5. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 7. jannvarja 1901.
XXXIV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimBl nedelje in praznike, ter velja po pošti prejem an za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol eta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K — Za tujo dežele toliko veC, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
»Slovenski Narod- telefon fit 34. — „Narodna Tiskarna- telefon fit 85.
Minole volitve.
ii.
Napredna narodna stranka je pri mi-nolih volitvah poleg efektivne pridobitve dosegla tudi velik moralni uspeh in to tako v mestih kakor v kmetskih občinah.
Pri prejšnjih volitvah je bilo v mestih razmerouja lahko zmagati. Klerikalci sami nimajo v mest'h skoraj nič zaalorabe in zamorejo 1<* tedaj resno nastopiti, a ko pridobe podporo Nemcev. To se je zgo dilo pri minolih volitvah. Klerikalci so sklenili alijanco z Nemci, in ker so v znatni meri uživali podporo vladnih organov, kar se je najbolje pokazalo v Kranju in v Idriji, so trdno upali, da iztrga klerikalno-nemška vladna koalicija napredni stranki vsaj gorenjski notranjski in dolenjski mandat.
Toda klerikalci so zopet jedenkrat delali račune brez krčmarja. Napredno meščanstvo je sijajno zmagalo proti trem frontam, je proti ali-janci treh nasprotni kov ohranilo vso svojo posest. Sami smo se borili zoper tri nasprotnike in vse tri nasprotnike smo pognali v beg.
V tem tiči velikanski pcmen minolih volitev, zakaj te volitve so pokazale, da ima napredno meščanstvo samo zas9 veliko veČino v mestih, tako veliko, da se je ob njej razbil združeni naskok vseh treh njegovih nasprotnikov.
Po volitvah v kmetskih občinah, ko so klerikalci zagnali huronski krik. smo rekli, da bo smela o zmagi govoriti le tista stranka, ki bo pri vo litvah kaj pridobila. Mi smo dejansko nekaj pridobili, to je pred vsem dolenjski mandat, dalje smo dejanski pridobili na zaslombi v mestih, kjer so naši kandidatje zmagali proti koaliciji klerikalcev, Nemcev in vlade, in končno smo pridobili na zaslombi v kmetskih občinah, kjer sta Povše in Žitnik le z največjo težavo in le s prav neznatno
večino prodrla in je tudi Pfeifer le z veliko težavo z ■ agal.
Ako bi se bilo v kmetskih občinah res svobodno volilo, ako bi klerikalci ne bili delali z vero, najhujšim duševnim in materijalnim terorizmom, s korupcijo in z denarjem, sploh z vsemi tistimi sredstvi, katere porabljajo zgolj do cela demorali-zirane stranke, bi bili Povše, Žitnik in Pfeifer prav gotovo propadli.
Zategadelj pa smemo biti ponosni na izid zadnjih volitev in s polno pravico smemo reči: Zmagala je napredna narodna stran1 a. Število njeni h s o m i š 1 j e n i k o v n a deželije postalo večje, kakor je bilo kdaj poprej, takisto je naraslo v mestih tako, da je stranka celo brez ožje volitve zmagala v vseh mestih proti trem o z i-romaštirim n a s p r o t n i k o m, d o lenjski mandat pa je vrh tega prešel v zanesljive roke, v tem ko je bil prej v rokah moža, ki prav za prav ni pripadal stranki.
Nasprotno pa ni klerikalna stranka ničesar pridobila, pačpamnogo izgubila. V kmetskih občinah se je pokazalo, da je klerikalna stranka izgubila na tisoče pristašev, v mestih se je pokazalo, da čisto nič ne napreduje in da niti v zvezi z Nemci in z vlado, ter ob indi-rektni podpori nekaterih socijalnih demokratov ničesar ne opravi, vrh tegapaje š e d o 1 e n j s k i m a n d a t iz rok njej kolikor toliko prijaznega Šu k 1 jej a prešel v roke njej odločno in neizprosno nasprotnega Plantana.
A še nekaj je klerikalna stranka izgubila v tem boju Na plankah, čez katere je morala ta stranka bežati, je obvisel raz drapan talar — je obvisela politična morala te stranke. Koliko je stranka zadnjih pet let grmela proti vsaki politični dotiki mej Slovenci in Nemci!  S kake divjo strastjo,
s kako brutalno surovostjo so se ti ljudje zaganjali v našo stranko radi dozdevne zveze z Nemci, kako so to zvezo, katere nikdar ni bilo, obsojali kot črni madež na časti naše stranke, kot narodno izdajstvo, kot vrhunec politične nemoralnosti, dasi nam ta „zveza" ni nikdar niti najmanjše, niti najneznatnejše žrtve ni naložila. Zdaj pa je ta ista stranka sklenila sama ozkozvezo z Nemci, in Nemci so šli kakor jeden mož zanjo v boj. Nemcev ne veže čisto nič s klerikalci. V kulturnem, v političnem, v gospodarskem oziru imajo Nvmci iste težnje, kakor mi napredni Slovenci. Nas in Nemce loči samo narodnostno vprašanje, v vseh drug h zadevah imajo iste interese kakor mi, in morajo biti ter so tudi v resnici odločni nasprotniki klerikal-stva. Vzlic temu pa so se združili s klerikalci, in sicer zategadelj, ker so jim ti v narodnostnem oziru zagotovili take koncesije, kakor bi jih mi nikdar in za nobenocenonedali. „Slovenec" trdi z njemu lastno brezstidnostjo, da je klerikalna politična poštenost napotila Nemce, da so glasovali za klerikalce. Iz nemških listov posname „Slovenec" lahko, kako smešno je to njegovo pisarjenje; iz njih lahko posname, da Nemci klerikalce zaničujejo, da pa so ž niimi hoteli narediti kupčijo, kdkoršno delajo povsod manjšine, ki same po sebi ne morejo priti do veljave. Politično poštenje klerikalne stranke je tako, da bi se ga ustrašil še zadnji cigan.
Klerikalna zveza z Nemci nam kaže vse hinavstvo klerikalne stranke, vso de-moralizacijo te črne družbe. Štirinajst dni pred volitvami v mestih je npila: .Sramota — za Zupančiča hočejo glasovati luteranski Kočevci", 3. januvarja pa je ta katoliška stranka sklenila sama najtesnejšo zvezo s tistimi kočevskimi „luteranci", in jim za njihovo podporo garantirala koncesijo narodnostnega značaja.
če je ta zveza z ozirom na načelno
stališče, ki so ga klerikalci v zadnjih petih letih zastopali glede vsacega paktiranja z Nemci, ostudna nemoralnost, je pa to v še večji meri z ozirom na njihovo versko stališče.
Nam je samo v korist, da so minole volitve razodele rufijansko moralo kranjske duhovniške stranke, ker zdaj bodo znali to stranko ceniti po njeni pravi vrednosti tudi tisti, ki so doslej še kolikor toliko verjeli njenim harlekinskim deklamacijam zoper paktiranje z Nemci in verjeli v njeno slovensko narodnjaštvo. Klerikalna stranka ja bila v volilni bitki tepena in je povrh še pokazala, da niti poštena stranka ni.
V fj uhlja n«, 7. januvarja. O izpremembi ustave
so pisali te dai mnogo avstrijski listi, ki so sklepali iz uspehov dosedanjih volitev, da bo parlament zopet brez koristi, ker bodo pomnoženi radikalci vseh narodnosti) parlamente vo delovanje onemogočil. „Gaz. Nar." se izreka proti izpremembi ustave le pogojno. Poljaki niso bili nikdar hvalilci decemberske ustave in tudi danes ni30 Kot avtonomisti za to delo nemških centralistov niso navdušeni. A bodi ustava kakoršnakoli, boljša je kot brezustavnost, ki se n9 da popraviti in izboljšati, in ki daje vso moč birokrati zrnu. ki Slovanom ni naklonjen. Poljaki klub bo nasprotnik vsaki otatrukciji, ker žeii, da se ustava ohrani in le popravi, in da parlament dela.
Propadanje francoskega naroda. Senator P i o t je predložil francoskemu senatu načrt zakona, ki ima namen rešiti francoski narod neizogibnega propada. Šr.e< vilo porodov se manjša od leta do leta. L. 1899. je bilo poprečno okoli 10 000 otrok manj kakor prejšnja leta. Samo Nemčija ima vsako leto dvakrat več porodov kakor Francija, takisto v naraščajoči progresiji pa se množe drugi narodi. Statistik Bertillon je izračunu, da bo imela Nemčija, ako ostane število porodov, kakor doslej naraščajoče, v sedmih letih dvakrat toliko vojakov in de-
LISTEK.
Konec sveta.
Francoski spisal Ernest Benjamin.
Ali ljubite pri povesti, ki se začenjajo nekako takole: ,,Bil je poldan. Elegantna, mala, bronasta stoječa ura očeta Antona in matere Katarine je oznanjala to s svojim čistim, sre rnim glasom . . .*?
Toda naslednjo povest bi težko začel z navedenimi besedami, in sicer zato, ker oče Anton in mati Katarina nista imela stoječe ure.
In to je napolnjevalo njuno življenje z obupom. Vedno sta se „ubijala kakor zamorca'1, živela sta .zmerno kakor svetnika", in nikdar si nista mogla uresničiti najsrčnejše želje svojega žitja.
Vsako nedeljo je bilo videti ta dva dobra Človeka pred urarsko izložbo, odrgnila sta si skoro nosova ob stekla okna, da se nagledata različnih ur z nihalci. Tolmačila, analizirala, kritizirala sta vsako črto, vsak okrasek tako vroče zaželjenega predmeta, opajala sta se s pogledom na are, končno pa sta se zdihuje* odtegnila tema ogledovanju, ki ni veljalo nič, a je bilo vendar tako bridko.
.Pojdi, ubogi moj Antoni" je dejala žalostno Katarina
„Da, pojdiva, ljuba žena", je odgovoril Anton, .preveč naju boli".
Uboga Človeka! Zakaj si prav za prav ne kupita stoječe are? Prvič zato, ker sta revna; drugič zato, ker živita v časa pred sodkov. Njuni srci so zarasli principi, ki se ne dajo izruvati: uradnik ne sme nositi nikdar brk, meščan se ne sme voziti, in rokodelec ne sme kopiti stoječe are.
Stoječa ara, to je nekaj, kar je možno dobiti le kot dedščino. No, naša poštenjaka sta podedovala v svojem življenja že več ar, a še nikdar nobene stoječe ure.
Prav koncem okraja Montrouge*) sta imela Anton in Katarina slaščičarnico. Prodajalna je bila zelo majhna, čedna, a brez razkošja Ta je stal komptoir in trije stoli, — to je bila vsa oprava Prenavljanja, originalnosti, domiSlij itd. itd. si nista nikdar povoljevala ta dobra Človeka Njone slaščice so bile staromodne, dobre in tečne. Bonboni z dvoumnimi ali neukusnimi zavitki so bili v tej prodajalni neznana stvar.
Opomniti treba Se, da je otvoril nasproti tej neznatni slaščičarnici premeten trgovec lepo, razkošno opravljeno prodajal-nico, kar je povzročilo, da je iztržila pridna dvojica po tridesetletnem delovanja le po 1000 frankov na leto.
Vkhub tema sta tvojo hčer Virginijo vzgojila prav dobro, to je, vcepila sta otroku
*) Del mesta Pariza, kjer prebira ubofnejle
ljudstvo.
to, kar se jima je zdelo v življenja najpotrebnejše: pobožnost, čednost, redoljubnost in gnus pred vsakim nepotrebnim lepotice-njem in jednakimi prismojenostimi, ki lahko uničijo ljudi brez premoženja.
Virginija je srčno ljubila svoje stari Se; bila je delavna ter ni nikdar čitala časnikov, v katere je zavijala slaščice. Vsled teh lastnosti je naravno, da se je našel mož, ki jo je vzel za ženo. Bil je nižji poštni uradnik, priden soliden in krotek. Virginija je dobila pripro8to, a čedno opravo in tritisoč frankov, katere je dobil mladi par izplačane v Mestecih louisdorjih.
Od tedaj sta živela starca sama v svojem skromnem domovanja na Montrouge; kupce vala nista več. Njun proračun je bil urejen tako dobro, da bi se mu bil gotovo čudil vsak finančni minister. Ako se je raznesla po ulicah novica o kaki nesreči na železnici ali o kakem umoru, tedaj sta si kupila „Petit Journal" — sicer pa nista čitala časopisov.
Anton ni kadil, Katarina ni njuhala, in vendar je bilo citati v njunem proračuna točka „za izredne stroške11. Zakaj, čemu? ---Za somnabalo!---
Parček je imel namreč somnabalo zelo v cialih. Zdela se jima je namreč poslanka božja, katera ima nalogo: na prikrit način razkrivati dragim smrtnikom, U nt vidijo tako jamo, skrivnosti bodočnosti. St nikdar ni fanta somnahnla Antona in Katarina
Ona je oseba „comme il fant", stara gospodična, Adela, katera je kupovala v prejšnjih letih pri njima bonbone. Ona ne tolmači kart, tudi nima divje mačke, niti sove, ali čuka, in ne prorokuje po kavni gošči. Od onega, ki pride k njej, ne zahteva kodra las, niti kosca volnenega telovnika, katera nosi človek, kratko, ničesar ne mara, in vse, kar stori, je nepopisno jednostavno. V gotovih letnih časih se je loti nekako spanje. Tedaj naznani somnabula svojim klijentom, da se bode „sequestrirala". Pod nadzorstvom strežnice zaspi in potem jo lahko vsakdo vpraša po svoji usodi bližnjega. Dotakniti se je treba njene roke, in ona govori — ali pa — tudi ne govori, kakor so tega vredni ljudje, kateri se ji bližajo.
Antonu in Katarini je vedno odgovorila Ta Človeka bi tudi rajše ne bila jedla in pila, kakor da bi se bila oropala somna-bule. Že trideset let sem, odkar sta jo poznala, je vedno vse uganila: Virginjino rojstvo, da bode težko dobila zobe, nje bolezen, davioo, od katere pa zopet ozdravi; nadalje, da se bo poročila s plavolascem (zato so pa tudi Virginjini stariši zavrnili vse temnolase može, kateri so prosili hčerine roke), kratko: bistrovidka je videla vse naprej, celo konvertiranje rent, podel čin države, katerega naj bi se vlada sramovala Se dandanes.
(Pelje prih.)
lavcev. Naravno bo torej, da bode morala Francija jemati tuje delavoe in tuje vojake, a končno bo ponemčeno vse. Zato predlaga Piot zakon, ki določa: Od 1. ja nuvarja 1901. morajo vsi samci in vse samice, ki so nad 30 let stare, plačevati poseben davek. Takisto morajo zakonci, ki so poročeni že pet let, a Se nimajo nobenega otroka, plačevati poseben davek dotlej, da se jim rodi dete. Oni stariäi, ki imajo nad Štiri otroke, pa naj dobivajo deželno podporo za vzgojo in vzrejo svojih otrok. Ta predlog Piota pride Sele v par tednih na debato, a že danes se bavijo ž njim vsi časopisi in vsi francoski krogi.
Vojns v Južni Afriki. Lord Roberts je prekosil celo marSala Walderseeja. Ta se je dal proslavljati kot zmagovalec, še predno je kakega Kitajca videl, in še predno je ostavil domovino. Roberts* pa ein ve, dasi ni opravil v Južni Afriki ničesar, nego se je kot nesposoben starček moral umakniti mlajšemu poveljniku Kitchenerju. Kot premagan triumfator na stopa Roberts v Londonu, — kaj je še smeš nejšega na svetu? A smejati se Angležem pač ni treba! Razmere v Južni Afriki so danes skrajno nevarne za angleško armado. Buri rušijo železniške zveze s Kaplandijo in z morjem, da angleška armada v Transvaalu in Oranju ne more dobivati dovelj in dosti hitro živil. Angleži so navezani skoraj le na jednotirno natalsko progo. Armada m ara stradati, in če bo trajalo sedanje stanje samo še 2 —3 tedne, se bo morala angleška armada tarna umakniti iz burskih republik proti morju. Potemtakem bi Angleži sami izpustili iz svojih rok burski deželi, katere bi Buri seveda zasedli nemudoma. S tem pa bi bila vojna tam, kjer je bila spočetka, pred dobrim letom. Polkovnik Williams je imel 1. t. m blizu Miidelburga z Bari boj, a je bil tepen. 13 decembra so Bari pri Kuromanu vzeli Angležem 23 voz z živili, obleko in orožjem. Transport je bil vreden nad milijon kron. Bure je vodil D* Villiers. Augleži so bili pri Fraseburgu tepeai Butha je dosegel veliko zmago, vzel ADgležem mnogo streljiva in jih 300 ujel. Govori se celo, da je Botha zasedel — Pretorijo, kar pa ni verjetno. Buri so prišli £e dalje v Kaplandiji. Kitchener javlja, da so v Calvi-niji, 150 km zahodno Fraseburga Pri Ali-walncrthu je vdria preko reke Oranje zopet četa Burov v Kaplandijo. buri so se pojavili tudi pri Rhenosterju Kitebener dvomi, da bi bil ondi Dewet. „Datiy M*il" poroča, da Damerava Dewet vdreti v Kaplandijo šele takrat, ko bodo imeli drugi oddelki v Kaplandiji trdne pozicije Angleži so po sadke v Somersetwestu, Beaufortwestu in v Middelburgu (vse v Kaplandiji) pomnožili. „Novoe Vreurje" poroča, da šteje sedaj angleška vojska v Južni Afriki 210 000 mož, med katerimi pa je 60 000 bolnikov ali ra njencev. V zadnjih dneh je šlo mnogo Ho-landcev iz zahodnega dela Kaplandije proti severu, da se pridružijo Burom.
Dopisi.
Iz Vipave, 1. januvarja. Sklicujoč se na paragraf 19. tiskov, zakona zahtevam z ozirom na dopis objavljen pod zaglavjem: S Slapa pri Vipavi 20. dec. 1900 v št 294 Vašega lista, da sprejmete v postavnem času na istem mestu in iz istimi črkami naslednji stvarni popravek: 1. Ni res, da je moj oskrbnik Potrata pripeljal posodo mojega vina na Slap; res pa je, da sem svojedobno dal pripeljati s svojimi konji posodo vina v zidanico svojega vinograda poleg Slapa. 2. Ni res, da je bila ta posoda vina za agitacijske namene; res pa je, da sem posodo vina poslal za svoje vinogradniške delavce. 3. Ni res, da se je vino shranilo zraven farovža na Slapu in se tam pilo; res pa je, da je vino shranjeno bilo v zidanici mojega vinograda „Mejakovec", in so je vsled pogodbe pili moji vinogradniški delavci. Vipava, dne 1. januvarja 1901. Matija Erjavec 1. r. dekan. — Opomba uredništva: Mi smo zadnjič navedli celo vrsto prič, z imeni in hišnimi številkami, ki so pripravljene pod prisego potrditi, kar smo takrat pisali. Pozvali smo dekana Erjavca, naj nas toži, a tega ni storil. Ljudje bodo po tem dejstvu vedeli ceniti Erjavčeve popravke.
Z Notranjskega, 3. januvarja. Po volitvah v kmetskih občinah so vpili klerikalci. .Kristus je zmagal', „Vera je zmagala".  Takih in jednakih glasov si slišal
kakor hitro si se v oerkvi pokazal. To je vendar btasfemija primae dasais in čuditi se moramo sicer previdnim in mirnim možem, da se dado po časnikih zapeljati in volivni boj kot verski boj svojim vernim in nevernim ovčicam slikati. Tako je pred kratkim dekan notranjske metropole svojim posluSalcem v pridigi zmagonoano za-klical: 38 tisoč mož je priznalo da je Bog Se — Bog — pri tem pa slikal politične nasprotnike v najtemnejših barvah kot nasprotnike Kristusove, nevernike, kot ljudi, ki hočejo Kristusa iz Sole vreči itd. Gosp. dekan je menda pridigo val po receptu, sicer je nam popolnoma neumljivo, da trdi in pripoveduje, kar sam verjeti ne more. Kdo pa je hotel Kristusa iz šole vreči? Prosimo, g. dekan, povejte nam katera točka programa napredne stranke pa to namerava? Ne bodite vendar tako naivni, da gospodoželjnost klerikalne stranke indifikujete z — vero. Žalostna nam majka, ako bi bili naši srboriti in bojaželjni kaplančki naša vera; v 24 urah smo vsi „mit putz & stingel" — brezverci. Vera je tem gospodom samo orožje, s ko jim bijejo boj za svojo osebno nadvlado za svoj žep in časih tudi za svojo kuharico. — Pred l«ti je neki zmagepijani ka-pelan zakričal „Kristus je zmagal"; zmage veseli dekan pa pravi „33 tisoč je priznalo, da je Bog—B)gtt. Gosp. dekan, če hočete že Boga v volitve utikati, potem pa skle pajte: „Kogar Bog ljubi, tistega Bog tepe", naprednjaki so bili tepeni v kmetskih občinah, ergo j'h Bog ljubi, klerikalcev pa ne".
— To vedno utikanje vere in Boga v po litiko je najostudnejSa sleparija lju istva, a tudi zloraba vere v najslabšem pomenu.
Od škofa gori do zadnjega kaplančka doli vedo vsi, da volilni boj ni verski boj
— in vendar ga fcuktificjlrajo kot tacega. Vsi vedo, da se bore za svojo stanovsko in csvbno nadvlado, a kriče pa, da je vera v nevarnosti. Stvar ima še drugo lice. V Ribnici menda je iz dr. Šusteršiča govoril sv. Duh. sedaj je po skrivni teologičoo lo giki — dr Šusteršič pravi Bog. katerega je 38000 volilo kot svojega poslanca. Čestitam g doktor Izboren avancement •' Sedaj ne more „fallt". Klo bi si kdaj mislil, da bo nas tolikokrat psovane Kranjce na Du-naji zastopal Beg sam? „Zu viel der Ehre"
— Čuiom se je čuditi tistim, ki take otrobe vežejo, a še bolj pa onim ki verjamejo. Katera vera in kateri Bog je v ne varnosti — va vend-ir danes že slednji človek, ki ne bere samo „Slovenca" ampak tudi kaj druzega Hegemonijo hočejo to je njihov Bog, za katerega se pri vo litvah pebajo ko imajo enkiat hegemonijo, pride drugo samo ob sebi, seve, če bodo nasprotniki mirovali.
Za vero in za Boga se vam klerikalna gospoda ni prav nič bati, le imejte ju, mi im-mo tudi oboje, a bojte se pa za nad vlado, to bodemo napadali, kjer je, in ji branili kamor se bo hotela naseliti. Obsojali bodemo da'ja vsako neopravičeno orožje s katerim >e bojujete, protestovali proti temu, da v porabljate cerkev in za kramente kot orožje, pobijali vaše laži, vaša obrekovanja in sumničenja, kazali bomo svetu vašo maščevalnost — a vero in Boga bomo lepo v miru pustili Bojujte se za svoje pravice — a pošteno kot državljani, a tako kakor doslej, pa ne. Ta način ne bo našel milosti. Kdor svojo cerkveno ali posveLno službo opravlja v strankarske namene je naravnost falot. Kaj bi pa Vi dejali, če bi šli vsi državni, deželni sodni uradniki, profesorji in učitelji z vsem svojim aparatom v volilni boj? Če bi vse ugodnosti gospostva, ki jim jih stan daje, zastavili za svojega kandidata? Kdo bi zmagal?
Borimo se proti klerikalizmu, ki glede ugleda zaostaja za vsako drugo politično stranko. Klerikalizmu je vsako orožje dobro; najgnusnejše in najsvetejše vporabi v dosego svojega namena. Če je klerikalec tudi duhovnik, je to sicer neprijetno, a to nas ne sme motiti, ne nam braniti, sukati pošteno orožje proti njemu. Za vero se ne bojte, te ne bomo napadali, a klerikalizera pa v vsaki podobi, naj se pojavi kot kuta ali pa kot salonska suknja, kot kmetsko krilo ali pa kot svilnata mantila. Uganjajte politiko, a pos'eno, vere pa ne vprezajte v svoj političen voz, tega ne bomo trpeli, in dokler bodete postopali tako kakor sedaj, imate boj, neizprosen boj. — Vam pride vse prav. Imenom vero zamujate umirajoče, krste, poroke in mrliče. Pokojnega dekana
Vesela ste pustili 78 ur na mrtvaškem odra zato, da Vam je bilo mogoče svoje fanatizovane tolpe k volitvam voditi. Svoje nasprotnike psujete, blatite, ovajate; Vi pobijate osebe, ne načela. Ali se je tedaj čuditi, če se Število nasprotnikov klerika lizma dan za dnevom množi? Kdor je na sumu, da ni Vašega mnenja, onega preganjate. Kaj počno VaSi listi z vsemi, ki so agithali! Na zgoraj in doli jih ovajate in kličete kazni nad nje, a svojim kapela nom pa velevate, da naj gredo agitovat. Sami pijete vino, a drugim priporočate vodo. To je vendar očitna infamija. Kdo se bo družil s tako stranko ? Vera pri nas ni v nevarnosti, dokaz zadnje volitve, ki so Vam donesle toliko glasov za vero in Boga, kakor sami trdite. V nevarnosti je sam j klerikalizem in ž njim združeno go spodarstvo, zato se gre Vam; a nam pa, da se ot.resemo Vaše diktature, ki ima kot zadnji smoter vladati žive mrliče
Iz Gorij pri Bledu, 3. januvarja. .Slovencev" dopisnik iz blejskega kota je dne 12 decembra 1900 (št 284) se zaletel v blejske liberalce ter ni vedel, kako bi hvalil Pogačnika, kateri je kot poslanec dosegel za Bohinj nič, za loški okraj nič, za radovljiški okraj pa tudi nič, za zuane javorniške zadeve p^ je glavno delo, kar se je dalo sploh doseči, delal liberalni I Čop iz Most. Gosp Pogačnik, mi smo mneuja, da ne boste mogli dolgo „farbati" Bohinjcev za planine, ker ne boste prav ničesar dosegli.
Dopisnik se potem zabtava v Viljema Repeta, ki je menda delil volilne katekizme, kateri so menda posebno Gorjan-com prav potrebni. Dopisnik se veseli, da v Gorjah še re cvete liberalna pšenica. Res se mora Š8 popred pokositi tu klerikalni pleveli V prvi vrsti bi bila dolžnost g spoda poslanca župnika Ažmana, da bi kot občinski odbornik napravil red v občinskem uradu. Gorjanski muc je nekoliko popraskal klerikalce ter dokazal, da županstvo dela čudue reßi, da je občinski tajnik čuden poštenjak, župan se pa še vedno ne upa predložiti občinskih računov, k-ikor je sklenil odbor, ter se tudi ne opraviči, kakor je to dokazal mu v „Slov. Narodu". Pri občinskem uradu je vse v nerelu Tudi z občinskimi dokladami se je čudno rav nalo. Ali veste, gospod pos-anec Ažman, koliko iet že plačujemo Gorjaaci tako visoke občinske doklade, katerih dohodki se ne porabijo pravilno? Ali se to pravi kmetu pomagati? Ker ste vi, gospod župnik Ažman, že trdili, da je župan vaša desna roka, potem že vemo, pri čem da smo, ko so možje očitali nered pri občinski seji, ste vi, gospod Ažman, obžalovali, da sta dve straaki v občini. Ali va3 ni sram, da niste pristopili k tistim, ki zahtevajo red ? Ta klerikalna pšenica je tudi na Bledu cvetela. Komaj dve leti so imeli občino v rokah, porabili so 2000 kron občinskega denarja nepravilno in v blagajno so še danes dolžni 260 kron Vidito, kako bi bilo tudi v Gorjah potrebno nekoliko več te liberalne pšenice, da bi zadušila ta smrdljivi klerikalni plevel. Županova dolžnost je, odbornikom natančno vse dokazati, kako se je gospodarilo, in ker ima župnika za desno roko, bi to lahko storil, pa še tej zahtevi ne ugodi. Na Bledu so pri občini že udušili klerikalni plevel, Gorjancem pa je priporočati, naj posnemajo Blejce.
Iz Belokrajine, 3. januvarja. Nesramno, naravnost ostudno je že to poče-njanje naše mlajše duhovščine. Ne zadostuje jim prižnica samo kot agitacijsko sredstvo, služi jim tudi za metlo, s kojo bi radi pometli s pozorišča narodnega delovanja vse, kar jim nasprotuje v njihovi borbi za nadvlado nad drugimi stanovi posebno pa nad revnim kmetom. Pri tem strahu za bero treba seveda kmeta ohraniti bedastega, kakor je bil do sedaj, da bi mu še zanaprej nosil piščeta in pitane purane v farovž, sam pa bi trpel lakoto. — Trn v peti je duhovščini učiteljstvo. To je ona neprodorna točka na smeri njihovega brezstidnega hrepenenja po hegemoniji nad vsem, kar se slepo ne klanja njihovim željam in ukazom. Učiteljstvo je faktor, ki je tej maziljeni gospodi v kmetu sotrpinu postavilo branik narodovega pro-bujenja, narodove izomike. Ono mu v pravi luči kaže te farizeje, ki mu z jedno roko delijo blagoslove z drago pa hitijo polnit svoje vedno odprte, a nikdar site malhe. — Zato je ta temna druhal napela vse sile, da ravno Solo in posredno ž njo učiteljstvo
očrni pri ljudstvu, koje je počasi jelo misliti na svoj lačni želodec ter že po strani gleda nenasitne volkove. Nobeno sredstvo jim ni zadosti umazano, da bi le oblatili Solo in učiteljstvo. Tako je neki pred kratkim smrti ušli kaplan pridigoval, da je novodobna Sola brez verska, in da se hoče krščanski nauk izriniti iz nje. — Ves pobožni ženski spol s tercijalkami-tretjered-nicami na čelu zagnal je po fari krik: Šumašter je luterajner, fajmoštra ne pusti v šolo, kaplana je hitil iz nje itd. Razsoden učitelj teh žrtev farškega hujskanja ne bo tiral pred sodišča; kazen bi zadela ne-krivce, a vročekrvno kaplanče bi se potuhnjeno skrilo za intaktnost cerkvene avtoritete. — Vprašanje pak nastane, če je tako nesramen način obrekovanja dopusten? Ali se s takim podlim besedičenjem vrtoglavega kaplančka ne hujskajo stariäi zoper javne zavode, ki so pod državnim nadzorstvom? Naravna posledica takega neznosnega počenjanja bo, da bodo stariäi branili otrokom v šolo, kjer poučujejo po mnenju duhovščine krivoverci. In slavna vlada naj to mirno gleda? — Kaj nam je storiti? Ali naj brez boja vklonimö vrat, da zavihra kmalu na grobovih učiteljskega ugleda in samostojnosti beložolta zastava popovske nadvlade? Ne! — Kot pospeše-vatelji narodovega probujenia in osvobo-jenja od klerikalnih verig kle3f>jmo si v nehvaležnih srcih nerazsodnega ljudstva nesmrten spomenik, ki bo še poznim rodovom dokazoval naše delo, naše trpljenje.
Učitelj, (ki se ne boji zapisati se s polnim imenom)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 7.. januvarja.
— Osebne vesti. Ravnatelj ljubljanskega učiteljišča g. Fr. Hubad je pomaknjen v VI činovni razred. — Profesorji mariborskega učiteljišča gg. Fr. H o rak, Fr. Robič in Luka Lavtar so pomaknjeni v VII činovni razred.
— Klerikalna tolažba. „Slov^nec" se v potu svojega obraza ti udi, da bi prikril kolos&lno blamažo klerikalnih kandidatov v mestih in trgih. Posebno trka na to, da jo naraslo Število klerikalnih glasov. To je resnica, klerikalni kandidatje so dobili letos na Gorenjskem in na Notranjskem več glasov, kakor zadnjič Toda to so nemški glasovi. Zadnjič so se Nemci ali volitve vzdržali ali pa glasovali za naše kandidate. Zdaj pa so vsi do zadnjega glasovali za klerikalce. To kuže Tržič, to kaže Kočevje, to kaže Idrija. Če te nemške glasove odštejemo, potem vidimo, da klerikalci niso čisto nič napredovali. Vslei davčne reforme se je število volilcev v mestih pomnožilo, a naraslo je samo število narodnih volilcev, mej tem ko je število klerikalnih volilcev ostalo skoro povsod isto, kakor poprej. Klerikalizem ni nič napredoval, in volitve so pokaaale, da klerikalci tudi v zvezi z vlado in z Nemci ničesar ne opravijo.
— Ožja volitev v Trstu. Vsa Ljubljana je včeraj nestrpno čakala poročila o izidu cžje volitve v Trstu. Pozno zvečer je došla naslednja brzojavka: „Pri današnji ožji volitvi Hortis 10719, Rybaf 8451 glasov. Socialisti se vzdržali, Dompierovci za Hortisa. Uspeh nadkrilil pričakovanje. Odu-ševljenje med Slovani veliko, Italijani skrajno potrti" — Uspeh tržaških Slovencev je res velikanski, tako velikanski, da bi tega nihče ne bil pričakoval. Pri prvi volitvi je dobil Rybaf 6138 glasov. Slovenci so torej včeraj spravili še 2013 novih volilcev na volišče. Hortis se ima za zmago zahvaliti samo svojim političnim sovražnikom, ki so šli zanj v boj, kakor Dompie-rovci, ali ostali doma, kakor socijalisti, ker je dr. Rybaf Slovenec. Izvoljen je sicer Hortis, ali moralni uspeh, ki so ga dosegli Slovenci v Trstu je veleznamenit. Sedaj se naj pa še kdaj oglase tržaški Lahi in naj še kdaj rečejo, da je Trst izključno italijanski. Odgovor bo vedno isti: Dne 6. januvarja je 8451 volilcev pesvedočilo, da Trst ni izključno italijanski. Veseleč se od vsega srca tega prelepega uspeha, kličemo tržaškim slovenskim volilcem: Slava Vam, vaši neustrašnosti in Vaši disciplini!
— Propadli kandidat Šuman poslal je svojim volilcem po .Slovencu" nekako zahvalo za to, ker so mu pripomogli k porazu pri mestnih volitvah. V tej zahvali pide: „Pri volitvi dne 3. t. m. združili ste
na moje ime, akoprav nisem kandidoval, toliko fite vilo glasov, da je le malo manjkalo in postal bi bil proti  moji volji
državni poslanec'...... „Proti moji
volj i 1" Tako piše nekdanji o. kr. gimnazijski profesor in učitelj slovenščine, gimnazijski ravnatelj in končno deželni Šolski nadzornik dvorni svetnik Šaman, ki je izdal tudi slovensko slovnico! Pač se ne smemo čuditi, ako si Šaman s svojo slovenščino ni upal pred volilce! Mož torej niti v svoji stroki ni toliko podkovan, kakor vsak dijaček v prvem gimnazijskem razredu. V očigled temu je pa Šumanova izjava, da ni kandi do val, in da bi bil kmalo postal proti svoji volji državni poslanec, značilna za klerikalno stranko in njene kolovodje. Sicer je pa tudi ljubljanski ^neodvisni" kandidat, ki je bi „jednoglasno" izvoljen, po volitvah izjavil, da ni kandi doval, in da so ga hoteli nekateri ljub Ijanski „sodarji" proti njegovi volji za državnega poslanca.
— Ljubljanski „Sokol" poklonil se je včeraj v d--putaciji svojemu bratu sta rosti dr. Ivanu Tavčarju, da mu častita na sijajni zmagi povodom njegove izvolitve poslancem v državni zbor in zastopnikom bele Ljubljane. Starosta se je deputaciji zahvalil na bratski Ijubavi ter obljubil i v prihodnje zvesto se držati sokolske zastave.
— Stalna gonja zoper naš list v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Po B;rku, ki je bil tudi „grand politikar" v cerkvi, prišel je s kmetov m ki kaplanče čegar imena nihče ne ve. To človeče ima popoluiauski nauk v stolni cerkvi. Lepa naloga, ali kaj po-maga, ko se na leči ne ču,e druzega, a»go o volitvah in hujskanje proti naSemu listu, in sploh proti napredno mislečemu meščanstvu. Pretečeno nedeljo je mož priJušal svoje občinstvo na vse mogot'e naoine, da se do zadnjega udeleži vsak mestnih volitev — ka.ti „mi bomo storili vse, da zmagamo"1. Včeraj seveda je bil pa že bolj „tazig" ali zopet in zopet je gonil -uztrajajte me žje, in konečna zm;*ga mora biti m-ša". In petera je zopet udrihal po našem listu, češ, kako je „gn^mea" in da se vsak sdno pregreši, klor ga le v roko prime. Seveda, naš list odkriva ljudem res-aico in j:m kaže v pravi luči fanatične zspeljivce ljudstva v črnih suknjah, zaradi tega je pa tak krik iu vik zop^r naš list. Le tako naprej, .božji nauiestniki", in potem ne bo več dolgo, da pridejo tuli v našem mestu „katoliški noži" do veljave, kakor se je to zgodilo, žal, že na več krajih na Kranjskem. Ženske, ki hodijo k sv. Nikolaju k popoludanski božji službi, pogo-stoma tarnajo, čemu vedno hujskanje na leči in te vedne volitve, saj to veniar ne spada na svet kraj, ampak v časnike. Pa seveda, tak „gorec popče* se s takimi prepovedmi politične vsebina najbolj priporoči na zgoraj k avancemenlu. Vsak trezno misleč človek mora iskreno želeti, da ta brezobraznost, ki sedaj vlada z malimi častnimi izjemami v cerkvah na Kranjskem, naj tem prej neha, kajti v na sprotnem slučaji zauiore to le silno slabe nasledke roditi za vero naših očetov. Za radi tega je pa tudi živo želeti, da bi že zopet začel delati naš državni zbor, in da bi nam v njem se nahajajoči napredni elementi, brez razlike narodnosti in vere preskrbeli neobhodno potrebni takoimenovani akan cel para grafi, ki je za časa kul-turnga boja na Pruskem jako blagodejno uplival na javne razmere na Nemškem Predno se taka postava ne sklene v državnem zboru, ljudje ne bodo imeli ca Krauj-skem in drugod miru v cerkvi pred raz-divjanimi božjimi namestniki. Da pa se doseže, v to pomoži Bog !
— Uspehi duhovniškega hujskanja. Z Vipavskega se nam piše: Nasledki brez-primernega hujskanja kurata Ferjančiča na Gočah pri Vipavi so se že začeli kazati. Dve odlični obitelji na Gočah sta že prijavili svoj izstop iz rimskokatoliške cerkve in prestopita k prav os lav ju. Ta pa ne bo jedini prestop ; tema rodbinama hoče slediti še več druzih, ki so se naveličale nezaslišanega hujskanja katoliške duhovščine.
— Ljubljanski mesarji nam sporočajo, da se ne strinjajo z resnico, kar se je očitalo predsedniku mesarske zadruge in obč. svetniku g. Jos. Kozaku, ki dela in se pri vsaki priliki žrtvuje za napredno narodno stranko. Sicer pa — nam pišejo mesarji — ne poznamo nobenega terorizma in se no-
benemu ne uklonimo, k er ostanemo, kakor
smo bili, vsi pri napredni narodni' stranki
— Kupovanje glasov pri volitvi. Na-prošeni smo pojasniti, da priča v sodni preiskavi zaradi kupovanja glasov g. Pahor, ni identičen z uradnikom južne železnice g. Pahorjem.
— Slovensko gledališče. Ker za na jutri napovedano operno predstavo „Tann-häuaerja" ni dobiti popolne vojaSke godbe, ni mogoče jutri te opere vprizoriti. Vsled tega moral se je repertoar slovenskega gledališča spremeniti. Jutri, v torek, 8. t m. je dramska in operna predstava. Drugikrat in zadnjikrat v sezoni igra se izvirna slovenska igra „V Ljubljano jo dajmo" katera je pri predstavi na novega leta dan tako izborno Ugajala in občinstvo razveseljevala. Uloge so v rokah istih igralcev, kakor pri prvi predstavi in igrajo: Ogrin-čeva, Danilova, Polakova, Verovšek, Jamnik in Štefanac. Po tej tridejanski domači igri poje se zadnjikrat v sezoni komična opera „Lepa Ga latea". Galatea-Noemi, Ganimed Polakova, Pigrnalion Orzelski, Mi-das Nolli.
— Slovensko gledališče. Škoda, da greni? sladki užitek nežnega ljnbavnega speva Romea in Julije tu in tam neestetič-nosti, ki so zoperne našemu dandanašnjemu okusu To je razlagati z dvojnega stališča: prvič je igra še iz mladeniške dobe Sha-ke*pearjeve, potem pa je stavil pesnik na oder živo življenje. Saj ima Shakespeare za priprosto ljudstvo celo surovi, posebni svoj žargon, ki se mu je priučd po ljudskih pivnicah in umazanih beznicah najnižjih — slojev, med katere je pesnik mdašč zahajal: vedel je pač, da imajo tam jezik v oblasti, naše! je pa tam tudi marsikaj globoke člo veške filoz( fije. Za tak realizem imeli so v Sbakespearjevih časih več smisla kot dandanes. Neverjetno je, kakšne kosmate uma-zanosti ao vse v igri, umazanosti, ki se jih dan ianašnji pri na3 ne bi upala živa duša prevesti in na oder spraviti: takrat zatrla se ni nobena kosmata, in največji dostojanstveniki, in ž njimi kraljica Elizabeta, so se tem „ds-belim" od srca smejali Dandanes smo — bolj „pokriti". — No, bodisi kakorkoli, pesnikove notranjosti, njegove pesniške vrednosti se take primesi ne dotaknejo; Shakespeare je bolj kot vsi drugi, pesnik pravega, človeštva z vsemi svojimi slabostmi in dobrotami. Z dvojno močjo se vedno vrača pesnik od takih ekskurzov k čistemu, pravemu užitku, ki ga je tudi v tej igri tako obilo — Sinočnja predstava je bila še dosti boliša od prve; končala je tudi za cele pol ure prej. Vendar moramo pripomniti, da do popolne veljave igra na naSem odiU ni prišla, dasi je jako častno uspela. Pogrešali smo več nijanc; uiogi Merkucija in dojke pa — (dojka je bila sicer po svoje, izvrstna še posebno v izgovoru je pl. Ka ta ni na prav dobra), — povzdignili bi bili zabavnost igri labko za polovico, ko bi se bili pojmovali in izvedli v pravem sloga. Rajnik Mitterwurzer so dejali, da je imel nekaj dijaboličnega; tista dijaboličnost in bila drugo kot — memoriranje uloge. Veliko intimnejši kot prvič je bil poetiški kras cele igre: nežna balkonska scena Sploh sta bila gdč. Rückova ter g. Deyl drugič še ve Iiko boljša kot prvič, in jima je na uspehu le čestitati. Še boljši uspeh imel je tudi g. Dobrovolny, ki ga je prava slast poslušati in gledati v tej uiogi. Tudi vsi ostali so bili včeraj hvalevredni, posebno gosp. Kovačič, pa tudigg Danilo, Jamnik, Boleška, Polašek in Perdan, ter g. Po v ho kot godec, tako da nam je zaznamovati lepo predstavo Gledališče je bilo na balkonu in galeriji razprodauo, v ostalem prav dobro obiskano — Popoludanska pred stava „Pri belem konjičku" je bila tudi dobro obiskana in je lepo uspela. Prav dobri so bili: gospa Polakova, g. Verovšek in g. Deyl. A.
— „Glasbena Matica". Danes in v s r e d o, 9. t. m. zvečer ob 8. uri je v društveni dvorani skupna pevska vaja moškega in ženskega zbora .Glasbene Matice. V sredo pred vajo je pa ob V28. uri skupna seja obeh pevskih odborov, ženskega in moškega ; na dnevnem redu je sklepanje o pevskem večeru in II. koncertu „ G 1 a s b e ne Matice. Vsi Člani se pro sijo, da se teh skušenj sigurno in točno udeleže.
— Umrl je v soboto umirovljeni rav natelj deželne deske, g. Josip de Redange v starosti 88 let. Naj v miru počiva!
— „Agramer Ztg." je prinesla v 4. fitev. IV. Članek v IL slovenski nmetniSki razstavi. Gosp. referent Oton Kraus se bavi v svojem končnem članku s slikarji: Jamo, Strnenom, gdč. Kobiloo, Groharjem, Franketom in Koželjem. Ker je poleg slovenske umetniške razstave v umetniškem paviljonu Se dvoje velikih kolekcij češkega slikarja M u o h e in Hrvata Crn-č i d a, je želeti, da se tudi Slovenci zanimajo za to lepo razstavo.
— Na včerajšnjem občnem zboru „Slavoa" izvoljen je bil za 1. 1901 sledeči odbor: Predsednikom Ivan Dražil, podpredsednikom Valentin Kopitar, tajnikom Jos. Florjančič, blagajnikom Ivan Flescb, odbornikom pa Dragotin Götzl, Artur Jakše, Dragotin Puc, Edvard Stuchly, Ivan Z rkel bach. Revizorjema: Fran Jerše in Dragotin Urbančič.
— Uredništvo In gospodarstvo ,Juga' na Dunaju nam piše: »Ker smo slišali, da se širi po Ljubljani vest, da je „Jug" dijaški list, izjavljamo, da izdaja „Jug" kon-sorcij najuglednejših Slovencev".
— Bralno in pevsko društvo „Maribor" priredi 13. t. m. v .Narodnem domu" v Mariboru gledališko predstavo. Uprizori se burka „Lumpacij Vagabund".
— Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu decembru 1900 je 219 strank vložilo 53.254 K 71 vin., 129 strank vzdignilo 36050 K 37 vin., torej več vložilo 17 204 K 34 vin, 15 strankam se je izplačalo posojil 33.250 K, stanje vlog 1,505 044 K 98 vin., deuerni promet 198 708 K 13 vin.
— Nedeljska kronika. Na Tižaški cesti so se fantje hoteli tepsti, pa je po pred policija posegla vmes in dva odpeljala seboj. — Hlapec J. D., stanujoč v Karunovih ulicah štev. 14, je danes ponoči, kakor že večkrat popred, žvižgal in pel po mestu, ia se je spet hladil na rotovžu. — Na cesti na Loko je neki zidar iz Gline pri Buska-telčevi hiši pobil šipe. — Z vinom 80 Ka vlašč polili v neki gostilni na Starem trgu cokega brivskega pomočnika, ki je bil pre več siten. — Žganja sta se napila prodajalca žgftcja v neki kleti, in sta se doma tako sprla, da ao ljudje poslali po policijo, ki je oba odpeljala in iztrezaila.
— Poskusen samomor. Trgovski agent Rudolf Čeboij. 22 let star, rojen v Predosljih na Koroškem, pristojen v Šmartno pri Slovenjem Gradcu, se je danes zjutraj okoli pol 7. ure pred vi a mi svojega stanovanja v Goriupovih ulicah štev. 3 hotel ustreliti. Krogla je nad desnim očesom Sla v g'avo, a ni prodrla v notranjost giave, marveč je obtičala v kosti. Na lice mesta poklicani policijski zdravnik dr. Illuer je odredil, da so samomorilca prepeljali z rešilnim vozom v deželno boinico. Kaj je pravi vzrok samomoru, se ne ve Čebulj sam je dejal, da se je v pijanosti hotel usmrtiti.
— Povožena je bila na železniškem prelazu na Dunajski c<*sti delavka v tobačni tovarni Amalija Zadnikar. Prišla je bila pod tovorni voz, ker se ni mogla dovolj hitro izogniti konjem, ki so pridirjali po Dunajski cesti.
— Pretep v Šiški- Vojaki 27. pešpolka so danes ponoči napadli dva mirno domov idoča delavca. Popred so se bili v gostilni s civilisti sprli in so te izpodili iz gostilne, in tekli za njimi. Delavca sta jim po na ključbi prišla nasproti iu vojaki so ju napadli, ker so mislili, da sta bila tudi z drugimi civilisti v gostilni. Jeden delavec je ves pobit, ker so ga vojaki z remeljni in z bajoneti obdelavah. Delavca sta vojakom končno ušla in sta se Sla pritožit k služ bujočemu Častniku, kateri je pa dal prito-žnjočega se delavca aretirati.
— Mestna kopel. Od 23 do 29. decembra letos oddalo se je v mestni kopeli vsega skupaj 288 kopelij, in sicer za moške 236 (pisnih 140, kadnih 96), za ženske 52 (prsnih 10, kadnih 42).
— Izžrebane obveznice. Dne 2 ja-nuvarja 1901. 1. so bile izžrebane obveznice 4% posojila kranjskega, katerih gla vinski zneski se bodo dne 1. julija 19011. v imenski vrednosti izplačali in sicer a 200 K. St.: 758, 957, 1005, 1606, 1760, 1800, 1874, 2043, 2142, 2225, 2351, 2539, 2554, 2964; ä 2000 K St.: 79, 91, 134, 183, 235, 302, 452, 458, 679, 722, 732, 766. 785, 814, 832, 843, 916, 919. 1000, 1051, 1129, 1192, 1249, 1288, 1318, 1366, 1394, 1518, 1523, 1551, 1563, 1876, 1955, 1993, 2114, 2193; a 10000 K št.: 23, 71; ä 20000 K St.: 7, 87. Zaključek. Gla vinska
imenska vrednost. 14 komadov ä 200 K = 2800 K, 36 komadov a 2.000 K = 72 000 K, 2 komada a 10 000 K = 20.000 K, 2 komada a 20 000 K = 40 000 K, skupaj 54 komadov, v znesku 134800 K. Navedene obveznice, izžrebane z glavinskimi zneski v imenski vrednosti bode kranjska deželna blagajnica v Ljubljani iz Iačevala zgoraj navedenega dne ravnaje se po do-tičnih veljavnih predpisih. Omenja se, da se bodo izžrebane obveznice, kakor tudi kuponi 3 mesece pred zapadlim rokom izplačevale proti 4 0 o eskomptni pristojbini.
* Kriza v monakovskem umetniškem društvu. Iz Monakovega poročajo, da je predsednik umetniškega društva, Franc pl. Lenbach odstopil. Tudi večina odbornikov, med temi Kaulbach, Uhde, Seidl in Becker so odstopili. Vzrok krize je, ker je večina Članov odklonila odborov predlog, da naj imajo glasovalno pravico tudi izvanredni Člani, ki niso umetniki Ti izvanredni člani so namreč honoraciorji, ki so dali denar da se je sezidal „Künstlerhaus", katerega bi sicer umetniki še danes De imeli. Umetniki pa so predlog cdbora zavrnili in sklenili, da meceni društvene hiše nimajo nobene pravico. Lenbach zapusti baje Monako vo ter se nastani v Bcrolinu ali na Dunaju. Tudi Uhde zapusti Minakovo radi ondotnih razmer m^d umetniki.
Književnost.
— „Jug". Na Danaju ja začel g. Fr. Derganc izdajati revijo *Juga, ki bo izhajala mesečno ter objavljala politične, gospodarske, socialne, naravoslovne, psihološke, pedagoške, zgodovinske, glasbene, arhitekturske, jezikoslovne i. dr. članke. Bavila sa bo z okultizmom, hipnotizmom, feminizmom in z leposlovjem, prinašala kritike ter poročala o ob-t', gospodarstvu, društvih in športu. Na leto stane 5 K, za četrt leta 1 K 25 h Naroča se: Uredništvo rJag", Dunaj, XVIII M*, rti d s stran se 19. II 31. Vsebina 1. Zvezka je: Slovenska kultura. — Tolstega nov roman. — Božji dih. Pesem. — Darwin. Sriaža ob Adriji
— Razg!ed po priredi. — Dunajska pisma.
— Zvestoba. Pesem — 50 miljonov. — Političen pregled. — Trgovina, obrt in gospodarstvo. — Društva in šport. — Književnost, umetnost in gledišče.
Telefonska in brzojavna poročila.
Celje 7. januvarja. Zora ptica, bit če dana — tudi pri nas na Štajerskem. Slavav slovenski inteligenci na Kranjskem!   Živeli napredni poslanci!
Napredna družba.
Col nad Vipavo 7. januvarja. Živela meščanska zavednost, živio Plantan, živela dična naša častna občana Tavčar in Ferjančič!
Colski naprednjaki.
Maribor 7. januvarja. Veseleč se uspeha napredne narodne misli v kranjskih mestih in trgih kličemo: Živeli napredni poslanci, živelo slovensko meščanstvo na Kranjskem!
Slovenski liberalci brez prvakov.
Mozirje 7. januvarja. Radujemo se ob zmagi naprednega duha! Živeli-, napredni poslanci, živio dr. Tavčar! Napredne mozirske Slovenke.
Ptuj 7. januvarja. Prešinjeni prepričanja, da je slovenstvu na Štajerskem zagotovljena lepša bodočnost, če se oklene napredno-narodne stranke, kličemo: Živeli izvoljeni kranjski napredni poslanci! Slava volilcem!
Ptujski naprednjaki.
Sevnica 7. januvarja. Živeli izvoljeni poslanci — kličejo boštanjski radikaler
Trbovlje 7. januvarja Krepki živio kličemo dr. Tavčarju, dr. Ferjančiču in Plantanu: Trboveljski naprednjaki in. jeden Mokronožan.
Vižmarje 7. januvarja. S ponosom gleda naša Šmarna gora, kako je bela Ljubljana razgnala črno meglo v čast, korist in ponos domovini ter pozdravlja dično zvezdo, idejo naprednjaško, pred katero naj nam zadnja črna meglica izgine. S Tavčarjem napočil je dan rešitve iz dosedanje sužnosti! Podšmarnogorski naprednjaki.
Žužemberk 7. januvarja. Čestitamo k slavni zmagi narodne napredne stranke! —      Napredni Dvorjani.
Trst 7. januvarja. Po razglaSenju izida ožje volitve so Lahi uprizorili več iredentistiških demonstracij. Policija je bila primoranaj demonstrante razgnati.
Gradec 7. januvarja. Nemško nacijonalni kandidat za Judenburg pl. Foreber je nagloma umrl.
Dunaj 7. januvarja Pri volitvi je baron Dipauli propadel in je bil izvoljen krščansko socialni župan Sehra-fel. Dipauli je dobil 221, Schrafel pa 237 glasov. Tu vzbuja padec Dipaulija velikansko senzacijo.
Dunaj 7. januvarja. Bivši minister Kaizl je bil danes sprejet v posebni avdijenci pri cesarju.
Budjejovice 7. januvarja. Knez Schwarzenberg je imel včeraj tu shod. Izrekel se je za obnovitev desnice.
Gospodu Juliju Schau m «iimi, lekarnarju v Stockermihi.
Ko sem poskusil VaSo želodčno sol in jo spoznal za dobro za ozdravljenje svojega bolnega želodca, prosim, da mi izvolite doposlati 10 škatlic po postnem povzetji pod naslovom: Josip Senf't, kopelj Bartfeld (vila Karoly). 24. junija 1899. c (2517—1)
Dobiva se pri Izdelovalelju, deželnem lekarnarju. Juliju üirhnumannu v Stoekerauu, dalje v vseh renomiranih lekarnah tu- in inozemstva. Cena 75 kr. za škatljico, najmanj se pošiljati 2 škatljici.
Ustna voda Dentol
; novim annsepttkom.
15 kapljic na kozarec vode. Cena 1 K.
Dobiva se pri (18—1)
zobozdravniku dr. R. Frlanu.
Dež. giedaiišče v Ljubljani.
Stev. 54. Dr. pr. 1073.
V torek, dne 8. januvarja 1900.
Drugikrat in zadnjikrat v sezoni:
V Ljubljano jo dajmo!
Izvirna veseloigra v treh dejanjih. Spisal Ogrinec. Režiser g. A. Verovšek.
Potem zadnjikrat v sezoni:
Iiepa G-aXatea.
Komična mitološka opera v enem dejanju. Spisal Poly Henrion, uglasbil Franc pl. Suppe. Kapelnik g. Hil. Benišek. Režiser g. J. Nolli.
Bhsrajnie« h odpre ob J. ari. — Začetok ab      ari. — Kibcc po I0. ari.
Pri preplavi sodeluje orkester il. c. in kr. pen. polka Leopold II. St. 27.
Prihodnja predstava bode v petek, 11. januvarja. Prvikrat v tej sezoni opera „Č ar o strelec".
Meteorologično poročilo.
VUtna nad morjem 1041 m. Srednji arsini tlak 7M0 mm.
čas opazovanja
Stanje barometra v mm.
to
Vetrovi
Nebo
1
9. avecer
7.Hjutraj
2. popoL
7408,-11-4 p.m.jvzh.
7401J—11*8 p.;m.jvah. 7391 — 92 ar. jvzhod
oblačno
oblačno oblačno
9. zvečer
7 zjutraj
2. popol.
7395
7406 7419
-10-4
—134
- - 67
al. jvzhod
ar. svzhod al. jvzhod
oblačno
jasno jasno
Srednja temperatura sobote in nedelje —116" in 10 6°, normale: —27° in 27°.
Dunajska borza
dne 7 januvarja 1900. Skupni državni dolg v notah   .  . . Skupni državni dole v srebru .  . .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4A/,  .  . .
Ogrska zlata renta 4°/0......
Ogrska kronska renta 470 .... Avstro-ogreke bančne delnice  .  . .
Kreditne delnice........
London vista.........
Nemški državni bankovci za IGO mark
20 naaak...........
20 frankov..........
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini..........
9830 9815 11735 98-16 11730 9236 1697— 667 25 240 • 2'/, 117'65 23 60 1914 90 80 1137
Ljubljanska kreditna banka
Laibacher Creditbank
v Špitalskih ulicah št. 2 menjalnica v pritličju
sprejema vloge na hranilne UuJI-žiee ter iste obrestuje po * °/0 od dne «lopre do dne tlvlt;u.
9% rent 111 davek od teh hranilnih vlog plača banka sama.
Ljubljanska kreditna banka
lzplaea (udi veeje wvote brez odpovedi. (11—5)
Zunanjim vlagateljem
so na željo poštno hranilnične položnice na razpolago  v svrho   poštnine proste vpošiljatve zneskov.
		r
		
IS	Ußm	
Najbolje učinkujoča že I ezo-a rs en a sta voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah
HKURIH MATTOM, Dunaj,
c. In kr. avstr. dvorni in komorni založnik.
Opozarjamo s tem vsakogar, da iz naše službe odpuščenemu agentu
Antonu Kranjc-u jun. v Kostanjevici
na naš račun ničesar ne izplača. c38)
Glavni zastop v Gradcu Dunajskega zavarovalnega društva.
V petek« dne 11- prosinoa ISO I, ob 9. uri dopolu-
dne, ako treba tudi v torek, dne 15* ti zniV odprodalo se bode
30 stavbenih parcel
lastnih gospodu Ivanu Smrekar-ju v Ljubljani in ležečih v katastr. občini Spodnja Slčka potom prostovoljne javne dražbe na licu mesta.
Več o tem v pisarni podpisanega sodnega komisarja ali pri gosp. odvetniku dru. Danilu Majaronu v Ljubljani.
Dr. Fran Vok
(19—x) c. kr. notar kot sodni komisar.
Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135.
Glavna slovenska
hranilnica in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu si 14, Souvanova hiša, v Ljubljani
sprejema in Izplačuje hranilne Ties« In
obrestuje po 4'|2°|o od dne vložitve do dnevzdige
brez odbitka In hrem odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne in od S—• popoldne.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obreatovanje pretrgalo. (40_i) Dr« BIi Hudnlkf predsednik.
Tvrdka Filip Suponelč naznanja žalostno vest, da je njen dolgoletni, marljivi in zvesti uslužbenec, gospod
Fran Maccoratti
polir
po daljšem bolehinju v nedeljo po noči v Trsta umrl.
Naj v miru počiva! (39)
V Ljubljani, 7. januvarja 1901.
Zanesljivi popotniki
za detaljno kupčijo se takoj vsprejmejo za Kranjsko proti stalni plači in proviziji.
Ponudbe pod „100" upravništvu „Slov. Naroda*. (35—1)
Učenec
se takoj sprejme v trgovino s špecerijskim in mešanim blagom. Ponudbe na : (31—2)
se odda za majev termin na Glavnem trgU. (14-3)
Več se izve v upravništvu „Slov. Nar.a.
Ces. kr. avstrijske      državne železnice«
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1W30. leta. Odhod iz Ljubljane juž kol. Proga čoz Trbiž. Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthtl v Aussee, Solnogr.td; čez Klein-Reiflmg v Steyr, v Line na Dunaj via Amsteiten. — Ob 7. nri 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabe!, Beljak. Celovec, Franzeusfcste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solnogratl, Ioitmost, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob ne-deliah in praznikih v Line — Ob 11. uri öl m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljik Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob i. uri 6 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celov-c, Franzt-nsfeste, Ljubno, čez Selztbal v So!nograd; Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inoaaost, Bregenc, Curih, Gen>-vo, Pariz; čez Klein Reifling v Steyr, Line, Budtjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Froga v Novo mesto in v Eočovjs. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. nri f»5 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plzna, Bn-dejevic, Solnograda, Linea, Sfeyra, Ausseea, Ljubca, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob il. uri Irt m dopoludne os.jbni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Bndejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve. Cunha, Bregenca, lnomosta, Zella ob jezera Leud-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. Ob 4 uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, L ub is, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzcnsfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linea. — Prog3, iz Novega mesta in Kočevja Osobni vlaki: Ob b. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri '62 m popoludne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod is Ljubljano drž. kol. V Eamnik. Ob 7. uri 28 ra zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. nri -r.* m zjutraj, ob 11. nri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer.
Ljubljana, Tržaška cesta št. 14.
Bukovo oglje
prve vrste kupuje se v vsaki množini ali v manjših partijah. 94
Ponudbe na upravništvo rS!ov. ^Nar.tt.
Učenec
so takoj sprejme pri tvrdki (30—2)
trgovina z delikatesami in špecerijo na Mestnem trgu 19
Izborna špecijaliieta
najljubše darilo vsakomur je ljutomerski
Biser iz Strmeča 1886
(12) Dobi se v steklenicah pri (4)
Edmund Kavčič-u
Prešernove ulice, nasproti glavni pošti.
Fraltl^ant m pomožni nraBni^: eient. gospodična
nemščine in slovenščine v govoru i'i pismu popolnoma vešč(a) in v stenografiji izvedela) se takoj v sprejme v prijaznem zavodu proti začetni piači 7u—90 tron na mesec. Pii vporabljivosti se zviša*plača in postane doti "nik(ca) uradnik.
Službene prošnje z natančnim popisom življenja in prepisi spričeval upravništvu „Slov. Naroda". ••(37-1)
IIa ■
.....^JiM'
.    ____...
priznano najboljšega izdelka
za rodbine m obrtnike
priporoča
1VÜ.3I JAX
zaloga šivalnih strojev
Ljubljana, Dunajska cesta st.\L7.
Ako se zahteve, pošljem cenike brezplačno m poštnine prosto. (2075—14)
Št. 5/Pr.
(36-1)
Razpis službe,
Pri mestnem magistratu ljubljanskem ju začasno popolniti
službo kurilca mestne elektrarne
z letno plačo 1000 kron
Prosilci za to službo morajo dokazati, da so avstrijski državljani, dotlej neomade-ževanega življenja telesno in duševno zdravi, najmanj 18 in ne več ko 40 let stari, slovenščine v besedi in pismu popolnoma zmožni in morajo biti izvežbani strojni ključarji
Izkazati se morajo z najmanj dvema letoma kurilske službe.
Pravilno opremljene prošnje je vlagati pri predsedstvu mestnega magistrata naj kasneje
do 31. januar I Ja 1. 1901.
Zakasnele ali pomanjkljive prošnje se ne bodo vpoštevale.
^v£@stzii 330.a,gristxa,t lj"a."blja,n.sls:I
dne 3. januarja 1901.
F IN
xi i*
m
(♦) Iä >J8*3
Mm *
(♦)«
86« m
i«
!Prvi kranjski konjak iz dolenjskih vin!
Odlikovan za svoja vina in konjak pri dunajski jubilejski razstavi 1898. leta. (1878—5)
Podpisanec priporoča svojo zalogo pristnega dobro obležonega
konjaka iz dolenjskih vin
v steklenicah, nadalje svojo zalogo dobrih, pristnih In štorih
dolenjskih vin iz amehčanskih cepljenih in starih Irl
Opozarja »e na t6r pellllkOVCft. užganl probek
A., lo ^^Txi.t»olx©i?
Brezovica, Št. Jernej, Dolenjsko.
Dobiva se pri g. J. Praunseiss-n v Ljubljani.
9
Ol
m
o< (♦>
C/J (♦)
ti
CD IV
6)
laflajftt.tPj in odgovorni urednik: Josip Nolli
Lostninn in tisk .Narodna TlskaoM".