Delo KKSZDL Poljane
(povzetek poročila Lojzeta Bukovca)
kl
Imell smo  vrsto  večjih družbenopolitičnlh akclj,
smo Jim posvetili vso skrb.
Prva taka uspešna akcija je bila posojHo za ceste In
pomoč Posočju. Oboje je bilo tako pri nas kot drugod
dobro pripravljeno in fe tudi dobro uspelo.
Druga pomembna akclja je bll referendum o II. samo-
prlspevku v Ljubljani, kije prav tako dobro uspela, saj
so se naši krajani 92 odstotno udeležili referenduma
In tako dali svoj pristanek k razvoju šolstva, otro-
škega varstva In zdravstva v Ljubljani.
Kot tretja zelo pomembna družbenopolitična akcija pa so bile letošnje volitve delega-tov v skupščinske zbore obči-ne, mesta, republike, zveze in končno tudi v samo našo de-legatsko skupščino. Pri tem moramo poudariti, da so voli-tve pokazale, da naši krajani razumejo naš čas, in da je ogromna večina oddala svoje glasove za nadaljnji razvoj na-še ljudske samouprave.
Ob zadnjih volitvah v dele-gatske skupščine smo uspeli kandidirati in izvoliti tudi mlajše in sposobne delegate, ki bodo znali in hoteli delegat-skemu sistemu doprinesti no-vih moči in novega poleta, da bi tako naš delegatski sistem še bolj odigral svojo vlogo pri upravljanju in razvijanju na-šega samoupravnega družbe-nega razvoja.
Računamo, da nam je uspe-lo v svet krajevne skupnosti
izvoliti take ljudi, ki so voljni in sposobni opravljati to od-govorno družbenopolitično delo za prihodnje štiriletno obdobje.
Na splošno moramo ugoto-viti, da so naše delegacije, kljub raznim pomanjkljivo-stim, odigrale svojo delegat-sko vlogo, zlasti moramo to priznati za našo splošno dele-gacijo za zbor krajevnih skup-nosti v občini, ki je bila vedno popolna na zasedanjih zbora in je tudi zadovoljivo zastopa-la našo krajevno skupnost v tem zboru.
Nekoliko manj aktivni so bili delegati na skupščinah sa-moupravnih interesnih skup-nosti, ne toliko po lastni kriv-di, temveč zaradi razmer, ki so v teh skupnostih obstajale.
Moramo reči, da je bila kra-jevna konferenca SZDL ve-dno v ospredju vsega dogaja-nja na terenu, zlasti se je prek svojega   članstva   in   ostalih
družbenopolitičnih in družbe-nih organizacij in društev vključevala v akcije, kjer je bilo potrebno več aktivnosti. Ob pripravah na izvolitev nove konference SZDL Polja-ne, ki naj bi vodila skrb za vlogo družbenopolitičnih sil v življenju na Poljanah v pri-hodnjih štirih letih, je naša kadrovska         koordinacija,
skupno z drugimi družbeno-političnimi in družbenimi or-ganizacijami in društvi, zlasti pa s terenskimi organizacija-mi in s koordinacijskim odbo-rom osnovnih organizacij sin-dikata v krajevni skupnosti, pripravila predlog, koliko de-legatov naj izvolijo posamez-ne organizacije in društva ter delovni kolektivi.
Pri tem predlogu je zlasti pomembno to, da so se odlo-čili za to, da bi v novo konfe-renco predlagali čim več mlaj-ših ljudi, da bi tako poživili delo v naši lastni organizaciji in vnesli novih pobud na vseh področjih našega dela.
Tako je evidentirala 657 krajanov za volitve.
Tudi komisija za prireditve in proslave, komisija za odli-kovanja in komisija za druž-beno aktivnost žensk so ak-tivno delale na svojem po-dročju.
Da bi naše delo čim bolj pri-bližali krajanom, smo lansko leto organizirali štiri terenske organizacije SZDL. V vsaki volilni enoti imamo svojo te-rensko organizacijo, le 15. in 16. volilna enota imata skup-no terensko organizacijo.
Terenske organizacije so izvolile svoje vodstvo in začeli so aktivno posegati v družbe-nopolitično življenje na tere-nu. Kot je bilo že povedano, smo prav zaradi terenskih or-ganizacij lahko izvedli ka-drovske priprave na volitve.
Najbrž še nismo dosegli ti-stega, kar smo imeli v mislih ob ustanavljanju terenskih or-ganizacij, vendar smo zado-voljni, da smo dosegli tako stopnjo organiziranosti in jo bomo iz dneva v dan vse bolj krepili. To je tudi osnova za nadaljnjo krepitev povezova-nja s krajani v hišni samou-pravi.
Tudi druge družbenopoli-tične in družbene organizacije so svojo organiziranost prila-godile naši organiziranosti.
Ce na kratko analiziramo delo družbenopolitičnih in družbenih organizacij in dru-štev, moramo ugotoviti, da so več ali manj vsi aktivni na svojem področju dela, in da ima socialistična zveza preko le-teh dobro povezavo z vsemi krajani.
Še najmanj smo povezani z delovnimi kolektivi, čeprav to ne velja za vse, saj imamo z nekaterimi le dobre zveze. Imamo pa delegate kot pred-stavnike delovnih kolektivov v skupščini krajevne skupno-sti in pa delegate v naši kra-jevni konferenci SZDL.
Naša povezava z vojašnico Maršala Tita je stalna in uspešna, tako glede sodelova-nja na kulturno prosvetnem in športnem področju, ob raz-nih proslavah in obletnicah, tako v sami vojašnici kot v krajevni skupnosti.
S šolami in z vrtci ter dru-gimi vzgojnimi zavodi in usta-novami imamo dobro poveza-vo, saj nam mnogi tudi poma-gajo ob raznih prireditvah s svojimi kulturnimi programi. Zlasti dobro pa sodelujemo z osnovno šolo narodnega hero-
ja Toneta Tomšiča, kjer smo povezani tudi s pionirsko or-ganizacijo, ki vsako leto prire-di ob sprejemu cicibanov v pionirsko organizacijo tudi svojo bogato prireditev.
Na Poljanah imamo že dalj časa odprto vprašanje mla-dinskega kulturnega centra, ki ga urejujemo v Domu Ani-ce Cernejeve. Na nedavni seji sveta krajevne skupnosti je bil sprejet sklep, kako in do kdaj naj bo dvorana dokonč-no urejena in kdo vse naj bi v njej dobil svoj prostor. Ob tem se pojavlja tudi vpraša-nje, kako naj bi na Poljanah oživeli kulturno življenje. Mladina, ki se zadnje čase ve-liko ukvarja s to mislijo, je predlagala, da bi ustanovili kulturno-prosvetno društvo, v okviru katerega bi lahko so-delovali vsi mladi in starejši, ki imajo veselje in znanje za kulturno in prosvetno delo na Poljanah. Najbrž bi bilo prav, da se v okviru krajevne konfe-rence SZDL ustanovi sekcija, ki bi bila odgovorna za to po-dročje dela.
V  zadnjem času smo več-krat govorili o prostorskem preoblikovanju naše krajevne skupnosti in prišli do zaključ-ka, da bi zaenkrat s tem še počakali, da bo zgrajeno po-dročje stanovanjske soseske CS-6 - »Nove Poljane«, ka-mor bi se priključil del seda-njih Poljan.
V obdobju za katerega daje-mo poročilo, se je na Poljanah zgodilo marsikaj novega - ta-ko so se mnogim krajanom izboljšali stanovanjski pogoji, zlasti pa smo dobili nove pro-store za otroško varstvo za okoli 90 otrok na Poljanski ce-sti,   za   60   otrok  še  gradijo vzgojno varstveni zavod ob osnovni šoli Toneta Tomšiča. Tudi osnovna šola narodnega heroja Toneta Tomšiča bo do-bila še v tem letu nove prosto-re v prizidku in si tako izbolj-šala pogoje za svoje odgovor-no vzgojno delo.
V lanskem letu je zbor dele-gatov    krajevne    skupnosti sprejel odlok o praznovanju 13. oktobra kot praznika Po-ljan. Tako smo ta praznik pro-slavljali že lansko leto na Po-ljanah, poleg tega pa smo pro-slavljali   tudi   poimenovanje gimnazije Poljane po narodni junakinji Vidi Janežič.
Ugotavljamo, da je obvešča-nje krajanov o vsem kar se na Poljanah novega zgodi po-manjkljivo. Ob vseh večjih akcijah sicer natisnemo več tisoč letakov in jih razdelimo krajanom. Zgodi pa se tudi, da včasih vsi letaki ne pridejo do krajanov, zato bomo mora-li naše delo na tem področju še izboljšati.
V polni meri pa tudi nismo izkoristili možnosti za tiska-nje   svojega   glasila   »Polja-nec«, ki nam ga je uspelo nati-sniti le trikrat. Poiskati bomo morali človeka, ki ima smisel za novinarstvo, da bi nam list urejal. Tudi naše sodelovanje z občinskim glasilom »Dogo-vori« je prešibko. V tem glasi-lu je objavljeno le tisto, kar sami povzamejo, naših samoi-niciativnih prispevkov pa je premalo.
Na splošno pa nismo zado-voljni z objavami v dnevnem tisku, saj za naš letošnji praz-nik niso ničesar objavili, če-prav smo odgovorne na to opozorili.
Tudi sodelovanje s sosed-njimi krajevnimi skupnostmi je prešibko, čeprav smo imeli občasne stike. Verjetno bi z izmenjavo izkušenj in mnenj lahko oboji marstkaj izbolj-šali.