7,20 Bobr Fužine 61,60 61,95 8,70 8,85 6,80 7,10 Bobr Trzin 61,60 61,95 8,70 8,85 6,80 7,10 Brdar Koper 61,55 62,20 8,55 8,82 6,73 7,03 Burin Moste* 61,60 62,10 8,70 8,90 6,85 7,15 Burin Center* 61,70 62,00 8,70 8,90 6,85 7,15 Capital marketing Vrhnika* 61,20 62,00 8,65 8,80 6,80 7,00 Come 2 Us* 61,40 62,40 8,60 8,80 6,80 7,20 Creditanstalt - Nova banka 61,20 62,00 8,65 8,85 6,80 7,20 Dom na trgu 61,71 61,99 8,72 8,79 6,86 7,00 Dom - Kaffe* 61,50 61,80 ■ 8,72 8,80 6,85 7,03 Emona Globtour* 61,10 61,95 8,60 8,79 6,73 7,02 Eros Ljubljana* 61,45 61,90 8,70 8,85 6,70 7,07 Eros Kranj* 61,60 62,00 8,70 8,85 6,70 7,07 Euroservis d.o.o. Sežana 61,55 61,98 8,72 8,79 6,82 6,93 Euroturs international* 61,60 62,30 8,70 8,80 6,80 7,10 Feniks Portorož* 61,50 62,38 8,60 8,82 6,76 7,02 Fiba d.o.o. Koper 61,55 62,08 8,60 8,82 6,65 6,99 Firadas d.o.o. Idrija 61,80 62,60 8,60 8,80 6,75 7,00 Hida* 61,55 61,85 8,72 8,78 6,85 7,00 Hipotekarna banka Koper* Hram Rožice 61,50 62,30 61,90 8,60 8,85 6,75 7,15 61,70 8,70 8,90 6,60 7,10 Hranilno kreditna služba 61,00 62,00 8,62 8,78 6,70 7,07 Ulrika Ilirska Bistrica 61,47 62,60 8,45 8,70 6,77 6,96 llirika Slovenj Gradec 61,55 61,94 8,58 8,75 6,60 7,11 llirika Postojna 61,71 62,18 8,67 8,76 6,88 6,97 llirika Sežana 61,55 61,74 8,70 8,78 6,83 6,94 Invest Škofja Loka 61,50 62,50 8,70 8,88 6,85 7,10 Italdesign Nova Gorica* 61,65 62,40 8,66 8,80 6,75 6,96 Klub Slovenijales* 61,70 62,10 8,65 8,80 6,85 7,20 Komercialna banka Triglav d.d 61,30 62,18 8,60 8,81 6,76 6,96 Komercialna banka N.G. d.d. 61,06 62,50 8,51 8,90 6,62 6,95 6,80 7,10 Kompas Hertz Celje* 61,60 62,00 8,70 8,80 Kompas Hertz Velenje* 61,40 61,80 8,65 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz Idrija* 61,80 62,80 8,60 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz Tolmin* 61,80 62,80 8,60 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz Novo Mesto* 61,80 62,20 8,60 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz Krško* 61,60 62,20 8,60 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz Bled* 61,60 62,10 8,65 8,80 6,80 7,10 Kompas Holidays* 61,50 62,00 8,70 8,80 6,78 7,05 Kompas Fintrade* 61,20 61,99 8,65 8,82 6,80 7,09 Kreditna banka Maribor d.d.* 61,00 62,10 8,63 8,78 6,60 7,20 Ljubljanska banka 60,70 62,00 8,58 8,81 6,79 7,04 LB Banka Zasavje Trbovlje LB Dolenjska banka Novo Mesti 60,95 > 61,00 61,80 62,10 8,66 8,65 8,78 8,80 6,90 6,90 7,15 7,15 LB Splošna banka Celje 61,30 62,00 8,68 8,80 6,87 7,05 LB Splošna banka Koper* 61,04 62,26 8,43 8,69 6,71 6,94 62,10 8,55 6,80 7,10 MA 61,60 8,85 6,80 7,05 Media* 61,60 61,95 8,70 8,80 Mercator Turist 61,50 62,20 8,58 8,82 6,73 7,07 O.M.D.B.* 61,60 62,00 8,65 8,85 6,70 7,10 Petrol* 61,60 61,90 8,65 8,80 6,60 7,05 Pionir Avtohiša Novo Mesto 61,10 62,00 8,59 8,81 6,60 7,05 Poštna banka Slovenije* 61,05 62,10 8,40 8,74 6,40 6,95 Probanka Maribor 61,00 62,00 8,65 8,77 6,90 7,20 Publikum Ljubljana 61,65 61,89 8,65 8,67 8,79 6,85 6,75 7,00 7,09 Publikum Celje 61,50 61,95 8,80 Publikum Dobova 61,40 62,40 8,52 8,90 6,80 7,05 Publikum Kranj 61,55 62,05 8,65 8,79 6,75 7,00 Publikum Krško 61,40 62,40 8,52 8,90 6,80 7,05 Publikum Maribor 61,45 62,10 8,60 8,79 6,65 7,15 Publikum Metlika 61,50 62,30 8,50 8,70 6,75 7,00 Publikum Mozirje 61,50 61,99 8,55 8,85 6,90 7,20 Publikum Novo Mesto 61,40 62,30 8,55 8,80 6,80 7,10 Publikum Piran 61,55 62,40 8,45 8,65 6,80 6,95 Publikum Šentilj 61,45 62,09 8,60 8,79 6,65 6,99 Publikum Šentjur pri Celju 61,70 62,20 8,65 8,80 6,85 7,19 Publikum Trebnje 61,50 62,50 8,55 8,85 6,85 7,19 Publikum Žalec 61,60 62,15 8,65 8,80 6,75 7,09 Publikum Sevnica 61,50 62,50 8,55 8,85 6,8$ 7,19 Roja 61,70 62,00 8,70 8,78 6,80 7,00 Simotisk* SKB banka d.d. Ljubljana 61,60 62,10 8,65 8,80 6,90 7,15 61,70 61,88 8,76 8,79 6,88 7,03 Sonce Slovenijaturist Ljubljana 61,40 61,98 8,62 8,80 6,70 7,00 61,60 61,99 8,68 8,76 6,70 6,95 SZKBanilniCa 'n pos°lilnlca 61,50 62,10 8,70 8,80 6,70 7,00 61,00 62,00 8,62 8,78 6,70 7,07 štajerska banka obrti in pod j. 6,80 7,10 61,40 62,00 8,60 8,75 Ta rta rus Postojna 61,64 62,50 8,46 8,67 6,75 6,92 c c. 1 <8 5 o račun carir 1 i in starega 665,3908 i deviznega varče 667,3930 vanja. 669,3952 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajnii Avstrija šiling 100 I9HMMS — Kanada dolar 1 — — — Francija frank 100 — — //////////m Nemčija marka 100 — — — Italija lira 100 — — — Švica frank 100 — — — R. Hrvaška dinar 100 — — msmtM Jugoslavija dinar 100 — — — R. Slovenija tolar 100 — — — ZDA dolar 1 — — I 10. DECEMBRA 1992 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 6785,3748 6805,7922 6826,2096 14106,8600 Francija frank 100 14022,4720 14064,6660 Nemčija marka 100 47733,6940 47877,3260 48020,9580 Italija lira 100 54,3816 54,5432 54,7088 Švica frank 100 53296,3870 53456,7570 53617,1280 ZDA dolar 1 747,7500 75O.O0OO 752,2500 V.Britanija funt ,1 1189,1441 1192,7223 1196,3005 1 opombe :Povzeto po Reuterju. SVET 12 Petek, 11. decembra 1992 NOVICE Sprte strani v Somaliji iščejo rešitev za mir MOGADIS - Voditelja sprtih strani v Somaliji Muhamed fara Aidid in Ali Mahdi Muhamed se bosta danes sestala v Mogadišu, je sporočil ameriški veleposlanik v Somaliji Robert Oakley, ki je srečanje predlagal. To bo prvo srečanje predstavnikov sprtih strani v Somaliji, kjer je od novembra lani v spopadih umrlo že približno 30 tisoC ljudi. Tiskovni predstavnik japonske vlade pa je v Četrtek sporočil, da bo Japonska s svojo vojsko v Somaliji sodelovala šele takrat, ko se bodo razmere v državi umirile. »V Somaliji poteka trenutno druga faza vojaških operacij. V takih razmerah pa japonske sile ne morejo v državo,« je poudaril predstavnik vlade v Tokiu KoiCi Kato. Japonska je letos v Kambodžo v okviru operacije vzdrževanja miru pod okriljem ZN že poslala 600 vojakov. (Hina, STA) Eksplozivni predbožični čas v Veliki Britaniji in na Irskem LONDON - V trgovskem središču v severnem delu Londona sta odjeknili eksploziji podtaknjenih bomb, je sporočila londonska policija. Pri tem je bilo laže ranjenih pet oseb. Bombi sta bili podtaknjeni nedaleč od parka Woodside, kjer je v sredo zveCer na postaji podzemske železnice eksplodirala podtaknjena bomba. O podobnih akcijah so poročali tudi iz Irske. V Dundalku in Dublinu so protestantski skrajneži v bližini trgovskih središč podtakinili kar osem bomb. Policija se boji, da bodo teroristi v Času pred božičem svoje akcije še okrepili. (Hina) Ponovni spopadi v Tadžikistanu DUSANBE - V Tadžikistanu so v noči na Četrtek ponovno izbruhnili spopadi med privrženci nekdanjega komunističnega predsednika Nabijeva in islamskimi enotami, ki imajo v državi oblast. Po izjavah nekaterih očividcev so proko-munistične oborožene sile v prestolnico Dušan-be vdrle s tanki. Od strmoglavljenja nekdanjega predsednika Nabijeva je v spopadih v državi umrlo že veC sto ljudi. (Reuter) Unita bo sodelovala z angolsko vlado LUANDA - Vodstvo angolskega uporniškega gibanja Unita je sporočilo, da bo sodelovalo z vlado narodne enotnosti, oborožene enote pa naj bi se pridružile skupni vojski. Ob tem je Združenim narodom predlagalo, naj v Angolo pošljejo mirovne sile. V sporočilu je vodstvo poudarilo, da se bo vodja Unita Savimbi udeležil drugega kroga predsedniških volitev. (Hina) Nasilje v Indiji zahtevalo več kot 700 življenj KALKUTA - Indijska tiskovna agencija PTI sporoča, da se je število žrtev spopadov med Hindujci in Muslimani povzpelo na 768. Nemiri so izbruhnili v nedeljo, ko so Hindujci porušili mošejo v mestu Ajodiji. PonoCi so novi spopadi izbruhnili tudi v 12-milijonski Kalkuti, potem ko so oblasti sporočile, da bo v Četrtek v vseh večjih indijskih mestih prenehala veljati policijska ura. Pripadniki muslimanskih skupin so oboroženi z železnimi palicami in vnetljivimi bombami krenili v predmestje proti hindujskim trgovinam, da jih izropajo in požgejo. Policija je takoj posredovala. V spopadih je bilo ubitih pet oseb. Oblasti so ponovno uvedle policijsko uro, vsi poleti v Kalkuto pa so začasno odpovedani. V Bombaju je bilo v Četrtek mirneje. V minulih spopadih je bilo ubitih 145 ljudi. (Hina) Sporno vprašanje Hongkonga ostalo nerešeno HONGKONG - Tridnevni kitajsko-britanski pogovori o prihodnosti Hongkonga so bili neuspešni. Delegaciji nista sestavili niti skupnega poročila za javnost. »Sporočila za javnost nismo oblikovali, ker je tako želela kitajska stran,« je izjavil vodja britanske pogajalske skupine Tony Galsworthy. Kitajska s predlogom hongkonške-ga guvernerja Chrisa Pattena za demokratične reforme v tej britanski koloniji ni bila zadovoljna. Peking je v skupni deklaraciji, ki sta jo Kitajska in Velika Britanija sprejeli po dveletnih pogajanjih, obljubil, da bo Hongkongu dovolil uvedbo kapitalističnega sistema petdeset let po letu 1997 in da bo takrat lahko imel visoko stopnjo avtonomije. (Hina) ZVEZA NATO / OBRAMBNI MINISTRI V BRUSLJU O BALKANU Vojaki čakajo na odločitev politikov Evropski politiki še razmišljajo, kako ustaviti vojno Barbara Kramžar Predsednik vojaškega komiteja zveze Nato general Vigleik Eide je v Četrtek med srečanjem obrambnih ministrov držav Članic atlantske zveze potrdil, da pripravljajo naCrte vojaškega posredovanja na kriznih območjih nekdanje Jugoslavije, saj Srbija še naprej krši resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov, ki nad Bosno in Hercegovino prepoveduje vojaške polete. Toda vojaški načrtovalci ne morejo sprejeti odločitve o posredovanju, niti tega ne moremo že danes v Bruslju pričakovati od obrambnih ministrov. Voditelji zveze Nato se o vsaki odločitvi posvetujejo z najvecjo evropsko jedrsko silo Francijo, ki se je iz poveljstva atlantske vojaške zveze umaknila že leta 1966 in ne sodeluje na bruseljskem srečanju. Obrambni ministri zveze se še ne pogovarjajo o akciji tudi zato, ker šele razmišljajo o sodelovanju s tisto operativno vojaško enoto, ki naj bi v okviru evropske vojaške zveze WEU skrbela za evropsko obrambo. To je francosko-nemški korpus, za katerega so šele spomladi prižgali zeleno luC in ki naj bi do leta 1995 štel 40 tisoC vojakov. Se pred novim letom bodo skušah Nemci, Francozi in drugi elani Zahodnoevropske unije oblikovati generalštab korpusa. Sele nato pa jih čaka naporno usklajevanje med evropskimi enotami, nastajajočimi silami zveze Nato za hitro posredovanje in predvsem s politiki obeh vojaških zvez in njihovih držav Članic. Prav politične, in ne vojaške dileme so krive, da evropska obramba nastaja tako poCasi. Dokler obrambni ministri ne bodo izdelali trdne vojaške doktrine, tudi njihove vojaške sile, ki že delujejo na Balkanu, ne bodo mogle posredovati pri ustvarjanju, ne le vzdrževanju miru na območju. Nekaj članic zveze Nato je že poslalo svoje vojake za zaščito humanitarnih konvojev na tla nekdanje Jugoslavije, ladjevje Nata in Zahodnoevropske unije pa preiskuje sumljive ladje v Jadranskem morju, ki bi lahko kršile embargo. Naslednja stopnica pri zahodnem razmišljanju o jugoslovanski krizi bo šele srečanje zunanjih ministrov Gez teden dni v belgijski prestolnici, potem bi za akcijo potrebovati še kakšno resolucijo VS ZN, skozi politična očala pa predvsem širjenje balkanske vojne proti Grčiji, Turčiji in Albaniji. Zahodno orožje še ne bo ustavilo vojne (Telefoto AP) NEMČIJA / PARLAMENT O NEONACIZMU Vse stranke proti neonacistom Za voditelje skrajnežev zahtevajo tudi odvzem temeljnih državljanskih pravic Marta Kos Nemška država je začela z vso ostrino nastopati proti nasilju desnih skrajnežev. Notranji minister Rudolf Seiters je v Četrtek prepovedal že drugo neonacistično organizacijo, Nemško alternativo, ki ima okoli 350 elanov. Ustanovili so jo leta 1989, od lanskega leta naprej pa je delovala predvsem v novih zveznih deželah. V njenem programu najdemo vzporednice s programom razvpite NSDAP iz leta 1920. Nemška vlada je pri ustavnem sodišču vložila tudi zahtevo, da dvema vodilnima neonacistoma, 31-letnemu Thomasu Dienelu in 54-letne-mu Heinzu Reiszu, odvzamejo nekatere temeljne državljanske pravice, med drugim pravico do izražanja mnenja, svobode tiska, zbiranja in združevanja ter pasivno volilno pravico. Najvišje nemško sodišče je doslej že zavrnilo zahtevo po odvzemu teh pravic, Thomasa Dienela pa so v sredo obsoditi na dve leti in osem mesecev zapora zaradi razpihovanja sovraštva med narodi. Nemški parlament je razpravljal tudi o desnem ekstremizmu nasploh. Vse parlamentarne stranke so pozvale policijo, sodstvo in državljane k aktivnemu odporu proti vsaki obliki političnega nasilja, desnega ali levega, kancler Kohl pa je obsodil vsako obliko sovraštva do tujcev, tako tudi antisemitizem. Dejal je, da večina nemških državljanov nasilje zavrača, in prebivalce zaprosil, naj pomagajo pri pregonu nasilnežev. Ge veljavni zakoni za boj proti skrajnežem ne zadoščajo, jih je treba spremeniti ali dopolniti, je povedal. Vodja parlamentarne frakcije CDU/CSU Schauble je poudaril, da je za sedanji razvoj kriva tudi izguba avtoritete družine, šol, društev in tudi cerkve, zaradi Cesar mladi v družbi nimajo veC prave orientacije. Za boj proti desnemu ekstremizmu so oblikovati posebno »informacijsko skupino«, v kateri so predstavniki urada za zaščito ustave, zveznega kriminalističnega urada in državnega tožilstva. Kancler Kohl proti desničarjem (Telefoto AP) AFRIKA / V LUCI SOMALSKE KRIZE Črni kontinent, kraj žalostnih rekordov Afrika ostaja prizorišče vojn, naravnih nesreč, lakote, bolezni in trgovine z mamili PARIZ - Vojaški poseg v Somaliji ponazarja neuspeh Afrike, ki zaradi peklenskega jarma revščine in nasilja ni bila deležna prednosti končanega spopada med Vzhodom in Zahodom. Organizacija afriške enotnosti in somal-ske afriške sosede niso bile sposobne utišati orožja in tako rešiti milijonov življenj. »Vitezom vojne« je šlo cele mesece na roko nemočno krvaveče prebivalstvo, ki so ga leta izčrpavale naravne katastrofe, politični pritiski, nasprotja med klani in vojna s sosednjo Etiopijo. Leto 1992 je bilo katastrofalno za ves kontinent kljub procesom demokratizacije, ki so se zaceli že leta 1990. Demokratizacijo spodbujati pritiski prebivalcev in tihih družabni- kov, ki so vlagali kapital in pomagali Afriki, oCi pa so imeli že uprte v azijski gospodarski Čudež in v zmogljivosti vzhodnoevropskih držav. Večstrankarstvo je postalo uradno pravilo, volitve so izvedli skoraj povsod. Vendar zato spori niso nic manjši. Nasprotno, žarišča napetosti so se povečala, narodi pa se šele učijo svobode govora. Vojna poteka v Liberiji, spopadi in lakota so letos opustošili jug Sudana. Vojskujejo se na severu Nigra, prav tako pa so se znova pojavile težave v Casamanci (na jugu Senegala) po izbruhu strasti med Mavretanci in Senegalci. V Džibutiju se je narodnostna manjšina Afarov z orožjem uprla osrednji oblasti, nasilje pa še vedno vlada v JAR. Afrika še naprej ohranja žalostne rekorde: v umrljivosti otrok, v številu beguncev, v endemičnih boleznih in številu obolelih za aidsom, pa tudi pri trdih drogah, zlasti heroinu, katerega trgovina teče tudi po uradnih afriških poteh, preden doseže Evropo in severno Ameriko. Po podatkih Unicefa je subsa-harska Afrika s 4, 6 milijona otrok, ki so v letu 1990 umrli pred petim letom starosti, še naprej svetovni rekorder v umrljivosti otrok. ZN ocenjuje, da je v vzhodni Afriki zaradi lakote ogroženih približno 21 milijonov ljudi, 19 milijonov pa v Južni Afriki, ki jo je leta 1992 opustoši-la tudi najveCja suša v zgodovini te države. (AFP) ZDA / SLOVENSKA DIPLOMACIJA Slovenija je v New Torku odprla generalni konzulat WASHINGTON - Slovenija bo danes v New Yorku odprla generalni konzulat, ki ga vodi nekdanji generalni sekretar zunanjega ministrstva Matjaž Kovačič, 14. decembra pa bo v Clevelandu odprla še Častni konzulat, ki ga bo vodil Karlo Bonutti. Slovenska diplomatska mreža v ZDA bo tako popolna. V Wash-ingtonu že skoraj leto dni deluje kot najvišje diplomatsko predstavništvo urad Republike Slovenije, ki so ga 19. novembra preimenovali v veleposlaništvo. Ta- krat je slovenski veleposlanik v ZDA Ernest Petrič predsedniku Bushu predal poverilna pisma, s čimer sta ZDA in Slovenija formalno navezali stike na najvišji ravni. V Washingtonu bosta tako delovali dve diplomatski predstavništvi, saj ima Slovenija od septembra veleposlaništvo tudi pri ZN. Petrič je dejal, da bo potrebno še nekaj Časa, da bo Slovenija rešila težave v zvezi s svojim mednarodnim položajem. Nekatera odprta vprašanja zadevajo pra- vno nasledstvo nekdanje SFRJ. Vodja slovenske misije pri ZN v New Yorku Danilo Turk je dejal, da se je aktivna vloga slovenske delegacije začela 14. septembra s plenarnim zasedanjem generalne skupščine ZN. Slovenski diplomati se ne posvečajo le vprašanju reševanja krize v nekdanji Jugoslaviji, temveC tudi problemom mednarodne skupnosti v celoti, saj mora Slovenija kot enakopravna in neodvisna država prevzeti odgovornost tudi na tej ravni. (STA) Imenujejo se neonacisti, fašisti, rasisti, obritoglavci ali šovinisti. Evropa pa pozna tudi bolj umirjene skupine, ki svoje interese izražajo prek legalnih ustanov. Zaradi tega ne smemo vseh brez izjeme označiti za slabe oziroma vredne preganjanja. Res pa je, da večina teh strank deluje na meji ali celo proti vsem demokratičnim normam. Ce velik odstotek podpore slovenskih volilcev Slovenski nacionalni stranki po svoje še preseneča, so se v Evropi na podobne stranke že privaditi in njihovo navzočnost na političnem prizorišču tudi resno upoštevajo. Marsikje s strahom in previdnostjo, saj ravnanje elanov teh strank večkrat prestopa meje legalnosti in nenasilnega reševanja političnih vprašanj. Verjetno najmočnejša evropska desničarska Stanka je Nacionalna fronta v Franciji, ki jo vodi Jean-Marie le Pen. Stranko podpira 14 odstotkov volilcev, zato je tretja med francoskimi političnimi strankami in po svoje predstavlja model vzpona in uspeha evropske skrajne desnice. Prefinjeno in dokaj uspešno politiko vodi tudi Svobodnjaška stranka Jorga Heiderja v Avstriji, ki obuja stare duhove nacizma in ponovno širi ideje o manjvrednosti vsega, kar ni germansko. Tudi Italija ni varna pred virusom obujanja nekdanjih idej iz Časov fašizma. Zanimivo pa je, da Italijani ne preganjajo VZPON DESNICE V EVROPI Kako naj Evropa ustavi rasiste in neonaciste? Marko Krautberger le tujcev, ampak terorizirajo tudi svoje sonarodnjake. Pri tem prednjači Severnjaška liga, ki jo vodi Umberto Bossi. Ta organizacija ne podi svojih sonarodnjakov z juga nazaj domov le s parolami, kakršna je: »Južni Italijani: storite nekaj pogumnega. Pojdite domov in se borite z mafijo!«, ampak jih je pripravljena tudi fizično prepričevati o nujnosti odhoda. Podobno kot v Nemčiji, Avstriji in Italiji dvigajo neonacisti glavo in roke tudi v Španiji, kjer je bil fašizem najdlje na oblasti. Sedemnajsto obletnico smrti diktatorja Franca so ob pomoči obritoglavcev proslavljali v Madridu. V Veliki Britaniji so gla- vni zagovorniki, žal pa tudi izvajalci nekdanjih idealov predvsem obritoglavci, ki so se iz pouličnih tolp razvili v prave politične bojevnike za nacizem. Večina skrajnih desničarskih strank se je odločila za nasilno Sirjenje svojih prepričanj. Tako je statistika napadov na spomenike, pokopališča, bivališča in posameznike, tudi s smrtnimi žrtvami, grozljiva. V medijih je največ poročil o dogajanjih v Nemčiji, kjer je bilo letos že okoli 1.800 napadov na tujce. Mnogo manj izvemo o podobnih akcijah skrajnežev v drugih državah. Toda sezono umorov so pravzaprav odprli v Španiji, kjer so skrajneži ubili 33-letno državljanko Dominikanske republike. Smrtno žrtev je terjala tudi akcija italijanskih skrajnežev, ki so zabodli tujca -Spanca. Akcije skrajnežev po vsej Evropi žal niso veC le individualni podvigi posameznikov, opogumljenih z alkoholom ali drogami, ampak so po mnenju nekaterih kriminalističnih strokovnjakov načrtovane in usklajene. Italijanski pravosodni minister je prepričan, da obstaja organizirana mreža neofašističnih organizaciji, ki izmenjujejo informacije in usklajujejo strategijo. Člane pošiljajo tudi v druge države za okrepitev akcij. Evropske države se tako soočajo s Čedalje bolje organiziranim nasprotnikom, ki ga ne gre podcenjevati. Na srečo je dovolj močan tudi pritisk nasprotnikov neonacističnih in podobnih idej, saj ljudje kljub delnem strinjanju s prepričanjem desnice, da je potrebno domače prebivalstvo zavarovati pred - tujci (41 odstotkov Francozov), večinoma nasprotujejo nasilnemu reševanju političnih problemov. Medtem ko spremljamo dogajanja v Nemčiji in smo ogorčeni nad akcijami skrajnežev proti Slovencem v sosednjih državah, vstopa v slovenski parlament stranka, ki bo morala pokazati veliko politične modrosti, da političnih problemov ne bo rešeVala na ulici, temveč v parlamentu, saj jo je tja pripeljalo zaupanje ne tako majhnega odstotka volilcev. SVET Petek, 11. decembra 1992 GRČIJA / DEMONSTRACIJE PROTI MAKEDONIJI BIH / MIROVNIKI PRED SARAJEVOM NOVICE Makedonija med Srbijo, Grčijo in Edinburghom Demonstracije Grkov naj bi preprečile priznanje Makedonije Nekaterim ni vseeno... Pripadniki italijanskega mirovnega gibanja na poti Nihče ni natančno preštet, ali se je na atenski Sintagmi, trgu pred parlamentom, res zbral cel milijon Grkov, nedvomno pa je šlo za orgranizirano politično predstavo, ki naj bi še zadnjič dokazala, da je Makedonija grška. Seveda je tudi grška, Čeprav že od takrat, ko se je tam nasebl slovanski živelj, pa naj gre za Makedonce, Bolgare ali Srbe. Zborovanje na Sintagmi, ki so ga predvsem podeželski prebivalci izkoristili še za tradicionalne nakupe v Atenah, pa naj bi bilo vrhunec sicer smešne kampanje, s katero skušajo Grki dokazati nedokazljivo: da je namreč Makedonija samo grška in nikogar drugega. Kljub temu, da sami Grki zgodovino zadnjih stoletij tega območja še predobro poznajo, jo celo njihovi najpomembnejši zgodovinarji zavestno potvarjajo. Tako denimo trdijo, da poleg vseh antičnih kamnov, ki so jih tam izkopali, tudi zgodovina zadnjih sto let dokazuje, da je to območje grško. Grki so se za Makedonijo menda borih že v balkanskih vojnah leta 1912 in 1913. Takrat so Srbi, Grki in Bolgari res pregnali Turke z Balkana, vendar pa se Grki v tistem času sploh niso potegovali za Vardarsko Makedonijo, saj jo je osvojila Srbija, poleg tega pa so že od prej vedeli, da to ni grško etnično ozemlje. Tudi po končani prvi svetovni vojni si Grčija, ki se je tradicionalno sklice-vala na zavezništvo s Srbijo, ni upala preganjati slovanske, makedonske manjšine v grškem delu Makedonije. To politiko so Atene spremenile šele leta 1922, po popolni katastrofi grške vojske v Anatoliji, ko je ta skušala prodreti celo do Ankare, pa jim je Ata-tiirk s svojo vojsko dokazal, da to ni mogoče. Sledilo je turško maščevanje: Turki so izselili večino Grkov iz Smirne (Izmir), Carigrada in grških otokov v Marmornem morju. Begunce so Grki naselili predvsem v Egejski Makedoniji, tamkajšnje redke grške odvetniške družine pa so poskrbele za pravno neoporečnost tega naseljevanja. Se huje je bilo po koncu grške državljanske vojne leta 1949. Makedonci so bili skoraj vselej na napačni, torej komunistični strani, pri tem so se bratili celo z nekaterimi grškimi komunističnimi voditelji, priseljenimi iz Turčije. Po porazu grških levih sil oblastem ni bilo težko pregnati še preostalih Makedoncev. Vsaka oblast ima namreč na voljo celo vrsto ukrepov proti ljudem, ki jih ne mara. Makedonci so se razselili po vsej vzhodni Evropi, Ameriki, Kanadi in Drago Flis Avstraliji, največ pa jih je na koncu ostalo v Vardar-ski Makedoniji, torej v jugoslovanski republiki Makedoniji. Nemara prav zaradi ironije usode tudi večina makedonskih političnih družin prihaja iz grške Makedonije, iz makedonsko govorečih vasi. Po vseh pravnih načelih zahodnega sveta bi se morali pregnani Makedonci vrniti v svoje vasi, vendar zdaj v njih živijo Grki. Kljub temu se je makedonska država uradno odpovedala vsem ozemeljskim zahtevam do sosednje Grčije, seveda pa tega ni mogla storiti v imenu posameznikov, ki bi se morda želeli vrniti v Egejsko Makedonijo. Prav v tej podrobnosti pa tiči zanka. Grško stališče, ki zahteve posameznikov povezuje s širšimi političnimi interesi, nima nič skupnega z zahodnim pojmova- njem pravne družbe in države. Zato se Zahod čudi grški nepopustljivosti glede priznanja Makedonije. Tudi Ce bi Grčija v Edinburghu dala veto na priznanje suverenosti Makedonije, jo bodo zahodne države morda priznale vsaka posebej. Grških stališč kljub vsem propagandnim atenskim potezam nihče veC ne jemlje resno. Predvsem pa si je Grčija škodovala s tem, ko je kršila in še krši mednarodni gospodarski embargo Srbije in Cme gore. Atenski trg Suntagma v četrtek (Telefoto AP) Goran Vezič SARAJEVO - Petsto mirovnikov je v organizaciji italijanskega združenja Posvečeni graditelji miru odšlo na pot v Sarajevo. Za svojo misijo so izbrali čas med praznikom sv. Miklavža in Mednarodnim dnevom Človekovih pravic. Zato upajo, da jim bo prav to pomagalo na njihovi zelo tvegani poti solidarnosti s trpečimi ljudmi v BiH. Mirovniki so v sredo že prispeli na Kiseljak, ki ga nadzorujejo sile Hrvaškega obrambnega sveta, na zadnjo svobodno točko pred vstopom v Sarajevo, kjer čakajo na dovoljenje srbskih ključarjev mesta. Med potjo so zavrnili spremstvo varnostnih sil, prav tako sil Unproforja. Mirovniki so odšli na svojevrstno olimpiado Človekove vzdržljivosti v olimpijsko mesto, kjer je olimpiada že preteklost, preteklost pa vedno bolj postaja tudi Sarajevo. Križev pot ljudi s spalnimi vrečami in nahrbtniki z obilo upanja vodijo italijanska škofa in štirje italijanski parlamentarci. Med potovanjem so že imeli nekaj smole tam, kjer so najmanj pričakovali. Dve uri po odhodu iz Ancone jih je na poti v Split na morju presenetilo neurje. »Rešil nas je sam sv. Miklavž,« je ob prihodu v Split izjavil kapitan ladje Božidar Jovičevič, ki je dejal, da na morju še ni doživel takega neurja. Po krstu na morju mirovniki pričakujejo ognjeni krst v Sarajevu. Upanje v mir je prav gotovo zadnje, ki jih bo zapustilo. Mirovniki se nameravajo srečati s predstavniki vseh verskih skupnosti v BiH. »S seboj smo prinesli predloge za mir,« je dejal senator Gio-vanni Bersani, ki je hkrati tudi vodja italijanskega Nacionalnega sveta gibanja katoliških delavcev. Ce bodo mirovniki le prispeli v Sarajevo, bo to simboličen dokaz, da je v tej vojni še vedno ostalo zrno pameti in želje za mimo rešitev krize. Lahko pa pomeni tudi tragično past. Veliko upanja je prinašal tudi obisk francoskega predsednika, ki pa se je zaradi nadaljevanja spopadov popolnoma razblinilo. Mirovniki so na zelo pomembni poti, ki pa je vseeno le majhen korak za človeštvo. Vojne namreč le ne morejo ustaviti. So le svetla luC, ki svetu kaže, da so težave rešljive. Sarajevo ni na morju. Sarajevčani ne morejo nikamor pobegniti. Njim sveti Miklavž ne more pomagati. ______SRBIJA / OBOROŽITEV___ Veliki posli sibske vojaške industrije Embargo moti samo izvoz orožja Dragan Perkovič ___________JEVREM BRKOVIČ / POGOVOR__________ Črnogorski zločinci so izdali Srbijo in prodali Črno goro Znani črnogorski disident ki se ne sme vrniti v svojo domovino, če hoče ostati živ, o Srbiji, Črni gori, pravoslavni cerkvi in rešitvah krize Vuk Duricič BEOGRAD - Predsednik ZRJ Dobriča Cosič je bil med obiskom pri poveljstvu Prve armade jugoslovanske vbjske navdušen nad vsem, kar je videl, predvsem pa nad oborožitvijo in tehniko. Kako tudi ne, saj je vojaška industrija ena najdonosnejših vej v teh krajih. Pred razpadom SFRJ je bila vojaška industrija v nekdanji državi med desetimi najveCjimi izvozniki. Zaposlovala je skoraj 80.000 delavcev. Največ delavcev, kar 43, 8 odsto- tkov, je bilo iz Srbije, samo 2, 3 odstotka pa iz Slovenije. Tradicija se vleče tudi v današnje dni. Po besedah generalpolkovnika dr. Milorada Dragojeviča, pomočnika obrambnega ministra, v Srbiji in Cmi gori obratuje 14 tovarn za izdelavo orožja in vojaške opreme, dragih 11 tovarn z večjim delom svoje proizvodnje sodeluje v tej industriji, ki ima poleg tega še več sto kooperantov. Dr. Dra-gojevič je povedal, da vse te tovarne in zasebniki izdelujejo smodnik in eksploziv, strelno orožje in municijo vseh vrst in vseh kalibrov, mine, pro-tioklopne rakete, letalske rakete zrak-Zemlja, zrak-zrak, bombe za letala, šolska letala in najrazličnejšo vojaško opremo. Se iz Časov pred embargom pa se je v Srbiji znašlo veC deset tisoč raket, ki niso ustrezale jugoslovanskemu kalibru »oranj«, je povedal generalpolkovnik. Več deset tisoC raket se verjetno v neki državi ne znajde kar tako. Ali so jih nekomu zaplenili ali pa so uvozili napačne rakete. No, kakorkoli že, tukajšnja vojaška industrija se je izkazala pri predelavi in zdaj te rakete, prilagojene jugoslovanskemu orožju, ležijo v vojaških skladiščih. Vojaško industrijo pa je blokada vseeno prizadela. Nekaterih surovin in delov ne more več uživati, končnih izdelkov pa ne more izvažati. Orožje, ki ga vojska naskrivaj pošilja svojim nekdanjim kolegom, ki se vojskujejo v Bosni in Hercegovini, seveda ni izvoz, ampak darilo. Zato pa so imeli velike načrte z izvozom najnovejšega tanka M-84 A, ki ga izdelujejo v tovarni 14. oktober. Zdaj ga ne morejo izročiti naročnikom iz tujine. Kdo so naročniki, žal, nismo mogli izvedeti, jasno pa je, da skoraj polovica vojaške industrije zaradi blokade stoji. Glede na razvoj vojne v sosednji Bosni bi bilo dobro, da bi jo ustavili v celoti. Z znanim črnogorskim intelektualcem, književnikom in borcem za neodvisno Črno goro Je-vremom BrkoviCem smo se pogovarjali daleC od njegovega doma, v Zagrebu, kjer je moral poiskati politično zatočišče. VeC kot leto je že minilo, odkar je oblast Momirja BulatoviCa za njim razpisala tirali-co.PosreCilo se mu je izogniti aretaciji in pobegniti najprej v Ljubljano, potem pa v Zagreb. V domovino se ne more vrniti, zato je napisal knjigo z naslovom Umazana vojna. Da, ta knjiga je dokument o zločinu, predvsem na južnem koncu Hrvaške, v Konavlih in Dubrovniku. To je dokument o nezaslišanih hudodelstvih tako imenovanih Črnogorcev, zato moramo resnico o vsem tem razkriti predvsem sami Črnogorci. Zgodovinski obraz Črne gore je tako omadeževan, da bodo potrebna desetletja, preden ga bomo izmili. Z najnovejšim romanom Monigreni pa skušam svojemu narodu vrniti spomin. Kdor bo roman prebral, bo veliko zvedel o Duklji - Črni gori. Prvobitna dukljan-ska vera je krščanstvo. Potem je prišel Sava Nemanjič in s strašnim pokolom dela prebivalstva tedanje Zete nasilno uvedel pravoslavno veroizpoved. Nikoli nisem mislil, da bi bilo pravoslavje manjvredna vera, imel sem ga za del krščanstva. Toda srbska cerkev se je pravoslavju odrekla, Kristusa je zamenjala s svetim Savom in uvedla militantno državno religijo z enim samim ciljem - ustvariti veliko Srbijo. To lepo vidimo tudi danes. Sveti Sava je vendarle ena izmed najpomembnejših osebnosti srbske zgodovine? To je osebnost, ki je spočela in rodila mito-mansko predstavo o svojem narodu. Vse do danes zal ni pokola, grozot in zločinov, kjer ne bi imela vmes prstov tudi srbska pravoslavna cerkev. Črnogorsko kulturno, narodno in zgodovinsko bogastvo je shranjeno v približno šeststo črnogorskih samostanih in cerkvah, ki pa niso last Črnogorcev, ampak v rokah okupator- Jevrem Brkovič ske srbske pravoslavne cerkve. Vrniva se za hip h katoliškim koreninam Črnogorcev. Zakaj tako neradi govorijo o tem zgodovinskem dejstvu? Pretežna večina o tem nič ne ve, ker se pač ni imela kje poučiti. Toda resnica vedno pride na dan! Nočem Črnogorcev spreobrniti nazaj v katoliško vero in iz njih narediti »rdeče Hrvate«, kot bi nekateri radi naredili »bele Srbe« oziroma Nad-srbe. Želim samo, da bi se Črnogorci uprli rasističnim teorijam Matija Bečkoviča in drugih, ki so z zatiranjem svojega ljudstva dobili na svojo stran beograjsko čaršijo. Zdi se mi, da se Srbom že svita, kam so jih pripeljali takšni Črnogorci, kakršni so S. Miloševič, R. Božovič, M. BeCkoviC, A. Prija in R.Karadžič. Lahko rečemo, da je srbska politika zlorabila pravoslavje za svoje velikosrbske cilje? V Cmo goro so na primer poslali pošastnega Amfilohija Radoviča, militantnega ortodoksnega svetosavca in zločinca, ki si je že umazal roke s krvjo. Drugi zločinec Radovič, ki je kolovodja okupatorske srbske pravoslavne cerkve v Črni gori, danes ne sme dveh noCi prespati v istem prostoru in istem kraju. V Črni gori so za 20. december razpisane volitve. Ali se bo po njih kaj spremenilo? Zdi se mi, da bodo te volitve še ena farsa v režiji Momirja BulatoviCa in njegovih. Samo na sredstva javnega obveščanja pomislite: vsa, razen Monitorja, so pod strogim nadzorom vladajoče stranke. MogoCe je prav vse, tudi scenarij, po katerem v Beogradu načrtujejo, da bi Črnogorce povedli v nov genocid in prelivanje krvi, namreč nad Muslimane in Albance. Ce bodo te nakane spodletele, ostane samo še vojna med Srbijo in Cmo goro! Vaše napovedi so precej mračne. Vse se bo razpletlo v prvi polovici leta 1993; malo Časa bo trajalo, vendar bo krvavo. Rušenje Miloševiča je tudi rušenje Črnogorskih kvizlingov. Nekateri menijo, da med njimi in Miloševičem ni enotnosti, toda vse to so samo njihove igre. Cosi-čev in Paničev spor z Miloševičem je samo del srbske politike. Cosič si je zamislil vse, kar se danes dogaja, on je idejni tvorec zla. Kar pa zadeva predsednika te neobstoječe ZRJ, namreč nekega gospoda Milana Paniča, je čisto navaden ekvilibrist, cirkusant, ki s srbsko harmoniko igra nekakšno ameriško melodijo, v bistvu »kupuje čas« za politiko Slobodana Miloševiča, vse to pa mu gre za zdaj gre Zal dobro od rok. Vsi ti ljudje imajo isti cilj. No, nekdanja Jugoslavija je razpadla, vendar ta proces še ni končan. Začasno se je ustavil, vendar se bo neizogibno nadaljeval. Tu so Sand-žak, Kosovo, Vojvodina, Cma gora. Črnogorci morajo biti nared za dokončno »razporoko« z »bratsko« Srbijo! Makedonija v Edinburghu le obrobna tema? BRUSELJ - Na današnjem vrhunskem zasedanju evropske dvanajsterice v Edinburghu bo makedonsko upanje na mednarodno priznanje ostalo neizpolnjeno, je poročala agencija APA, ki se klicuje na diplomatske kroge v Bruslju. Diplomati so dejali, da bo Makedonija na srečanju samo obrobna tema. »Očitno je, da Grčija ni pripravljena spremeniti svojega protimakedon-skega stališča, saj je zavrnila tudi najnovejši predlog, da bi se Makedonija imenovala Makedonija-Skopje. APA opozarja, da je Grčija na zasedanju zunanjih ministrov ES v Bruslju zagrozila, da se bo zbližala s Srbijo, Ce bo ES Makedonijo priznala. (STA) Vojaško posredovanje v BiH edina rešitev DUNAJ - Avstrijski vicekancler Erhard Busek je izjavil, da je nastopil Cas za vojaško posredovanje v Bosni in Hercegovini, kar je po njegovem mnenju edina rešitev. Busek je na zasedanju Avstrijske ljudske stranke opozoril, da ogrožena svetovna javnost zaradi zločinov jugoslovanske vojske ne sme več samo govoriti o mira. Zavzel se je za oblikovanje mednarodnega sodišča za vojne zločine, saj sedanje mednarodne ustanove niso dovolj za pregon vojnih zločincev. Busek je izjavil, da se bo v posebnem pismu, ki ga bo poslal generalnemu sekretarjtl ZN Butrosu Galliju, zavzel za Cimpejšnje oblikovanje takega sodišča.Tudi francoski obrambni minister Pierre Joxe je izjavil, da obstaja možnost, da bodo zaradi zaostrenih razmer preučili dve možnosti: ali umakniti modre Čelade iz BiH ali pa pripraviti konCni udarec. (Hina) Silajdžič predlaga mednarodno posredovanje v BiH SARAJEVO - Bosansko-hercegovski zunanji minister Haris SilajdžiC je ponovno apeliral na mednarodno skupnost, naj v BiH vojaško posreduje. Po njegovem mnenju naj bi vojaško akcijo vodile države Evropske skupnosti in ZDA. »Pogajanja bodo uspešna le, če jih bo mednarodna skupnost podprla s silo in pritiskom. Ze sama množična posilstva kot zločini proti človeštvu zahtevajo posredovanje mednarodne skupnosti,« je poudaril zunanji minister. »Nemoč zahoda ob vojni v BiH lahko omili radikalno gibanje v Evropi,« opozarja Silajdžič. Ob tem je dejal, da bodo bosansko-hercegovski predstavniki sodelovali na konferenci v Ženevi, ki bo potekala 16. decembra. (STA) Karadžič: konec vojne do pravoslavnega božiča ŽENEVA - Vodja bosanskih srbov Radovan Karadžič je v Ženevi izjavil, da bo srbska stran konec vojne v Bosni in Hercegovini razglasila do pravoslavnega božica, to je 7. januarja prihodnje leto, je sporočila tiskovna agnecija Tanjug. »Ne gre za prekitev ognja niti za prekinitev sovražnosti, temveč za popolno prekinitev vseh vojaških operacij,« je zatrdil Karadžič. Po njegovih besedah bodo dotlej izpustili tudi vse ujetnike srbskega taborišča Manjača na zahodu BiH. V tem taborišču je okoli 3.000 Muslimanov. Na mirovnih pogajanjih je predstavil zemljevid srbske etnične države, ki jo je zasnoval v BiH. Svoje predloge glede razdelitve te nekdanje jugoslovanske države sta sopredsednikoma mirovne konference o Jugoslaviji Vanceu in Ovvenu predstavila tudi voditelja hrvaške in muslimanske strani. (STA) Država Brunei Hrvaški poslala človekoljubno pomoč ZAGREB - Ena najbogatejših držav Burnei je poslala prvo pošiljko človekoljubne pomoči za Hrvaško. 29 ton hrane, ki so jo z letalom v Četrtek dopoldne pripeljali na zagrebško letališče, bodo razdelili beguncem iz BiH, ki so nameščeni pri hrvaških družinah. »To je le prvi del pomoči, ki ga pošiljamo,« je izjavil brunejski predstavnik Momin. (Hina) Srbija zbira vojsko na meji z Albanijo TIRANA - Albanska tiskovna agencija ATA je iz Tirane poročala o množičnem zbiranju srbskih vojaških enot na albansko-srbski meji na Kosovu. ATA, ki se sklicije na prištinske vire, je še sporočila, da so srbske sile že v torek zasedle nekatere strateško najbolj pomembne točke in začele vzpostavljati komunikacijski sistem. (STA) SLOVENIJA Petek, 11. decembra 1992 NOVICE INTERVJU / DR. NIKO TOŠ Dan človekovih pravic LJUBLJANA - Ob dnevu človekovih pravic je ljubljanska skupina Amnesty International organizirala prireditev, s katero so zaznamovali 500-letnico prihoda Evropejcev v Ameriko. Na okrogli mizi so na to temo spregovorili Irena Sumi, Tone HoCevar in Marko Jensterle. Ljubljanska skupina Al je letos večino svojih dejavnosti namenila medijskim akcijam, v katerih je opozarjala na grozote vojne na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Na proslavi v Cankarjevem domu, ki so jo priredile vse slovenske organizacije za varstvo Človekovih pravic, je bil slavnostni govonik dr. Ljubo Bavcon. (STA, Foto: Jože Suha-dolnik/TRIO) Volitve v skladu z mednarodnimi merili LJUBLJANA - Urad za demokratične ustanove in človekove pravice pri Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi je v poročilu mednarodnih opazovalcev parlamentarnih in predsedniških volitev v Sloveniji zapisal, da so bile volitve v skladu z mednarodnimi merili: svobodne, poštene in demokratične. Opazovalci so opozorili, da mora volilni zakon natanko določati število potrebnih volilnih skrinjic (eno za vse glasovnice ali eno za vsak zbor in eno za predsedniške glasovnice), opis volilne kabine in uporabo kuvert za glasovnice. Ce bo zakon zagotavljal posebno predstavitev manjšin na nacionalni ravni, potem mora biti to zagotovljeno vsem manjšinam, ki živijo na ozemlju Republike Slovenije, so opozorili pri KV SE. (STA) Ocenjena škoda zaradi poplav CELJE - Na območju Spodnje in Zgornje Savinjske doline ter Šaleške doline bi bilo za najnujnejša popravila vodnogospodarskih objektov potrebnih okoli 270 milijonov tolarjev, vse prijavljene škode po letošnjih poplavah pa je kar za 800 milijonov tolarjev. To so zapisali v gradivu celjskega Nivoja, ki na tem območju skrbi za uravnavanje voda. Ob tem so poudarili, da študija še ne upošteva zadnjih visokih voda v novembru. Potrebni denar naj bi menda dobili ob drugi renominaciji državnega proračuna, ki del sredstev namenja tudi ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora. (B.P) Po nedeljskih volitvah je v političnem proštom prišlo do premika na desno Nekatere raziskave volilnih namer: ki so jih objavljali mediji, so bile pod povprečjem, druge pa so se precej približale končnim volilnim izidom, ugotavlja predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja dr. Niko Toš Miran J. Lesjak Dr. Niko Toš: Nekateri volilni štabi so delali napake Časopisi so bili zadnje tedne pred volitvami polili najrazličnejših javnomnenjskih raziskav o volitvah. Takšne raziskave so za svoje interne potrebe naročale tudi posamezne politične stranke. Kako po vsem tem na splošno ocenjujete letošnje predvolilno raziskovanje javnega mnenja? Splošne ocene ni mogoče podati, ker so med tistimi, ki so izvajali raziskave, velike razlike v uspešnosti priprav in izvedb raziskav. Kakor sta po eni strani izstopala profesionalna solidnost raziskovalcev Dela-Stik in posrečen prispevek Dnevnikovega »telefonskega ateljeja«, pa po dragi strani od povprečij močno odstopajo Slovenčeve in tudi Večerove javnomnenjske raziskave ter napovedi. Na take razlike v raziskavah pa ne vpliva le profesionalna usposobljenost raziskovalcev, ampak tudi okoliščine, v katerih so se raziskave izvajale, načini vzorčenja, in končno tudi denarna sredstva, ki so bila vložena v take projekte. Kaj menite o rezultatih vaših raziskav, torej raziskav Centra za raziskovanje javnega mnenja? Naše rezultate bodo ocenjevali drugi. Ce pa našo volilno raziskavo Slovensko javno mnenje in našo volilno napoved primerjamo s končnimi volilnimi izidi volitev za predsednika republike in še posebej volitev za državni zbor, potem taka primerjava govori sama zase, Dali smo dobro napoved, še zlasti glede na to, da pri nas še nimamo izkušenj z napovedovanjem volilnih izidov. Po teh volitvah se nam ponujajo priložnosti, da v prihodnje delujemo na še višji profesionalni ravni. Kje so meje uporabnosti rezultatov javnomnenjskega raziskovanja oziroma raziskovanja volilnih namer? Ne glede na razlike v različnih javno objavljenih napovedih in napovedih, ki so jih dobile posamezne politične stranke, se smiselnost izvajanja raziskav kaže v določanju strategij in taktike posameznih strank. Pri tem pa je pomembno kritično vrednotenje pridobljenih rezultatov. Raziskave so naročale vse večje slovenske stranke, vendar se mi zdi, da so nekateri volilni štabi izide svojih raziskav napačno razlagali. Problem torej ni bil v raziskavah, ampak v interpretacijah s takimi raziskavami pridobljenih rezultatov. Prav na podlagi interpretacij pa so se stranke odločale za take ali drugačne poteze, odvisno od tega, ali so menile, da jim v predvolilnem obdobju kaže dobro ali slabo. So vas konCni volilni izidi presenetili? Da in ne. Kot raziskovalca javnega mnenja me ne preseneča delež volilne podpore, ki jo je dobila Slovenska nacionalna stranka, saj so raziskave že nekaj Časa opozarjale na nacionalistično os, ki se je v slovenski politični zavesti bolj ali manj intenzivno oblikovala zadnje desetletje. Novost se izraža v dejstvu, da so stranke Demosovega bloka, ki so ob prejšnjih volitvah uspele pritegniti k sebi narodno-evforicni segment volilnega telesa, na tej točki nekoliko popustile in prepustile najbolj zavzete volilce tega bloka novi politični grupaciji. To je delno presenečenje. Presenetljivo je tudi to', da je krščanska demokracija dobila tako ozek kos volilne pogače. Toda to presenečenje ne temelji na razliki med napo- vedjo in volilnim izidom, ki je nepomembna, ker je znotraj meja statistične zmote. Krščanska demokracija ima -poleg bloka levih strank -relativno stabilno idejno in socialno strukturno volilno zaledje. Presenetijivo je, da ji je iz tega zaledja uspelo dobiti sorazmerno nezadosten del glasov. Ko primerjamo rezultate raziskovanja javnega mnenja in volilne izide, opazimo, da so raziskovalci Slovenski ljudski stranki napovedovali manjši delež glasov, kot jih je ta stranka potem dobila. Zakaj je nastala ta razlika? Gre za napetosti znotraj bloka desnih strank. Res se je skozi Slovensko nacionalno stranko ostro artikulirala skrajna desnica, toda razmerja med Ljudsko stranko in Slovenskimi krščanskimi demokrati so nejasna. Zato posamezne, neumirjene poteze vplivajo na razmerje v deležu glasov obeh strank. Oglaševanje Demokratske stranke tik pred volitvami, pa tudi propagandne akcije SKD, s katerimi so neposredno pred volitvami spravili v medije kritične tone, so najbolj koristile Ljudski stranki. Naša napoved je bila pripravljena teden pred volitvami, teh zadnjih sedem predvolilnih dni pa je običajno silno dinamičnih. Popolno napoved je mogoCe narediti samo dan ali dva pred volitvami. Najaktualnejše vprašanje v tem trenutku je, kako bo sestavljena vladna koalicija. Ali vaše raziskave kažejo, kaj v zvezi s tem pričakujejo volild? Na temelju doslej opravljenih raziskav je v zvezi z vladnimi koalicijami težko dati kakšno priporočilo. Bolj gre za ocene. Ena od njih govori o razmerju med levimi, sredinskimi in desnimi silami v slovenskem prostoru v obdobju od aprilskih volitev leta!990 do danes. Sodec po predsedniških volitvah se zdi, da se je v tem prostoru utrdil sredin-sko-levi element volilnega telesa, ob domnevi seveda, da prav sredinsko-levi element sestavlja veCji del volilnega telesa predsednika Kučana. Ce pa opazujemo strankarsko polje, menim, da je v zadnjih dveh in pol letih prišlo do rahlega premika na desno. Aprila 1990 se je dobra tretjina volilnega telesa razporedila levo, dobra četrtina volilnega telesa v sredino, okoli 29 odstotkov volilnega telesa pa desno. Takrat je prevladoval levo-sredinski element, desni pa je bil manj izražen. Po nedeljskih volitvah pa je prišlo do premika na desno. Sredinski element je medtem izgubil na moCi, levi pa jo je večinoma ohranil. Krepitev desnega elementa gre predvsem na rovaš Slovenske nacionalne stranke. Zakaj menite, da v korist desnice slabijo pozicije sredine, Ce pa vemo, da sta LDS in Združena lista dobili veliko glasov? V volilnem telesu Liberal-no-demokratske stranke prihaja do sprememb. Leta 1990 je bilo volilno telo LDS izrazito levo usmerjeno, kot levo pa so stranko zaznavali tudi volilci. S prihodom Janeza Drnovška so se prizadevanja za širitev volilnega telesa usmerila predvsem na pridobivanje volilcev sredine. Danes v volilnem telesu LDS obstajata dva težko razločljiva segmenta: potencialno liberalen in sredinski ter levi segment. Vse to govori v prid tezi, da je pre- mik v celotnem slovenskem volilnem telesu premik na desno. Ce pa bi menili, da je volilno telo LDS enotno, potem bi seveda morali ugotoviti, da se med volilci krepi sredinska usmeritev. Zanimivo bi bilo vedeti, zakaj v primerjavi s položajem pred dvema letoma in pol v celotnem volilnem telesu prihaja do premikov na desno. Ali to pomeni, da so si v tem Času desne vrednote pridobile veC legitimnosti, kot so jo imele takoj po zlomu komunizma? Ne, v nedeljo so se skozi en segment volilnega telesa le bolj izostreno izkazale. Kasnejše raziskave bodo pokazale, za kakšen segment volilnega telesa gre. Zagotovo pa je, da socialna stiska dela prebivalstva in dejstvo, da se tudi v Sloveniji oblikuje sloj brez jasne prihodnosti, prispevata k temu, da se ljudje odločajo za radikalne politične programe. Ce bo slovenski politiki uspelo vzpostaviti razmere za gospodarski vzpon, za slabljenje socialnih pritiskov, in Ce se bodo normalizirali odnosi z vsemi našimi sosedami, bo tudi Slovenska nacionalna stranka le muha enodnevnica. Oblikovanje slovenskega političnega prostora je zdaj dospelo do prve stopnje. Obdobje prihodnjih štirih let bo obdobje intenzivnega (pre) razporejanja sil. V tem pogledu so bile letošnje volitve ugodna spodbuda za združevanje na levi in desni. VOLITVE / DRŽAVNI SVET Elektotji so izvolili še 18 članov državnega sveta Znanih 40 predstavnikov drugega doma parlamenta Z včerajšnjo izvolitvijo 18 predstavnikov poklicnih in delovnih interesov v državnem svetu so se končale letošnje parlamentarne volitve. Zdaj so mesta za 90-članski državni zbor in 40-članski državni svet, se pravi za oba doma novega slovenskega parlamenta, razdeljena. Dvaindvajsetim predstavnikom lokalnih interesov, ki so bili v nedeljo neposredno izvoljeni v državni svet (na prikazu osenčeni), se je tako pridružilo še osemnajst novih imen, ki so jih na volilnih zborih, ki so se zaceli ob 12. uri, posredno izvolili elektorji, ki so bili v interesnih združenjih izvoljeni v elektorska telesa. Začasni uradni izidi Majda Vukelič glasovanja, ki jih je posredovala Republiška volilna komisija, so bili včeraj znani že pred 16. uro. Po doslej zbranih informacijah je pri izpeljavi volitev prišlo do zapletov v dveh volilnih zborih. Pri voli-tvi predstavnika kmetov s strani Zadružne zveze naj bi elektorji dobili navodila, da volijo Simona Toplaka, ki je nato bil res izvoljen. Pri volitvah predstavnika raziskovalne dejavnosti pa je ena izmed elektoric protestirala, češ da nimajo vsi kandidati statusa raziskovalca. In kdo so novi člani državnega sveta? Interese delodajalcev bodo zastopali Franc Zavodnik, Franc Grašič, Dragan Mozetič in Dagmar Šuster, ki jih je predlagala Gospodarska zbornica Slovenije. Gregor Miklič, Albert Vodovnik, Erih Šerbec (vse je predlagala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije) in Vladimir Tkalec (Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti) bodo zastopali interese delojemalcev. V državnem svetu bosta tudi dva predstavnika kmetov. Med kandidati, ki jih je predlagala Zadružna zveza Slovenije, je bil izvoljen Simon Toplak, med tistimi, ki jih je predlagala Kmečka zveza Slovenije pa Evgen SapaC. Interese obrtnikov bo zastopal Dušan Milen- kovič (Obrtna zbornica Slovenije), interese samostojnih poklicev pa Peter Ceferin (Odvetniška zbornica Slovenije). Majda Šlajmer - Japelj (Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov) bo v državnem svetu nastopala v imenu zdravstva, kar je zagotovo presenečenje, Franc Vodopivec (predlagalo ga je kar 13 društev) v imenu raziskovalcev, Polde Bibič (predlagalo ga je 6 društev) v imenu kulture in športa, Miha Tišler (Univerza v Ljubljani) v imenu univerze, Boris Šuštaršič (Društvo mišično obolelih) v imenu socialnega varstva in Jan Zoltan (Slavistično društvo Slovenije) v imenu vzgoje in izobraževanja. Zdravstvo: resnično presenečenje (Foto: A. Pavletič) i La f‘ 4 v J 1 * J ■ #IPm ' f % w m f,- ; ! Premoč Zveze svobodnih sindikatov (Foto: Srdan Zivulovič / TRIO) Izvoljeni člani državnega sveta ___________STRANKE / KOALICIJA____________ Kaj se v resnici dogaja za zaprtimi vrati? V igri za sestavo vlade LDS, SKD, Združena lista, SDSS, zeleni, demokrati... - Dušan Plut zagrozil z odstopom Tanja Starič Pogajanja o novi vladni koaliciji se, seveda za zaprtimi vrati, nadaljujejo. Po prvem šoku, ki so ga povzročili podatki o razdelitvi sedežev v parlamentu (mimogrede, liberalni demokrati bi po »običajnem« sistemu delitve ostankov glasov dobili kar 32 mandatov, zdaj pa jih imajo samo 22), bi bilo prav gotovo logično, da bi LDS poskušala sestaviti vlado skupaj krščanskimi demokrati in Združeno listo. Takšna koalicija bi štela 51 od 90 poslancev, če pa bi se ji pridružili še zeleni, socialdemokrati in morda tudi demokrati, bi Slovenija dobila »vlado narodne enotnosti«, ki bi jo podpiralo kar 66 poslancev. Seveda pa računice te vrste niso niti najmanj enostavne, kar dokazuje že dejstvo, da o pogovorih politiki javno skorajda ne govorijo. Včeraj so se o vladnih koalicijah izrekli predstavniki Združene liste, Ljudske stranke, posredno pa tudi Slovenski krščanski demokrati. Ciril Ribičič je v imenu liste povedal, da je so sicer najbolj naklonjeni »levosredinski« povezavi ( torej LDS, Združena lista, zeleni, socialdemokrati in demokrati), vendar pa »ne izključujejo povezovanja tudi z drugimi, ne glede na ideološko pripadnost, razen z Nacionalno stranko«. V vladi Združeno listo' zanima predvsem »gospodarski in socialni del«, ne bodo pa privoli- li v to, da bi bili (kot se je zgodilo pri oblikovanju prejšnje vlade) »v podrejenem položaju«. Sicer pa je Združena lista včeraj poslala socialistom, socialdemokratom, krščanskim socialistom in Delavski stranki Naprej pisno pobudo o povezovanju. Lista napoveduje, da bi se - Ce bo prišlo do dogovora -levica lahko januarja združila v eno samo novo socialdemokratsko stranko. Včeraj je na Trojanah za zaprtimi vrati o novih vladnih povezavah govorila tudi Ljudska stranka. Po sestanku je Marjan Podobnik povedal, da je koalicija z liberalnimi demokrati praktično nemogoča, ker sta si stranki preveč programsko različni. Podobnik tudi pravi, da se je ob razdelitvi sedežev pokazala tudi možnost »desnosredinske« vlade (krščanski demokrati, zeleni, socialdemokrati, SLS), kar bo Janezu Drnovšku in LDS prav gotovo otežilo sklepanje koalicije. Predsednik Ljudske stranke se je včeraj sestal tudi z Lojzetom Peterletom, ki je povedal, da bodo krščanski demokrati skoraj zagotovo vstopili v vlado. SLS meni, da bo to prav gotovo privedlo do prestopov članov in poslancev Slovenskih krščanskih demokratov v Ljudsko stranko. V Ljubljano se je včeraj vrnilo vodstvo SKD, potem ko so dva dni v samoti »analizirali izide volitev in se pogovarjali o možnih koalicijah«. Glavni tajnik SKD Edvard Stanič je izjavil, da se o »veliki koaliciji« niso pogovarjali, da pa »imajo pripravljene ljudi za nekatere funkcije«. Slovenski krščanski demokrati se bodo, po njegovih besedah, sprva pogajali z vsemi parlamentarnimi strankami. Tako torej stranke uradno, neuradno pa smo izvedeli, da se je Janez Drnovšek vCeraj sestal s predstavniki Združene liste in da so se pogovarjali tudi o možnostih za veliko koalicijo. Izvedeli smo tudi, da listo zanimajo ministrstva za gospodarstvo, za delo in eno izmed državotvornih ministrstev. Naši viri tudi navajajo, da so odnosi v vrhu SKD še vedno napeti in da so bili pogovori v klavzuri zelo burni in polemični, posebej na temo sodelovanja krščanskih demokratov v prihodnji vladi. Težave so tudi v stranki Zelenih, ki - P° zadnjih, še vedno neuradnih podatkih - ne bo imela v državnem zboru nobenega elana vodstva stranke. Lea Šešerko naj menda ne bi bil med petimi poslanci, vprašljiv P® naj bi bil tudi m and a Petra Tanciga. Zeleni so se pozno popoldan sestali za zaprtimi vrati, Dušan Plut pa je, k° smo izvedeli, zagrozil z odstopom z mesta predsednika stranke. AVSTRIJA, KOROŠKA Petek, 11. decembra 1992 INTERVJU: MATEVŽ GRILC Od nas samih bo odvisen obstoj in razvoj slovenskega naroda na Koroškem Ivan Lukan V nedeljo bo v Modestovem domu v Celovcu redni občni zbor Narodnega sveta koroških Slovencev .Obravnaval bo pereča aktualna vprašanja kot dosego novega zastopstva manjšine, narodnostni mandat v deželnem zboru, ter tudi volitve predsednika, ostalega predsedstva ter osrednjega odbora NSKS. S predsednikom NSKS dr. Matevžem Grilcem se je pogovarjal nas celovški urednik. Vpr.: Na zadnjem obenem zboru ste po skoraj 15 letih predsedovanja napovedal, da ne boste veC kandidiral. Zdaj se ponovno potegujete za najvišjo funkcijo. Kje so vzroki za to odločitev? Grilc: Res, da sem že predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev več kot 16 let, torej predolgo. V dani situaciji pa so me prepričali, da sprememba prav na vrhu ni umestna, kajti koroški Slovenci smo po naši oceni pred odločilno spremembo organizacijskih struktur. Ko sem prevzel predsedniško mesto maja 1976, sem si zastavil cilj, da moramo koroški Slovenci osnovati skupno močno manjšinsko narodnopolitično organizacijo. Pri konstituiranju te organizacije bi še rad sodeloval. Vpr.: Je pričakovati večjih sprememb v predsedstvu NSKS? Grilc: Večjih sprememb ne bo, ker sta po moji oceni tako predsedstvo kot tudi osrednji odbor v pretekli dobi uspešno in vztrajno delala, sicer pa veljajo isti razlogi kot za ponoven prevzem predsedniškega mesta. Vpr.: Ste z njo zadovoljni z zadnjoda-merebno tudi samokritično razmišljanje? Grilc: Bilanca je pozitivna. Kmalu po zadnjem občnem zboru je bila prva seja narodnostnega sosveta na Dunaju. Ustanovitev sosveta je bila tudi predpogoj ustanovitve trgovske akademije v Celovcu, ter znatne finančne podpore slovenski narodni skupnosti. V to obdobje spada tudi odprtje Mohorjeve ljudske šole in odločba ustavnega sodišča, na podlagi katere je bila ustanovljena tudi javna , dvojezična ljudska šola v Celovcu. Pri koroški deželni vladi je bil ustanovljen oddelek za narodnostna vprašanja, ki ga vodi naš podpredsednik dr. Pavel Apovnik. Stranka Enotna lista, ki jo NSKS podpira brez pridržka, je izvedla uspešno volitve v občinske odbore in v kmetijsko zbornico. V okviru Enotne liste je bila ustanovljena Poltična upravna akademija (PUAK), ki bo služila izobraževanju predvsem komunalnih politikov in mladine. Prijave k dvojezičnemu pouku naraščajo iz leta v leto in to dejstvo dokazuje, da je bila naša ocena o spremenjeni šolski zakonodaji pravilna. Ljudsko štetje leta 1991 pa je dokazalo, da smo prvič po približno 100 letih upočasnili asimilacijo, skoraj smo jo zaustavili. Četudi je uspelo v zadnjih letih ustanoviti nekaj novih dvojezičnih otroških vrtcev, kot n.pr. v Globasnici in Pliberku, se nam ni posrečilo, da bi uredili vprašanje otroških vrtcev 2 deželnim zakonom, kakor to želimo. Nekatere občine so izpopolnile mrežo dvojezičnih napisov, deloma s kažipoti, vendar je n.pr. občina Bilčovs še vedno brez dvojezičnih napisov. Največji udarec v zadnjih letih za koroške Slovence pa je bil konec mandata našega poslanca v državnem zboru Karla Smolleja. Domala vsem pozitivnim premikom je botroval prav on s svojim uspešnim in neumornim delom v avstrij-skem parlamentu. Dejstvo je, da ga gospa Stoisrtseva nikakor ni bila sposobna nadomestiti. V preteklem obdobju nismo rešili vprašanja Slovenske glasbene šole na Koroškem in ni se uresničila naša zah-teva, da morajo biti na vseh dvojezičnih s°lah ravnatelji tudi dvojezični. Pravtako nismo dosegli lastnega celodnevnega radijsekga programa in razširitve televizijskih oddaj. Ob naštevanju pozitivnih in negativnih dosežkov v pretekli dobi torej nrez pridržka ugotavljam, da je bilanca razveseljiva. Kljub temu pa me skrbi letar-gjja, ki je pri nekaterih prisotna. Koroški lovenci smo bili v preteklosti vajeni °rbe, branili smo obstoj našega naroda ijfprarn nemškonacionalnim pritiskom. a pritisk je pojenjal, kar je razveseljivo, nekateri pa se v tej novi situaciji še niso prav znašli. Samokritično je treba ugotoviti, da našega ljudstva na to novo situacijo nismo ustrezno pripravili. Zato bo naša skupna naloga, da se zavemo odprtih vprašanj in s pozitivnimi predlogi izvajamo ustrezen pritisk na odgovore v deželi in državi. Danes in v bodoče bo le od nas odvisno, če bo obstajal naš slovenski narod na Koroškem tudi v bodoče in kako se bo razvijal. Ustvarjanje primernega vzdušja bo važna naloga nas vseh. Vpr.: Občni zbor NSKS poteka v času, ko slovenska narodnostna skupnost razpravlja o popolnoma različnih konceptih v narodnostni politiki. Bo občni zbor NSKS tako rekoč zacementiral nasprotujoča si stališča in s tem tudi trenutno pat-pozicijo med obema osrednjima polh ličnima organizacijama, ali pa slovenska narodnostna skupnost lahko upa na neko zbliževanje? Grilc: Drži, da razpravljamo danes o različnih konceptih v narodnostni politiki. Narodni svet koroških Slovencev je mnenja, da je narodnost vrednota in da želimo ostati koroški Slovenci in ne le Korošci, ki govorijo dva jezika. Znotraj naše organizacije ni različnih mnenj. Različna pa so mnenja v Zvezi slovenskih organizacij, v kateri nekateri trdijo, da je vprašanje koroških Slovencev le še jezikovno vprašanje, torej vprašanje komunikacije. Mislim, da vodi tako stališče direktno v asimilacijo. Z nekom, ki zagovarja načela, ki vodijo v asimilacijo, pa bo zbliževanje le težko, razen če se bodo v Zvezi slovenskih organizacij zavedli usodne napake takih pozivij, ki niso več narodnopolitične. Vpr.: Najbolj konfliktna tema obema osrednjima organizacijama oz. obema taboroma koroških Slovencev je vprašanje narodnostne zbornice oz. slovenskega parlamenta; nadaljnja sporna tema je zastopstvo koroških Slovencev v deželnem zboru. Je pozicija NSKS v teh dveh vprašanjih dokončna, ali so pogajanja še možna? Grilc: Nismo pripravljeni odstopiti od našega predloga ustanovitve skupnega javnopravnega avtonomnega zastopstva koroških Slovencev, ki ga na tajnih in neposrednih volitvah določijo koroški Slovenci. Kdor je proti taki rešitvi, nima pravega odnosa do demokracije. Ni se možno pogovarjati o načelnem vprašanju parlamenta koroških Slovencev, seveda pa je to mogoče o podrobnih in proceduralnih vprašanjih. Zastopstvo koroških Slovencev v deželnem zboru pa ustreza manjšinskim pravicam evropskega standarda in je to vprašanje v Sloveniji odlično rešeno. Gre za za zastopnika, ki naj ho odgovoren le narodni skupnosti in nobenemu drugemu, nikakor ne kakršnikoli večinski stranki. Vpr.:Kaj, če ne bo slovenskega parlamenta, ne narodnostnega ali najmanj virilnega mandata v deželnem zboru? Grilc: O tem raje ne bi razmišljal, ker sem prepričan, da bo prišlo tako do enega, kot do drugega. Ge pa se te predstave ne bodo uresničile, potem bo prišlo do atomizacije organizacijskih struktur med koroškimi Slovenci in v najkrajšem času do asimilacije slovenske narodne skupnosti in to ne pod pritiskom nemško-nacionalnih sil, ampak zaradi lastne nezmožnosti in morda tudi pomanjkanja volje do preživetja. Vpr.: Politolog Anton Pelinka je v razgovoru z našim dnevnikom poudaril, da nesložnost obeh osrednjih organizacij škoduje slovenski narodnostni skupnosti pri uveljavljanju njenih pravic. Ni že sam cilj, ustvariti složnost med organizacijama, vreden resnega poskusa? Grilc: ta ugotovitev prejemnika letošnje Einspielerjeve nagrade, prof. Pelinke, je nesporna. Zato se tudi tako vehementno zavzemamo za skupno, demokratično izvoljeno zastopstvo koroških Slovencev. Prav isti Pelinka je v neki diskusiji pred nekaj dnevi poudaril, da je edina rešitev v konkordanci med večino in manjšino, to se pravi v etničnem partnerstvu. Predpogoj pa je, da ima manjšina močne organizacijske strukture in s tem ostaja »interesantna« tudi za večino. Ko sem se pogovarjal z deželnim glavarjem Zernattom o zastopstvu narodne skupnosti v deželnem zboru mi je dobesedno odgovoril: »Tega ne bom napravil zato, ker vas koroške Slovence posebno ljubim, ampak zato, ker od mene to zahteva evropski razvoj.« Tu najdemo odgovor na vprašanje. Koroški Slovenci smo pluralistična družba, vendar moramo najti organizacijske strukture, v katerih bomo v stanu sprejemati obvezujoča stališča in enotno nastopati napram deželni in zvezni vladi, napram Sloveniji in mednarodnim organizacijam. Vpr.:Kritika na račun narodnostnega sosveta je predvsem v Vaše strani vse bolj glasna. Kako naprej? Grilc: Sosvet je svetovalni organ zveznega kanclerja in ne more in nikoli ne bo postal več in v nobenem primeru ne more nadomestiti skupnega zastopstva koroških Slovencev. V zadnjem času ugotavljam, da stranke ter avstrijska in deželna vlada ne upoštevajo sklepov sosveta, četudi so večinoma soglasni, če izvzamemo sklepe sosveta v zvezi s finančnimi podporami. Ko se bo ustanovil parlament koroških Slovencev, bo seveda pomen sosveta manjši, vendar bo lahko obstajal kot svetovalni organ zveznega kanclerja tudi naprej. Treba pa se bo zavzemati zato, da bo parlament koroških Slovencev čim več vprašanj obravnaval avtonomno, seveda tudi vprašanje zveznih in deželnih subvencij. Vpr.: Ni dvoma, da boste spet izvoljeni za predsednika NSKS. Zato ob koncu še to provokativno vprašanje: že večkrat ste v javnosti poudarili, da sta se obe osrednji politikčni organizaciji koroških Slovencev preživeli, Vaš namestnik, Karel Smolle, je pred nekaj dnevni v Klubu dunajskih študentk in študentov celo trdil, da sta obe organizaciji mrtvi. Kje vidite potemtakem bodočnost NSKS? Grilc: NSKS in ZSO sta produkt povojnega razvoja in deloma meri tudi poltič-nega diktata komunistične vlade bišve Jugoslavije. Delovna skupnost koroških Slovencev v socialdemokratski stranki zastopa mnenje, da njihove člane ne zastopata ne ena, ne druga osrednja organizacija več. Z isto pravico bi lahko zahtevala zastopstvo tudi Enotna lista, saj ima 50 izvoljenih občinskih mandatarjev. Tudi znotraj Zelene stranke delujejo nekateri koroški Slovenci in skušajo vplivati na narodnostno politiko. Ta razpršitev organizacijskij struktur itak že po številu majhne narodne skupnosti bo usodna, če ne bo mogoče zajeti vse te sile v skupnem demokratično izvoljenem zastopstvu. Strinjam se, da sta obe osrednji organizaciji odigrali svojo vlogo in ne odgovarjata več zahtevam časa. Ne rabimo pa organizacij samo zaradi organizacij samih, ampak naše organizacije morajo služiti slovenskemu narodu na Koroškem in njegovemu razvoju. Ge smo danes v Evropi priča kar neverjetnim političnim spremembam, potem organizacijsko prestrukturiranje med koroškimi Slovenci ni ne vem kako revolucionarno, vendar prepotrebno. Narodni svet bo ostal tudi v takih spremenjenih okoliščinah, vendar le kot del - frakcija novega parlamenta koroških Slovencev. Hvala za pogovor! KOROŠKA / DEŽELNI ZBOR NOVICE Vroča razprava o proračunu in o tujcih Dežela zadolžena za 6 milijard šilingov - Napad na Haiderja Ivan Lukan CELOVEC - V koroškem deželnem zboru je razprava o proračunu za leto 1993 v polnem teku. 36 poslancev bo predvidoma tri dni razpravljalo o budže-tu, ki znaša 17, 8 milijarde šilingov. Proračunski deficit znaša skoraj 1, 1 milijarde šilingov, celoten dolg pa 5, 7 milijarde šilingov oz. 4, 9 odstotka koroškega družbenega bruto proizvoda. Težišča proračuna za leto 1993 so na socialnem in zdravstvenem področju, v turizmu ter v pospeševanju gospodarstva nasploh. Dobro dotirani sta tudi kmetijstvo in kultura. Socialdemokratska in Ljudska stranka sta ob začetku seje deželnega zbora napovedale, da podpirata predložen proračun, svobodnjaška pa bo ga verjetno zavrnila. Klubski predsednik SPO Hausenblas je v svojem govoru poudaril, da upošteva proračun finančnega referenta Maxa Rauscherja vse bistvene zahteve socialdemokratske stranke, glede zadolžitve pa je menil, da je tu dosežena zgornja meja. Ostro je Hausenblas kritiziral »dvojno igro« Haiderjevih svobodnjakov. Haider sam na Dunaju zahteva dodatno investicijsko milijardo za Koroško, njegovi poslanci v koroškem deželnem zboru pa zahtevajo politiko skrajnega varčevanja. »Tako igro Koroška odklanja«, je poudaril Hausenblas in Haiderju očital, da je odgovoren tudi za razmeroma slab položaj koroškega gospodarstva, saj je Koroška prav v Haiderjevih poglavarskih letih utrpela velik upad mednarodnega ugleda, predvsem tudi na gospodarskem področju. Vroča debata se je vnela tudi zaradi nastopa svobodnjaškega poslanca Schretterja, ki je podprl Haiderjev referendum o tujcih v Avstriji. Za utemeljitev pa je dejal, da je kriminaliteta med ino-zemci v Avstriji zelo visoka. Tako argumentacijo sta socialdemokrati in Ljudska stranka ostro zavrnile. Razprava v deželnem zboru pa je doslej tudi pokazala, da glavni politični nasprotnik Haiderjevih svobodnjakov na Koroškem ni več socialdemokratska stranka, marveč Ljudska stranka z deželnim glavarjem Zernattom. Razpravo o deželnem proračunu za leto 1993 bodo poslanci predvidoma sklenili danes zvečer, možnost soglasnega sklepa pa je zelo majhna. Človekove pravice: Za Avstrijo ni razloga za ponos. DUNAJ - Po »izvidu o spoštovanju človekovih pravic« Avstrija nima nikakršnega razloga za poseben ponos! To je glavna izpoved Avstrijske lige za človekove pravice, nadstrankarske in || svetovno nazorsko neodvisne humanitarne organizacije s sedežem na Dunaju. Po mnenju predstavnikov lige, se v Avstriji znatno manjša akceptanca tujcev oz. inozemcev, vzrok za to pa je »proces desolidarizacije«. K temu močno prispevajo zakoni ter njihova restriktivna izvedba. Poleg tega po mnenju humanitarne organizacije ne uspe zmanjšati strah prebivalstva pred inozemci oz. tujci, to pa zaradi tega, ker je velik del Avstrijcev napačno ali ne informiran. Novi prireditveni center za občino Škocijan SKOCIJAN - Dvojezična občina Škocijan v okraju Velikovec načrtuje gradnjo sodobnega centra za prireditve. Večnamenski gradbeni kompleks naj bi bil zgrajen med kraji Sela vas in Klopinj. Detajlni projekt bodo izdelali v naslednjih mesecih. Skocijanski župan Albert Holzer je ob priliki obiska deželnega glavarja v občini izrazil pričakovanje, da bo dežela Koroška podprla realizacijo večmilijonskega projekta. Občina Škocijan je občina z največjim številom nočitev na Koroškem: 1, 2 milijona letno! Izobraževalni seminar CELOVEC - Slovenska prosvetna zveza je v Zrečah organizirala četrti izobraževalni seminar. Osrednja tema je bilo delo v javnosti, predaval pa je generalni tajnik interesne skupnosti »Kultura« v Asiriji, Gerald Grocheing. Udeleženci seminarja so v delovnih krogih pripravili projekte, ki jih želijo v društvih izvesti. Vicekancler Busek zagovarja vojaško intervencijo v BiH DUNAJ - Predsedstvo avstrijske Ljudske stranke in vicekancler Erhard Busek sta se včeraj izrekla za vojaško intervencijo OZN v Bosni in Hercegovini. Busek nadalje zahteva v osebem pismu generalnemu tajniku OZN Boutrosu-Ghaliju, naj Organizacija združenih narodov nemudoma ustanovi »Mednarodno sodišče za vojne zločine«. Za Avstrijo pa je predsednik Ljudske stranke menil, naj ta takoj ukine vize za begunce iz Bosne. _____AVSTRIJA / UGOTOVITEV AVSTRIJSKE VLADE_ Znanstvena študija: Slovenci najbolje govorijo nemško Hrvati prednjačijo v angleščini, Čehi in Slovaki pa v ruščini Ivan Lukan in Igor Schellander DUNAJ-CELOVEC -Vse priznanje Slovencem! Po najnovejši znanstveni študiji, ki je bila te dni predstavljena avstrijski javnosti, imajo Slovenci najboljše znanje nemščine v novih demokratičnih državah vzhodne, jugovzhodne in srednje Evrope. Sledijo jim Hrvati, Cehi in Slovaki, pri Madžarih in Poljakih pa nemščina zavzema le skromno mesto na Fest-vici obvladanja tujih jezikov. To je ugotovitev študije, ki je bila izdelana po nalogu avstrijskega ministrstva za znanost in raziskovanje. Študija naj bi pokazala, kolikšen je pomen nemškega jezika in kolikšno je sprejemanje avstrijskih kulturnih dejavnosti v omenjenih državah. Po podatkih iz te študije 96 odstotkov Hrvatov, 93 odstotkov Slovencev, 88 odstotkov Cehov in Slovakov ter 80 odstotkov Poljakov bolj ali manj dobro obvlada vsaj en tuj jezik. Madžari so izjema: samo 47 odstotkov jih govori kak tuj jezik. Na prvem mestu lestvice tujih jezikov se na Češkem in Slovaškem, na Madžarskem in na Poljskem nahaja ruščina. Na Hrvaškem je to angleščina, v Sloveniji pa nemščina. Kar tri četrtine povprašanih Slovencev je izjavilo, da dobro razume oziroma dobro zna (ena tretjina) nemško. Nemški jezik v slovenskih šolah potemtakem prevladuje tudi pri učenju tujih jezikov, saj tozadevno pri pouku zavzema kar 43 odstotkov pri deležu tujih jezikov. Načelno pa je mogoče iz omenjene študije razbrati, da je nemščina drugi najvažnejši tuji jezik v vseh državah, v katerih je bila izdelana raziskava. Tudi pri vrednotenju tujih jezikov so povprašam v vseh deželah bili istega mnenja: nemščina naj bi imela poleg angleščine ali za njo najvišjo prioriteto, medtem ko je francoščina v svojem pomenu bila dosti nižje klasifici-rana. Glede splošne pri- GRADEC - Deželno sodišče v Gradcu je ponovno odložilo odločitev, ali se ustavi postopek proti 74-letnemu primariju Egonu Sabu-koschku. Ta je osumljen, da je med drugo svetovno vojno v Beogradu osebno sodeloval pri usmrtitvi 100 beograjskih Zidov. Odvetniki zdravnika so namreč vložili zahtevo, da se postopek proti njihovi stranki zaradi zastaranja dejanja ustavi. pravljenosti za učenje tujih jezikov so najbolj motivirani Cehi in Hrvati, medtem ko so se Poljaki - pri njih se 82 odstotokov spraševanih menda ne namerava nujno učiti tujih jezikov - izkazali kot »lenuhi«. Tudi avstrijske kulturne dejavnosti imajo v omenjenih deželah zadovoljivo dober odmev, ugotavlja študija avstrijskega ministrstva za znanost. Samo na Poljskem tozadevno prevladuje soseda Nemčija. Na področju medsebojnih znanstvenih in kulturnih odnosov po mnenju povprašanih Avstrija prevladuje na »Zadevo Sabuko-schek« je oktobra letos sprožil znani lovec nacističnih zločincev Simon VViesenthal, ko je javnosti prezentiral tudi očividce zločinskega dogodka. Državno tožilstvo je na podlagi teh pričevanj nad zdravnikom izreklo preskovalni zapor, iz katerega pa je bil pred dobrim mesecem spet izpuščen. Novega roka za obravnavo iz Gradca še niso sporočili. področju folklornih prireditev, povezovanja skupnih kulturnih dobrin, odrskih, koncertnih in opernih prireditev ter pri revitalizaciji kulturnozgodovinskih zgradb. Nemčijo pa vidijo kot aktivnejšega partnerja na področju znanosti in raziskovanja ter na področju rock in pop koncertov. Študija tudi potrjuje, da je Avstrija za pov-prašance na Češkem, Slovaškem, Madžarskem, Hrvaškem in v Sloveniji najbolj priljubljen turistični cilj. Izjema so Poljaki. Devet od desetih Slovencev je že obiskalo Avstrijo. Sledijo Hrvati, Madžari, Cehi in Slovaki. Prireditve Danes, 11. decembra CELOVEC Slomškov dom: ob 19. uri redni občni zbor Slovenske Športne zveze. Jutri, 12. decembra CELOVEC Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence: ob 8. uri Dan staršev in občni zbor Združenja staršev. ZRELEC Farna cerkev: ob 18.30 adventni koncert. Nastopajo MePZ SPD Radiše, Pevski krožek Zrelec, otroška skupina SPD Radiše in Radiški fantje. OBIRSKO Gostilna KovaC: ob 20. uri Božičnica SPD Valentin Polanšek. Nastopajo domači instrumentalisti, MoPZ Valentin Polanšek in MePZ Pevskega društva Sele. GRADEC / SODISČE Zadeva Sabukoschelc odločitev zopet odložili Igor Schellander LJUDJE IN DOGODKI 16 Petek, 11. decembra 1992 NOVICE V Italiji še vedno ni cigaret NEAPELJ - Deset paketov cigaret stane trenutno na Cmi borzi v Neaplju tudi do 100 tisoC lir, kar je seveda odvisno od dejstva, da v trafikah Se vedno ni cigaret, Čeprav se je stavka uslužbencev državnega monopola končala že pred časom. Tihotapci pa so postali bolj prebrisani: da bi ohranili cene kolikor toliko visoke, dajejo na trg le majhno količino cigaret. Finančni stražniki so v zadnjem tednu dobavili trafikam več kot tri milijone zavojčkov cigaret, ki pa so potešili lakoto Neapeljčanov le za nekaj ur, nakar so »zasvojenci« zaman trkali na vrata trafik, cigaret ni bilo več. Stanje, pravijo izvedenci, se bo normaliziralo le konec januarja. Rudarska nesreča v Združenih državah NORTON - Sinoči so prinesli iz rudnika sedem od osmih rudarjev, ki so umrli v premogovniku pri ameriškem Nortonu po eksploziji metana. Truplo osmega je še zakopano, reševalna akcija pa poteka zelo počasi, ker obstaja nevarnost ponovnih eksplozij. Zaskrbljujoča anketa v Izraelu TEL AVTV - 35 odstotkov Izraelcev meni, da bi bilo -treba »pritisniti« na Arabce, da se odselijo iz države, medtem ko 40 odst. zagovarja maščevanje nad Arabci, ki bi zakrivili atentate. To so vsaj izidi ankete, ki jo je naročila parlamentarna komisija za šolstvo in ki so jo izvedli na vzorcu 500 odraslih Izraelcev. Predsednik komisije, laburistični poslanec Avraham Burg je izrazil zaskrbljenost nad izidom ankete, je pa poudaril, da je podobne rezultate dala tudi anketa v Franciji in v Nemčiji. Celine so stare 250 milijonov let SAN FRANCISCO - Asteroida, ki sta padla na skrajni južni del Pangee, velikega enotnega kontinenta, sta pred 250 milijonov let povzročila razbitje te celinske plošče in v bistvu nastanek sedanjih celin. Tako vsaj misli profesor Michael Rampino, ki trdi, da so našli sledove močnega trčenja na morskem dnu pred Ognjeno zemljo: gre za dva okrogla kraterja s premerom 320 in 200 km, ki sta nastala prav v času, ko je izginilo z zemeljskega površja 96 odstotkov vrst živih bitij. LONDON / KONEC PRAVLJICE MED CHARLESOM IN DIANO Monaihija pred Evropo Premier Major je preklical sestanek z Delorsom, da je parlamentu sporočil »žalostno vest« Ker sta se zakonca samo ločila, Charles ostaja prestolonaslednik, Diana pa bo lahko kraljica LONDON - »VValeški princ in princesa sta prijateljsko sklenila, da se ločita.« Premier John Major je te besede s tresočim glasom spregovoril pred obnemelim spodnjim domom britanskega parlamenta, potem ko je moral preklicati pomembni sestanek z Jacquesom Delorsom. Monarhija je nedvomno za Britance pomembnejša kot Evro- pa, vseeno pa je treba navesti, da so sporočilo namenoma tempirali pred edimburghškim vrhom, da ne bi bulvarski tisk zmotil tega za Evropo pomembnega srečanja. »Vaša poroka pripada pravljičnemu svetu,« tako je canterburski nadškof ganjeno vzdihnil, ko je tistega veselega 29. julija 1981 v zakon združil prestolonasled- nika Charlesa in Diano Spencer. Pravljica pa je z leti zbledela, o tem so že čivkali celo vrabci na strehi, tako da sporočilo Buckinghamske palače ne bi smelo nikogar presenetiti. Monarhija pa je vseeno poskušala rešiti, kar se je še dalo rešiti. Major je jasno navedel, da se vvaleški par le ločuje in da ne misli na razporoko, tako da bi lahko Diana postala kraljica, ko bo Charles zasedel prestol, ker ta ločitev ne pretrga nasledstvene veje. Njegov družinski neuspeh prav tako ne bo preprečil, da ne bi jutri postal »vrhovni poglavar anglikanske Cerkve«. Povsem drugačen pa bi bil položaj, če bi prišlo do razporoke. Tega se marsikdo boji, saj je v zgodovini angleške monarhije bilo Ko je bila pravljica še živa sta se Charles in Duana z otroki podajala z bicikli na izlete v naravo (Telefoto AP) vse preveč takih primerov, celo nastanku anglikanske Cerkve je botrovala razporoka Henrika VIII., ali bolje rečeno, papeževo nasprotovanje, da bi mu razveljavil zakon. Tudi Charles je narejen iz krvi in mesa, to bi morda lahko potrdila Charlesova prijateljica Camilla Parker Bowles, ki je končno dobila policijsko spremstvo, a se mora sedaj otepati novinarjev, ki oblegajo njeno hišo. Monarhija je za sedaj rešena, ostaja pa človeška drama zakonskega neuspeha, ki ga bosta občutila tako »hladni in odmaknjen« Charles kot »lepa in plaha« Diana. Britanci upajo, da bosta oba po tej ločitvi lažje prebrodila zakonsko dramo, zgladila spore in nerazumevanja, trezno presodila značajske razlike, tako da bi rešila njun zakon. To pa ni želja samo navadnih v monarhijo zaljubljenih ljudi, tega mnenja je tudi večina britanskih politikov. Samo predstavnik levega krila laburistov in nekdanji rudar Dennis Skinner je v spodnjem domu izjavi, da je monarhija s tem pritisnila na gumb za samouničenje, tako da bi lahko to pomenilo konec sedanjega režima, Elizabeta pa bi bila zadnja britanska kraljica. Vodja Eli- lili:.,. Charlesova prijateljica Camilla Parker Bowles (AP) laburistične opozicije John Smith pa za razliko od svojega strankarskega tovariša ni skrival svojega obžalovanja. Premier Major pa je podprl poziv kraljice Elizabete britanskemu bulvarskemu tisku, naj sedaj pusti pri miru nesrečni zakonski par in naj ne vrta več v njuno zasebno življenje. Sodeč po novinarskem obleganju hiše Bovvlesov bo to težko uresničljivo. Življenje pa gre dalje. VValeška princesa bo ostala na svojem dose- danjem domu v Ken-sington Palaceju, prestolonaslednik Charles pa se bo preselil k babici v Clarence House. VValeški par pa se bo še vedno videval med uradnimi svečanostmi, ko se bo sestajala vsa družina. Bržkone pa to ne bodo edine priložnosti, da bi se ločena zakonca sestajala, saj sta se za »prijateljsko in sporazumno ločitev« odločila, tudi da bi skupaj zagotovila boljšo in bolj vedro vzgojo njunim otrokom. NEW YORK / POPOLN LUNIN MRK Zemlja je zamračila Luno Popolnega luninega mrka niso videli samo v New Yorku kot zgovorno prikazuje posnetek, temveč tudi v Italiji, kjer se je po tolikih deževnih nočeh končno zvedrilo, da so lahko ljudje opazovali ta naravni pojav (Telefoto AP) Kubanskemu ljudstvu grozi dramatično pomanjkanje hrane HAVANA - Letošnji božič bo za Kubance najbrž še težavnejši kot doslej. Poslabšanje odnosov s Sovjetsko zvezo, sedanjo Rusko federacijo, je privedla do dramatičnega pomanjkanja goriva: včasih je Kuba, ki lastnih virov energije nima, uvažala iz SZ 13 milijonov ton nafte letno, letos pa je prišlo na ta karibski otok komaj 5 milijonov ton. Kubanske komunistične oblasti so bile prisiljene uvesti strogo racioniranje goriva, ki ga zasebniki dobivajo le za bone. Kriza ene zadnjih komunističnih držav na svetu pa se odraža tudi v dramatičnem pomanjkanju hrane. Goveje meso je namenjeno samo otrokom do 13 let starosti, perutnina pa samo nosečnicam. Ampak, božič pa le ne bo brez veselja: Castrov režim bo razdelil ljudstvu po dve steklenici ruma na osebo, pol steklenice vina, dva paketa keksov in steklenico majoneze... Modemi gusarji ogrožajo ladje predvsem v južnoazijskih morjih napadli pa so tudi jahte ob obalah francoske riviere ROTTERDAM »Napadli so nas še pred zoro, vrgli v morje vsakogar, ki se jim je skušal postaviti po robu, končno pa so nam odvzeli tovor in vse nase dragocenosti.« Ne gre za pripoved o gusarskih pustolovščinah izpred dveh stoletij, temveč za poročilo mornarja, čigar ladjo so modemi gusarji napadli pred nekaj meseci v južnoazijskih vodah. Gusarji pa se ne potepajo samo tam, zadnje čase so napadli tudi italijansko jahto, ki je plula ob obalah fran- coske riviere, in potnike vrgli v morje. Skratka gusarji postajajo spet velik problem, saj razpolagajo s plovili, ki so hitrejša od sleherne trgovske ladje in so tudi dobro oboroženi, medtem ko posadke trgovskih ladij ne smejo imeti orožja. Edino, kar mornarji lahko storijo, je, da skušajo piratom preprečiti dostop do palube, kar pa tudi ni tako enostavno. Ce pa so enkrat gusarji na ladji, posadki svetujejo predvsem previdnost. CCT CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO ■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. novembra 1992 in zapadlostjo 1. novembra 1999. ■ Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi obrok, 7% bruto, bo izplačan 1. maja 1993. Vsota nadaljnjih obrokov se bo spreminjala na osnovi bruto donosa enoletnih obvezrtic BOT s poviškom premije 0,50 na semester. ■ Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem. ■ Prvi šestmesečni realni čisti donos znaša 12,63% letno v primeru, da se izklicna cena istoveti z nominalno. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 15. decembra. ■ Obveznice CCT se koristijo s 1. novembrom ob vplačilu (18. decembra) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudijo banke. ZNANJE Petek, 11. decembra 1992 BIOMEDICINA /V ZADNJEM ČASU UPORABLJAMO ELEKTROAKUPRESURO PREDVSEM ZA POMOČ PRI HUJŠANJU Človek kot organska celota - zdravljenje brez sirupov Nikolaj Neubauer 2e Aristotel (384 do 322 pr. nš. S.) je učil, da je celota pomembnejša kot pa sestavni deli. To je še vedno najpomembnejše načelo naravnega zdravilstva, ki temelji na dejstvu, da obolenje, čeprav prizadene le del telesa, ni omejeno, temveč duševno in telesno trpi človek kot celota. Glavobol ni zgolj motnja v ožilju možganskih ovojnic, vpliva na vedenje in počutje človeka, ovira ga pri delu. Ne smemo zdraviti le glavobola, zdraviti moramo vsega človeka. Tipičen primer celostnega zdravljenja v splošni medicini je zdravljenje rane na želodcu. Z lokalnim zdravljenjem jo sicer lahko pozdravimo, toda če ne bomo odpravili psihičnih vzrokov, ki so bolezen povzročili, se bo kmalu spet pojavila, najverjetneje v še večjem obsegu. Utemeljitelj naravnega zdravilstva v Evropi je bil švicarski zdravnik, kemik in filozof Theophrastus Bombastus v on Hohen-heim, znameniti Paracel-sus (1493 -1541). Trdil je, da mora zdravnik spodbuditi telo, da z lastnimi močmi samo ozdravi, pri tem si pomaga le z naravnimi sredstvi. Prvi je zagovarjal celostno zdravljenje, tako telesno kot duševno in se pri tem ravnal po načelu Natura sanat - medicus curat. Narava zdravi, zdravnik ji pri tem le pomaga. Drugi veliki zagovornik naravnega zdravljenja je bil župnik Sebastian Kneipp (1821 - 1897), imenovan tudi župnik s škropilnico, utemeljitelj znamenitega »knajpanja«. Ko je bil star 20 let, so ga zdravniki zaradi pljučne tuberkuloze že odpisali. Vendar se je z ledenimi kopelmi v Donavi sam pozdravil in se kasneje povsem posvetil zdravljenju z vodo. Kneipp je menil, da napačna prehrana in nenaraven način življenja zmanjšata človekove naravne notranje moči, zato zboli. Z giba- njem, utrjevanjem telesa, zdravo prehrano, s kopelmi s toplo in hladno vodo, z naravnimi sredstvi torej, pa si človek spet obnovi notranjo moč, ki premaga bolezen. Bad Vorishofen, kjer je Sebastian Kneipp delal in tudi umrl, je danes sedež Kneippovega izobraževalnega centra za zdravljenje z vodo, pri- znane zdravstvene ustanove. Veliko starejše od evropskega naravnega zdravilstva pa je tradicionalno kitajsko zdravstvo, ki izvira iz 5.000 let stare misli, da je človekovo telo prepredeno z meridiani -energijskimi potmi, ki razporejajo energijo po tkivih in organih. Do bolezni pride zaradi motenj pri pretoku energije ali pa pri njenem nastanku. Energija nastane pri rojstvu, pri prebavi in pri dihanju. Povečati je ne moremo, lahko jo samo ohranjamo. Ko se energija iztroši, človek umre. Do motenj v pretoku ali nastajanju energije pride zaradi napačne prehrane ali duševnih sprememb. Kjer se energija na meridianih zbira so na koži telesa posebne točke, prek katerih vplivamo na pretok energje v meridianih; lako jo okrepimo ah oslabimo, odvisno od bolezni. Najbolj znani metodi, s katerima vplivamo na pretok energije sta akupunktura in aupresura. Akupunkturo lahko izvajajo samo strokovnjaki s primerno izobrazbo in razumevanjem akupunkture. pri nas so to predvsem speciaisti fizikalne medicine in rehabilitacije, revmatologi, anesteziologi. Zelo pomembna je tudi popolna sterilizacija akupunkturnih igel. Te so navadne ali trioglate oblike, večinoma iz plemeni- tega jekla, uporabljajo pa tudi srebrne in celo zlate igle, ker naj bi ti žlahtni kovini imeli še poseben učinek. Igle zabadajo od 1 mm do nekaj cm globoko po meridianu, včasih pri tem igle tudi vrtijo, ter s tem spodbudijo ali umirijo pretok energije. Oblika akupunkture je tudi mok-sibustija, pri kateri na iglo ali na kožo denejo kroglice soli ali zdravilnih zeli in jih zažgejo. Ena terapija akupunkture traja sprva le 5 minut, kasneje se postopoma podaljšuje do ene ure. Naj še enkrat poudarimo, da lahko akupunkturo izvajajo samo za to posebej izurjeni strokovnjaki. Ko ugotavimo, katerega tegoba nas tare, poiščemo ustrezno točko na koži, in jo pritiskamo. S palcem, kazalcem, sredincem, včasih tudi z obema palcema, na trebuhu tudi s celo dlanjo. Na točko čvrsto pritisnemo in počasi krožimo do 30 sekund. Z akupresuro lahko odpravljamo nekatere vegetativne in hormonske motnje, prenizek krvni tlak, povečamo zmogljivost, zbranost, živahnost, odpravljamo nelagodje, nejevoljo, strah. Posebna oblika akupresure pa je elektroakupre-sura oziroma elektroaku-punktura. Ta metoda deluje na osnovi bioelektri-ke, šibkih električnih tokov, ki nastajajo pri vseh’ živjenjskih procesih. V medicini te tokove uporabljajo pri EKG in EEG, torej pri srčni in možganski diagnostiki. Pri elek-troakupresuri poiščemo točke z električnim aparatom šibkega nizkofrekvenčnega toka, ponavadi od 1, 5 do 9 V, ki je povsem neškodljiv človeškemu organizmu. Aparat nam sam pokaže, da smo naleteli na akupresumo točko, ki jo potem dražimo s tokom. Mnogi strokovnjaki smatrajo elektroakupre-suro za idealno obliko samopomoči. Koristi, ker preprečuje nastanek bolezni, s tem da spodbuja obrambno sposobnost telesa, lahko pa tudi blaži tegobe in tako skrajša potek bolezni. Tudi pri nas so na voljo aparati za elektoakupresuro. Seveda pa se cene gibljejo od nekaj tisoč do več desetti-soč tolarjev. Za občasno samopomoč zadostuje že cenejši in enostavnejši aparat. V zadnjem času uporabljajo elektoakupresuro predvsem za pomoč pri hujšanju. Z draženjem določenih točk lahko namreč zmanjšamo apetit in občutek lakote, kar je zelo pomembno pri večini shujševalnih diet. Seveda brez ustrezne diete ne gre, vendar pa je hujšanje s pomočjo elektoakupresu-re lažje in hitrejše ter zato, kljub začetnemu strošku za aparat, ponavadi tudi cenejše. RADIESTEZIJA PORODNICARSTVO Vplivi sevanja kozmičnega žarčenja Tomaž Kristan V prejšnjih dveh sestavkih smo se seznanili s kozmičnim žarčenjem. Danes bomo opisali zemeljska sevanja, ki šo lahko pozitivna ali negativna ter stalnega ali občasnega značaja. Poznamo tri glavna sevanja, ki stalno žarčijo in so približno na istih mestih razporejena v obliki mreže. Na vozliščih teh nrrež prihaja do povečanega sevanja. Obstajajo Carryjeva, Hartmanova in tako imenovana tretja mreža. Obstoj teh mrež in vozlišč lahko z gotovostjo določi samo izurjen in preverjen radiestezist. Ge človek leži na takem vozlišču dalj časa (več let), si lahko dodatno poslabša zdravstveno stanje ali pa pride celo do zelo resnih bolezni. Najpomembnejša dejavnost radiestezistov je odkrivanje takih vozlišč in svetovanje, kako se izogniti sevanjem. Iz zemlje prihajajo tudi zelo Škodljiva sevanja, ki nastajajo ob toku podzemnih vod, zaradi geoloških prelomnic in zaradi različne geološke sestave tal. Ta sevanja so še Posebej škodljiva za zdravje in naj bi se jih izogibali. Pravilen pristop za odstranitev teh Zarčenj bi billa pozornost že pred začetkom gradnje hiše. Na terenu je mogoče izmeriti in določiti lego vozlišč žarčenj, ki se jim potem pri gradnji lahko izognemo. Nad takimi mesti ne bi smele biti postavljene postelje, ker se tu seveda najdlje zadržujemo. Ce načrtujete gradnjo nove družinske hiše, bi bilo idealno, če jo lahko smerite tako, da stoji z daljšim krakom atanko v smeri vzhod-zahod, s krajšim pa v ®e.ri sever-jug. S tako lego hiše dosežemo 'Jdmalno število vozlišč žarčenja. Nasvet tega tedna: No opremljate spalnice in dnevne sobe z sen1™ Bistvom, kupujte »mat«se pohištvo, ki sijV s°bah niso priporočljivi parketi z visokim po™' <“’e imate tak parket, skušajte čim večje TSlne prekriti s preprogami. Pozdravljeni do Slednjega tedna! Sodobno zdravljenje diabetesa zmanjšuje tveganja pri nosečnostih Problem ostaja psihični odnos bolnic do bolezni in nosečnosti Milan Kotnik jr. V predinsulinskem obdobju je bila nosečnost pri ženskah z diabetesom redkost. Takrat so ugotavljali, da so diabetičarke v primerjavi z zdravimi ženskami plodne v dveh odstotkih primerov. Zadnji rezultati raziskav pa kažejo, da je med diabetičarka-mi enak delež tistih, ki lahko zanosijo, kot med zdravimi ženskami. Skupina raziskovalcev iz Odeseja na Danskem je preučevala vpliv diabetesa, pri katerem so bolnice odvisne od insulina, in plodnostjo. V raziskavi je sodelovalo 200 diabeti-čark in 247 zdravih žensk v starosti med 18 in 41 let. Zdrave ženske so bile v kontrolni skupini. Med obema skupinama ni bilo pomembne razlike po poklicu, izobrazbi in zakonskem stanu. Povprečna starost diabetičark je bila triintrideset let, za kontrolno skupino pa je ta vrednost znašala štiriintrideset let. Štiriinpetdeset odstotkov diabetičark ni imelo težav s plodnostjo, medtem ko je v kontrolni skupini to vreljalo za 41 odstotkov žensk. Za načrtovano neplodnost se je odločilo 26, 3 odstotka žensk iz kontrolne skupine in 34, 5 odstotka diabetičark. Povprečna starost diabetičark je bila 24 let in 22 let žensk v kontrolni skupini. Primarno in/ali sekundarno neplodnost so zasledili pri 11 odstotkih diabetičark in pri 12, 1 odstotka žensk iz kontrolne skupine. Glede načrtovane ali nenačrtovane zanositve med obema skupinama ni bilo razlik. Fotografija: Igor Pustovrh Povprečni starosti pri prvi nosečnosti sta bili v obeh skupinah 23 let. Carski rez je bil narejen pri 45,1 odstotka diabetičark in pri 12,1 odstotka žensk iz kontrolne skupine. Diabetičarke brez otrok so, statistično gledano, značilno bolj pogoste kot ženske brez otrok iz kontrolne skupine (47,8 odstotka za diabetičarke in 37,5 odstotka v kontrolni skupini). Značilno manj diabetičark ima dva ali več otrok (28, 9 odstotka) v primerjavi s kontrolno skupino (47 odstotkov). Diabetes pri bolnicah značilno vpliva na načrtovanje otrok. 56, 3 odstotka bolnic priznava, da bolezen vpliva na njihovo odločitev o zanosi- tvi, 38,6 odstotka jih je zaskrbljenih zaradi morebitnih komplikacij v času nosečnosti, 32,5 odstotka jih je zaskrbljenih zaradi morebitnega poslabšanja diabetesa v času nosečnosti, 28,9 odstotka se boji, da bi rodile otroke z diabetesom in 13,2 odstotka jih navaja negativen vpliv življenjskega ritma zaradi diabetesa na odločitev o zanositvi. Plodnost diabetičark se zdi podobna plodnosti zdravih žensk. Sodobna in pravilno uravnavana terapija diabetesa zmanjša tvegano nosečnost in možnost komplikacij. Zdravilo za to je izobraževanje in skrbno strokovno vodenje bolnic v plodnem obdobju. RAČUNALNIŠTVO Grafičnosf nad znakovnostjo Dušan Mernik Novosti velikih programskih hiš - Microsoft Firma Microsoft Corporation že od vsega začetka osebnih računalnikov (1982), ko je zanj izdelala operacijski sistem MS DOS, ne samo da neprestano pošiljana na trg izboljšave in nove programe, temveč kot izdelovalec najbolj razširjenega operacijskega sistema tudi diktira smer in tempo razvoja na področju mikroraču-nalništva. Z grafičnim okoljem VVindovvs 3.1, ki se nezadržno širi ter novim 32 bitnim operacijskim sistemom VVindovvs NT, ki je še v rokah njenih programerjev, bo vizija genialnega Billa Gatesa »računalnik v vsakem domu in v vsaki pisarni« še veliko bliže temu cilju. V naslednjih letih bo grafični koncept prav gotovo prevladal nad znakovnim, zato je informiranost o premikih v to smer ter sledenje razvoja aplikacij precejšnjega pomena za sedenje in bodoče uporabnike osebnih računalnikov, ki prenavljajo opremo ali kupujejo svoj prvi PC. V nadaljevanju navajamo trenutne in načrtovane novosti firme Microsoft, pri tem pa novih verzij programov MS Excel 3.0, VVord for VVindovvs 2.0, Projec for VVindovvs 3.0 in drugih ne navajamo posebej, čeravno bi zaradi njihovega nedavnega pojava na trgu in kakovosti gotovo sodili pod gornji naslov. 0 0 0 0 0 0 0 *00& Microsoft. WlNDOWS, INFOS ’92 MS VVindovvs for VVorkgroups (W4W), nadgradnja VVindovvs 3.0, ki omogoča povezovanje VVindovvs in DOS računalnikov v lokalno omrežje, v katerem računalniki izmenjujejo diske in tiskalnike. W4W vključuje tudi elektronsko pošto in terminski planer, ki deluje v mreži. VVindovvs EE (Eastem Europe) ima vgrajeno podporo fontov in sortiranja za vse vzhodnoevropske države (Unicode 1250). VVindovvs Sound System, radikalno nov način uporabe računalnikov z govorom. Program Voice Pilot omogoča poleg ukazov z govornim vhodom tudi vnos besedil. Microsoft Access, prva profesionalna relacijska baza VVindovvs okolje, ki lahko hkrati uporablja podatke z velikih in osebnih računalnikov. Ob tem pa je uporaba zelo enostavna. Schedule plus, elektronski in projektni planer za organiziranje dela in vodenje manjših-projektov. Microsoft Mail 3.0, elektronska pošta s prijaznejšim in zmogljivejšim grafičnim uporabniškim vmesnikom (GUI). Novo v letu 1993 VVindovvs NT, popolnoma nov 32 bitni operacijski sistem z vgrajenimi mrežnimi funkcijalno-stmi. Podpira simetrične večprocesorske sisteme, ki so lahko nekaj desetkrat zmogljivejši od 486, medtem ko je delo popolnoma enako kot pri VVindovvs 3.1. Na tržišču se bo pojavil v prvi polovici 1993, kljub temu pa že sedaj obstaja katalog s ca 200 stranmi in ca 500 programi. V okolju VVindovvs NT teče DOS in VVindovvs 3.1 programska oprema. DOS 6.0, popolnejša verzija 5.0, dodane bodo možnosti stiskanja (kompresije) datotek, zaščita pred virusi, arhiviranje in vključevanje v mrežo. Kako vidijo prodajo programske opreme? V zadnje pol leta je zaradi velikega padca strojne opreme odprta pot uporabnikom na večopravilne sisteme z grafičnim vmesnikom VVindovvs. Ti sistemi so bistveno enostavnejši za uporabo, zaradi česar so uporabni tudi za ljudi brez računalniških predznanj. Programska oprema se prodaja butično, po en primerek (kopijo), ne glede na število uporabnikov v podjetju. Zastopa: Atlantis, 61000 Ljubljana, Cankarjeva 10, tel 061 221 608. Vzorčna računalniška predavalnica LJUBLJANA - Jutri bo na tukajšnjem Kemijskem inštitutu odprta vzorčna računalniška predavalnica, ki je bila zgrajena in opremljena v okviru Skupnega evropskega projekta TEMPUS. Svečana otvoritev se bo pričela ob 11. uri s pozdravnima nagovoroma Staneta Pejovnika, direktorja inštituta, in Petra Tanciga, ministra za znanost in tehnologijo. ŠPORT Petek, 11. decembra 1992 NOVICE MLADINSKA KOŠARKA DEŽELNI MLADINCI Robor - Dom 68:97 (34:51) DOM: Skok 4, Silič Diego 13 (5:10), Domeniš 4, Pečanac 27 (1:2), Zavadlal 20 (10:12), Covi 2 (0:1), Spacal 27. TRI TOČKE: Pečanac 2, Spacal 1. Po tesnem domačem porazu proti Albi iz Krmi-na (71:73) so mladi domovci v gosteh visoko premagali ekipo iz Palmanove. Visoko vodstvo že iz samega začetka tekme je bilo sad urejenega in učinkovitega napada proti dokaj statični conski obrambi domačinov. V prvem delu igre se je še posebno izkazal Martin Spacal, ki je bil v napadu izredno toCen in dosegel kar 20 točk. V drugem polčasu so domovci nadaljevali z borbeno in zbrano igro, tako da se je razlika iz minute v minuto večala. Poudariti moramo tudi, da so proti isti ekipi v prvem delu prvenstva zmagali samo po enem podaljšku. Poleg Spacala si za to tekmo zaslužita še pohvalo Zavadlal in Silič, ki je bil posebno uspešen v obrambi. (Re.P.) Kontovel - Autosandra 81:57 (40:30) KONTOVEL: Ban 5 (1:2), Culic 13 (1:7), Milic 2, Križman 2, Cingerla 3, Kralj 10, Daneu 12 (4:5), Čeme 4, Vodopivec 9 (2:5), Turk 21 (5:6), trener Furlan. PON: Vodopivec (37), Daneu (40). TRI TOČKE: Kralj 2, Cingerla 1, Vodopivec 1. Kontovelci so brez težav premagali moštvo Santosa Autosandre, ki je s 4 točkami na predzadnjem mestu lestvice. Ze iz uvodnih potez je bilo jasno, da so Kontovelci boljši tekmec od gostov, Čeprav so nastopili brez standardnega igralca Marka Hmeljaka, ki ima nogo v mavcu. KONJSKE DIRKE 1. dirka (Rim): Happy Diamons (skupina 2), ki je zadnje Čase imel dokaj smole, se bo skušal tokrat oddolžiti. Paziti pa bo moral na Fesuvia (skupina 1). V skupini X pa utegne biti nevaren Nimis Prince. 2. dirka (Neapelj): Funaro (skupina X), ki ima dober izhodiščni položaj, je na tej tekmi naš favorit. Od skupine 2 bi omenili Malpenso Luisa, od skupine 1 pa Miagala. 3. dirka (Turin): Čeprav starta v drugi vrsti, bi moral Nipbano (skupina X) zmagati. Ostala dva naša favorita sta, v skupini 2 Luxury in v skupini 1 Nissabi. 4. dirka (Padova): napoved na tej tekmi je zelo tvegana, toda Erbu-sco (skupina 1) ima največ možnosti za uspeh. Od skupine X naj omenimo Finallyja, v skupini 2 bi utegnil presenetiti Nogare Dra. 5. dirka (Trst): Maracana Jet (skupina X), ki konCno starta v prvi vrsti, naj bi bil glavni junak te tekme. Negus Jet (skupina 1) je v tej konkurenci eden najboljših. Prijetno pa bi lahko pre-sentil Nackimov (skupina 2). 6. dirka (Firence): Lidio (skupina 2) je Ze zmagal na podobni tekmi, njegov najveCji tekmec pa bi utegnil biti Northon Bacol (skupina X). Velik naprdek pa je na zadnjih dirkah pokazal Lustri-no Swe (skupina 1). Totip 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 2 IX X 12 X 12 1 X2 X 12 21 X jjj 11 el ■ *JI m s i|| Danes igra za vas Totocalcio Atalanta - Brescia 1 Foggia - Juventus 1X2 Genoa - Napoli IX Lazio - Inter IX Milan - Ancona 1 Parma - Fiorentina X2 Pescara - Sampdoria 2 Torino - Roma 1 Udinese - Cagliari 1 Lecce - Piša 1X2 Ternana - Medena X Alessandria - Vicenza X2 Siracusa - Casertana X Igor Vodopivec (letnik 1974) standardno in uspešno igra pri mladincih Kontovela, občasno pa ga trener Ban uvršča v člansko postavo. Pričel je z minibasketom pri Boru, h Kontovelu pa je prestopil v kategoriji dečkov in neprekinjeno igral v vseh mladinskih prvenstvih. Pred leti se je ukvarjal tudi s plavanjem, rad smuča, z zanimanjem pa sledi različnim športnim panogam na najvišjih nivojih. Prejšnji teden je David Šušteršič pravilno napovedal osem izidov. Obvestila SAH V Slovenskem dijaškem domu radi igrajo šah. Zato bodo v soboto, 19. decembra z začetkom ob 15. uri priredili bočični šahovski turnir za dijake slovenskih niejih srednjih šol. Turnir bo pod pokroviteljstvom ZSSDI. Vpisovanje do 18. decembra, tudi po telefonu, med 17. in 18. uro vsak dan, razen sobote in nedelje. SK DEVIN organizira 3., 10., 17. in 24. januarja prevoz in teCaj na snegu v Podklostru (Arnoldstain). Za informacije in vpisovanje lahko telefonirate Skerku - 200236 ali Sosiču 220423. SK BRDINA organizira 20. decembra avtobusni izlet v Kranjsko goro ob tekmi svetovnega pokala. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131, na Opčinah, vsak ponedeljek od 19.30 do 20.30 do 14. decembra. Informacije na tel. št. 212859 in 299573. SMUČANJE / PRIPADNIKI SELEKCIJE ZSSDI Lepo vadijo Po treningih na avstrijskih ledenikih uspešen ciklus vadbe še v Sappadi - V nedeljo prva preizkušnja Treningi na snegu zamejskih smučarjev, pripadnikov selekcije Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (na sliki), ki se bodo od prvih dni januarja tja do zadnjih dni marca udeležili uradnih tekem FISI, potekajo s polno paro. Po treh večdnevnih treningih, ki so bili na sporedu novembra na ledenikih Kaprun in Mooltaler v Avstriji, so se naši smučarji konec prejšnjega tedna podali še na tridnevni trening v Sappado. Za ta trening se treba izrecno zahvaliti vodji smučarskega cen- tra Sappada gospodu Puntilu, s katerim je bilo vodstvo selekcije ves prejšnji teden v tesnem stiku. V soboto popoldne je gospod Puntil s telefonskim pozivom zagotovil odprtje prog v Cimi Sappadi za našo selekcijo. Dobre snežne razmere so omogočile našim smučarjem, da so v prvih dveh dneh res mnogo odnesli od treningov, medtem ko se torkovega treninga zaradi prevelikega sneženja ni dalo dobro izvesti. Treba je pohvaliti smučarje SK Brdina in SK Devin, ki sestavljajo jedro selekcije in ki so se skoro stoodstotno udeležili treningov na snegu. Kot običajno je skupino mladincev vodil demonstrator Dušan Videmšek, ki je večji del treninga namenil vadbi slaloma in veleslaloma med količki. Demonstrator Boštjan GašperCic pa je s pionirsko vrsto dal veCjo pozornost tehničnemu znanju. Tudi učitelj Aleš Poljak, ki je zadolžen za mlajše skupine, je večji del treninga namenil smučarski šoli. Program, ki ga je v začetku sezone začrtal prof. Dušan Videmšek je bil do sedaj popolnoma izpolnjen. Sneg, ki je zapadel prav v teh dneh, bo našim smučarjem zagotovil še boljšo vadbo med božičnimi in novoletnimi počitnicami, tako da lahko tekmovalci in strokovno vodstvo z optimizmom gledajo na začetek tekmovalne sezone. Naši najboljši smučarji se bodo v nedeljo prav gotovo polnoštevilno udeležili tekme »Primavera« v Sappadi, s katero se v Venetu uradno pričenja agonisticna sezona. E.M. KOŠARKA /11. KOLO V D LIGI__ Bor spet derbi Kontovel upa... Sgt - Bor in Kontovel - B. Portogruaro Po sobotnem derbiju, ko je Kontovel zasluženo premagal borovce, Čakata obe postavi novi težki preizkušnji, Kontovelci bodo namreč gostili drugo najboljšo ekipo lige Beretich iz Portogruara, borovci pa bodo ponovno zaposleni v tržaškem derbiju, tokrat v gosteh pri moštvu SGT. Sancinovi fantje so med tednom dobro vadili, najvažnejše pa je dejstvo, da so že pozabili na sobotni«debacle»in se bodo proti Ginnastici predstavili v drugačni luCi, z odločnim namenom, da vnovčijo nov par točk. Mnogo težjo nalogo ima postava trenerja Bana, ki bi se tudi v primeru ponovne uspešne igre najbrž morala zadovoljiti kvečjemu s tesnim porazom, saj je ekipa Beretich za kategorijo boljši nasprotnik, kar so Delle Vedove (bivši dolgoletni A ligaš) in njegovi soigralci v prvih desetih tekmah vedno dokazali. Na vprašanja in napovedi je tokrat odgovoril borovec David B arini. Derbiju s Kontovelom si moral zaradi zvina gležnja slediti s klopi. Kako si se počutil? Zelo me je jezilo, da sem moral mirovati, saj je najslabše nemočno prisostvovati igri lastne ekipe, ki me je precej razočarala, zlasti zaradi pasivnega igranja, saj je lahko David Barini (Radenska) razumljivo, da imaš slab dan v napadu, nesprejemljivo pa je, da ne reagiraš vsaj v obrambi. Borove vrste sta pod koSema okrepila Poretti in Montiralo. Se ti ne bi zdelo bolj primemo, da bi stalno mesto v ekipi imel rajši Stefan Samec, ki bi si tako nabral izkušnje za prihodnja leta? Mislim, da bi zadostoval en izkušen posameznik, ob njem pa bi se Stefan marsičesa navadil in bi kmalu postal dragocen za ekipo. Nekateri pravijo, da bos v D ligi igral samo še letos, zatem pa se boS vrnil k Ciciboni. Kakšni so tvoji naCrti? Zaenkrat mislim na I letošnjo sezono, o more- j bitnih spremembah pa bom razmišljal ob koncu prvenstva, priznati pa moram, da je letošnja J sezona zelo naporna, saj nismo praktično nikoli | prosti. NAPOVEDI - David Barini Cento - Jadran Tkb +2 Match-vvinner: D. Oberdan; top scorer: M-Cuk; nad pričakovanjem: K. Rebula. Sgt - Bor Radenska +1 Matchwinner: A. Montiralo; top scorer: M-Debeljuh; nad pričakovanjem: S. Persi. Kontovel - Portogruaro -15 Match-vvinner: D- Gulič; top scorer: I. Civar-di; nad pričakovanjem: M. Sosič. Cicibona - Sokol Warm +5 Match-vvinner: A- KovaCiC in R. Skerlavaj; top scorer: A. Cupin; nad pričakovanjem: I. Bajc in T. Caharija. Breg - Santos -15 Match-vvinner: I. Cor-batti; top scorer: R. Žerjal; nad pričakovanjem: M-Bandi. L argo Isonzo - Dom Simek +2 Match-vvinner: L. SemoliC; top scorer: M-Pečanac; nad pričakovanjem: D. Košuta. KOŠARKA / 9. KOLO PROMOCIJSKE LIGE ODBOJKA / POKRAJINSKA PRVENSTVA NA GORIŠKEM Cicibona - Sokol tokrat za 2. mesto na lestvici Semen in Cupin ter Skerlavaj in Starc najnevarnejši posamezniki - Preporod Brega? - Dom Simek favorit lL0 ^ CuibcJsfied 21CE WW»AftOQM SmiCUA $R£ZWA >:T:7 H »•Hmmkil Prizor z enega prejšnjih derbijev Sokol - Cicibona V devetem kolu promocijskega prvenstva je na sporedu nekaj izredno zanimivih tekem, saj se bodo med seboj pomerile ekipe, ki zasedajo višja mesta na razpredelnici, vodilni in še nepremagani Ferroviario pa bo pred izredno težko preizkušnjo v gosteh pri Interju 1904, ki je doslej globoko razočaral in ima torej zadnjo priložnost, da vsaj delno popravi dosedanjo neuspešno pot. Ostali zanimivi tekmi sta še Fincantieri -Barcolana (oboji na drugem mestu z 12 točkami) ter Cicibona (10 točk) -Sokol (12 točk). Zmagovalca teh tekem bi se torej lahko kandidirala kot najveCja antagonista Ferroviaria, ki ima že 16 točk. Našo pozornost bomo seveda usmerili na letošnji drugi slovenski derbi, v tekmi Cicibona -Sokol pa je res težko označiti favorita, saj sta tradicija (Cicibona je v dosedanjih desetih tekmah vedno premagala Nabrežince) in zadnji rezultati (dvojna zmaga s prekp tridesetimi točkami razlike) na strani Cicibone, potencialna moC posameznikov in večje število morebitnih match-vvinnerjev (Starc, SosiC, Stanisa, Skerlavaj in Ušaj) pa sta v korist Vatovčevega moštva. Obeta se torej res zanimiva tekma, z veseljem pa lahko konstatiramo, da velja srečanje za zgornji del lestvice, medtem, ko sta se ekipi v prejšnjih sezonah merili najprej v prvi diviziji, zatem pa kvečjemu za sredino lestvice (lani je Cicibona zasedla šesto mesto, Sokol pa osmo). Po katastrofalni in najbrž tudi rekordno negativni tekmi v prejšnjem kolu (- 66 proti Interju 1904), se bo Breg srečal s Santosom, ki je bil dalj Časa na prvem mestu, v zadnjih tednih pa je z vrsto porazov znatno pokvaril svoj položaj na lestvici. Trener Cancia-ni, ki je bil po nedeljskem šoku precej razočaran, bo tokrat lahko spet računal na Corbattija, R. Žerjala in Slavca, ki so gonilna sila ekipe, tako da ne gre izključiti reakcije celotne ekipe, ki se še vedno nahaja na zadnjem mestu lestvice. NAPOVEDI PROTAGONISTOV DERBIJA CICIBONA - SOKOL Cicibona A. Cupin: +11 za nas. Matchvvinner: S. Semen; top scorer: D. Starc; najnevarnejši igralec Sokola: R: Skerlavaj. A. KovaCiC: +12. Matchvvinner: S. Semen; top scorer: A. Cupin; najnevarnejši igralec Sokola: R. Skerlavaj. S. Semen: +1- Matchvvinner: R. Simonič; top scorer: A. Cupin; najnevarnejši igralec Sokola: D. Starc. Sokol M. Ušaj: +7 za nas. Matchvvinner: R. Stanisa; top scorer: D. Starc; najnevarnejši igralec Cicibone: A. Cupin. R. Skerlavaj: +10. Matchvvinner: D. Starc; top scorer: D. Starc; najnevarnejši igralec Cicibone: A. Cupin. A. Terčon: +7. Matchvvinner: M. SosiC; top scorer: A. Cupin; najnevarnejši igralec Cicibone: G. Bajc. VANJA JOGAN V1. moški diviziji presenetljiva zmaga Sočanov proti 0lympii Valprapor zmagal brez napora - Mladinkam Posojilnice Sovodnje ne gre - Za Dom Imso Sagrado nedorasel - Danes Olympia v 1. zD 1. MOŠKA DIVIZIJA V skupini A so mladi igralci SoCe Valprapor Posojilnica Sovodnje poskrbeli za prvorazredno presenečenje s tem, da so premagali bolj izkušeno 01ympio, ki ne skriva želje po uvrstitvi v play off . Ekipa Valprapor Vini Pintar pa v treh kolih še ni izgubila niza. V B skupini bo Naš prapor tekmo 3. kola proti Fossalonu odigral drevi ob 18. uri v Fossalonu. Valprapor Vini Pintar - Acli Ronchi 3:0 (15:0, 15:2,15:5) VALPRAPOR VINI PINTAR: Uršič, Ferfolja, Devetak, Kovic, Gravnar, Brisco, Populin, Maraž. Ronška ekipa je bila za ambiciozne valprapo-rovce preskromen nasprotnik. Acli razpolaga namreč v tej kategoriji z mlado ekipo, ki jo sestavljajo fantje nižje rasti. V prvem setu so tako valpraporovci delali točke v glavnem samo s servisi, vsega so bile le tri menjave in set se je končal takorekoc po hitrem postopku. Pdob-no je bilo tudi v preostalih dveh setih, saj je treba točke, ki so jih dosegli gostje, pripisati edinole napakam valpra-porovcev, do teh pa je prišlo preprosto zato, ker je slovensko moštvo izkoristili priložnost za preizkušanje raznih variant in kombinacij. Prvič letos so na igrišče stopili vsi, srečanje pa so končali brez podajaCa. 01ympia - Soča Valprapor 2:3 (13:15, 15:9, 10:15,6:15,4:15) OLVMPIA: Lutman, Hlede, Cevdek, Pintar, E. in M. Komjanc, Cavdek, Braini, Špacapan, Breganti, Jarc, Bensa. SOČA VALPRAPOR POSOJILNICA SOVODNJE: Makuc, Radetti, Gravnar, Plesničar, Devetak, S. in M. Cemic, Pintar. »DeCki« združene ekipe na tej tekmi niso štartali kot favoriti, so pa bili enakovredni bolj izkušenim nasprotnikom, ki pa so, mogoče zaradi podcenjevanja, ki se je sprevrglo v živčnost, naredili precej veC napak, v odločilnem tie breaku pa so popolnoma popustili na sprejemu servisa. Pohvalo za igro v napadu zasluži mladi Sočan Matej Cemic. 1. ZENSKA DIVIZIJA Za goriško 01ympio, edinega našega predstavnika v tej ligi, se bo prvenstvena pot začela nocoj ob 20.30 doma proti Ronchiju. MLADINCI VodeCi Valprapor Espego bo drevi ob 19:45 odigral zadnjo tekmo kvalifikacijskega dela proti Gradu. Nasprotnik nepremaganosti štan-dreško-briške šesterke ne more ogroziti. Zelo pomembno pa bo srečanje 01ympie z Mosso, saj bo za Goričane le zmaga pomenila zanelsjivo uvrstitev v finalno fazo. Turriaco - Grado 3:2, 01ympia - Intrepida 3:1, Mossa - Valprapor Espego 1:3. VRSTNI RED: Valprapor Espego 18, Mossa Candolini 14, 01ympia 10, Intrepida 8, Libertas Turriaco 4, Grado 0. MLADINKE Libertas Gorica -Posojilnica Sovodnje 3:0 (15:10,15:12,15:5) POSOJILNICA SOVODNJE: Jelen, Tomšič, Sošol, Devetak, Soban, Peric, Jakin, Domi. Mladinke združene ekipe so nastopile brez Frandoličeve in LavrenCiCeve, a začetek je bil kljub temu obetaven, saj so v prvem nizu povedle kar z 10:4. Kot pa se jim prepogostokrat dogaja, so v nadaljevanju srečanja popustile na sprejemu servisa, zgrešile pa so tudi veliko število napadov. Gostiteljice so to izkoristili in z delnim izidom 11:0 pospravile prvi set na varno. Podoben prvemu je bil tudi drugi niz, saj so naše odbojkarice prav tako vodile z nekaj točkami prednosti, a zaman. Povsem pa je šesterka Posojilnice popustila v tretjem setu. Tudi tokrat je nastop deklet označevalo pomanjkanje zagrizenosti. V prejšnjem kolu so dekleta prav tako s 3:0 izgubile proti ekipi San Luigi, a delni izidi setov 16:14, 15:11, 15:13 kažejo, da je šlo za hud boj, v katerem je slovenskim odbojkaricam zmanjkalo le nekaj več prisebnosti. 01ympia - Fincantieri 0:3 (9:15, 7:15,4:15) OLVMPIA: Brajnik, Princ, Černič, Bulfoni, Jussa, Lutman,. Nasprotnik je bil objektivno boljši, GoriCanke so se mu zadovoljivo upirale le v prvem in drugem setu. Od Časa do Časa so tudi res dobro igrale, a nato zaradi premajhne samozavesti popustile. NEPOPOLNI VRSTNI RED PO 9. KOLU: Sagrado 16, Volley club in Fincantieri 14, Staranza-no 12, 01ympia in Libertas Capriva 8, Libertas GO in Torriana 6, San Luigi 2, Posojilnica Sovodnje 0. DEKLICE Skupina A Villesse - Pro Romans 3:1, Arcoel Tržič - Azzur-ra 3:0, Lib. Krmin - Soča 0:3, Acli Ronchi prost. VRSTNI RED: Arcoel Tržič, Azzurra in Ville*( se 8, SoCa in Acli Ronchi 4, Pro Romans 2, Libertas Krmin 0. Skupina B IZIDI 6. KOLA: Staram zano - Mossa 0:3, Intrepi da - Volley club 3:0. Grado - Lucinico 3:1. Dom Imsa je bil prost. VRSTNI RED: Dom Imsa 10, Intrepida, Grado in Staranzano 6, Volley club, Mossa in Šanson 2- NARASCAJNICE Dom Imsa - Sagrado 3:0 (15:2,15:8,15:0) DOM IMSA: Pavj0’ Kovic, Tomšič, Vižintin. Uršič, Kocjančič, Hum ’ Lando Musina, Zuccari no, Batistič. v Čeprav je Sagrado A prvih dveh tekma gladko zmagal, se J pokazalo, da je bil z* domovke nedorasel te mec (boljša je pri Sag* du menda ekipa B. m P, igra v drugi skupi11 Slovenske odbojkarice nasprotnice dodo »obdelale« že s servi ’ ko se jim je ponudila p' ložnost pa so dobro napadale. ŠPORT Petek, 11. decembra 1992 POKAL UEFA / OLOMOUC BREZ MOČI NOGOMET / PO EVROPSKIH POKALIH NOVICE Juventus le za šalo (5:0' Milan zavladal tudi na evropski sceni Simone junak, Gullit tragična figura v Eindhovnu Juventus se je brez težav uvrstil v četrtfinale nogometnega pokala, saj je v povratni tekmi kar s 5:0 premagala Olomouc. Dva zadetka je dosegel Vialli (na sliki AP) Veselje po golu - običajen prizor za Milan (Telefoto AP) RIM - Kaže, da je Milan, kot v italijanskem prvenstvu, zavadlal tudi na evropski sceni. To je Capellovo moštvo dokazalo v sredo na tekmi v Eindhovnu, ko je povsem zasluženo premagalo domače moštvo in predvsem blestelo z igro. Milančani so na Nizozemskem postregli ljubiteljem nogometa zares s kakovostno predstavo, junak veCera pa je bil »mali« Marco Simone, ki je dejal: »Preživel sem težke trenutke in marsikdaj sem tudi pomislil, da bi bilo bolje, da bi zapustil Milan, saj sem veliko garal, zadoščenj pa nobenih. Pogovoril sem se s Capellom in podaljšal pogodbo z Milanom do 1997. Kaj mislim o tujcih? Pravijo, da ti onemogočijo igralni razvoj. Pa ni tako. Ne samo: od tujcev se marsikaj naučiš predvsem po človeški plati. In tudi ni res, da tujci zavirajo razvojno pot mladih Italijanov, saj je v naSi državi veliko dobrih in mladih igralcev, kot so Ganz, Casiraghi, Melli in drugi.« Precej razočaran pa je bil Gullit, ki si je od srečanja v Eindhovnu veliko obetal. Gullit naj bi nizozemskim časnikarjem dal hude izjave na raCun Milana, ki pa jih je Milanovo vodstvo demantiralo. Kaže tudi, da bo nizozemski as po koncu prvenstva zapustil Milan in že se porajajo prvi kandidati za najem tega odličnega nogometaša. Eden od le-teh naj bi bil Juventus, vratar Interja Zenga pa je izjavil, da bi si še kako želel, da bi s prihodnjim prvenstvom Gullit ostal v Milanu, toda v Interjevemu dresu. Kakorkoli že, Milanov zmagoviti pohod je nezadržen. Capellova ekipa je namreč dosegla kar 57 zaporednih pozitivnih rezultatov, 46 v prvenstvu, 6 v pokalu prvakov, 4 v italijanskem pokalu in enega v italijanskem superpokalu. Ge Milan ne bo izgubil 3. marca v Oportu, se bo že tedaj uvrstil v finale pokala prvakov, in to kar tri kola pred koncem Četrtfinalne faze. Milanov najnevarnejši nasprotnik Porto je namreč izgubil v Goteborgu, sicer tesno, le tri minute pred koncem srečanja (golj je dosegel Eriksson) in po grobi napaki vratarja, toda na dlani je, da so si Švedi zmago povsem zaslužili, saj so bili skozi vse srečanje v premoči. Nedvomno bolj izenačena je A skupina pokala, v kateri sta 01ympique Marseille in Rangers Glasgow favorita za prvo mesto. Kaže pa, da so si s suvereno zmago proti Brugesu (3:0, strelca pa sta bila Sauzee v 4. in Boksič v 10. in 26. minuti) Francozi le ustvarili precej boljši izhodiščni položaj. Pomembno zmago je osvojil tudi Rangers proti moskovskemu CSKA, pri kateremu pa igralci zdaj že bolj razmišljajo o odhodu v tujino. Odločilni zadetek je že v 14. minuti dosegel Ferguson. V pokalu UEFA je... Francija nadigrala Belgijo. Ce je bila zmaga Auxerra nad Standardom iz Liegea pričakovana, preseneča izločitev iz pokala enega najslavnejših evropskih klubov Anderlechta. Žreb Četrtfinalnih parov bo v torek, 3. marca 1993 se bo nadaljevalo tudi tekmovanje v pokalu pokalnih zmagovalcev. SMUČANJE / PO VAL D'ISERU TENIS / GRAND SLAM CUP V MUENCHNU V Valgardeni danes in jutri dva smuka za svetovni pokal Favorita Heinzer (Av) in Kitt (ZDA) Veteran John McEnroe se je upiral a Ivaniševič je bil zanj le premočen Hrvat uspešen po treh nizih - Danes še preostala četrtfinalna dvoboja VALGARDENA - Po neuspelem poskusu v Val d’Iseru naj bi smučarska sezona v smuku za svetovni Pokal stekla danes v Valgardeni. Na 2.249 m dolgi Progi Sasslonch se bodo specialisti visoke hitrosti Pomerili dvakrat, danes in jutri. Ce sodimo po včerajšnjih poskusnih spustih sta glavna favorita za zmago Švicar Franz Heinzer in American A.J. Kitt. Toda rezultati s treninga so lahko varljivi, kajti mnogi tekmovalci (vključno z omenjenima favoritoma) se po strmini niso spustili na vso m°C, bolj pazljivi so bili samo na najtežjih odsekih Proge, pred ciljem pa so nekateri celo smučali slalom. Tako je na plin do kraja menda pritiskal le avstrij-sko-luksemburški as Marc Girardelli, eden favoritov za kristalni globus, ki pa šele »lovi« pravo formo. Jtelijani so včeraj razočarali in ni pričakovati, da se °do na tekmi kaj bolje odrezali. Ghedina je le bleda Senca nekdanjega odličnega smukača, očitno je, da si P° prometni nesreči izpred dveh let Se ni opomogel. Poznavalci pravijo, da zaradi svežega in mehkega s^eSa proga ni zahtevna, zato bo tudi dosti odvisno °d kakovosti opreme. Tako včeraj na treningu: T sPust: 1. Rey (Fr) 2:01, 64, 2. Moe (ZDA) 2:01, U1’ 3- Kitt (ZDA) 2:02, 80. 2. spust: 1. Kitt (ZDA) 2:02, 28, 2. Girardelli (Luks) :02- 53, 3. Kernen (Syi) 2:02, 67. Sampras - danes spet Srečko Klaps MUENCHEN - Prvi Četrtfinalni dvoboj letošnjega Grand slam cupa je v popolnosti izpolnil medijska pričakovanja. Zadnje Čase zelo skrivnostni John McEnroe je Se enkrat dokazal, da še ni za staro šaro, saj je v prvem nizu v odločilni sedmi igri odvzel servis prvemu favoritu na računalniški stavnici, Hrvatu Goranu Ivaniševiču ter osvojil prvi niz s 6:3. Tudi v prvi polovici drugega niza je McEnroe še vedno vodil igro, vse do 19. igre, ko je Ivaniševič izkoristil prvo break žogo na srečanju in tako dobil drugi niz s 6:4. Sele v tretjem, odločilnem, nizu je Ivaniševič zaigral tako kot zna in z odličnimi servisi ter natančnimi returni zlahka slavil s 6:2. Tokrat se je takoj po dvoboju McEnroe le pojavil na novinarski konferenci in le delno odgovoril na dve veliki vprašanji, ki zaposlujejo 800 akteditiranih novinarjev že od začetka muenchenskega turnirja. Glede slovesa od tenisa je dejal: »Mislim, da bo moja odločitev po petnajstih letih profesionalnega igranja izredno težka. V sebi Čutim, da bi se moral po tej sezoni umakniti, vendar vam tega danes ne morem dokončno zatrditi. Zato pušCam to opcijo do nadaljnjega odprto.« Dejal je Se, da včerajšnje izjave Agassija v zvezi s strokovnim teniškim svetovanjem držijo, o konkretnih oblikah trenerskega sodelovanja pa se bosta pogovorila med počitnicami do grand slama v Melbournu. Prav tako je potrdil Agassijevo izjavo v zvezi s kapetanskim mestom v teniški reprezentanci Združenih držav Amerike in dodal: »To mesto sem pripravljen prevzeti kadarkoli, vendar menim, da mi bodo vsaj zaenkrat to preprečili sivolasi gospodje v teniški zvezi Združenih držav Amerike, tako kot so mi v preteklosti že nekajkrat onemogočili nastop za Davis Cup reprezentanco ZDA in boj za olimpijske kolajne v Barceloni.« Goran Ivaniševič pa je novinarjem povedal, da ni bil posebno obremenjen z napovedanim zadnjim profesionalnim nastopom Johna McEnroeja. Ce pa se bo to res zgodilo, bo mu današnji dvoboj ostal za vedno v spominu. Dodal je še, da mu je bil McEnroe v otroški letih zaradi podobnega temperamenta idol, zato si ga je želel vedno premagati: »Ko se je to zgodilo prvič, sem vedel, da sem na teniškem vrhu.« Chang (ZDA) - Korda (CSFR) 6:3,6:4 Današnji Četrtfinalni pari: Krajicek (Nizozemska) - Stich (Nemčija); Leconte (Francija) - Sampras (ZDA). NOGOMET / ČEPRAV SE SVETOVNA ZVEZA FIFA STROGO DR2I SANKCIJ V Beogradu zbujajo lažna upanja o možnostih za nastop na SP v ZDA Pričakovanja je spodbujal sam premier ZRJ Panič - FIFA pooblastila Blatterja, naj razčisti okoliščine čudne prijateljske tekme Crvene zvezde v Vukovarju vendarle natekali na travnatih površinah ZDA je Se posebej spodbujal jugoslovanski premier Milan Panič, ki je od Komiteja za spremljanje sankcij Združenih narodov zahteval, naj iz mednarodne blokade izvzamejo šport. Odgovorni FIFE so bili zaprošeni, naj svojo odločitev o dokončni izključitvi NZJ iz svetovnega prvenstva odložijo za toliko Časa, dokler o tem ne razpravlja Komite za sankcije v New Yorku. Po sestanku Izvršnega komiteja, so predstavniki FIFA sekretarju Mednarodne komisije NZJ, DuSanu Maraviču odgovorili, da je bila zahteva Milana Paniča zavrnjena. V NZJ pa kljub temu menijo, da vsi upi še niso izgubljeni. »Dokler traja embargo, ne moremo igrati, vključitev v kvalifikacije pa je odvisna od sankcij. Lahko pa začnemo igrati tudi marca, brez strahu, da bi s tem ogrozili regularnost tekmovanj«, je optimistično izjavil Maravič. Čeprav je res, da vlada trenutno »mrtva sezona«, saj je prva tretjina tekmovanj končana in so naslednje tekme na programu šele v drugi polovici februraja, izjava predstavnika NZJ vzbuja zgolj lažne upe pri velikem Številu navijačev, kajti priložnosti za »plave« ni skoraj nobenih veC. Po neuradnih informacijah bo Komite za sankcije Združenih narodov o prošnji Milana Paniča razpravljal 16. decembra, vendar glede na trenutni politični položaj ni realno pričakovati kakšnih večjih sprememb v zvezi s športniki iz ZRJ. Sestanek Izvršnega komiteja FIFA so v Beogradu nestrpno pričakovali tudi zaradi možne razprave o nogometnem klubu »Crvena zvezda«. Nogometaši tega kluba so pred kratkim v porušenem Vukovarju odigrali revialno tekmo proti reprezentaci takoi-menovane Srbske krajine. O tej tekmi je Svetovno nogometno federacijo obvestila nogometna zveza Hrvaške, s pojasnilom, da ne NZJ, ne Crvena zvezda od njih nista zahtevala dovoljenja za to tekmo, Čeprav je potekala na ozemlju Hrvaške. Generalni sekretar FIFA Josef Blatter je takoj zahteval pojasnilo od NZJ in Crvene zvezde ter prejel odgovor, v katerem je rečeno, da tekma, ki je bila 17. novembra ni bila uradna, da niso natisnili vstopnic, da v njej ni nastopilo prvo moštvo Crvene zvezde, da v spremstvu ni bilo uradnih predstavnikov kluba, kakor tudi, da je področje tako imenovane Srbske krajine - področje, ki ima posebni status, da nogometa nihče ne nadzoruje, in da nogometna zveza Hvaške nima nobenega vpliva na nogomet na tem območju. Izvršni komite FIFA pa vseeno ni razpravljal o odgovornosti Crvene zvezde, pooblastil je le Josefa Blattera, naj se p o ukvarja s tem problemom. Kakorkoli, nekateri poznavalci nogometa v Boegradu menijo, da gre za povsem neprimerno nastopaštvo Crvene zvezde, ki v tem trenutku ni bilo potrebno ne klubu, še manj pa nogometu ZRJ. Očitno je, da so spodrsljaj zagrešili v sami Crveni zvezdi, saj predpisi FIFA zelo določno opredeljujejo pravila igre. MAJA MARSICEVIC Jure Košir tretji v superveleslalomu za evropski pokal OBEREGGEN (BOČEN) - Slovenski smučar Jure Košir je osvojil tretje mesto na včerajšnjem superveleslalomu za evropski pokal, ki je bil v Obereggnu pri Bocnu. Zanesljivo je zmagal American Erik Schlopy, ki je tako ponovil uspeh svojega rojaka Jeffa Olsona z lanske izvedbe. Zelo slabo so smučali italijanski predstavniki, saj je bil najboljši Italijan Mauro Bieler šele 14. Danes, s startom ob 10. uri, bo na sporedu slalom. VRSTNI RED: 1. Schlopy (ZDA) 1:24, 83, 2. Hangl (Svi) 1:25, 14, 3. Košitr (Slo) 1:25, 27, 4. Stiansen (Nor) 1:25, 45, 5. David Pretot (Fr) 1:25, 46. Dve zmagi in en poraz italijanskih moštev v Koračevem pokalu MILAN - Dve zmagi in en poraz, to je obračun italijanskih ekip v 3. kolu košarkarskega Koračevega pokala. V C skupini je rimski Virtus v Španiji premagal domači Taugres Vitoria (Niccolai je dal 17, Radja pa 12 točk). V B skupini je Phonola iz Caserte nerodno izgubila v Ostendeju (Gentile 21 točk, Esposito in Anderson sta igrala slabo), medtem ko je milanski Philips v skupini D v francoskem Gravelinesu zasluženo odpravil domaCo peterko (Davis 17, Djordjevič 13 točk). Rezultati 3. kola: Skupina A: Charleroi - Clear 78:84, Fenerbache -KK Zagreb 77:64. LESTVICA: KK Zagreb in Clear Cantu 4, Charleroi in Fenerbache Istanbul 2. Skupina B: Barcelona - Iraklis 101:74, Sunair -Phonola 75:67. LESTVICA: Phonola Caserta in Barcelona 4, Iraklis Solun in Sunair Ostende 2. Skupina C: Antibes - Panionios 71:68, Taugres -Virtus Rim 62:68. LESTVICA: Panionios Atene, Antibes in Virtus Rim 4, Taugres 0. Skupina D: Gravelines - Philips 68:78, Elousa Leon - Peristeri 100:64. LESTVICA: Philips Milan 6, Elousa Leon 4, Peristeri Atene 2, Gravelines 0. Optimizem Postojna:Basket Flyers 76:87 (45:48) POSTOJNA - Športna dvorana SNTS, gledalcev 400, sodnika Berki in Gencsev (oba Madžarska). OPTIMIZEM POSOTJNA: Jeklin, Pakiž 3, Besedic 15, Ademi 5 (3:4), Rojko 3, Tiringer 8, Radan 31 (6:7), Jelnikar (0:1), SušuC 6 (4:4), BaCar 5 (1:3). BASKET FLVERS: Payton 10 (8:11), Popp, Matyas 13 (3:3), Fritz, 0’Neal 9 (4:4), Seifert, Haid 17 (7:9), VVells 23 (4:5), Harfi, Ohotnikov 15 (3:4). PROSTI METI: Optimizem Postojna 14:19, B asket Flyers 29:36. OSEBNE NAPAKE: Optimizem Postojna 25. B asket Flyers 21. PET OSEBNIH NAPAK. Besedic 35, Rojko 36, Ohotnikov 38, Tiringer 40. TROJKE: Optimizem Postojna 9, B asket Flyers 4. Postojnčani so kar nekoliko presenetljivo izgubili prvo tekmo v tekmovanju SBA fige na domačem igrišču. Sicer pa so v nekaj dneh zabeležili že drugi poraz zapored. Na začetku tekme je kljub začetnem vodstvu gostov 2:7 vse kazalo na zmago gostiteljev, kajti v 13. minuti so po dopadljivi igri vodili kar 34:22. Zal pa so visoki gostje, kjer so igrali kar trije temnopolti košarkarji iz ZDA in Rus Ohotnikov (210 cm) zaigrali precej bolje in do polčasa dosegli 26 točk, domačini pa le 11 in polčas je zanesljivo pripadel Dunajčanom. Postojnčani so najprej preko Radana na začetku drugega polčasa izenačili na 48:48, to pa je kasneje ponovil Se Besedic ko je tudi s trojko izenačil na 73:73. Od tedaj dalje pa so vodili gostje, saj so do konca ponovnmo dosegli 14 točk, domačini le tri in Postojnčani so po prvi tekmi, ki so jo odigrali po ameriški turneji nekoliko razočarali svoje gledalce. Na tekmi ni igral prav ameriška okrepitev 210 cm visoki Mike Reicneker. Priložnost, da pokaže svoje znanje, pa bo imel že v soboto, ko se bodo Postojnčani v predzadnjem kolu SBA fige doma pomerili z madžarsko ekipo Kaposvari. BRANE FATUR Dražen Petrovič košarkar tedna v NBA EAST RUTHERFORD - Kapetan hrvaške reprezentance Dražen Petrovič je bil proglašen za najboljšega košarkarja NBA lige v preteklem tednu. Kljub temu je Petrovič najavil svoj odhod iz New Jersey Netsov. Za New York Times je izjavil, da bo pri Netsih ostal le v primeru, Ce bo klub sestavil ekipo, ki se bo sposobna boriti za naslov prvaka. Srečko Katanec nared za nedeljsko tekmo? GENOVA - Čeprav je Sampdoria v zadnjih dveh prvenstvenih tekmah izgubila proti Parmi in Atalanti, trener Eriksson ne opušča svoje »conske igre«, kar je spet potrdil na včerajšnjem treningu, ki so se ga udeležili vsi igralci. Na treningu je bil tudi Srečko Katanec, ki je povsem nared že za nedeljsko tekmo v gosteh proti Pescari po operaciji meniskusa. Evropsko teniško prvenstvo v Trstu TRST - Velika Britanija, Švedska, Nemčija in Italija so polfinalisti evropskega ekipnega teniškega prvenstva A skupine, ki se te dni odvija v tržaški športni palači. Rezultati: Velika Britanija - Češkoslovaško 2:1, Švedska - SND 2:0, Nemčija - Avstrija 2:1, Italija - Nizozemska 2:0. gii PRIREDITVE Petek, 11. decembra 1992 Gledališče Slovenija LJUBLJANA DRAMA SNG LJUBLJANA DANES: ob 20.00 uri (Mala drama) Luigi Pi-randdello: Človek s cvetom v ustih (za izven in konto). Miniatura v izvedbi Toneta Gogale in Jožefa RopoSe. NAPOVEDUJEMO: 18. t.m. J.B.P. Molifere: Svatba po sili. Premiera. Informacije in rezervacije na tel. 061/221-511. OPERA SNG LJUBLJANA DANES: ob 19. uri Offenbach: Hoffmanove pripovedke. Dirigent: Loris Voltolini. Blagajna je odprta med 11. ih 13. uro in od 16. do 19. ure, rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in li.uri. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO DANES: ob 19.30 uri E. Flisar: Kaj pa Leonardo? (za abonma petek) Ob 22.30 (Mala scena) Z. Petan: Don Juan in Leporella (za izven in konto). JUTRI: ob 22.30 uri Z. Petan: Don Juan in Leporella (za izven in konto). Vstopnice za vse predstave v prodaji v PIC MGL vsak dan od 10. do 12. ure in uro pred predstavo. Tel. 210-852. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 22.uri Izbor Miss Psiha. Finale izbora igralke za glavno vlogo Psihe v istoimenski trage-diji-komediji E.FilipČiCa in režiji V.Tauferja. Nastopajo: 12 kandidatk za glavno vlogo, Jurij Souček Janez Škof, Uroš Maček in Jožef Ropoša. Zaradi omejenega števila, sedežev pohitite z rezervacijami. Prodaja in rezrvacija vstopnic v Galeriji SMG na Trgu franc, revolucije med 10. in 12.uro ter med 15.30 in 17.30. Tel. 061/J53-312. šentjakobsko gledališče DANES: ob 19.30 uri premiera - F.Levstik-D. Jovanovič- T.Partljič: Martin Krpan (za abonma premierski in izven). JUTRI: ob 19.30 uri Levstik-Jovanovič-Partljič: Martin Krpan. Gledališka blagajna je odprta od 17. do 19. ure, informacije na tel. 061/312-860. KUD FRANCE PREŠEREN DANES: ob 17. in 21.00 uri Tarzan v epizodi Veliki mrhovinar. Nastop Gledališča Ane Monro. Cena vstopnic 400 SIT, študentje 200 SIT. Informacije na tel. 061/33 22 88. MARIBOR SNG DRAMA DANES: ob 18.00 uri VV.Shakespeare: Hamlet . Predstava je odkupljena. Ob 21.00 uri Kabaret 20. stoletja: As Time Goes By. JUTRI: ob 19.00 uri (odkupljena predstava) W.Shakespeare: Hamlet. Ob 21.00 uri Kabaret 20. stoletja: As Time Goes V PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m. ob 19.00 uri (za abonma Rdeči) W. Shakespeare: Hamlet. Informacije na tel. 062/211-461. CELJE KULTURNI DOM KUD ZARJA TR- Novlje-celje DANES: ob 19.30 uri gostovanje KUD Gledališka skupina Ljutomer s predstavo T. Partljiča: Moj deda socialistični mrtvak ali prvi primer policijske inšpekorice Darje, režija Stane Kralj. Informacije in rezervacije Zveza kulturnih organizacij Celje in na tel. 063/24-516. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 uri premiera H. Ibsen: Nora (za izven). JUTRI: ob 19. uri H.Ibsen: Nora (za abonma Sobota 1, konto in izven). Informacije na tel. 064/222-681, 222-701. KOPER GLEDALIŠČE KOPER DANES: ob 20.30 uri Srce in denar, spevoigra Vinka Vodopivca, ki jo je pripravila Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice. SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA JUTRI: ob 20.uri A.P. Cehov: Češnjev vrt (za gledališki abonma in izven). Gostuje SSG iz Trsta. Z slavno vlogo v tem gledališkem delu praznuje velika igralka Mira sardoč 40 let umetniškega delovanja. Furlaniia-Juliiska krajina TRST KULTURNI DOM SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 13. t. m., ob 6- uri, spevoigra Vinka Vodopivca Srce in de- nar' Režija Aleksij Pregare, dirigent Hilarij Lavrenčič. Edino gostovanje na Tržaškem. V PRIHODNJIH DNEH; v petek, 18. t. m., ob •30 za abonma red A in red D B. Slade Ob letu os°rej. Gostovanje Cankarjevega doma iz Ljublja-os Igrata Polona Vetrih in Ivo Ban. Režija Boris , ^onovitvi v soboto, 19. t. m., ob 20.30 za , °nrna red B, E in F ter v nedeljo, 20. t. m., ob 16. uri za red C in G. GLEDALIŠČE rossetti Stalno gledališče FJK d aPeu^S: °b 20.30 ponovitev predstave gle-a ls^e skupine Gabriela Lavie z delom Johana Lav'USt? ba Signorina Giulia. Režija Gabriele Qal'a' Nastopata Monica Guerritore in Ester recj ZZ1- Predstava v abonmaju, odrezek št. 5 -J,la P.et.eb" Predprodaja vstopnic pri osrednji tj sejni v Pasaži Protti in v gledališču Rosset- dabčV^S' °b 18. uri srečanje z izvajalci gle-st. Kc^a bela La signorina Giulia. Vstop pro- SALA TRIPCOVICH bra RIHODNJIH DNEH: v sredo, 16. decem-CQv’i ,:Vt?ri1:ev novih prostorov v dvorani Trip-RšCa V V?r Se b°do odvijale predstave gleda-zbom , , Otvoritveni koncert orkestra in Sob Sl.alisca Verdi bo vodil Carl Melles. EtiPJ r‘zmna Sojat, Helga Mtiller Molinari, T1116 Duprč in Robert Holzer. S^USCE CRISTALLO Pinterii » ob 20.30 ponovitev predstave Gardi ViPJa & Peragune Due paia di calze di seta nn ” izvedbi La Contrada. Režija Fran- cesCo tvf zveaDl La Lontrada. Režija tran-Mimmr, Tacedonio. Nastopajo Ariella Reggio, bo Vecchio, Orazio Bobbio. GORICA TRŽIČ KULTURNI DOM GORICA V PRIHODNJIH DNEH: 15. decembra bo predstava SSG, P.A. Čehova, Češnjev vrt. 22. decembra: B. Slade, Ob letu osorej. Gostovanje Cankarjevega doma iz Ljubljane. Predstave se bodo odvijale v teatru G. Verdi v Gorici (ul. Garibaldi 4), s pričetkom ob 20.30. Informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20) tel.: (0481) 33288. VIDEM GLEDALIŠČE PALAMOSTRE DANES: ob 21. uri bo na sporedu Opera Omnia, II ritomo di Butterfly v izvedbi gledališke skupine Banda Osiris. Ponovitve do 13. t. m. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 Franz von Suppe - Boccaccio. Ponovitev v sredo, 16. t. m., ob 19.30. JUTRI: ob 19.30 VVilliam Shakespeare - Der Wi-derspenstigen Zahmung. Glasba Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 19.30 (Gallusova dvorana) Koncert Orkestra Slovenske Filharmonije. Dirigent: Marko Letonja. Solistka: Tatjana Ognjanovič, klavir. Program: Rahmaninov, Škerjanc, VVagner. Vstopnice 440, 350, 270 SIT). Nekaj vstopnic je še na voljo. JUTRI: ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) Od Kolpe do Rabe, nastop Akademske folklorne skupine France Matolt. Gostje: trio kurja koža in cim-balist Andi Sobočan. Vstopnice 180 in 250 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. FRANČIŠKANSKA CERKEV DAISJES: ob 20.30 uri Hommage & Gallus (organizira Gallus Carniolus, d.o.o.) v okviru 28. rednega seminarja za zborovodje odraslih pevskih zborov. Izvajalci: Ljubljanski oktet, Mešani mladinski zbor Velenje, Mešani zbor A.Foerster in Mladinski zbor Maribor. Informacije na tel.: 061//151-028, int. 38,18. OBČINSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v četrtek, 18. t. m., ob 20.30 koncert liturgičnih pravoslavnih pesmi. Nastopa Moški pevski zbor pravoslavnega patriarhata iz Moskve. GORICA STOLNA CERKEV V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 20. t. m., koncert , ki ga prirejata Slovenski center za glasbeno vzgojo in Glasbena matica. Skupina Concentus ot-toni iz veronske arene, pod taktirko dirigenta Silvia Michelija bo izvajal Purcellove, Haendlove, Bachove, VVagnerjeve in Tomasijeve skladbe. Koroška GOLOVICA-VVoLFNITZ OBČINSKI CENTER - KNJIŽNICA DANES: ob 19. uri koncert Okteta Suha. R. prireditve LJUBLJANA KAPELICA K4 DANES: ob 19.00 uri I’ve Heard the Mermaids Singing, slovenski podnapisi; ob 21.00 uri Tom Kalin: Svvoon, v angleščini - v okviru 8. dnevov gay in lezbičnega filma. CANKARJEV DOM DANES: ob 15.30 uri (dvoranaV-1/2) otvoritev 28., rednega seminarja Pesem upanja, za zborovodje odraslih pevskih zborov. Ob 15.35 uri predavanje dr. Marjana Smolika: Vloga glasbe v obredju, ob 16.30 uri predavanje in vaje Ivana Florjanca: Koral, ob 18.15. uri 1. del predavanja dr. Eda Škulja: Pregled novejše slovenske cerkvene glasbe. Seminar je pripravljen v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije- Slovenska pevska zveza, d.o.o. Gallus Carniolus in Cankarjevega doma. Informacije na tel. 061/.222-815 in 061/151-028 int.38, 18. FRANČIŠKANSKA CERKEV DANES: ob 20.30 uri koncert Hommage a Gallus, spremljevalna prireditev ob Seminarju Pesem upanja. Furlaniia-Juliiska krajina GORICA URSULINSKA CERKEV JUTRI: ob 19.30 uri Pesem upanja (v okviru zborovodskega seminarja, ki ga organizirata ZKOS in Slovenska pevska zveza, v sodelovanju s CD). Program: AAllahu akbar (tradicionalna glasba), Jom Kippur (Scholom Secunda), Mokranjac, Rami-rez. Informacije na tel. 061/151-028, int. 38,18. OPERA SNG LJUBLJANA V PRIHODNJIH DNEH: 14. t. m. ob 20.uri bo koncert basista Franca Javornika v okviru Cikla Mojstri pevci, ki ga organizira Festival Ljubljana. Informacije in rezervacije na tel. 061/221-948. MARIBOR MARIBORSKA STOLNICA V PRIHODNJIH DNEH: 15. t. m. ob 19.00 uri dobrodelni božični koncert v organizaciji Združenja katoliških študentov Maribora in Graza ter mariborskega Karitasa. Izvajalci: instrumentalisti iz Graza, zbor Slomšek in vokalna skupina Lira. Denar ocf prodanih vstopnic je namenjen božičnim darilom za begunske otroke. KOPER STOLNICA V PRIHODNJIH DNEH: 12.t.m. ob 19.30 bo jubilejni koncert ob 15-letnici delovanja mešanega pevskega zbora Obala Koper. Zborovodja VValter Lo Nigro. Vstopnine ni. Prostovoljne prispevke namenjajo v Sklad za počastitev 350-letnice rojstva A. Tarčič. VELENJE DOM KULTURE VELENJE DANES: ob 19.30 uri Musical, musical (glasbeni abonma). Nastopajo: Sandra Langerholz, Nevenka Petkovič, Nada Abrus, Boris Pavlenič, Rihard Simoneli. Vstopnina je 500 SIT. BLED GRAD GRIMSCE DANES: ob 19.30 uri koncert Ljubljanskega kvinteta trobil, v organizaciji Glasbene mladine Slovenije. KAMNIK DVORANA VERONIKA JUTRI: ob 19. uri skupni koncert Mešanega pevskega zbora Titan Kamnik in tunjiškega okteta. KOPER KOPRSKA STOLNICA JUTRI: ob 19.30 uri jubilejni koncert ob obletnici delovanja Mešanega pevskega zbora Obala Koper, dirigent VValter Lo Nigro. Furlanija-Julijska krajina TRST AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Do 13. decembra bodo na sporedu koncerti posvečeni 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 13. t. m., ob 11. uri koncert dua Emanuele (violina) in Lorenze (klavir) Baldini Na sporedu Tartini, Strauss, Schubert, Brahms. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v Muzeju Revoltella eno uro pred pričetkom koncerta. GLEDALIŠČE MIELA DANES: ob 21. uri celovečerni koncert orkestra Trieste Big Band. Dirigent Bruno Ritani. JUTRI: ob 21. uri v okviru prireditev Ali fron-tiers, celovečerni koncert angleškega pevca, pianista in kitarista Petra Hammila. V PRIHODNJIH DNEH: v četrtek, 17. decembra, ob 21.uri: koncert dua Kenny Drew in Niels O. Pedersen.Večer organizira Tržaški jazzovski krožek. V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 18. decembra, ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice -Violina pri Kogoju ter sodobnikih. Izvajata Tomaž Lorenz (violina) in Alenka Sček (klavir). Na programu Kogoj, Dallapiccola in Britten. V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 20. t. m., ob 21. uri jazz koncert skupine Mella & Allione quartetto. MILJE GLEDALIŠČE VERDI V PRIHODNJIH DNEH: v četrtek, 17. t. m., ob 20.30 koncert violinista Roberta Marchio z naslovom Bach in blues. DIJAŠKI DOM Zveza slovenskih kulturnih društev prireja v nedeljo, 13. t. m. deželni seminar o ljubiteljski kulturi. Na seminarju se bodo srečali vsi predstavniki naših kulturnih društev in skupin, da bi prosto spregovorili o zahtevah in potrebah, o smernicah in izbirah na področju ljubiteljske kulture. Za najmlajše LJUBLJANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE DANES: ob 18.00 uri predstava Hudič in pastir v režiji Jana Zakonjška v Kulturnici. V PRIHODNJIH DNEH : ob 19.30 Svetlana Makarovič: Gal med lutkami. Premiera - krstna uprizoritev.. Gledališka blagajna je odprta v sredo, četrtek in petek in uro pred predstavo. Informacije na tel. 061/314-795. CANKARJEV DOM JUTRI: ob 11.00 uri (Kosovelova dvorana) J. Haydn: Pogorela hiša, lutkovna opera. Režija in dramaturgija Igor Cvetko, scenografija in lutke Zlatko Bourek, kostumografija Diana Bourek, dirigent Milivoj Surbek. Predstava je dolga 2 uri in primerna zlasti za šolsko mladino. Vstopnice 250 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m. ob 16.00 uri J. Haydn: Pogorela hiša. NAPOVEDUJEMO: 19. in 20. t.m. ob 11.00 in 17.00 mi (Linhartov dvorana) Pika Nogavička- balet. Gostovanje Državne opere za otroke in mlade iz Kijeva. Cena vstopnic 350 SIT. Tel.:061/222-815. MARIBOR DRAMA SNG DANES: ob 10.00 in 11.30 uri (Kazinska dvorana) Mačja godba v izvedbi Nece Falk. Prva predstava je odkupljena, druga za izven. Cena vstopnic za predšolske otroke je 150 SIT, za Solarje in odrasel 200 SIT. JUTRI: ob 10.00 uri Mačja godba v izvedbi Nece Falk. Predstava je odkupljena, nekaj vstopnic pa je še možno kupiti. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: od 13. do 20. decembra 1992 bo Slovensko Ljudsko gledališče v Celju pripravilo 7. teden otroškega programa. Sodelovali bodo: Prešernovo gledališče Kranj, Lutkovno gledališče J. Pengov iz Ljubljane, Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica, Moje gledališče Ljubljana, Plesno gledališče Maribor in drugi. Informacije po tel. 063/441-814. NOVA GORICA PRIMORSKO DRAMSKO GEDALISCE DANES: ob 9.30 in 11.00 uri (v Bovcu) H.C. Andersen: Slavček. BREŽICE KULTURNI DOM DANES: ob 9.30 in 11.00 uri Andersen -Lainšček: Snežna kraljica. Gostuje Moje gledališče iz Ljubljane (v organizaciji Kulturnega doma Španski borci. VELENJE DOM KULTURE VELENJE JUTRI: ob 11.00 in 16.00 mi Medvedek na obisku (Pikin abonma). Gostuje Šentjakobsko gledališče Ljubljana. Vstopnina je 150 SIT. Koroška SKOCIJAN DVORANA KASSL JUTRI: ob 19. uri ekološka pravljica Vike Gro-bovšek Do tiste stezice, tam je moje, v izvedbi Mladinske igralske skupine Skocijan. CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 13. t. m., ob 11. mi Matineja Untergriindiges zu Orpheus in der Untervvelt. Vstop prost. V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 16. t. m. in četrtek, 17. t. m., ob 15. uri pravljica Kitajski slavček - Die chinesische Nachtigall. Razstave LJUBLJANA NARODNA GALERIJA Do 31. decembra je odprta razstava Metamorfoze. Razstava otroških glinastih kipcev, ki so nastali po vzgledu gotske plastike iz stalne zbirke Narodne galerije. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 18., v nedeljo pa od 10. do 13. me. Vstopnina je 100 SIT, za študente, dijake in upokojence 60 SIT, za učence v skupinah pa 30 SIT. Informacije: tel. 061/219-716. MODERNA GALERIJA V spodnjih prostorih galerije je odprta razstava Študentske grafike iz zbirke Akademije za likovno umetnost. Izbor obsega grafične liste slušateljev Akademije v letih 1966 in 1972. MALA GALERIJA Do 13. decembra je odprta razstava slikarja Mitje Tuška. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 18.uro, ter v nedeljo med 10. in 13. mo. Vstopnine ni. Tel. 061/214-106. GALERIJA LABIRINT Do 22. t. m. so na ogled dela tržaškega slikarja Avgusta Černigoja. Odprta vsak dan, razen ob nedeljah, od 10. do 19. me. GALERIJA TIVOLI -MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER Se danes in jutri je na ogled razstava slik in instalacij korejske umetnice Baik Soon-Shil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 16. uro, v nedeljo med 10. in 13. mo. Vstopnina je 40 SIT, za študente in upokojence 20 SIT. Tel. 061/225-632. CANKARJEV DOM V galeriji CD bo še danes in jutri na ogled razstava slik seulskega slikarja Cho-Boo-Sooa. Odprto od 12. do 20. ure, v nedeljo od 15. do 18. me. Vstopnina 100 SIT, študentje in dijaki 50 SIT. Tel. 061/158-121. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Se danes in jutri je odprta razstava lutk Marjana Mančka Od skice do skice. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 ure in od 16.00 do 19.00 me, ob sobotah pa od 10.00 do 13. ure, ob nedeljah je galerija zaprta. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/313-648. GALERIJA ZDSLU, KOMENSKEGA 8 Do 21. decembra je na ogled razstava najnovejših del akademskega slikarja Bojana Bense. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, med 10.00 in 18.00 uro. SKUC Se danes bo odprta razstava skulptur Rene Rusjan. Odprto od l2. do 20. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/216-540. PIONIRSKA KNJIŽNICA OTON ZUPANČIČ Do 19. decembra je na ogled razstava Vse je ostalo v Bosni. Na razstavi bodo predstavljena likovna in literarna dela bosanskih otrok iz zbirnih centrov v Sloveniji. Razstavljena dela so rezultat natečaja, ki ga je razpisalo Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela. GALERIJA STOPNIŠČE Na ogled je skupinska razstava fotografij na temo tihožitje. Galerija je odprta od 8.00 do 4.00 zjutraj. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/313-926. ARHITEKTURNA GALERIJA DESSA Do 3. januarja je na ogled je razstava Arhitektura Vesne in Mateja Vozliča. Predstavitev zadnjih del mladih arhitektov. Galerija je odprta med 10. in 15. mo, ob nedeljah zaprto. Tel.: 061/216-010. GALERIJA ILIRIJA VEDROG DO 24.tm. bo na ogled razstava Retrospektiva sliakrjev z bivšega jugoslovanskega prostora. GALERIJA COMMERCE 14. decembra do odprta razstava slik in risb Meteja Metlikoviča. Razstava bo odprta do 8. januarja. ATELJE ZOIS od 15. t.m. bo na ogled razstava Ko fotografija sreča design oblikovalcev Michel-la De Lucchija in Toma Vacka. Tel. 061/216—155. KLUB B/51 Do 29. t. m. je v Klubu odprta prodajna razstava olj, grafik, akvarelov Sava Zupana Podoba in uganka. NARODNI MUZEJ Do 13. decembra je odprta razstava Grajska dediščina iz obdobja od 14. do 17. stoletja (gostovanje Goriškega muzeja), na kateri lahko vidite izbor 95 kosov keramike in stekla, ki so jih arheologi izkopali na lokacijah gradov v Štanjelu, na robu Krasa, v Rihenbergu (današnji Branik) v Vipavski dolini, na Dobrovem v Goriških Brdih in na Kozlovem na Tolminskem. Vstopnina za odrasle 100 SIT, za skupine 50 SIT. Razstava je odprta od torka do sobote od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. V ponedeljek je muzej zaprt. Tel. 061/228-886. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE- CEKINOV GRAD Do 20. decembra je odprta razstava slik iz zgodnjega opusa Doreta Klemenčič-Maja. Odprto vse dni, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro. Informacije: tel 061/323-968. Se danes in jutri je na ogled razstava plakatov Volitve 1990. Razstava je odprta vsak dan od 10.00 do 18.00 ure, razen v ponedeljek. Tel.: 061/323-968. KULTURNO INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE Odprta je razstava Tam v Ljubljan’ci so pa take, ki imajo rinčke zlate...- 6000 let nakita v arheoloških obdobjih Ljubljane. Razstavo je pripravil Mestni muzej Ljubljana. IDCO Do 31. decembra bo odprta prodajna razstava iz programa ERGO. Vsi razstavljeni izdelki bodo pri nas prvič naprodaj. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 10.00 do 18.00 me. ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE Do 31. decembra je na ogled razstava Trajnost papirja. Predstavitev papirja kot nosilca kulturne dediščine. Arhiv je odprt od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Vstopnine ni. Informacije: tel. 061/151-222. MARIBOR RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ Na ogled je razstava slik in instalacij Ota Rimela. MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE Do 23. t.m. bo na ogled razstava Maribor skozi čas -na razglednicah in predmetih. Muzej je odprt vsak dan med 8. in 18. mo ter v soboto med 9. in 12.uro. Tel. 062/211-671. FOTOGALERIJA STOLP Na ogled je razstava fotografij Božidarja Dolenca. Galerija je odprta v torek in četrtek od 18. do 20. me, v sredo in petek od 17. do 19. ure, ter v soboto od 10. do 12. ure. MEDUZA H Do konca decembra bo na ogled razstava Hommage Bosni - skice Dušana Grabrijana. Vstopnine ni. Odprto od torka do sobote med 10. in 14. uro, v nedeljo in ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573. NOVA GORICA LIKOVNA VITRINA V decembru bo na ogled novoletna razstava, na kateri sodelujejo S. Putrih s keramiko, F. Golob s slikami in B. Putrih s skulpturami. SLIKARSKA HIŠA ŠMARTNO Na ogled je prodajna razstava slikarja Franca Goloba iz cikla Hvalnica Goriškim Brdom. POKRAJINSKI ARHIV Na ogled je razstava fotografij Mojmirja Maraža. Arhiv je odprt od 10. do 19. me. LIKOVNA VITRINA ZAVAROVALNICE TRIGLAV Na ogled je razstava keramike Pine Putrih in likovnih del Franca Goloba. SOLKAN GALERIJA OS Na ogled je razstava Oblikovanje v glini Zmaga Posega. VILA BARTOLOMEI Na ogled je etnološka razstava z naslovom Ske-denjska krušarica. KANAL GALERIJA RIKA DEBENJAKA Na ogled je razstava akvarelov in skulptur Petra Reharja. SPOMINSKA SOBA MARIJA KOGOJA Na ogled je razstava, posvečena 100-letnici rojstva muzealca, arhivista in pesnika Ludvika Zorzuta ter originalne skladbe Vinka Vodopivca. AJDOVŠČINA PILONOVA GALERIJA Na ogled so dela Poletne slikarske kolonije 92. SEŽANA KULTURNI DOM SREČKA KOSOVELA Na ogled je razstava slik Milovana Valiča. MALA GALERIJA Na ogled je prodajna razstava slik Petra Reharja.. TUPELČE GOSTILNA JAZBEC Na ogled je razstava slik Poldeta Oblaka. TOLMIN KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA Na ogled je razstava slik slikarjev Sandija Cerveka in Marjana Gumilarja. ŠKOFJA LOKA GALERIJA FARA Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Marjana Kumavca. CELJE KOMENDA LIKOVNI SALON Do 13. decembra je na ogled razstava likovnih del Vladimirja Makuca. STARA GROFIJA Na ogled je razstava Staro steklo in keramika s celjskega področja, ki sta jo pripravila Štajerski center za umetniško steklo in Muzej stekla Barnbach. KOPER GALERIJA LOŽA Do 10. januaraja bo na ogled razstava grafičnih del Alberta Burrija z naslovom Dvojni trompe-Toeil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573.. GALERIJA MEDUZA V decembru bo na ogled prodajna razstava slik, grafik in drugih drobnih umetnin, primernih za darila. Odprto od ponedeljka do petka med 10. in 12.30 mo, popoldne pa od 17. do 19. ure, v soboto samo dopoldne. Informacije na tel. 066/73-573. PIRAN MESTNA GALERIJA Do začetka januarja bo na ogled arhitekturna razstava. Vstopnine ni. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. mo ter med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573. GALERIJA ZALA Do 9. januarja bo na ogled razstava akademskega slikarja Dušana Lipovca. Informacije na tel: 061/841-204. LITIJA GALERIJA MIRE PREGELJ Do 18. decembra bo na ogled razstava del slikarja Krištofa Zupeta. Galerija je odprta ob delavnikih od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 12. uro. Če si želijo skupine ogledati razstavo ob delavnikih v dopoldanskem času, naj predhodno najavijo svoj prihod. Vstopnine ni. Tel. 061/881-718 (Zavod za izobraževanje in kulturo Litija). ILIRSKA BISTRICA GALERIJA BALADUR Na ogled je stalna razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Do 13. decembra je na ogled mednarodna likovna razstava Pannonia 92’. KOČEVJE MUZEJ KOČEVJE Na ogled je razstava Božidaja Jakca: Risbe z zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočvju, 1. - 3. oktobra 1943. Razstava je posvečena 40. obletnici delovanja Muzeja Kočevje. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA DANES: ob 19.00 mi Vas vabijo na otvoritev razstave risb Cveta Prevodnika, razstavo si boste lahko ogledali do 21. t. m. KRANJ CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. TRST TK GALERIJA Ul. sv. Frančiška 20 Na ogled je antološka razstava Jožeta Cesarja. GALERIJA RETTORI TRIBBIO Ul. delle Beccherie 7/1 Se danes je na ogled razstava posvečena slikarju Tristanu Albertiju. Urnik: od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30. Jutri, 12. t. m., ob 18. mi otvoritev prodajne razstave grafik. GLEDALIŠČE MIELA Na ogled je razstava Alberta Rocce. JULIET / Ul. Madonna del Mare 6 Danes, ob 18. uri bodo otvorili razstavo Antonelle Mazzoni in Antonia Sofia-nopula. DVORANA TURISTIČNE USTANOVE Ul. S. Nicolo 20 Do 15. decembra bo razstavljal slikar Aldo Bressa-nutti. GALERIJA STUDIO TOMMASEO Ul. del Monte 2/1 Jutri, 12. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave v poklon Zoranu Kržišniku. Razstavljali bodo Mirsad Berber, Janez Bernik, Jagoda Buič, Jože Ciuha, Andrej je-mec, Adriana Maraž, Vladimir Veličkovič in Lojze Spacal. SPETER BENEŠKA GALERIJA Do 13. decembra razstavlja furlanski slikar Clau-dio Colaone. KOROŠKA CELOVEC HIŠA UMETNIKOV -MALA GALERIJA Odprta je razstava Erhar-da Stiiberja. BELJAK DELAVSKA ZBORNICA Odprta je razstava Ludvviga VVallnerja. GALERIJA OB MESTNEM ZIDU VVidmanngasse 30 Na ogled je razstava skulptur in plastik Franza VVavera olzanta. TINJE GALERIJA TINJE Na ogled je razstava pastelov in olj Karla Pečka. VELIKOVEC POSOJILNICA-BANK Odprta je razstava Jožeta Boschitza. GOLOVICA-VVoLF- NITZ KNJIŽNICA V OBČINSKEM CENTRU Na ogled je razstava »Doživeta arhitektura Zilje, Roža in Podjune«. ALPE-JADRAN BENETKE PALAČA FORTUNA Do 13. decembra je odprta razstava znanega ameriškega fotografa Roberta Mapplethorpa. Na ogled je 220 fotografij in collagesov v različnih tehnikah. Razstava je odprta od 9. do 19. me. MESTRE GALLERIA D’ARTE MODERNA S. GIORGIO Via Ca’ Savorgnan 12 Do 6. januarja 1993 so na ogled slike Lojzeta Spacala. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10. do 12.30 in od 16. do 19.30, ob praznikih pa od 11. do 13. ure ter od 17. do 19.30. RUBRIKE Iztok Terpe V srcu Slovenije V vse bolj obiskanem Geometričnem središču Slovenije pri Vačah ne manjka kulturnih in naravnih znamenitosti *—1 eometrično sredi-I SCe Slovenije -vJgEOSS v Spodnji Slivni pri VaCah je vse bolj obiskano. Tu je težišče, srce nase mlade države. Tu je bila prazgodovinska naselbina, tu so izkopali svetovno znano vaško situlo, tod je v pradavnini vodila jantarska pot. Na Vačah je bilo rojenih več znanih Slovencev: Matija Hvale, Matevž Ravnikar, dr. Anton Lajovic in drugi. Vodja projekta pravi, da bi moral vsak Slovenec vsaj enkrat obiskati oba naša geografska simbola: Triglav in GEOSS. Geometrično srediSCe Slovenije je simbol nekdanjih rodov, zakoreninjenosti Slovencev in njihovega večstoletnega boja za obstoj in razvoj. Je sporočilo o naših prizadevanjih za mir, neo- dvisnost in enakopravnost narodov sveta. Je pomnik nase volje in odločenosti živeti in gospodariti na svoji zemlji. V središče Slovenije se lahko pripeljemo po asfaltiranih cestah iz dveh osnovnih smeri: južne (iz Ljubljane ali Litije) iz Spodnjega HotiCa in' severne (z moravske ali izlaške strani) iz KandrC. Do Vaška situla Fotografija: M. D. teh izhodišč je iz Ljubljane okoli 40 kilometrov. Ce si želimo utrditi kondicijo, je najbolje, da avto pustimo na trgu sredi Vač. Vse zanimivosti si potem ogledamo kar med sprehodom. Na VaCah bomo na srednjeveškem trgu najprej občudovali ohranjen, v skalo vklesan vodnjak. Ogledali si bomo cerkev sv. Andreja z znamenitim božjim grobom iz moravske Ostrave, zakristijski zvonec iz leta 1645, orgle in slike znanih slovenskih slikarjev. Kmalu si bo moC ogledati tudi zbirke v obnovljeni rojstni hiši Matevža Ravnikarja in dr. Antona Lajovica. Na trgu je še pravkar zgrajena sodobna pošta, trgovina, v bližini sta dve gostilni, šola in gasilski dom. Z VaC se bomo po asfaltirani cesti sprehodili do Klenika. Ob poti si bomo ogledali velike skulpture v hrastu, ki so nastale na kiparskih kolonijah. Na Kleniku se bomo ustavili ob hiši, kjer je bil rojen najditelj situle, kmet in starinoslovec Janez Grilc. Za njo stoji na mlinskem kamnu povečana kopija situle in ob njej spominska plošCa dr. Francetu Staretu, najbolj plodnemu raziskovalcu prazgodovinske naselbine na VaCah. Ze v gostilni na VaCah ali pa v Grilčevi hiši si priskrbite vodnik, da hostes podrobneje spoznali povedno in umetniško izročilo te znamenite vedrice. 2e pred Klenikom si oglejte tudi obnovljeno sušilnico lanu. Pot nas pelje navkreber mimo označenega najdišča situle do same prazgodovinske naselbine na vrhu Krone. Od tu nadaljujemo pot do pravkar obnovljene cerkve sv. Križa, od koder je lep razgled na Vače in okolico. Se kratek spust, nekaj hoje po ravnini ob nekaterih arheoloških najdiščih in Ce smo na Spodnji Slivnici. O imenu tega kraja kroži zanimiva legenda. Povedali vam jo bodo v prijazni gostilni kmečkega turizma Kimovec, ki jo vodi Stane Perc, kjer se boste lahko tudi odžejali ali najedli. Panoramski pogled na srce Slovenije Postrežejo z dobro domaCo hrano, a je bolje, da se po telefonu prej najavite (876-010). Samo tu lahko dobite tipične spominke, literaturo in razglednice. Spodobi se, da s takega izleta pošljete pozdrave sorodnikom in prijateljem. Pot nadaljujete do 200 metrov oddaljenega pomnika GEOSS. Ob poti je zasajen macesnov drevored geometričnega središča Slovenije. Pomnik, granitni steber, stoji na močnem podstavku, na katerem so označene vse štiri strani neba. Na njegovi vzhodni strani je pritrjen slovenski grb in vklesan napis: geometrično središče Sloveni- je. Južno stran krasijo Prešernovi verzi. Žive naj vsi narodi... Na severni strani si lahko ogledate in morda zapomnite geografske in geodetske koordinate z natančno nadmorsko višini (644,842 m). Organizacije, ki so omogočile postavitev geometrijskega središča so navedene na zahodni strani. Dostop do ceste do pomnika je tlakovan. Na levi strani vzhoda je postavljen prejšnji in sedanji grb države Slovenije, na desni pa plošča z napisom »Živimo in gospodarimo na svoji zemlji«. Na severni strani pomnika, približno šest metrov stran, je že zrasla lepa lipa, zasaje- na ob otvoritvi leta 1982. Lipa je bila simbol VaC (imeli so jo v grbu) in je tudi simbol slovenstva. Na južni strani pa na visokem drogu plapola slovenska zastava. Od tu se lahko po posebej označeni poti vrnete do svojega avtomobila na VaCah. Spotoma si lahko ogledate razvaline dveh gradov. Prehodili boste okoli pet kilometrov. Koliko časa boste za to potrebovali, je odvisno od tega, kako dolgo se bosl-te zadržali pri ogledovanju zanimivosti, razporejenih ob tej sprehajalni poti. Ce pa ob pomniku geometrijskega središča ugotovite, da imate še Petek, 11. decembra 1992 Fotografija: M. D. dovolj moCi in da vam je ostalo še nekaj Časa, vam predlagam vzpon na Zgornjo Slivno (831 m). Tam je v okviru projekta GEOSS obnovljena cerkev sv. Neže in prijeten poCitniško-planinski dom Modernih interierov-MI. V kratkem pa bodo postavili še 20 metrov visok razgledni stolp in takrat se bomo lahko razgledali naokoli (v krogu 360 stopinj). Danes tak razgled ovira gozdnati predel zahodne strani. Za ta izlet potrebujete le čevlje, ki vas ne bodo ožulili in v katerih boste dobro hodili, po potrebi pa še dežni plašC ali dežnik. S tega izleta se boste gotovo vrnili bogatejši. -*■ -r-sakomur, ki se na \J avtomobile vsaj V malo spozna, pomeni ime Ferrari nekaj posebnega. Pojem športnih avtomobilov, ki ne prinaša samo športnih užitkov. Vsak lastnik ferrarija je povsod kjer se pojavi, v središču pozornosti, pa naj bo to v Franciji, Nemčiji ali drugod po svetu. V Italiji pa je to ime legenda, s katero se ne more primerjati prav nobena stvar. Tovarna slovitega »ca-vallina« je skozi zgodovino doživljala vzpone in padce, vendar je vseskozi ostajala na vrhu avtomobilske industrije. Danes pa se celo zdi, da je v svoji panogi ostala praktično brez prave konkurence. V soboto je ta italijanska tovarna dobila salon tudi v Ljubljani. Prav ponostni smo lahko, da smo prva država nekdanjega »realsocialističnega bloka« s svojim salonom te legendarne tovarne. To kaže, da imajo Italijani Slovenijo od vseh pos-tkomunistCnih držav za najbolj razvito in dovolj zrelo, da lahko z njo poslovno sodelujejo. Seveda pa ima pri tem veliko zaslug Niko Mihelič, nepogrešljivi komentator tekmovanj formule ena. Odnose s Ferrarijem je negoval vrsto let in sedaj je požel sadove svojega dela. Zares mu lahko Čestitamo. V salonu nasproti Hale Tivoli lahko vidite dva za Ferrarija značilna rdeCa avtomobila. Ferrari 328 GTB je star model, ki ga že nekaj let ne izdelujejo vec in je predhodnik drugega modela ferrarija 348. Ta je poleg slovite testarose oziroma ferrarija 512 TR, kot se nov model imenuje, novega modela ferrarija 456, ki je bil prva zvezda letošnjega pariškega avtomobilskega salona, in modela ferrari 130, ki Na poti am Marko Lenassi ga bodo predstavili prihodnje leto, model, ki še naprej ostaja v programu te italijanske tovarne. Oba ferrarija je oblikoval sloviti oblikovalec Sergio Pininfarina, ki oblikuje ferrarije že v tretji generaciji svoje družine. Model 328 GTB poganja 3,2-litrski motor s 2700 konjskimi moCmi. Kljub letom je še vedno zelo lepo ohranjen, tudi njegove vozne zmogljivosti so zavidanja vredne. Se vedno doseže hitrost precej nad 200 kilometrov na uro. Tudi cena zanj je »primerna«, saj si ga lahko kupite za 105 milijonov lir, vendar se boste z njim lahko vozili samo s Črnimi tablicami; takšna je paC naša zakonodaja. Drugega rdečega lepotca ferrarija 348 TB pa poganja 3,4-litrski motor. Zadnja številka pri tem modelu enako Rdeči lepotec tudi v Ljubljani Fotografija:Srdjan 2ivulovič/TRIO kot pri prejšnjem pomeni število valjev. Motor je nameščen sredinsko (za sedežema in pred zadnjo osjo) in poganja zadnji kolesi. NajveCja hitrost, ki jo roadster lahko doseže je 275 kilometrov na uro, še bolj osupljivi pa so pospeški, saj hitrost 100 kilometrov doseže v vsega 5,6 sekunde. Zavidljivi podatki, ni kaj, zavidljiva pa je tudi cena, saj stane kar 130 milijonov lir, brez dajatev, seveda. Ce pa pristejete še približno 50 odstotkov dajatev, ki jih paC kaže prišteti, dobite končno ceno. Toda, ali si sploh lahko kdo v Sloveniji privošči avtomobile s tako astronomskimi cenami? O ja, taki se najdejo tudi pri nas. Niko Mihelič je prepričan, da bo vsako leto prodal pet do deset ferrarijev. Poleg domačih poslovnih uspešnežev, ki si bodo lahko privoščili tak avto, so potencialni kupci tudi trgovinski in državni predstavniki iz tujine. Našel se bo še kak tujec, ki bo po ferrarija prišel v Ljubljano. Klubi lastnikov ferrarijev po vsem svetu pripravljajo srečanja, šole športne vožnje, obiske mondenih središč. In vse to samo za nekaj veC kot 250.000 nemških mark! Pa veliko športnih užitkov! RECEPT Pljučna pečenka v testu SESTAVINE: 800 g goveje pljučne pečenke, 50 g masla, 100 g šalotke, 100 g šampinjonov, šopek peteršilja, šopek pehtrana, 300 g listnato testo , 100 g puranovih jeter, 50 g jurčkov, rumenjak, rdeče vino ČAS PRIPRAVE: 30 minut in pečenje Soljeno pljučno pečenko rahlo opečemo in ohladimo. Šalotko, Šampinjone, peteršilj in pehtran sesekljamo in zduSimo na maslu. S tem namažemo listnato testo. Na vse to položimo opečeno pljučno pečenko, ki jo obložimo s puranovimi jetri in jurčki, dušenimi v črnem vinu. Testo zavijemo čez pečenko in robove zlepimo z rumenjakom. Pečemo v pečici, da lepo porjavi. Iz soka, ki je ostal od opekanja in dušenja, pripravimo omako, ki jih okus izboljšamo z rdečim vinom. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Gorenjska mešta SESTAVINE: 4 krompirji , 600 g bele moke, 2 dl vode, 4 žlice olja, 1/2 čebule Krompir olupimo, ga narežemo na koščke in ga napol skuhamo v slani vodi. V isti lonec nasujemo kupček moke in ga po sredi predremo s kuhalnico, da lahko voda prodre skozenj. Nato mešto pokrito kuhamo 15 minut. Ko je kuhana, skoraj vso vodo odcedimo, žgance pa zmešamo z malo vode in jih zabelimo s popraženo čebulo. Na isti način lahko pripravimo tudi ajdove žgance. (Neva Miklavčič Predan) JUTRI 12. decembra Dr. Janko Brejc, poverjenik za notranje zadeve pri narodnem svetu, slovenske vlade, je bil ob prevratu leta 1918 prepričan, da bo upravna organizacija Slovenije in avtonomija, ki jo je dosegel narodni svet, trajna. 29. oktobra je bila uradno imenovana narodna vlada z 12 poverjeniki. Se isti večer je od deželnega predsednika, grofa Attemsa, prevzela efektivno oblast. Takrat so bile srbske čete šele pred Nišem in Slovenija je tako dosegla neodvisnost povsem sama, z lastnimi močmi. Dr. Brejc pravi, da si nihče ni mogel niti v sanjah predstavljati, da bi mogli »bratje« naše pridobitve ogrožati, da M utegnili v novi državni zvezi imeti manj pravic in samostojnosti kot v avstroogrski »ječi«. Nekateri pa so že 1. decembra leta 1918, ko je bil sprejet akt o zedinjenju, zaslutili, da si Srbi novo državo predstavljajo nekoliko drugače kot naivni Slovenci. Beograjski krogi so ignorirali zahtevo krf-ske deklaracije, da namreč nobeden od treh narodov, ki se združujejo, ne sme biti zapostavljen. Dobro so se pripravili in 12-decembra leta 1920 se je začelo zasedanje konstituante, ki je za dolga desetletja pokopala narodno samostojnost Slovencev. RADIO TV Petek, 11. decembra 1992 23 ODDAJE V SLOVENŠČINI fr1 SLOVENIJA 1 RAI 1 & RETE 4 ® TMC ® Koper OtO Hrvaška 1 Video strani Telovadka, 1/10 del francoske nadaljevanke Medvedek na obisku, 2/3 del lutkovne igrice, posnetek Po sledeh napredka: Nevronske mreže, ponovitev Življenje s sevanjem: Umetni viri, 2. oddaja, ponovitev Alpe-Donava-Jadran, ponovitev Poslovna borza, ponovitev Poročila Umetniški večer, ponovitev, VPS 1445 Riff-Raff, angleški film, Gospodarska oddaja: Made in Slovenia, ponovitev TV dnevnik I Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Zlati prah: O kraljični, ki si je sama služila kruh Risanka TV dnevnik II, vreme, šport, Forum Uspeh, 4/6 del nemške nadaljevanke, VPS 2030 SOVA: Bagdad Cafe, 9/15 del ameriške humoristične nanizanke, VPS 2120 TV dnevnik III, vreme, šport, VPS 2150 SOVA: Sam Sobota, 6., zadnji del angleške nanizanke, VPS 2220 Nepoboljšljiva optimista, irski barvni film, VPS 2310 SLOVENIJA 2 Sova, ponovitev: Dragi John, 34. del ameriške humoristične nanizanke Sam Sobota, 5/6 del angleške nanizanke Slovenska kronika Regionalni programi - Maribor Jazz in Blues TV dnevnik RAI 3 Pari, tv igrica Gozdarska hiša Falkenau, 51. epizoda nemške nadaljevanke Večerni gost Studio City Koncert orkestra Slovenske filharmonije, 1. del, posnetek Video strani KANAL A Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, 49. del ameriške nadaljevanke, ponovitev Ninja želve, 5. del risanke Risanka Dnevno informativni program Otroci Ninje, ameriški akcijski film Igrajo: Jo Bonin, Ramon Christopher in drugi - Trije mladi prestopniki se hoCejo naučiti veščin kung-fuja. Ko je njihov učitelj v nevarnosti, mu vsi priskočijo na pomoč in rešijo čarovni sveti meč... Čudoviti cirkus pod morjem, 6. del, ponovitev Drugačen svet, 50. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved MCM S KOPER Globus S Aktualno: Unomatti- Aktualno: Telesveglia, Tečaj angleščine na, vmes dnevnik in vmes od 7.00 dalje Nad.: Doppio imbro- gospodarstvo vsakih 30 min. vesti glio, 9.30 Potere Dok.: En sam svet Nad.: Marilena, 10.00 Rubrika: Zenska TV Dnevnik 1 iz Milana Marcellina, 10.30 Ines, Nan.: Doris Day Shovv Nan.: Cuori senza etri Celeste Variete: Kosilo z Wil- Variete: Servizio a do- Variete: A časa nostra mo micilio, vmes (12.30) Kratke vesti TMC News - Šport dnevnik 1 Nad.: Sentieri Film: Maria di Scozia Dnevnik in Tri minute TG 4vesti (biog., ZDA 1936, r. Variete: Prove e provi- ImJ Variete: Buon pome- John Ford, i. Kathari- ni a Scommettiamo riggio ne Hepburn, Fredric che...? m Nad.: Sentieri, Maria March) Italijanska kronika H Rubrika o lepoti Risanke: Zorro Otroška oddaja D Nad.: Amanda, Febbre Variete: Arniči mostri Mladinski variete: Big! d’ amore Rubrika: Zenska TV, V Parlamentu in vesti TG 4vesti nato vreme Aktualno: Italija, na- Aktualno: C’ eravamo Vesti: TMC News vodila za uporabo tanto amati Pravljica Variete: Ci siamo? Kviz: La cena e servita Nan.: Maguy - Salvia- Vreme in dnevnik TG 4 vesti mo la vita al dottore, Film: Due superpiedi Nad.: Gloria, 20.30 La 20.40 Matlock quasi piatti (pust., ’77) donna del mistero, Aktualno: Tre donne Aktualno: CaffiS italia- 21.30'Renzo in Lucia intorno al cor no, vmes dnevnik (i. Luisa Kuliok) Variete: T’ amo TV Dnevnik in vreme TG 4 nočne vesti (vodi Fabio Fazio) Danes v Parlamentu Nan.: Kojak, 0.45 Sce- Nočne vesti in vreme Rubrika opolnoči riffo a New York Film: Assassinio al Dok.: Di paesi... Netvvork (krim., 1989, i. Kevin Dobson) Aktualno: CNN News N CANALE5 RAI 2 Metropolitan Police Otroški variete Aktualno: Ristorante Italia Film: Vacanze sulla spiaggia (kom., 1963) Nan.: Lassie Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik, Gospodarstvo, Trentatre in vreme Sto ključev za Evropo Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo: Detto tra noi Vesti in iz Parlamenta Nan.: Jackie in Mike, nato šport Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Variete: I fatti vostri Dnevnik in vreme Filmske novosti NoCni šport Na prvi strani Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.) Nan.: La časa nella prateria (i. M. Landon) Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quo-tidiani Variete: Non e la RAI Aktualno: Forum, 15.15 Agenzia matri-moniale, 15.45 Ti amo parliamone Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Variete: La grande sfi-da (vodi G. Scotti) Nan.: I Robinson Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti tf) ITALIA 7 Risanke Nad.: Čara a čara USA Today News Nad.: Aspettando il domani, 14.30 II tempo della nostra vita Deželni programi Sette in allegria News Line - Vesti Nan.: Mississipi Il sasso nella searpa Film: Diamanti a cola-zione (kom., ZDA 1968, i. Marcello Ma-stroianni) Variete: Colpo grosso story Filmske novosti Film: Africa ama (dok., It. 1971, r. Gui-do Guerrasio-Angelo Castiglioni) RAI 3 ITALIA 1 £$ TELEFRIULI Danes v kioskih Pregled tiska Otroški variete Drobci Nanizanke Kratke vesti iz Milana Odprti studio SP v smučanju: smuk Nan.: Lepotica in zver Deželne vesti Otroški variete Popoldanski dnevnik Variete: Unomania Sola se posodablja Nan.: Happy Days - Le Samo za Šport nozze di Arnold Športna rubrika Derby Varieteji: E’ pericoloso Dok. oddaja: Geo šport, 16.50 Tvvin Cli- D. Raffai odgovarja ps, 17.20 Lo dici tu, Vreme in dnevnik 17.25 Mitico Deželne vesti Film, vmes Šport Telegiornale Zero Variete: Karaoke Variete: Blob Film: Non siamo ange- Una cartolina li (kom., ZDA 1989, i. Dan na Preturi Robert De Niro) Variete: Avanzi Aktualno: L‘ istruttoria Dnevnik ob 22.30 (vodi G. Ferrara) Milano, Italia Odprti studio, Pregled Veliki izvajalci tiska in Studio šport Kratke vesti Starlandia Nan.: Levvis in Clark Nad.: Destini H Večerne vesti B O deželi H Rubrika: Občina Rubrike: Diagnosi, Led in sneg, Motorji no-stop Nočne, vesti # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Rayanovi, ameriška nadaljevanka Zdravniki s krili, avstralska nadaljevanka Juke box, ponovitev Novice Čarobna svetilka: DeCek Dominic, 12., zadnji del angl. nad. Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija Projekt NLP, ameriška nanizanka Primorska kronika -Primorski forum TV dnevnik Rayanovi, ameriška nadaljevanka Zdravniki s krili, avstralska nadaljevanka 5.mednarodno srečanje pevskih zborov - Posnetek koncerta, 1. del G. Gershvvin: Porgy in Bess, Simf. ork. RTVS Globus Projekt NLP, am. nan. (□MF Avstrija 1 Ponovitve Naš Willy je najboljši, pon. nemške komedije Sinha Moča, 63. del Tekmeci na stezi Mojstri jutrišnjega dne Jaz in ti, otroški program Železni zmaj, risana serija Kralj iz Narnije Video uspešnice in kviz Mini Cas v sliki VVurlitzer Cas v sliki Blagoslovljena dvojica Derrick: Poceni smrt Vražji sosedi, am. komedija Calamity Jan, am. vestern, 1983; igrajo Jane Alexander, Frederic Forrest in drugi Poročila; TisoC mojstrovin Poročila TV koledar Zgodbe iz Monticella, 20. del Poročila TV šola Legenda in resnica Poročila in Ko se svet vrti, 19.del ameriške nadaljevanke Mikser M Wynne in Penkowsky, pon. 3. dela nadalj. The Big Blue Poročila Alles gute, 13. del tečaja nemškega jezika Malavizija Beverly Hills 90210, 10/23 del ameriške mladinske nadaljevanke Hrvaška država in ljudje Poročila Santa Barbara, 272. del ameriške nadaljevanke Film, video, film Moulin Rouge, am. film Dnevnik II Slika na sliko Poročila v nemščini Poročila Sanje brez meja TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 23.30 Nepoboljšljiva optimista Film po scenariju in v režiji Petra Ormroda, proizvod manj znane irske kinematografije I| rs^a kinematografija J s°di med manj znano evropsko filmsko Produkcij0 To je po ;v°je presenetljivo, kajti Prizorišče tovrstnega p v,lrjanja je v tem delu in I??6 Precej razgibano jr dinamično. Veliko je j ai~nih producentskih ^rnzb in avtorjev, ki sa-Podpirajo svoje last-»e Projekte. Tako na-mjajo kratki filmi, dra-Vn .m seveda atudi celo- ^Cemi filmi Irski ust_ , )alci pojmujejo film umetnosi, njihovi iz-rKi se ne ustrašijo ko- *>?™eo«fiCnOS“ in boU