ISSN O 040-1978 ORMOŽ. Rtujaka 17 . . trni.. 702-320 IVI florovc/ в^ r•/.. /95-450 (A) • tqpovlna • vodovod JC • centralna kurjava - • montaža -1: • keramična ploščica PHODUALM: - t - 't-I-I--- W-A- 51ll SALON POHIŠTVA ОД/ШЗ j.o.o ,Qo Drovl 3/0 ti 773-3751 nUMUU (Vnn H'lWli Ok Bra*4 ta. ћ»Ј im (i^vrai P4HM4H*. мнм им г. rwj BUklWI чикп MOTIV lUnMi 17«. Oram* KITAJSKA RESTAVRACIJA BAMBUSOV GOZD Dninka ul. 7, nakdaa ad 12. dal L ia IL da 22. ary vßm»dtll»k taßtia PEUGEOT S PC TOPLAK pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Peugeot, Petno Id, Pbdlehnik tel./fax: 062 768144 Y~j c TRGOMNA4№NIRING-STQRfTV€ d.o,p_. ORMOŠKA 14. PIUJ HEL 776-101 TELEFAX: 77S-2W LEN APT. KRAJGERJEVA 19a. TEL 723 049. 723-020 SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO RENT A CAR AVTOVLEKA "KODRAIS" PTUJ, Podvinci 121 b. tel. 779-909 (non stop) mobltel 0609 632-833 AVTO SOLA "HERAK' Rimska pl. 16, 62250 Ptuj MOBITELfÖ6Ö9 616-352_g 062/771-431 1 04, 98.2 fft 1485 ДЛ FIVI LETO IL, št. 41 PTUJ, 10. oktobra 1996 CENA 110 tolarjev TCenter trgovina in servis malih kmetijskih strojev \nton Krajnc s.p. - motorne žage, • škropilnice - ko&llnlce, - kultlvatorji Ptuj, Črtkova 7, delavnica T? 773-965 trgovina TP S 779-721 CäEWTfcALNÄ KURJAVA - VODOVOD storitev POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL SEAT avtoJERENKO :esto_53, Рћ^^Јсп^Лј^ <3 (062) 771r226 Skupina Volkswagen TATEDEN / TATEDEN Kilogram ekologi/e, prosim! Modernemu človeku je na razpolago vedno manj naravnih bogastevy na njegovih plečih visi vse več obremenitev. Le redkokaiere reči še ni treba plačati. Tudi voda je bila včasih od boga dana dobrina - kol sonce in zrak. Odkar nam priteče v naše domove, je zanjo treba odšteti denarce. Da odteče iz hiše, je bilo treba zgraditi ustrezne sisteme. Sedaj pa je potrebno za seboj tudi počistili in v naravo spusliti čisto vodo. Pravilno! Otroke od rane mladosti učimo, da je potrebno za seboj pospraviti. Sedaj pa bomo morali tudi odrasli. Kljub temu pa se porajajo dvomi in vprašanja. Gledam vodo, ko si umivam roke, in ne morem razumeti, da jo je potrebno prečistili, da jo lahko spustijo v Dravo, v kateri si ni mogoče umiti rok. Smiselnost celotnega početja se mi zdi še bolj dvomljiva ob podatku, da porabi povprečna slovenska družina dnevno med ISO in 200 litri vode - večino za prhanje, umivanje in pranje. Odpadno vodo v državi čistimo s 53 biološkimi čistilnimi napravami, večjimi od 1000 enot, od katerih pa večina ne dosega načrtovanega učinka čiščenja. Nanje je priključenih približno 11 odstotkov prebivalcev. V Ormožu je povprečje krepko preseženo in je na čistilno napravo priključenih okrog 30 odstotkov prebivalcev. Pri plačevanju za obratovanje čistilne mprave pa je preseženo tudi povprečje zdrave pameti in tolerance. Za čiščenje vode plačujejo uporabniki več kot za samo vodo. Pri celotni zadevi pa jih imajo še za norca. Zelo težko bo najbrž koga prepričati, da je biLi čistilna naprava v industrijsko-obrtni coni zgrajena zato, ker vzhodni Ormožani tako grozno svmjajo, in ne za potrebe industrije. Težko verjetno je tudi, da se industrijska in gospodinjska odpadna voda sploh lahko primerjata, nikakor pa njunega čiščenja ni mogoče plačevali po enaki ceni. Ob vsem tem je treba upoštevali, da so denarnice prazne. Tistim, ki imajo polne, ni težko govorili o ekologiji in izzivati bes tistih, ki naj bi bili grešni kozli za potrebe industrije. Ob iskanju genialnih in nebolečih rešitev se prizadetim poraja misel, da se z mlini na veter in s sistemom nima smisla spopadati, ker to Še nikoli ni bilo uspešno. Ekologija stane, to je jasno vsem. Treba pa je pošteno preračunali, koliko in kdo bo plačal račun. Prebivalcem izhodnega dela Ormoža pa preostane varčevanje! Zalo ne bo odveč napotek, da iz pipe, ki ne lesni dobro, letno iztečeia tudi do dva kubična metra vode in da pri prhan- ju porabile štirikrat manj \ c L I / // Vda ј/Шиги vode kot pri kopanju. oc PTUJ / PROTI GRIPI ŽE CEPIJO (epijen je - edina zaščita V ponedeljek so na oddelku za higieno in epidemiologijo v Ptuju pričeli cepiti proti gripi. Cepijo z enkratno dozo s sestavinami vi-ruso\. ki so jih na osnovi podatkov v svojih laboratorijih zbrali v Svetovni zdravstveni organizaciji, oziroma iz virusov, ki krožijo po svetu. Vodja oddelka dr. Ciril Korpar je povedal, da stane cepljenje za Upokojence in za tiste, ki so zaradi osnovne bolezni (astme, led v nega obolenja, sladkorne bolezni) bolj ogroženi z gripo, 500 tolarjev. za vse druge, ki bi se želeli cepiti, da bi tako zaščitili sebe oziroma svoje najbližje, pa 1400 tolarjev. R Otroke do 10. leta starosti cepijo dvakrat s polovično dozo v razmaku enega meseca. Cepivo za ogrožene skupine prebivalcev plača Zavod /.a zdravstveno zavarovanje Slovenije. Dr. Ciril Korpar se posebej poudarja pomen vsakoletnega cepljenja proti gripi, ker na ta način spodbujamo večjo tvorbo protitelesc in s tem tudi vplivamo k već); odpornosti proti gripi. v Cepljenje Še posebej priporočajo bolnikom s srčnimi obolenji, bo-i&in li obtočil, pljučnimi boleznimi, ledvičnimi in presnovnimi obolenji (sladkorna bolezen), vsem, ki imajo zvišan krvni tlak, starim nad 60 let, tistim, ki so zaradi zmanjšane odpornosti zaradi druge- bolezni bolj dovzetni za gripo, ter seveda vsem tistim, ki so na svojih delovnih mestih bolj izpostavljeni okužbi in s tem tudi povečani ©ožnosti prenosa te bolezni na druge. Na oddelku za higieno in epidemiologijo Ptuj cepijo proti gripi vsak dan od ponedeljka do petka med 8. in 13. uro. Nepokretne bodo cepj na domu. Tisti, ki se nameravajo cepiti, pa trenutno preboleva-io vročinsko bolezen, naj to storijo 14 dni po končani bolezni. Gr i na je nevarna bolezen tudi zaradi zapletov, ki jih povzroča, marljivo st se ob epidemijah poveča za en odstotek. Dr. Ciril Korpar pravi. da je letos epidemijo pričakovati, glede na to da se običajno pojavi ja vsaki dve ali tri leta. MG PODČETRTEK / 7. FESTIVAL ZDRUZENJA RADIJSKIH POSTAJ Med nagrajenti tudi radio Ptuj Na v petek končanem 7. festivalu Združenja radijskih postaj Slovenije v Atomskih Toplicah pri Podčetrtku so za najboljšo lokalno oziroma regionalno radijsko postajo že šestič izbrali radio Murski val iz Murske Sobote. Med nagrajenci pa smo tudi mi, točneje avtorja oddaje Za velike in male otroke Tatjana Mohorko in Dušan Sterle, ki sta v kategoriji kontaktnih oddaj osvojila tretje mesto. Gost 7. festivala Združenja radijskih postaj Slovenije Milan Kučan v pogovoru z Mimico Kidrič, direktorica radia Šmarje, ter uredniki in novinarji Spodnji Cai 23, Pragersko tel. 062 837 596 OKENSKE POLICE. STOPNICE PO MERi IZ MARMORJA IN CRANfTA.IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV. KRATKI DOBAVNI ROKI IN UGODNI PLAČILNI POGOJI. II- TiN ZOR 062 779-788 1 1 PTUJ hišni alarmi avtoalarmi domofoni video. nadzorni sister/ii Na festivalu je s prispevki tokrat sodelovalo rekordnih 16 radijskih postaj, prispevke v devetih kategorijah pa so ocenjevale tri tričlanske žirije uveljavljenih ustvarjalcev na novinarskem, predvsem radijskem področju. Ob poslušanju in ocenjevanju prispevkov so prvi dan festivala ustanovili Gospodarsko interesno združenje nekomercialnih radijskih postaj Slovenije, ki zaenkrat šteje 14 članic, drugi dan so se pogovarjali o problemih slovenske radiodifuzije, zadnji dan pa s predsednikom države Milanom Kučanom, ki je bil tudi gost na slovesnem zaključku. Odlični organizatorji, kolektiv radia Štajerski val, so pripravili tudi več ogledov in družabnih srečanj, tako da smo udeleženci Atomske Toplice in izjemno zanimivo okolico zapustili z najlepšimi vtisi. Več o festivalu pa v prihodnji številki. /. kot ar w cvctj? Dor a PTUJ. TRSTENJAK0VA 5A. TEL 062 775 - 473 I CVETJE ZA VSE PRILOŽNOSTI ШПЕШЕХПЈШШГ" S CVETJEM JE DAN LEP f Svetovni prvak iz Corišmte Več na strani 14 Rent-a car МОМЛСО KOMBI IN OSIBNA VOZILA Dostava na dom I Ptuj. t«l: 062 '796-040 NON STOP 9770040197053 GORNJA RADGONA / ZADNJE SLOVO OD • AKADEMIKA PROF. DR. ANTONA TRSTENJAKA ' . "Umrješ, da živiš" ŽALNE SEJE OB SMRTI ČASTNEGA OBČANA PRLEŠKIH OBČIN AKADEMIKA PROFESORJA DOKTORJA ANTONA TRSTENJAKA ф POGREBNE SVEČANOSTI V CERKVI SV. PETRA JE VODIL MARIBORSKI ŠKOF DR. FRANC KRAMBERGER ф NA RADGONSKEM POKOPALIŠČU STA SE OD VELIKEGA ROJAKA PRLEKIJE ŠE ZADNJIČ POSLOVILA RADGONSKI ŽUPAN MIHA VODENIK IN REKTOR MARIBORSKE UNIVERZE PROF. DR. LUDVIK TOPLAK /aro s posmrtnimi ostanki akademika prof. dr. Antona Trstenjaka so pripeljali v Gornjo Radgono v četrtek, 3. oktobra, in jo polo/ili na žalno mesto v ecrkvi sv. Petra, /aro je prinesel dekan Andrej /rim v spremstvu radgonskega župana Milie Yodenika in predsednika občinskega sveta Petra Fridaua. Pričakali sojo svojei, duhovščina, ravnatelji osnovnih šol, učitelji in učenei OŠ Negova, ki nosi ime pokojnega dr. Trstenjaka, meščani Radgone in številni drugi, ki so se nato v žalnem mimohodu poslavljali od znamenitega Slovenca. Občinski svet v Gornji Radgoni je pripravil žalno sejo, na kateri so lik pokojnega predstavili podpredsednik občinskega sveta mag. Jane/ Kramberger in učenci ter učitelji OS Negova. Pripravili so tudi sveto mašo in molitveno uro v cerkvi sv. Petra, kjer je bila odprta žalna knjiga. Pogrebne svečanosti so se začele v petek, 4. oktobra, ob 14.30 uri, vodil pa jih je mariborski škof dr. Franc Kramberger. V nabito polni cerkvi so se maše zadušnice poleg številnih duhovnikov in visokih cerkvenih dostojanstvenikov udeležili predstavniki obeh slovenskih univerz na čelu z rektorjema dr. Alojzem Kraljem in dr. Ludvikom Toplakom, predstavniki Fundacije akademika dr. Antona Trstenjaka na čelu s tajnikom mag. Milanom Lovrenčičem in predstavniki mest Ljubljane in Maribora, državnega zbora, župani sosednjih občin in občin, v katerih je bil pokojni akademik prof. dr. Anton Trstenjak častni občan, ter številni predstavniki kulturnega, gospodarskega, političnega in javnega življenja iz Slovenskih goric, Po-murja in Podravja. Na radgonskem pokopališču sta se od človeka brezmejne učenosti in ustvarjalnost poslovila radgonski župan Miha Vo-denik in rektor mariborske univerze prof. dr. Ludvik Toplak v TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Viki Klemenčič, Ludvik Kotar (v. d. radijskega urednika). Martin Ozmec. Marija Slodnjak in Milena Zupanič (novinarji). Graflčno-tehnični urednik: Slavko Ribarič. Računalniški prelom: Jože Mohorič. Propaganda: Oliver Težak. 776-207. Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj: (062) 771-261, 779-371: 771-226: faks (062) 771-223. E-pošta: ptedniku? kdm-ptuj.si Celotna naročnina 5.720 tolarjev, za tujino 11.440 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23(58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. imenu Fundacije dr. Antona Trstenjaka. Radgonski župan Miha Vodenik je v svojem govoru med drugim poudaril: "Imeli ste življenje enkratnega človeka - resničnega humanista. Tuje so pomogla k bodočemu razvoju naše pokrajine ob reki Muri." Rektor Mariboske univerze prof. dr. Ludvik Toplak pa je v svojem govoru ob smrti akademika prof. dr. Antona Trstenjaka med drugim poudaril: "Njegovo pravo in zadnje obzorje in obnebje je absolutnost: absolut-nost etičnega imperativa, absolutnost medčloveškega spoštovanja in ljubezni, absolutnost bivanjske popolnosti in absolutnost religioznega razmerja z Drugim, kot je dejal promotor dr. Milčinski. Prof. dr. Anton Trstenjak kot psiholog je v svetovni literaturi utemeljitelj psihologije barv, raziskovalec emo-cij, utemeljitelj grafologije na Slovenskem. V vseh teh njegovih delih se kažejo težnje po ce- ' * M. -v m 5H ift, љ' • * W i * vam bile besede, ki ponazarjajo najbolj negativne strani človeškega karakterja - zloba, laž, zavist, hinavščina, sovraštvo. Živeli ste v prepričanju in tako tudi delovali, da samo poštenost, ljubezen, iskrenost, spoštovanje, prijateljstvo prinašajo urejene medčloveške odnose. Z veseljem ste se odzvali moji prošnji, da lahko nova šola pri Negovi nosi vaše ime. Imeli ste samo eno pripombo: 'Nobene spominske plošče, prosim, več kot zadosti je že ena na moji rojstni hiši. Ko pa me bo gospod Bog poklical k sebi, potem pa naredite, kar hočete. Postavite ploščo, mogoče celo spomenik, vi, župan, pa poskrbite za peneze, da ne bo nobenih problemov.' Izredno ponosni ste bili na Prlekijo, pokrajino, katera je dala slovenskemu narodu veliko imenitnih ljudi: slaviste, duhovnike, kulturnike, politike, filozofe Miklošiča, Danjka, Meška, Janežiča, Kocbeka, Krefta, Korošca, Vehra, Šlebingerja, Janžekoviča, Si-moniča ...; saj jih je preprosto mnogo preveč, da bi jih človek kar tako naštel. Za vami je ostal živi spomenik - Fundacija doktorja Trstenjaka. Trdno sem prepričan, da bo pod nadvse vzornim vodstvom rektorja mariborske univerze doktorja Ludvika Toplaka in magistra Milana Lovrenčiča ta ustanova s svojo humano vlogo - zbirati finančna sredstva za nadarjene mlade ljudi iz Prlekije kot pomoč pri njihovem nadaljnjem študiju - pri- Žalna seja ob smrti akademika prof. dr. Antona Trstenjaka v Ptuju je bila v četrtek popoldne. Udeležili so se je župani občin na Ptujskemt v katerih je bil dr. Trstenjak častni občan> predstavniki političnih strank in drugi občani, o liku pokojnega dr. Trstenjaka pa so govorili ptujski župan Miroslav Luci, Kristina Šamperl-Purg, vodja oddelka za družbene dejavnostiy in Ivan Lovrenčič, direktor Zgodovinskega arhiva Ptuj. Četrtek, 10. oktober 1996 - TEDNIK ишш^шшшшшш^^^т STUDENICE / USTANOVILI ODBOR ZA REVITALIZACIJO Oživitev bo dolgotrajna Zara s posmrtnimi ostanki dr. Antona Trstenjaka v Gornji Radgoni lostnem obravnavanju človeka in proučevanju človeka. Le tako, kot je tudi sam zapisal, lahko "umreš, da živiš", ali kot je zapisal v eni zadnjih knjig Po sledeh človeka: Bojimo se črnogledih prerokov.' Potreben nam je izhod. Ljudem je potrebna vizija. Knjigo je tudi zaključil: 'Kdo pije čašo nesmrtnosti, kdo pije iz nje, kako naj pijemo iz čaše nesmrtnosti, da jo bomo res dosegli? Treba bo zamenjali čašo.'" Zadnjega slovesa se .je udeležila tudi množica Radgončanov, ki so bili na svojega častnega občana izjemno ponosni. Marjan Toš Po ustanovitvi iniciativnega odbora /a revitalizacijo nekdanjega samostana sester dominikank v Studenicah pri Poljčanah v letošnjem juniju ter z javnimi deli in obnovo samostanske cerkve se je urejanje samostanskega kompleksa le premaknilo z mrtve točke. Minuli teden so v Slovenski Bistrici ustanovili enajstčlanski odbor /a rešitev Studenic, ki mu načeljuje Stane Gradišnik, strokovni delavec /a kulturo pri slovenjebistriški /KO. Čeprav v Slovenski Bistrici razumejo spomladi sprejeti sklep vlade Republike Slovenije o podržavljanju nekaterih kulturnozgodovinskih in naravnih spomenikov kot začasni ukrep in napor oblastnih organov za zavarovanje omenjenih spomenikov pred stihijskim lastninjenjem in njihovo drugačno odtujitvijo, se Bist-ričanom ob tem sproža vrsta pomislekov, še posebej ob spominu na aroganco glavnega sekretarja ministrstva za kulturo ob napovedanem obisku občinske delegacije v letošnjem poletju, ko si je zanjo vzel samo pet minut časa. V občini so ugotovili, da ni časa za čakanje pri reševanju Studenic 'od zgoraj', zato morajo vzeti stvari trdno v svoje roke. Ker so pred tem že uspešno reševali nešteto propadajočih objektov v občini, so se odločili, da bodo ustanovili odbor za revitalizacijo samostana Stude-nice, ki bo neke vrste partner v dogovorih z državo. Sestavljajo ga predstavniki ministrstva za kulturo, Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine iz Maribora, Škofijskega ordinariata iz Maribora, domače studeniške krajevne skupnosti in župnije, občine, Zavoda za kulturo občine Slovenska Bistrica ter bistriške Panorame. Stane Gradišnik, strokovni delavec za kulturo pri ZKO, ki so ga soglasno imenovali za predsednika omenjenega odbora, jc ob opisu vsega, kar se v Studenicah trenutno dogaja, menil, da je 'samostanska lupina' v tako slabem stanju, da deli, ki jih financira občina, pa ^ opravljajo čistilno akcijo notranjosti in tudi zunanjosti samostana kar je brez dvoma veliko opravilo Podobna dela bodo nadaljeval] tudi prihodnje leto, čim prej bo potrebno pričeti obnovo strehe dvorišče čakajo še arheološka izkopavanja, rešiti pa bo potrebno obzidje, ki je zaradi očiščenja pos-talo bolj krhko, ter pričeti obnovo ponekod dotrajane notranjščine. Na prvi seji odbora so med drugim govorili o izselitvi družin, ki še živijo v samostanu, odpovedi Vse prej kot lepa podoba severne strani studeniškega samostana sester dominikant z razbitimi okni, ki slepo zrejo v naključnega popotnika. Foto: VT kmalu zanjo ne bi bilo več rešitve, zato je prav, da se dela lotijo takoj m seveda pod strokovnim vodstvom. Tako bodo v letošnjem letu obnovili samostansko cerkev, za kar je država prispevala dva milijona tolarjev, domačini pa so s pomočjo župnika nabrali še najmanj dvakrat toliko. Z javnimi uporabe vrtov ter še o vrsti drugih ukrepov, ki jih je potrebno povzeti, če hočejo, da bo vse to obrodilo sadove. Po besedah nekaterih članov odbora za revitalizacijo Studenic bodo dela pri obnovi trajala najmanj desetletje. Vida Topolovec Nova KBM d.d. vabi pletilke in pletilce RAZPIS «- — • — ■ • • M za najdaljšo ročno pleteno volneno nogavico Št. 43! Nova KBM d.d. razpisuje natečaj za najdaljšo nogavico. Iti bo spletena do 24. oktobra 1 996. RAZPISNI POGOJI: -Najdaljši "tradicionalni hranilnik " mora biti spleten ročno. - Spleten mora biti iz volne. -Ustrezati mora nogi št. 43 (evropska mera). -Udeleženci razpisa morajo uporabljati pletilke št. 4. -Nogavica mora zdržati težo stotih pettolarskih kovancev. NAGRADE: ..... 1 50.000,oo tolarjev začetnega pologa na rentno varčevanje Nove KBM d.d., 70.000,oo tolarjev začetnega pologa na rentno varčevanje Nove KBM d.d., 30.000,oo tolarjev začetnega pologa na rentno varčevanje Nove KBM d.d.. Spleteno nogavico ( vključno z vašim imenom in priimkom, naslovom, telefonsko številko in številko noge) pošljite priporočeno na naslov: Nova KBM d.d. Ulica Vita Kraigherja 4 2505 Maribor s pripisom ' Zaštrikajmo skupaj!" Vse nogavice, ki bodo prispele na naš naslov do četrtka, 24. oktobra 1996 bo pomerila tričlanska strokovna komisija v torek, 29.10.1996 v osrednji enoti Nove KBM d.d. v Mariboru. Vse prispelo nogavice postanejo iast Nove KBM d.d.. ZnposJrni Novr KBM d.d. v razptsu ne bomo sodelovali' "^Nova KBM Akcijska prodaja OB TEDNU OTROKA aktivnosti tedna otroka se aktivno vključuje tudi programski svet za zdravje, ki deluje v okviru projekta Ptuj - zdravo mesto. V teh dneh naj bi izšel ponatis pobarvanke "V družini se vse začne', ki naj bi jo prejeli učenci drugih razredov osnovnih Šol in njihovi starši. Izročili jim io bodo pri uri zdravstvene vzgoje. K večjemu zdravju najmlajših no| bi prispevala tudi videokaseta na temo Živim zdravo", ki jo bodo prejele vse enote vzgojno-varstvene organizacije Ptuj. Sredstva za nakup videokasete so zagotovili v okviru projekta Ptuj - zdravo mesto. VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA V GORIŠNICI Odbor za gospodarstvo - komisijo za obrt in podjetništvo občine Gorišnica skupaj z Gea Collegem iz Ljubljane organizirata večerno šolo podjetništva, ki bo potekala v občini Gorišnica. Izobraževanja naj bi se udeležilo do dvajset podjetnikov in obrtnikov. Predavanja se bodo predvidoma pričela konec oktobra. Prijave sprejemajo v občini Gorišnica do zapolnitve prostih mest. Cena šole na udeleženca je 95.250 tolarjev. Slušateljem iz občine Gorišnica bo občina sofinancirala polovico Šolnine. Tudi na ta način želijo spodbujati obrtniško in podjetniško znanje. ZA PREPREČEVANJE NEZGOD PRI OTROCIH Otroke najbolj ogrožajo prometne nezgode, utopitve, padci, zadušitve, nezgode z ognjem in vrelimi tekočinami in zastrupitve. Da bi jih bilo manj, se je prvega septembra v Sloveniji pričela akcija razdeljevanja brošur pod naslovom "Preprečujmo nezgode pri otrocih". V Ptuju jih delijo staršem enoletnih otrok ob sistematskih pregledih na otroškem dispanzerju. NOVA ČLANICA UPRAVE MERCATORJA SVS Mag. Marjana Olstrak je od srede septembra nova članica uprave Marcatorja SVS. Odgovorjo za področje financ, računovodstva in ekonomike. OKTOBRSKA OBRTNIŠKA OBVESTILA izšla so oktobrska obrtniška obvestila, ki jih na območju devetih občina na Ptujskem prejema okrog 1500 članov Območne obrtne zbornice Ptuj. Poleg stalnih informacij o plačah, prispevkih iz bruto osebnih dohodkov in zavarovalnih osnovah prinašajo osnovne informacije o nekaterih sejmih in srečanjih ter strokovnem izobraževanju za potrebe obrti in podjetništva. GOSTINSKO-TURISTIČNI ZBOR NA BLEDU 6. in 7. novembra bo no Bledu letošnji gostinsko-turistični zbor, v okviru katerega bodo potekale razstave in strokovna tekmovanja. MODNE REVIJE Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so v okviru foruma 1. in 2. oktobra potekale tendenčne modne revije pod skupnim naslovom Moda z vami", na katerih so se najbolj znani slovenski konfekcionarji in izdelovalci pletenin, čevljev, torbic in drugih modnih dodatkov predstavili z modnimi novostmi za nas-lednio sezono. Od zasebnih izdelovalcev modnih oblačil so posebno pozornost vzbudila oblačila blagovne znamke Barbara Plaveč iz Ptuja. V SOBOTO NA PTUJSKi TV Uo programu je glasbena oddaja Videoboom 40. " Pripravila: MG VORI SE ••• DA so ptujski svetniki, jez-ker naj bi časopisi premalo Phalt o njih, ustanovili **tujčaruL In sedaj v njem sporočajo: "Zaradi pomanjkanja prostora zanimive vsebine (iz točke pobude in vprašanja na 20. seji mestne-№ sveta op. p) ne moremo ob-Javili." Cilj pa naj bi opravičeval sredstva?! ••• DA sedaj v znova aktualnem času ljudje razmišljajo lx*di takole: Temo, kako se dobijo biki, zadnje čase tudi vemo, da se voli dobijo z volitvami. Volimo pa jih osli." ... DA lA>esje priporoča:"Politiki, delajte to s svojimi prijateljuГ ... DA bo paviljon v Ljudskem vrtu končno imel svojo namembnost v roku šestih mesecev po veljavi kadilskega zakona. Do takrat bi namreč delodajalci morali kadilcem zagotoviti ločene prostore. Ker jih nimajo, bodo lahko torej kadili vsaj pod pavil-jonsko streho. Edino vprašanje pri tem je, ali gre to skupaj s prvotno kulturno namembnostjo objekta. ... DA je stotnik pred odhodom haloške konjenice udeležencem (vsem razen konjem) zabičal, naj se strogo držijo reda in naj se ne ustavljajo pri vsaki zidanici. Nekaterim nasvet ni prišel do živega, pa so imeli "front alne težave'. Eden Štirinožnih udeležencev pa je pohod plačal z življenjem. ORMOŽ / SEDMA SEJA SVETA .. Izredno dolgi Minuli teden so se ormoški svetniki sestali na 7., izredni seji občinskega sveta. Predsednik sveta Alojz Sok je v krajšem pogovoru povzel dogajanje in zaključke seje. Vrtalnik KO 564 RE B+D TEDNIK: Izredne seje sveta trajajo v Ormožu tudi po sedem ali osem ur in imajo na dnevnem redu tudi po 19 točk dnevnega reda. Zakaj? A. SOK: Doslej ni bilo nobenega razloga za izredne seje, vse bi lahko bile redne. Župan je zahieval sklic izredne seje z tremi točkami dnevnega reda, sam sem jih dodal 15, ki jih je bilo treba čim prej rešiti. Seja sveta stane ob polni udeležbi vseh svetnikov več kot 300.000 tolarjev in zato ni smiselno, da se srečujemo za tri točke dnevnega reda. TEDNIK: Če sva že pri denarju - pogovarjali ste se o določanju plač in drugih prejemkov funkcionarjev in delovnih teles ter organov občine Ormož, tudi za nazaj, za obdobje od 1. 1. do 10. 3. 1995... A. SOK: Ob reformi občin še ni bilo vseh pravilnikov za urejenje plač funkcinarjev, zato smo odločali tudi za nazaj. Plače so bile takrat izplačane po starem pravilniku, ki je veljal za izvršni svet. Računsko sodišče, ki je letos kontroliralo poslovanje s proračunom občin, je v zvezi s tem ugotovilo nekatere nepravilnosti. O tem, kakšne nepravilnosti so bile ugotovljene, ne vem kaj dosti, ko bo poročilo podano občinskemu svetu, bo dostopno tudi javnosti. Ne gre za alarmantene podatke, zgolj za majhne nedoslednosti in pomanjkljivosti, ki so spremljale nastajanje novih občin in občinskih svetov. Takšne težave nastanejo vedno, ko se lotimo česa novega. TEDNIK: Koliko zaslužijo svetniki, ki sodelujejo v občinskem svetu, in koliko drugi funkcionarji? A. SOK: Plača župana se ravna po koeficientu 7,5, vrednost koeficienta pa je pribljižno 35.500 tolarjev bruto. Svetniki za udeležbo na seji dobijo okrog 8500 tolarjev, za sodelovanje v različnih komisijah pa polovico tega zneska. TEDNIK: Pa podžupan? A. SOK: Podžupanu smo določili v skladu s sprejetim pravilnikom 16,5 odstotka, predsedniku sveta pa 33 odstod-kov od osnovnega koeficienta župana. Župan dobi poleg tega še 40 odstotkov stimulacije. Tajnica občine ima po pravilniku koeficient 6,5 in dobi 30-odstotno stimulacijo. TEDNIK: Pri skladu za razvoj malega gospodarstva se menda zatika pri denarju? A. SOK: Na tej seji smo se obširno seznanili s problematiko malega gospodarstva v občini. Ormoški obrtniki so predstavili svoj pogled, sodeloval pa je tudi sekretar Obrtne zbornice Slovenije Anton Filipič in nanizal probleme malega gospodarstva. Sklad naj bi nastal zaradi želje, da sredstva, ki jih proračun namenja za malo gospodarstvo (letos 5 milijonov), porabijo naši obrtniki s čim manjšo obrestno mero. Kot so sami povedali, je denar pri nas predrag, obresti so previsoke. TEDNIK: Na občinski svet je prišla tudi zahteva za revizijo postopka javnega razpisa za izbor izvajalca za gradnjo telovadnice pri osnovni šoli v Ivanjkovcih. A. SOK: Na 19. seji je občinski svet z 19 glasovi med sedmimi pravilno vloženimi vlogami za izvajalca del izbral podjetje Eco Energetika. V razpisnih pogojih si je občina pridržala pravico etapne izgadnje. Prva etapa je vredna 33,5 milijona tolarjev. 27 milijonov je nakazalo ministrstvo, 5 milijonov pa je dodala občina iz amortizacijskih sredstev za šole. Po projektantskih ocenah je vrednost objekta 89 milijonov tolarjev, občina pa je pripravljena plačati 75. TEDNIK: Eco Energetika pa ni bila najcenejši ponudnik? A. SOK: Razlika med najcenejšim in najdražjim ponudnikom znaša za prvo etapo izgradnje 4 milijone tolarjev. Svetniki so se za omenjeno podjetje odločili, ker gre za domače obrtnike. Ti bodo poskrbeli, da bodo naši otroci imeli kje opravljati pripravništvo in vajeniško dobo. S takšnim pristopom dajemo možnost domačinom, da se naučijo graditi objekte in da si pridobijo reference. TEDNIK: Pri celotnem projektu pa je bilo omenjeno podjetje dražje celo za 12 milijonov tolarjev! Alojz Sok, predsednik sveta občine Ormož A. SOK: Res je, da je bilo ptujsko podjetje pripravljeno celoten objekt postaviti za 62 milijonov, vendar v razpravi se je izkazalo, da to podjetje ponuja drugačno izgradnjo, kot je določena v projektni dokumentaciji. Zaradi nižjega naklonskcga kota strehe so bili nekateri svetniki mnenja, da ponudba ni primerljiva z ostalimi. Drugo najcenejše podjetje (65 milijonov) pa je zagotavljalo fiksnost cene le ob 30-odstotnem avansu. Občina pa tega po novem zakonu ne more dati. TEDNIK: Kaj ste odločili glede peticije občanov glede čistilne naprave? A. SOK: Tega vprašanja smo se lotili zelo resno. Del Ormožanov plačuje za čiščenje vode 97 tolarjev po kubiku. Ne strinjajo se s plačevanjem takse za investicije (20 tolarjev na kubik) in tudi ne s ceno čiščenja vode. Zahtevajo, da bi bili ti stroški realni. Moti jih, ker je enotna cena 97 tolarjev tako za gospodinjstva kot tudi za proizvodnjo. V peticiji trdijo, da bi morali biti odpadki glede na zakon o okolju klasificiram, cena pa prilagojena stopnji onesnaženosti. Na seji se glede tega vprašanja nismo mogli poenotiti. Del svetnikov je zahteval, da se jim taksa ukine, ker ne obremenujejo okolja, drugi so nasprotovali. Sklep je bil takšen, da naj odbor za gospodarske zadeve, premoženje in finance ter odbor za varstvo okolja najdeta skupno rešitev in jo ponudita svetu. TEDNIK: Bo vašo odločitev že mogoče prebrati v Ormoških novicah? A. SOK: Rok za to odločitev je deset dni. Ormoške novice pa že zelo težko pričakujem. Vsi pravni okvirji so postavljeni, urednik je imenovan, potrjen je programski svet, na seji pa smo potrdili tudi programsko shemo. Sprejeli smo sklep, da bo prva številka promocijska. Plačala se bo iz proračuna, brezplačno pa jo bodo prejela vsa gospodinjstva v občini. Glasilo naj bi izhajalo enkrat mesečno in bi bilo informativno. Ormoške novice bodo objavljale tudi obširna poročila s sej občinskega sveta in vse akte, ki jih sprejmemo. Občani se bodo lahko temeljito informirali, ker v javnosti prihaja pogosto do različnih razlag. viki klemenčic Škarje za Živo mejo GT 425 iilf" - . Vrtalnik BL 400 B+D Kotna brusilka KB 69 A Zaga vbodna BL 350 8.987,00 Nadrezkar NR 808 A ШШ Žaga povratna PZ 55 B 9.946,0 Električno kladivo EK 150 Vrtalnik VV 5558 AS-3 HP glava Vrtalnik akum. 2272 SKK Samokolnice LIV 5.775,00 Samokolnice AGR ШШ \' vseb Mercatorjevib specializiranih prodajalnah t Ptuju, Ormožu. Lenartu. Lendavi, (i. Radgoni. Mercator пајШјЛ Mtsrt/ • • bo potekala akcija t kateri je zajeta prodaja naslednjih žag. iz bobi prt/grama žage 023 in 025 iz profesionalnega programa žage 026 in 0.16 H0BY PROGRAM Žaga 023 PROFESIONALNI PROGRAM Zaga 028 I' Ш m ШШшвшш Žaga 036 j sei za brnionje verige. 1 kom. veriga, 1L olja Ric phis и mazanje vtfijp Ш Y vseb Mercatorjevib specializiranih prodajalnah || r Ptuju. Ormožu. Lenartu, Lendavi, G. Radgoni Mercator najM&jom! Mercator Zarja Ormož Vas vljudno vabi tui svetovanje o prav itn i negi obraza in telesa s kozmetiko,JADE oz. naravno kozmetiko ANNEMARIE BORU N D. ki ga lx) vodila izkušena svetovalka. Svetovanje bo ШШ Ml» ШШШ1Т Ш ШШ W t fTTl ^ШћШШЛУт ж1Г od 9. do 18. ure v poslovalnici DROGERIJA - PAPIRNICA v poslovalnici DROGERIJA - PAPIRNICA. Kerenčičev trg 4. Ormož Mercator ugoden nakup V Mercatorjevib specializira ti ib prodajalnah v Ptuju. Ormožu, Cr. Radgoni, Lenartu, Lendavi. Likalnik parni 1120 teflon GORENJE Likalnik parni 0 2100 IN0X GORENJE Rezalnik (za gospodinjstvo; R 404 MGA NAZARJE Mercator Cimefe, 70. oferofor 1996 - TEDNIK i GORIŠKA BRDA / TRGATEV PO NOVINARSKO [Maribor, Zrkovska c. 87, tel. 062/511-384, faks 062/510-633 Roke so se lepile od rebuline sladkobe Med dve novi pridobitvi za občino Destrnik - Trnovska vas sodita tudi izgradnja vododnega omrežja Trnovska vas - Vitomar-ci in mrliška vežica na Destrni-ku. Glavi vod med KS Trnovska vas in sv. Andraž je že končan, gradijo le še vodohran. Novo mrliško vežico na Destrniku pa naj bi odprli 1. novembra. Dobri dve leti je pri destrniškem pokopališču gradbišče. Po besedah župana Franca Pukšiča bo investicija kmalu končana, saj je vežica že končana, urejujejo le še okolico in notranje prostore. Ob vežici so morali zaradi hribovitega terena zgraditi oporni zid, s čimer se je vrednost investicije nekoliko zvišala, pod vežico pa bodo uredili veliko parkirišče. V notranjih prostorih bodo v teh dneh namestili talno gretje in do konca meseca - do dneva mrtvih - bo mrliška vežica nared za slovesno odprtje. V občini pa so v zadnjem letu in pol dajali še posebej veliko poudarka ureditvi infrastrukturnih objektov. To jim je največji trn v peti, saj se poleg slabih cest in težav z vodo srečujejo tudi s problematiko širitve telekomunikacijskega omrežja. V zadnjem letu so pri telefoniji uspeli naredi korak naprej, saj sta KS sv. Andraž in Destrnik že dobro pokriti s telefoni, v Trnovski vasi pa je "telefonska akcija" tudi že stekla. Izgradnja novih vodovodnih povezav z mestnim vodovodom bi v občini Destrnik - Trnovska vas rešila mnogo problemov preskrbe s pitno vodo, še najbolj pa v Vito-marcih, kjer imajo le tri površinska zajetja. Ob močnem dežju voda postane motna, samo na OŠ Vitomarci pa morajo vsak dan prekuhava ti velike količine Za človeka, vajenega haloskih trgatev, je izziv, če te kdo povabi trgat grozdje kani drugam, recimo v Goriška brda. Le kako je videti to opravilo na povsem drugem koncu sicer male države? Kes male države, ki pa se ti /di precej velika, ko iščeš v zaledju Nove Gorice prek visokega solkanskega mostu in po koridorju delno že po italijanski zemlji povsem oh mejo stisnjena Goriška hrda. Ko prispeš v idilično dolino in ko te 27. septembra sprejme pravo poletno sonce, ki si ga doma skoraj že pozabil, si očaran. Pri sv. Urbanu bo nova mrliška vežica kmalu služila namenu Ko bo zgrajen vodohran v Vitomarcih, bodo vodovodno omrežje priključili na mestni vodovod nakup z nasmehom DESTRNIK, VITOMARCI / PRED ODPRTJEM SE DVEH PRIDOBITEV Kmalu brez težav s pitno vodo vode. Rešitev je gradnja nove vodovodne povezave med Trnovsko vasjo in Vitomarci, kjer je glavni vod že zgrajen, prva faza pa naj bi se letos končala z izgradnjo vodoh-rana. Vrednost del bo okrog 38 milijonov tolarjev, še letos pa naj bi nekatera gospodinjstva dobila vodo iz mestnega vodovoda. Drugo fazo gradnje vodovodnega omrežja bodo nadaljevali prihodnje leto, ko bi se na novi vodovod priključila naselja Novinci, Slavšina, Hvaletinci, Rjavci in Gibina. ( T. Mohorko) POSLOVNE ENOTE: ZAMARKOVA pri Lenartu 20, tel. 062/724-650 BELTINCI, Ravensko 27, tel./foks 069/42-151 CEIJE-LAVA, tel. 063/452-300 PTUJ, Vošnjokova 6, tel /faks 062/776^)19 • KERAMIČNE PLOŠČICE • Cooperativa ceramica dlmolc • Porcelanosa • Venis • Marazzi • KOPALNIŠKA OPREMA • Composis • SANITARNA KERAMIKA 9 ARMATURE • Laufen H • Roca ^Иг Ш- ivS^B F* I . MASAZNE KADI IN PRSNE KABINE Г VV -jđ^ ^HB^- • Jacuzzi _ • - r-f. rovrr МТЛГГГ vrv Г.Г/ЛГПУПМ CrOYOVJUtW Г Г.ГГТГП Trajno nizka cena Ta oznaka krasi trajni izbor kakovostnih izdelkov. Njiftouo konkurenčnost vam jamči Mer ca tor. Prijazna cena Pod tem imenom se skriva posebna ponudba, ki ji ne boste mogli reči ne. Zato poiiäte surj sonček. 4 ercator tjholjii metl 27. september je bil višek trgatve v Goriških brdih. To so označevala številna opozorila ob cesti, traktorske prikolice, polne grozdja in proti večeru dolga kolona polnih prikolic, ki so čakale na strmini pred kletjo v Dobro-vem. Novinarske berače iz vse Slovenije je pot vodila na Pristavo, na kmetijo Čarga. Kmetija leži na griču, 150 metrov nad morjem. Čeprav je videti visoko, je vendarle sto metrov nižja kot naše doline. Kmetija obsega okoli 23 hektarov, od tega je okoli hiše 6 hektarov vinogradov z različnimi sortami grozdja. Pod hišo je hektarski breskov nasad, ostalo so travniki in gozdovi. Kot je povedal eden od mladih gospodarjev Edvin Erze-tič, dosega njihov pridelek 7 tisoč litrov vina na hektar, prodajo pa ga v glavnem v steklenicah. Čarga je namreč ena od kmetij, ki se je odločila za samostojno pridelavo in trženje vina. Uspeli so uveljaviti svojo blagovno znamko Čarga, ki jo širom Slovenije, predvsem pa v Ljubljani, predstavlja družinska kmetija Alojza Erzetiča in sinovi. Čarga je na novo pozidana starodavna "pristava" grofov Thurn-Taxis, ki so imeli še v preteklem stoletju nad temi kraji sodno oblast. Danes obvladuje celotno Pristavo kmetija Čarga. skusili, smo si obljubili, da nas ob prvi priliki pot res zanese tja. Če tudi vas zanimajo Brici, Bri-ke in njihova dobrosrčnost ter gostoljubnost, boste zagotovo kdaj njihovi gostje. J. Brv iti Na zdravje ob prihodu na Pristavo: župan Goriških brd Franc Mužič, (s kravato), Tone Gomišček (novinar koprskega radia - studia v Novi Gorici - desno od njega), Nataša Vodušek (NV Press) Branko Vodušek (SVA Veritas) in naš urednik Jože Smigoc. kočili na pomoč. Neverjetno, sladkobe in kar težko se je bilo kako sladko je bilo grozdje rebu- | ločevati od lepih, težkih le. Roke so se nam lepile od I grozdov, da jih ne bi olajšal za Novinarji smo tudi trgali skupaj s predsednico sekcije kmetijskih novinarjev Barbaro Zrimšek. nekaj sladkih jagod. Pa nikjer nobene brente (pute) ne brentar-ja. Vzdolž vrste trsov so čakali plastični zaboji, ki so jih potem polne naložili na traktor in odpeljali v prešo. Tudi preša je nekaj posebnega: najstarejša horizontalna v Goriških brdih, iz leta 1954. Preša sama in vse drugo v nadaljnjem postoku je urejeno tako kot v najsodobnejših kleteh, vse do polnilnice, skozi katero gre v steklenice tako rekoč ves pridelek. Tudi novinarski berači smo ga poskusili. Seveda ne letošnjega. pač pa kar nekaj let starega. Pa pršut, sir, smokve in še marsikaj marsikaj drugega. Kmetija Čarga je res gostoljubna. Tudi njihov prospekt sporoča: "Ko boste hodili po Goriških brdih, obiščite Čargovo domačijo na Pristavem, sprejeli vas bomo s kozarcem dobrega domačega vina." Tisti, ki smo si tega že To ime se ohranja od 16. in 17. stoletja, ko je bil na Pristavem glavni grofovski pristav svojak Carga. Tam se je torej zgodila letošnja novinarska trgatev. V za naše pojme skoraj ravnem vinogradu je bilo že precej domačih beračev, mi smo jim za nekaj časa pris- Edvin Erzetič: "Pridelamo okoli 7 tisoč litrov vina na hektar, prodamo ga v glavnem v steklenicah." ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE PIŠE: JAKA KOŠIR / ŠTIRJE SLOVENCI V NEPALU, DA O NAHRBTNIKIH NE GOVORIMO - V Dežela ogromnih nasprotij Oznaka srednji sloj bi lahko /ajelu paleto srednjih in manjših trgovcev, učiteljev in uradništva, gvtobusarjev, bogatejših kmetov in drugih. V finančno nižji revni ;joj bi mogli vtakniti preostalih zanemarljivih 90% prebivalstva! Nepal je konec 20. stoletja še vedno pretežno kmetijska država, kjer velika večina ljudi živi iz rok v usta od zemlje, ki jo krepko prežulijo s svojimi dlanmi in podplati. Tudi oni imajo svoje delitve in kalupe - finančno stanje še zdaleč ni enako ugledu, ki ga ima neka oseba v družbi. Z indijskega podkonti-nenta se je zanesel v te kraje tudi kastni sistem, vendar se v njegove skrivnosti ne bom spuščal; namignem naj le, da so šablone, ki nam jih profetsko riše na tablo sociologija v "pravljici o štirih kastah", zelo daleč od resnice. Domačini so mi skušali dopovedati, da ima vsak poklic svojo kasto - cehovska ureditev torej! In najrevnejši niso najmanj spoštovani. In obratno. Jani Kovačič ni edini, ki dela kt zamorc'. V Nepalu delajo že otroci, mladostniki pa sploh. Govoril sem s fantom, ki je pospravljal v hotelu: za manj kot sto mark na mesec gara vsak dan od 12 do 16 ur!, da bi preživel sebe in družino. Redno se je zaposlil pri šestnajstih letih. Čeprav so življenjski stroški bistveno nižji kot pri nas, ljudje pa neprimerno skromnejši, to ni plača, s kakršno bi se ponašal. Toda taka epizoda ni nobena izjema. Povprečne nepalske plače bi ti ne mogel izgovoriti, tako je "švohotnega" okusa. Kot sem ti skušal povedati, so razlike zelo očitne. Tisti, ki imajo, imajo (pre)več, tisti, ki nimajo, pa so do kolen v revščini. Vendar je brezdomnih marginalcev videti zelo malo. Na ulicah polmili-jonskega Kathmanduja sem srečal približno toliko beračev kot v Ljubljani klatežev. Nekateri med njimi niti niso pravi berači. Maskote durbarskega trga, ki je obenem glavna mestna tržnica, so sadhuji, modri možje, ki posedajo v senci na stopniščih templjev. Prizora nevajeno oko bi presodilo, da so gospodje globoko zamaknjeni v meditacijo. Čez hipec se izkaže, da le čakajo na nevedno turistično ovčico in ji z gracioznimi gibi hite dopovedovati, da ti oni dovolijo slikanje, seveda za masten honorar. Nikar jim ne nasedi! Po koncu pobiranja turistične rente bi se omenjeni "friki" (beri, čudaki) mogli s polnimi žepi odpraviti na Havaje. Kdor ne dela, naj vsaj je. Ti tipi do potankosti poznajo vse finte blefiranja. In turisti, ki pridejo iz Nepala, nasedajo. In govorijo o visoki kulturi. Seveda je te v izobilju, a "maskote" niso njeni najbolj pristni predstavniki. Romantike, s katero ti bodo prihajali pod nos pobebljeni turisti, ki se bodo vračali iz "daljnih, skrivnostnih krajev orien-ta", je dovolj. Vendar velja videti obe plati medalje. Čemu bi si zakrival oči pred (zunanjo!) revščino. Ne trdim, da je "moje videnje" Nepala edino veljavno. Povem ti le, kako smo s prijatelji doživljali vse te enormne kontraste, nasprotja, ki mejijo na znanstveno fantastiko. Rad bi ti predočil vzpone in padce, dobro in zlo, uradno in neuradno, veselo in žalostno. Rad bi, da se ti usta razlezejo v nezaveden nasmeh, ko ti bom opisoval čudovite nepalske otroke, in da se zjokaš, ko ti povem, v kakšnih razmerah živijo. Ne zameri mi. Vsemu navkljub rečem z Er-vinom Fritzem življenju: Da! In Nepalu tudi. Potopiva se v notranjost! • (On the road) Na poti Jack Kerouac je z zloglasno knjigo začrtal pot beatniški generaciji šestdesetih let; otrokom cvetja in ganje - indijske konoplje, s katero so se množično "zadevali" friki v Kathmanduju, je odzvonilo. Zanje zlati časi so se preselili drugam. Nekdaj eden glavnih fiksarskih centrov sveta je danes minorna izcuzana pos-tavica svoje bivše veličine. Razglašeno ulico norcev in čudakov, Freak Street, danes prehodiš povsem mirno z rokami do komolcev v žepih in se na njenem koncu ustaviš v German Bakery, kjer lagodno prežvečiš mali slastni jabolčni zavitek. Sadhu - modri mož Narkomanov ni videti toliko kot včasih, glavnih nekaj deset preprodajalcev z mamili pa v dogovorjenih odmerkih pije pelin-kovec v kathmandujskih ječah. Turisti tipa "on the road" so se umaknili turistom tipa na poti. Mi smo bili eni slednjih. Nepal nudi obilje možnosti za tako ali SERVISI FIAT*SKODÄ LANGUSOVA 29, PTüjj ÖL /A H;'. /f"Vi J ШШм!! SOVINA LEKO«TAVRIA 772. FAX 062 772-777 18.281 DEMI UGODNI PORSCHE KREDITI: PRIMER KREDITA ZA 20.000 DEM = 36 x 679DEM oz. 60 x 463 DEM POOBLAŠČENI TRGOVEC ZA VOZILA VOLKSWAGEN Dominko d.o.o. PRODAJA IN SERVIS Ob Studenčnici 4, 62250 Ptuj, tel. 062 779 101, fax. 062 779 068 drugačno uživanje in izobraževanje. Nekatere prišleke zamikajo džungle na jugu države: v nacionalnem parku Chitvan se evropski snob odma-je na slonovem hrbtu svoji avanturi naproti v skromni želji, da bi se po počitnicah doma široko-ustil, kako sta se s tigrom srečala na dva metra na štiri oči, ter v odkritosrčnem upanju, da zverine kljub vsemu ne bo srečal. Res jih le malo naleti na Kiplingove-ga kralja džungle, bolj pogosta so bližnja srečanja tretje vrste z nosorogi, opicami in kačami, pravijo pa tudi, da je tam raj za ornitologe. Vroče glave, ki se jim zdi spust po Soči tako razburljiv kot kozarec postanega piva, si smejo na številnih veletokih privoščiti večdnevna divja vijuganja čez brzice (od najlažjih do najtežjih je velik razkorak, pa niti najlažje niso lahke!), ob večerih pa izčrpane popadajo na vnaprej pripravljena ležišča v šotorčkih na bregovih; za izvedbo celotnega aranžmaja brizno poskrbijo garaški domačini. PUŠĆinBLVZ MURA EFD ME Mestni rrg 4 ČEVLJI GJUSF1 MAVRIC*, Lack NOGAVICE P& FLO RJA X, Lack OČALA: BLAGC odd. kozmetika, Ni UČILA: DROG, {Miklošičeva 4 .... I*radü)aln£ Метш j ; i I i ji Ш i 'h J Wm DESTRNIK / GRADNJA NOVE SOLE SE NADALJUJE Kmalu bo zgrajena Usti I na naprtiva GRADNJA DESTRNIŠKE ŠOLE JE ZAHTEVEN TEHNOLOŠKI PROJEKT • NA JUŽNI STRANI PODTEMELJILI STARO ŠOLO • INVESTICIJA V ŠOLO VREDNA BLIZU 300 MILIJONOV TOLARJEV Čeprav leži občina Dcstrnik - Trnovska vas na demografsko ogroženem območju, pa to ni ovira pri novih investicijah. Pni koraki na področju infrastrukture so bili narejeni že v lanskem letu, letos pa je med investicijami tudi šolstvo. Potem ko se je v juliju pričela gradnja pri/idka na Destrniku, sta skoraj že narejana tudi idejna projekta /a dogradnjo v Trnovski vasi in Vitomar-cih, ki sta podružnici ptujske Mladike. Z leti bi tako otrokom iz vseh krajevnih skupnosti v tej občini zagotovili pogoje za devetletno šolanje. Na Destrniku gradijo šolski prizidek v treh nivojih in pri izkopu se je pojavilo nekaj nevarnosti, smo slišali ob nedavnem obisku na gradbišču. Južno stran stare šole so morali podtemeljiti kar za osem metrov, kot je bilo priporočilo gradbenih strokovnjakov, južna stena telovadnice pa bo stala na 15 vodnjakih (povprečna globina vodnjaka je 8,5 metra). Gradnja šole je potemtakem tehnološko zahtevna, kar je posledica težkega terena, po besedah enega od vodilnih pri gradnji pa bo ob koncu stavba dajala videz lepega gradbenega objekta. Vrednost investicije sedaj znaša blizu 300 milijonov tolarjev, samo čistilna naprava, ki bo zgrajena do konca oktobra, pa bo stala 8,3 milijona tolarjev. Vendarle pa so v občini uspeli zanjo pridobiti vsa potrebna sredstva, Šolski prizidek na Destrniku bo pod streho do konca letošnjega leta Čistilna kraj naprava bo velikega pomena za šolo in saj jim je samo ekološki tolar prinesel 6 milijonov, ostalo pa je prispevalo ministrstvo za okolje in prostor. Najprej bo čistilna naprava služila potrebam šole, potem pa jo bodo širili tudi v gospodinjstva; nanjo bi lahko prihodnje leto priključili 100 DEBELI RTIC / LETOVANJE ZA OTROKE Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU Veselje otrok je plačilo zev trud gospodinjstev. Sicer pa v občini že razmišljajo o gradnji vrtca, kajti najmlajši morajo še zmeraj v varstvo na Ptuj in v Lenart. Tekst in fotografiji: F. Mohorko Ptujski dijaški dom je eden redkih v Sloveniji, ki organizira letovanje otrok v zdravstveni koloniji na Debelem rtiču posebej za otroke z motnjami v duševnem razvoju. Doslej so te otroke vključevali v redne zdravstvene kolonije, vendar so se otroci z motnjami vanje izredno težko vključevali, saj potrebujejo ob sebi zmeraj nekoga, ki resnično zna skrbeti zanje. Dijaški dom je z Rdečim križem in ob pomoči ptujskega Centra za socialno delo omogočil otrokom. ki bivajo v domu, letos že drugič skupno letovanje. ta lahko sprejeli druge otroke." Dijaški dom je namreč sredstva, ki jih morajo za redne zdravstvene kolonije prispevati starši, pridobil od Centra za socialno delo in iz lastnih sredstev, Rdeči križ pa je zaradi izjemnih potreb teh otrok odobril, da spremljajo skupino trije strokovnjaki namesto eden. Za otro- z ladjo, si ogledali marino, §]j celo na orientacijski pohod, v glavnem pa so se igrali. Zelo so uživali in nekaj jih ob koncu sploh ni hotelo domov," je pripo. vedovala vzgojiteljica Rebeka I Gulin. "Ti otroci reagirajo v no-I vem okolju čisto drugače kot y poznanem in resnično smo bili i njimi od jutra do večera in seve-da ponoči. Vendar menim, da seje splačalo, saj je njihovo veselje plačilo za ves trud." "Ugotavljamo, da so kolonije za naše otroke zelo potrebne in nadaljevali bomo njihovo organizacijo tudi v prihodnje. V ime nu otrok se zahvaljujem sponzorjem, ki so nam pomagali. To so bili Ptujčanka, Teh Center in TEDNIKOVA KNJIGARNICA Kristali in dragulji Naslov današnje knjigarnice sem si izposodila pri Pomurski založbi, takšen je namreč naslov najnovejše knjige iz njihove uspešne poučne zbirke Svet okrog nas. In takšne so tudi knjige, ki jih predstavljam v knji-garnici. Resnici na ljubo: morda bodo kristali in dragulji privabili kakšno bralko ali bralca več. Morda niste vedeli, da z jesenjo ne prihajajo samo darovi narave, tudi založbe in knjigotržci neutrudno pošiljajo knjižne novosti v knjigarne in knjižnice. Tudi na domovih vas bodo pogosteje obiskovali akviziterji najrazličnejših bolj ali manj znanih založb. Prav zato namenjam nekaj naslednjih knjigarnic predstavitvi novosti s knjižnega trga. ZBIRKA SVET OKROG NAS prihaja v določenih časovnih zaporedjih iz Pomurske založbe, ki v svoj knjižni program vključuje številne poučne knjige za vsakdanjo rabo. Serija bogato in nazorno barvno ilustriranih knjig ima lastnosti slikovne enciklopedije. Knjige so velikega formata in ne presegajo osemdesetih strani. Opisi in slike so jasni in enostavni, a hkrati dovolj obširni, da lahko osnovnošolec ali dijak črpata podatke za seminarske naloge ali širita znanje. Te knjige so tudi odraslim prijetno in zanimivo branje. Doslej je v zbirki Svet okrog nas izšlo 26 knjig; najnovejša je Kristali in dragulji. Morska obala pa je v pripravi. Zbirka bo dobrodošla v vsaki domači knjižnici, knjige pa si lahko izposodite tudi v knjižnici. DIH IN GOVOR je pravo nasprotje omenjenih knjig, saj je drobcena kvadratna knjižica iz zbirke Šola retorike. Njena avtorica Nataša Zupančič je knjigo podnaslo-vila: Mala šola diha in glasu za veliko govorno šolo. Menim, da je to knjiga, ki bi jo morali poznati domala vsi. saj je govorjenje osnovna sporazu-mevna veščina. Doma in na delovnem mestu bi jo velikokrat bolje odnesli. če bi obvladali osnove retorike in pravilnega govorjenja. Zupančičeva vas bo na pičlih 51 straneh prijetno poučila o osnovnih lastnostih dobrega govorca ter vas seznanila z vajami, ki oblikujejo nastop in govor. Knjiga je napisana prijetno in prijazno, kot tudi druge iz zbirke, ki jo izdaja Pravljično gledališče iz Ljubljane. DA BO VAŠ OTROK VAREN Medicinska sestra Dragica Vavken: "Naši otroci so morja še posebej potrebni." "Ti otroci so morja in spremembe zraka še posebej potrebni," je razložila medicinska sestra dijaškega doma Dragica Vavken, ki skrbi v tej ustanovi za zdravje otrok že 26 let. "Zdravnik je izbral tiste, ki so bili morja zaradi različnih ponavljajočih se bolezni najbolj potrebni. Od 38 otrok z motnjami v duševnem razvoju, kolikor jih je lani bivalo v dijaškem domu, bi jih lahko preživelo dva tedna na morju 18, vendar jih je ob koncu avgusta odpotovalo na Debeli rtič le 15. Dejstvo je namreč, da prihajajo otroci iz socialno zelo problematičnih družin in da starši kljub temu, da je bilo za otroke vse brezplačno ali pa bi morali primakniti zares le kakšnega tisočaka, niso za to, da bi otrok odpotoval na morje. Treh enostavno niso pripeljali na avtobus, kljub temu da je bilo vse dogovorjeno. Bilo nam je zelo žal, saj smo veliko truda vložili v organizacijo in pridobivanje sredstev in bi na ta tri mes- Varovanci so z vzgojiteljico Rebeko Gulin z veseljem spoznavali morje je priročnik, namenjen odraslim, ki ga je napisala Michele Elliot, neKoč medicinska sestra na pediatričnem oddelku bolnišnice v severnem delu Londona in zdaj novinarka za medicinska vprašanja. Knjiga je razdeljena na več poglavij, ki vsako posebej razgaljajo zlorabe otrok. Temeljna naloga odraslih je učenje otrok, kako naj se obvarujejo nevarnosti. Avtorica navaja različne oblike vzpodbud pogovorov doma in v šoli. svetuje, kako ravnati ob ugotovljeni zlorabi otroka, kaj storiti ob nasilju in ustrahovanju med otroci. Mnoge izkušnje so avtorici pomagale pri oblikovanju za današnji čas izjemno pomembne knjige, ki govori tudi o zlorabi drog. lepil in razredčil, video igralnicah in mini casinojih. video filmih in računalniških igricah, AIDS-u. Morda bo ravno ta knjiga pomagala iz stiske vam in vašim otrokom. Knjigo je prevedla Albina Kenda, izšla pa je pri založbi CO LIBRI v Ljubljani, Prešernova 5, kjer jo lahko naročite. VEČ KOT ABECEDA je izšla v zbirki Pikapolonica založbe Mladika in je namenjena najmlajšim. Avtorja Kamila Volčanšek in Kostja Gatnik sta oblikovala zelo simpatičen in preprost abecednik. Teh na naših knjižnih po- ke so na Debelem rtiču skrbeli vzgojitelja dijaškega doma Rebeka Gulin in Andrej Feguš ter študentka defektologije Tina Matjašič. "Otroci so se odlično počutili. Večini je bil to prvi pravi stik z morjem. Dijaški dom pelje sicer vsako leto svoje otroke na izlet k morju, vendar v enem dnevu seveda te "velike vode", kot ji rečejo naši otroci, ne morejo zares spoznati. Spoznali so se z globino in velikostjo vode, odpravili smo strah pred vodo, spoznali so morsko dno, nekaj morskih živali, peljali smo se na dva izleta MCK Borovci, čeprav smo prosili za pomoč veliko več sponzorjev. Velikokrat je namreč potrebno tem otrokom ob samem odhodu priskrbeti dodatno garderobo, zgodilo se je celo, da jim niso starši dali s seboj denarja niti za sladoled in so morali vzgojitelji plačevati iz lastnega žepa. Vendar vemo, da morje koristi zdravju otrok. Na Debelem rtiču so poskrbeli za primerno hrano in tako se bomo trudili, da bi organizirali letovanje naših otrok na morju tudi v prihodnje," je dejala Dragica Vavken. Milena Zupanli licah ni v izobilju. Mnogi mali šolarji in prvošolci bodo ob enostavnih sličicah z lahkoto obvladali črke. Posebnost slikanice so dodane številke do 25 in na koncu tudi zapisane besede posameznih ilustracij ter številk. LISJAČEK TOMI je priljublen slikaniški junak, ki zabava in hkrati uči najmlajše. V zbirki z velikimi tiskanimi črkami so izšle štiri knjige, ki predstavljajo Tomija v kuhinji, zvečer pred spanjem, Tomija bolnika in Tomija pozabljivca. Colin in Jacqui Hawkins sta avtorja lis-jačkovih dogodivščin, ki so jih izdala Učila iz Tržiča. Knjige priporočam tistim malčkom, ki jih preveč navdušujejo risanke. RDEČA ŽOGA je imenitna velika, zares velika slikanica, ki bo v veselje malčkom in nekoliko večjim otrokom. Zgodba je napisana v prvi osebi: velika rdeča žoga je pripovedovalka in majhna deklica Liza je njena lastnica. Poskočna žoga bo pomagala otrokom pri štetju do deset, pa tudi otroški odnos do igrač bo po tej zgodbi verjetno drugačen. Avtorja slikanice sta Matthias Karl in Gaby von Emmerich. Knjigo je izdala EPTA iz Ljubljane, ki v svojem imenu upravičeno nosi napis Založba najlepših slikanic. DOBRO JUTRO -LAHKO NOČ je nežna in ljubkovalna slikanica, ki z imenitno ilustracijo in izbrano besedo pripoveduje o prijeteljstvu med Soncem in Luno. Svetovno znani in nagrajevani Ivan Gantschev predstavlja Sonce, ki se prepira z Luno. Sonce trdi, da je začetek vsega dobrega in prijetnega in pomembnega. Tako je polno lastne hvale, da Luna komaj pove. da Sonce prav dosti ne ve. ko še Zemlje ni videlo ponoči, kajti takrat je Luna glavna. Na srečo Sonce Luni prisluhne in postaneta velika prijatelja, tako da so dnevi, ko sta oba skupaj na nebu Slikanico je prevedla slovenska avtorica Polonca Kovač za založbo EPTA. Liljana Klemcnčl* V soboto bo delni Sončev mrk, ki bo viden v Kanadi, severnem delu Atlantskega oceana, Evropi in severni Afriki, /adnji tak mrk, ki smo ga lahko opazovali iz naših krajev, jc bil delni mrk 10. maja 1994. O Sončevem mrku govorimo takrat, kadar med Zemljo in Sonce pride Luna ali kakšen planet; v tem primeru bo to seveda Luna. Ta je mnogo manjša od Sonca, a ker je Zemlji mnogo bližje, je njena navidezna velikost na nebu približno takšna kot Sončeva. Luna na svoji poti okoli Zemlje vsak mesec pride med Zemljo in Sonce, vendar z Zemlje ne vidimo vedno mrka. Največkrat nevidna Luna zdrsne nad ali pod Soncem. Le v redkih primerih, ko so vsa tri telesa na isti premici, pade na Zemljo Lunina senca (popoln mrk) ali pol-senca (delni mrk). Veliko ljudi je prepričano, da je gledanje Sončevega mrka nevarno. Vendar neposredno gledanje v Sonce ni med delnim mrkom nič manj nevarno za nase oči kot na povsem navaden sončen dan. Dejstvo, da je del Sonca zakrit z Luno, nevarnosti poškodb ne zmanjša. Ravno nasprotno: na dan, ko naj bi nastopil mrk, veliko ljudi gleda v Sonce - nekaj, česar običajno ne počnejo. Marca 1970 so v ZDA med delnim mrkom zabeležili kar 245 poškodb očesne mrežnice, 55 jih je oslepelo. Za varno opazovanje Sonca moramo vedno uporabljati primerne filtre. Filter, ki je popolnoma zanesljiv za neposredno opazovanje Sonca tudi dlje časa, je tisti, ki ga pri svojem delu uporabljajo varilci. Varilska očala ali samo steklo za zaščito pri varjenju lah- ko kupite v mnogih prodajalnah s tehničnim blagom (Merkur, Metalka, Kovinotehna...). Skozi filter boste Sonce videli zeleno. Kupiti morate filter s tovarniško oznako 14; nižje številke pomenijo, da filter prepušča več svetlobe, kot je v mejah za zdrav vid. Sonca ne glejte skozi zadimljena stekla, dvojna sončna očala, fotografske filtre itd. Luna bo prvi stik s Soncem dosegla ob 15. uri in 20 minut, največji stik bo dosegel ob 16. uri in 36 minut, zadnji stik pa bo ob 17. uri in 41 minut. Ob največji stopnji mrka bo zakritega 58 odstotkov Sončevega premera. Če boste podatke Sončevega mrka preverjali z mediji v okolici Ljubljane, bodo časovne razlike osem minut; tolikšna je namreč časovna razlika med Ljubljano in Ptujem. Naslednji mrk bo 11. avgusta 1999, takrat popoln. Ali ni to leto, ko bo konec sveta? Milan Krojne ART PLESNI STUDIO DPD SVOBODA PTUJ w Sola bobnanja RITEM je temeljna prvina našega življenja: ritem dihanja in bitja srca, ritem dneva in noči, ritem menjavanja letnih časov ... Zato je popolnoma razumljivo, da je ritem osnovni element gradnje vsake umetnine - od pesmi do filma. Najočitnejši je seveda v glasbi in v plesu. Ker se mnogi plesalci otepajo s problemom ritmičnega posluha, smo v Art plesni studio povabili Nina Mureškiča iz Maribora, ki bo vodil celoletno Šolo bobnanja za plesalce vseh usmeritev, pa tudi za tiste, ki plešejo samo na veselicah in v disku. Šola bobnanja je primerna tudi za bobnarje glasbenih skupin, ki se zavedajo, da imajo premalo znanja oz. ne poznajo nikogar, ki bi jih vpeljal v osnove ritmov in ritmičnih vzorcev. Ninov program šole temelji predvsem na afriških, orientalskih in latinskoameriških ritmih. Ker se igra skupinsko (polirit-mija - več ritmičnih vzorcev hkrati), je bobnanjc zabavnejše in lažje dojemljivo. Zato je šola primerna tudi za začetnike, torej za liste, ki nimajo glasbenega znanja. V SOLO BOBNANJA se lahko vpišete vsak delavnik od 15. do 17. ure v Ateljeju Mira na Minoritskem trgu 2, v I. nadstropju, ali pa kar pridite na prvo uro, ki bo v ponedeljek, 14. oktobra, v mali dvorani Narodnega doma. Tisti do 14. leta pričnete ob 17.30, od 15. leta dalje pa ob 19.00. Bobne in druga tolkala prinese Nino! Mira novo MESTO / TISKOVNA KONFERENCA Z MODNO REVIJO MARIBOR / FESTIVAL NAREČNIH POPEVK F roda jo povečujejo Maribor živi s festivalom PTUJ / OPAZOVALI BOMO DELNI SONČEV MRK Ne glejte ga s prostim oiesom Velika glasbena prireditev tradicionalni Festival narečnih popevk ali popularno Mariborska vesela jesen se je minulo soboto, 5. oktobra, zvrstil že devetindvajsetič Itljnh vsem težavam, ki spremljajo tekstilno industrijo, so y novomeškem Labodu zadovoljni / re/ultati zaključevanj rA novo sezono pomlad in poletje 97. Prodali so za petino teč bluz in srajc, pri trhnjih oblačilih pa sc prodaja letno povečuje od 20 do 25 odstotkov; za novo sezono se je povečala za sedem odstotkov. Novomeški Labod na slovenskem trgu letno proda za okrog 30 milijonov nemških mark izdelkov, kar je približno toliko kot Mura. Lastne blagovne znamke predstavljajo 40 odstotkov proizvodnje, kar je za slovenske razmere izredno veliko, dodelavnih poslov, ki so dohodkovno manj zanimivi, pa je še vedno 60 odstotkov, kar pa je v primerjavi z drugimi slovenskimi tekstilci dokaj ugodno. Dodelavni posli pri njih predstavljajo namreč 90 in več odstotkov proizvodnje. Z novo organiziranostjo Laboda, uveljaviti želijo koncept matice in odvisnih družb, naj bi dosegli ločitev blagovnih znamk od proizvodnih storitev in prevzemanje odgovornosti za poslovanje v vsakem delu podjetja. Za blagovne znamke bo skrbela matice. ki bo posameznim družbam zagotavljala tudi dosedanje storitve, če pa bodo za družbe predrage, jih bodo lahko iskale drugje. Podobno bo lahko matica drugje iskala proizvodne storitve. Družbe bodo svoje storitve samostojno prodajale matici in drugim. Na matici, katere 60- tolarjev. -Labod bo po odsiotni lastniki so delavci, so lastninskem preoblikovanju v poleg premoženja ostala tudi večini v lasti notranjih delničar-bremena, terjatve do kupcev iz jev, drugo soglasje agencije so že bivše Jugoslavije in dolgovi. Ti dobili. Prva skupščina delničarjih letno stanejo 250 milijonov jev naj bi bila že do konca leta. V Od več kot petdesetih popevk, s katerimi so se slovenski avtorji zabavne glasbe odzvali na razpis, je posebna strokovna komisija s pretehtano presojo in z nekaj srečne roke izbrala šestnajst najboljših. V izvedbi pevcev z različnih narečnih območij in ob živi spremljavi odličnega orkestra pod vodstvom prof. Edvarda Holntha-nerja jih je organizator Radio Maribor navedenega dne predstavil občinstvu v dvorani Tabor, z neposrednim prenosom na prvem programu televizije Slovenija pa še širši slovenski javnosti. In z njimi so nas, kot je bilo uvodoma napovedano, čisto zares popeljali skozi zanimiva slovenska narečna križpotja, od blagozvočne prekmurščine prek tote šta-jerščine, pojoče dolenjšine in belokranjščine do primorščine, "saj se nekatere stvari najlepše dajo povedati le v pesmi", kot je zatrdil povezovalec. Občinstvo, ki najbrž spričo znane mariborske stiske tudi to pot ni napolnilo dvorane 'do poslednjega kotička', pa jih je sprejelo s hvaležnostjo, kot da bi prireditev bila prvič in ne že devetindvajsetič. To pa kaže, da Mariborčani vsem težavam navkljub še vedno čutijo in živijo s svojim festivalom! O najboljši popevki in podelitvi nagrad sta tudi to pot odločala strokovna komisija in občinstvo. Vendar ni bilo ravno lahko, saj Srečni Boris Rošker med izvajalkami svoje nagrajene popevke: Majo Pur in Zdovčevimi dečvami je najmanj deset popevk bilo na višji kakovostni ravni kot običajno in medseboj tako izenačenih, da so terjale vso pozornost in zares tenkočutno presojo. Je mar to prvi znak, da je tudi za to prireditev minilo obdobje velikih kakovostnih razlik med pesmimi? Strokovna komisija je za najboljšo narečno popevko razglasila skladbico Borisa Roš-kerja Minule so liete (prejela je nagrado 100 tisočakov), nagrado za najboljši aranžma (50.000 tolarjev) pa namenila Jožetu Priv-šku za zares odlično orkestrsko prireditev popevke Za ohcet riČ vjeČ ne fali. Občinstvu je bila najbolj všeč pesmica izpod peseresa Ota Pestnerja A ti, dejy še enkrat zaigrej (100 tisoč tolarjev), pos- lušalcem slovenskih radijskih postaj pa Vojarina devojka avtorja Edvina Fliserja (70 tisoč tolarjev, zlati mikrofon pevcem ). Besedilo je napisala Metka Ravnjak Jauk in zanj po presoji komisije, sestavljene iz članov kulturnih redakcij nekaterih osrednjih časnikov, prejela prvo nagrado (70 tisočakov). Drugo nagrado je prejel Marko Kočar za besedilo Moj klopotec (50 tisoč tolarjev), tretjo pa Miroslav Slana Miros za besedilo popevke Olj ari no tikvi (30 tisoč tolarjev). Vzorno pripravljeno prireditev s čudovito jesensko sceno sta z vso potrebno eleganco vodila Ida Baš, dama v vseh pogledih, in uglajeni Dušan Tomažič. Besedilo in foto: IC Zaščitni znak mode za pomlad in poletje '96 so 60. leta z veselimi vzorci. Med barvami bodo prevladovale barve morja in sonca. tem času naj bi postavili tudi nadzorni svet. MG BARBARIN MODNI KOTIČEK Tokrat za moške Moški, ki vsako leto čakajo na modne novosti, tudi letos v svojih garderobah ne bodo delali revolucionarnih sprememb. Poslovneži se kljub vsem novostim ne bodo odpovedali temni obleki, svetli srajci z obvezno kravato ter zloščenim temnim čevljem, v hladnih dne pa vse skupaj dopolnijo še s težkim volnenim plaščem, ki naj letos sega do kolen. Nekoliko drugačna je moda tako imenovane generacije "Dolce & Cabbana". Njihova skrb za zunanji videz je vedno večja. V izbiri svoje garderobe so zelo pozorni do vseh še tako delikatnih detajlov oblačil, ki sestavljajo njihovo premišljeno podobo. Tako imenovani "casual" stil, ki pomeni udobna oblačila, je značilen za to generacijo, ki se kljub ležernemu videzu ne odreka dragemu kašmirju, kamgarnu, tvidu iid. Zelo priljubljeni so različni karo vzorci ter melanži, vse skupaj pa je obarvano v različne odtenke zemlje. Iz pletenin pa lahko izbiramo večinoma oprijete puli je in majice z V izrezom. Obleke se prilegajo postavi, tako da lahko govorimo o stilu šestdesetih in sedemdesetih let. Kot lahko vidite, so lazone zelo majhne, kar se sklada z ozko linijo oblačila. Tako kot pri ženski modi tudi pri moških veliki našiti žepi s poklopci ali brez vzbujajo vedno več pozornosti. Nekoliko ožje kravate s svojo ozko linijo in vertikalno postavitvijo na telesu optično poudarjajo celotno ozko linijo telesa. Plašči segajo do kolen, a niso krojeni ozko kot druga oblačila, so bolj udobni in skoraj vedno v kamelji barvi. Ozki in kratki puloverji razkrivajo ozke hlače, ki so krojene cevasto, to pomeni, da so po vsej dolžini enako široke. Najbolj očarljivo pri njihovem stilu pa je skrb za popoln videz, na katerega opozarjajo s svojimi minima-lističnimi niansami. To so odprt gumb na srajci, šal kontrastne barve, frizura ipd. Barbara Plaveč ЛркгпџјШј pri rt LADA CENTER JAGODIC 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor - Lenart), tel.: 062/640 540 ДЈЈ2И od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure. NAJVEČJI PRODAJALEC VOZIL LADA V SLOVENIJI СШгг imrmsrJh dtjirmntli Гшј, i>ntfti*n prijgBfJlp^lärw r ШШ NOVOST V SLOVENIJI: SAMARA 1500S OB NAKUPU PODARIMO prevleke in preproge ter opravimo tehnični pregled. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER 12-LETNA TRADICIJA PSesm тлш^&лт Pl&sm skwwim OŠ Plasm skwptim U штш^- I Plesni е&мш ШтЧт Plašna Vmg® Plesne Ј4тШ p&fonitofai 'вШ Čarovnik Rompm Plesne реЉ^озмјј® typzd® Ш ^ ^ ala Mladiko J 3. oktobra od 15. um ćfitrrr 4wibrmw. g flHwfJ* fTttr pr+t'1* Ypttt ian^ndka jticvr.lca. frtrtnxo katmuitn! kotlčtk ru Ouco rvtzM, 1 Ugo ig/airU kanitk, pngrtrki m aptukl m vu '1,1 OD 12.970 DM * rezervni deli * avtomehanika * avtokleparstvo * vulkanizerstvo ZGORNJA LOŽNICA / OB PRAZNIKU SV. VENČESLAVA PTUJ / SPREJEM ZA PTUJSKI LEPOTICI * KREDITI BREZ POLOGA DO 5 LET, TUDI ZA KMETOVALCE IN S. P. * UGODNI LEASING * * AVTOMOBILI NA ZALOGI * PRODAJA PO SISTEMU STARO ZA NOVO m m Blagoslovili novo mrliško vežo PTUJ / 1150 LET PROŠTIJSKE CERKVE Alenka in Barbara pri županu Zadnja septembrska nedelja je na Zgornji Ložnici že tradicionalno posvečena praznovanju farnega patrona sv. Venčeslava. Letošnje praznovanje so dopolnili z novo pridobitvijo, mrliško vežo na tamkajšnjem pokopališču. Sončna nedelja je na odprtje mrliške veže privabila veliko število ljudi. Prišli so tudi predstavniki slovenjebistriške občine, ki je pri gradnji mrliške veže prav tako prispevala nekaj sredstev. Posebej je potrebno pohvaliti bogat kulturni program z venčeseljskimi ljudskimi pevkami ter cerkvenim in moškim pevskim zborom. Kot je povedal Janez Kapun, predsednik sveta krajevne skupnosti, so Zgornjeložničani že dolgo časa želeli urediti pokopališče ter mrliško vežo, ki bi jim nadomestila staro, dotrajano. Vendar so zadnja leta vlagali veliko denarja v ceste, vodovod ter drugo in tako jim ga je za mrliško vežo vedno zmanjkalo. Šele svet krajevne skupnosti prejšnjega sklica se je lotil tega zahtevnega projekta in ga po vseh težavah z denarjem in tudi nasprotovanjih le pripeljal do konca. Pri gradnji so ob denarju, ki so zbirali, krajani veliko Oglasile so se Brandlove orgle V poročni dvorani v Ptuju je v nedeljo kljub dežju posijalo sonce: župan dr. Miroslav Lud je sprejel ptujski lepotici Alenko Vindiš, letošnjo miss Slovenije, in Barbaro Cenčič, četrtouvršceno tega Itekmovanja. Nova mrliška veža na zgornjeložniškem pokopališču. Foto: VT --—, ŽENSKO IN MOŠKO FRIZERSTVO "BRIGITA" PC V0MIN0t 779-226 AVTOBUSNA POSTAJA \776A56 Večje in manjše slovesnosti, ki se že vse leto vrstijo v počastitev 1150-let nice posvetitve ptujske proštijske cerkve sv. Jurija, so minuli ti den nedvomno dosegle svoj višek. V petek, 4. oktobra, na godovni dan sv, Frančiška Asiškega, ustanovitelja reda manjših bratov (1209. leta ), so $e v večernih urah ponovno oglasile Brandlove orgle. Povedal je, da je ponosen na uspeh ptujskega dekleta, ki ga je tudi sam pomagal odkriti - bil je namreč eden od članov komisije, ki so Alenki prisodili najboljšo oceno na drugi ptujski avdiciji za manekenke. Zahvalil se je Alenki in Barbari za promocijo ptujske lepote, Alenki pa je še posebej naložil, da veličastni Ptuj poskuša čim bolj uspešno promovira v daljni Indiji - v turističnem raju Bangalore. Kažipot naj ji bo monografija o Ptuju Najlepši pa je zame Ptuj. Veliko uspeha so ji na lepotni pisti zaželeli tudi podžupan Er-vin Hojker, vodja oddelka za družbene dejavnosti v mestni občini Ptuj Kristina Šamperl -Purg in vsi, ki so se sprejema udeležili. Za topel in lep sprejem sta se Alenka in Barbara zahvalili. Alenka je poudarila, da bo naredila vse, da bo lepoto slovenskih deklet in Slovenijo s Ptujem čim boljše predstavila, Barbara pa, da je vesela, ker je zmagala Alenka, prepričana je, da bo v Indiji dobro zastopala Slovenijo. S četrtim mestom je Barbara ponovno opo- Z nedeljskega sprejema pri županu dr. Miroslavu LU* ciju. Foto Ko*' zorila nase, dobila je nekaj novih ponudb za delo manekenke in fo-toraodela. Zdravko Geržina, nosilec licence izbora miss Slovenije za miss sveta, pa je ob tej priložnosti na kratko povedal o obsežnih pripravah, ki letošnjo lepotico čakajo do od- hoda v Indijo. V tem času bo obi*' kovala intenzivni tečaj iz angl^ j škega jezika, govora, nastopa 10 ' plesa. Vsako leto se svetovnega{V bora miss udeleži okrog 90 lepoN1 iz celega sveta, kjer poleg lepo1' žal veliko vlogo igra tudi politih pomagali tudi s prostovoljnim delom. Slovesnost ob blagoslovu mrliške veže, ki sta ga opravila domači in laporski župnik, je bila tudi priložnost za srečanje krajanov, kajti tudi na deželi so se ljudje že skoraj odtujili. Vida Topolovec JURŠINCI / PRED ZAHVALNO NEDELJO Izbrali bodo kraljito sadja V Juršincih bo v nedeljo, 13. oktobra, ponovno praznovanje Zahvala jeseni. Ob prazniku bodo izbrali kraljico sadjo in pokazali ljudske običaje, bogastvo sadne letine in razglasili najlepše urejene cvetoče domove. Sicer pa bo o sadju govorila tudi dopoldanska okrogla miza (začeli jo bodo ob 10. uri) pod naslovom Perspektive slovenskega sadjarstva in njeno mesto v Evropski uniji. Po 12. uri bo povorka s kmečkimi vozili, potem pa darovanje jesenskih pridelkov in izbor kraljice sadja, je povedala organizatorica prireditve Marta Toplak. Letošnjo prireditev Zahvala jeseni pripravlja občinski odbor SKD pod pokroviteljstvom juršinske občine in ob sodelovanju mnogih občanov. T. Mohorko Opešane pod te/o stoletja, zadnja čas pa docela onemele, so pod spretnimi rokami mojstrov iz ljubljanske orgelske delavnice Antona Jenka ponovno oživele in zapele. Le da tokrat koncertno, polno, jasno in prodorno v mogočnem fortissimum "iz vseh registrov", kot pravimo, ter takoj nato božajoče mehko in občuteno v nežnem pianissimo. A šele potem, ko jih je v spremstvu patrov minoritov blagoslovil mariborski škof dr. I ranc Kramberger. Organist Anton Potočnik, profesor na ljubljanski akademiji za glasbo, je predstavil celotno zvočno podobo in zmogljivost prenovljenih orgel z 2400 piščal6. S pomočjo raznih registrov, skupaj jih je sedemintrideset, in s pomočjo devetih možnih povezav v skupine je iz ptujske kraljice instrumentov izvabil zdaj nežen zvok godal, zdaj zvok oboe, flavte, trobente, pozavn, cimbal itd., nato pa docela prevzetim poslušalcem pričaral še kukavičje petje, bitje zvonov in žvrgolenje ptic v gozdu. "Končno je naša cerkev, z veliko truda in požrtvovalnosti seveda, dobila kvalitetne orgle, ki ne bodo služile le v liturgične namene, marveč bo nanje mogoče izvajati tudi zahtevnejša koncertna dela. Pomembno pri tem pa je, da se njihov prvotni zvok kljub prenovi ni prav nič spremenil!" je dejal domači župnik moderator Janez Kmetec, potem ko je posebej pozdravil škofa dr. Krambergerja, mariborskega stolnega župnika dr. Stanka Lipovška, dekana Emila Dreva (dekanija Zavrč) in Tarzicija Kolenka (dekanija Ptuj), župana mestne občine Ptuj dr. Miroslava Lucija s soprogo, zastopnico ministrstva za kulturo Kristino Šamperl- Purg, predstavnike strank, vrsto dvaindvajsetih sobratov duhovnikov in vse vernike. Mašo, ki so ji prisostvovali tudi člani Frančiškove družine župnije sv. Jurija in ki jo je ob zahvale. V imenu mešanega zbo. ra sv. Viktorina se je vsem šte. vilnim donatorjem ali botrom, med katerimi je posebej omenil 93-letno Nežiko Toplak s Ptuja, zahvalil predsednik Dušan Vin-kler. Gvardijan dr. Slavko Kranjc pa je zahvalo namenil škofu za posvetitev prenovljenih orgel, organistu prof. A tonu Potočniku pa za njihovo zvočno oživitev. Zatem pa se je še prav posebej spomnil članov pripravljalnega odbora za proslavo 1150 letnice na čelu Prenovljene Brandlove orgle je blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger. veličastni orgelski spremljavi smiselno dopolnjeval mešani pevski zbor sv. Viktorina z zbo-rovodko Sonjo Vinkler, je ob somaševanju opravil škof. dr. Franc Kramberger. Ob koncu več kot dve uri trajajoče svečanosti, ki sta ji svečava po gotski korni ograji in tudi sicer razkošna iluminacija dajala poseben čar, še besede predsednico Boženo Čačkovič. Orgle, najlepše darilo proštij-ski cerkvi ob njenem častitljivem jubileju, so mogočno zapele svoj finale v pozdrav razhaja-jočim. A utihnile še niso, saj je prof. Potočnik za najvztrajnejši in hkrati najhvaležnejši del občinstva dodal še nekaj skladb iz svojega bogatega repertoarja. Besedilo in loto: K TEDNIK 10. oktober 1996 PO NAŠIH KRAJIH - 9 KRČEVINA PRI VURBERGU / POZABUENI OBČANI V mestni obiini se vedno brez pitne vode Krčevino pri Vurbergu je težko najti. Z glavne ceste, ki vodi s Ptuja čez Vurberg proti Mariboru, namreč ni za Krčevino nobenega smerokaza. Če želite priti tja, zavijte tik pred vur-berskim klancem na desno v gozd. Najprej se boste peljali jober kilometer po ozki asfaltirani cesti mimo treh ribnikov, nato pa se bodo že pričele vrstiti prve hiše. Cesta nekaj časa vijuga po dolini, nato pa se prične močno vzpenjati in kmalu $e boste ponovno znašli v gozdu. Do Krčevine 5 c, kamor sem bila namenjena, pa se je mogoče pripeljati samo po ozki gozdni poti. Vztrajati je potrebno in se peljati naprej, čeprav se zdi, da makadamska cestica ne vodi nikamor. Kdo bi si mislil, da se razprostirajo tukaj, sredi gozda, daleč od mesta in njegove uibanosti, zadnji metri mestne občine Ptuj. Na vrhu najvišje vzpetine mestne občine, 406 metrov visokem Kozjaku, stoji nekaj hiš, med njimi tudi Kotnikova, v kateri se je zbrala skupina občanov, da bi mi povedala o svojih težavah. Živijo namreč na meji štirih občin: tukaj se končuje ptujska, katere občani so, čez cestico se pričenja destrniška, malo naprej v gozdu le-narška, tam na oni strani hriba pa brez pitne vode. Iz njihovih pip priteče deževnica, ki jo zbirajo vsak zase ali po nekaj hiš skupaj. Za kuho jo uporabljajo, pripovedujejo gospodinje, za pitje pa ne. Upanje so jim vzbudili sosedje iz destrniške občine, ki so jim pred časom pripovedovali o napeljavi vodovoda v svojih hišah. Samo kakšnih 150 metrov pod Kozja-kom naj bi zgradili rezrvoar. Ko so 'Kdo je naš sogovornik?" se sprašujejo občani z roba Mestne občine Ptuj. se že razprostira zemljišče Duple-ka. Moji sogovorniki so prepričani, da se srž njihovega problema skriva prav v dejstvu, da so predaleč od občinskih središč in se nanje nihče niti ne spomni v načrtovanju te ali one pridobitve. Da živijo v pozabljeni deželi. Največja težava tukajšnjih prebivalcev je voda. Kar 50 gospodinjstev je še vedno brez vodovoda in krajani Krčevine temeljito preučili načrte, so ogorčeni ugotovili, da bo vodovodna cev njihove hiše zaobšla. Da na Krčevino ne nameravajo pripeljati vodovoda. No, niso držali križem rok in sedaj je tudi omenjenih 50 hišnih številk že v načrtu za vodovod. Vendar pa nameravajo sosedje pričeti z zbiranjem denarja za polaganje vodovodnih cevi, prebivalci Krčevine Košarica vfo. % V DISKONTU RAJSKI VRT NA OSOJNIKOVI 4 V PTUJU SMO PRIPRAVILI OZIMNICO ZA VAS KROMPIR. 30 Kilogramske vreče - 24 S IT/kg ČEBULA. 10 kilogramske vreče - 54 SIT/kg ČESEN, 5 kilogramske vreče - 300 SIT/kg ZELJE, različne vrste v približno 15 kdogramsKih vrečah - 25 - 30 SIT/kg PAPRIKA, različne vrste v 7 -12 kilogramskih vrečah - 120 - 199 SIT/kg M frgorsko podjetje FFR PROM I Г d.o.o.. Kidričeva 34. 3000 Celje, tel (063)411-113 pa o tem nič ne vedo. Seveda ne, saj sodijo sosedje na spodnji strani hriba v destrniško občino, ki je to organizirala za svoje občane, moji sogovorniki pa v ptujsko. "S kom naj se sploh pogovarjamo? V primestni četrti Grajena, kamor sodimo, so dejali, da se to njih ne tiče, saj imajo v "rokah" samo kulturo in šport, ne pa vodovoda. Ko smo klicali na občino Ptuj, so dejali, da ne moremo po telefonu nič urediti, naj pridemo tja in razložimo problem. Toda na koga naj naslovimo svoje prošnje? Ko smo spomladi poklicali nadzornega za ceste s ptujske občine zaradi gramoziranja, je dejal, da bo kaj uredil, da ima mestna občina denar za to in ga mora porabiti prav za te namene. Sedaj je jesen in še vedno ni bilo nikogar z gramozom. Problem je namreč v tem, da vsak večji naliv odnese nekaj gramoza s ceste. Krajevna skupnost Grajena se je že leta 1990 s pogodbo obvezala, da bo na vozila gramoz za banki ne, pa tega doslej še ni izpolnila. Cesta je dvignjena nad zemljišče, bankin ni. Za vsako reč moramo iskati drugega sogovornika. Tako smo telefone dobili preko Destrnika (op. vsako gospodinjstvo je moralo vložiti 100 ur lastnega dela in plačati 3000 nemških mark). V Dupleku smo vložili prošnjo za participacijo pri asfaltiranju ceste. Bomo videli, kaj bo. Za nas se nihče ne zanima, popolnoma smo prepuščeni samim sebi. computer O&ojnikova 22. 2250 Ptuj vuk dan od 8-13 m od 15-18 ure v soboto od 8 12 ure Tekfon: \ 062-771-727 SUPER UGODNE CENE! 586 komplet samo ■јкииид.цд PENTIUM lOO samo lilHkltltlPffl PENTIUM 150 samo И41ИФШ311 PtAČILO NA VEČ ČEKOV, 2 LETI GARANCIJE NA SISTEME VSE, KAR SI VAŠ PR CESOR ZELI, IM^MO MI! Do lanskega leta smo celo pošto prejemali samo dvakrat tedensko. Smeli odvažajo od nas Šele nekaj mesecev, čeprav leži naše naselje ob robu ekološko zaščitenega območja ribnikov. Želimo si javne razsvetljave, želimo si boljših avtobusnih zvez. Do Ptuja se najlažje pripeljemo z destrniškim šolskim avtobusom, ki pa nas pelje seveda najprej na Desirnik. Pozimi namreč mimo nas tri ali štiri dni ne splužijo, nato pa cesta poledeni in je resnično težko peljati se z osebnim avtomobilom," pripovedujejo občani. Res je, da so se današnji krajani Krčevine pri Vurbergu odločili naseliti se v komunalno neo-premljeno območje. Z velikim trudom so obronke gozdov toliko izkrčili, da so lahko pričeli graditi, svoje parcele pa so z lastnim angažmajem težko opremili vsaj z najnujnejšim. Kot kaže, pa ni na občini nihče razmišljal, da bo naselje slej ko prej razen zaračunanega dovoljenja za gradnjo potrebovalo še kaj. In občani v Krčevini danes upravičeno tarnajo. Milena Zupanič '4ШШШШШШШВМШШШШШШШШШШШШВШШШШ JURSINCI / ŽIVLJENJE IN DELO NA SOLI Gradili bodo prizidek "Šola, vaš in naš drugi dom, naj bo vedno urejena, svetla in čista, kot nas je sprejela prvi dan. Ne pozabljajmo se pozdravljati, nasmejati, pokramljati in si zaupati lepih in manj lepih dogodkov," je v publikacij ob začetku letošnjega šolskega leta nagovorila učence, delavce šole in starše ravnateljica OS Juršinci Francka Petrovič. Ustvarjalnost in odprtost sta odliki te šole, ki je letos sprejela 244 učencev od prvega do osmega razreda. Novo šolsko leto pa jim je prineslo nekaj težav tako v 104 let stari zgradbi kot v novem prizidku. Težave so se pojavile tam, kjer so si jih najmanj želeli. V letu 1991, ko so pričeli pouk v novem prizidku, stara zgradba ni bila kaj dosti obnovljena, saj je ostalo le pri prvi fazi del, drugo pa naj bi financirali tudi s samoprispevkom. Takrat so po dolgem času dobili enoizmen-ski pouk, ki je učenem prinesel več prostega časa. Danes pa je stara šola potrebna že temeljite obnove, kajti zob časa ji ne prizanaša. "Odpovedujejo grelna telesa, okna ne tesnijo, odpadajo strešne obrobe. Šele ko bomo uspeli vse to odpraviti, bomo lahko zavarovali zunanjost šole. Težav pa nimamo samo v stari zgradbi, v novi smo jih opazili že pred meseci, ko smo v sanitarijah nad vhodno avlo opazili mokre madeže. Zamaka nova streha, ki je še zmeraj v garanciji. Prvič smo si jo ogledali januarja letos, gradbeno podjetje je obvestilo projektanta, dan je predlog za sanacijo, vendar v tem trenutku ni tistega, ki bi dal finančna sredstva za sanacijska dela. Ampak s tem se na šoli ne bomo ubadali," pravi ravnateljica Francka Petrovič. NOVA STREHA ZAMAKA ŽE NEKAJ MESECEV Juršinski župan Alojz Kaučič poudarja, da so v občini znali prisluhniti težavam šole. Tako so morali pred časom v staro zgradbo navrtati več lukenj, vanje pa vliti tekočino, ki naj bi po treh mesecih odpravila vlago v prostorih. Župan Kaučič med drugim dodaja: "Obnovili bomo opaž na stari šoli, namestili pločevino in naredili fasado. Zaradi varnosti šolarjev smo okrog zgradbe postavili varnostno ograjo. Ta bo ostalo do zaključka del. Do danes nam izračuni kažejo, da nas bo samo pločevina stala 2,5 milijona tolarjev, to pa je za občino prevelik strošek." Čeprav ne bi mogli reči, da imajo juršinski otroci slabe pogoje za učenje, pa se pomanjkanje šolskih prostorov čuti v premajhni telovadnici in mnogo pretesni kuhinji. Potrebovali bi nov prizidek, v njem pa telovadnico kot večnamenski prostor, gospodinjsko učilnico in kuhinjo, novo zbornico in nekaj učilnic. Sicer pa so že leta 1984 imeli za takšen prizidek narejen investicijski načrt in določene vire financiranja. Občinski svet je že soglašal z gradnjo prizidka, dokumentacijo pa bodo reševali prihodnje leto. Letos imajo sredstva Ravnateljica Francka Petrovič po besedah župana zgolj za urejanje infrastrukturnih objektov, pričakujejo pa, da bi gradnjo prizidka pričeli že v letu 1998. Samo telovadnica kot večnamenski prostor bi jih stala blizu 150 milijonov tolarjev. Letos bi morda pridobili idejni projekt, prihodnje leto vso projektno dokumentacijo, potem pa bi šolski prizidek morali zgraditi v dveh letih. Vse to bi jim zagotovilo možnost za 9-letno šolanje. KJE SO UČENCI IZ HLAP0NCEV? Takšno vprašanje si pogosto zastavljajo v občini Juršinci, saj se starši hlaponskih učencev tudi letošnjemu povabilu k vpisu na Šolo Juršinci niso odzvali. Čeprav vas Hlaponci spada pod juršinsko občino, pa so osnovnošolci (letos naj bi bili od tam trije novi učenci) na šoli Dornava. "Za to niso krivi Okrog juršinske stare šole so morali pred časom namestiti varnostno ograjo, saj vsak dan odpade kakšna stresna obroba. Vidne so tudi posledice vlage. učenci," pravi župan Kaučič."V tem šolskem letu smo jim ponudili šolski kombi in organizirali prevoze, nadaljnjo odločitev pa bomo pač morali izpeljati z referendumom." Kljub nekaterim težavam pa življenje in delo na juršinski šoli poteka po ustaljenem vsakdanjiku. Lani začeti moto Se učim - me učijo peljejo tudi letos, med novostmi pa moramo omeniti sodelovanje učencev od prvega do petega razreda v projektu okoljske vzgoje, ki ga je razpisalo šolsko ministrstvo. Radi bi pridobili tudi novo računalniško učilnico (sedaj imajo na voljo le devet računalnikov), pomoč pri nakupu opreme pa jim je v kar 50 odstotkih oblju- bila občina. Drugi del pomoči naj bi odobrilo ministrstvo za šolstvo in šport, ki v tem primeru šolam ponuja posebne razpisne možnosti in Juršinčani so se na razpis že prijavili. Težav s kadrovsko zasedenostjo nimajo, saj imajo dovolj tehničnih in administrativnih delavcev, le strokovnega delavca imajo na razpolago ob nekaterih dnevih. Tudi v tem šolskem letu pa bodo poskrbeli, da bo šola znotraj in zunaj ogledalo vseh, ki si tam nabirajo novih znanj in na drugi strani ponujajo strokovno pomoč. Tekst in posnetki: Tatjana Mohorko PtfCAmiONtCA 0TR05KA OPREMA IM HRAMA Slomškova 16, Ptuj, tel.: 778-557 ŽE 1. MESEC V VEČJIH PROSTORIH OB TRŽNICI -::?DEŽMKI 0TR05KI OD 1.270,- AVT05EDEŽI OD 12.960,-f?POSTELJICE OD 2I.M5,-PAMPER5 - PRENOS IM BABY DRY VEL.PAKIRA/N/JE - 3.390,-(? PI5KOTI Z A V 5f EKLEM ČKO U59,-•::? 0TR05KA MLEKA - 5 VR5f OD 680,- P1WOLONIOA SfiEČA 2A MAJHNE IN VELIKE 10 - naši kraji in ljudje 10. oktober 1996 - TEDNIK PTUJ / RAZSTAVNA DEJAVNOST V SOLSKEM CENTRU ORMOŽ / LJUDSKA UNIVERZA Teden vseživljenjskega učenja Minuli teden je bil tudi na ormoški ljudski univerzi v znamenju vseživljenjskega učenja. Univerza je skrbno pripravila program za predstavitev svojih dejavnosti, odziv uka žejnih pa je bil bolj skromen. Organizirali so dan odprtih vrat, okroglo mizo o možnostih vseživljenjskega učenja v naši občini, predstavitev študijskih krožkov in programov, za popestritev pa tudi razstavo narodnih noš in plesne šole Pandora. Direktor ljudske univerze Ernest Vodopivec je pojasnil, kaj se skriva pod pojmom vseživljenjsko učenje: "Vseživljenjsko učenje ni nič novega. V naši družbi se je odvijalo in se bo, vendar se tega procesa ne zavedamo vedno. Vseživljenjsko učenje pomeni, da se učimo vsi in povsod, ne le v šoli, kot smo bili navajeni doslej. V našem okolju smo z odprtjem središča za samostojno učenje postavili dobre pogoje, ki omogočajo takšno učenje. Središče je namenjeno učenja željnim. Opremljeno je z ustrezno učno tehnologijo in učnimi programi, ki v celoti nadomestijo izobraževalca. Ormožani so že odkrili možnosti in prednosti tega učenja. Središče redno obiskuje 25 udeležencev." Sicer pa se je tudi pri ljudski univerzi pričelo novo šolsko leto, ki ponuja široko paleto programov. Slušatelji se bodo lahko odločali med formalnimi in neformalnimi oblikami učenja. vk ZDAJ V KULTURI ••• Zbor Canticum v Ptuju Drevi bo v viteški dvorani ptujskega gradu nastopila Vokalna skupina Canticum iz Maribora, v kateri pojejo mladi pevci, večinoma študentje mariborskih fakultet in graške visoke glasbene šole. V dosedanjem triletnem delovanju je skupina dosegla že nekaj mednarodnih uspehov. Med svoje najuspešnejše skladbe štejejo izvedbo Haydnove maše St. Joannisde Deo za zbor, orgle in godalni kvartet, krstno izvedbo Tretje suite narodnih Jakoba Ježa, Mozartov Requiem v sodelovanju z Mariborsko filharmonijo in druge. Tokrat bodo na Ptuju izvedli svoj letošnji repertoar, sestavljen iz skladb najrazličnejših avtorjev iz raznih obdobij s poudarkom na sodobni glasbi. Vokalna skupina Canticum bo zapela pod vodstvom dirigenta Jožeta Fürsta, diplomanta dirigiranja in klavirja ljubljanske Akademije za glasbo, ki je doslej vodil že Kraljevi moški zbor v Belgiji, Komorni zbor Radia Ljubljana, pevsko skupino Akord 84 in APZ Tone Tomšič. Za svoje umetniško delo je prejel nagrado Društva slovenskih skladateljev, Župančičevo nagrado in Gallusovo plaketo. Vseživljenjsko izobraževanje na Ptuju Na pobudo Andragoškega centra Slovenije je bila tudi na Ptuju prejšnji teden organizira-na okrogla miza na temo Vseživljenjsko učenje - dejavnik preživetja. Pripravilo jo je podjetje Animacija, na omizju pa se je v dveurnem pogovoru predstavilo približno 30 predstavnikov različnih ptujskih institucij, društev in zasebnikov. V veliki meri je šlo za predstavnike institucij, ki se sicer ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi, v svoji ponudbi pa imajo, so imeli ali pa šele načrtujejo tudi izobraževalne programe za odrasle. Nekateri so ugotavljali, da so programe ponudili, vendar ni bilo povpraševanja, drugi so menili, da bi lahko mnogo storili, če bi bilo za izobraževanje odraslih na voljo kaj proračunskega denarja. Posebej je izstopala Ljudska univerza Ptuj, ki ponuja prebivalcem pridobitev formalne izobrazbe in ima v tem trenutku po podatkih direktorja Ota Jurgca v programih izrednega šolanja vpisanih več kot 500 občanov. Omeniti velja še specializirane praktične programe, ki jih ponuja Kmetijska svetovalna služba za kmečke ženske, izobraževanje, ki ga organizira zdravstveni center za nosečnice, avtošole ... Nasploh lahko po omizju o vseživljenjskem izobraževanju ugotovimo, da programov, v katerih bi se lahko prebivalci izobraževali o uporabnih stvareh, ki jih potrebujejo v vsakodnevnem življenju, manjka. Res pa je, da pri tem mislimo na različne tečaje, nasvete in seminarje, ki bi lahko potekali samo na pretežno samoplačniški osnovi. Pripravila MZ PTUJ / RAZSTAVA V TEDNU OTROKA 0 delu z otroki in mladino Društvo prijateljev mladine in Center interesnih dejavnosti sta v ponedeljek opoldan v prvem nadstropju ptujske Mestne hiše odprla razstavo o dvein polletnem delu z otroki in mladino. Odprtje razstave pomeni začetek pros javljanja mednarodnega tedna otroka v Ptuju, katega zaključek bo ne deljski Jesenski plesni živžav. Ob odprtju razstave je govorit predsednik DPM Dušan Sterle Ra/stava o delu obeh organizacij je za oko prijetna, vsakega obiskovalca pa seznani o projektnem delu z otroki in mladino v zadnjih letih. Na ogled so fotografije in plakati, ki govorijo o veselem decembru, pomladni vetrnici, jesenskem živžavu, grajski prireditvi, otroškem ekološkem taboru, otroškem parlamentu in še kakšni prireditvi. Mor/e in spomini V avli in knjižnici Šolskega centra Ptuj je te dni na ogled razstava, ki jo je ob 4. oktobru, svetovnem dnevu varstva živali, v sodelovanju z nekaterimi učenci Ekonomske šole in društvom za varstvo in proti mučenju živali Maribor pripravila profesorica Barbara Bezjak. Razstava v besedi in sliki opozarja na številne nepravilnosti človeka v odnosu do živali - od nepravilnega transporta in mučenja do izumiranja posameznih živalskih vrst ter izkoriščanja živali zaradi krzna. Za ogled pa je zagotovo zanimiva tudi razstava školjk in polžev, pod naslovom Morje in spornim, ki jo je pripravila profesorica Mija Za obe razstavi je bilo med zanimanja. Vaupotič - Gregorinčič z namenom, da prek spominov na morje in prijetne počitniške dni prikaže dijaki Šolskega centra dovolj Foto: M. Ozmec dijakom še življenje v morju in ob njem. -OM Jure Šarman, vodja CID-a, je ob odprtju razstave povedal: "Na Ptuju se je delo v CID-u začelo v letu 1994 in do danes smo uspeli otrokom in mladini ponuditi bogato vsebino prostočasnih aktivnosti. Radi bi imeli večji otroško-mladinski informacijski center, več poudarka bomo dali tudi počitniškim dejavnostim, ampak brez dodatnih prostorov in novih sodelavcev tega ne bomo izpeljali." 'Tokrat smo na ogled postayili le odlomke tistega, kar smo na Ptuju uspeli narediti v zadnjih dveh letih in pol. S ponosom že lahko rečem, da je Društvo prijateljev mladine ustvarilo okvir, v katerem tečejo prireditve vse leto. Vendar je bilo dosedanje delo le na ramenih prostovoljcev, zato bi radi vse skupaj sistematizirali, pridobili profesionalce in malo več podpore. Pomagajo nam že mnoga podjetja, brez katerih bi prireditve težko pripravljali. Sedanji člani DPM bomo poskrbeli, da bo s* bosta naš glas in delo slišalo & dlje, in upam, da bomo pridobil} še več novih sodelavcev," je dejai Dušan Sterle, predsednik Društva prijateljev mladin* Ptuj. Ptujski župan dr. MirosUv Luci se je zahvalil za razstavo, W naj bi po njegovem mnenju v ptujsko Mestno hišo prinesla mladost. Poudaril je pomen us1' varjalnega dela z otroki in ml*' dino, pa tudi idejo, da bi na Ptu' ju uredili mladinski hotel »n razširili dejavnost CID-a. Razstava bo odprta ves tedefr posvečen otrokom. Tekst in posnetek: T. Mohork« / LJUDSKA UNIVERZA PTUJ VPISUJEMO V NASLEDNJE IZOBRAŽEVALNE TEČAJE: W MESTNI TRG 2, 2250 PTUJ NEMŠKI JEZIK (i, ii) • ANGLEŠKI JEZIK (i, ii) • STROJNI ' tel. 062 771-539, 779-224 T E H N I K ( p o I V. st • )#VOZ N I K VI LI ČARJ EV+U P R AVL J A L EC GM PTUJ / V GOSTEH PEVCI IZ HILDNA Pesem ne pozna meja Na povabilo moškega komornega zbora iz Ptuja so konec prejšnjega tedna gostovali v Ptuju člani mešanega pevskega zbora Almrausch iz Hildna v Nemčiji. Zbor je bil ustanovljen leta 1907 in je nastopil v mnogih deželah, v zadnjem letu v Romuniji, Bolgariji in Mehiki. V njem je trenutno okoli 50 pevk in pevcev, z glasbenim orkestrom, ki je njihov redni spremljevalec, saj imajo v repertoarju tudi opere in operete, pa je članov več kot 100. Na gostovanju v Ptuju je sodeloval le mešani pevski zbor pod taktirko dirigenta Karlfrieda Tusselmanna. Pevce iz Hildna je sprejel podžupan mestne občine Ervin Hojker Med trodnevnim bivanjem so si pevci iz Nemčije v petek ogledali proizvodne prostore Perutnine Ptuj, v soboto dopoldne pa jih je v Mestni hiši sprejel podžupan mestne občine Ptuj Ervin Hojker, jim izročil spominsko darilo in se z njimi zadržal v krajšem pogovoru. Predstavniki Ptuja in Hildna se srečujejo tudi v skupnosti karnevalskih mest, zato je župan mesta Hildna Günter Scheib, ki je član te skupnosti, po pevcih poslal v Ptuj posebno pozdravno poslanico in spominsko darilo z grbom mesta Hildna. Pevci iz Hildna so si v spremstvu svojih gostiteljev od četrtka do nedelje ogledali nekatere kulturnozgodovinske znamenitosti Ptuja ter obiskali vinsko klet, Ptujsko Goro, Gorco in turistično kmetijo v Drbetincih. S petjem so se ptujskemu občinstvu predstavili v petek, 4. oktobra, ob 19. uri v palači ju gradu, ko so se po nastopu ptuj- S koncertnim programom se je ptujskemu občinstvu predstavil i skih komornikov kot gostje predstavili s svojim koncertnim programom. Zanimivo je, da so bile nekatere nemške pesmi po melodiji na moč podobne nekaterim slovenskim. Kot je povedal predsednik zbora Hans Thielen, so bili pevci iz Hildna z bivanjem v Ptuju mešani pevski zbor Almrausch i palaciju ptujskega gradu zelo zadovoljni in so člane moškega komornega zbora iz Ptuja povabili, naj jim gostovanje vrnejo v prihodnjem letu, ko bodo praznovali 90-letnico svojega zbora. M. Ozmec TEDNIK - 10. oktober 1996 naši kraji in ljudje - 11 ORMOŽ / MEDNARODNI ZDRAVSTVENI KONGRES CIRKULANE, ZAVRČ / DAN ODPRTIH ŠOLSKIH VRAT Od bolezni k zdravju *q Haloze in turizem >liiiuli konec ledna so .sc v O mrožu mudili predstavniki 23 držav in i/menjali izkušnje o tem, kaj so v minulem obdobju uspeli v s>oji deželi naredili /a izboljšanje /dra\ja. pokrovitelja srečanja sla hila svetovna zdravstvena organizacija in slovenski parlament. Po svojih močeh je pomagala tudi tovarna zdravil Krka, ki je sofinancirala bivanje predstavnikom v/liodnili dežel. Strokovni resnosti ječanja je s svojim osebnim aiiga/niajciu prijetno drii/abiio noto dodala mednarodna koordinatorica za /dražje dr. Mateje Kožuh Novak in pohvalila Ormožane kot odlične gostitelje. Dr. Kožuh Novakova jc dejala, ja je Slovenija po skrbi za zdravje prebivalstva na sredini med vzhodom in zahodom. S svojim velikim potencialom in željo bi lahko postali vzor vzhodnoevropskim deželam, kako z malo denarja veliko naredili. Res pa je, da imamo denarje v Sloveniji nekoliko več kot v vzhodnih državah. Dr. Kožuhova je srečanje pripeljala v Ormož, ker je mnenja, da je s takimi projekti treba iti v kraje, ki zdravje najbolj potrebujejo. V Sloveniji je to gotovo njen severovzhodni del, ki za drugimi predeli najbolj zaostaja. Po mnenju dr. Kožuho-ve: "... zato ker so daleč od srca države in od proračuna. Raziskave zadnjih 20 let potrjujejo, da ljudje, ki jim država ne nudi možnosti za zdravo življenje, tudi ne živijo zdravo. Težko bo spremeniti filozofijo prebivalstva, še najbolj pa tistih, ki odločajo - politikov in gospodarstvenikov." Na kongresu so izpostavili, da je treba dajati poudarek dejavnostim, ki pripomorejo k temu, da človek sploh ne zboli. Zdravstvo, kot ga poznamo danes, je namenjeno le zdravljenju k nastalih bolezni, v bodočnosti i naj bi vse sile usmerili k pri- zadevanjem, da bi človek umrl čim kasneje, a vendar mlad. Na vzpodbude znanosti in stroke, tudi pri nas, najkasneje reagira politika. Politike je treba prepričali, da je vlaganje v zdravje vlaganje v hitrejši razvoj naroda. Strokovnjaki trdijo, da bo Evropa z razvitostjo in nivojem socialne države, ki ga ima, lahko uspešno tekmovala z ostalim svetom le, če bo bolje skrbela za zdravje prebivalstva. S ciljem, da delavec v enoti časa naredi več in bolje, je potrebno ustvariti razmere, v katerih bodo zaposleni lahko izrazili vso svojo kreativnost in da zaradi neprimernih delovnih razmer ne bodo invalidi pri 35 ali 40 letih. V Sloveniji aktivnostim za krepitev zdravja sicer namenjamo premalo denarja, amjiak občutno več kot Madžari, Cehi ali Poljaki. Tovrstna aktivnost je tudi zanesljiv kazalec standarda. Še vedno so med kazalci prezgodnje umrljivosti v Sloveniji zelo visoko uvrščene cigarete, ki letno povzročijo okrog 3250 smrti - polovica oseb je mlajših od 65 let. Za rakom na pljučih umirajo predvsem moški, vse pogosteje pa tudi ženske. V Sloveniji gremo po stopinjah Danske, kjer je napogostejši vzrok za prezgodnjo umrljivost žensk pljučni rak. Dr. Kožuh Novakova vidi v tako imenovanem tobačnem zakonu le osnovo bodočih sprememb. Meni, da bomo le s skupnim nastopom dovolj močni, da bomo tobačni industriji pokazali zobe. Kadilcem pa je potrebno določiti ločene prostore, kjer s svojim kajenjem ogrožajo le sebe. Sicer pa kajenje tudi pri nas počasi postaja znak nekulturnega vedenja. Na vprašanje o predragem zdravstvenem varstvu v Sloveniji je dr. Kožuhova dejala, da gremo zanesljivo v napačno smer. Pozabljamo, da polovica ljudi nima denarja, danes pa je treba plačati že skoraj vse. Pritisk profane družbe je tudi v tem segmentu zelo prisoten. Potrebno bi bilo razvijati kvalitetno patro-nažno službo, obiske na domu in preventivo. V nasprotju s tem pa razvijamo kvantitetno bolnišnično oskrbo, ki bistveno podraži zdravstveno varstvo in odreže od pomoči tiste, ki niso dovolj agresivni ali nimajo dovolj denarja, da bi se prikopali preko splošnega zdravnika. Splošni zdravniki že dolgo ne opravljajo več toliko preiskav kot nekoč, čeprav je večina preiskav na primarni ravni cenejša kot v bolnišnici. V Sloveniji smo davkoplačevalci leta 1995 za zdravstvo odšteli 2,5 krat več kot leta 1991, le redkokdo pa lahko trdi, da so se razmere za toliko tudi izboljšale. Tega niso čutili ne zdravstveni delavci ne pacienti. Spremeniti je treba trend, to pa zmore le politika. viki klemenčič Od tod in tam DOLENA • Folkloristi na zahvalni nedelji v Avstriji Folklorno skupino Rožmarin iz Dolene ob koncu tedna -na zahvalno nedeljo - čaka nastop v avstrijski Lipnici. Tokratno gostovanje sodi v sklop predstavitve Turističnega društva Ptuj. Mladi folkloristi bodo pokazali splet pesmi, plesov in ljudske glasbe iz Haloz, z njimi pa bodo nastopili še ljudski pevci. ŽETALE • Šesti kostanjev piknik Gasilci Žetal bodo v soboto ob 15. uri pripravili že šesti kostanjev piknik. Izkupiček bodo nameili izgradnji prizidka h gasilskemu domu. V Žetalah bo dišalo po pečenih kostanjih in moštu, manjkale ne bodo obložene mize, ki jih tudi letos pripravljajo gospodinje iz aktiva kmečkih žensk, spomnili pa bodo še na nekatere stare običaje. V kulturnem Programu bodo nastopili tudi tamkajšnji osnovnošolci. TM PTUJ • V Ribiču jubilejna razstava V restavraciji Ribič v Ptuju so v petek odprli razstavo del slikarja Arpada Šalamona, Člana društva šaleških likovnikov v Velenju, kjer vodi vsakoletno grafično delavnico. Na ogled je več kot dvajset del, v Klavnem olj in akvarelov. Prvo fazstavo je Arpad Šalamon *mel že leta 1947. Z njegovo Ptujsko razstavo pa kolektiv restavracije Ribič slavi že kar majhen jubilej, saj je že dvajseta pri njih. MG PTUJ • Čudoviti svet kristalov V soboto, 12. oktobra, bo ob 18. uri v gostilni Lužnik na Ormoški cesti brezplačno predavanje kristaloterapevta Albina Skrabla iz Maribora pod naslovom Čudoviti svet kristalov. Pri delu uporablja metodo tradicionalne indijske alternativne medicine, ki se imenuje Ajurdeva. Predvsem želi pomagati ljudem pri njihovih zdravstvenih in drugih težavah, ki jih imajo v življenju. Po Škrablovih izkušnjah je najlaže pomagati pri psihoso-matskih vzrokih bolezni. Po ugotovitvah nekaterih zdravnikov je kar 80 odstotkov bolezni takih. Izkušnje kažejo, da je uporaba mineralov uspešna pri zdravljenju astme, preprečevanju čirov na želodcu, lajšanju bolečin v hrbtenici in glavi ter podobnem. Albin Škrabl pravi, da posebno rad dela z otroki, ki tudi laže sprejemajo energijo mineralov. MG TRNOVSKA VAS • Svečanost ob kostanjevem /egnanju Pripravljalni odbor pod vodstvom Vanka Pelcla se je odloČil, da žrtvam druge svetovne vojne postavi spominsko obeležje. Iz KS Trnovska vas je bilo v nemško vojsko mobiliziranih 110 fantova od tega jih je padlo 27. Druga svetovna vojna je terjala tudi 9 talcev iz tega kraja. Žrtvam brezumnega nasilja bodo postavili spo- minsko ploščo v obliki križa. Plošča bo pritrjena na čelni strani cerkve. Maša zadušnica bo na dan bolfenškega žegnan-ja, to je 27. oktobra, daroval jo bo naslovni škof dr. Vekoslav Grmič. Po maši bo slovesno odkritje in blagoslovitev plošče. Po tej svečanosti bo dr. Vekoslav Grmič blagoslovil obnovljeno župnijsko gospodarsko poslopje, ki je polepšalo videz Trnovske vasi. V njem je večnamenska učilnica, namenjena otrokom in mladim ter pevcem in pevkam pevskega zbora Jakoba Go-milška za pevske vaje. Z.Š. BIS - SOVJAK • Otvoritev asfalta V nedeljo, 6. oktobra, so se vaščani Biša in Sovjaka ter številni gostje zbrali ob cesti Črmlja - Sovjak -Biš - R 346 na slovesni otvoritvi asfalta. Cesto v dolžini 1600 metrov so pričeli gradili letos spomladi. Vrednost investicije je znašala 11 milijonov tolarjev, a so jo krajani pocenili s prostovoljnim delom, je povedal predsednik gradbenega odbora Slavko Štebih. Slovesnost je popestrila gasilska godba na pihala z Desirnika. Cesto je blagoslovil domači župnik Jožef Rajnar, slovesno pa so jo odprli predsednik gradnebe-nega odbora Slavko Štebih, predsednik sveta KS Trnovska vas in podžupan za infrastrukturo Kari Vurcer ter župan občine Destrnik - Trnovska vas Franc Pukšič. Krajani in gostje so se po končani slovesnosti zbrali na družabnem srečanju. Z.Š. "Jaz pa v gorico grem../ so v Cirkulanah naslovili dan praznovanja šole. Šolski turistični dan je predstavil ravnatelj OŠ Cirkulane - Zavrč Franc Kekec Osnovna šola Cirkulane s podružnico Zavrč je letošnje praznovanje dneva šole ob koncu minulega tedna posvetila Halozam in turizmu med vinskimi griči. Ta dan je bil nekoliko drugačen za učence, delavce šole in goste iz Ljubljane, saj so se ti srečevali na poti med gorišniško in završko občino. Osnovnošolci so posebej za ta dan pripravili zloženko s predstavitvijo vzhodnih Haloz in turistične ponudbe, pa še pester kulturni program, obogaten s tematiko o vinogradništvu. Na slovesnosti v Cirkulanah je govorila tudi Teja Valenčič, državna sekretarka v ministrstvu za šolstvo in šport, ter eirkulanskim otrokom je ob tej priložnosti podarila računalnik. "Haloze so najlepše v jeseni. Z gričev odmeva pesem klopoicev in beračev grozdja. Pridružite se nam," so na petkovo slovesnost hiš učenosti v Cirkulanah in Zavrču vabili učenci, ki so se na praznovanje pripravljali že nekaj mesecev v okviru projektnega dela. Prireditev se je pričela pri borlskem mostu - pri gostišču VindiŠ, kjer so najmlajši predstavili eleganco usnjenih oblačil Usnjarstva Kokol. Grad Bori je bil naslednja točka srečanja, gostitelja pa občina Gorišnica in njen župan Slavko Visenjak. Topel sprejem so jim nato pripravili v završkem gradu župan Franc Majcenovič, učenci in delavci šole. Mladi vodniki so jim pokazali gradbišče nove završke šole in cerkev sv. Miklavža, potem pa se je pot nadaljevala v Brezovec. Lovci so namreč tam pripravili lovsko razstavo in prikaz streljanja na glinaste golobe, kajti lovstvo ima v teh krajih dolgoletno tradicijo. Osrednja proslava ob dnevu šole je bila pri 98 let stari hiši učenosti v Cirkulanah; s petjem, plesom in glasbo so jo popestrili tamkajšnji učenci. Program je bil v znamenju jesenske trgatve. Poleg tega so se predstavili učenci turističnega krožka, člani vinogradniškega društva, turističnega društva in aktiva kmečkih žensk, kjer je dišalo po krušnih dobrotah. "Želeli smo pripraviti drugačen dan in ga posvetiti Halozam. Menim, da lahko tudi otroci veliko naredijo za turizem v teh krajih, prav s tem namenom je letošnji dan šole v Cirkulanah in Zavrču dan turizma," je med drugim povedal ravnatelj oš Cirkulane Franc Kekec. Vendar praznovanja dneva šole v Cirkulanah potem še ni bilo konec, saj je goste (ti so pripotovali iz Ljubljane in drugih slovenskih krajev) pri Pun-gračičevih in Emeršičevih čakala še trgatev z ljudsko pesmijo in glasbo, tako da so lahko s seboj ponesli lepe spomine na srečanje med haloškimi klopot-ci, ko so praznovali osnovnošolci Cirkulan in Zavrča. Tekst in posnetka: Tatjana Mohorko TEDNIKOVA ANKETA O tobačnem Iron v so povedale Od leve: Meta Puklavec, Peter Kirič, Metod Grah, Janko Krajnc in dr. Lojze Arko. Foto: Kosi, M. £upanič, M. Ozmec Meta Puklavec, ravnateljica Gimnazije: "Kar zadeva mlade, je prav, da jim omejimo kajenje. V Šolskem centru v Ptuju jim že ves čas dopovedujemo o škodljivosti kajenja. Mislim, da bo zakon prispeval k omejitvi kajenja. V zadanjem času sicer že opažamo, da mladi kadijo manj." Peter Kirič, elektrotehnik: "Popolnoma soglašam s sprejemom takšnega zakona. Čim prej bi ga tudi morali pričeti uveljavljati, da bi bili nekadilci zaščiteni." Metod Grah, načelnik Upravne enote Ptuj: "V celoti soglašam z zakonom. Pri nas v Upravni enoti se ne bo dosti spremenilo, v naših prostorih je bilo že doslej prepovedano kadili. Ljudje pa tega niso spoštovali, celo več, napise so strgali in ne glede na prepoved kadili. Ne vem pa še, ali bom v bodoče še lahko kadil, tudi če bom sam v pisarni. Kazni so nizke. Slovenci so že takšni, da jih nizke kazni ne spravijo k pameti, zato sem prepričan, da bodo kršitve zakona pogoste." Janko Krajnc, vodja restavracije Ribič: "Zakon mora biti, je pa preveč agresiven, zato pričakovanih rezultatov ne bo. Podobno se je zgodilo v Franciji. V naši restavraciji smo kajenje že omejili, že dolgo ne prodajamo cigaret, tudi pepelnikov ni na mizah. Izjemoma, če nekdo vztraja, mu pepelnik prinesemo. Menim, da bi morali več truda vložiti v to, da mladi ne bi pričeli kaditi. Z agresivnostjo uspehov zagotovo ne bomo dosegli. Sam sem sicer kadilec, vendar mi je všeč, če sem v lokalu, kjer se ne kadi. Tudi v avtomobilu in v stanovanju ne kadim. Vse pa je odvisno od stopnje zasvojenosti." Dr. Lojze Arko, direktor ptujske bolnišnice: "Leta 1988 je zaradi raka na pljučih v Sloveniji umrlo 641 moških in 120 žensk, v letu 1995 pa že 784 moških in 171 žensk. Na mariborskem območju je zaradi raka na pljučih leta 1988 umrlo 110 moških in 20 žensk, leta 1995 120 moških in 17 žensk. Po eni od mednarodnih analiz je 80 odstotkov teh smrti povzročilo kajenje. Rak na pljučih in druge bolezni, ki so posledica kajenja, so dovolj prepričljivi, da kot zdravstveni delavec podpiram sprejem zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Mislim, da cigarete ne sodijo v zdravstvene ustanove in tudi ne morejo biti zgled zdravstvenim delavcem. V ptujski bolnišnici smo se že pred lotili akcije omejevanja kajenja. Zaposlene, ki so nehali kaditi, smo celo nagrajevali z dodatnimi dnevi dopusta. Med prvimi zdravstvenimi ustanovami v Sloveniji smo tudi izobesili tablo "V bolnišnici ne kadimo, ker zdravo živimo". Zakon bo naša prizadevanja samo še podprl, sedaj so naše akcije temeljile zgolj na prijateljskem prepričevanju." Spraševala: MG 12 - nasi kraji in ljudje 10. oktober 1996- LENART / 19.SEJA OBČINSKEGA SVETA Radeljiani bodo gradili telovadnico POTRDILI SPREMEMBE STATUTA OBČINE LENART • JUROVSKI DOL ODSLEJ TUDI URADNO SVETI JURIJ V SLOVENSKIH GORICAH Pri Lenartu v Slovenskih goricah je bila redna, že 19. seja občinskega sveta, ki je trajala skoraj štiri ure, saj so svetniki obravnavali številna aktualna vprašanja. Dnevni red zasedanja je bil obsežen, saj se je od zadnjega pred-počitniškega zasedanja nabralo veliko gradiva. Svetniki so tako med drugim pretresli spremembe statuta občine Lenart, ki se v bistvu nanašajo na preimenovanje Jurovskega Dola. Ta se zdaj uradno imenuje Sveti Jurij v Slovenskih goricah, čeprav marsikje še vedno slišimo kar staro ime. To bo trajalo še lep čas, najbrž pa se bo v vsakdanji rabi ohranilo, tako kot se je ohranilo staro ime Trojice in še katero. Veliko pozornost so svetniki namenili razpravi o predlogu sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine I^enart in predlogu odloka o spremembah na področju prostorskoureditvenih pogojev v občini Lenart. Načeli so tudi vprašanja zazidalnih načrtov v lenarški industrijski coni in pri Benediktu ter obravnavali predlog odloka o koncesijah za opravljanje nekaterih gospodarskih javnih služb. Sprejeli so pobudo o imenovanju novih ulic v I^enartu. Enaj naj bi se poimenovala po znanem pisatelju in sodnem starešini Ožbaltu Ilaunigu, druga pa po velikem narodnjaku in starosti lenarškega Sokola dr. Milanu Gorišku. S tem se bo mesto Lenart dostojno oddolžilo dvema možema, ki sta pomembno sooblikovala le-narško zgodovino. Svetniki so na zadnji seji razpravljali tudi o nekaterih nalogah občine na področju turizma in potrdili predlog o novih cenah programov v vrtcu. Niso pa se strinjali s predlogom, da bi odpisali kreditne obveznosti KS Sveti Jurij, ki jih je najela za izgradnjo vodovoda. Zaradi tega je v tej KS veliko jeze (o tem bomo še poročali). Odločili so, da bo novo telovadnico v Voličini gradilo GP Radlje ob Dravi (naložba velja dobrih 110 milijonov tolarjev). Morjan Tos V spomin Brunu Valentinu Ptuj se je veličastno poslovil od enega svojih sinov - od Bruna Valentina. Bruno, rojen 13. februarja 1924 v Ptuju, je bil eden tistih, ki so bili mobilizirani v okupatorsko nemško vojsko, vendar ni postal mučeni k nasilno mobiliziranih, ampak je pozneje s Prvo prekmursko tankovsko brigado osvobajal domovino od Mostarja do Trsta. Mladi tan-kovski oficir je končal svojo nalogo v vojni in se zaposlil najprej v Gradisu, pozneje pa kot direktor v trgovskem podjetju Izbira, kjer je četrtino stoletja 'gradil' podjetje. Bruno je bil edinstven direktor, saj ni bil eden iz množice poslušnih niti iz množice, ki ploska. Bil je človek, ki je delal po svoje in za katerega ni bilo nemogočih situacij. Za vse je našel rešitev: za šolo, ki ji je bil pokrovitelj, za delavce, ki niso bili le številka, ampak ustvarjalci, ki potrebujejo najboljše pogoje za življenje in delo. Bruno je bil njihov oče, pozneje pa zanje in dobro polovico Ptuja dedek. Dedek, ki ima največ prostovoljnih delovnih ur na gradbiščih podjetja Pozneje se je Izbira pod 'višjo silo' pretopila v novo podjetje, kjer je bila Izbira le del imena, pozneje pa se menja tudi to. Zato je Bruno napravil novo Izbiro s svojim vnukom Andre- jem in Ireno Gale. Ni dajal denarja in lagodnega življenja, ampak tisto, kar je imel najraje: delo in znoj. Bruno Valentin je bil donator ptujske bolnišnice, sponzor strelcem, voditelj ptujskih ribičev, šahisti pa so nosili ime Izbire. Ponosni smo, ker smo živeli v času Bruna Valentina in ga poznali. Njemu niso bili potrebni nazivi borec osvobodilne vojne, rezervni starešina ali športni funkcionar. Želel je le, da se mu pusti delati. Bruno je bil v zasebnem življenju vzoren mož, ljubljeni oče in najdražji dedek. Svoje domače je imel najraje, naziv dedek pa so zanj uporabljali tudi drugi. Množica ljudi na Hajdini je bila ponosna, da je pospremila k počitku tako velikega človeka, kot je bil Bruno Valentin -dedek. SI Strankarska kronika SKD PTUJ • Pomladitev občinskega odbora Občinski odbor SKD Ptuj je v petek, 13. septembra, izvedel volilni zbor. Povabilu nanj se je poleg nekaterih poslancev državnega zbora in sekretarja iz vrst SKD odzvala tudi v.d. glavne tajnice SKD Hilda Tovšak. Na zboru je bil izvoljen novi občinski odbor. Njegovi člani so vsi svetniki mestne občine, mestnih in primestnih četrti občine Ptuj iz vrst SKD. Svoje vodstvo pa so člani odbora izvolili v ponedeljek, 30. septembra. Za predsednika je bil izvoljen Peter Pri-božič, dipl. ing. agr., ki je predlagan tudi za kandidata na bližnjih volitvah za DZ v volilnem okraju 10. Funkcijo pod- predsednika bo opravljal Ivan Jurkovič. M. Strele« LDS* Predstavitev kandidatov za poslance Na tiskovni konferenci ptujskega občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije v petek, 4. oktobra, so predstavili svoje kandidate za državnozbor-ske volitve v devetem, desetem in enajstem volilnem okraju. To so Francka Petrovič, ravnateljica osnovne šole Juršinci, Vojteh Rajher, prejšnji župan ptujske občine, in Milan Cuček, predsednik ptujskega mestnega sveta in obenem predsednik občinske-ga odbora LDS. Kandidati so povedali, da so za pristanek na kandidaturo vodstvu stranke v Ljubljani postavili dva pogoja: TEDNIK Strankarska кгопИц da pride v proračun za priho^ leto gradnja ptujske gimnazija da v stranki ne bo nacionalj list, ki bi glasove potegnife JURŠINCI / SEPTEMBRSKA SEJA OBČINSKEGA SVETA Pripravljajo juršin-ski Obvešievalet Člani občinskega sveta v Jursincih so se pred tednom dni sestali na septembrski seji ob številnih točkah dnevnega reda. Med drugim so govorili o osnutku odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki, o sredstvih, namenjenih finančnim intervencijam v kmetijstvu, delitveni bilanci ter izdaji občinskega glasila Obveščevalec. S posebnim odlokom na področju ravnanja s komunalnimi odpadki naj bi rešili težave z rednim odvozom odpadkov in divjih odlagališč. Osnutek so tokrat preimenovali kar v predlog in takšnega tudi sprejeli. Pri delitveni bilanci pa ni šlo brez deljenih mnenj, zato so jo sprejeli z nekaterimi pogoji. Ti govore, da naj bo občina Juršinci soustanoviteljica jav- nega Zavoda zdravstveni dom, ne pa soustanoviteljica knjižnice, Pokrajinskega muzeja in Zgodovinskega arhiva. Na predlog odbora za šolstvo, šport, kulturo in religijo so svetniki razpravljali o razdelitvi proračunskih sredstev za potrebe športa in kulture. Za šport letos namenjajo 1,6 milijona tolarjev, za kulturo pa dobrih milijon tolarjev. Juršinski svetniki so na zadnji seji imenovali še tričlanski Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in pregledali sanacijski program dela po junijski toči. Samo v kmetijstvu so po 111 prijavah oškodovancev izračuni pokazali 46,5 milijonov tolarjev škode, čeprav je po mneju nekaterih škode na kmetijskih površinah še mnogo več. T. Mohorko center. DS ф Predstavite^ kandidatov Volilna konferenca Demoni ske stranke je v Mariboru op* i vila volilne postopke, s kateri^! je določila kandidate za letofy državnozborske volitve. V ofoj ru osme volilne enote v Pcxirav, kandidirajo: VO 2: Janez Soj na, VO 9: Ignac Vrhovšek, \ 10: Bojan Hojnik in v VO lj Franc Jelen - Feri. Stranka i imela t.i. nacionalno listo; q vrhu so Tone Peršak, Dani Simšič in dr. France Bučar. Ignac Vrhovi^ Konec septembra so se člaj stranke SKD zbrali na izredna občnem zboru v dvor* ormoškega gradu. Delegati vseh krajevnih odborov so i seznanili s poročilom o dt občinskega in nadzornega odb: ra, prisluhnili finančnem poročilu in razpravljali o probt matiki delovanja občinskeg sveta. Izvolili so novi p? najstčlanski upravni odbor i kandidata za bližnje državna borske volitve. Občinski odbe SKD Ormož je predlagal Aloji Soka in Jožeta Ozmeca, a se slednji kandidaturi odpovedi Prisotni so soglasno podpj Alojza Soka, ki v občini opravj številne politične funkcije. 1LSD% Športne igre Združene liste Kondicijo za predvolilne napo re v Združeni listi socialnih < 2 w c5 oc i ■& © s N< Њ 5* a g C QTQ 3 c2. ft з 7Г O < г 3 7Г 2 c 3 c2. rt < 3 o< 5Г 3 o << 3 O es n< m z > o o N< < СЛ W 2 3 3 .C o s o C s so C ►Ч p a 53 < ft 9 ft r r TEDNIK • 10. oktober 1996 sport - 15 ŠPORTNE NOVICE STRELSTVO • Začetek lige V soboto imajo ptujski strelci gadnje strelsko tekmovanje -državno prvenstvo z revolverjem velikega kalibra. Že v nedeljo pa se zaćne prva in druga strelska liga. SD Ptuj, ki je strelsko društvo z največ pokali in nagrad, je v prvem kolu prve državne lige gost pri močni ekipi Velenja. V drugi ligi gostuje Ptuj-Petlja pri ljubljanski Olimpiji. SD Ptuj je v prehodnem obdobju ostal brez sprememb, saj nobeden strelec ni zahteval izpisnice, ojačitev pa so mladinci in kadeti, ki so državni prvaki. SI KASAŠTVO # V Ljutomeru zaključek sezone Konjeniški klub Ljutomer končuje sezono kasaških dirk v letu 1996 v nedeljo, 13. oktobra, ob 14. uri z velikimi kasaškimi dirkami na tamkajšnjem hipodromu. Nastopili bodo najuspešnejši kasaški konji v tem letu. Ur- PRLEKIJA # Balonarsko državno prvenstvo V Banovcih je od 2. do 6. oktobra potekalo državno prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni. Organizator je bil Aeroklub Prlek, nastopilo pa je enajst tekmovalcev iz vse Slovenije. Zmagal je Slavko Som iz Ljubljane pred Štefanom Benalaničem iz Murske Sobote in rojakom Boštjanom Avbejem. Ptujčan Gcrečnik je bil šesti. Vodja sodnikov je bil Ptujčan Branko Am-brožiČ. Milan Krojne NAMIZNI TENIS / 1 LIGA Ptujske tekmovalke Goličeva, Mojsilovičeva in Luknerjeva MOSKANJCI / RK PYRAMIDIA Letos v drugi ligi Rokomet je zelo popularen šport v tem delu Slovenije. Tako je tudi v Moškanjcih, kjer domuje RK Pyramidia. Rokometaši iz Moškanjcev so nastopali v 3. slovenski rokometni ligi, letos pa so ob dobili priložnost za nastop v 2. slovenski ligi, kjer bodo nastopali skupaj z Ormožem in Veliko Nedeljo. ÜK Pyramidia. Foto: Laura Pred pričetkom tekmovanja je Jodstvo kluba javnosti predstavilo Wub. Med gosti je bil tudi župan J^riŠnice Slavko Visenjak in je ro-jtometašem predal občinsko zastavo, predsednik RK Pyramidia Zlatko je predstavil dosedanje delo klu-4 v katerem nastopa preko 65 igral-CCv- Pri tem je izpostavil, da se klub Srečuje z prostorskimi težavami: do P^j so vadili v telovadnici ~°rišnica, srečanja pa bodo igrali v S°rtni dvorani v Veliki Nedelji, formalno je, da si želijo čim Pre|§njo izgradnjo športne dvorane v občini in prostor za svoje potre- JÖansko ekipo vodita trener Mar-Valenko in Branko Kelenc, ka-j*tsko ekipo Branko Bratuša, Jlajše dečke pa Drago Ranfl in ^ravko Roškar. Pred pričetkom prvenstva v 2. SRL ! v2hod ie trener članske ekipe Mar-Гп Valenko dejal: "Naša ekipa je ses-ј^мепа iz nekaj starejših in mlajših Jjpalcev Trenirali smo dobro, Prav to niso pravi pogoji, ampak načrte izpolnili. Povečali smo ^ilo treningov v primerjavi s prejšnjo sezono, kar se bo vsekakor poznalo. Želimo si, da bi pristali v sredini prvenstvene razpredelnice, saj je v tej ligi nekaj zelo dobrih klu- ROKOMET / l.B LICA - MOŠKI Poraz Drave v Velenju V prestavljeni tekmi tretjega kroga v 1. B moški rokometni ligi so se rokometaši Drave v soboto v Velenju pomerili z drugo ekipo Gorenja. Tekmo so prepričljivo dobili domačini z 29:20. Ptujčani, ki so tokrat nastopili brez Alana Potočnjaka, Belšaka in Pisarja, po najavah ključnih igralcev te ekipe, ter Mlakarja, so sicer dobro začeli in povedli s 3:1, vendar so jih agresivni mladi Vclenjčani hitro ujeli in polčas dobili z 12:10. V tem delu je pet zadetkov dosegel krožni napadalec Pučko, šest se-demmetrovk pa je zanesljivo zadel Hrnjadovič. V začetku drugega polčasa so se Ptujčani kljub zapravljenim nasprotnim napadom z zadetki Kotarja in Nenada Potočnjaka približali na zadetek, nazadnje pri 13:14. Pri tem izidu sta slaba sodnika "spregledala" dva prekrška nad igralci Drave in domačini so se odlepili na tri zadetke prednosti. Po rezultatu 19:17 so domačini praktično vsak napad zaključili z zadetkom, večinoma iz nasprotnih napadov po napakah Ptujčanov v napadu in obrambi. Poraz je bil zato neizbežen, čeprav je izražen s previsoko razliko. V četnem krogu (v soboto ob 19. uri) se bo Drava v športni dvorani Center pomerila s Škofljico. DRAVA: Krauthaker, Kac J, Šeruga, Zajšek, Pučko S, Hrnjadovii 8, Djekič, Vrtane, N. Potočnjak 1, Koujt 3, Kozel 2, Valenko. L k. Petovia - Vektor Olimpija 6:1 Hamiznoteniške igralke ptujske Petovie so v drugem krogu 1. lige zanesljivo ugnale ekipo Vektorja (Mimpije b Ljubljane. Pri domačih je izstopala Katarina Golič, ki je ugnala brez težav tudi Polono Čehovin. K visoki zmagi svoje ekipe sta veliko prispevali tudi Luknerjeva in Mojsilovičeva. Posamezni izidi: Golič -Mikolič 2:0 (21:19, 21:12), Mojsilovič -Čehovin 0:2 (13:21,.12:21), Lu-kner -Privšek 2:0 (21:13, 21:17), Golič / Lukner - Čehovin / Privšek 2:0 (21:18,21:14), Golič - Čehovin 2:0 (21:13, 21:17), Lukner - Mikolič 2:0 (21:18,21:17), Mojsilovič -Privšek 2:1 (21:19,18:21,21:13). Danilo Klajnšek bov, ki jim lani ni uspela uvrstitev v 1. B SRL. Potrudili se bomo po svojih močeh in mislim, da bomo iz kola v kolo igrali bolje ter na koncu pristali na želenem mestu." Vsekakor je dobro, da se je med Ptujem in Ormožem pojavil manjši rokometni center. Ljudje iz kluba se zavedajo svojega dela, prav tako igralci. Vse pa bo prestavljeno na višji nivo, ko bodo rokometaši Pyramidie nastopili v svoji dvorani. S pravim pristopom in srčnim delom bodo vsekakor uspeli. Danilo Klajnšek 2. SLOVENSKA LIGA Rezultati 8. kroga: Set Vevče -Piran 2:0, Zagorje - Šentjur 3:0, Dravograd - Jadran 2:1, Drava -Črnuče 1:1, BST Domžale -Ljubljana 5:1, Naklo - Goriške opekarne 1:0, Era Šmartno -Železničar Maribor 2:1, Nafta -Rudar Trbovlje 1:6. 1. drava 8 4 4 z goriške opeka. 8 4 2 3.zag0aje 8 4 2 4. Šentjur 8 4 2 5. dravograd 8 4 2 6. set vevče 8 4 2 7. rudar trb0vl 8 4 1 8. NAFTA 9. ČRNUĆE 10. NAKLO 11. bst domžale 12. era Šmartno 13. jadran 14. železničar 15. ljubljana 16. piran 8 3 8 3 8 2 8 3 8 2 8 2 8 1 8 0 8 1 8:13 8:13 5:11 5:13 £17 0 14:6 2 14:6 2 14:7 2 12:9 2 9:7 2 8:7 3 14:10 13 1 15:13 13 3 8:7 1 7:6 11 11 4 12:10 10 Pari 9. kroga: Rudar Trbovlje -Set Vevče, Železničar Maribor -Nafta, Goriške opekarne - Era Šmartno, Ljubljana - Naklo, Črnuče - BST Domžale, Jadran -Drava, Šentjur - Dravograd, Piran - Zagorje. DRAVA - ČRNUČE 1:1 (1:1) Strelca: 1:0 Emeršič (38), 1:1 Vrabec (45) Drava: Jovanovič, Volk (Križanič), Fariedl, T. Vršič, Kara-riović\ A. Vršič, Mlakar, Cehy Emeršič, Zec, Vesenjak (Plošnik). Nogometaši ptujske Drave so tudi po osmem krogu še vedno nepremagana ekipa. Tokrat so na spolzkem igrišču gostili še vedno zelo močno ekipo Črnuč, ki tudi ni opustila misli na visoko uvrsti-I tev, saj imajo v svojih vrstah kar i nekaj zvenečih imen. Bolje so pričeli domači in ves i prvi polčas diktirali tempo. Vodeči zadetek so domači dosegli v 38. minuti preko Milana : Emeršiča. Ko je že kazalo na vodstvo domačih ob polčasu, si je zelo slab sodnik Sart izmislil prekršek za goste. Ti so hitro izvedli strel in Damir Vrabec je s strelom z glavo presenetil domaČo obrambo. Tudi drugi polčas je minil v ofenzivi domačih. V 55. minuti je iz velike razdalje Nastja Čeh žal z žogo zadel prečnik. Gostje so v 61. minuti ostali z igralcem manj. To je pomenilo še dodatno ofenzivo domačih. Imeli so veliko priložnosti, a žal niso bile realizirane. Gostje so z veliko sreče dobili točko, domači izgubili dve. Sreča tokrat ni bila na njihovi strani. 3. LIGA - VZHOD Rezultati tekem 7. kroga: Tur-nišče - Dravinja 6:1, Paloma -Aluminij 0:3, Unior - Pohorje 1:1, MM Brunšvik - Pertoci Bak-ovci 4:3, Odranci - Steklar 4:1, Kovinar - Kungota Broker 2:0, Goričanka - Črenšovci 0:1. 1. aluminu 7 6 0 1 20:4 18 2. kovinar 7 5 11 14:5 16 3. črenšovci 7 5 0 2 17:11 15 4. pohorje 7 4 12 12:5 13 j 5. unior 7 3 4 0 8:3 13 6. paloma 7 4 12 12:9 13 7. pertoci bak0v. 7 3 2 2 17:8 11 8. steklar 7 2 14 10:12 7 9. dravinja 7 2 1 4 1221 7 10. mmbrunšmk 7 2 0 5 9:23 6 11.00ranci 7 12 4 10:14 5 12. turnišče 7 1 2 4 13:19 5 13. g0rićanka 7 1 2 4 5:11 5 ODBOJKA/ l.B LIGA - ŽENSKE HIT Gorita-Marsel 0:3 Izidi 3. igralnega dneva: HIT Gorica - Marsel Ptuj 0:3, LIK Tilia - Kaepa SOU Vital 2:3, Tabor - Prevalje 3:0, ŽOK Sobota prosta. Iz lige je izstopila ekipa Jesenic. Ptujske odbojkarice Marsela so v tretjem krogu zmagale v Novi Gorici po 110 minutah trde borbe z 0:3 (14:16, 2:15, 10:15). V prvem nizu so domače povedie že 14. KLJNa broker 7 0 3 4 6:20 3 Razpored tekem 8. kroga: sobota, 12. oktobra, ob 15.30: Dravinja - Steklar, Pertoci Bakovci -Odranci, Kungota Broker - MM Brunšvik, Pohorje - Kovinar, Aluminij - Unior, Črenšovci - Paloma; nedelja, 13. oktobra, ob 15.00: Turnišče - Goričanka PALOMA - ALUMINIJ 0:3 (0:2) Strelca: 0:1 Ivančič (10), 0:2 R. Hojnik (32), 0:3 R. Hojnik (88) Al tunini j: Šmigoc, Krajnc, E. Hojnik, Zemljič, Emeršič, Fridl, Ivančič, BoškoviČ, Hojnik R, Lončarič in Zrnko. V derbiju kola v 3. SNL - vzhod so nogometaši Aluminija iz Kidričevega dobesedno pometi i z domačo ekipo, ki je v bistvu v tem prvenstvu pričela bolje od pričakovanj. Kljub temu, da so Kidričani nastopili močno oslabljeni, so bili boljši in zmaga niti za trenutek ni bila vprašljiva. Zgodnji zadetek Ivančiča in nato ob pravem Času še drugi R Hoj-nika je bilo praktično dovolj za zmago. V drugem polčasu so domači s pomočjo sodnika Joziča še nekaj poskušali, vendar brezuspešno. S pravim odnosom do igre so v 88. minuti gostje z zadetkom R Hoj-nika dokončno zapečatili usodo domačih. Goričanka, ki je v preteklem kolu ugnala Aluminij v Kidričevem, je bila verjetno dovolj velik opomin za nogometaše Aluminija. 1. LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 7. kroga: Bistrica - Pragersko 0:2, Stojnci -Dornava 0:8, Gerečja vas - Hajdi-na 1:1, Gorišnica - Videm 0:2, Skorba - Slovenja vas 1:3, Boč -Središče 1:2. 1.videm 7 6 1 0 25:4 19 2.н/шгја 7 4 2 1 11:3 14 3. slovenja vas 7 4 1 217:13 13 4. skorba 7 3 2 2 15:10 11 5. dornava 7 3 13 18:11 10 6. središče 7 3 1 3 11:13 10 7. gerečja vas 7 2 3 2 12:12 9 8. pragersko 7 3 0 4 9:12 9 9.b0ć 7 2 2 3 9:10 8 10. gorišnica 7 2 0 5 12:15 6 11. stojnci 7 2 0 5 5:28 6 12. bistrica 7 115 4:17 4 Razpored tekem 8. kroga: nedelja, 13. oktobra, ob 10.30: Dor-nava - Slovenja vas, Videm -Skorba; nedelja, 13. oktobra, ob 15.30: Ilajdina - Gorišnica, Pragersko - Gerečja vas, Središče -Bistrica, Stojnci - Boč. 2. LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 7. kroga: Ro- goznica El Teh - Grajena 7:0, Mladinec - Podvinci 0:1, Tržeč -Sp. Polskava 6:0, Bukovci - Apače 1:0, Markovci - Hajdoše 2:0, Ormož - Pago Leskovec 6:1 1. ormož 7 7 0 0 31:7 21 2 r0gqzn. elteh 7 5 2 0 19:5 17 3. markovo 7 4 12 18:10 13 4. tržeč 7 4 0 3 22:10 12 5. podvinci 7 3 2 2 9:8 11 6. apače 7 3 1 3 9:10 10 7. pago leskovec 7 2 3 2 12:15 9 8. grajena 7 3 0 4 10:21 9 9. madinec 7 2 2 3 12:12 8 10. bukovci 7 2 1 4 9:18 7 11. sp. polskava 7 0 1 6 5:22 1 12. hajdoše 7 0 1 6 5:23 1 Razpored tekem 8. kroga: nedelja, 13. oktobra, ob 10.30: Pago Leskovec - Hajdoše, Ormož -Mladinec; nedelja, 13. oktobra, ob 15.30: Grajena - Markovci, Apače - Rogoznica El Teh, Sp. Polskava - Bukovci, Podvinci -Tržeč z 12:1 in Ptujčanke so jih ujele. Po razburljivi igri, ki je v prvem nizu trajala 48. minut so le uspele zmagati. V drugem in tretjem nizu pa so imele nekoliko lažje delo, toda borbene domačinke sc niso predajale. Za Marsel so nastopile: Goj-koškova, Merharjeva, Prauharto-va, Klajderičeva, Vindiševa, Marjeta Emeršič, Zenunovičeva, Intiharjeva in Mas t eno va. V soboto bi morale igralke Marsela gostili ekipo Jesenic v športni dvorani Mladika, vendar so slednje izstopile iz ligaškega tekmovanja. Danilo Klajnšek 2. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA • VZHOD Rezultati tekem 6. kroga: Dravinja - Beltinci 0:0, Steklar - Pragersko 4:0, Era Šmartno - Krško 1:1, Nafta - Bel trans 0:0, Aluminj - Starše 2:1, Kovinar Štore - Slovenj Gradec 0:0. Razpored tekem 7. kroga: Slo-i ven j Gradec - Dravinja, Starše -! Kovinar Štore, Beltrans - Alu-mini. Krško - Nafta, Pragersko -Era Šmartno, Beltinci - Steklar. MLADINA MNZ PTUJ -VZHOD Rezultati tekem 5. kroga: Stojnci - Dornava 3:3, Videm -Ormož 6:0, Skorba - Središče 0:18, Bukovci - Rogoznica El Teh 0:6. Razpored tekem 6. kroga: sobota, 12. oktobra, ob 15.30: Src- | diŠče - Bukovci, Ormož - Skorba, j Dornava - Videm, Gorišnica -Stojnci. MLADINA MNZ PTUJ -ZAHOD Rezultati tekem 5. kroga: Slovenja vas - Bistrica 3:1, Sp. Polskava - Unior 2:5, Šentjur -Gerečja vas 11:0, Hajdina - Boč 0:2. Rezpored tekem 6. kroga: sobota, 12. oktobra, ob 15.30: Bistrica - Unior, Boč - Sp. Polskava, Gerečja vas - Hajdina, Slovenja vas - Šentjur. Branko Lešnik MALI NOGOMET LIGA 1. Rezultati 3. kroga: Agencija Luvin - Interier MF 2:3, Poeto-vio Mila - Puntar 6:4, Juventus M. Krošelj - Marmor Hotavlje 8:1, Vuko El. Rogič - Assaloni Cosmos 3:1. P0ET0VI0 MILA -PUNTAR TOLMIN 6:4 (1:2) Strelci: 1:0 Ramšak (13), 1:1 Kavčič (28), 1:2 Jarc (30), 1:3 Jev-tič (46) 2:3 Štraus (47), 2:4 Drole (49), 3:4 Ramšak (55), 4:4 Ramšak (57), 5:4 Huzjak (58), 6:4 Huzjak (60). POETOVIO MILA: Kornik, Krajnc, Lazič, Ramšak, Huzjak, Vrbanec, Bezjak, Klinger, Štraus, Šalamun, Ozis. Nogometaši Poetovia Mile so v tretjem krogu 1. SLMN le prišli do prvih točk. Domači so povedli, nato pa močno popustili, predvsem njihova igra v obrambi je bila slaba in nedosledna. To so izkoristili gostje in v zadnjih dveh minutah prvega polčasa zasluženo povedli. Tudi začetek drugega polčasa je pripadel gostom. Ko so gostje dosegli četrti zadetek, je kazalo, da bodo domači še tretjič izgubili. Toda Ramšak in Huzjak sta vsak z po dvema zadetkoma poskrbela, da so tri točke ostale v Ptuju. Danilo Klajnšek 2. LIGA - VZHOD Izidi 4. kroga: Orkan - Tomaž 7:3, Slovenske gorice - Mak Sv. Jurij 6:3, ZD Meteorplast - Ma-jolka 5:5, Agrotim - Oplotnica ITT 4:5. Vrstni red: ZD Meteorplast 10, Orkan, Slovenske Gorice, Oplotnica ITT 9, Tomaž 6, Majolka 4, Argotim in MAK/J- Dol 0 točk. ZD METEORPLAST -MAJOLKA 5:5 Nogometaši Majolke iz Vidma pri Ptuju so presenetili prvega favorita za naslov prvaka iz Ljutomera in remizirali. Ob polčasu so vodili domačini in bili nekoliko boljši nasprotnik, v drugem polčasu pa so bili boljši nasprotnik igralci Majolke in bi lahko pripravili tudi presenečenje. 4 Danilo Klajnšek 16-za razvedrilo 10. oktober 1996- TEDNIK graj AÜine otok v ju2nem jadranu uradni spis vrsta saoja malarija z mrzlico vsak četrti dan filmska igralka (margret) navuač TURCUA anton Cehov OSEBNI DOHODEK hc na soči rajko oolinar mesto v nigeriji žensko ime anton trost lastnost negotovega kobalt sklad copland organ vida ter iz beseoe kantar danski duet ^tuje žensko ime strokovnjaki za slavistiko kraj pod staro planino ČAČKA železo gregor strniša dristilo telaviško letališče sodobna bolezen angl. pevec načrt požirek čoln grs naše mesto REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: Kopti, oriol, Lenti, ester, pentan, KA, stragula, Rli, cristik, prevara, obletnica, rating, i piston, teren, Amela, časti-' lec, Žak, viza, Nemka, granit, Ina, Sanier, OA, Junona, letališče, sren, kruli, OQ Va-lee, Aida, Anka. UGANKARSKI SLOVARČEK ETALON = natančen vzorec mere ali uteži, pramera IBADAN = milijonsko nigerijsko mesto, največje črnsko središče na svetu KJAKR = norveški književnik (Nils, 1870-1924) KVARTANA = malarija z mrzlico vsak četrti dan, četrtnica LAB AN = danski duet LOD = telavivsko letališče PRISTAVA = del graščine RUNJE = kužna bolezen, koze HRINGER = slovenski košarkar (Tomo) Foto: Blaž LUJZEK Dober den vsoki den! Zajpa sploh ne vem, če je v toti jeseni keri den še sploh dober, saj nas iz dneva v den dež doj zalevle, tak ke sen že čista penasti od jeze. Pa saj vete, nič se ne pomoga sekirati, narova svojo naredi, pa če mi molimo ali pa preklijamo. Z Mico mislima v soboto grozdje obirati. Kak bo to Zgledalo, še ne vem. Provijo pa, da za dezom itak vsokokrot posije sunce. Kak zgleda, bo letos vinska letina boj kisla. Bo pač ormoška cukeriea prišla na svoj račun in nam namesto sunca vinsko letino posladkala. Vsi, ki hote tote dneve in še boj pozno grozje obirali, vas morem spuniti, da k totemi opravili pasejo Žgan i ca, prašiča, povit i ca in še kokšna Mica fcoj, ki ma lehko seveda tudi drugo ime. Poleg je lehko seveda še kaj vinskega, če vam je kaj od lenske letine ostalo. Pravijo, ke je najbojši tisti vinogradnik, ki do fašenka vino spije in potli notri v polovjok kvokačo z Brodnjak jajcami nasadi. No ja, za beroče še Že more nekaj ostati, Če ga duma nega, pa si ga od soseda sposodite. Pa ke nete pozabili, beroči, kokšne pesmice zapeti. To je stori in lepi običaj. Če nibene druge primerne ne vete, pa si zjapojte tisto: "Jaz pa v gorico grem ..." (i lovno je, ke bo se nekaj čulo vun z vaše gorice. Pa na putare ne pozobite. Ke ne bodo žejni, te vam bodo prehitro domu odišli. Ym pa še pismo, ki sen ga doba od Marjance iz ormoške občine. Tak piše:"Dober den, Lujs. Ze skoro trideset let štejem tvoj rezervirani kot in bi te rada spoznala. Zaj si vene ie boj v letih, glih tak kak jaz. Pa saj tudi ta stori moremo živeti, če glih bi se nas radi rešili deca in držova, da ne bi prevejkih stroškov delali. Pridi nas kaj obiskat v ormoško občino. Smeha in žalosti je tej ko, ke boš meja kaj za pisati. Bodi pokunčen mož, tak kak si bija dozdaj Marjančka izpod klančka, veseli sen bija tvojega pisma. Stori še glih nesen, samo dugo sen že na sveti. Pridem na obisk, samo mošt vam naj pret odvreje, kaj se tiče pokunčnosti, ti povem, da mi vse vkuper še nikol neje tak gor stalo, kak mi zdaj doj visi. Seveda mislim na vse drugo in ne ne tisto, kaj misliš ti. Srečo! LUJZEK ^^^ OVEN /g^k 21.3.-20.4. ONA • Ogovarjali te bodo tisti, za katere si mislila, da te imajo radi in da so tvoji prijatelji. Posebej pa boš presenečena. ko boš izvedela, kdo ti stoji ob strani. Na hitro si pridobila nekaj kilogramov, za katere bo najbolje, da jih čim prej izgubiš. ON ф Želja po neprestanem gibanju in dejanjih je vzrok za tvoje prenagle odločitve. Zares si lahko vesel, da imaš prijateljico, ki je dosti bolj razsodna kot ti, da bdi nad teboj, da ne storiš še več neumnosti. BIK 21.4.-20. 5. ONA # Znanka ti gotovo ne bo odrekla usluge, če boš le dovolj lepo prosila. Precej odveč ti bo pot k sorodniku, vendar se ji ne moreš izogniti, še manj pa pojesti obljubo, ki si jo dala. Čaka te vesel konec tedna. ON # Nepričakovano srečanje ti bo obudilo spomine na stare čase. Po delno neprespani noči boš še bolj zbegan. Najbolje bo. da vse skupaj čim prej pozabiš, saj sam dobro veš. da je to stvar preteklosti in da ni nikakršne možnosti, da bi se nadaljevalo. DVOJČKA 21.5.-21.6. ONA # Zaupaj tistemu, čigar zaupanje bi si rada pridobila. Sicer se ti obeta še kar zanimiv teden. vendar se boš v situacijah, ko so potrebna čustva, obnašala vse preveč preračunljivo. To te lahko pokoplje, saj nihče nima rad opravka s preveč hladnimi ljudmi. ON # Vse preveč si se navadil na svobodno življenje, da bi se pustil podjarmiti, pa čeprav se ti zdi. da bi lahko bil ta jarem prav prijeten. Ali ne bi počakal, da se navdušenje poleže in da se pokažejo prava čustva in odnosi? RAK 22. 6. - 22. 7. ONA #Dobila boš pameten nasvet, a ga na žalost ne boš ubogala. Ce bi bila samozavestnejša, ne bi potrebovala prijatelja, da bi ti povedal, kaj moraš storiti, temveč bi to vedela sama. Ne dajaj več, kot je pripravljen dajati prijatelj, da ne boš na koncu preveč razočarana. ON #Nikakor te ne smejo motiti različne govorice. ki so se začele širiti okoli tebe. Zavedati se moraš, da je vse skupaj podobno tavanju v temi, saj nihče ne ve, kaj se je v resnici dogajalo. Kar lepo nadaljuj začeto delo. -^LEV I 23.7.- 23.8. ONA # Tvegana napoved ti lahko prinese mar-___J sikateri zaplet, a bo predvsem komične narave, tako da se ti ni potrebno bati. Se boš vsaj zabavala. Že dolgo čakaš na nekaj, kar se bo končno uresničilo. Na žalost boš ugotovila, da sedaj ni več tako zanimivo, kot je bilo prej. ON Џ Okoli tebe so se začele dogajati zelo čudne stvari, vendar boš kaj hitro ugotovil, v katerem grmu tiči zajec. Skušaj pridobiti prijateljsko pomoč, saj se boš na ta način dosti lažje izvlekel. Pa še najmanj te bo stalo. _ DEVICA Ш?^ 24. 8. - 23. 9. ^рА ONA ^Nepričakovano te W J Ш bo Noj sodelavec povabil na zanimiv razgovor. Pri tem boš ugotovila, da je zelo prijetna oseba. Obstaja možnost za veliko več. kot pa boš v prvem trenutku mislila, zato pazi, kako boš ravnala. ON % Ker ti je delo pravi užitek, si ne boš privoščil niti najmanjšega počitka. Takšen način življenja ti sicer zagotavlja precejšnja denarna sredstva, toda pomisli še na kaj drugega. Ni vse samo v denarju. TEHTNICA 24. 9. - 23. 10. ONA # Prišel je čas, ko se ne moreš več umakniti v svojo polžjo hišico, temveč moraš pokazati rogove. Sama dobro veš, kam jih boš uperila. Tvoje razmišljanje je bilo skoraj vedno pravilno, zato se tudi sedaj ne obotavljaj. ON #Kmalu boš prebolel manjšo krizo, nato boš s podvojenim veseljem obnovil staro prijateljstvo. Ne pozabi izpolniti svojih obveznosti in dolžnosti, da ti ne bodo očitali malomarnosti. Odpri srce, olajšaj si dušo in končno priznaj, da si se ponovno zaljubil. ŠKORPIJON 24. 10.-22. 11. ONA # Ko pomisliš, dati je tako težko, da ne bi moglo biti težje, se običajno pojavi svetloba na koncu tunela. Zato nikoli ne izgubi upanja, da se boš izvlekla iz krize. Če boš obupala sedaj, svetlobe še dolgo ne bo. ON ф V trenutkih, ko ti bo najlepše, se boš spomnil nekega dogodka. Ne dopusti, da bi te premagalo ljubosumje, stori vse, da bi srečo utrdil. Prejel boš obvestilo, ki mu sprva ne boš verjel, potem pa te bo navdušilo. STRELEC 23. 11.-21. 12. ONA % Zabavi se ne boš mogla odreči, čeprav boš v hudi časovni stiski. Misliš. da boš nekaj zamudila, če ga tam ne boš videla, vendar je resnica povsem drugačna. V družini se ti obetajo težave, ker delaš ponovno vse po svoje. ON # Nek predlog te je zmedel, saj ne veš. ali se lahko zaneseš na prijateljeve besede ali pa si pred hudo neprijetnim razočaranjem. Zvečer boš dobre volje, zjutraj pa zaradi tega toliko bolj utrujen Ce si se v minulem tednu zlagal, ti bo zelo hitro žal. ^^ KOZOROG ^E^k 22.12.-20.1. ^^ ONA # Ne odreci se tis-JJ temu, kar imaš in karti - partner tako zavida. Potem bo v hiši mir in lahko se boš posvetila delu, ki te tako priganja. Zgodila se ti bo krivica, a jo boš zlahka prebolela, ker boš imela neverjetno srečo v ljubezni. ON Џ Je že res, da boš napredoval počasi, vendar pa ti bo vsaka nova zmaga pomagala utrditi samozavest, kar si do sedaj še kako pogrešal. V ljubezni te ne čakajo ravno najbolj rožnati časi, zato raje popazi na partnerko, da ne bo neprijetnih presenečenj. VODNAR 21.1.-19. 2. ONA # če želiš vedeti, kaj si prijatelj resnično misli o tebi, bo najbolje, da ga odkrito vprašaš fo počakaš na odgovor. Res je, da je resnica včasih boleča, vendar je to najboljša osnova za dobre medsebojne odnose. ON #Ne pomolu so problemi, ki gotovo niso prehodnega značaja. Še najbolje bo. da se ne zapletaš v nič konkretnega, raje počakal na boljše dni. Če pa boš nestrpen, pa prip# krivdo za posledice samo sebi. - RIBI 20. 2. - 20. 3. ONA # Čeprav bi bilo zelo koristno, če bi & lahko izognila nekefflu sporu, bo to zelo težko Vseeno bo najbolje, da poskusiš s komp^ misom in na ta način za nekaj časa odlož» dokončno odločitev. ON ф Poslovni načrt se ti bodo sicer zatf* uresničevati, vendar pa ne tako hitro kot si morda pričakoval Dosegel boš predvsem tisto, kar je tem trenutku najvažnejše in ti & prineslo najugodnejše rezultate. Na vse dm* go pa bo potrebno še malo počakati. SESTAVIL EDI KLASI HC SLANICA srkalec tropska ovij alka IGRALEC PEVKA ZORE skladba za klavir prami ra rimski pesnik zapuščina brskanje fEDNIK • H). Oktober 1996 za kratek cas - 17 Info - glasbene novice ! Info - kviz Gotovo veste, kateri pevec je na sliki. Izrežite glasovnico. vpišite odgovor, in če vam bo sreča naklonjena. vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ptuj podarili zgoščenko. Da je bila pred štirinajstimi dnevi na fotografiji Sanja Mlinar, je ugotovila tudi Tina Domy, Grevel 24 a, («orišnica. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Uredništvo Tednika, p.p. 95,2250 Ptuj. Rok: četrtek, 17. oktobra. Reševale c: Naslov: Ime pevca: Jesen je čas, ko se pobirajo pridelki, in čas, ko se v glasbenem svetu podpisujejo nove pogodbe, snemajo nove plo&če ter se veliki koncerti selijo v dvorane. Kanadska rock zasedba CRASH TEST DUMMIEST jc pred leti zaslovela s skladbo z nenavadnim naslovom Mmm Mmra Mmm M mm. Zasedba je kar dve leti pripravljala novi album A Worm's Life, ki ga promovirajo s povprečno skladbo HE LIKED TO FEEL IT (***). ■CrCrCt Legendarni rock pevec JOE COCKER je eden redkih še delujočih glasbenikov, ki so koncertirali že leta 1969 na Woodstocku. JOE snema novi album in kot napoved prihaja priredba pesmi DONT LET ME BE MISUNDERSTOOD (***). änänär Izvrstno britansko pop/rock skupino THE BEAUTIFUL SOUTH sestavljajo Paul Heaton, Jacqueline Abbott, Dave Hemingway, David Rotheray, Sean Welch, David Stead in Damon Butcher. Skupina, ki jo sam obožujem, se dokazuje z najnovejšim projektom - prijetno skladbo ROTTERDAM (****). ärfrä: Ženske vokalistke, ki prepevajo pop/rock glasbo, so v zadnjih nekaj letih neverjetno uspešne. Na pota slave stopajo tudi tele pevke: AMANDA MARSHALL - Birmingham, PATTI ROTHBERG - Inside, FIONA APPLE - Tidal. WriV Britanska pevka YAZZ je bila s skupino The Plastic Population ob koncu 80. v diskotekah zelo popularna s komadom The only Way is up. YAZZ pa v 90. bolj pristaja na regi glasbo in se ponovno prebija na glasbeno sceno pod producentstvom skupine Aswad s komadom GOOD THING GOIN' (**-*). MAXI PRIEST nas je s Shaggyjem zabaval čez poletje z vročim komadom That Girl. Avgusta pa je izdal album Man with the Fun in z njega prihaja malo regi obarvan komad z naslovom WATCHING THE WORLD GO BY (***). Ameriški ženski rap trio SALT N'-PEPA nastopa v sestavi; Cherly James - Salt, Sandy Denton - Pepa in D.J. Spinderella. Dekleta iz tria SALT N'PEPA so nas zabavale s komadi Push it, Twist and Shout, Let's Talk about Sex, Don't you Want me in Whatta Man. Najnovejši rap komad omenjenega tria z naslovom CHAMPAGNE (**) pa je žal druga liga! tfnfrär Najpopularnejša rap skupina v ZDA so trenutno BONE THUGS N'HAR-MONY, ki so osvojili tudi Evropo s komadom Tha Crossroads. Poseben rap je skupina združila na albumu E 1999 in v melodičnem, a počasnem rap komadu DAY OF OUR LIVEZ Nemško pop skupino BED & BREAKFAST je poleti zapustil Daniel Amanati, ki je pripravil solo komad Turn me on. BED & BREAKFAST so sedaj na nemški turneji, kjer predstavljajo novi komad I WILL FOLLOW YOU (***). Trio bo še letos nastopil tudi v Sloveniji. SQEEZER še vedno polnijo plesišča s komadom Blue Jeans, ki je tudi na njihovem debitanskem albumu Drop your Pants. Potem ko so nas zabavali s jeansom, nas bodo sedaj zabavali s poljubčki v zabavnem plesnem komadu SWEET KISSES (****). -CtCtCk V filmu Striptiz igra glavno vlogo Demi Moore, nosilno skladbo tega filma z naslovom I Live For you pa je odpela Chynna Phillips. Ameriški soul kvartet COLOR ME BADD je za souutrack Striptiz odpel solidno soul skladbo SEXUAL CAPACITY (***). tirđnđr Diether Bohlan predstavlja skupino BLUE SYSTEM, ki je s pomočjo otroških vokalov odpela popevko FOR THE CHILDREN (****). Ves denar od prodaje te plošče bo namenjen dobrodelni organizaciji Unicef. ärArär Ameriška pevka NATALIE COLE je pred časom skupaj s pokojnim očetom NATOM KINGOM COLE-OM odpela klasično balado Unforge-tablc. S sodobno studijsko tehnologijo so ponovno zmiksali očeta in hči, ki tokrat prav tako nepozabno v due-tu prepevata še eno klasiko z naslovom WHEN I FALL IN LOVE (****). David Breznik POPULARNIH 10 1. Se A Vida E - PET SHOP BOYS 2. Wannabe - SPICE GIRLS 3. Ready or not - THE FUGEES 4.1 can't Help myself - KELLY FAMILY 5. Flava - PETER ANDRE 6. It's all Coming back to me - CELINE DION 7.1 love you always forever - DONNA LEWIS 8. If it makes you happy -SHERYLCROW 9. How Bizarre -OMC 10.1 Ruled the World - NAS & LAURYN HILL Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj. ^^ prodajalna TEHNIKA EMONA MERKUR d.O.O. PTUJ KOLESAR Kolesar potrebuje za vožnjo kolo. Za vožnjo v temi mora imeti prižgano luč. Dobro je, da so na kolesu mačja očesa. Kolesar mora imeti na glavi čelado. Varuje g? pred poškodbami glave. Da si ne poškoduje kolen in komolcev, nosi ščitnike. Za vožnjo s kolesom mora imeti kolesar - Šolar izpit za kolo. Rok Veršič, 2. a, OŠ Breg, Ptuj BIL SEM V STRUNJANU Že v tretjem razredu sem varčeval za šolo v naravi. Ko so bile počitnice, sem zelo veliko privarčeval. Ko seje začela šola, smo že vse dni govorili o motju. Koje prišla nedelja, nisem mogel span, ker sem mislil samt) na moijc. Zjutraj sem se zbudil in meje ata odpeljal v Trnovsko vas, kjer smo počakali na avtobus. Koje pripeljal avtobus, smo se odpravili na pot. Prispeli smo v Šestih urah. Tam smo počakali na ključe. Ko smo dobili ključe, smo si razdelili sobe. Potem smo šli plavat. Prvi dan je bil zelo lep. Zjutraj, ko sem vstal, smo imeli zajtrk. Potem smo šli v Portorož. Ko smo prišli iz Portoroža, smo se peljali z ladjo v Piran. Ko smo prišli iz Pirana, smo šli spat. Zjutraj, ko sem vstal, smo šli z avtobusom v soline in smo videli, kako pridelujejo sol. Potem smo šli gledat kaktuse. Kaktusi so bili zelo lepi. Kaktus sem si tudi kupil. Ko smo prišli nazaj, smo imeli igre. Po igrah srno šli spat. Zjutraj sem vstal in smo šli na največji hrib v Strunjan. Ko smo se vrnili, smo se pripravili na nastop. Zjutraj smo šli v Fieso. Pozneje smo šli na sprehod z biologom. Zvečer smo se kopali v Bernardinu. Jože k Koren t, 4. r., OŠ Trnovska vas ŠOLA V NARAVI V tretjem razredu sem zvedela, da gremo v začetku naslednjega šolskega leta v šolo naravi. Zato sem komaj čakala četrti razred. V tretjem razredu sem začela varčevati za šolo v naravi. Doma nisem mogla spati. V ponedeljek zjutraj smo se odpeljali iz naše lepe male vasice. V Strunjanu smo dobili ključe. S prijateljico Neno sva si obesili oblačila. Prvi dan so preizkusili, kako znamo plavati. V moiju smo iskali Školjke. V torek smo Šli peš v Portorož. Tam smo si kupili razne spominke. Po kosilu smo se peljali z ladjo v Piran. Bili smo tudi v cerkvi svetega Jurija. V sredo smo se z avtobusom odpeljali v Sečo. Mamici sem kupila kaktus. Videli smo tudi soline. V torek smo bili tudi v muzeju in akvariju. V četrtek smo šli na najvišji hrib Strunjana. Tam smo bili pri cerkvi. Učiteljica nam je kupila čokoladice. Pri Pokaži kaj znaš se nismo dobro izkazali. V petek smo šli v Fieso. Ves čas smo hodili ob obali. V četrtek in petek smo se šli kopat v hotel Bernardin. V soboto smo šli na sprehod okrog Strunjana. Velikokrat bi še šla v šolo v naravi. Bilo je lepo. Smejala sem se, ko je Nena padla po stopnicah. Nič se mi ni zamerilo. Tadeja Pihler, 4. r., OŠ Trnovska vas BILA SEM NA BLEDU Brezskrbne počitnice so za nami, spet smo v šoli in se ubadamo z učenjem in skrbmi, toda na počitnice so ostali lepi spomini. Bila je nedelja, ko smo se zgodaj zjutraj od- pravili na Gorenjsko. Vožnja je bila zelo dolga in utrujajoča, toda ko sem proti koncu naše poti skozi okno opazovala mogočne gore, ki so se sramežljivo skrivale za nežnimi meglicami, sem popolnoma pozabila na utrujenost in zaspanost. Naš prvi postanek je bil pri romarski cerkvi na Brezjah. Tam je bilo zbranih mnogo ljudi, saj je imel mašo italijanski kardinal. Na Brezjah smo se ustavili le za krajši čas, saj nas je pot vodila še dalje. Naš končni cilj je bil Bled. Najprej smo si ogledali okolico, potem pa smo se odločili, da se bomo s čolnom odpeljali do otočka. Prav vožnja s čolnom po jezeru meje najbolj navdušila. Uživala sem ob blagem zibanju čolna in vdihavanju svežega gorskega zraka. Na otočku sem pozvonila z zvončkom želja in si zaželela ... Joj, ne smem povedati, kaj, ker se mi potem ne bo uresničilo. Prehodili smo cel otoček okrog in okrog ter počez in moram priznan, da so me na koncu od številnih stopnic noge že zelo bolele in prav srečna sem bila, ko smo se spet vkrcali v čoln in se prepustili uživanju ob vožnji po prekrasnem ježem. Kmalu zatem smo se morali s težkim srcem posloviti od Bleda in se vrniti domov, saj je mene in mojo sestro naslednji dan čakala šola. Janja Puksič, 7. c, OS Mladika RAZMIŠLJANJA 0 PRIJATELJU Prijatelj: -je prijazen, vesel, nasmejan, vljuden, odkrit; -je vedno pripravljen pomagati; -je tisti, kije vreden zaupanja; - ne laže, ne govori grdih besed in besed, ki bolijo; -je hvaležen in se lepo vede; - ni nikoli nesramen; - me potolaži, ko jočem; - me obišče, ko sem bolna, in mi prinese zvezke iz šole - mi pomaga pri pisanju domače naloge in pri pospravljanju sobe; - se ne prepira z menoj; - pride k meni na praznovanje rojstnega dne in me povabi na svojega - me pospremi, ko grem v temi domov; -je z menoj, ko meje strah; - igra z menoj nogomet; - me večkrat obišče; - me povsod spremlja; - se z menoj igra in gre z menoj na sprehod; - se ne pretepa in ne nagaja; - me počaka pred šolo; - gre z menoj tja, kamor si ne upam sama; - rad ponudi bonbončke; - me ima rad. Učenci in učenke 3. b razreda, OŠ Kidričevo P0LŽEK Polžek seje prebudil in zagledal dve kokoši. Polžek seje prestrašil in zlezel v hiško. Kokoši sta ga vprašali: "Kam greš?" Polžcl je rekel, da gre na vrt po solato. Teja Tajhntajster, 1. a, OŠ Kidričevo PRIPIS UREDNIŠTVA: Nekateri sestavki so še iz lanskega šolskega leta, zato šteinlka razreda ni prava. ZAPLETENE ZANKE SLIKOVNA KRIŽANKA krad ulvka ZLOGOVNICA l 3 4 5 CA - CA - CER - CI - GO - JI - KEV - MO - NA - NAR - PRA- RI - TEK - VI - ZA - ZA Iz zgornjih zlogov sestavite pet besed, kakor jih zahtevajo spodnji opisi. Številke v oklepajih povedo, katere črke je treba vzeti iz besed in jih prenesti v stolpce na levi. Črke v stolpcih, brane navpično, dajo pet živali. 1. paket, ovitek (4,1,5,3,7), 2. upravičenost (1,7,5,3,2), 3. naselje na Ptujskem polju (8, 5, 3,7,2). 4. stavba za krščansko bogoslužje (1,5, 2,4,6), 5. urad za carinjenje (9,1,7,2,6). GLASBENA UGANKA MED RISBAMA JE OSEM RAZLIK Od kod prihaja skupina Skytower? •autoisod Z! WNVDn VN38SV10 • 1ецоеш 'Јдбц '09[ez 'eofdo ешеииео g 'лвцјво p 'ftijoßez C 'e^f* -ejd z 'woiuez :VDINA0001Z - iuaje± 'jeieys 'bjojav 'poj 'oauoi 'auo 'so/ 'ojs WNVZIU» VNAOXHS :3AIIS3U 18-od toi) in tam 10. oktober 1996- TEDNIK PTUJ / OB ČETRTI «OBLETNICI ČISTEGA MESTA Stabilno podjetje z jasnimi razvojnimi til ji Ob četrti obletnici podjetja Čisto mesto in ob pričetku obratovanja Centra za ravnanje z odpadki Ptuj so na novi lokaciji ob Dornavski cesti v petek, 4. oktobra, pripravili dan odprtih vrat. Predstavnike enega prvih slovenskih mešanih podjetij za gospodarjenje z odpadki je dopoldne sprejel ptujski župan dr. Miroslav Luci in se z njimi pogovaijal o dosedanjih aktivnostih ter načrtih. Okoli poldneva so ob novem Centru za ravnanje z odpadki v Brstju simbolično posadili drevesa, zatem pa je bila tam še osrednja slovesnost. Številne goste in domačine iz Brstja je pozdravil direktor Čistega mesta Andrej Koter in povedal, da je podjetje stabilno, z jasnimi razvojnimi cilji in strategijo, kapitalska povezava s tujimi partnerji pa mu zagotavlja tudi večjo garancijo. Ustanovitelji in zaposleni so namreč večkrat naleteli na težko premostljive ovire. Mnogi uporabniki so podvomili o drugačni organiziranosti zbiranja ter ravnanja z odpadki. Veliko truda in volje je bilo potrebno, da so jih z dobrim delom prepričali v obratno. Prelomnica v poslovanju Čistega mesta je lansko leto, ko so ob podpori mestnega sveta uspeli zagotoviti rast in razvoj podjetja. danjih 6.000 gospodinjstev danes opravljajo storitve že skoraj za 14.000 gospodinjstev ter okoli 1.500 podjetij. Ena najpomembnejših odločitev je uresničitev pred štirimi leti sprejete odločitve, da centralno odlagališče v Brstju sanirajo, razširijo in posodobijo ter sprejmejo še načrt gospodarjenja za odpadki. Največji delež investicijskih vlaganj je bil naložen tedanji občini Ptuj, sicer pa danes poleg mestne občine pri projektu sodeluje tudi vseh osem občin na Ptujskem, nekaj sredstev pa je primaknilo tudi ministrstvo za okolje in prostor. Ob vsem je treba opozoriti na sodelovanje z domačini iz naselja Brstje, ki so kljub začetnim Četrte obletnice so bili posebej veseli delavci Čistega mesta. S pomočjo partnerjev so Čisto mesto dokapitalizirali in mu s tem omogočili preživetje ter nadaljevanje projekta Ptuj, ki temelji na ločenem zbiranju odpadkov na izvoru. Pomembno je tudi, da s skoraj istim številom zaposlenih obvladujejo dvakratni obseg poslovanja, saj od nek- težavam na področju odlaganja odpadkov z razumevanjem sprejeli predloge in rešitve - tudi taksne, ki jim velikokrat niso bile povsem po godu. O obletnici in pridobitvi sta delavcem Čistega mesta čestitala župan mestne občine Miroslav Luci in sekretar v ministrstvu za okolje in prostor Marko Slokar, ki je dodal, da je v Sloveniji vključenih v organizirano zbiranje odpadkov že tri četrtine prebivalcev, vendar so ponekod odlagališča še navadna neurejena smetišča. Opozoril je, da kupovanje miru prebivalcev in okolja z rentami in odškodninami ni dolgoročna rešitev za tovrstno problematiko, saj ponuja projekt integralnega kon- Ob obletnici je govoril državni sekretar Marko Slokar. cepta ravnanja z odpadki Slovenije tudi drugačne in sprejemljivejše rešitve. Tudi ni vprašanje, ali v bodoče odpadke odlagati ali sežigati, saj izbire v Sloveniji nimamo: do leta 2010 naj bi večino obstoječih odlagališč zaprli, 43 odstotkov vseh komunalnih odpadkov pa bomo še vedno morali odlagati. Zato je pomembno selekcionirano zbiranje in čim večji odstotek reci-laže, kajti odlagališča v današnjem smislu enostavno ne bodo več obstajala. Skrb za čistejše okolje je naša skupna in izredno resna naloga, je poudaril Marko Slokar. V imenu združenja za ravnanje z odpadki iz Avstrije se je čestitkam in najlepšim željam pridružil še Erol Osman, po ogledu objektov Centra za ravnanje z odpadki pa je podjetje Čisto mesto predstavil še predsednik skupščine podjetja Vilko Pešec. M. Ozmec SLOVENSKA BISTRICA / PRVO SREČANJE ZAMEJSKIH PISATELJEV W Zivi stikiz zamejti Stikov z zamejskimi Slovenci je zadnja leta vse manj, ugotavlja dr. Janko Čar, zato je sklenil, da bi ob zaključku seminarja mednarodne poletne šole, kjer so raziskovali slovenska obmejna narečja, povabili pisatelje in pesnike s tega območja in vse skupaj povezali s Slovensko Bistrico. Kot ena največjih slovenskih občin si glede na tradicijo znanih štatenberških srečanj pisateljev taksno srečanje, ki naj bi postalo stalna kulturna manifestacija v občini, zasluzi. "Prvega srečanja so se udeležili samo štirje, trije iz Prek-murja in eden iz Benečije. Pričakovali smo večji odziv, vendar so težave nastopile drugje, Saj nekateri vabila prepros- to niso dobili ali pa ne dovolj zgodaj, da bi se srečanja lahko udeležili. Zaradi tega ni bilo nikogar s Koroškega, za kar nam je bilo zelo žal, pa tudi s Tržaškega jih ni bilo razen mladega pesnika iz Benečije Miha Obida, ki je bil resnično pravi zastopnik zamejcev. Sodelovali pa so prekmurski pisatelji, ki jih imamo za povezovalce med Porabjem in Prekmurjem. Vemo pa, da je v Porabju, kljub temu da se tam nekateri zelo trudijo s slovenskim jezikom, slika najbolj žalostna, saj jim manjka izobražencev od učiteljstva naprej. Tako so potem Prekmurci Fcri Lajnšček, Milan Vincetič in Robert Titan nadomestili Porabje in tudi Koroško," je povedal dr. Janko Čar. Prihodnje leto nameravajo srečanje zamejskih pisateljev in pesnikov nadaljevali. Kot pravi, se bodo organizacije srečanja lotili dovolj zgodaj, da se ne bi ponovila letošnja zadrega. "Naš cilj je poglobiti stike in iskati nove možnosti v okviru teh srečanj. Menimo pa, da je to dovolj izvirna slovenska kulturna prireditev. Če gledamo Vileni- co, je to zelo široko zasnovano srečanje, saj prihajajo sem pesniki in pisatelji iz vse Evrope, ni pa v Sloveniji nobene posebne kulturne prireditve, ki bi bila namenjena vzdrževanju stikov z našimi zamejskimi pisatelji. Tisti živi stiki, tako se mi dozdeva, se pretrgajo pri Ravnah na Koroškem; obmejne občine še vzdržujejo lokalne stike, tako je tudi na Gorenjskem, od Ljubljane navzdol pa jih skorajda ni več," nadaljuje dr. Čar. Takšna srečanja so izvirna zamisel, mogoče pa jih je obogatiti še z novimi idejami. Dr. Čar vidi predvsem dve vzpodbudi: na eni strani potrebuje tako velika občina, kot je Slovenska Bistrica, nekoliko širšo kulturno manifestacijo, drugo pa je obveznost in dolžnost oziroma čut do Slovencev v Porabju, na Koroškem, Tržaškem, Goriškem ter v Benečiji, da imamo z njimi stike, ki jim veliko pomenijo, in jih na ta način v mnogih pogledih tudi podpiramo. Vida Topolovec MARIBOR / SEJEM GOSTINSTVA IN TURIZMA GOST TUR Sejem turistiinih priložnosti V ponedeljek so v Mariboru odprli 4. mednarodni sejem gostinstva in turizma Gost tur '96, na katerem se predstavlja več kot tisoč razstavljavcev iz šestnajstih držav. Gost tur združuje vse, ki posredno ali neposredno ustvarjajo slovensko turistično ponudbo. Organizatorji sejma pričakujejo, da bodo predstavitev najboljše opreme in tehnologije za gostinsko in turistično dejavnost, živil, vina in drugih pijač, novih postopkov pri delu, organiziranost turističnih društev in zvez, izvedeni stm-kovni posveti in drugo prispevali k boljši povezanosti, boljšim rezultatom in uspešnejšemu delu. Ptujska turistična in druga podjetja se predstavljajo v okviru ptujske stojnice, ki jo je pripravil GIZ Poetovio Vivat, samostojno in v okviru nekaterih šol oziroma skupnosti. Direktor GIZ-a Branko Brumen je povedal, da je tudi letos namen predstavitve ne samo pokazati, ampak predvsem doživeti Ptuj in njegovo okolico -predstaviti Ptuj v malem V predstavitev Ptuja so se vključili Mlekarna Ptuja, gostilna Zlata go-ska in Terme Ptuj, navzoči pa so še Perutnina Ptuj, Vinarstvo Slovenske gorice - Haloze, Gledališče Ptuj, Turistično društvo Ptuj in projekt Ptuj - zdravo mesto. Ptujske pekarne in slaščičarne se na sejmu predstavljajo samostojno, je povedala direktorica Erika Mihelač. V času sejma bodo pekli nekatere svoje značilne izdelke, prvič pa začinjeno pecivo in kruh ter za sladokusce listnate zavitke z ananasom, gozdnimi sadeži, marelicami in breskvami. Perutnina Ptuj se predstavlja v part- nerskem aranžmaju s srednjo živilsko in srednjo gostinsko šolo Maribor ter z društvom gastrono-mov Slovenije. Jedi iz perutnine bodo v okviru gostinske šole predstavili danes ob 15.30 uri. Vinarstvo Slovenske gorice - Haloze je pripravilo pokusnjo svojih vrhunskih via Sicer pa se na letošnjem Gost turu, kot je povedal direktor Andrej Saj ko, predstavljajo v okviru Poslovne skupnosti za vinarstvo Slovenije, ker bi jih direktna predstavitev preveč stala in tudi zaradi samega koncepta sejma, ker je gostinsko-turistični zbor izločen. Ptujske Terme predstavljajo svojo jesensko ponudbo in ponudbo ob koncu tedna. Mlekarna Ptuj bo vsak dan organizirala degustacijo ocvrte livade in tudi prodajala svoje izdelke. Na sejmu Gost tur se že po tradiciji predstavlja tudi podjetje Orinoco, ki se je na slovenskem trgu uveljavilo kot najkvalitetnejši proizvajalec sadnih koncentratov oranže, ananasa, jabolk ter drugega sadja, ki služijo za pripravo odličnih naravnih sokov, nudijo pa tudi aparate za točenje sokov. Sejem Gost tur je eden najpomembnejših vsakoletnih sejmov v Sloveniji. Obiskovalci si ga bodo lahko ogledali vsak dan od 9. do 19. ure. MG MARIBOR / OKTOBER V NOVI KBM Prireditve, posvečene dnevu varievanja Nova Kreditna banka Maribor bo že peto leto popestrila oktober s številnimi prireditvami za občane, stranke in poslovne partnerje, pa tudi za svoje zaposlene. Z mesecem Nove KBM želijo na svojevrsten način proslaviti svetovni dan varčevanja, 31. oktober. Oktbrske aktivnosti banke, vseh bo okoli trideset, bodo potekale v Mariboru, Slovenski Bistrici, Ptuju, Ljubljani in v nekaterih drugih krajih, kjer je prisotna nova KBM. Gre za vrsto izobraževalnih srečanj za zaposlene in komitente, dnižabna in športna srečanja s poslovnimi partnerji, kulturne prireditve za najmlajše in mlade varčevalce do izleta za naj zveste j še varčevalce - upokojence. V sredo, 24. oktobra, bo v enotah banke v Mariboru, Ptuju in Slovenski Bistrici dan odprtih vrat. Ta dan bodo med drugim varčevalcem ponudili finančno svetovanje in predstavili optično obdelavo čekov v oddelku plačilnega prometa. Organizirali bodo tudi predavanje o investicijskih družbah, tudi letos pa si bodo lahko ljubitelji numizmatike ročno skovali priložnostni kovanec. Dan odprtih vrat bo banka namenila tudi svojim sodelavcem, saj bo to priložnost, da jih seznanijo z novostmi, ki se nenehno pojavljajo pri poslovanju banke. Tudi letos je Nova KBM razpisala natečaj za najboljša diplomska dela s področja bančništva, letos poleg absolventov ekonomske stroke vabi k sodelovanju še študente računalništva in informatike. Letos so bančniki razpisali še en natečaj in obljubili lepo nagrado: tistemu, ki bo do 24. oktobra ročno spletel najdaljšo nogavico številka 43, bo pripadla nagrada 150 tisoč tolarjev. Nova KBM želi tako na zanimiv način opozoriti varčevalce, da se splača prinesti v banko nekdaj tradicionalne šparovčke. Banka, ki je vključena tudi v mrežo Internet, bo v enotah v Mariboru, Ptuju in Slovenski Bistrici namestila računalniške terminale, s pomočjo katerih bodo lahko občani vstopih v skrivnostni svet Interneta in bančnega poslovanja. Poln avtobus banki zvestih starejših varčevalcev se bo 26. oktobra popeljal na izlet v Šaleško dolino, računalniško izbrani upokojeni izletniki pa si bodo lahko v Velenju ogledali tudi prireditev Marjanca. Nova KBM pa bo ponudila še nekaj kulturnih predstav. 23. oktobra ob 20. uri bo v mariborski Unionski dvorani varčevalcem prepeval mladinski pevski zbor Maribor, ormoškim varčevalcem bo v drugi polovici oktobra banka podarila gledališko predstavo, priljubljena štajerska skupina Lačni Franz bo darilo dijakom 17. oktobra ob 19.30 v Šolskem centru Ptuj, 24. oktobra pa v mariborski dvorani Štuk. Banka bo prisotna tudi na le-narškem območju. V osnovni šoli Cerkvenjak, kjer so najbolj pridni mladi varčevalci, bodo en dan plesali pod vodstvom plesne šole Pingi, praznovanju 800-let-nice Lenarta pa se bo Nova KBM pridružila kot glavni pokrovitelj prazničnih prireditev. JB PTUJ / IZ ŽIVLJENJA V DOMU UPOKOJENCEV Izlet z vozički Uslužbenci Doma upokojencev v Ptuju si prizadevajo olepšati svojim varovancem življenje v domu. V ta namen prirejajo tudi izlete. 11. septembra so za vozičkarje, kot se sami imenujejo, organizirali izlet v Rogaško Slatino. Za pomoč in varstvo so bile z njimi tera-pevtke, glavna sestra in socialna delavka, ki so tistim, ki se zelo težko presedajo, pomagale z vozički na poseben avtobus za invalide. Imeli so lep dan - med toliko deževnimi so srečno izbrali prav dan, ko jim je bilo vreme res naklonjeno. Med potjo so občudovali lepo naravo in kraje, ki so jih po dolgem času spet videli,v Rogaški Slatini pa so si razgledali zdravilišče s čudovitim parkom V Ptuj so se vrnili prijetno utrujeni, a polni lepih vtisov. M.R- sreda. IG. oktober TV SLOVENIJA I 9.20 Karaoke, роп. 10.20 Jekleni jezdeci, nadaljevanka. 10.45 Roka ročka, pon. 11.40 National geographic, pon. 12.30 Naša pesem 1995, pon. 13.00 Poročila. 13.05 Kolo sreče, pon. 13.35 Zgodbe iz školjke. 14.45 Dlan v dlani, pon. 15.00 Omizje, pon. 16.20 Ljudje in zemlja, pon. 17.00 Dnevniki. 17.10 Male sive celice, k viz. 18.00 Po Sloveniji. 18.30 Umetniki za svet. 18.40 Risanka. 18.50 Kolo sreče, TVigrica. 19.30 Dnevnik 2. 20.00 V žarišču. 20.30 Film tedna: Pikapolinica, pikapolonica, angleški film. 22.30 Dnevnik 3. 23.00 Sova: Kvantni skok, naniz. 1/30. 23.50 Skrajnosti, pon. nanizanke. 0.15 Alica,evropski kulturnimagazin SLOVENIJA 2 10.10 Poslovna borza. pon. 10.20 Oddaja o invalidih, pon 10.35 Potrošnikov kažipot, pon. 10.50 V žarišču, pon 11.15 Oči kritike, pon 12.05 Spoštuj svojo ženo. pon. filma. 13.50 Akcija, pon filma. 15.10 Homo tunsticus, pon 15.40 Skrivnostna znameja, pon. nadalj. 16.30 Splošne poizvedbe. pon. nanizanke 18.00 Castlovi, nadalj. 18.30 Japonska. 7. del 19.00 Skrajnosti, nanizanka 19.30 V območju somraka. 20.00 Liga prvakov. 20.20 Atletico: Borussia, prenos iz Madnda. 22.20 Košarka za Koračev pokal, Inte-rier:Meysu.pos. iz Krškega 23.00 Svet na zaslona. 23.50 Otvoritveni koncert simfonikov RTV. HTV 1 10.00 Poročila. 10.05 Izobraževalni program 11.30 Otroški in nladinski program. 12.00 Dnevnik. 12.20 Liubezenske vezi, senia 13.05 Santa Barbara 13.50Poročila.13.55lzobraževlam program 14.55 Otroški m mladinski program 15.50 Poročila. 16.00 Dober dan. Hrvaška. 17.00lntega leta. 17.30 Gaudemus, oddaja o šolstvu. 18.05 Kolo sreče 18.35 Danes v Saboru. 19.10Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Poslovni klub 20.45 Živa resnica. 21.15 Hitler, dok. serija 22.15 Dokum 22.45 Pol ure kulture. 23.15 Moč denarja. 23.30 Cona somraka, senja. 1/19. HTV 2 14.20 Urgenca. 15.05 Črno belo v barvi: Skica za portret; Dvigni zaveso, am. film; Lili Čaki o Fredu Astairju in siepu; Povest rock'n rolla. 18.25 Ris-aika 18.35Hugo.TVigrica.19.00Divjesrce.se-rija 19.23 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Nogometna liga prvakov 20.25 Madrid: Atletico Borussia. 22.20 Walker, teksaški ranger, serija. 23.05 Nogometna liga prvakov, nad Ö.05 Opnah show AVSTRIJA 1 6.00 Otroški in mladinski program 10.25 Samo čez tvoje truplo, komedija. 12.00 Otroški in mladinski program 14.55 Naša mala farma. 15.45 Vesoljska ladja Enterprise. 16.30 Knight rider. 17 20 Vsi pod eno streho. 17.45 Kdo je tukaj šef? 18.10 Polna hiša 18.30 Pnjazna družina. 19.00 Rosearme. 19.30 Cas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport 20.15 Nogomet: Rapid Dunaj: Juventus, prenos 23.30 Čas v sliki 23.35Tajm zapisnik, triler 1.15 Čas v sliki. 1.50 Schiejok dnevno. 2.50 Dobrodošli. 4.40 Željan maščevanja western. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 ScNejok dnevno. 10.05Vre-me. 10.15 Bogat in lep. 11.05 Lokalne novice. 12 00 Čas v sliki. 12.10 Universum. 13.00Časv sliki 13.10 Na prizorišču. 13.40 Kalifornijski Man. 14 .25 Dedek na posodo. 15.15Bogatinlep. 16.00 Schejok dnevno. 17.00 Čas v sliki 17.05Dobro-došli v Avstriji. 19 00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani . 20.15 Ljubim moža svoje hčerke, melodrama. 21.55 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30Žarišče: Dunai Babilon 23.20 Piščeva senca, krimi. komedija. 0 50 Pismo trem ženskam, film. 2.30 Pogledi s strani 2.35 Kalifornijski klan. SATI 9.00 L. A. Law. 10.00 Igra besed. 10.30 Poker. 11.00 Kemer. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Remington Steele. 14.00 Cagney & Lacey. 15.00 Star Trek: Deep Space Nine. 16.00 jake in McCa-be.17.00 Vsak proti vsakemu. 17.30 RR. 18.00 Pojdi na vse. 18.30 Poročila Ulrich Meyer 19.00 Kolosreče. 20.00 Max Wolkenstein. 21.00 Komisar Kßößnig. 22.00 Šerif. 23.00 Harald Schmidt Schow. 0.00 Sidney: U. S. Gamizija, 1944.2. del. vojni. 1989.2.00 Star Trek, pon. RTL 7.00Točno sedem. 7.30 Poročila. 8.05 Springfi-eldova zgodba. 9.00 Poročila. 9.05 Santa Barbara (1870). 10.00 Bogat in lep. 10.30 Nikoli ne pozabim Soledad. 11.00 Cena je vroča. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00Točno opoldne. 12.303ata dekleta. 13.00 Rockford. 14.00 Bßaßrbel Schßäßfer. 15.00 Ilona Christen. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Jeopardy. 17.30 Med nami. 18.00 Dober večer. 18.30 Exdusiv. magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin) 19.40 Dobri časi. slabi časi. 2015 Nogomet 23.15 StemlV: usodeinzgodbe. 0.00 Polnočni žumal. 0.25 Nogomet. 0.30 Cheers. 1.00 Sledge Hammer. 1.30ZlatadekJeta. pon. RTL 2 5.45 Otroški program. 9.30 Ripper. 9.55 Nasmeh, prosim 10.30 Knight Rider. 11.25 Skrivnostna divjina, pon 11.55 Otroški program 16.10 Ripper. 16.35 Divjak. 17.00 Knight Rider. 17.55 Beverly Hills. 90210.18.55 Skrivnostna divjina. 19.30 Nasmeh, prosim 20.15 Morski pes iz L A., kriminalni. 1990 (Kent McCord) 22.00Total Exposure Vroči blago iz Meksika. triler. 23.50 Exklusiv. pon. 0.35 Poročila. 0.55 Vroče blago, triler. 1990.2.25 Total Exposure, triler. 1990. pon. PRO 7 6.40 Otroški program 8.05 Vsi pod eno streho. 8.30 Super mama. 9.00 Bill Cosby Show. 9.30 Dogodek ob Dark Riverju. drama. 11.30Trije angelčki za Chariieja. 12.30 Matlock. 13.30 Opoldanski magazin. 13.00 Arabella Kiesbauer, pogovor. 15.00 Naša mala farma. 16.05 Otroški program 17.30 Vsi pod eno streho. 18.00 Super mama. 18.30 Bill Cosby Show. 19.00 Aktualno. 19.30 Poročila. 20.00 Hladnokrvno žrtvovanje, triler. 22.00 Inšpektor RovHer. 22.35 Greh ljubezni 23.30 Morilski pogled, erot. triler. 1993 (Sara Suzanne Brown). 0.10 Poročila. 1.20 Urgenca, pon. 2.10 Poročila DSF 6.00 Jutranji program 10.15 Pogovor o športu. 11.30 Baseball. 12.00Klasiki športa. 12.15 Šport po svetu, pon. 12.45 Športna dokumentacija. 13.15 superf an. pon. 14.00 Motorsport, pon. 15.00 Jadranje Svet vetra 15.30 Zvezde športa. 16.300dbo|kanamivki 17.00 Pogovor o športu. 18.00 Superfan. 18.45 Rokomet. 20.45 Športna dokumentacija. 21.15 Automagazin 22.15 Športna poročila. 22.30 MundiaJ. 23.00 Motorsport magazin. 0.00 Wrestling. 1.30 Akcija. 2.30 Šport po svetu. pon. EUROSPORT 8.30 Triatlon. 9.30 Kolesarstvo. 11.00 Nogomet. 13.00 Jahanje. 14.00 Deskanje. 15.00Tenis WTA turnir v Zfiußrichu. 17.00 Motorji. 18.00 Tenis turnir v Zurichu. 21.00 dTerenska vozila. 21.30 Formula 1. magazin. 22.00Traktorji. 23.00 Automobilizem. 0.00 Tenis. 0.30 Jahanje. POPtv 8.30 Jutranji program. 9.30 M.A.S.H., pon. 10.00 Santa Barbara, pon 11.00 Sedma sila, pon.12.00 Popkviz. pon. 12.30Volitve 1996. pon 13.00 ITC magazin. 13.30 Newyorška policija, pon. 14.30 Chicago Hope. pon. 15.30 Pop 30.16.00 Mulci, naniz. 16.30 Santa Вагђаа. 17.30 Obalna straža. 18.30 Pop kviz. 19.00 Cosby. 19.30 24 ur. 20.00 Parada zvezd: Hudičevka, komedija. 22.00 Volitve 1996.22.30 M.A.S.H.. 23.00 Sedma sila. 0.30 Mož pravice. 1.30 24 ur. pon. 2.00 Pop 30. KANALA 15.10 TVprodaja. 15.30 Predstavitev izdelkov. 15.55 Video strani. 16.55 Spot tedna. 17.00 Dan-nyjeve zvezde, pon. 18.00 Sirene, pon. 19.00 Glasbeni spoti. 19.30Oddaja o stilu. 20.00Pol fla-mingov, nad. 21.00 Ljubezenska prevara, ameriški film 22.40 Živeti danes: Zločin na gradu, dokum. oddaja. 23.10 Transtelova obzorja. 23.40 Spot tedna. 23.45 TVprodaja. 0.05 Video strani. IJS^z. >1cfober, radio Ptui (98,2 in 10ДО MHz - ultrakratki val 1485 KHz - srednji val) PROGRAM RADIA PTUJ (od 8.00 do 23.00 ali 24.00) ČETRTEK, 10. oktobra: 8.00 Uvod. 8.15 Horoskop. Na današnji dan. 8.30 Novice (še ob 9.30.10.30.11.30.13.30,14.30, 15.30,19.40 in 22.00). 8.40 Varnostne razmere na območju UNZ Maribor. 8.45 Cene na tržnici. 8.50. Razmere na cestah in mejnih prehodih. 9.00 Obvestila (še 11.00,13.00.15.00.17.00,18.00 in 19.45). Danesv Večeru 10.15Mali oglasi (šeob 10.45,17.15in 17.45). 11.45 Varnost (ponovitevob 14.45) 1Z00 Poročila radia BBC, Sred dneva. 17.30 VČERAJ-DANES-MRI. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ 20.00 ORFEJČEK i Danica Godec, Ljubo Huzjan in Jože Ekart). 22.00 Glasba za lahko noč. PETEK, 11. oktobra: 8.00 Uvod. 8.15 Horoskop, Na dffiašnji dan. 8.30 Novice (še ob 9.30,10.30,11.30.13.30,14.30, 15.30 in 19.40). 8.40 Varnostne razmere na območju UNZ Maribor. 8.45 Cene na tržnici. 8.50 Razmere na cestah in mejnih prehodih. 9.00 Obvestila (še 11.00,13.00,15.00,17.00,18.00 in 19.45). Danes v Večeru. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45.1715 in 17.45). 11.45 Varnost (ponovitev ob 14.45). 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva 17.30 VČERAJ-DANES-JUTRI. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 do 24.00 PETKOV VEČERNI PROGRAM: ŠUBJDUA (Petja Janžekovič in Renato Vindiš), VROČA UNIJA (Darja Lukman - Žunec) in 59 MINUT (Tadej Toš). SOBOTA, 12. oktobra: 8.00 Uvod. 8.15 Horoskop, Na današnji dan. 8.30 NOVICE (še ob 10.30,11.30,13.30.14.30,15.30, 19.40 in 22.00) 8.45 Cene na tržnici. 8.50 Razmere na cestah in mejmh prehodih. 9.00 Obvestila (še 11.00.13.00,15.00,17.00,18.00 in 19.45). 9.05 ZA MALE IN VEUKE OTROKE (Tatjana in Dušan). 10.15 Mali oglasi (še 10.45,1715 in 17.45) 11.00 ODDAJA O TURIZMU (Nataša Korenjak). 11.45 Kuharski nasveti (Nada Pigner). 12.00 Poročila rada BBC. Glasba je življenje (Simona Vodopivec). ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 VĆERAJ-DANES-JUTRI. 18.00 Šport, glasba in še kaj 21.00 NI ŠE VSEGA KONEC (Milan Krajnc in Aleš Tihec). 22.10 DJ TIME 23.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in DJ Rado). NEDELJA, 13. oktobra: 8.00 Uvod. 8.15 Horoskop, Na današnji dan. 8.30 NOVICE (še 9.30, 15.30,19.40 in 22.00). 8.50 Razmere na cestah in mejnih prehodih. 9.00 OBVESTILA (še 11.20,15.40 in 19.40). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 GLASBENI POPOTNIK (Oddaja tuje in slovenske domače zabavne glasbe - Smiljan Greif) 11.00 Tedenski pregled, glasba in EPP. 11.50 Kmetijska oddaja 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in vmes ŠPORT 20.00 do 24.00 GLASBENE ZELJE PO POŠTI IN TELEFONU PONEDELJEK, 14. oktobra: 8.00 Uvod. 8.15 Horoskop, Na današnji dan. 8.30 NOVICE (še ob 9.30,10.30,11.30,13.30.14.30. 15.30,19.40 in 22.00) 8.40 Varnostne razmere na območju UNZ Maribor. &45 Cene na tržnici. 8.50 Razmere na cestah in mejnih prehodih. 9.00 Obvestila (še 11.00,13.00,15.00,17.00,18.00 in 19.45). 9.45 Z LJUBLJANSKE BORZE 10.15 Mali oglasi (še 10.45.17.15 in 17.45). 11.50 Varnost (ponovitev ob 14.45). 12.00 Poročila radaBBC. SREDI DNEVA. 16.15 Mala ptujska kronika (Martin Ozmec). 17.30 VČERAJ-DANES-JUTRI. 18.00 KULTURA (Milena Zupanič). 20.00 Country. 21.00 Rock. 22.00 Glasba za lahko noč. TOREK, 15. oktobra: 8.00 Uvod. 8.15 Horoskop. Na današnji dan. 8.30 NOVICE (še ob 9.30,10.30,11.30,13.30,14.30, 15.30,19.40 in 22.00) 8.40 Varnostne razmere na območju UNZ Maribor 8.45 Cene na tržnici. 8.50 Razmere na cestah in mejnih prehodih 9.00 Obvestila (še ob 11.00.13.00.15.00.17.00.18.00 in 19.45). 9.40 IZ CENTBA MEJNIH ZNANOSTI. 10.15 Mali oglasi (še 10.45,17.15 in 17.45). 12.00 Poročila radia BBC. Varnost (ponovitev ob 14.45), SREDI DNEVA. 17.30 VČERAJ-DANES-JUTRI. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A B C D (Davorin Jukič). 22.00 Glasba za lahko noč. SREDA, 16. oktobra: 8.00 Uvod 8.15 Horoskop. Na današnji dan 8.30 Novice (še ob 9.30,10.30,11.30,13.30,14.30, 15.30,19.40 in 22.00). 8.45 Cene na tržnici. 8.50 Razmere na cestah in mejnih prehodih. 9.00 Obvestila (še 11.00.13.00,15.00.17.00,18.00 in 19.45). 10.15 Mali oglasi (še 10.45,17.15 in 17.45) 12.00 Poročila radia BBC. SREDI DNEVA. 17.30 VČERAJ-DANES-JUTRI. 18.00 NAŠ GOST. 20.00 ŠKRJANČK0V ROPOT (Rado Škrjanec). 22.00 Glasba za lahko noč. Frekvence: 98,2 in 104,3 MHz ter 1485 kHz! lil V СТГРТЕК ОП> 20. UDI NA DADIU PTUJ — '"X Orfejčkove stopničke 1. ČESTITKA NAJ ODMEVA - ansambel Slovenija 2. ŠPILAJ, STARI - Alfi in njegovi muzikantje 3. KO MATI PRAZNUJE - ansambel Franca Zemeta 4. ZLATA JESEN-Mladi prijatelji 5. STRAŠNA JOŽETA - Strašna Jožeta 6. KADIŠ KOT TURK-Štirje Kovači 7. TAM NA TRŠKI GORI - anšambel Franca Potočarja 8. STARA KOVAČIJA - Šaleški fantj? 9. JAGER - ansambel Ivana Puglja 10. TEDEN CVIČKA - ansambel Tonija Verderberja Priprava in Izdelava rcliiaiiiiiili Hpotov. posredovanje ln m Hrlceti h K' «062/778-155, 796-383 10.-16. oktober četrtek, 10. oktober TV SLOVENIJA 1 9.30 Videoring. 10.00 Zlati dež, nadaljevanka. 10.25 7 korajžnih in Dunja. 10.35 Korajža velja, 1. del. 11.10 Pusotlovščine in odkritja, pon. 11.40 Po domače, pon. 13.00 Poročila. 13.05 Kolo sreče, pon. 15.30 Alica,pon. 16.00 Dosje, pon. 17.00 Dnevniki. 17.10 Delt i in prijatelji, nanizanka. 17.35 Operacija strogo zaupno, naniz. 18.00 Po Sloveniji. 18.30 Svetovalna oddaja. 18.40 Risanka. 18.50 Kolo sreče, TVigrica. 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov. 19.30 Dnevnik 2. 20.00 V žarišču. 20.30 Tednik. 21.20 Zlata 60. slov. popevke: Nostalgija z optimisti in Ivom Umekom. 22.23 Nikar oddaja o prometu. 22.30 Dnevnik 3. 22.55 Poslovna borza. 23.10 Sova: Red in zakonitost, naniz. 0.00 Najstrašnejši umor, pon. naniz. SLOVENIJA 2 11.40 Japonska, pon. 12.10 V žarišču, pon. 12.35 Round midnight film. 14.40 Don Kihot. pon. nad. 15.30 Red in zakonitost, pon.16.25 Košarka - Evropska liga (ž): Jezica - Bourges. prenos. 18.00 Castiovi, nad. 18.30 Korenine slov. lipe. 19.00 Najstrašnejši umor, ang. naniz, 1/6.19.30 V območju somraka. 20.00 Dr. Ouirv nova, W18. 20.55 Portret Frana Žižka. 21.50 Podoba podobe. 22.40 Umetniški večer. John Steinbeck, dok. oddaja 23.30 Zgodovinska kitajska mesta, serija 0.25 SP v kolesarstvu, pos. HTV 1 7.25 Poročila. 7.30 Santa Bartiara, serija. 8.15 Dobro jutro. 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Zgodba o Meönu. serija 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezenske vezi, senja 12.45 Garsonjera za štiri. am. film 14.35 Otroški in mladinski program. 15.30 Izobraževalni program 16.30 Poročila 16.40 Doktor Rnley, serija. 17.35 Kolo sreče. 18.10 Moč denarja 18.25 Klubd. d. 18.40 DanesvSaboru. 19.30 Dnevnik. 20.15 Dramski program, 2/2. 21.20 Tuja dok. serija. 22.15 Dnevnik. 22.35 Triler. HTV 2 16.55 Za pest dolarjev, ponovitev. 17.25 Kulturna panorama, pon. 18.25 Pazi, steklo. 18.55 Hugo TVigrica 19.20 Risanka 19.30 Dnevrik 20.15 Dokumentarni film. 21.10 Izenačevaiec, serija 21/22.22.10 Line of Rre, ameriški film. AVSTRIJA 1 6.00 Otroški in mladinski program 10.10 Čas prebujanja, am film 12.00 Otroški in mladinski program 13.55 Tenis, Dunaj. 15.35 Vesoljska ladja Enterprise. 16.25 Knight Rider. 17.10 Vsi pod eno streho. 17.35 Kdo je tukaj šef?. 18.05 Tenis. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Komsar Rex, serija. 21.05 Walker, teksaški ranger. 21.55 Predator II., akcijski. 23.35 Čas v sliki. 23.40 Morilec v meni, krim 1.15 Čas v sliki. 1.50 Schiejok dnevno. 2.50 Dobrodošli. 4.45 Vžrok za razburjenje, triler. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Scfoejok dnevno. 10.05 Vreme. 10.15 Bogat in lep. 11.05 Lokalne novice. 12.00 Čas v sliki. 12.10 Report, magazin 13.00 Čas v sliki. 13.10 Pogled v deželo. 13.45 Kalifornijski Man 14.25 Dedek na posodo. 15.15 Bogat in lep. 16.00 Schiejok dnevno. 17.00 Čas vsliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Vrtiljak popevk 21.05 Vera. 22.00 Čas v sliki. 2230 Šiling. 2100 Nočna straža: Lov na UNA bombnike 23.50 Habsburžani. 4. del. 0.35 Tenis, povzetki. 0.50 Pogledi s strani. 0.55 Kalifornijski Man. SAT 1 5.30 Nemčija danes zjutraj 9.00 L. A. Law. 10.00 Igra besed. 10.30 Poker. 11.00 Kemer. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Remington Steele. 14.00 Cagney & Lacey. 15.00 Star Trek 16.00 Jake in McCabe. 17.00 Vska prod vsakenu. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Pojdi na vse. 18.30 Poročila. 19.00 Kolo sreče. 20.00 Ш-fov revir. 21.00 Schreinemakers v živo. 0.00 Harald Schmidt Show. 1.00 Novo v filmskih študijih. 1.30 Naslednje stoletje, pon. RTL 7.00Točno sedem 7.30 Poročila 8.05 Spnngfi-eldova zgodba 9.00 Poročila 9.05 Santa Barbara (1866). 10.00 Bogat in lep. 10.30 Nikoli ne pozabim Soledad. 11.00 cena je vroča. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 1230 Zlata dekleta. 13.00 Rockford. 14.00 Barbel Schäfer. 15.00 Ilona Christen. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Jeopardy. 17.30 med nami. 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila 19.20 Explosiv, magazin (Barbara Bigmann). 19.40 Dobri časi. slabi časi. 20.15 Letališka klinika 21.15 Mestna klinika 22.15 Straža 23.15 Magnum. O.IOPolnočni žurnal. 0.40Che-ers. 1.10 Sledge Hammer. RTL 2 5.40 Otroški program. 9.55 Nasmeh, prosim. 10.30 Knight Rider 11.25 Najlepša leta 11.50 Otroški progrma. 16.40 Najlepša leta. 17.05 Knight Rider. 18.00 Beverly Hills. 90210.19.00 Skrivnostna divjina. 19.30 Nasmeh, prosim 20.15 Nedolžen obtožen, drama, (Martin Sheen). 22.15 Redakcija, magazin. 23.15 Peep, pon. 0.20 NAM Služba v Vietnamu. 1.40 Nedolžen obtožen. 2.15 NAM Služba v Vietnamu. PRO 7 6.00 Naša mala farma. 6.45 Otroški program 8.10VSI pod eno streho. 8.40 Kdojetu šef. 9.10 Bill Cosby Show 9.40 Carry On: nora bolnišnica, komedija. 11.30 Trije angelčki za Char-lieja 12.30 Matlock 13.30 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella Kiesbauer. 15.00 Naša mala farma. 16.05 Otroški program 17.30 Vsi pod eno streho. 18.00 Super mama. kometfija. 18.30 Bill Cosby Show 19.00 Aktualno. 19.30 Poročila. 20.00 Renegade lov brez mlosti. akcij, serija. 2200 Young Guns, vestem, (Emilio Es-tevez) 0.00 Kinomagazin. 0.30 Poročila 0.40 Akti X skrivnostni akti FBI, pon. 1.35 Renegade. DSF 5.00 Jutranji program 7.15 Motoaklizem pon. 8.30 Superlan. 9.15 Športna dokumetadja 10.15 Trampolin. 12.15 Automagazin. 13.15 Superfan. pon. 14.00 Motociklizem 15.00 Mednarodni nogomet 15.30 Zvezde športa. 16.30 Baseball. 17.00 golf. 18.00 Supertan. 18.45 Športna dokumentacija. 19.45 Sport po svetu. 20.15 Rokomet. 22.15 Športna poročila 22.30 Športna dokumentacija, pon. 23.00 Oldömefji. 0.00 wrestling. 1.300lctimerji 230 Jadranje. EUROSPORT 8.30 Jahanje. 9.30 Nogomet 1230 Fomula 1 pon. 13.00 Motociklizem magazin. 13.30 Kolesarstvo SP. 21.00 Sumo. 22.00 Nogomet. 0.00 Jadranje, magazin. 0.30 Tenis. 1.00 Eurofun. POPtv 10.00 Santa Barbara, pon. 11.00 Sedma sila. pon. 12.00 Pop kviz. pon. 12.30 M.A.S.H.. pon UOOObraztedna. pon. 13.30Tanka linija smrti, pon. filma 15.30 Pop 30.16.00 Mula. 16.30 Santa Barbara 17.30 Obalna straža. 18.30 Pop kviz. 19.00 Cosby. 19.30 24 ur. 20.00 Beverly Hills 90210. 21.00 Melrose Place. 2200 MASK. 2230 Trgovina zorožjem 23.00 Sedma sila, nanizanka. 0.00 Mož pravice, rmzarv ka. 1.00 24 ur, pon. 1.30 Pop 30. poa KANALA 15.10 TV-prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov. 15.55 Videostrani. 16.55 Spot tedna 17.00 Ribarjenje v kalnem, pon. 17.30 Bizije, pon. 18.00 Pot flarringov. pon. 19.00 Svet športa. 20.00 Prosim, ne jejte marjetic, naniz. 20.30 Odočitve 1996. predvolilni forum 21.30 Novčiči iz nebes; nad. 23.00 Mali lord Faurtferoy, pon filma. 0.40 Spot tedna 0.45 TV prodaja 1.05 Videostrani petek, 11■ oktober TV SLOVKNUA 1 8.35 Videoring. 9.25 Učimo se ročnih ustvarjalnosti. 9.40 Pasje mesto, nanizanka. 10.00 Zlata 60. slov. popevke, pon. 11.05 Mister Roberts, ameriški film. 13.00 Poročila. 13.05 Kolo sreče, pon. 15.50 Antologija slovenske glasbe za klavirski trio. 17.00 Dnevniki. 17.10 Tok, tok, oddaja za mladostnike. 18.00 Po Sloveniji. 18.30 Svetovalna oddaja. 18.40 Risanka. 18.50 Hugo, TVigrica. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Forum. 20.30 Stojan Auer mix. 22.10 Dnevnik 3. 22.40 Sova: Red in zakonitost, naniz. 23.30 So leta minila, pon. nanizanke. 0.00 Walhala,nizozemskifilm. SLOVENIJA 2 10.30 Poslovna borza, pon 10.40 Korenine slovenske lipe, pon. 11.10 V žarišču, pon. 11.35 Portret Frana Žižka, pon 1225 Potoba podobe, pon. 13.15 Umetniški večer, pon. 14.05 Na jug moje duše. pon. filma 15.40 Svet dinozavrov, serija 16.10 Gradovi. 16.40 Red in zakonitost pon. nanizanke. 17.30 So leta mnila, naniz. 18.00 Alpe Jadran. 18.30 Koncert za nrtade 19.30 V območju somraka 20.00 Skrivnostna znamenja, nad. 20.55 Autumn m paradise, švedski fHm 2235 Videošpon 2106 VkJeonng HTV 1 7.25 Poročila 7.30 Santa Barbara, serija 8.15 Dobro jutro. 10.00 Poročila. 10.05 Izobraževalni program 11.30 Zgodba o Meönu, serija 1200 Dnevnik. 1220 Ljubezenske vezi. serija. 1245 Gusar Rine, ameriški film 14.10 Risanka 14.25 Otroški in rrladinskj program 15.30 Izobraževalni program 16.30 Poročila 16.40 Doktor Rnley, serija 17.35 Kolo sreče. 18.05 Raz-križje Federacije. 18.35 Danes v Saboru. 19.05 Male skrivnosti velikih kuharstoh mojstrov. 19.30 Dnevnik 20.15 ZaDavn program 21.55 Otroci s kolodvora, dokoddaja 2240 Dnevnik. 2a00žhrt planet dokum serija 23.55 Poročila. HTV 2 17.25 Triler. ponovitev. 18.25 In tega leta serija 18.55 Hugo, TV-ignca 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Prijatelji, fumoristična serija 20.45 Poletni filmski večer. Do the Right Thing, ameriški film 2240 Spke Lee, ameriški dokumentarni film 23.10 Automatic, ameriški film AVSTRIJA 1 6.00 Otroški in mladinski program 10.25 Med dvanajsto in tretjo, vestem.(Charles Branson). 1200 Otroški in mladinski program 1155 Tenis. Dunaj. 15.35 Vesoljska ladja Enterpnse. 16.25 Knight Rider 17.15 Vsi pod eno streho 17.35 Kdo je tukaj šef? 18.05 Tenis. 19.30Časv sliki. 19.53Vreme 20.00Špon. 20.15 Urgenca serija 21.05 Zakiitsje. 21.15 Noč ima mnogo oči, krimnalka 23.10 Ameriški bojevnik IV., akcijski. 1990 (Michael Dudkoff). 0.45 Čas v sliki. 0.50 Kung Fu. mojstrova hčerka akcijski. 1983 (Lin Ouan). 220 Čas v sliki. 2.50 Schiejok dnevno. 3.50 Dobrodošli v Avstriji. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Schiejok dna/no. 10.05 Vreme. 10.15 Bogat in lep. 11.05 Lokalne novice. 1200 Čas v sliki. 1210 Vera 13.00 Čas v sliki. 13.10 Dežela in ljudje. 13.40 Kalifornijski klan. 14.25 Dedek na posodo, senja 15.15 Bogat in lep. 16.00 Schiejok dnevno. 17 00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 19.53 VTerne. 20.00 Pogled s strani. 20.15 Denick. serija 21.15 Dežela gora. 22.05 Čas v sliki 22.30 Modem times. znanstveni magazin. 23.00 Bolniške sestre. serija. 23.40Ognjeni pas, 2. del. 0.25 Taksi 539 ne odgovarja knminalka 1953 (John Payne). 1.40 Pogledi s strani. 1.45 Kalifornijski klan. 2.30 Čas kulture. 3.05 Videonoč SAT 1 5.30 Nemčija danes zjutraj. 9.00 L A. Law. 10.00 Igra besed. 10.30 Poker 11.00 Kemer 1200 Vera opoldne. 13.00 Rernngton Steele, 14.00 Cagney & Lacey. 15.00 Sty Trek- naslednja generacija. 16.00 Jake in McCabe. 17.00 Vsak proti vsakenu. 17.30 RR. 18.00 Poj d na vse. 18.30 Poročila 19.00 Kdo sreč«. 20.00 Star Trek: Voyager 21.00 J. A. G., akcij. serija 2200 Nogomet, nem liga. 2300 Harald SchmdtShow 0.00 Piranha II leteče monlke. grozljivka 1.50 Naslednje stoletje, pon. RTL 7.00 Točno sedem 7.30 Poročila 8.05 Springfi-eldova zgodba. 9.00 Poročila 9.05 Santa Barbara (1867). 10.00 Bogat m lep 10.30 Nkoli ne pozabim Soledad. 11.00 Cena je vroča 11.30 Družinski dvoboj. 1200 Točno opoldne. 12.30 Zlata dekleta 13.00 RockJord. 14.00 Bßaßrtel Schßaßfer 1500 Ilona Christen 16.00 Hans Meiser. 17.00 Jeopardy 17.30 Med nam 18.00 Dober večer 18.30 Exclusiv, magazin 18.45 Poročila 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi ćas 20.15 Mm Rayteck Show 21.15 Brat Esel, senja. 22.15 7 dni 7 glav. 23.15 Pogovor. 0.00 Polnočni žunal. RTL 2 5.45 Otroški program 9.30 Ripper 9.55 Nasmeh. prosim 10.30 Knight Rider 11.25 Najlepša leta pon. 11.50 Otroški program 16.40 Ripper. 17.05 Knight Rider. 18.00 Beverly Ulis. 90210. 19.00 Skrivnostna divjina 19.30 Nasmeh, prosim 20.15 He's My Girl, komedija 1987. 22.00 Maderači m nova učiteljica, sek komedija. 23.40 Redakcija, pon. 0.30 Pöroöla 0.55 Dream On 1.25 Mladeniči in nwa učiteljica pon. 245 Mrtsubshi Show. PRO 7 8.20 Vsi pod enostreho, 8.50 Super mama poa 9.20 Bill Cosby Show, pon.9.45 Pretty Contesa pon. komedije. 11.30 Trije angelčki za Chartieja 1230 Matlock 13.30 Opoldanski rragazm. 14.00 Arabella Kiesbauer 15.00 Naša mala farma. 16.05 Otroški program 17.30 Vsi pod eno streho. 18.00 Super mama 18.30 Bill Cosby Show. 19.00 Aktualno. 19.30 Poročila 20.00 Greystoke Legenda o Tarzana gospodarju opic. pustolovski. 22.45 Skušnjava, erotični, 1994.0.25 Plinasti trikotnik knminaJni. 1989. DSF &30 Superfan. 9.15 rokomet 10.15 Automagazin. 11.150kftmerji. 1215 Športna dok 13.15 superfan. 14.00 Rokomet. 15.00 Športna dok 15.30 Zvezde športa 16.15 Klasiki športa 16.30 Šport po svetu, magazin. 17.30 Ameriški nogomet. 18.00 Supertan. 18.45 Hokej na leda 21.30 Nogomet nem. liga 22.00 Klasiki športa 2215 Športna poročila 22.30 Amenški nogomet 23.00 Šport po sveta magazin. EUROSPORT 6.00 Fomula 1 VNJaponske.trering.7 00For-mda 1.9.00 MotoaWizem magazin. 9.30 Motorji 10.30 Nogomet. 12.30 fomula 1. pon 1130 Eurofun 14.00 Tenis AT? turnir na Dunaju 19.00 Fomula 1 VN na Japonskem poa treninga 20.00 terenska vozila 21.00 Sumo. 22.00 Fomula 1 VN Japonske, pon. 23.00 Borilni športi 0.00 Mednarodni motorsport POPtv 10.00 Santa Barbara, pon 11.00 Sedma sila pon 1200 Pop kviz. pon 1230 MA.S.H.. pon 13.00 Edera poa 14.00 Roseanne 14.30 Rodili bomo. serija 1/3.15.30 Pop 30 16.00 Mula 16.30 Santa Barbara 17.30 Obalna straža 18.30 Pop kvc. 19.00 Cosby 19.30 24 u 20.00 Urgenca 21.00 Dosjeji X. 2200 Otroška igra 3. grozljivka 23.30 Hollander, nanzanka 0.30 24 ur. pon. 1.00 Pop 30. pon KANALA 15.10 TVprodaja. 15.30 Predstavitev izdelkov. 15.55 Videostrani 16.55 Spot tedna 17.00Svet športa pon. 18.00 EJizije, pon. 18.30 Prosim ne jejte marjetic, pon 19.00 Glasbeni spoti. 19.30 Popotni vodič. 20.00 Ljudje na položajih, nanizanka 21.00 Zatemnrtev. amenški film 2245 Caught in the act najnovejši album 23.50 Spot tedna 23.55TVprodaja 0.15VWeostrani so&ota, 72. oKtobcr IHM*»« 8.20 8.50 9.00 9.10 9.40 10.20 10.35 10.55 11.10 11.40 12.10 13.00 13.05 13.35 14.40 17.00 17.10 18.00 18.30 18.35 19.10 19.30 19.50 20.10 21.25 21.35 22.30 23.00 23.50 0.15 Videoring . Radovedni Taćek: Lopata. Jakec in čarobna iućka. Kraljičin nos. Zgodbe u školjke. Učimo se tujih jezikov. Mali koncert Dušan Sodja. klarinet, Tatjana Kaučič. klavir. Mali koncert Matej Zupan, flavta. Svet dinozavrov, serija. Analitična mehanika. Tednik, pon. Poročila. Hugo, pon. Reka upania, nadaljevanka. Marsejeza, francoski film. Dnevnik 1. Svetovi zemlje, serija. 414, oddaja o ljudeh in živalih. Ozare. Hugo, TVigrica. Risanka. Dnevnik 2. Utrip. Zlati boben. Za TVkamero. National geographic, serija. Dnevnik 3. Sova: Red in zakonitost, naniz. Večni sanjač, nanizanka. Tajnica, ameriški film SLOVENIJA 2 9.00 Euronews 10.00 Stoian Auer mix. pen. 11.30 Mostovi, pon 1200 Slovenski utrirti. oddaja Madžarske TV 12.30 Euronews 15.40 Zgodovinska krtaiska mesta, pon 16.30 Skrivnostni svet A. Clarka nanzanka 17.00 Vaterpolo Triglav Oympiatos, prenos 18.00 Rokomet AFP Dobo-va Nettelstädt prenos. 19.30 V območju sonra-Ka nanzanKa 20.00 Rimska pomaü gospe Stone. amenški film 21.40 10.000 obratov. 22.10 Sobotna noč. aiOVtoeormg. KTV 1 a55 Poročila. 9.00 Otroški in rrtadnsta program 12.00 Dnevnik. 12.20 Pogrešana merila amenški IHm 13.05 Družba plemenitega dima. dokun oddaja. 13.50 Gasbena oddaja, pon. 14.20 Vrtnar na boalkonu. 14.50 Mad indana Jones, senja 15.45 Reporter]! sveta ia35 Poročila 16.45 Rim 19.10 HrvaŠka spominska knjiga. 19.30 Dnevmk. 20.15 Ne povej mam, da je varuška mrtva, ameriški Wm 21.50 Glasbena oddaja. 22.50 Dnevrik. 23.10 Polnočna premera. KTV 2 16.45 Razžanenje. dok serija. S«. 17.40Hrvaško košarkarsko prvenstvo: Zadar Croatia Osiguranja 19.15 Risarto. 19.30 Dnevmk. 20.15 Lepa naša; V Pazim dokunentami film 20.50Vfdkon 21.35 Spori 21.55 Oasbeno poletje Dubrovnka 1971 -1988 oddaja klasične tfasbe 22.55 Hollywoodski ustvarjala akcije, dokumentarna serija, 7/20. AVSTOJA 1 6.00 Otroški in rrtadnski program 14.00 Tens. 15.40 Seaqjest 2032, znanstvenofantastična senja 16.25 Bev^rty Hills 90210.17.15 Melrose Place. 18.00 NraomeL 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Sport 20.15 Bingo, komedija. 1990 21.45 V naročju smrti, Wer. 23.10 Jake Speed, akcijski, 1985 0.35 Noč ima mnogo oö. knmnđka. 1987.2.25 Wie v sih California aiO Melrose Race. 3.55 Beverty Fils 90210. AVSTRIJA 2 aOO Sport forniia 1 z Japonske 7.05 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki. 9.05 Hello Austria, oddaja v angleSäri 935Ffcosw1jenih.nem&ka knmnafoa, 1960.11.00 James Bond Ma* z zlatim kotom agentsta. 1974 (Roger Moore). ia00 Čas v sliki. 13.10 Mojega očeta konji U, nemški film 1953.14.45 Tam kjer poje škrjćnček. avstrijski film 1956.16.20 Pan opdkun 16 ЗОАЈреОо-navaJadran 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo 17.35 Žvaii iščejo dom 17.53 Verstva sveta ia00 Mlijonsko kolo. 18.25 Konflikti. 19.00 Avstnja danes. 19.30 Čas v sto. 19.53 Vte-me 20.00 Pogled s stran. 20.15 Ekološki fičfinč. burka tirolskega ljudskega gedafcšča. 21.40 Čas v stoki 21.50 Krog, komedja. gledališka igra, 1980. 23.45 Čas v sWo. 23.50 Ljubezen v molu. amenški film 1990 (Jane Seymour) 1.25 Pölerts strani 1.30 Najboljše iz oddaie Srčece. 5.45 Šport SAT 1 5.55 Nogomet. 6.45 Denris. 7.10 Lassie. 7.35 Catv^azJe, fant serija 8.00 Tarzan 9.00 Mož iz Atlantide. 10.00 NLP. 11.00 Star Trek; Voyager. 12.00 Heartbreak HgH 13.00 Star Trek. 14.00 Star Trek: naslednja generacija. 15.00 baywatch 16.00 Saljivec Carey 16.30 Prijateiji. 17.00F>olet-je. 17.50 Milijonsko kolo. 17.55 Poročila 18.00 Nogomet nem liga 20.00 Kolo sreče milijonska igra (Peter Bond) 22.00 Smešne novice iz sveta 22.30 Šaljive reklame. 23.00 Lovski revir, erotični. 0.25 VWffov revir. pon. 1.15 JAG., akcij, serija, pon 205 Nogomet, pon. RTL 5.55 Formila 1 trening. 7.35 Otroški program 11.15 Power Rangers. 11.40 Masked Rider 12.05 Karate Kid & Co. 12.30 Polna hiša 13.00 FormJa 1 trening, pon. 14.20 Nanny. 14.45 Prijazna družina. 15.50 Beverly Hills. 90210.16.50 Melrose Place. 17.45 Central Park zahod. 18.45 Poročila 19.10 Explosiv. 20.15Boks Henry Maske : Mrgil Hill 21.50 Boks. 23.15 Boks komentarji. 0.00 Trd cilji, akcijski, (Jeanöaude van Damme). 1.35 Melrose Place. 2.20 Beverly Hüls, 90210 RTL 2 5.40 Glasba, glasba in samo tfasba, komedja. 7.00 Gozdarska hiša na Tirolskem domoviski. 1955.8.25 Biti poročen se naučiš, komedija 9 55 Rim 10.25 Bravo TV 12.25 Hotzpotz. 13.30 Knight Rider, pon 14.20 Gospodar Comwalia fant pravljica 1962 (Kerwin Mathews). 16.00 Glasba glasba in samo glasba, cjasb komedja 1955.17.35 Mesec nad Paradorjem komedja 1988 .19.15 Nasmeh, prosim 20.15 Ptič na ad. knm komedija 1990 (Md Gibson, üoidie Hawn) 22.X Speed Rage, akcij. triler. 0.05 True Blood, cframa 1989.200 Speed Rage, pon PRO 7 6.25 Otroški program 12.00 Divji živalski svet 12.25 Dokumentacija 13.00 Africa Express, pustolovski. 14.45 tfgh Tide. 15.40 Pointman. 16.35 Na tajni nalogi. 17.35 Napad iz globin, fantastic.. 19.30 Poročila 20.00 Bodyguard, kriminalni. 22.25 Devet in pol tednov, erotični. 1986 (Kim Basinger, Mckey Rourke). 0.35 Skušnjava, pon 2.00 Poročila 210 Dekle iz Trsta, dane. 1982 (Ben Gazzara, Ome«a Muö). 3.40 Poročila DSF 7.45 OkJbmerji. pon. 8.45 Dominion. 9.00 Šport po svetu. 1000 Športna dokunentaaja 1100 Amenški nogomet. 11.30 Hokej na ledu. 12.30 Nogomet 13.00 IVfcndal. 13.30 Automagazm pon 14 30 Odbojka 17.00 Offensiv, magazm 18.00 Orodna telovadba 19.30 Športn adoku-mentaaja 20.00 Klasiki športa 20.15 Športna poročila 20.30 Nogomet 22 30 Westteig. 23.30 Biljard. 1.15 Oktimerji. 2.15 Šport po svetu EUROSPORT 6.00 FormJa 1 VN Japonske, kvalif tremng. 7.00 FormJa 1, pon. 9.00 Kolesarstvo. 12.00 Opoldanski program 132.30 Kolesarstvo 14.00 Tenis ATP turnir na Dunaju, poffinale. 17.30 Kolesarstvo 19.00 Fomula 1 VN Japonske. 20.00 Borim športi 21.00 Suno. 22.00 FormJa 1 povzetek 23.00 Golf 0.00 Formula 1 VN Japonske, pon I.30Fomula1 VN Japonske, ogrevale POPtv 8.00 Mož pajek, nsanka. 8.» Junak akcije, serija 9.00 Zvezdne steze, risanka 9.30 Kje je Wally, risanka. 10.00 Max Gbck. serija. 10.30 Kerry Ro-5 2, serija 11.30 Avtodrom pon. 12.00 Lois in . nanizanka 13.00 FormJa 1. trening. 14.00 Obraz tedna pon 14.30 Trgovmaz orožjem, pon. 15.00 Dolgo vroče poletje, film 17.00 Imamo jih rad. 17.30 Beverly Wis 90210, pon. 18.30 Melrose Place pon 19.30 24 ur 20.00 Rimski hiti: Havana film 1990 (Robert Bedford). 22.30 Teksaški mož postave, nanizanka 23.30 Pri pujsu 2. komedja, 1983.1.00 24 ur. pon. KANALA 8.55 Spot tedna. 9.00 KaTičopko. pon. 10.00Kapi-tan Planet. nsanka 10.30 Daktan, nanizanka II.30 Oddajaostilu, pon 12.00 Glasbena oddaja. 12.30 TVprodaja. 1250 Prestavitev izdelkov. 15.20 Spot tedna. 15.25 Ljudje na položajih, pon. 16.15 Zatemnitev, pori filma iaoo f.tia morska dekkca, Račje zgodbe, risanki 19.00 Caught in the Act najnovejši album 20.00 Havens, naniz. 21.15 Povračilo am film 2245 Dežimalekama naniz. 23.15 S kamero na potepu. 23.45 Damyje-ve zvezde, pon 0.45 Spot tedna 0.50 TVprodaja nedelja^ TV SLOVENIJA I 8.10 Videoring. 8.40 Živžav. 9.30 Sredigalaksijezavijlevo.nantz. 10.00 Belerina. 11.00 Vsi smo ena družina, serija. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje In zemlja. 12.30 Naša pesem 1995. 13.00 Poročila. 13.05 Hugo, pon. 13.45 Karaoke, oddaja TV Koper. 14.45 Nedeljska reportaža. 15.15 Dlan v dlani. 15.30 Akcija, nemški film. 17.00 Dnevniki. 17.10 Zavrtimo stare kolute. 17.50 Po domače. 19.10 Risanka. 19.15 Loto. 19.30 Dnevnik 2. 19.50 Zrcalo tedna. 20.10 Zoom. 21.10 Intervju. 22.10 Dnevnik 3. 22.20 Športni pregled SLOVENIJA 2 8.00 Euronews. 8.20 Oscar, KinaY Đ Laser, špan-skifilm 9.50 Videošpon, pon. 10.20Tok.tok, pon. 11.10 10.000 obratov, pon 11.40 4 x 4, pon. 1210 Sova, pon. 13.00 Rokomet (ž): Robit Olim-pija Kraš, prenos 14.30 Rokomet (ž): Krim Electa Volan, prenos. 16.00 Vaterpolo. Triglav Steaua. prenos. 17.00 Hokej: Olimpija Hertz: Wösten, prenos. 19.30 Vobmočju somraka, nanizanka. 20.00 Don tohot, nadaljevanka. 20.50 Stranger Than Pa-radse, ameriški film 22.15 Novice iz sveta razvedrila. 22.40 Videoring. 23.10 Euronews. KTV 1 8.55 Poročila 9.00 Otroški in mladnskj program 1200 Dnevmk. 1Z20 Plodovi zemlje. 13.10 Dokumentarna folklorna oddaja. 13.40 Mir in dobro. 14.100iiovnikfic.14.150perabQx. 14.45 Dokumentarna oddaja. 15.30 Oprah show. 16.15Sknta kamera. 16.35 Šaljivi hišni video. 17.00 Poročila 17.10 Ginger in the Morning, ameriški film 18.40 Zajčje zgodbe, nsanka. 19.05 TV fortuna 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik. 20.15 The Champ, ameriški film 22.15 Zakonske vode. humoristična serija 22.45 Dnevnik 23.05 Vodč dobrega seksadokum serija. 23.35 Poročila. HTV 2 16.15 Vidkon. ponovitev. 17.00 Peta brzina 17.30 Zadnji stroj, dokumentarna serija 18.20 Oddaja klasične glasbe. 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik. 20.15 Velikani jazza 21.20 Top sport športna oddaja 22.30 Koncert ali film AVSTRIJA 1 6.00 Rečni kralji (3). 6.25 Otroški in rrtadnski program 10.00 James Bond, mož z zlatim taltom agentski. 1974 1Z00 Box. 12.25 Eurodays. 12.55 Športno popoldne: tenis, avtomobilizem kolesarstvo. 17.25 Lipova cesta 18.00 Srčece, show 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport 20.00 Pogled s strani. 20.15 Vse moje hčerke, serija 21.05 Naš učitelj dr Specht, senja. 21 50 Šport. 21.55 Kraj zločina: Barvita voda 23.25 Vizije. 23.30 Kino Europa umetnost gibljivih slik, 4. del. 0.30 Lülian Gish, ameriški dokum. 1988 1.25 Ameriški ninja IV.. akcijski. 1990.3.05 V naročju smrti, triler, 1994. 4.35 Jake Speed, ameriški film 1985. AVSTOJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Šport drka fomule ena. 9.45 Kulturni teden. 10.15 Moja osma ie msterij, ob stoletnici smrti Antona Bruckner^ 10.30 Anton Bruckner 8. sirrtonija v C molu. 12.00 Iz parlamenta 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Tednik. 1130 Tuja domovina. 14.00 Potfed s stran. 14.20 Alien empire kraljestvo msektov. 6., in zadnji del 14.50 Potovanje v Schwarzwald iz nesrečne zaljubljenost) nemški film 16.15 Igra življenja senja 17.00 Čas v sliki. 17.05 Klub se-niorjev. 17.50 Evropske volitve '96.19.30 Čas v sliki. 19.45 Vtene. 20.00 Evropske volitve '96. 22.00 Čas v sliki 22.30 Samo čez svoje truplo, komedija. 1989 (Bizabeth Perkins). 0.05 Čas v sliki. 0.10 Ženska brez preteklosti, drama. 0.40 Po#d s strani. 1.45 Kulturni teden. 2.15 Dober dan. Koroška 2 45 Dobar dan Hrvati, a 15 Tuja domovina 3.45Videonoč. 13. oKtober SAT1 6.20 Baywatch, pon. 7.10 Vesoljska ladja Enterprise. 8.50 KKung Fu. 9.50 Velika dolina. 10.50 Pod dvema zastavama, amenški 12.20 Noč v zelenem kakaduju, plesni. 14.05 Dedek si tega ne dovoli, komedija 16.15 Meč Robi na Hooda, pustolovski. 18.00 Baywatch Mghts. 18.30 Poročila 19.00 Nogomet nem liga. 20.00 Noč sokolov, fantazijski. 1984 (Mchelle Pfeiffer). 22.10 nogomet 22.10 Pogovor v stolpa 23.00 Spiegel TV. 23.30 24 ur. 0.05 Zgodbe iz grobnice. 0.35 Lovec na denar, akdjski.1.55 Meč Rotfna Hooda, pon RTL 5.45 Formte 1 VN Japonske (Suzuka). 8.00 Otroški program 11.15 Pa prav Alaska, serija 12.05 Štirinajst razbojnikov, drama, 1966 (Fred MacMurray). 14.10 Boks dan potem 15.30 Formula 1. pon. 16.10 Formula 1 pregled sezone. 16.45 David Copperfield: Skrivnost OrientEx-pressa. 17.45 Žrvalsto magazin. 18.15 Rudjev pasji show. 18.45 Poročila 19.10 Wie v säi. 20.15 Bingo, komedija 1991 (Cindy Wlliams). 22.00 Spiegel TV. magazin. 23.00 Prime Time, kult magazin. 23.20 Policijski revir. 0.10 Kanal 4 zabava 0.45 Kanal 4, mm agazin. 1.20 Human Factor faktor človek. l\5 Dark Shadows, 2. del. RTL 2 5.25 Osenova tolpa v šknpah. 7.10 Gospodar Comwalia, pon. 8.55 Obiščite Evropo, komedja 1987.10.45 New York, New York, misical. 13.10 Boogies Diner. 13.35 Bravo TV. 15.50 Hotzpotz. 16.50 He's My Girl, komedija, 1987 18.20 Dobrodošli v življenje. 19.20 Pristaniški policaji. 20.15 Nash Bridges, krim serija (Don Johnson). 21.10 Walker, teksaški ranger. 22.10 Peep, erotični show (Verona Feldbusch). 23.25 Exklusiv, reportaže. 0.10 Blood Diner zagotovo brez okusa graz. komedja 1.35 Mlad ostrostrelec, triler. PRO 7 6.15 Otroški program 11.45 medvedje 12.15 Parker Lews. 12.40 Sestre, sestre. 13.10 Prave barve. 13.40Sam doma. 14.10Alf. 15.15Samd, komedija 1992 (Bridget Fonda, Campbell Scott) 17.05Baby1on5.18.00Superman pustolovščine Loisa & Clarka 19.00 Svet čudežev. 19.30 Poročila 20.00 Noč z moškim mojih sanj. komedija. 1993 (Matthew Brodenck. Annabella Sciorra). 22.00 NewyorSki policaj. 23.00 Hudčev razred, akcijski. 0.45 "2 proti 2". 1.15 Poročila 1.25 Sidekicks, vestem. 235 Poročila 3.35 Dinozavri vznemirjajo Rim fantastični, 1957. DSF 5.45 Orodna telovadba. 7.15 Hattrick. 9.15 Donimon 9.30 Potovanja 10.00 Normal, magazin. 10.30 MundtaJ. 11.00 Pogovor o nogometu. 12.00 Šport po svetu 13.00 Hattnck. 15.00 Košarka 17.00 Pogovor o nogometu. 18.00 nogomet 2. nem liga 19.00Odvojka. 21.15Mund-al. 21.45 Športna poročila 22.00 Nogomet. 23.00 Amenški nogomet 1.30 Biljard. 2.30 Potovanja 3.00 Blood Sweat and Gory, pon. EUROSPORT 5.45 Forniia 1 VN Japonske 8.00 FormJa 1, pon. 9.30 Kolesarstvo. 11.30 Forniia 1, pon. 13.00 Kolesarstvo. 14.00 Tenis ATP turnir na Dunaju, finale. 16.30 Kolesarstvo. 18.30 FormJa 1 VN Japonske, povzetek 20.00 Sumo. 22.00 Formula 1. povzetek. 23.00 Golf. 0.00 Kolesarstvo. POPtv 5.30 Formula 1: Suzuka, neposredni prenos. 8.00 Risanke. &30 Pink Panter, nsanka. 100 Spi-d in Gogi show 9.30 Risanke. 10.00 Peter Pan, risanka. 10.30 Edera. 11.30 Kuhaske mojstrovine. 12.00 Razprtije, nanizanka 13.00 Hghlander, pon 14.00 Rim vseh filmov, komedija 15.30 Teksaški mož postave, pon. 16.30 FormJa 1, pon. ia30 Ljubezen na Donavi 19.30 24 ur. 20.00 Nedeljski film Klici na dorm, film 22.00 Na sever 23.00 Brez milosti, film 1.00 24 ur, pon. KANALA 8.55 Spot tedna. 9.00 Muppet show, gost Roy O ark. 9.30 Kaličopko, otroška oddaja 10.30 Kapitan Ranet, risanka. 11.00 Svet športa, pon 1Z00 TVprodaja. 14.55 Spot tedna. 15.00 Povračilo. pon. filma. 16.30 !№ppet show, pon 17.00 Mala morska deklica Račje zgodbe, nsanki. 18.00 Avto ljubezni, madnski film 19.00 S катзго na potepu, pon. 19.30 Ropotu vodič, pon 20.00 Uf-can, nanizanka 21.00 Novčiči iz nebes, pon 22.30 Karma, oddaja na meji. 23.30 Spot tedna. ponedeljek, 14. oktober TV SLOVENIJA 1 10.20 Vesela zgodba o žalostni princeski. 11.10 Aneta, nadaljevanka, 6/6. 11.35 Bolj čudno od raja, ameriški film. 13.00 Poročila. 13.05 Novice iz sveta razvedrila, pon. 13.55 Utrip, pon. 14.10 Zrcalo tedna, pon. 14.20 Za TVkamero, pon. 14.30 Forum, pon. 14.50 Nedeljska reportaža, pon. 15.20 Intervju, pon. 16.20 Dober dan, Koroška. 17.00 Dnevniki. 17.10 Radovedni Taćek: Promet 17.30 Očividec, dokum. serija. 18.00 Po Sloveniji. 18.30 Umetniki za svet. 18.40 Risanka. 18.50 Lingo, TVigrica. 19.20 Žrebanje 3x3. 19.30 Dnevnik 2. 20.00 Omizje. 21.30 Roka ročka, igla in laser. 22.30 Dnevnik 3. 23.00 Sova: Red in zakonitost, nanizanka 21/21. 23.50 Noro zaljubljena, nanizanka Slovenija 2 9.00 Euronews. 12.05 Učimo se tujih jezikov, pon 12.20 Reka upanja, nad. 2/18.1105 Zlati boben, pon 14.15 Sobotna noč, pon 15.40 Šport v nedeljo, pon 16.25 Wldbach. pon. naniz 17.15 Red m zakonitost, pon 18.00 Simpsonovi. 18.30 Sedma steza 19.00 Noro zaljubljena, naniz. 19.30 V območju somraka. 20.00 Blaženost, angleška drama. 21.30 Osm dan 22.00 Homo turisticus. oddaja oturizmi. 22.30 Svet poroča 23.00 Brane Rončel izza odra Carta Bley. 1. del. HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Modul 8 12.00 Dnevnik 1220 Ljubezenske vezi, serija 13.05 Santa Barbara, senja 13.50 R*oäla 13.55 Izobraževalni program 14.55 Otroški in rrtaduiski program. 15.50 Poročala 16.00 Dober dan HrvaŠka 17.05 Hrvaška kulturna dedščina. 17.35 Razkrižje Federacije. 1110 Kolo sreče. 18.40 Danes v Saboru. 19.10 Hrvaška spomnska knjiga. 19.30 Dnevnk 20.15 Angö moj dragi, dramska serija 21.15 Z namenom in raztogom 22.15 Dokumentarec. 22.50 Conan Barbar, film z Amoidom Schwaraneggerjem. HTV 2 15.15 Vidkon, ponovitev 16.00 Izpoved zajäce, ameriški film 17.35 Mestece Peyton, serija 18.25 Risanka 18.35 Hugo, TVignca 19.00 Divje srce, serija 1923 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Murphy Browi, hum serija 20.40 Leta za spo-rrinjanje, dok serija 21.40 Peöca. 22.50 Leteči odred, serija 23.40 Zakladnica glasbena oddaja AVSTRIJA 1 6.00 Otroški in rrtadinski program 9.10 Kalifornijska gimnazija Knight Rider 10.20 Zlato iz hripa-vega grla glasbeni, 1957 (Bvis Presley) 12.00 Otroški in mladnski program 13.20 Blazni otrok (zadnji del). 13.45 Ugankarski grad, Tom in Jerry, Artefix. Rožnati panter. 14.50 Mn Čas v sliki. 14.55 Naša mala farma. 15.45 Vesoljska ladja En-terpnse. 16.35 Knight Rider. 17.20 Vsi pod eno streho 17.45 Kdo je tukaj šef? 18.10 Polna hiša 18.35 Prijazna družina. 19.00 Za Luno takoj na levo. 19.30 Čas v sliki. 19.53 VTeme. 20.00Šport 20.15 Stop! ali pa bo moja mami streljala komedija 21.40Hudčeva igra, triler. 23.10 Čas v sliki 23.15 Komančemsi. vestem. 1961 (John Wayne). 1.00 Razburjenje v nočnem klubu, komedija 2.25 Čas v sliki. 3.05 Schiejok dievno. AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki. 9.05 Schiejok dnevno. 10.05 Vreme. 10.15 Bogat in lep. 11.05 Pogledi s strani. 11.35 Milijonsko kolo. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Orientacija 13.40 Kalifornijski klan. 14.25 Dedek na posodo. 15.15 Bogat in lep. 16.00 Schiejok dievno. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme 20.00 Pogledi s stran 20.15 Belo-modre zgodbe. 21.05 Report magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Kraj srečanja kultura 1.30 Pogled s strani. 1.35 Kalifornijski klan. 2.20 Dežela gora a05 Čas kulture. 3.45 VkJeonoč. SAT 1 5.30 Nemčija danes zjutrja 9.00 L. A. Law. 10.00 Igra besed. 10.30 Poker 11 00 Kemer 1г00 Vera opoldne. 13.00 Remington Stele. 14.00 Cag-ney & Lacey. 15.00 Star Trek: naslednja generacija. 16.00 Jake in McCabe. 17.00 Vskaprob vsakemu. 17.30 RR.18.00 Pojdi na vse. 18.30 Poročila Ulrich Meyer. 20.00 Halo, stric zdravnik. 21.00 Za vsak primer Stefanie. 23.00 News & Stories 23.50 Humano življenje na Ekvatorju, dokumentarni 0.25 Vesoljska ladja Enterprise, pon. 1.15 Jake in Mc Cabe. 2.05 Cagney & Lacey. pon. RTL 7.00Točno sedem 7.30 Poročila 8.05 Spnngfiel-dova zgodba. 9.00 Poročila. 9.05 Santa Barbara (1868). 10.00 Bogat m lep. 10.30 Nikoli ne poza-bimSoledad. 11.00 Cena je vroča 11.30 Družinski dvoboj. 12.00Točno opoldne. 12.30 Zlata dekleta 13.00 Rockford. 14.00 Bßaßrtxä Schßaßfer. 15.00 Ilona Christen. 16.00 Hans Meiser. 17.0 Jeopardy. 17.30 Med narrt.18.00 Dober večer 18.30 Exdusiv, magazin (Frauke Ludowig). 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin (Barbara Eig-marm). 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Colum-bo: Kdor se zadnji smeje, kriminalni. 1989 (Petr Falk, lan Buchanan) 22.05 Extra RTL magazin 23.0010 pred 11.23.30 Exclusiv. kino. 0.00 Polnočni žumal. 0.25 NogomeL 0.30 Cheers. 1.00 Sledge Hammer. 1.30 Zlata dekleta pon. RTL 2 5.55 Otroški program 10.00 Nasmeh, prosim 10.55 Dobrodošli v življenje, pon. 11.50 Otroški program. 16.05 Ripper. 16.30 Divjak. 17.00 Knitft Rider. 17.55 Beverly Hills, 90210.18.55 Skrivnostna dvjina. 19.30 Nasmeh, prosim 20.15 Mamie, triler. 1964 (Sean Comery). 22.05 Psycho II, triler, 1985 (Diana Scarwd). 23.50 Shannonova igra. 1.00 Mamie, pon. PRO 7 5.55 otroški program 8.05 Vsi pod eno streho. 8.30 Super mama. 9.00 Bill Cosby Show, pon. 9.30 Samci, pon. komedije. 11.30 Trije angelčki za Chartieja 12.30 Matlock 13.30 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella Kiesbauer, pogovor. 15.05 Naša mala farma 16.05 Otroški programu.:» Vsi pod eno streho 18.00 Super mama. 18.30 Bill Cosby Show. 19.00 Mualno. 19.30 Poročila 20.00 Izginila brez sledu, kriminalni. 22.05 Info magazin. 23.05 Arabella Night. 0.40 Babylon 5.1.30 Poročila 1.40 Svet čudežev, pon. DSF 9.15 Nogomet 10.15 Pogovor o nogometu pon. 1115 Nogomet. 12.15 Automagazin. 13.15 Su-perfan, pon. 14.00 Košarka, pon 15.00 Normal, magazin 15.30 Zvezde športa 16.15 Odbojka 17.00 NogomeL 18.00 Superfan 18.45 Športna poročila 18.50 Nogomet 19.25 NogometFSV MainzEintracht Frankfurt 21.15 Offensiv, intervju. 2215 Športna poročila. 22.30 Mednarodni nogomet. 23.15 Ameriški nogoet. 0.15 Normal, pon. I.30 šport po svetu, magazin. EUROSPORT 8.30 Jadranje, magazin. 9.30 Nogomet. 11.00 Mednarodni motorsport. 12.00 Traktorji 13.00 Formte 1, pon. 14.30 Smučanje na vod. 15.00 Kolesarstvo. 17.00 Borilni športi. 18.00 Nogomet legende SP. 19.00 Formula 1. pon 20.00 Hitri svet, magazin 22.00 Avtomobilizem 23.00 Euro-goals. 23.00 Gotf. 1.00 Wrestling POPtv 9.00 Jutranji program 10.00 Santa Barbara pon II.00 Spd in Gogi show, pon. 11.30 Risanke. 12.00 Pop kviz, pon 12.30 Imamo jih rad, pon. 1100 Ljubezenska zgodba, miri serija 1/4.14.00 Ljubezen na Donavi, pon. 15.00 Max Glick, pon. 15.30 Pop 30 16.00 Ша, nanz 16.30 Santa Barbara 17.30 Obalna straža 18.30 Pop kviz. 19.00 Cosby. 19.30 24 ur 20.00 Ženska francoskega poročnika film 22.00 Volita? 1996. 22.30 Športna scena 23.30 Sedma sila 0.30 Mož pravice. 1.30 24 ur, pon. 2.00 Pop30, pon. KANALA 15.10 IVprodaja 15.30 Predstavitev izdelkov. 15.55 Video strani. 16.55 Spot tedna. 17.00 Karma pon 18.00 Lucan, pon. 19.00 Qasberi spoti. 19.30 Novosti iz zabaviščnega sveta 20.00 Zlata dekleta humoristična nanizanka 20.30 Odoötve 1996. predvolilni formi 21.30 filmska uspešnica Nezaslišana sreča ameriški film 23.10 HavMons. nanizanka. 0.20 Spot tedna 0.25 TVbrodaia 0.45 Video strani. \ torek, 15, Ш5ШШШ Zgodba o štirih željah, dokum. oddaja. Oskar, kina in laser, pon. filma. Poročila Lingo, pon. Vsi smo ena družina, pon. serije. Obzorja duha, pon. Bliss, pon. drame. Mostovi, pon. Dnevnik 1. Sredi galaksije zavij levo, nanizanka. Jakec in čarobna lučka. Po Sloveniji. Umetniki za svet Risanka. Kolo sreče, TVigrica Dnevnik 2. V žarišču. Dosje. Prijateljice iz hiše žalosti, nadaljevanka. Dnevnik3. Poslovna borza. Sova: Splošne poizvedbe, naniz. Davovsvet, pon. nanizanke. 10.50 11.30 13.00 13.05 13.50 14.20 14.50 16.20 17.00 17.10 17.35 18.00 18.30 18.40 18.50 19.30 20.00 20.30 21.20 22.30 22.55 23.10 0.40 SLOVENIJA 2 9.00 Euronews. 11.15 Osni dan, pon 11.45 Svetovi zemlje, pon. serije. 1235 Alpe Jadran, pon. 13.05 Otvoritveni koncert orkestra SF, pon. 14.50 Zoom pon. 15.50 PustokNščine in odkntja serija 16.20 Dr. Oumnova, pon. nanizanke. 17.10 Red in zakonrtost. pon. палгалке 18.00 Casflwi, nadaljevanka 4/26. 18.30 Oddaja o invalidih. 1/6. 18.45 Potrošnikov kažipot. 1/6 19.00 Davov svet, nanizanka. 19.30 V območju somraka, nanizanka. 20.00 Wldbach. nanizanka. Ш20.50 Studo city. 21.50 Oči kritike. 22.40 Ciklus nemh filmov: Spoštuj svojo ženo, danski čbfilm 0.25 Studo city, pon. HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro. Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program. 11.30 Otroški in mladnski program 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezenske vezi, serija 13.05 Santa Barbara. serija 13.50 Poročila 1155 Izobraževalni program 14.55 Otroški in rrtadnski program 15.50 Poročila. 16.00 Dober dan. Hrvaška. 17.05 Pazi, steklo. 17.35 Kažipot 18.10 Kolo sreče. 18.40 Danes v Saboru 19.10 Hrvaška spominska knjiga. 19.30 Dnevnk 20.15 Dok. oddaja 20.45 TVparlament 22.15 Dokimertarec 22.45 Rdeča Sonja film z Amol dom Schwarzeneggerjem. HTV 2 16.20 Leteči odred, serija 17.10Zakladnica glasbena oddaja ponovitev. 1&25 Risanka. 18.35 Hugo, TVigrica 19.00 Divje srce, serija 19.23 Risanka 19.30 Dnevnik. 20.15 Urgenca serija 21.05 Črno belo v barvi: Skica za portret CydCha-nsse; Dvigni zaveso, ameriški film; Lih Čaki o Fre-du Astairju in stepu; Povest rock'n roöa AVSTRIJA 1 6.00Otroški in rrtadnski program 9.50 Knight Ri-der.f 10.35 Stopi, ali pa bo moja mami streljala pon. komedije. 1200 Otroški in mladnski program 13.20 Pika nogavička 1/20. Ugankareki grad. Tom in Jerry, Arlefix, Rožnati panter. 14.50 Mni Čas v sliki. 14.55 Naša mala farma ^Vesoljska ladja Erterprise. 16.35 Knight Rider. 17.20 Vsi pod eno streho. 17.45 Kdo je tukaj šef ?. 18.10 Polna hiša 18.35 Prijazna družina. 19.00 Noro zaljubljena 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport 20.15 Trije iz vsega srca komedija 1992 (Wllian Baldwin) 21.55 Dosjeji X. senja 22.50 Ura smti. triler. 0.20 Čas v siiki. 0.25 Dolga pot v Cardiff, vestem. 1940 1.55 Čas v sliki. 2.30 Pogled s stran 2.35 Schiejok dnevno. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Schiejok dievno. 10.05 Vte-me. 10.15 Bogat in lep. 11.05 Lokalne novice. 12.00 Čas v sliki. 12.10 Report, magazin. 13.00 Časvskki 13.10Konflikti. 13.40 Kalifornijski klan. 14.25 Dedekna posodo. 15.15 Bogat in lep. 16.00 Schiejok dnevno. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstnji. 19.00 Lokalne novice. 19.30Časv sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogled s stran. 20.15 Universum Umetnost branja sled. 21.15 Tema 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna 23.00Prisilni pogled, filmska noč Dietmarja Brehma oktober SAT 1 9.00 L A. Law. 10.00 Igra besed. 10.30 Poker 11.00 Kemer 12.00 Vera opoldne. 13.00 Re-mngton Steele. 14.00 Cagney & Lacey. 15.00 Star TrekDeep Space Nine 17.00 Vsak proövsa-кепи. 17.30 RR. 18.00 Pojd na vse 18.30 Poročila Ulnch Meyer 19.00 Kolo srče. 20.00 S<-elmannove pustolovščine, dokumentarni. 21.00 Hribovski zcfravnk 22.00 Chicago Hope. 23.00 Harald Schmidt Show 0.00 Sindeyr U.S.Garrizi-ja 1944.1. del. avstralski. 1989 (Lisa Harrow). 2.05 Star Trek Deep Space Nne. pon RTL 7.00Točno sedem 7.30 Poročila 8.05 Springfiel-dova zgodba 9.00 Poročila 9.05 Sarta Barbara (1869) 10.00 Bogat in lep. 10.30 Nikoli ne pozabim Soledad. 11.00 cena je vroča 11.30 Družinski dvoboj. 12. OOTočno opoldne. 12.30 Zlata deMeta 13.00 Rockford. 14.00 МзШ Schßaßfer 15.00 Ilona Omsten 16.00 Hans Meiser 17.00 Jeopardy 17.30 Med nam. 18.00 Dober večer 18.30 Exdusiv. magazin. 18.45 Poročila 19.10 Explosiv, magazin (Barbara Efigmam) 19.40 Do-bn časi, slabi časi. 20.15 Dvojn vložek 21.15 Bal-ko. 22.15 Quincy 23.15 Marrt Vice 0.00 Pol-nočn žumal. 0.25 Nogomet. 0.30 Cheers. 1.00 Sledge Hammer. 1.30 Zlata deMeta pon RTL 2 5.45 Otroški program 9.30 Ripper 9.55 Nasmeh, prosim 10.30 Knght Rider 11.25 sknvnostna dvjina. 11.55 Otroški progam 16.10 Ripper 16 35 divjak 17.00 Knght Rider 17.55 Beverly Hills. 90210 18.55 Skrivnostna divjina. 1930Na-smeh, prosim 20.15 Nič brez mojega otroka drama 1992 (Clancy Brown) 22.10 Bad Boys mali in nevaren, drama.1983 (Sean Penn Esai Morales). 015 Poročila 035 Trne Blood, drama pon. 2.20 Nič brce mojega otroka pon. PRO 7 6.40 Otroški program. 8 05 Vsi pod eno streho. 8.30 Super mama 9.00 Bill Cosby Show, pon 9.30 Rebekina hü, pustolovski. 1991 (Peter OTo-le). 11.30 Trije angelčki za Oiarlieja 12.30 Mallock 13.30Opoldanski magazin 14.00Arabela Kiesbauer, pogovor. 15.00 Naša rrala farma 16.05 Otroški program 17.30 Vsi pod eno streho 18.00 Super mama. 18.30 BUI Cosby Show. 19.00 Aktualno. 19.30 Poroäla 20.00 Uryenca 21.00 Akti X skrivnostni akli FBI. 22.05 Akti X special, krim 1995. 23.00 Reporter,, magazin 0.00 Poročila 0.10 Newyortki policaji 1 00 Poročila 1.10Superman, pon. ZOO Möock, pon DSF 9.15 Nogomet 10.15 Intervju 11.15 Klasiki športa 11.30 Mednarodn nogomet 12.15 Amenski nogomet. 13.15 superfan 14.00 Nogomet. 1500 Zvezde športa 15.45 Mednarodni nogomet 16.30 Intervju Wnfned Schßaßfer. 17.30 Hokej na ledu. 20.15 Motorsport 21.15 Športna dok 21.45 Šport po svetu. 22.15 Športna poroäla 2230 Pogovor. 23.30 Športna dok 0.00 West-ling. 1.30 Oldbmerji. 2.30 Športna dokum EUROSPORT 8.30 Formte 1 VN Japonske, pon 10.00 Hrtn svet. magazin. 1200 Eurgoals. 13.00 MotociWi-zem 14.00 Tnaöon 15.00 Tenis WTA turnir v Zürichu. 17.00 Avtomobilizem pon 18.00 Teris turnir v Zürichu 20.30 Boks. 2230 Nogomet UEFA pokal. 0.30 Snooker. POPtv 8.30 Jutranji program 9.30 Grd raček nsanka 10.00 Santa Bamara pon n.ooSedra sila pon. 12.00 Pop kviz, pon. 12.30 Volitve 1996, pon 13.00 Kuharske mojstrovine, pon. 1130 Športna scena pon. 14.30 Acapulco H.EAT.. 15.30 Pop 30. 16.00 Mulo, nanz 16.30 Sarta Barbara 17.30 Obalna straža 18.30 Pop kviz. 19.00 Cosby. 19.30 24 ur. 20.00 Oicago Hope 21.00 Ne-wyorška policija. 2200 Volitve 1996 2230 M.A.S.H. 23.00 Sedna sila naniz 0.00 Mož postave. naniz. 1.00 24 ur. pon 1.30 Pop 30, pon. KANALA 15.10 IVprodaja 15.30 Predstavitev izdelkov. 15.55 Video strani. 16.55 Spot tedu 17.00 Novosti iz zabaviščnega sveta pon. 17.30 Daktari. pon 18.30 Kapitan Planet pon 19.00 Glasben spoti 19.30 S kamero na potepu, pon 20.00 Her-manova glava nanizanka 20.30 Sirene, nanizanka 21.30 Hondo, naniz. 2230 Öasbena oddaja 23.00 Darmyjeve zvezde. 0.00 Spot tßdia 0.05 IVprodaja 0.30 Video strani. TEDNIK - lo. oktober 1996 od tod in tam - 21 PIŠE: MIRKO KOSTANJ EVE C / REFERENDUMI O VOLILNI ZAKONODAJI 0 referendumskem »tirkusu« 1. nadaljevanje Ker sta tudi skupina 35 poslancev, povečini iz LDS in SKD, in Državni svet (DS) hotela z referendumi doseči uzakonitev svojih modelov volilnega zakona in ker sta menila, da prej omenjena "parcialna" zahteva skupine volivcev ne more imeti prednosti pri razpisu referenduma, sta računajoč na načelo časovne prioritete kar tekmovala, kdo bo prvi vložil zahtevo za razpis referenduma. Oba sta jo vložila 17. 4. 1996, vendar DS nekaj minut kasneje. Nagradno turistično vprašanje Druga haloška konjenica je uspela. Na 150-kiIo- metrski poti med haloškimi griči je tri dni jahalo 75 konjenikov na 63 konjih iz cele Slovenije, Nemčije, Italije in Hrvaške. Na koncu poti so v soboto ustanovili tre-king zvezo Slovenije, ki bo povezala vse trenutno znane konjenice v Sloveniji. Za predsednika so izvolili Sandija Gombača iz Valvasorjeve konjenice, ki je tudi dal pobudo za ustanovitev zveze. V Mariboru poteka v teh dneh 4. sejem gostinstva in turizma Gost Tur '96, po pričakovanjih pa naj bi se v teh dneh v Ptuju pričele tudi priprave na martinovanje. Tradicija in kvaliteta ptujskih vin zahtevata, da se Ptuj uveljavi tudi kot mesto, ki pri- pravlja najbolj privlačno in najbogatejše martinovanje v Sloveniji. Nagrado za pravilen odgovor na prejšnje nagradno turistično vprašanje, kdo sta umetnika, ki sta razstavljala v razstavišču pod gradom v Prešernovi ulici v Ptuju (kipar Gabriel Berlič in slikar Peter Petrovič), prejme Sanja Pin-tar iz Peršonove ulice 2 v Ptuju. Čestitamo! Letos proslavlja ptujska proštijska cerkev sv. Jurija častitljivo obletnico posvetitve. Navedite, katerega leta se je to zgodilo. Nagrada za pravilen odgovor so muzejske publikacije in ptujski spominek. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 18. oktobra. MG NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katerega leta so posvetili ptujsko proštijsko cerkev sv. Jurija? Reševalec:........................................................................... Naslov:................................................................................ Skupino 35 poslancev je sestavila sledeče referendumsko vprašanje: "Ali ste za to, da se zakon o volitvah v državni zbor spremeni tako, da bo zagotovil: - neposreden vpliv volivcev na izbiro poslancev - enakomerno zastopanost, prebivalcev po območjih in - sorazmerno zastopanost političnih interesov v državnem zboru, na podlagi katere je število mandatov sorazmerno številu osvojenih glasov in sicer po naslednjih načelih: - odpravi se možnost, da politične stranke določijo tako imenovane nacionalne liste, po katerih se določeno število poslanskih mandatov dodeli kandidatom s teh list neodvisno od volje volivcev, - v vsaki volilni enoti se izvoli enako število poslancev, tako da so vse volilne enote enakomerno zastopane v državnem zboru - za poslance so izvoljeni tisti kandidati z list kandidatov v posamezni volilni enoti, ki so dobili največjo podporo volilcev v volilni enoti, nastopajoč po volilnih okrajih, - volilni količnik, ki pove, koliko glasov je potrebnih za pridobitev enega poslanskega mandata v volilni enoti, se zmanjša tako, da bo čimveč mandatov razdeljenih neposredno v volilni enoti in da bodo imeli večjo možnost izvolitve tudi neodvisni kandidati." Državni svet pa želi na referendumu postaviti volivcem tole vprašanje: "Ali ste za to, da se zakon o volitvah v državni zbor spremeni in sicer s ciljem, da se uvede kombiniran proporcionalno-večinski sistem, v katerem bodo zagotovljena tri izhodišča: - vpliv volivcev na izvolitev poslancev - enakopravna zastopanost vseh volilnih območij in - proporcionalno zastopstvo političnih interesov v državnem zboru, kar bi se doseglo tako: - da se uvede 44 volilnih okra-lev in da ima vsak volivec dva glasova: enega za neposredno izvolitev poslanca v svojem volilnem okraju, drugega pa za listo kandidatov v volilni enoti - da se poslanci v 44 volilnih pkrajih neposredno dokončno bolijo po večinskem sistemu z ^okrožnim sistemom volitev - da se 44 poslancev izvoli po Proporcionalnem načelu z dru-Öm glasom za listo kandidatov v yolilni enoti, in sicer tako da so Voljeni kandidati z list kandidatov z večjim številom glasov ^1" da je drugi glas hkrati pdloćilen za proporcionalno de-lllev 88 poslanskih mandatov * da se pri končni proporcio-^ni delitvi mandatov upošte-^io glasovi samo za tiste liste v v°lilnem okraju, ki v volilnem ^kraju nastopajo s svojim kandi-^lom, ter za tiste liste, ki v vsej državi dobijo najmanj 3,5 odstotka glasov." Prikazana referendumska vprašanja sem povzel iz "Večera", str. 35 dne 13. 7. 19%, upoštevajoč na ta vprašanja nanašajočo se odločbo ustavnega sodišča št. U-I-265/96 z dne 1.8. 19% (Ur.l. RS št. 43/%) # Razpis le enega referenduma Smatrajoč, da je treba postopati po splošnem pravnem načelu časovne prioritete vlaganja zahtev in njihovega reševanja, je DZ dne 23. 5. 19% z Odlokom razpisal zakonodajni referendum in to samo tistega, ki ga je zahtevala skupina 35 poslancev (Ur. list RS št. 25/%). # Zahteva po oceni ustavnosti Vloženi sta bili dve zahtevi za oceno ustavnosti in zakonitosti omenjenega odloka. Državni svet je izpodbijal citirani odlok in poleg drugega navajal, da zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (skrajšano ZRLI) ureja predhodni zakonodajni referendum nepopolno, kar omogoča proceduralna izigravanja ustavne pravice DS, zahtevati razpis referenduma. Podpisniki pobude za zbiranje podpisov volivcev in SDS pa so med drugim zatrjevali, da bi DZ moral najprej razpisati referendum na zahtevo 40.000 volivcev (zbranih je bilo 43.710 podpisov). # Odločitev ustavnega sodišča Ustavno sodišče je s svojo odločbo št U-I-201/% z dne 14. 6.19% (Ur. 1. RS št. 34/%), ki jo je sprejelo s petimi glasovi proti štirim, odpravilo 3. in 4. točko odloka, ki določala dan, ki se šteje za dan razpisa referenduma (23. 5. 19%), in dan glasovanja (30.6.19%) in v dispozitivu svoje odločbe še zapisalo: "Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi ni v neskladju z ustavo, če se razlaga tako: - da se hkrati izvedejo referendumi o vseh vprašanjih, ki naj bodo predmet referenduma, vsebovanih v vseh pobudah ali zahtevah za razpis referenduma o vprašanjih, ki se urejajo z istim zakonom, če so bile vložene do sprejetja akta o razpisu zakonodajnega referenduma, glede vseh pa so izpolnjeni pogoji iz 15. in 16. člena zakona, in - da je državni zbor v primeru, če je sprejeta odločitev na dveh ali več referendumih, vezan na izid tistega, ki je dobil največji odstotni delež glasov "za" v celotnem številu volivcev, ki so glasovali na posameznem referendumu." Naj pojasnim, da je po 15. čl. ZRLI državni zbor pooblaščen, da v primeru, če meni, da v zahtevi za razpis referenduma ni jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, ali če zahteva ni obrazložena, pozove predstavnika predlagatelja oziroma pobudnika zahteve, naj jasno opredeli vprašanje oziroma dopolni zahtevo z obrazložitvijo. Če predstavnik predlagatelja oziroma pobudnik zahteve vztraja pri svojem vprašanju ali ne dopolni zahteve z obrazložitvijo, lahko državni zbor odloči, da referenduma ne razpiše, v takem pri meni pa lahko predstavnik predlagatelja oziroma pobudnik zahteve zahteva, da odločitev DZ preizkusi ustavno sodišče. V 16. čl. ZRLI pa je določeno, da lahko državni zbor, če meni, da je vsebina zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo, zahteva, naj o tem odloči ustavno sodišče. Opozorim naj, da je o delu vprašanja, vsebovanega v zahtevi skupine 43.710 volivcev za razpis referenduma o volilnem sistemu za volitve v DZ, in o vprašanju, vsebovanem v zahtevi DS za razpis referenduma o volilnem sistemu za volitve v DZ, razpravljalo tudi ustavno sodišče in izdalo odločbo, ki sem jo citiral že prej, ko sem prikazal referendumska vprašanja. Nadaljevanje prihodnjič PREJELI SMO KS Dolena se obstaja ODGOVOR NA SESTAVEK VOLITVE V KS DOLENA BOMO BOJKOTIRALI (Tednik št. 40) Živim na najbolj oddaljenem in najvišjem hribu Haloz naše KS Dolena, to je na Vildonu. Čeprav sem ves izčrpan, bolan in izmučen od težkega dela in slabih pogojev za življenje, me je močno prizadel članek v Tedniku - pogovor s Srečkom Svenškom Srce me boli ob takih izjavah človeka, ki nikoli ni nič naredil za kraj ne za društva. Ko smo drugi desetletja delali in garali za razvoj kraja kot celote, je on delal samo zase, enako tudi danes, samo z razliko, da je na politični sceni kot svetnik v občini Videm. G. Svenšek bo moral pri sebi še marsikaj razčistiti in si razjasniti, da ne more veljati samo "njegova", da so le sklepi in stališča večine svetnikov. Žalostno, da moram svetniku dopovedovati, da KS Dolena s statusom pravne osebe še vedno obstaja, tako kot KS Videm, KS Leskovec, KS Podlehnik, in da bomo ob volitvah izvolili novi svet KS za dobo 2 let, da KS Dolena v bistvu ni razpadla, kot to on trdi. Občani Dolene se tudi nismo odcepili k občini Majšperk. Res je tekla razprava o tem vprašanju in na zboru občanov sta glasovala samo dva občana za referendum k Majšperku. Glede Bolečke vasi pa bo referendum pokazal in šele takrat bomo lahko rekli za odcepitev. Dragi g. Svenšek, če mislite, da se tako enostavno ukinja KS Dolena, se motite; če mislite na račun ukinitve čez noč postaviti KS Sela za celotno območje, se motite. Verjetno vam je znano, da po zakonu imate možnost ustanoviti in registrirati svojo KS Sela, sprašujem pa vas, zakaj je že niste, saj bi lahko že volili v svoj svet nove KS Sela. Nihče od nas Haložanov vam tega ne brani, ni pa treba pljuvati po nas. Očitki kako smo vam Haložani vse požrli, da ste bili vedno "tam doli na ravnem polju" zapostavljeni, da imate komaj 20 telefonskih priključkov ipd. Kot eden izmed starejših in vedno aktivnih članov oz. občanov v KS Dolena in v kulturnem društvu dobro poznam razvoj in aktivnosti naše KS Dolena in društev. Vedno ste bili prvi na vrsti, naj bo na področju elektrike, vodovoda, cest, telefona. Kot član odbora za komunalno dejavnost v občini nam pojasnite, kaj ste naredili za naše haloško področje; za vaše področje se res lahko hvalite na račun vseh davkoplačevalcev, ki bomo zaradi zaletavih odločitev pri asfaltiranju cest in nad 100% presežnih zagotovljenih sredstev po proračunu vračali kreditna sredstva, da ste lahko poasfalti-rali vse, kar vam je bilo po volji, in to brez tolarja udeležbe občanov; za v bodoče pa za nas pripravljate nove kriterije sofinanciranja. G. Svenšek, spoštovani svetnik občine Videm, če mislite, da si na tak način nabirate volilne pike, se motite; z vašimi trditvami in aktivnostjo se ne moremo strinjati, kajti tako rušite samo odnose med ljudmi in to ne vodi nikamor. Čeprav vam ni po volji, bomo 10. novembra občani KS Dolena izvolili nove člane sveta KS Dolena. Franc Vidaoič, Dolena MARIBOR / AVDICIJA ZA MANEKENKE IN FOTOMODELE Dober odziv V domu Zveze kulturnih organizacij v Mariboru je bila v petek avdicija za nove mane-kene in fotomodele, ki jo je organiziral Modnooblikoval-ni studio Marjana Podlesni-ka. Udeležba je bila izredno dobra, saj je v skupini od četrtega do dvanajstega leta sodelovalo 23 deklic in dečkov, v starejši pa 21 fantov in deklet. Presenetljivo veliko jih je prišlo tudi iz Ptuja in okolice. Ti so se dobro odrezali in bodo lahko že v prihodnjih dneh pričeli obiskovati prvo pravo manekensko šolo po trinajstih letih, v kateri bodo spoznali osnove blaga, kulture oblačenja in vsega drugega^kar sodi k odrskemu nastopu. Sola naj bi prvenstveno prispevala k večji kulturi oblačenja pri nas. Manj razveseljivo pa je dejstvo, da na avdiciji ni bilo nobene udeleženke, ki ne bi imela ce-lulita, tudi dvanajstletne deklice ga že imajo. Celulit pri mladih je dokaz več, da mlada generacija ne živi zdravo in da bo na tem področju še potrebno veliko naredi ti, zlasti pri prehrani, ki je eden glavnih vzrokov za nastanek pomarančne kože. MG "tUli-tfr Ramona Seka iz Ptuja je še posebej navdušila. Foto: Boris Čeh raw&nö PRODAJA VOZIL ŠKODA IN LADA UGODNI KREDITI! Ormoška cesta 23, p.o. PRODAJA: tel.: 062 776 311 SERVIS: tel.: 062 771 883 PRODAJA AVTODELOV: tel.: 062 776 357, 771 772 in + ä s ŠKODA ■ V VrJtevagen Group 22 - poslovna sporočila 10. oktober 1996- TEDNIH Akcijsko Znižanje Cen FIAT BRAVO 1.6 sx 25.190 DEM j FIAT BRAVA 1.6 sx 25.990 DEM Avto Prstec POOBLAŠČENI PRODAJALEC 2251 PTUJ, OB DRAVI 3a, tel 062 773 095 do 5 let tudi na položnice ugodne obresti Odslej tudi ALFA ROMEO AR 145 1,6L 23.460 DEM ГВДШ Mali oglasi PRODAM eno sezono rabljen tračni transporter koruznih storžev dolžine šest metrov. Možen pogon z elektromotorjem ali traktorjem. Transporter ima svoja gumi kolesa in ga je možno prevažati s traktorjem, тг 062 792-324._ LOKAL v centru mesta v Ptuju, 16 m , oddam v najem, тт 062 772-676._ EVROVLEĆNE kljuke za osebna vozila montiramo z električnim priključkom po ugodnih cenah, rs 062691-426._ PRODAM 3,5-sobno stanovanje v pritličju na Ptuju ter 1,2 ha zemljišča v Zgornjem Leskovcu-ТГ 062 771-075, zvečer._ ŠTEDILNIK na trdo gorivo "Der-bi", nov, in trajnožarečo peč, malo rabljeno, poceni prodam. Borov-ci, g 795-496._ AVTOTRGOVINA RENT-A-CAR Janko Čuš, Moškanjci 54/A. Odkupujemo vozila Jugo, Zastava 101, R 4 GTL, R 5 campus, тг 708-129._ TROCAL FENSTER & TUREN PVC. Okna in vrata, rolete, žaluzi-je za nove in stare gradnje izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. Roletarstvo Amuš, Ptuj, Povodnova 3, it 775-647._ PREMOG iz velenjskega rudnika dostavljamo po rudniških cenah in prevoz, možnost plačila na čeke. Informacije na g 771-661. GRUNDING - PHIUPS - GORENJE, novi in rabljeni televizorji, staro za novo, na čeke. Trgovina servis Puhar, g 724-360._ KROMPIR za ozimnico, beli in rdeči, po 20 SIT, z dostavo 22 SIT, za živino, krmo po 11 SIT, neprebranega po 15 SIT. Informacije na g 766-314 ali 779-679._ NESNICE - mlade jarkice pasme Hisex, rjave, tik pred ne-snostjo (opravljena vsa cepljenja), prodajamo, na vsakih 10 jarčk damo eno zastonj. Dobite jih na farmi Jožeta Soršaka. Podlože 1, Ptujska Gora. Mali oglasi M & M, d.o.o., Slomškova 24. Servis telefonskih aparatov in te- lefaksov,g779-714._ ZELO UGODNO vozimo premog iz Velenja. Naročila na g 063 855-607 ali 775-181._ M & M, d.o.o., TELEFON SERVIS PTUJ, AKCIJA - telefaks in telefon že za 37.599 + PD. Slomškova 24, g779-714. POZOR! Sidra za objemke, španarje za vinograde, tudi sa-jarstvo sidra dobite pri Kovinarst-vu Metličar, Potrčeva 26. g 771- 286._ PRODAM samojede - polarne pse z rodovnikom, stare 9 ted- nov. g 069 61-157._ v GARAŽO najamem v Kajuhovi, Žgečevi ali Trubarjevi ulici. Ponudbe na g 771 -204, ob delavni- kih dopoldan._ PRODAM odojke od 20 do 40 kg in dva prašiča do 150 kg. Križan, Gabernik 52, Juršinci. OPAŽ in ladijski pod z dostavo prodamo, smrekov, suh, I. klasa. g 063 451-082._ ZELO UGODNA cena premoga z dostavo. Možnost plačila na več čekov, g 691-095, mobitel 0609 632-814._ ODDAMO poslovne prostore v centru Ptuja. Prostori se nahajajo v I. nadstropju poslovne zgradbe in so primerni za pisarne. Informacije na g 778-650, od 8. do 12. ure._ ODDAM sobo starejši, pošteni ženski (upokojenki), nekadilki, g 773-180._ PRODAMO: hiše na raznih lokacijah Ptuj, Lenart, Gaj pri Pra-gerskem, Sela, Gomila, Videm pri Ptuju, Tomaž pri Ormožu, vila Mestni Vrh, vila Slov. Bistrica, 2-družinska hiša Miklavž pri Mariboru, Središče ob Dravi. KMETIJE: Svetinci, Drstelja, Zamušani, Sp. Jakobski Dol z vso mehanizacijo, Žvab pri Ormožu - starejša hiša in 80 ar zemljišča, vse vrste stanovanj. LOKALI: gostinski lokal v Slavšini, Grajena, 255 m2 delavnice za razno dejavnost na /m SERVIS ZAMRZOVALNIKOV pridemo k vam na dom - ne zaračunavamo kilometrine Sagadinova 1, PTUJ • naročila NON-STOP it062 776-040 Сзлјупз jjtfbbć'dij^ ubvУ^јшл, du T^ni udjjj'J Eidvukaitujo, U UlijäHll ^KjJvoilM ' kuj, VicüVü DV, 5 (0Ü2J 772042 Stiles SALON POHIŠTVA Ob Dravi 3a, desni breg Drave - zgradba PETOVIA Bf PRODAJA POHIŠTVA NA KREDIT T+7,2% od 13-36 mesecev sf PRODAJANA 8 čekov brez obresti - regal Al črni (kotni) - - regal Beta NOVA - - regal GAJA (kotni) ЏИИГТ, - - regal SABRINA (masiva) ZJfrtOS,- - otroška soba ' DANE JM62, - - otroška soba 'NINA" - zelena - otroška soba Dl belo-rumena - regal VEGA - 3,72m NOVO III cca 5m2 229.492,-150.445.-157.572,-193.684,-86.365,-97 497,-89.786,-142.702,- Kravje I že od 39.234,- daljo ■ vzmetnica RIVIERA 190x90 9.990.- ■ vzmetnico EMEPt ORTOPEDiC 190x90 13.905,- Delovni čas od 9 - 18 ure v soboto od 8 - 12 ure. SVETUJEMO * DOSTAVIMO * SESTAVIMO 1 s- 062773 - 375 \/ölll< razstavni 1гл iz>arkirml prostor Bregu, pisarniški prostori na Bregu. PARCELE: Kicar 1600 m2, Ki-car 3500 m , 3 parcele v Žabjaku, Kicar na zelo lepi lokaciji parcela 1000 m2 s kletjo in ograjema, Gomila pri Juršovcih z vso dokumentacijo samo 22.000 DM, Mu-retinci nadomestna gradnja, Gorišnica 1400 m . Na Tumišču se prodaja hiša Jelovica, parcele 1400 m2 ograjene, talno gretje, CATV, telefon, še ni bila vseljena. VIKENDI: Sakušak, Podlehnik, Vareja. Agencija "Vikend" Biš 8/B, g 062 757-110._ GRADBIRO, PTUJ, KLEPOVA 12. Posredujemo prodajo vseh vrst nepremičnin v Ptuju in okolici. Napravimo sodne cenitve, lastniško dokumentacijo (vloge, pogodbe, ZK predloge) in svetujemo pri gradnji in obnovi objektov. Podrobne informacije v Štajerskem oglasniku ali po rs 062 773-949, od 8. do 15. ure in od 18. do 21. ure. Vse vaše želje bodo naša obveza za dobro rešitev. RABLJENE termoakumulacij-ske peči moči 2 in 4 kW znamke AEG - MAGNOHROM ugodno prodamo. Lešnik, Ptuj, Klepova 12, g 773-949._ PRODAMO telici, breji - v 6. me-secu, simentalki. Gerečja vas 18. DVE črno-beli kravi, visoko breji, ena simentalka, brejo kobilo prodam. «656-091, od 19. ure dalje._ UGODNO PRODAM kravo, dobro molznico, visoko brejo, rs 711-008._ PIM - popravilo, montaža centralne kurjave, vodovoda in oljnih gorilnikov. ст062 776-884. BETONSKI ZIDAKI dimenzii25, 20 in 12 v akcijski ponudbi. Sur-bek, s.p. Poljčane, rr 062 825-303._ PRODAM kombi Zastava 850 AP. rr 796-013.__ ODKUPUJEMO bučnice - goli-ce Informacije ff 796-727. č&mm čiščenje vseh vrst tekstilnih plastičnih . kamnitih in lesenih oblog ter poslovnih prostorov TELEFON 771 963 -779 814 ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonovića v Krapinl, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po t* 0038549372-605. N0V0I FIKSNA IN SNEMNA 0R-TODONTUA ZA OTROKE IN ODRASLE. □_ (vec kot plesna šolaj V OSNOVNI ŠOLI MLADIKA INFORMACIJE: 'S0609 634-900 Otroci in odrasli če ste sami ali v dvoje, začetniki ali dobri plesalci, vabljeni v veseli svet plesa. КогтшЈ^ЈбГГјprogram za do! počutje in svež videz ko; Aromoterapija in^li^|enaža obj ' Umfna drenaža oB^S^ 1 Kemični piling z AHA sadnj Maska га oči in podočnjake 1 Aromotorapija telesa ' Terapija za nosečnice ' Odpravljanje ceiulita z algami, kremo, aroma esencami ter z ki stimulira mišice in gladi celutit. V>čava 127, Ptuj, tel 062/777-179 Vsak četrtek Љ brezplačni mali oglasi N0N-ST0P po tel.: (062) 225 330 in (063) 443 479 Prvi tiskani oglasnik, ia katerega iahko oglase oddate tudi preko Interneta: WWW REDIS.SI MONTAŽA TV ANTEN Alojz JAKOM1NI s.p. 2250 Ptuj, Vodom uL4, tel. 777-718 k montaifl satelitskih in klasičnih anten » kabelski rairodi » nastavitve 71 aparatov in videorekorderjev » i gradnja radiokasetofonov in yvcnikor v vtrjla ш montaia hišnih teflonskih central ELEKTROMEHANIKA GAJSER UUCA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ /TURNISČE/ Previjanje elektromotorjev vseh vrst. tudi za pralne stroje,popravila transformatorjev in raznin gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cenel tr 778-707. □ Zasebna zobna ambulanta dr. ZVONKO NOTESBERG Trajanova 1 (ob Mariborski cesti) Ptu), rs 772-994. q 'ROMANTIKA Trstenjakova 13 (klet Hotela Super Ц) tel. (062) 779-822 četrtek, 10. oktobra ob 22. uri: ADI SMOLAR petek: CC PARTY WHISKY po reklamni ceni! sobota: glasba po izboru Četrtek. 17. oktobra: VLADO KALEMBER Klub je odprt vsak dan od 18. doOI ure. v petek m soboto do 4. ure in v nedeljo od 18. do 1. ure. PRODAM nakladalko SIP, 25 m3, nemški stroj za mletje zrnja in stročja z elektromotorjem, kulti-vator, širok 2,40 m, 2501 sod, star eno leto ® 790-158. ZAMENJAM stanovanje 30 m2 za večje ali enako v Ptuju, rs 777-602._ DVOSOBNO stanovanje z balkonom v I. nadstropju, velikosti 60 m2, takoj vseljivo, prodam. Informacije na rs 062 781 -298, vsak dan po 19. uri. POCENI PRODAM 2 postelji in jogija. Petrovič, Prekomorske 16. ZA NEDOLOČEN ČAS takoj sprejmem samostojnega mizarja s prakso, rs 778-681._ UGODNO PRODAM peč za pice, kruh, gibanico, odojke. rs 777-453._ KUPIM zazidljivo parcelo, največ 5 km iz Ptuja, -в 771 -074. PRODAM traktor IMT 542, letnik 86. rs 761 -021. Ogled je možen v večernih urah od 18. ure dalje. ČE IMA kdo za odstopiti gobo kombušo. naj sporoči na ® 775-877_ PRODAM VW1200, letnik 74, v voznem stanju. Ivan Fendre, llčeva 15, Ptuj, Turnišče. PRODAM 50 arov koruze na rasti. Čuš, Hlaponci 5. j шшажшшљ^ Zavrč 7a, tel. 062/ 760-104, 761 -116, 761 -101 ПМШЖИШљшп. Spuhlja 101, PTUJ, tel. 779-578 NAZIV AVTOMOBILA letnik km cena CITROEN AX 1.4 TRS 1987 74000 450.000 SIT OPEL KADETT KAR. 1.5 TDI 1989 117000 950.000 SIT ZASTAVA 101 1980 127000 65.000 SIT YUGO 55 SKALA 1989 58000 216.000 SIT FIAT REGATA 100 SIE 1987 125000 435.000 SIT GOLF JGL B 3 vratni 1981 112000 207.000 SIT KIA SEPHIA 1.6 SLX 1995 28000 15.500 DEM GOLF JX 1.6 D 3V 1987 178000 okvara motorja GOLF JXB 3 V 1986 87000 5.000 DEM KORAN DO K-5 1995 12500 25.000 DEM AUDI 80 1989 95000 14.000 DEM BMW 525 1990 140000 23.500 DEM CITROEN ZX 1.4 i AVANTAGE '93еа5Јпд-4.500 DEM +28x639 DEM BMW 318 i 1991 88000 25.200 DEM BMW 318 i 1991 140000 25.000 DEM NAKUPNI POGOJI: SAMO PRI NAS LEASING ZA RABLJENE AVTOMOBILE, TOLARSKI KREDITI OD T + 5,9% IN KREDITI NA POLOŽNICE! del. čas od 10. do 17. ure ШММШапљ Zavrč 7a, tel. 062/ 760-104, 761 -116, 761 -101 KIA MOTORS JESENSKI POPUST OD 1.000 DO 1.800 DEM NA ZALOGI TUDI VSI OSTALI MODELI VOZIL KIA POPUSTI SPORTAGE 2.500 DEM POPUSTA NAKUPNI POGOJI: kredit na položnice na 5 let z devizno klavzulo (najcenejši finančni leasing v Sloveniji), bančni krediti že od T+5,9%! Možna menjava staro za novo NAŠ KUPEC SE ZADOVOLJEN ODPELJE! PREVERITE ZAKAJ?! W CHRYSLER CHRYSLER VOYAGER ENOPROSTORSKA LIMUZINA S ŠARMOM, KI SE JI NE MORETE UPRETI! NA ZALOGI TUDI OSTALA VOZILA CHRYSLER IN JEEP NAKUPNI POGOJI: kredit na položnice na 5 let z devizno klavzulo (najcenejši finančni leasing v Sloveniji), bančni krediti že od T+5,9%! Možna menjava staro za novo NAŠ KUPEC SE ZADOVOLJEN ODPELJE! PREVERITE ZAKAJ?! TEDNIK -10. oktober me oglasi in objave - 23 Mali oglasi PRODAM parcelo v Vintarov-cih. občina Destrnik, v velikosti 39,60 arov z vso dokumentacijo in priključki: telefon, voda, elektrika. Informacije na tr 723-263. "PRODAM 320 I zamrzovalno skrinjo Gorenje, malo rabljeno, tr 771-048._ PRODAM traktor Ferguson 533, starejši letnik, o064 43-296. PRODAM hišo z gospodarskim poslopjem in zemljo v Dragoviču 5, Juršinci._ IŠČEM enosobno ali dvosobno stanovanje v najem v Ormožu, ptuju ali bližnji okolici. *a 701 -985, od 11 - do 17. ure ob delavnikih. PRODAM klaviature Jamaha pSR 77, še v garanciji, tr 0609 621-663._ NA STRMCU pri Ormožu prodam novo hišo, 3. faza, cena 60.000 DEM. Informacije na -a 062 718-094 ali 061 662-613. NA PTUJU PRODAMO starejšo hišo z 18 ari zemljišča, tr 064 331 -625._ PRODAM malo rabljeno oljno peč za centralno ogrevanje z gorilnikom "Weishaupt" za 80.000 SIT in okroglo raztegljivo hrastovo mizo, 4 stoli, cena po dogovo-ru.tr 775-648._ PODPISANA Angela Bezjak iz GOSI, žive za zakol ali za nadaljnjo vzrejo, težke 5 -6 kg, bomo prodajali na sejmišču: 16. 10. 1996 v Ptuju, 23.10.1996 v Celju, 25. 10. 1996 v Pesnici. Cena 2500 SIT/kos. Naročila sprejemamo na © 067 88-114 ali 067 88-058. □ Brstja 24 Ptuj sem zasledila oglas v Tedniku z dne 26.9.1996, da se prodajata dve parceli Brstje 25, Ptuj, zato kupce opozarjam, da je sedanja zasilna služnostna pot sporna Za parcele se mora uredi-ti nova dovozna cesta._ KUPIM kotel za žganjekuho od 40 do 501 na eno cev, ročne izdelave. тг 701-377, zvečer po 19.00 uri. Pišite na naslov Slavica Vlašič, Senešci 36, Velika Nedelja:_ PO UGODNI ceni prodam zelo lepe mačehe, tr 766-000._ PRODAM slamo v balah, tr 776-853._ OB SETVI ŽITA se želimo dogovoriti za odkup snopov (škopov) za prekrivanje slamnate strehe, tr 225-360 - dopoldan, 35-183 - popoldan._ Podpisana Terezija Dornik iz Krčevine pri Vurbergu prepovedujem nakup vseh premičnin in nepremičnin od sina Milana Dor-nika, Krčevina pri Vurbergu, ker bom v nasprotnem primeru sod-no postopala._ PRODAM koruzo na njivi. Vprašajte Spuhlja 40._ UGODNO PRODAM visoko bre-jo kravo ali telico. tr 710-030. □ AKCIJA! Zamenjava suhih bučnic golic za belo olje: samo 0,7 kg za 1 I belega olja v trgovinah "Polje", d.o.o., Kidričevo In Podlehnik, tr (062) 796-810. DEŽURNI PRODAJALNI: v soboto, 12. oktobra, do 19.30. ure: ŽIVILA IN PC BREG ETNA, d.o.o., Maribor, tel./faks (062) 221-294 j Za nedoločen čas zaposlimo NKV delavca za delo na strojih za izdelavo izdelkov iz gume in plastike. Pogoji: odslužen vojaški rok, starost od 19 do 25 let Nastop dela takoj. Informacije po 778-518. Prošnje pošljite na naslov: Gumacommerce Ptuj, p.p. 09, 2251 Ptuj. □ MODRAHIŠA Odkupujemo delnice podjetij po naslednjih cenah: Krka - 7.700,00, Pivovarna Laško -1.700,00, Pivovarna Union -10.000,00, Istra-benz -1.800,00 in druge. Posredujemo pri trgovanju z delnicami Mercatorja, Tovarne sladkorja Ormož in Leka. Informacijska pisarna Modre borznoposredniške hiše, Zlata črta, Cvetkov trg 1, Ptuj, vsak delovnik 9.-12. ure, »772-883. □ ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV PTUJ 62250 PTUJ. NOVA CESTA 1 Telefon (062) 771-974 AVT0Š0LA organizira CPPza kateg.: A, B, C, E in kmetijski traktor V PONEDELJEK, 21. oktobra 1996, OB 16. URI v učilnici ZŠAM Ptuj, Nova cesta 1. ORGANIZIRAMO: tečaj prve pomoči in zdravniški pregled, rijave na sedežu ZŠAM PTUJ ali po s 771 -974. Postanite tudi vi varen in dober voznik s pomočjo avtošoleZŠAM Ptujlu SPOMIN Leto dni je minilo, kar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in babica Julijana Jagarinec 7.10. 1995-7.10. 1996 Vedno boš ostala v naših srcih. Hvalo vsem, ki postojite ob njenem grobu •n ji prižigate svečke. Vsi njeni □ MARMORNI RADIATORJI ETNA BREZPLAČNA MONTAŽA JN PREVOZ PO VSEJ SLOVENIJI # PETLETNA GARANCIJA • ČASOVNO STIKALO GRATIS • PO ŽELJI POŠLJEMO PROSPEKT Mrzel potjoјесШ, v cerkii zvrni je zazvonil, zaslišal se je joky umrla mama sedmih je otrok Skromno, tiho si žima, za nas si delala in trpela, srce ljubeče v grobu spi, nam pa rosijo solzne se oči ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice Rozalije Mere roj. Bedrač IZ SOVIČ 12 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše in izraze sožalja. Prisrčna hvala p. Emilu in p. Martinu za opravljen cerkveni obred, govorniku g. Polancu za izrečene besede, pevskemu zboru Feguš, godbeniku za odigrano Tišino ter podjetju MIR iz Vidma. Zahvaljujemo se tudi WZ Ptuj in podjetju KK - Farma prašičev. Žalujoči: vsi njeni □ ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice sestre in tete Matilde Bek rojene Janžekovič IZ OSLUŠEVCEV 55 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje, sveče in sv. maše, nam pa izrazili sožalje ter nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: vsi njeni □ Radi si imel ljudi okrog sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva m zlobe nisi poznal Sedaj od vsega tega truden si zaspal. Odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Edvina Frica IZ SKORIŠNJAKA 30 21. 9. 1902 - 25. 9. 1996 se iskreno zohvoljuiemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mu izkazali spoštovanje in ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Posebna hvala dr. M. MilošičinJ. Stopainik za vso pomoč in razumevanje Hvala sodelavkam in sodelavcem Oda. za upravne notranje zadeve UE Pfuj. Zahvaljujemo se g. župniku Štabucu za opravljane obred, cerkvenemu pevskemu zboru, a. Kozelu za besedni potion ob grobu, g. M. Strucl in podjetju MIR za skrbne pogrebne storitve. V imenu družine: žena Ana in hčerka Danica s Slavkom □ Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več tebe m. SPOMIN Izteka se leto žalosti in bolečine, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Franc Zavec IZ BUKOVCEV 177 1933-1995 Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo boli. V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni in spoštovanja vedno gori. Bolečina se da skriti, pa tudi solz ni težko zatajiti, le dragega očeta nam ne more nihče več vrniti. Vsem, ki z lepo mislijo ob njegovem mnogo preranem grobu prižigate svečke in prinašate cvetje, prisrčna hvala. NEUTOLAŽLJIVI VSI TVOJI! □ Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestal, zdaj lahko boš v grobu mirno spal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, dedija, tasta, strica in bratranca Janka Žurana IZ SPUHLJE 144/A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, svete maše in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, gospe TilČki Vidovič za molitve, VGP Ptuj, TALUMU Kidričevo, GD Spuhlja, društvu upokojencev ter Komunalnemu podjetju Ptuj. ŽALUJOČI: žena Nežka, hčerka Zdenka z družino, zet Konrad s sinovoma in Justika z družino □ Ko živel sem, ljubil sem vas vse, zdaj, ko me več med vami vsemi ni, ljubite me v spominu vsi. SPOMIN 24. 9. 1939 - 9. 10. 1995 Jesensko sonce je sijalo na tvoj dom, ko smo se z bolečino v srcu poslavljali od tebe, naš dragi mož, oče, dedek Stanko Toplak IZ VELIKEGA BREBROVNIKA 33 MIKLAVŽ PRI ORMOŽU Za vsako lepo misel, podarjen cvet, prižgano svečo Stanku vsem iskrena hvala. ŽALUJOČI: žena Marta, hčerki Dragica in Zdenka z družinama □ Ko v ranem j umi ptički so zapeli, aznimjali so lep jesenski dan, nihče takrat še slutil m, da to bo dan, ko bo zamrl tvoj smehljaj, zastal kora}^ ugasnil tvojih modrih oči sijaj. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 11. oktober 1991, ko je za vedno zaspala naša drago marna in babica Ana Anžel IZ ŽAB JAKA Žalujoči: vsi tvoji □ Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti In to, kar je neskončno dragoceno, je večno m nikdar ne more umreti. S. Makarovič ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče in babice Terezije Krajnc IZ DORNAVE 114 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Hvala govornici za poslovilne besede, vsem pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. župniku za opravljen cerkveni obred. Hvala pogrebnemu zavodu MIR. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Franc in sin Janez z družino j i ČRNA KRONIKA PTUJ / NAROK ZA PREIZKUS TERJATEV DO TVI MAJSPERK Priznanih 90 % prijavljenih terjatev V torek je bil na Okrožnem sodišču v Ptuju narok za preizkus teijatev do Tovarne volnenih i/delkov ki je od 18. julija letos v stečaju. Ta je bil uveden /aradi tega, da bi se proizvodnja nadaljevala v nmem podjetju, ki bo sposobno ekonomsko uspešno poslovati. Kljub vsem prizadevanjem v zadnjih letih je podjetje namreč še naprej poslovalo z izgubo. Tekoča mesečna izguba je do uvedbe stečaja znašala več kot sto tisoč DEM. V novem podjetju naj bi predvsem ohranili programe volnenih tkanin in volni- ce za ročno in strojno pletenje ter za gobeline. Terjatve je prijavilo 60 upnikov, s tem da so se delavci s svojimi terjatvami pojavili kot en POLICIJSKA POSTAJA PIUI / TEDEN PROf. Za varnost otrok in mL Teden od 7. do 12. oktobra je v Sloveniji proglašen za teden prometne varnosti. Poleg nekaterih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so se v aktivnosti za večjo varnost otrok in mladostnikov v prometu vključili predvsem policisti. Ti že od ponedeljka tudi na našem območju izvajajo nenapovedane preventivne akcije, ki so uperjene zoper liste kršitve, ki so najpogostejši vzrok prometnih nesreč. To pa so neprimerna hitrost, prehitevanje, nepravilna stran vožnje in vinjenost; pa tudi na tiste vzroke, ki vplivajo na posledice prometnih nesreč: uporaba varnostnega pasu, varnostne čelade, nepravilnosti pešcev in uporaba varnostnega loka. Poseben poudarek dajejo pešcem in kolesarjem, zlasti otrokom na poti v šolo in domov. Kot je povedal Silvo Skok, komandir Policijske postaje v Ptuju, se v aktivnosti ob tednu prometne varnosti aktivno vključujejo tudi ptujski policisti. Tako so v ponedeljek, 7. oktobra, predvsem v bližini šol izvedli akcijo "pešec - kolesar". V torek je prometna patrulja izvajala poostren nadzor nad vozniki avtobusov na avtobusnem postajališču v Ptuju. Včeraj so izvedli poostren nadzor nad vozniki motornih vozil, ki med vožnjo ne uporabljajo varnostnih pasov. Ves teden so ali pomočjo lasers tiste, ki vozijo nadaljevali do ležence v proi previdno in va Poleg tega s< tednu prometi drugih aktivne izdelalo devetn nih razmer na svoje policiste cestnem prom< tovrstni aktivr skem območju lastnem progn tivo in vzgojo bodo organizir mentorje prom dričevo, Cirko prometne vam kontaktni odd; o vseh preven javna glasila, u bini posamezn MAKOLE / DEVETINTRIDESETI DAN GLADOVI Kolar vztraja pri i Janko Kolar iz Makol vztraja pri svojih stavkovnih zahtevah, danes pa poteka že 39 dan njegove gladovne stavke. Njegovo zdravstveno stanje je čedalje slabše. Zadnje čase opravlja njegov osebni zdravnik dr. Miran Arbeiter zdravniške preglede na domu. POUCUSKA POSTAJA PIUJ/THJEN PROMETNE WNOST1 Za varnost otrok in mladostnikov Teden od 7. do 12. oktobra je v Sloveniji proglašen za teden prometne varnosti. Poleg nekaterih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so se v aktivnosti za večjo varnost otrok in mladostnikov v prometu vključili predvsem policisti. Ti že od ponedeljka tudi na našem območju izvajajo nenapovedane preventivne akcije, ki so uperjene zoper liste kršitve, ki so najpogostejši vzrok prometnih nesreč. To pa so neprimerna hitrost, prehitevanje, nepravilna stran vožnje in vinjenost; pa tudi na tiste vzroke, ki vplivajo na posledice prometnih nesreč: uporaba varnostnega pasu, varnostne čelade, nepravilnosti pešcev in uporaba varnostnega loka. Poseben poudarek dajejo pešcem in kolesarjem, zlasu otrokom na poti v šolo in domov. Kot je povedal Silvo Skok, komandir Policijske postaje v Ptuju, se v aktivnosti ob tednu prometne varnosti aktivno vključujejo tudi ptujski policisti. Tako so v ponedeljek, 7. oktobra, predvsem v bližini šol izvedli akcijo "pešec - kolesar". V torek je prometna patrulja izvajala poostren nadzor nad vozniki avtobusov na avtobusnem postajališču v Ptuju. Včeraj so izvedli poostren nadzor nad vozniki motornih vozil, ki med vožnjo ne uporabljajo varnostnih pasov. Ves teden so ali pa še bodo na različnih mestih s pomočjo laserskih merilnikov hitrosti nadzirali tiste, ki vozijo prehitro. Tovrstne akcije bodo nadaljevali do nedelje, zato voznike in udeležence v prometu še posebej opozarjamo na previdno in varno vožnjo. Poleg lega so na ptujski policijski postaji ob tednu prometne varnosii pripravili Še nekaj drugih aktivnosti. Vodstvo policijske postaje je izdelalo devetmesečno oceno prometnovarnost-nih razmer na tem območju. S tem so seznanili svoje policiste in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kidričevo, ki je edini tovrstni aktivno delujoči svet na širšem ptujskem območju in izvaja številne aktivnosti po lasmem programu. Skupaj s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so ali pa Še bodo organizirali več preventivnih predavanj za mentorje prometne vzgoje v osnovnih šolah Kidričevo, Cirkovce in Lovrenc. O vsebini tedna prometne varnosti je bila beseda tudi v torkovi kontaktni oddaji na radiu Ptuj, povrhu tega pa o vseh preventivnih akcijah sproti obveščajo javna glasila, tako da je javnost o poteku in vsebini posameznih akcij sproti obveščena. -OM MAKOLE / DEVETINTRIDESETI DAN GLADOVNE STAVKE J. KOLARJA Kolar vztraja pri zahtevah Prejšnji teden so Janku Kolar-ju ministrstva vlade Republike Slovenije, na katere je naslovil svoje stavkovne zahteve, poslala usklajen odgovor na vseh njegovih osem zahtev. Med drugim pišejo, da je država pripravljena prevzeti del kreditnih obveznosti pod pogojem, da postane lastnik jeza. Po zapisu sodeč so ministrstva zaintersirana, da mala hidroelektrarna v Makolah v najkrajšem času prične proizvodnjo električne energije. Resničnost dobrih namenov pa postavlja pod vprašaj dejstvo, da so svoje zahteve in odgovore spisali šele v času, ko gladovna stavka irajala že več kot 30 dni. Kaj hočemo, Makole na robu Haloz so od bele Ljubljane pač odmaknjene in oddaljene. Kljub vsem odgovorom pa Janko Kolar meni, da tudi tokrat ne more zaupati in verjeti v njihovo resnost in poštene namene. H Kolarju v Makole so se minili četrtek prišli pogovarjal državna sekretarja ministrstva za okolje in prostor mag. Radovan läuzes in Boris Sovič ter njegov pomočnik Jože Zago-ričnik. Po dolgotrajnih in mučnih pogovorih so ugotovili, da je vlada svojim pogajalcem dala premajhna pooblastila. Dogovorili pa so se, da si vzamejo čas in pogovore nadaljujejo v sredo, 9. oktobra. Varuh človekovih pravic Ivo Bizjak kljub javnemu pozivu Janka Kolarja vsaj do zaključka naše redakcije (v torek) še vedno ni našel časa, da bi se mu javil vsaj po telefonu, če drugače ne uspe, saj bi bilo potrebno zaščiti upnik. Vseh prijavljenih terjatev je bilo blizu 14 milijonov DEM, vključno z zamudnimi obrestmi. Priznanih je bilo 90 odstotkov tega zneska; terjatve delavcev znašajo 2,5 milijonov nemških mark. Kot je povedal stečajni upravitelj dr. Drago Dubrovski, v primerjavi s premoženjem to niti ni tako slabo. Premoženje TVI je ocenjeno na 16 milijonov DEM, likvidacijsko pa na deset. Kolarjeve človekove pravice oziroma se zanje izboriti. Prejel pa je že tretji poziv župana sloven-jebistriške občine dr. Ivana Žagarja, kjer ga poziva, naj stavko prekine. Po Kolarjevih besedah tudi s te strani še ni nič rešeno, niii to ne, kar je v pristojnosti reševanja občine. "Nimam druge izbire kot gladovno stavko, kajti ne morem dovoliti, da bi kdorkoli vrnil mojo družino in mene v življenje preteklih nekaj let. Predvsem za to sem tudi zastavil svoje življenje," je s sicer že šibkim glasom, kar je posledica gladovne stavke, vendar odločno povedal Janko Kolar. O svojem položaju ter gladovni stavki je Kolar obvestil tudi dr. Alojza Kralja in dr. Ludvika Toplaka, rektorja obeh slovenskih univerz. Janko Kolar, dipl. ing. strojništva, opravil pa je že tudi prvi lemik magistrskega študija, je bil namreč šmdent obeh univerz, vendar odgovora od obeh znanih Slovencev ni dobil. Moralno - človeško podporo pa dobiva od številnih drugih znanih in neznanih ljudi. Tako sta mu med drugimi podporo pri njegovih stavkovnih zahtevah izrekli društvi za male hidroe-lektarne Gorenjske in Štajerske ter Zveze slovenskih drušiev za M HE. Pri vsem tem se sprašuješ, kje so meje človeške vzdržljivosti. Upamo, tudi Janko Kolar je ob našem pogovori izrazil, da bi se rad pustil prijetno presenetiti, da pa je bil včerajšnji dogovor le pozitiven in se bodo odslej pričele stvari za stavkajočega sukati v drugačno, pozitivno smer, kar je zanj in nje- | govo družino brez dvoma živi- i jenjskega pomena. Vida Topolove« Izkušnje kažejo, da se običajno premoženje proda po ceni, ki predstavlja 30 do 40 odstotkov ocenjene vrednosti. Na torkovem naroku za preizkus terjatev ni bilo nekih posebnosti. Formirali so tudi upniški odbor, ki je običajen povsod tam, kjer se proizvodnja v stečaju nadaljuje. Sestavljajo ga predstavniki zavarovalnic Maribor in Triglav, Elektra Maribor, Nove KB Maribor in predstavnica delavcev, ki je sedaj tudi zaposlena v Tovarni volnenih izdelkov. Majšperška tovarna tekoče pozitivno posluje (plane za avgust in september so izpolnili, tako naj bi bilo tudi do konca leta), povečuje se stečajna masa. Po torkovem naroku bodo pričeli izračunavati možnosti za prisilno poravnavo v okviru stečajnega posiopka in se tudi pogovarjati z nekaterimi upniki, ki predstavljajo najpomembnejši del prijavljenih terjatev, o možnostih za uvedbo le-te v okviru stečajnega postopka, ki bi tudi za upnike pomenil najugodnejšo rešitev. Z njo se morajo strinjati vsi upniki in stečajni senat. Seveda pa tudi prisilna poravnava ne prinaša takojšnje rešitve, Šele z njo se pričenja pravi poslovni boj podjetja, v katerem trenutno dela 155 delavcev, na tržišču. MG Kulturni križem kražem PTUJ • V četrtek, 10. oktobra, bo ob 18. uri v razstavišču pod gradom predstavitev knjige Gabrijela Berliča z naslovom Zavod, ki je izšla v ptujski založbi MM OKO. PTUJ • V četrtek, 10. oktobra, bo ob 20. uri v viteški dvorani na gradu koncert vokalne skupine Canticum iz Maribora, ki bo zapela pod vodstvom dirigenta Jožeta Fürsta. Koncert organizira Glasbena matica Maribor. PTUJ • V četrtek in petek, 17. in 18. oktobra, bo v kinu mednarodni simpozij o ptujskem mestnem pravu in mestnem statutu iz leta 1376, ki ga bosta organizirala Zgodovinski arhiv Ptuj In Univerza v Mariboru. PTUJ • V galeriji Drava je na ogled razstava Tako je bilo nekoč - Ptuj na starih razglednicah. PTUJ • V Miheličevi galeriji je do ponedeljka na ogled razstava produkcije likovne in literarne delavnice, ki sta delovali v okviru Festivala mlade ustvarjalnosti. Organizator: ZKO Ptuj. KINO PTUJ • Do nedelje je ob 19. in 21. uri na ogled Zgaga, prohodnji teden pa Twister. sm IMMM.I 080-12341 B otroke mladostnike " stiski Ü Vsak dan od U. d* 10. ure 771-635 □ odrasle V PONEDELJEK IN ČETRTEK •d 18." do 20.** URE 5 KOLESOM PRED VLAK V sredo, 2. oktobra, okoli 11.30 se je po lokalni cesti skozi naselje Zamušani, občina Gorišnica, peljala s kolesom 67-letna Matilda Beick iz Osluševcev, občina Ormož. Na nezavarovanem železniškem prehodu v Zamušanih je zapeljala čez tire. ne da bi se prepričala, ali je prehod varen. Prav v tistem trenutku je z ormoške smeri vozil potniški vlak. Strojevodja Jože V. iz Murske Sobote trčenja ni mogel preprečiti. Kolesarka je pri tem dobila tako hude poškodbe, da je obležala mrtva na železniških tirih. Z OSEBNIM AVTOM V MOPEDISTA Po lokalni cesti od Maribora proti Malečniku je v torek, 1. oktobra, ob 15.30 vozil osebni avto 32-letni Bojan V. iz Kidričevega. Med vožnjo je zapeljal čez polovico vozišča v trenutku, ko je nasproti pripeljal z motornim kolesom 14-letni S.H. iz Maribora. V trčenju je mladoletnega motorista odbilo s cestišča, kjer je obležal hudo ranjen. Kot so pozneje ugotovili, motorno kolo ni bilo registrirano, voznik pa je bil brez vozniškega dovoljenja. TROJNO TRČENJE NA SLOVENIKI V sredo, 2. oktobra, okoli 18. ure so na Sloveniki v naselju Ložnica pri Slovenski Bistrici silovito trčili trije avtomobili. V nesreči je 27-letni Andrej Pavlič iz Maribora umrl, 41-letni Martin L. iz Laškega je bil hudo ranjen, voznica tretjega avtomobila, 41-letna Jana Lampret-Jevnikar iz Ivančne Gorice, pa na srečo ni bila poškodovana. Po ocenah prometnih izvedencev je do nesreče prišlo zaradi nepravilnega prehitevanja. Policija raziskuje okolnosti nesreče in je zaprosila vse očividce, da se jim oglasijo. NESREČA ZARADI NEPRAVILNEGA PREHITEVANJA Po magistralni cesti od Hajdine proti Mariboru je v četrtek, 3. oktobra, okoli 11. ure vozil osebni avtomobil 46-letni Josip V., državljan Hrvaške. Med vožjo od Skorbe proti Slovenji vasi je začel prehitevati strnjeno kolono, pri tem je pa spregledal, da to kolono že prehiteva voznik osebnega avtomobila, 31-letni Aljoša T. iz Ptuja. Da bi preprečil trčenje, je Aljoša sunkovito zavil levo. pri tem pa zapeljal na banki no in na travnati nasip. Po okoli 25 metrih vožnje po nasipu je trčil v betonski propust. Pri tem se je Aljoša T. lažje ranil, hudo pa se je ranila njegova sopotnica, 26-letna Vesna S. iz Ptuja. Z AVTOM V DROG JAVNE RAZSVETLJAVE V petek, 4. oktobra, ob 17.30 je po magistralni cesti od Kidričevega proti Pragerskemu vozil osebni avto 38-letni Nazmi H. s Pragerske-ga. V Šikolah je zapeljal levo s cestišča na bankino in trčil v kovinski drog javne razsvetljave, od tam pa ga je odbilo v betonsko ograjo. Voznik Nazmi H. se je v nezgodi hudo ranil. UKRAJINCU ZASEGLI UKRADEN AVTO Z osebnim avtomobilom Lada samara je prejšnji teden hotel prečkati mejni prehod v Gruškovju ukrajinski državljan Dimitrij A.G., star 22 let. Policisti so preverili številke šasije in ob sodelovanju kriminalistov ugotovili, da je bil tisti avto ukraden istega dne na parkirišču pred Metalno v Mariboru. Ukrajinskega državljana so predali preiskovalnemu sodniku z utemeljenim sumom storitve kaznivega dejanja velike tatvine. FRANCOSKI DRŽAVLJAN TIHOTAPIL OROŽJE Policisti postaje mejne policije v Gruškovju so prejšnji teden pregledali osebni avto francoskega državljana, 34-letnega Bruna Bernarda Pavla T. V avtomobilu so odkrili skrito orožje - dve avtomatski puški, pištolo in več nabojev različnega kalibra. Zoper omenjenega francoskega državljana so napisali kazensko ovadbo in jo predali državnemu tožilstvu na Ptuju. RODILE SO - ČESTITAMO: Meika Turk, Rimska pl. 15 - deklico; Slavica Ćeh, Podvinci 62/a, Ptuj - deklico; Alenka Vogrinec, Mala vas 16/a, Gorišnica - dečka; Ksenja TuSek, Vuzmetinci 10, Miklavž - Nika; Briiia Plohi, Potenci 42/a, PolcnSak - dečka; Marjana Popošek, Podvinci l/a, Ptuj - Žana; Suzana Petek, Kicar 52/a, Ptuj - deklico; Štefka Strucl, StanoŠina 10/a, Podlehnik -deklico; Ana Potočnik, Obrež 133, Središče - dečka. POROKE - PTUJ: Branko Roškar in Terezija Fürst, Go-milci 9; Boris Sibila, Apače 250, in Brigita Volčjak, Po-brežje 43/b; Bojan Lampret in Zlatka Planine, Majšperk 51. UMRLI SO: Jožef Rašl, Aškerčeva ul. 3, Ptuj, * 1912, t 30. septembra 1996; Hugo Vedernjak, Voklmerjeva c. 18, Ptuj, * 1914, t 20. septembra 1996; Janez Zuran, Spuhlja 144/a, * 1931, t 29. septembra 1996; Frančišek ZupaniČ, Mlinska c. 16, Ptuj, * 1919, t 2. oktobra 19%; Rozalija Mere, roj. Bedrač, Soviče 12, * 1913, t 20. septembra 1996; Neža Plajnšek, roj. Peršuh, Koritno 22, * 1909, t 1. oktobra 1996; Ivan Sagaj, Libanja 40, * 1919, t 3. oktobra 1996; Ernestina Kostanjšek, roj. Mlakar, Orešje 64, Ptuj, * 1900, t 25. septembra 1996; Marija Hole, roj. Černel, Terbegovci 35, * 1909, t 27. septembra 1996; Katarina Jerenko, roj. Sagadin, Slovenja vas 33, * 1915, t 28. septembra 1996; Franc Zamuda, Bukovci 5, ❖ 1936, t 28. septembra 1996; Paulina Kolarič, Zagorci 73, * 1916, t 29. septembra 1996; Alojzij Klobasa, Za-markova 9, * 1911, t 27. septembra 1996; Alojz Trsten-jak, Libanja 1, * 1901, t 27.; septembra 1996; Karel Ivančič, Trnovska vas 6, * 1914, t 2. oktobra 1996; Rudolf Kramar, Strnišče 6, 1947, t 2. oktobra 1996. ZALOTILI SO JIH PRI DELU Trije 18-letni fantje Bojan K„ Boštjan G. in Leon C. ter 38-letni Srečko Š., vsi doma v okolici Lenarta, so v četrtek. 3. oktobra, ukradli osebni avto Jugo koral s parkirišča pred avtocentrom Posredniška prodaja v Mariboru. Avto so razrezali, ker so si nameravali prilastiti le posamezne dele. Pn tem delu so jih presenetili policisti, se z njimi pogovorili, vse štiri pa so potem kazensko ovadili pristojnemu državnemu tožilstvu. DVA VLOMA V SPODNJI V0LIČINI V noči na torek, 1. oktobra, je neznanec, morda je imel pomočnike, vlomil v bistro Čuk v Spodnji Voličini, občina Lenart, last Zlatka B. iz Voličine. Ukradel je aparat za igranje pikada in glasbeni stolp. Po oceni je lastnika oškodoval za okoli 400.000 tolarjev. V isti noči je bilo vlomljeno tudi v okrepčevalnico Desetka v Spodn| Voličini, last Igorja T. iz Voličine. Z vlomilcem so izginili TV sprejemnik, glasbeni stolp, stenska ura i*1 tudi denar, ki ga je našel v ročtf blagajni. Po oceni je bil lastnik oškodovan za dobrih 200.000 tolarjev. USODEN PADEC Z DREVESA V petek, 4. oktobra, popoldne \e 75-letni Ludvik Burjan domačem dvorišču v Njiverca|^ občina Kidričevo, opazoval na češnji. Pri delu mu je spodrsni lo. padel je z višine dobrih pet metrov in se tako hudo poškodoval-da je umrl na kraju padca. Ff Umaknili predlog za stečaj Eme engineering 4. septembra je bil na okrožnem sodišču v Ptuju narok za obravnavo, v katerem so ugotavljali, ali so za Eme Engineering iz Dolan podani pogoji za začetek stečajnega postopka. Naroka sta se udeležila direktor dolžnika Emil Mlakar in zastopnik sklada za razvoj malega gospodarstva Zoran Sirca. Stečajni senat mora na naroku, najpozneje pa v treh dneh po njem izdati sklep, s katerim začne stečajni postopek nad dolžnikom ali s katerim zavrne predlog za začetek stečajnega postopka. Ker je predlagatelj stečaja - Sklad za razvoj malega gospodarstva • 6. septembra umaknil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, je stečajni senat istega dne stečajni postopek ustavil. Do umika je prišlo, ker je dolžnik 5. septembra plačal terjatev 4.173.680 tolarjev, ki jo je imel predlagatelj stečaja do njega. MG