114 S i r o t a. Milo zvon zvoni po doln, Se razlega čez vrhč; Mlado mamico pokopat Štirje nesejo možje. M. Vilhar. & 1 TljŠTp a Belo nedeljo jc bilo. Ljudj6 so šli po večem k dopoludanskej službi tf w\ *¦''J0^JeJp Samo varuh je ostal pri vsakej hiši doma in nedoraščeni otroci. =j.|^J Tam za Cvetovo drvarnico tik skednja sta se igrala dva dečka. "^^fff lz drobnih polenec sta si zgradila čveterokotno poslopje in premiš- TT ljevala, kako bi se ta zgradba zopet počasi razdrla. Ni se jima ljubilo, da bi s trudom sestavljeno hišico podrla kar z rokami, kajti hotela sta, da se razdere polagoma, kakor sta jo tudi polagoma postavila. nVcš kaj, Metodek, jaz grera po užigalice, a ti pojdi po slame tja v svisli; videl bodeš, narediti hočeva nekaj lepega," reče črnokodrasti deček svojemu tovarišu. ^Nikar, Janček! kaj bode, ako naju kdo ugleda, da kuriva tukaj pri drvarnici in skednji," oporeka boječe plavolasi malček. rNičesar se ne boj, saj bodeva kurila na našem; videl naju ne bode tako nihče, ker so šli vsi v cerkev. Naša dekla Jera spi v stanici, tvoja mati pa tako ne morejo iz postelje. Jaz grem v kuhinjo po užigalice, a ti, Metodek, pojdi hitro po slame." In kodrasti Janček steče v hišo. Metodek ostane sam pri lesenej zgradbi. Bojazen in skrb se mu bere raz bledi obrazek in dve črni očesi zreti tako živo in vender tako milo izpod rumenih obrvi, da se človeku prikupi na prvi pogled. V žepih drži drobni ročici in večkrat pogleda plašno tjii proti svislim, neodločen, bi-li slušal mladega prijatelja ali ne. Jedenkrat je vže iztegnil boso nožico, da bi v hipu razdrl s trudom postavljeno zgradbo. ali misel: kaj poreče Janeek, odvrne ga takoj od njegovega namena. Ko tako stoji v sporu sam s seboj, priteče tovariš iz hi.se z užigalicaini v roci. ,,Jih vže imara, Metodek! — Kaj nisi prinesel slame?" vpraša ga osorno. ,,Oh, Jan^ek! lepo te prosira, raje nikar ne zakuriva." rLc počakaj, nikdar več ne dobodeš kruha pri nas! Kar v stran pojdi, bodem sam zakuril. Materi tudi ne bodeš ve& nesel mleka domov in ga ne bodeš!" očita svojeglavni dežek. Da ne bi Metodek več kruha dobil pri Cvctovih, to si je še dal reči. Ali, ko mu Janček pravi, da ne bode več nosil materi mleka, stvori sc dobremu otroku tako milo, da rau solza zaleskeče v očeh in nehote otide po slarne. Kmalu potem se je valil gost dim .skozi srirova polena in ognjeni pete-linci so švigali iz ne dolgo postavljene zgradbe. Pa še hitreje se preseli ogenj na drvarnico in skedeuj in od tod na bližnjo bajtico, lesono kočo bolnc matere Metodove. Vse leseno, gorelo je naglo, in Ijudje, kolikor jih je ostalo pri domu, priffiteli so na Jerin krik, ali oteti se ui dalo mnogo. Kadar pridejo ostali vaščani iz cerkve, najdejo samo posamične pgorele tramove ia velik kup še žarečega se pepela. 115 tii In bolna mati Metodova? " ""S Oteli so jo še o pravem času, kar so je pa imela zahvaliti sam6 junaškemn hlapcu Zoretovemu, ki jo je odnesel iz hišice, ko je bila vže vsa streha v plamenu. Omaraljeno od dima jo polože na mehko travo in jej močijo vroče čelo. (iospod župnik, ki so še o pravem času prihiteli z Bogom, jo previdijo s svetimi zakramenti. Se je ostala pri življenji do večera, ko pa zazvoni nčeščeno Marijo", sklene roci in moli, dokler ne izdihne svoje blage duše.... In Metodek? . 'i»»r». Pri postelji je stal v Cvetovej hiši in poljuboval materino čelo. Naposled se zgrudi na tla in samo obupni vzdihi: nMaraa! mama!" čujejo se iz nje-govih ust. ¦itVi A vse drugače je bilo po vasi. Ljudje so se togotili nad bednim Metodom, čež, da je on zažgal, ker je zakuril za drvarnieo. Vsaj tako je pravil ]judeifi hudobni Janček, ki se je lagal o svojem prijatelji in vse nanj zvrnil, a sam da še zraven ni bil. In ljudje so vrjeli Gvetovemu Jančku, vzlasti ker je se dekla Jera zatrjevala, da je imela vse dopoludne pazno oko nad dečkom in da tisto nedeljo ni bil prav nič vkupe % Metodom. 'tjiuu.' In pri tom je ostalo. iW'>oit \&-'\\t>. \m <>i tniiiiK '.tvimun \»-r-. Strašno neradi so imeli Cvetovi mrliča v svojej hiši, a ker so gospod župnik rekli, da naj potrpe U dva dni, molčali so. Nad mrtvo materjo se niso mogli znosifi, pac pa so pretepali šc tist večer ubozcga deeka in niti Janček mu ni prizanasal. Metodek sicer nič ne reče svojemu nekdanjerau prijatelju, samo pogleda ga s svojimi živiini očmi in ta pogled tako presune zlobnega lažnjivca, da ga ni yeč udaril. V vtorek zjutraj pa poneso mlado mamico ištirje možje na farno poko-pališče k umršemu možu. Sarao dva sorodnika in osiročeni sinek spreinJjajo rajnko na božjo njivo, gospod župnik pa jo izroče materi zcmlji. '\4iii' Metod je ostal sam na svetu. .hjoM .«1-1*1» ;.. M.l,i, ttiom '.v.111 .1 l • l; ;n -1 Mati mrtvai mrtev 6če> , <>[ ¦¦.*«! iiirnJi iuihi -a \u .1 . b"M Bratov nima, ne sestra; - Im II- •) / iii -ijii/i rjml 1. ¦¦• li,.,(i > --.li.i ¦• ¦ .v" Brez domu po svetn joče, 'j , ... ,-i 1.1 .1 i^ ii(ii" r(| H\t\i'-1_______ ....i-.i. ; 1.. A kedo mu streho da? . , , , V &• OregorOi. Metod je bil sirota. Ni pozaal skrbne roke očeta, ki mu je umrl v letih detinskih; in zdaj je zgubil jediao osobo na svetu, ki ga je še Ijubila; zgubil je svojo dobro mater, ki mu je bila jedina podpora v otroških letih. Ni okusil nikdar vroče bratovske ljubezni, ne sestrine postrežljivosti. Imel je pae prijatelja. mladega Jančka, ki se je pa prevrgel v hudobnega zoprnika. . Pri Cvetovih so ga radi imeli, a zdaj ga črte kot požigalca in nehvaležnika. Ljudje so ga gledali osorno in odganjali od hiše. Nihče ni hotel vzprijeti raladega dečka — saj so se bali, da bi jim zažgal ali kako drugo kvaro na-pravil. Za kako delo deček osmih let še ni bil sposoben, k večjemu, ako bi ga kdo vzel za pastirja. Ali nihče mu ni dal niti službe ovčjega pastirja in nepreskrbljeni Metod se ni znal kam dejati. Pač, že je bil nekdo, ki je imel srce za mladega dečka. Gospod župnik so poznali Metoda do zdaj kot poštenega in pobožnega malčka, ki ni nikdar 7* 116 stvoril nobenemu niti za las žalega in kot sedemleten deček je znal tako moliti, da je prekosil eel6 tiste, ki so se vže pripravljali za prvo sveto obhajilo. Še osem let ni bil star Metodek in vže je opravil prvo izpoved. Odgovarjal je tako na vsa vprašanja, ki so mu je stavili gospod župnik, da so ga drngi tovariši kar zavidno pogledovali. In ko ga župnik vprašajo, kdo ga je tako nauČil moliti, rekel je: nMama so me nančili po zimi pri preji." Celo vero, upanje in ljubezen je znal odmoliti tako gladko, da bi se bil lehko vže preeej za prvo sv. obhajilo pripravil. Ko pride Metodek k gospodu župniku, da bi se ga usmilili in mu dali kako službico, prosi tako milo in živo, da uide celo čestitemu duhovnu solza sočutja po velih licih in reko mu, da naj ostane do jutra pri njih v župniji. Metod ,je imel v bližnjej vasi JRojah sorodnico, sestričino svoje matere, ki je bila omožena pri Krči, mlinarji one vasi. Te hiše se spomnijo brižni gospod župnik, ko premišljujejo v svojej sobi tistega dopoludne, kam bi dejali nedoraščenega otroka. Drugi dan pripelje Krč meljavo v župno vas, kajti tnkaj niso imeli nobenega mlinarja, ker je bila voda premajhena. Ko pripelje mlinai- meljavo v faro, pokJičejo ga gospod župnik k sebi ter mu razlože svoj naraen. Mlinar je pač slišal dosti slabega o Metodu, kar so mu ljvidje natvezli, ali volji župnikovej se ni nihče rad ustavljal, ker so imeli pred njim veliko spoštovanje. Zato tudi mlinar ne oporeka želji duhovnega očeta, in ko pokličejo Metoda v sobo, reče mu mlinar, da bode ovce pasel. Kako se je razveselil malček te novice, rai pač ni treba pripovedovati. Poljubljal je roko gospodu župniku in se zahvaljeval dobremu mlinarju, da-si je vže skoro nerad šel od priljubljenega gospoda župnika, kajti posli so se ga precej na-vadili in kuharici je jako ugajal, ker jej je nanosil toliko drv v kuhinjo, da jih je imela dosti za ves teden. iU,. Vender mu je ostajalo se dosti časa za svoje delo. Kmalu, ko je prišel h Krčevim, začel je misliti, kako bi se naucil eitati. Omislil bi si bil rad abecednik, kakeršnega so imeli otroci, hodeči v šolo. Deset krajcarjev je imel svojega imetja, katere je dobil od nekega voznika, kateremu je prinesel zgub-]jeno cokljo, najdši jo na potu. Nedostajalo mu je zatorej še petnajst krajcarjev, da bi si kupil abecednik. A Metodek je videl, kako časi nekateri otroci režejo protje po produ. obelijo ga in potem prodado za jerbase in koske. Zato začne tudi on kmalu rezati in beliti protje, katerega je bUo na izbiro na Krčevem logu. Nabeli in nasdši si ga toliko, da si kmalu omisli abecednik, katerega mu je prinesla Krčinja iz mesta. Da bi bil Metod poprosil svojega novega gospodarja, da mu kupi abecednik, ni si upal; siromak je bil hvaležen, da je dobival hrano in slabo obleko. Abecednik je imel pač, ali kdo ga naj nauči čitati? Ba-si je bil Metodek dober deček, kakor malokateri njegovih vrstnikov, bil je vender le sirota in vsak ga je gledal bolj zaničljivo. lmeli so Krčevi jedino hčerko, katera je imela kakih šestnajst let; in če 80 tudi drugi Metoda gledali po strani, vender ga ona ni sovražila in dostikrat celo zagovarjala ubozega dečka. Zato je tudi pokazala časi o nedeljah popoludne ukaželjnemu otroku črke, katere je Metod hitro poznal in se kmalu naučil gladko čitati na knjigo. 0 s kakim veseljem je čital kratke povestice v abecedniku in večkrat je vže mislil, da bi sel k gospodu župniku poprosit kake knjige. Vzlasti o nedeljah v eerkvi bi bil rad čital maišo iz raolitevne knjižice. Imel je pa Metod še drug posel pod ono pecino v rebri. Iz mehkega lesa je rezljal različne igračice. katere je potlej delil med otroke, ki si jih je s tem hitro pridobil. Nosili so mu za igrače kruha, ovočja in drugih jedil. Temu je napravil voziček na štiri kolesca, onemu kočijico, temu konja. onemu zopet ovčico. 0 Velikej noei jim je napravil ragJjic ali klepetcev, s katerimi so letali otroci po vasi in ragljali. da je bilo veselje. Potem je začel izrezavati tudi cloveške podobe in Korenovej Jerici, ki je bila šivelja, napravil je angela, ki je stal na lepej pločici; bil je ravno tak kakor sv. Mihael na stranskem oltarji v cerkvi, dejali so nekateri. Krčevi pa so neradi videli, da je Metod rezljal take stvari, češ, da potem ne pazi ovac in gladne pripodi domov kakor pse. In vender je imel pastir vedno prvo skrb za ovce. 118 l*±tl> Ker mu gospodar preti, da ga izpodi od hiše, ako bode še dalje delal otrokom igrače, zboji se Metod ostrega ukora in kmalu ga popuste otroci. Vender ni popustil rezbarije, saj je imel toliko časa, in izrezaval je še, ali zna se, da samo zase in tajno. v Prišel pa je čas prvega m. obhajila in tudi Metod, ki je stopal zdaj v deseto leto, pripravljal se je za sv. zakrament. Zna se, da ni imel skrbne matere, ki bi ga bila učila pri preji o doJgih zimskih večerih, a poprijel se je sam. Odločil se je, da gre k gospodu župniku, meneč, ker ga so tako dobro preskrbeli s službo, da mu bodo dali tudi rkrščanski nank", iz katerega bi se pripravil za sv. obhajilo. In šel je in dobil »kršeanski nauk", ki so mu ga podarili in ako se dobro odreže pri skušnji, obljubili so mu dati tudi lepo knjigo nŽivljenje svetnikov in svetnie božjih". Kako se je veselil dobri deček, dobivši knjižico! Vedno je zrl v tiskani nkrščanski nauk" in celo zvečer, ko se je zaril v mehko seno, ponavljal je in ponavljal lepe resniee Kristovega nauka. In opravil je prvo sv. obhajilo in od župnika je nesel domov debelo knjigo »Življenje svetnikov in svetnic božjih". Od veselja je poskakoval po poti in vedno je še mislil, da se ni dosti zahvalil dobremu duhovnemu oeetu. In te podobe v knjigi, kako lepe so! Krista je vže ugledal in JVlarijo na prvej strani in kar nagledati si ju ni mogel! Kadar je preobrnil list, pokazala se je nova podoba, druga lepša od druge. Zdajei pogleda na kazalo na zadnjej strani, išče, išče, vže ga ima — sv. Metoda in brata njegovega sv. Cirila. V hipu je poiskal zapomneno številko in glej! videl je prvič podobo svojega patrona. Nekoliko časa je ves zamaknen gledal v sveta brata, potem pa prečital njiju življenje. Solza mu je prišla v oči, kadar koli je premišljeval preganjanje sv. Metoda, in kako je molil od zdaj vsako nedeljo v cerkvi in pri svojih ovčicah k sv. bratoma, ki sta si pridobila toliko zaslug za krščansko vero. ln da-si je molil tako goreče za svoje brate Slovane, da bi se vsi združili v ka-toliškej veri, vender ni vedel, kdo so Slovani in zakaj je imenuje brate Slovane. Dosti je bilo, da je slišal večkrat z lece od gospoda župnika, da morarao moliti za razkolnike, ki so se ločLli od katoližke vere, da bi je Bog razsvetlil in bi se zopet povrnili k rimskej cerkvi. ¦ . .. ^ j.. '»tltil h«»H{/ oj 'w*ii.J .»SiLHlt 'jJilJ '' ¦¦¦¦ ¦l-]-'' pt.r-f^-J* .jiiMi/i/ ti .>. i i,.i(.', Život je ozbiljen, bodra je umeteljnost. ^..j,, M. .Schiller. ¦ ¦ Metod je bil dober deeek, da-si ga so ljudje prej firtili nego Ijubili. Ako je kak neporeden otrok napravil kaj nespametnega ali zlobnega, vtaknil je takoj Metoda v prepir. ako ga je le mogel. In Jjurlje so verovali vsaeemu več nego li siroti Metodu. Kolikokrat ga je zmerjal strogi Krč in mu oeital njegovo pritepenstvo, a pokorni deček ni črhnil niti besedice nevolje ali opra-vičevanja, ampak molčal je in potrpel, da-si mu je raarsikdaj silila solza v oko! Mnogo je pretrpel pred svojimi sodrugi in ako se je hotel zagovarjati. ee ga je kdo ovadil po nedolžnem, kričali so nad njim in dejali, da nima nič govoriti pritepenec v vasi. Zato je imel sirota pač grenke ure za svojega službovanja pri mlinarji in le prijazna beseda hčere Krceve ga je potolažila v žalostuih dnevih. A kolikor bolj so ga Ijudje črtili, toliko bolj se je on ukvarjal z 119 rezbarijo. Marsjkako podobico božjo je vže izrezal in nekoč ga obide misel, da začne delati precej velik kip sv. Cirila in Metoda po uzoru slike v knjigi nZivljenje svetnikov". S tem delom se je pečal dosti dolgo, ker je nameraval narediti precej veliki podobi, da bi se lehko postavili na kak manjši oltar. Smela misel se je poprijela Metoda, a delo šlo mu je vender še dosti dobro izpod rok. S taeim veseljem in s tako vnetostjo je rezal mehki Iipov les. da si niti znoja ni utegnil obrisati, ki mu je zalival čelo. Bližala pa se je jesen tistega leta in velik polk vojakov se je nastanovil v Rojah in po okolici. Imeli so velike vojaške vaje, ki so trajale kakih 14 dni. Necega jutra si napravijo boj ne daleč od Roj. Streljalo se je s topovi in pokalo 8 puškami, da bi bil človek malo ne oglušil. Na tisoče vojakov je bilo razpostavljenih in ljudje so prodajali zijala. Otroci so vže na vse zgodaj lazili za vojaki in obeudovali njih redko prikazen v vasi. Kako rad bi bil šel gledat tudi Metod te vse jednako oblečene može peš in na konjih! Ali gospodar mu ukaže gnati ovce na pašo po starej navadi in vselej poslušni Metod je to rad stvdril. Ko pa tistega jutra pase svojo drobnico v logu in izdeluje pod pečino vže malo ne dovršfna kipa sv. bratov Solunskih, približa se mu nakrat vojak s krasno opravo na konji. Zvedavost je gnala tega stotnika proti Metodu, katerega je bil ugledal na nasprotnem griči, ter ni raogel umeti, da sedi kak človek pod temi čarobnimi pečinami. Ko stotnik ustavi konja, sklone se pre-plašeni Metodek po konei, sname pokrivalo in boječ se vstopi pred leseni kip. nKaj delaš tnkaj, dečko?" nagovori ga prijazno stotnik. Metod, iznenaden zaradi prijaznosti tako velicega gospoda, ojunači se in reče: i Ui »Tega-le svetnika sem delal." Stotnik skoti raz konja, stopi tjk v praprot in jarae ogledovati kipa sv. bratov ter ju primerja se slikami v knjigi. Presenočen zavoljo umeteljnosti neukega dečka zaene poprasevati bojeeega se Metodka, kdo je, kaj je in kde je doma. S tresočim se glasom pripovoduje Metod v kratkem vse to. kar je nam vže znano. Sočutje in usmiljenost se vzbudita v dobrem srci dostojanstvenika in vpraša dečka na zadnje, ako bi ga bila volja iti ž njim. Mladi čitatelj je izvestno uganil voljo Metodovo, kateri si pau ni mogel želeti večje sreče. Bedni pastirček je odpovedaJ še tisti dan službo svojemu gospodarju, proseč ga, naj mu ne zameri, ker se mu je ponudila taka nenadna sreča. Stotnik mu je namreč obJjubil, da ga bode daJ v raesto, kder se more iznčiti v podobariji. Kipa sv. Cirila iu Metoda pa je vzel dobrodušni stotnik zase. Čudil se je mlademu podobarju, da zna tako ustvarjati kipe, da si ga ni nikdar nihče o tem podueil. Žal mu je bilo zanj, ko bi še dalje živel med temi ljudrai, ki niso inarali za poštenega dečka. Žal mu je bilo za umeteljno glavico nadar-jenega Metoda, ki ui imel pričakovati nikdar druzega na tem svetu nego žalost in preganjanje. Zato je obljubil dobri siroti, da mu pomore h kruhu. In Metod? ..- ,» V veselji se je topil poln hvaležnosti do dobrega vojaškega stotnika, ljudem pa ni hotelo v 'glavo, da tiei pod vojaško obleko tako dobro srce človeško. Jeden dan je imel dozdanji pastir že ostati na kmetih, potem ga pa odpelje stotnik v mesto k imenitnemu podobarju. Pač mnogo je imel opraviti tisti dan bodoči učcnec podobarski. Pri tolikih se je poslavljal, če so ga tudi ne 120 radi gledali do zdaj. (oliko bi bil rad povcdal, a ni mogel, ker se je bal, ka se ne bi zameriJ osornim Jjudeno. Tudi v Zavoje je šel, kder so vže čuli o njegovem odhodu, v svoje rodišče, kder je preživel svoja detinska leta, k Cvetovim je šel, zahvaljeval se jim in Jančka je celo prosU, da mu ne zameri, ker mu hoče še vse povrniti. kar mu je kdaj odnesel od njegovih roditeljev. Koliko bridkih spominov ga je obsulo. ko je korakal po Oetovem vrtu, kder je stal nov skedenj, nova drvarnica, a hišice njegove zlate mamice ni več. Poslovil se je od svojega rodišea in šel proti Lipi, župnej vasi, kder je st&lo za cerkvijo pokopališče in na njem njegov rano umrli oče in nepozabljena mati. Molil je na gomili in molil, obiskal cerkev, kder je prejel prvo sv. obhajilo, poslovil se in zahvalil gospodu župniku, ki so inu dali za popotnico toliko dobrih naukov. ,, Drugi dan pa se je odpeljal Metod v daljno mesto učit se podobarstva. V. Spoinin pravičnega je častitljiv; ime hudobnega pa bode gnjilo. Salomonovi preg. X. 7. Pred nekaj leti sera imel opravek v vasi Lipi. Ker pa nisein mogel opraviti vsega jeden dan, ostal aem čez noč pri gospodu župniku, ki so me prav prijazDO povabili k večerji ter sva se dolgo časa pogovarjala o raznih stvareh. Nanesem pa jaz govorico na pokopališče in vprašam, čegav je oni spomenik, ki ae je odlikoval tam v kotu pred vsemi drugimi, ne ravno dragocenimi križi. Bil je res lep spomenik, še ne davno postavijen, ljubki krilatec pa ,je držal v roci na koženici ta-le napis: MTu počiva podobar Metod in njegova roditelja." Zanimal me je ta napis in ko župnika vprašam, da mi ga razlože, pripovedovali so rni o siroti Metodu, o katerem je slišal mladi čitatelj v prejs-njih poglavjih, ter pristavili še to-le: rMetod je postal izvrsten podobar in daleč na okolo so ga poznali kot veščaka, da-si še ni zvršil dvajsetega leta svoje dobe. Poklicali so ga pa v vojake in leta 1878. se je šel borit za doraovino v Bosno, kder si je mladi Metod nakopal bolezen, katera ga ni več ostavila. Vrnili so se vojaci iz Bosne in tudi podobar se je vrnil v domovino. Mene ni pozabil dobri Metod nikdar (solza je prišla v oči staremu župniku) in ko sem ga povabil, da se pride zdravit na kmete, priSel je in ostal pri meni in napravil vee svetnikov v cerkvi novih, katere vam hočem jutri pokazati. Ali hiral je mladi umeteljnik, dokler ni zaspal necega jntra za zmirom v (Tospodu." Z robcem si so brisali solze dobri župnik in tudi jaz se nisem mogel ubraniti solzara. — Ljudje pa so mi pripovedorali, kak pogreb so imeli, da se v Lipi še ni kaj tacega videlo in se tudi nikoli več ne bode. Toliko gospode je prišlo v vas in pevci so zapeli na gomili Metodovej tako milo in lepo, da so vsi vašeani jokali za siroto Metodom, ki jim je bil nekdaj v zasmeh. Ko drugo jutro odhajam od eastitljivega gospoda župnika, vidim za mcjo ob cesti, ki drži v Zav6je, ležati mladega človeka. Vprašam srečajočo me deklieo, kdo je ta mladič, ki o belern dnevu polega po scncafa, odgovori mi: rCvetov Janče iz Zav6j je; prevee se je napil žganja in obležal pri cesti." B—c. ----------X---------