slovenec. Političen list za slovenski narod. P« polti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 ffld., za en mesec 1 (rld. 40 kr. V administraciji prejemati velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I (ld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniske ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ce sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne. éltey. 114. V Ljubljani, v soboto 18. maja 1889. Letnili XVII. Štiiijk pod /ciiiljo. „Wir weben, wir woben, wir weben!" Kar se je doslej smatralo za možnost samo v Ameriki: štrajk 100.000 delavcev, to se je te dni zgodilo v Evropi. Ameriške države se že davno pritožujejo o ogromnem pritoku socijalno-revolucijskih življev iz Nemčije čez morje v novi svet; dandanes socijalisti ne trebajo več Amerike za organizovanje in izvajanje ogromnih štrajkov, ki državnikom delajo strah. Doslej se je pri nas v Evropi marsikak državnik in kapitalist smejal nesmiselnemu počenjanju štrajkovcev *), koji so že v nekoliko dneh štrajko-vanje popustili in se zopet spokorjeno vrnili nazaj k delu. V malih razmerah, to je štrajk 10.000 delavcev, ne zmagajo še delavci, ali ko delo popusti na-krat 100.000 mož, to zapre državniku, celo Bis-marcku, sapo — kajti to niso več igrače velikih otrok. In državniki štrajke v isti ni uvažujejo, kar se je najbolj pokazalo pri poslednjem štrajku dunajskih voznikov konjske železnice. Tedaj je moral brezčutni kapitalizem kapitulovati. Ako delo ustavi nekoliko delavcev po tovarnah kakoršnihkoli, tu se vselej ustavlja velekapital štraj-kujočim; drugača pa je stvar, ako nastane štrajk v stroki in predmetih, koji so neizogibna potreba socijalnega življenja. Dunajskih voznikov štrajk na primer je precej globoko in občutljivo posegel v velikomestno življenje, pal je kakor skala v jezero, čegar valovi so pomenljivo omajali javni mir, zaradi tega je vlada modro ravnala, da je postopala na korist štrajkujočih. Mednarodno društvo (internacijonala) prestavlja z nemalim vspehom štrajke pod zemljo v pre-mogove jame, odkoder ti z vulkansko silovitostjo bruhajo v nadzemeljske prostore. V tem tiči nekaj groznega. Črni demant (premog) je bistven pogoj *) Tieseda je angleška in pomeni: ustaviti delo. vsakdanjega kruha. Brez njega morali bi ustaviti vožnjo po železnici, in na morji, ugasniti in uničiti domača ognjišča. Vsakdo mora razumeti, ako štrajkuje 100.000 delavcev, ki kopljejo črne de-mante, da mora to takoj stresti in omajati pomenljivo eksistencijo vseh socijalnih vrst. Ogromni štrajk na Vestfalskem raste od dné do dne. Premogokopi zahtevajo petnajstodstotno zvišanje svoje plače in osem ur na dan za delo. Lastniki premogovih jam 6icer hote zvišati delavcem plačo, a ne znižati delavne dôbe; mnogi zopet zahtevajo obsedno stanje in da se postrelé delavei. To so ljudje, o ko jih je rekel princ Liechtenstein, da ne služijo pri vožnji v vojski, da imajo v svojih rokah petrolej, s kojim svetimo, oglje, s kojim kurimo, pivo, koje pijemo, in kapital. Kaj je opravilo odposlanstvo delavcev pri nemškem cesarji, koji jih je jako odurno in nelaskavo vsprejel, poročali smo te dni v brzojavki iz Berolina. Nasledki tega štrajka so že jako občutljivi. Na mnogih krajih nimajo že oglja, in to bode vedno občutljiveje (štrajkujoči delavci — 90.000 —■ spravijo na dan iz zemlje 23.000 ton = 230.000 metr. centov oglja) in vrhu tega se je bati, da bodo mnoge jame zaplavljene, ker nihče ne oskrbuje črpajočih strojev. Isto pripravlja se v pruski Šleziji v premogovih jamah. Štrajk razširil se je tudi po ogromnih zavodih krtlja topov, Krupp a, ki se pa doslej pognmno ustavlja delavcem. A vendarle bode se moral prej ali slej i ta kralj s štrajkujočimi pogajati in o d-j e n j ati. Kaj pa opravijo s 100.000 štrajkujočimi ? Česa pa zmore zoper nje policija in ponosna armada? Železni militarizem naše dobe vsako leto odpušča sto tisoč vojakov, v orožji in v železni disciplini iz-vežbanih. Ta vojak, ki je bil odpuščen danes od vojakov, mogoče, da se jutri postavi v vrsto socijalistov. In kdor je včeraj še meril v prsi revolucijskih delavcev, morda vže danes nastavi junaško prsa proti vojaškim strelom. Tu velja: Danes meni, jutri tebi. Obhajamo stoletnico fraucoske revolucije. Samo slepec ne vidi, da je internacijonala napovedala vojsko dosedanjemu socijalnemu redu. Kdo bode zmogel, ni mogoče potedati, toliko pi se \že more reči naprej, da bode ta vojska od temelja preustrojilastaro, trhleno socijalno poslopje, in da to brez krviprelivanja ne bode šlo. To niso več samo re-volucijski bataljoni, temveč celi armadni roji socijalistov, ki hitii v boj, proti kojim se bodo mamo bojevale Moltkejeve armade. Tu se bodo osvedočili bismarkovski izjemni zakoni kakor zgradbe iz kart. Socijalna revolucija z železno roko trka na gradove velemož in jim grmi v ušesa: Vzdramite se! Vže leta 1848. izdal» se je geslo: „Entert den Staat, die faule Fregatte, schleudert Raketen in der Kirche scheinheilige Jacht! To geslo koncem 19. veka postaja istina. Branimo in hranimo svoj dom! „Wir weben, wir weben, wir weben!" Tako s!6ve refren socijalistiške marseillese. Govor poslanca dr. Ferjančita v državnem zboru dne 6. maja 1889. Visoka zbornica! Dne 12. aprila I. I. obravnavalo se je in skleuilo o neki melijoracijski postavi. Že tedaj bi bil označil svoje stališče proti temu postavnemu načrtu, ko ne bi bili tako tiščali h koncu. Ta postava obsega jako važno novost, da se smejo sredstva melioracijskega zaklada rabiti tudi za vre-jenje podzemeljskih voda. Kot zastopnik notranjskih občin moram izraziti svoje veselje, ker ta določba postave bode vrlo dobro ugajala mojemu volilnemu okraju. Znano je, da imamo na Kranjskem — kakor tudi v Dalmaciji — na Krasu podzemeljske vode, ki se morajo vrediti, da se ustavi zaostajanje vode na površji, ker so večkrat poplavljene obširne doline. Znano je, da notranjske vode nenadoma izstopijo na površje in po kratkem teku zopet teko pod zemljo. V deževji to vode tako naraščajo, da poplavljajo velike doline in napravijo velika jezera, ki stoje navadno več dni in uničijo pridelke. Znano je tudi, di cerkniško jezero obstoji na tej naravni prikazni. LISTEK. Kulturna razmišljavanja. To so majnikovi večeri! Kako krasno se sanja o tacih večerih. Solnce zapada za Rožnikom; belo cvetje vsipa se z vejic kot idejali človeškega življenja; večerni mrak polega se okolu, kakor misli v glavah modrijanov. Duh zamisli se v minole čase. Pred duševnimi očmi pojavljajo se obrazi, lahko rečem, starih, zlatih časov, — zlatih zavoljo tega, ker so stari. Precej dolgo motrim in opažim, da se mladine naše polašča reka zelo bedasta napuhnjenost. Dijak, jedva pogleda v srednje šole, sramuje se nesti po mestu hlebec v roki od peka ali pa, ako so mu ga ljubi stariši poslali z doma. Jako dobro se je reklo na katoliškem shodu, da se na srednjih šolah, recimo v obče: v šolah, samo poučuje, a ne vzgojuje. Spominjam se svojih dijaških let; ko smo dijaki hodili ua počitnice, nismo se sramovali doma dela na polji, in oni, ki so bili doma iz Krope ali Železnikov, kjer so kovali šilaste „tavžente", prijeli so tudi za meh, kadar se je širila voda po zimi. Nijeden se ni sramoval, je li bilo treba kakeršnega koli dela. Poskusimo to dandanes z našimi dijaki; koliko jih pa je, ki bi se drznili pri belem dnevu nesti hlebec po mestu od peka ali sela? Iu, Bog ne daj, ko bi ga kdo njegovih sošolcev pri tem zasačil, to bi bila zanj sramota! Toda, ko bi ga kdo videl z opico priti iz krčme, rekli bi: To je korenjak, vrl deček —. V lepoduh-tečem papirji je moči najbolj raztrgane črevlje nesti po Ljubljani, le nič golega v roki. Nesti v roki ta-ko-le jeteruico, je sramota, zavita mora biti v papir, dasi špile pokukavajo pri vsakem konci ven. Zavoljo tega psi često izdado, kaj nese v papir zavitega ta elegantni gospod ali ona „nobel" gospa. V najele-gantnejših, krasnih ročnih kovčkih so često najostud-nejše in sproste stvari. Pokolenstvo naše je vzgojeno v nepravi sramo-žljivosti. Šopiriti se na ulici, puhati dim ljudem v oči, v cerkvi obnašati se kakor pouličnik, kakor smo to videli veliko soboto v stolni cerkvi, v krčmi pa kot filozof s prenapetimi možgani postavljati se in v družbi breznabožno čenčati, to je pri teh ljudeh „bon ton", to je šik, toda v goli roci nesti hlebec, to je sramota. V tem tiči nepopisno farizejstvo. Raš zaradi tega je v boljših krogih toliko bede in siromaštva, ker se sramujemo poštenega, dasi pripro-stega dela. Zato pa tudi bujno cvete ralinovani greh, da i zločin. Inače je v Ameriki. Tu so najslavnejši možje v svoji mladosti izvrševali najpriprostejša dela, iu jeden izmed poslednjih predsednikov severue republike ni se sramoval v pozni starosti lastnoročno sekali drva. V Ameriki bi pač ne bilo toli milijonarjev, in no žrtvovali bi ondi ogromnih vsot vsako leto izobraževalnim zavodom, ko bi se ondi ljudje sramovali dela, koje nazivljamo mi sprosto. Je li sploh kako pošteno delo — sprosto? Vsako pošteno delo časti. Svetopisemski defravdant se je izgovarjal: Kopati ne znam, beračiti me je pa sram. Dandanes je to baš obratno: Kopati me je sram, toda živeti ob tujih troških, Bogu krasti čas, to je nobel. Nedavno je umrl v mestu Steyr milijonar Jožef \Verndl. Ni se dosti šolal, hodil je samo v ključavničarsko šolo, toda mož je znal delati — ui se sramoval dela. Zavodi njegovi obsegajo ogromni prostor 5009 štirij. sežnjev, na kojih je delalo 1200 strojev in 3000 delavcev. Wemdl si je sam izgo-tavljal najtežje stroje. Poznal je vsak žrebelj. Sam Do najnovejšega časa je tajna skrivnost pokrivala značaj teb podzemeljskih voda. Zahvaliti se moramo preiskavam vladnega svetovalca Fr. K r a u s a in kraškemu odboru kluba turistov, da je poljedelsko ministerstvo ukazalo preiskavo teh voda, ki ima vesele posledice. Pohvalno moram omeniti tndi mladega in neustrašljivega moža Y. Puticka, ki je v težavnih razmerah in velikih nevarnostih pre-iskaval podzemeljske vode; dokazal je, da je po-vodnjim vzrok, ker se v deževji voda ne more odtekati, to je, ker je takozvani požiralniki ne morejo hitro požreti. Požiralniki so se tekom časa zasuli s kamenjem in peskom, da se voda ne more sproti odtekati. Teh odtekališč opazovalec večkrat ne more videti in tudi ne vedeti, kje se voda odteka. Putick pa je pri preiskavah poiskal najprej na površji ono točko, kjer se voda pod zemljo odteka. S površine je kopal rove v zemljo, in pri povodnji se je pokazalo, da voda hitreje odhaja po teh rovih in da pcvodenj ni tako velika, kakor je bila prej. To je z gospodarskega stališča veselo znamenje, ker požiralniki morajo se iztrebiti, in voda se bode brez ovir odtekala, povodnji pa zmanjšale, ali celo ustavile. Jasno je tudi, da ta dela ne bodo zahtevala mnogih troškov, ki bi bili primerni dobičku, kateri bode imelo kmetijstvo, ker na tisoče hektarov zemlje pridobilo se bode za njiva in travnike. Poljedelstvo v tem kraji daje negotov pridelek in živinoreja se ne more povzdigniti, ker prebivalstvo ne more računiti na gotovo košnjo. Izražam torej svoje veselje, da se je sklenila ta postava. To storim v imenu svojega volilnega okraja, kakor tudi v imenu kočevskega, kjer so enake razmere. Dosedanja dela pa še ne zadostujejo, da bi mogli takoj misliti na osuševauje. Treba bode priprav, ki bodo zahtevale troške, kateri se ne bodo mogli plačati iz dotacije, ki se je določila za podporo. Zato predlagam resolucijo iu prosim, da bi jo podpirali. Resolucija se glasi: „Vlada se pooblašča, da sme v proračune melioracijskega zaklada staviti primerne zneske, da se morejo pričeti dela za vrejenje podzemeljskih voda, kateri zneski se bodo pozneje vračunili v donesek, ki se bode dovolil iz melioracijskega zaklada v ta namen." (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljan', 18. maja. Potrati je dežele. Cesar je predvčeraj zvečer obiskal v Penzingu danskega kralja in kraljico, včeraj popoludne pa je sprejel črnogorskega kneza iu princa Danila v posebni avdijenci. Na čast črnogorskih gostov je bil včeraj popoludne ob 5. uri slavnosten obed v Schon-brunu. Črnogorski knez je danes sprejel ruskega vojaškega pribočnika, polkovnika Zujeva. Stalni odsek za kazensko predlogo je izvolil pri ožji volitvi poslanca dr. Machalskega za načelnika. Zanj so glasovali Poljaki in levičarji. Kandidat ostalih članov je bil Friderik Il&jek. Zapisnikarja sta dr. Bareuther in dr. Ebenhoch. Prva seja odsekova bo dne 27. maja. je bil delavec, strojevodja, tehniški vodja, računovodja iu upravitelj celemu zavodu. Dobil je jako častni nalog svoje dni, izgotoviti za prusko armado 500.000 pušk. Kar je Krupp v Essenu na Nemškem glede izgotavljanja topov, to je bil Werndl glede pušk. Nazivali so ga: kralja pušk! Prebiramo li novine, vsak hip čitamo o izgo-tovljevanji in priporočevanji raznovrstnih vodk, mazil in vonjav, pomad za barvanje las itd. Kupcev se ne manjka, zlasti med srednjim stanom. In zakaj? Razpisavajo se natečaji za razne službe. Gorje mu, kdor ima kako telesno hibo, menim glede las, očij, brade, zob. Zategadelj so taki revčki prisiljeni, da se poslužujejo raznih pomad, mazil za lase, obrvi, brazgotine, kajti vsa ta sredstva pomlajajo človeka. Zasluge, priporočilo itd., to vse nič ne izda. Sneg na glavi je najslabše priporočilo. Mogoče, da si tudi neke vrste ljudje to pam-tijo, in, kakor grbasti Rihard IV. v Shakespearu pravi, nekaj več vonjave, mjila, mazarij in zrcala vporabijo, da bi se jim ne reklo, kakor svoje dni nekemu, da je star, oguljen „šimel"! Zatorej baje meri dandanes vsa vzgoja na vna-njost, in človeka ne stori stoprv popoluega — krojač, Tirolski Italijani in konservativci so sklenili glede deželnozborskih volitev velikega posestva kompromis, vsled česar izgubi liberalci deset mandatov, katere si bodete kompromisni stranki delili na polovico. T nanje države. Črnogorski knez Nikita I. in dedni princ črnogorski, Danilo Aleksander, sta predvčeraj čez Trst došla iz Cetinj na Dunaj. Vsled knezove iz-rečne želje ni bilo na Dunaji uradnega sprejema. V njegovem spremstvu so: Senatni predsednik Božo Petrovič, polkovnik Ovsijaui, pribočnik Nikolajevi«. Tajnik knezov, Dragovic, je došel že dva dni poprej na Dunaj. Izstopili so v hotelu „Continental"; knez bo v kratkem že odpotoval v Peterburg, kjer se vzgojate njegovi dve hčeri v nekem samostanu, ter bo kot carjev gost z dednim princem in spremstvom stanoval v zimski palači. Kakor poroča „Narodni Dnevnik", odpotoval je srbski metropolit Mihael koncem tega tedna, skoraj gotovo danes iz Moskve čez Kijev v Odeso in od tam v Jalto h kraljici-materi. V Belgrad se bo peljal z železnico do Turn-Severina in od tam z la-dijo v Belgrad, kamor bo došel koncem maja. Slavnostni odbor za sprejem neki zelo dela na to, da bi se pri metropolitovem prihodu vršile proti-avstrij-ske izjave, ker je dunajska parobrodna družba odpovedala ladijo, in sicer, kakor trdijo odborniki, iz političnih vzrokov. Sprejem se bo vršil na savskem pristanišči v Belemgradu, od kodar ga bodo potem sijajno spremili v mesto. Z dežele se je oglasilo mnogo odposlanstev. — Uradni list objavlja vspo-red petstoletne slavnosti v spomin bitke na Koso-vem polji — Angleški poslanik St. John je predvčeraj izročil svoje novo poverilno pismo s kraljičino željo, da bi povspevala Srbija ter se obranile dobre razmere mej obema deželama. Regent Ristič je v svojem odgovoru povdarjal posebno zadoščenje regentstva in vlade zaradi prijateljskega mišljenja angleške kraljice nasproti Srbiji ter je poslaniku obljubil, da ga bode najkrepkeje podpiralo regent-stvo v zvezi z vlado. „Times" poroča iz Carjigrada: Turška vlada je izvedela iz Sofije, da so bolgarski izseljenci in drugi agentje v Srbiji osnovali politično organizacijo, ker hočejo v Bolgariji proizvati premembo obstoječih razmer. Ta nevarna tajna družba ima veliko denarja na razpolaganje in muogo podružnic v Bolgar.ji. Iz Peterburga je dne 13. maja dobil „Daily Telegraph" nastopno brzojavno poročilo: „Mej bivanjem ruskega carja v Peterburgu zaradi Tolstojevega pogreba so se vsled nasveta osebnega prijatelja carjevega, generala Oerevina, ukrenile izredne varstvene naredbe. Preoblečeni redarski sgentje so bili razpostavljeni po sobah umrlega ministra moj pogrebno slovesnostjo, katere se je vdeležila carska družina in plemstvo. Dve sumljivi osobi so korak za korakom zasledovali ter konečno zgrabili, ob enem so se pa tudi jako vspešno izvršile mnoge hišne preiskave. V nekem stanovanji so našli dve veliki bombi, drugod pa zopet listine, ki kompromi-tujejo veliko ljudij v Peterburgu, Moskvi in Karkovu. Veliko oseb so že odvedli v zapor. Redarstvo je zasledilo tudi neko žensko, ki igra vlogo pred nekaterimi leti usmrtene Zoiije Perovskyjeve. Namerava se baje redarstvo ločiti od ministerstvav notranjih zadev ter postaviti mn na čelo generala Cerevina. Nemški cesar ]e predvčeraj sprejel odposlanstvo rudarskih delodajalcev, in sicer poslanca dr. llammacherja, tajnega trgovinskega svetnika Haniela, rudarskega svetnika pl. Felsena in ravnatelja Kra-blerja. Pri avdijenci je bil navzoč tudi minister notranjih zadev, Herfurth. Dr. Hammacher je cesarju izrekel zahvalo za dovoljeno avdijenco iu državno varstvo povodom štrajka, h kateremu po njegovem popolni ga —frizer in brivec. Na izobraženje srcii? — Kaj je srce? Vsled najnovejše vede nič druzega, nego mešiček, napolnjen s krvjo, koji se more prestreliti s krogljico. Na požlahnjenje, izobražbo srca tedaj ni treba gledati. Veš li, dragi čitatelj, kaj se je zgodilo s srcem največjega vojskovodje, Napoleona I.? Čital sem o tem nedavno Pravili so, in še zdaj se govori, da ta velemož ni imel srca, kakor se to pripoveduje dandanašnje o nekem državniku, da je tudi brez srca. Toda pri raztelesovanji Napoleona I. pokazalo se je, da je mož imel vendarle srce. lzrežejo je torej iz trupla in polože v skledo. Ker se je pa že mračilo, pustili so Daje zdravniki srce ležati v skledi čez noč. V jutro zopet pridejo zdravniki in hote srce prestrojiti, vložiti v shrambico in izročiti sorodnikom. Kako pa ostrme, ko ugledajo prazno skledo. Iščejo in opažajo, kar zapazijo na tleh mnogo kapelj krvi. Zdaj so se uverili, da so po noči srce velikega moža povžile — podgane! Sploh se pa tajiti ne da, da bi srce marsikaterega moža, k čegar imenu pritikujejo besedico „Veliki", ne zaslužilo boljše usode. A. S. mnenji niso imeli delavci nobenega povoda, ker bi bili povišanje plače dosegli labko mirnim potom pritožbe. Cesar je odgovoril v bistvenem: »Meni j» pred vsem v javnem interesu za to, da ae prej ko mogoče konča vestfalijski štrajk. V tem, kar sem povedal delavskim odposlancem, označil sem ostro svoje stališče. Jako sem se veselil, ko se mi je brzojavno sporočilo, da so besede moje napravile dober vtis na delavce in da so slednji odklonili vsako vmešavanje s socijalno - demokratske strani. Delavci čitajo časopise ter umevajo, koliko douašajo podjetja dobička. Naravno tedaj, da hočejo imeti tudi svoj delež. Moja kraljevska dolžnost je, opozoriti Vas na to, da z največjo resnostjo razmotrivate vsa vprašanja, ki zadevajo razmerje mej delavcem in delodajalcem." — „Rheinisch - Westfiiliscbe Zei-tuug" trdi, da se je vidno zboljšal položaj v pre-mogarskih pokrajinah, akoravno se še niso bistveno predrugačili oduošaji. Cesarjeve besede so napravile na delavce globok vtis. V mnogih rudnikih bo je zopet pričelo delo. Francoski senat je sprejel dvajset člankov postave o vojaškem novačenji. — Zbornica je zavrgla nujnost predloga poslanca Bsudry d' Assou-ovega, ki zahteva, naj se razpuste šole, ki imajo manj nego deset učencev, ter je potem nadaljevala posvetovanje o proračunu. Italijanski mirovni shod je dne 15. t. m. sprejel Mazzoliuijevo resolucijo o mejnarodnem razsodišči, potem pa se je prečitalo pismo Prattovo o evropskih glavnih vprašanjih, kot: nevtralnost Alza-cije- Loreue, vravnanje balkanskega vprašanja. Predvčeraj se je zaključil mirovni shod. „N. F. P." poroča dne IG. t. m.: „Predlog, da bi se proglasil kot najboljši razsodnik papež, je stavil neki holan-dijski časnikar, imenom Gertryen, čudak, ki je mej drugim tudi svetoval, naj je kralj italijanski v Rimu le papežev oskrbnik." Zanimivo je, da se imenuje vsak dan drug mož kot provzročitelj predloga glede papeža-razsodnika. Najprvo je bil neki marquis, potem brezimen župnik, konečno holandijski časnikar. Jasno pa nam je popolnoma, če tak mož ne dobi pri „N. F. P." milosti, marveč k večjemu kakov priimek „čudak", itd. Saj bi se morali čuditi, ko bi bilo drugače. V zadnji seji se je sklenilo, da bo prihodnjič shod zboroval v Milanu, in sicer leta 1S00. — Švicarski zavezni sovet bo poslal italijanskemu kralju nasproti do meje nekaj častnikov. Slovesni pozdrav s strani zavezuega soveta se bo vršil v Goeschenenu, kjer bo skupen zajutrek. Perzijski šah je dné 15. t. m. popoludne došel v Tiflis. Sprejem je bil jako slavnosten. Šah se je nastanil v carski palači. Izvirni dopisi. Iz Polja pod Ljubljano, 16. maja. Nedavno je dopisnik iz kamniške okolice opisal raznovrstne agente s srečkami. Tudi pri nas se klati nekaj časa človek, ki vsiljuje ljudem razne ogerske srečke na obroke. Kakor sem zvedel, oddal je že več srečk in ujel kmete na limauce. Ni čudno, da se marsikdo pola-komni tisočakov, katere mu tako lepo opisuje zgovorni agent. Zal, da se dû mnogi opehariti. Kmet ne pomisli, bo li mogel točno plačevati ob obrokih. Plača dvakrat, trikrat, potem pa mu vse preseda. Ako pa pusti, zgubi denar, ki ga je vplačal. Kako pa naj plačuje v tako slabih časih? Saj še davkov ne more redno plačevati. Zato naj bi razumnejši rojaki po deželi poučevali ljudi, da s srečkami ne bodo našli sreče. Pokažite agentu duri, ko se Vam prilizuje. Osepnice so se pokazale v Vevčah, a se niso dalje razširile. Umrl je le eden otrok, trije pa so ozdraveli. K. Z Dolenjskega, 15. maja. Od sile so nekateri ljudje surovi, grozoviti iu hudobni! Tak divjak je tudi blizu Krškega. Velikonočni ponedeljek popoludue pride neko dekle pozno domov k svoji družini na Drnovo; bila je v krčmi v slabi tovaršiji. Njén pošteni brat jo nekoliko po plečih namaže, kar je tudi zaslužila. Ko malopridni njen znanec to zvé, prihrumi v hišo in hoče mater pretepsti. Na pomoč pribiti oče, a hudobnež ga zgrabi in mu prêt i z nožem. Pozneje je vedno zalezoval domačega sina. Dne 5. t. m. je isti pretepač nekega močno ranil iu vendar ga ne primejo. Človek si še življenja ni v svesti. Največja nesreča za narod pa so slabe krčme, beznice, kjer se zbira vsa sodrga. Tem bi morali bolj na prste gledati. So pa tudi ljudje, ki bi morali skrbeti za red in mir v občini, a tega ne store. Velika Nedelja, 17. maja. Radostno Vam poročam, da nam, hvala Bogu, do zdaj polje in vinogradi tako lepo kažejo, kakor že veliko let ne. Posebno posestniki vinogradov morejo se veseliti prav obilne trgatve, ako nas Vsegamogočni obvaruje toče ali kake druge nezgode. Bilo pa bi tudi potrebno, da nam gorice zopet začnejo roditi, sicer pridemo Priloga 114. štev. „Slovenca", dné 18. maja 1889. vinogradski posestniki vsled slabili vinskih let po-poluoma na kant, ker davek jo vedno večji in tudi troški za obdelovanje goric so veliki. Vreme je pri nas za gorice in deloma za polje prav ugodno in lepo, akoravno bi nekateri za svoje vrte dežja želeli. Z žalostjo opazujemo boj v lastnem domačem taboru I Ali se nam res že tako dobro godi. da se moramo med seboj ravsati? Ali so ne bodemo tega starega slovanskega greha rešili? Zložuost in vzajemno delovanje je potrebno za naš narodni obstanek in napredek. — Alto boj v lastnem taboru ne bo nehal, in bodemo po časnikih Se dalje tako polemiko čitali, je mogoče, da marsikateri sicer delaven uarodnjak ustavi delo in postane malomaren. Drugi pot kaj več o tem. Dnevne novice. (V Trst) se je včeraj odpeljalo z Dunaja s posebnim vlakom h krstu novo ladije „Cesar Fran Josip I." okoli osemdeset državnih poslancev; med njimi sta bila tudi predsednik dr. Smol k a in minister vitez Z a 1 e s k i. (Sokolska slavnost v Novem Mestu) o Binko-štih obeta biti po dosedanjih pripravah sodeč velikanska. Poroča se nam: Pomnoženi slavuostui odbor, obstoječ iz delegatov mestnega zbora in vseh naroduih društev, razdelil je svoje delo po odsekih, ki kaj marljivo delujejo. Odbor naprosil je tri sedaj v Ljubljani živeče novomeške posestnike: g. deželnega poslanca dr. P. Papeža tor trgovca gg. V. Bohrmanna in A. Skaberneta, da izposlujejo pri Nj. ekscelenciji g. knezoškofu sv. mašo pod milim nebom t. j. na glavnem trgu pred ro-tovžem. Kouečni odlok v tem oziru so jim v kratkem obljubil1. — Ljudska veselica, pri kateri bo zabave za gospoda in kmeta dovelj, bo na prav pripravnem kraji. —Tudi narodne dame novomeške sostavile so poseben odbor, ki vse potrebno ukrepa za dostojen vsprejem od vseh slrani naznanjenih gostov. Po zadujih „Dol. Novicah" obljubili so priti gostje iz Hrvatske, Koroške, Kranjske in fttajarske. Posebno dobro bo zastopana Hrvatska. Samo iz Karlovca prijavilo se je spočetka 22, sedaj še 2 Sokola. Toliko ljudstva menda ni imelo Novo Mesto vže od petstoletnice leta 1865 v svojem ozidji, pri koji nas je tudi 72 ljubljanskih Sokolov s svojim pohodom počastilo. Tudi sedaj upamo, da uas bodo Ljubljančani v prav mnogo-brojuem številu počastili. — Čujemo tudi, da bodo naši gostje potujoči k tej slavuosti na raznih krajih Dolenjskeslovesnospre-jeti od visokočastite duhovščine, občinskih zasto-pov, dekliških odborov in požarnih bramb. Potovanje po Dolenjski podobno bo tedaj slovesnemu sprevodu. Bog daj lepo vreme! Na svidenje! (Odličeu dar.) Od sv. Marjete poleg Rimskih Toplic se nam poroča: Miuolo soboto smo bili nenadoma razveseljeni. Sv. Oče so našo podružnico, lurško cerkvico, ki je prva v Avstriji, obdarovali iz vatikanske razstave. Poslali so nam več stvari, med temi srebrn, bogato pozlačen kolih, zlatom vezen mašni plašč, 5 altainih prtov, 2 pali, 4 korporale, 2 albi in več platnenih robcev. Vse to, posebno krasen kelih, je nam v ponos in nepozabljiv spomin na sv. Očeta. (Vabilo.) Duhovsko podporno društvo ima svoj občni zbor 5. junija t. I. točno ob 10. uri dopoludne v veliki sobani knezoškolijske palače. Dnevni red: 1. Pregled odborovega delovanja. 2. Volitev treb računskih pregledovalcev. 3. Volitev novega odbora. 4. Nasveti posameznih društveuikov. — Vsi častiti gospodje društveuiki se prijazuo vabijo k obilni vde-ležbi. V Ljubljani, 16 maja 1889. ODBOR. (Razredna loterija.) Pri nas iu tudi na Oger-skem toroj v ¡slini mislijo na odpravo loterije in namesto njo uvesti takozvano razredno loterijo, kakoršno imajo že davno na Nemškem. S to premembo bodo izločene, kakor se vidi, od igre v loteriji najubož-nejše vrste liudstva, kajti v razredno loterijo ne more staviti revež, ki ne more več zastaviti, nego nekoliko krajcarjev. Vsa osnova razredne loterije meri samo na premožnejše vrste stanovništva, kajti najskromnejša stava pri igri v enem razredu zahteva že večjo svoto. Organizacija razredne loterijo, kakor ima biti uvedena zdaj v Avstriji, je bistveno nastopna: Za celo igro izda se določeno število srečk (navadno 100.000), izmed koji h na polovico pripadejo večje ali manje igre, ko druga polovica zopet nič ne priigra. Številke, ua koje spadajo dobitki, izžrebajo se v nekoliko žrebih (razredih), ki se vrše v obrokih po tri ali štiri tedne; pri vsakem žrebu se izžreba en del dobitkov. Srečka, ki ni bila izžrebana v prvem razredu, mora se za drugi razred zopet plačati. Tako se vrši pri vseh drugih razredih, in torej vdeležitev z jedno srečko pri vseh razredih jedne igre zahteva dosti znatnih žrtev. Kdor prične igrati v kakem poznejšem razredu, plačati mora \se prejšnje razrede, pri kojih se ni vdeležil igre. Srečke so tudi deli v polovice, četrtine, osmine in desetine, in možno je torej s poljubnim delom srečke, ki je plačana za vsak razred posebe, vdeležiti se cele igre. Dobitki so po vsem znatni; največji dobitek znaša blizo 300.000 gold. Dvojljivo je, se li prepusti sedanjim loterijskim nabiralnicam po uvedenji razredne loterije prodaja srečk, kajti sleduja je glede manipulacije mnogo jednostavnejša, nego je dosedanje poslovanje kolektantov. Seveda bode trebalo ustanoviti celo vrsto loterijskih zastopništev, ki se bodo pečali, kakor zdaj bančni zavodi, s prodajanjem srečk. Uvedba razredne loterije pričakuje se že prihodnje leto. (C. kr. kaznilnice.) Vs'ed Najvišjega odloka so vsi načelniki c. kr. kaznilnic povišani za jeden razred, iz devetega v osmi iu iz osmega v sedmi. „Dirigenti" se bodo odslej imenovali „direktorji" iu „direktorji" imajo naslov „naddirektorji". Načelnik ljubljanske kaznilnice je torej direktor v osmem razredu in načelnik mariborske kaznilnice „uad-direktor" v sedmem razredu. Načelnik moške kaznilnice v Gradci je vladni sietovalec v šestem razredu. (C. kr. kmetijska družba kranjska) je izdala upravniško poročilo za leto 1888. Iz poročila se razvidi velik napredek družbe. Število udov se je pomnožilo za 233, družbeni denarni promet raste vedno in je v minolem letu dosegel z državnimi podporami svoto 30.000 gld. Družbeno premoženje znaša koncem 1888. leta 35 465 gld. 25 kr. Dohodkov je imela družba v minolem letu 8123 gld. (Brez božje službe.) Oilateljem našim je znano, da so vsa nemško-liberalna in nemško-nacijoualna avstrijska mesta sklenila proslaviti 201etnico centra-listiških šolskih postav demonstrativnim načinom. Nekatera mesta, na pr. Litomerice, Opava, Brno, Ji-glava i. t. d. so prosila božjih služb v ta namen. Ker so bile pa te prošnje preveč prozorne in se niso mogle iuače smatrati nego v posmeh iu zasramo-vanje katoliške cerkve in njenih služabnikov, je naravno, da so bile to prošnje odklonjene. Istotako je dobil okrajni šolski svet jiglavski, ki je hotel slaviti 201etnico teh postav s službo božjo, oziroma katehet profesor Berger, od brnskega škofa dr. Fr. Baura v tem oziru pismeno prepoved. (Nesreča.) Dne 15. t. m. je prala osobenica T. Car v Sr. Kanemljah na pijavniku blizu svoje koče. Nenadoma prileti s hriba 5 klg. težak kamen ženski za vrat, da je takoj mrtva obležala. Kakor so preiskali, sprožile so kamen koze, ki so se pasle v bregu. (Predrzna tatvina.) Kakor „SI. Gospodar" poroča, vdrl je v srodo opoludno neznan tat skozi peč v hišo č. g. stolnega vikarja v Mariboru in odnesel nekaj nad 60 gld., pa tudi — zdravo kožo. (Anton H. Sokol f) Iz Brna nam dohaja vest, da je ondi umrl te dni prosluli pisatelj in glavni vrednik „Moravski Orlice", gosp. Anton Sokol, star 42 let. Sokolje že v svojem 17. letu kot gimnazijec v Brnu pisal v beletristične časopise. V svojem 20. letu prevzel je vreduištvo „Veselih listov" ter se ž njimi leta 1868 preselil v Prago, fiajeduo je stopil ondi v vredništvo „Pokroka" iu je bil na to leta 1883 poklican v Brno k vredništvu „Moravske Orlice". Za svojega bivanja v Pragi v sedemdesetih letih razvil je svojo plodno časnikarstvo in beletri-st^čno delavnost. Pisal je povesti in romane iz novo-šegnega življenja. V letih 1879—1882 je Sokol spisal osem gledaliških iger Časopis „Slavijo" je vredoval v letih 1875—1878, „Humoristicke Listy" leta 1874, in je dopisaval še v druge novine. Tudi za oživotvorjenje društva čeških žurnalistov si je Sokol stekel nemalih zaslug. Pokojnik je bil plemenit, tih značaj, zvest sodrug, ki ostane v dragem spominu vsem, ki so občevali ž njim in so borili skupno za sveto narodno reč. Telegrami. Dunaj, 18. maja. „Annoc-Verordnungsblatt" : Cesar jo imenoval gm. Holfrasa pl. Ahnonburga, kateremu je izročeno vodstvo Najvišje vojaške pisarno, za generalnega pribočnika in predstojnika vojaške pisarne. Monakovo, 17. maja. Truplo kraljice-matere se bo v nedeljo ponoči prepeljalo ter v torek ali sredo pokopalo. Za ta čas so gledišča in ostali javni zabavni prostori zaprti. Dortmund, 18. maja. Kakor poroča „Eheiniscli-Westfälische Zeitung", pričelo je zopet delati 30.296 delavcev, kar je tretjina vseh štrajkovcev. London, 18. maja. Spodnja zbornica je z 201 proti 160 glasovom zavrgla Labou-cliere-ov predlog, da se odpravi zgornja zbornica. Umrl! no: 16. maja. Frančiška Bamovš, livarjeva hči, 2leta, Dunajska eesta 23, jetika. — Marija Bahovee, hišnega posestnika žena. 67 let. Florijanske ulice 9, jetika. — Jo/.efa Kolman, delavčeva hči, 4'/4 leta, Kurja vas 7, jetika. Vremensko »poročilo. e « C Cas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celziju 17 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec. 731-2 7309 7315 18-4 19 6 17-6 brozv. si. zap. brezv jasno oblačno n 4-50 " dež kr. — _ ------„ Srednja temperatura 18'5°, in 4-1° nad normaloin. Dunajska ltorza. (Telegrafično poročilo.) 18. maja. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 85 gl. 95 Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 86 „ 20 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 „ 60 Papirna renta, davka prosta......100 „ 70 Akcije avstr.-ogerske banke............904 „ — Kreditno akcije ....................306 „ 25 London.............118 ", 20 Srebro .............— _ Francoski napoleond..................9 „ 39 Cesarski cekini ....................5 „ 60 Nemške marko ..........57 „ 75 (6-1) inkaste ploščevine izvrsten izdelek cesarsko liraljeve cinkarnice v Celji Izključljiva samoprodaja in zaloga za južni del države pri D. RAKUSCH-u v Celji, trgovcu z železnino. Nizke Kttzproda j aloein l»viinei'iio Cene. XXXXXXXXXXXXXXXXI V obvarovanje zdravja nedvomno nekaj novega je uradno koncesijonovana. naravna, umetno s prosto ogeljno kislino prirejena mineralna kisla voda (Rômerbrunnen) pri llogatcu. Z naravo in umetnostjo srečno spojena, nedosegljiva, do sedaj v kupčiji še ne se nahajajoča zdrava pijača je ta peneča se mineralna kisla voda, katera je zdravejša in okusnejša kakor vse takozvane sifou-kisle vode. (23—4) N'a prodaj jo v vseli znamenitejših lekarnah, pri trgovcih ter jo neposredno pošilja oskrbništvo rimskega vrelca, pošta Rogatec-Slatina (Štajersko). 5O°/0 prihranitev j»riva (jainčeno) no o. kr. privilegovane lončene peči z združeno zračno kurjavo l>atent Leroh & Seidl, elegantne 111 po ceni, k« ilcor vse vrsto poči f slepicami, od najpriprostejših do jiajelegantnejših priporoča najstarša in največja tovarna za pori in lončnic* izdelke na Kranjskem v Ljubljani Cs^MIMijMM Jaz Ana Czillag s svojimi 185 centimetrov dolgimi orjaškimi „Loreley"-lasmi, katero sem dobila po Hmeseeni rabi ud mene same izumljenega mazila, naznanjam: To jo edino sredstvo zoper izpailenje las, za pospeševanje njihove rasti, za okrepčevanje lasišča, pospešuje pri gospodih rast polno, krepko brade ter že po kratki rabi tako lasem kakor bradi podeljuje naravni svit in gostost, obvaruje jih do najvišje starosti, da pi orano ne osive. Cena lončku 2 gld. Razpošilja se vsak dan v vse kraje celega sveta po pošti proti poprejšnjemu plačilu ali pa poštnemu povzetju, Czillag in drugovi, Budimpešta, Konigsgasse, kamor naj se pošiljaj« vsa naročila. mg"" Pri naročitvah šestih in več lončkov 25°/0 rabat in franko-pošiljatev. ""^jf (20—14) Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. V Mayerjevi hiši poleg latermunovega drevoreda v drugem nadstropji na desni strani je po primerni ceni naprodaj: (3—8) tapecirana hišna oprava /a jedno sobo in jedila velika omara /a obleko (H&ngekasten). I. Bendiks iz Št. Valentina na Spodnjem Avstrijskem ima UUI^jučn» pi*uvl«o v Avstro-Ogorski za izdelovanje c. kni. priv. ueprcmočljive i hranilne masti za usnje 1 katere vspehi so potrjeni s stotinami spričeval. Cene: cela škatlja 1 gld., '/j škatlje 50 kr., 1 ( škatlje 25 kr., '/„ škatljo 12' j kr. Za likanje usnja priporoča ravnokar patentovano hranilno tinkturo za usnje ne lak /.a usnje ali inomentni lik, tudi ne apretura za usnje, marveč bolj oijnato likalno črnilo, katero je preskusilo o. kr. državno vojno ministerstvo ter dovolilo, da se sme rabiti za usnje v c. kr. armadi. Cene: 1 kilo l gld. 20 kr., 1 steklenica št. 1: 1 gld., št. 2: 40 kr., št. 3: 20 kr. Razprodajalcom rabat. Dobiva se v vseh večjih krajih monarhije, v Ljubljani pri gg. Schusnigu & Weberju in A. Krisperju. — Sva imo pred ponarejanji! Prosi se za ponudbe v razprodajanje, kjer se ni založb. (80-11) Lekarna Trnkoczy, zraven rotovža v Ljubljani usi volilcom McstiKini priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Trnkoczyje\ih firm so: Na Du naji dve (in kemična tovarna), v Gradci (na Stajarskem) ena, pa ena v Ljubljani. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spoda] navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani. Marijaceljske kapljice za želodec, katerim se ima na tisoče ljudi zahvalili za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseli boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodec, liiiik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bilje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr.. 1 tueat 2 gl, 5 tucatov samo S gl. Svarilo! Opozarjamo, da se tisto istinite marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkoez.v-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani. MftRlArZELLER OTRGPFEK / HUP1 >ECHT BEi APOTllV-HF.R TRNKOCZ 1 LAIBACII I STUCK 20 Cvet zoper trganje (Gicn o, igk je odločno najboljše zdravilo zoper ViTy®y proti h ter revmatizem, trganje po ¡{S-jM udih, bolečine v križi ter živcih, ote- \ jnift/QU kitno, otrpnete ude in kite itd., malo TJ I f časa če se rabi, pa mine popolnem 7/-M."III trganje, kar dokazuje obilno 'zahval. /i| \ll Zahteva naj se samo „cvet zoper i II V l\ trganje po dr. Maliču" z zraven sto- /,JjS/rfimk fgi"™r,jcm 1 stek1'50ki'lucal '¡e ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite. Planinski zeliščni siru kranjski, za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hri-pavost, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. •"><> kr., 1 tucat o gld. Samo ta sirop za 56 kr. je pravi. Kričistilne krogljice ne smele bi se v nijodnem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s H škatljaini 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. ži Zdravila za živino. Slapa /a živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev. fjj'"'^ll* okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka. Zametek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretčgu žil, ole- ^^^^____kanji kolen, kopit- I ^SH^RS^^l^B^B nih kole/nih, otrp- uenji v boku, v križi itd., otekanji nog, mehurjih na nogah, izviujcnji, tiščim j i od sedla in oprave, prisuSici itd. skratka pri vseh vnanjih boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le i gl., 5 stekl. z rabil, navodom vred samo 4 gl. \ sa ta našteta zdravila so samo prava dobijo v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani zraven rotovža (32) Ji*.' in se vsak dan s pošto razpošiljajo. Tuj ei. 16. maja. Pri Uultiu: Witting, odvetnik, z Dunaja. -- Arkando iz Trsta. — T. Starčevič iz Zagreba. — Laindecker iz Monaka. Pri Slona -. Moline, lastnik tovarne, iz Tržiča. — C. Hartman iz Gradca. — Roma, trgovec, iz Inomosta. — baronica pl. Ganzerrov iz (¡orice. — Sfos, e. kr. logarski oskrbnik, iz Idrije. Pri Južnem kolodior u: Sachs, knjigovodja, iz Maribora. — O. R. Selamba, trgovce, iz Trsta. J. GIONTINI-jeva knjigotržnica T LjmMjMt priporoma naslednje lijii>e: Zbirka obrazcev za slovensko uradovanje pri sodiščih (Leveč A.) gld. 1-40, po pošti gld. 1'50. Zbirka domačih zdravil gl. —-40, po pošti gl. —-45 Občno vzgojeslovje (Mich), poslov. Gabršek, gld. 1-—, po pošti gld. 1'05. Delavski prijatelj (Podgornik) gld. —'20, j»o pošti gld. —25. Kuharica (P 1 e iwe i s), vez. gld. 1 -(.)0, po pošti gld. 2'—. Nove kuharske bukve, vez. gld. —'90, po pošti gld. _.or,. Neposredni davki, sestavil E. Sinek, gld. 1'—, po pošti gld. r05. Nauk slovenskim županom (Levstik Fran) gld, 1-—, po pošti gld. 1-10. Občinski red in občinski volilni red gld. —40, po pošti gld. —'45. Rodbinska sreča. Roman. Ruski spisal grof L N. Tolstoj, poslovenil P. M. Podravski, elegantno broš. gld. —'40, po pošti gld —'45. Pesmi (0 i ni j» e r m a n), broš. gld. 1-20. eleg. vez. gld. 2'—, po pošti 10 kr. več. XvIoli'fc,,ve»ilsi in poljudne knjige v veliki izberi. (3—2) Sczminiki liliji}»- so nsi razpolago. PrcPastiti duhovščini in slavno mu občinstvu priporočam svojo l»<»«i-!if<> Knlo«;o Andr. Druškovic najnovejšega kroja in iz zanesljivo trpe/nega bUga. Dalje imam v veliki izberi vsakovrstne čepice po najrazličnejših conah. Sprejemam in izu.-ujem vsakovrstna ==krznaraka tlela,= ter shranjujem kožuhovino čez poletje Spoštovanjem Anton Krejči, klobučar in krsnar. Kongresni trg št. S v Ljubljani. Offi dijakom dovoljujem prednostne cene. (15-8) trgovina z železnino na mestnem trgu 10, priporoma |>o zolo ni^Ki ceni okove za okna in vrata, štor je za štokadoranje, samokolniee, fT^B^SBHMS» tva verze in stave železniške šine za oboke, znano najboljši kani- F "j pfflHBiijiiiliS niški Povtland- in Iioman-ee- gJbgJsi »g^Bp^JJŽ me nt, sklejn i papir (Daehpappe) fH HliiSi^^S^P)^ f M in asfalt za tlak, kakor tudi (m i l!!;!!:1!! ¡g lepo in mo T 2 Vse vrste slikarskih in < likarskih čopičev in slikarske patrone. liadenslea kisla roda ob vznožji Slovenskih tjoric, ne zamenjati z Radgonsko. to je ltadkcrsburgcr. Čeravno ltadenska kisla voda stoji več kakor jeden dan v odprti posodi, vendar se peni prav močno, ako se z vinom pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo navadno le prosto ali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki se pogubi ¡11 r.izkadi kakor se steklenica odiuaši. VftOČ í — okrcpinjoča pijač« çVV^VΗ-"*" « vinom nli sadnimi »"Vi in sladkorjem pomešana» ju Kadcnsku kisla v uda občo i'riijubljcnn. Kopanje v slatini in v jcklcnici vplivu posebno pri: protinu, bolečinah innkiil. malokrvnosti, ženskih boleznih. slabostih itd. Stanovališča po ceni. Prospekt (brezplačno) od ravnateljstva! Kopališče Radenci blizo Ljutomera. Zaloga kisle vode pri: F. Plautzu Kastner-ju v Ljubljani. Deller-jev Edina zaloga in prodaja za vso Kranjsko pri J. LININGER-ju v Ljubljani, Rimska cesta i). radgonski (24-18) Najboljša namizna okrep-čujoča pijača. Zanesljivo zdravilno sredstvo proti kataru v dihalniku, pre-hlajenju želodca, zlati žili, protinu in glavobolu vslcd pre-hlajenja (trganju). 1 Ne zamenjati z radensko kislo vodo. kislec (kisla voda).