ŠTAJERSKI GOSPODAR
Verlaq und Schriftleitung: Marburg 4. d. Drau, Badgasse 6 — Fernruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark, vierteljährlich RM 120 einschl 9 Rpf Postgebühr! im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zeitungszustellgebühr
Postscheckkonto Wien Nr. 55030
III. Jahrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag, 13. Februar 1943
Nr/7
Srditi obrambni boji na jugu vzhodne fronte
Nemško in zavezniške čete so se v teh bojih kljub ogromni sovražni premoči in vremenskim neprilikam sijajno izkazale ' Sovražni napadi odbiti povsod ob velikih in krvavih izgubah
sovjetov
Zmaga ali smrt: ¿zato delaj i
Kakor posnemamo iz porodila, ki ga je bdalo nemško vrhovno poveljstvo dne 10. t. m., so se nadaljevale težke obrambne bitke na južnem delu vzhodne fronte tudi dne 9. t. m. z nezmanjšamo srditostjo fai silovitostjo. V žilavi obrambi in v ve-hementnih protinapadih so nemške dete prizadejale sovjetom ponovne težke izgube. V zapadnem Kavkazu je oživelo bojno delovanje, pa tudi na tesna področju so nemške čete odbile vse sovjetske napade, ki so jih podpirali z močnimi oklop-nimi odredi. V področju gornjega Doneča in zapadno od odseka Oskol so nemške čete na mnogih mestih zaustavile sovražni pohod ter vrgle sovražnika ob težkih izgubah v vzhodno smer. V «srednjem odseku in na severnem delu vzhodne fronte je potekel dan sorazmerno mirno.
V ostalem so potekale' vojne operacije na vzhodni fronti v času med četrtkom, dne 4. februarja, in med 8. t. m., kakor sledi: V vzhodnem Kavkazu, v kubanskem področju ter v področju spodnjega Dona so bili odbiti deloma močni sovražni sunki. Ob Doneeu so močni nemški oklopni - odredi napadli sovražno mostišče ter pri tem razbili tamkajšnje sovražne sile. Nemške čete so pri tem napadu uničile oziroma zaplenile 46 tankov in 33 topov. Med Donom in gornjim Donecom so nemške divizije z učinkovito pomočjo letalstva odbile vse sovražne poskuse obkolje-vanja. V bitki ob Ladoškem jezeru, ki se je zopet vnela z vso srditostjo, so nemške divizije odbile vse sovražne napade. Nemška artilerija je razbila sovjetske napadalne priprave že v izhodiščih,
V januarju je bilo uničenih 832 sovjetskih letal, od teh =pa 690 v zračnih bojih.
Po petkovem poročilu nemškega vrhovnega poveljstva so nemške in romunske čete pri Novorosijsku v takojšnjih protinapadih razbile več poskusov izkrcanja jačjih sovjetskih oddelkov. Več izkrcanjih bataljonov je bilo obkoljenih in uničenih. 19 izkreevalnih čolnov je bilo pri tem potopljenih. V področju zaliva reke Don ter ob Kubanu so bili odbiti močni sovražni napadi ob velikih izgubah za sovražnika. Na južnem odseku Doneča je vladal v splošnem mir. Ob srednjem Donecu in v področju Oskol se je medtem nadaljevala velika obrambna bitka z rastočo silovitostjo. Juž«o od Ladoškega je*era so se izjalovili sovražni napadi
pred nemško glavno črto ob velikih izgubah za sovjete.
V soboto so nemške čete pri ^¡ovoro-sijsku stisnile boljševiške izkrcane odrede na še bolj tesnem prostoru ter sestrelile šest tankov, ki so jih boljševiki po morski poti spravili na suho. Ponovni poizkusi izkrcanja so se izjalovili. Sovražnik je nadaljeval svoje napade ob izlivu Dona, ob Donecu, v področju Oskol. Na spodnjem Donecu in v odseku Livny so se izjalovili ti napadi ob najtežjih izgubah za sovjete. Ponovni močni sovjetski napadi južno od Ladoškega jezera so bili krvavo odbiti. Mesto in pristanišče Mur-mansk sta bila v soboto cilj nemških letalskih bomb, ki so povzročile razdejanja.
Po nedeljskem poročilu so nemške divizije uničile glavnino sovražnika, ki se je izkrcal pri Novorosijsku. Slabotne ostanke sat stisnili na najožjem prostoru. Medtem ko so se v loku Dona, vzhodno od šahtija, razvijali samo lokalni boji, se je nadaljevala srdita obrambna bitka ob izlivu Dona, ob srednjem Donecu in zapadno od Oskola z nezmanjšano srditostjo. Sovjeti niso štedili ne ljudstva, ne materijala, kljub temu so imeli strahovite izgube. V nepreglednem gozdnem terenu so nemške čete zasačile cel sovjetski polk ter ga popolnoma uničile. Na ostalih delih fronte je bil dan v sploSnem miren.
V ponedeljek so bili na kavkaškl fronti zgolj boji lokalnega pomena. Pri No-
vorosijsku je bilo uničenih skupno 31 sovražnih tankov. Sovražnik je imel tam izredno krvave izgube. Ob izlivu Dona ter v velikem loku Doneča je bilo v ponedeljek v splošnem mirno. Neki sovjetski polk, hi je ob-prvem jutranjem svitu prekoračil reko Doneč, je bil v protinapada uničen. Južno od Ladoškega jezera so se izjalovili sovražni napadi že v svojih izhodiščih. Pri lastnem protinapadu so Nemci pred enim izmed svojih polkov našteli 400 mrtvih boljševikov.
V torek je javilo nemško vrhovno poveljstvo, da je sovražni naval na jugu vzhodne fronte pridobil na jakosti. Na obeh odsekih so nemške divizije v tetikih obrambnih bojih odbijale vse sovražne poskuse prodora in -obkolitve. V zapadnem Kavkazu so bili medtem odbiti lokalno omejeni sovjetski napadi. Na spodnjem Donu, v celokupnem področju Doneča ter v odseku Oskol, so boljševiki obnovili svojei napade na široki fronti. Vsi ti napadi so bili v težkih bojih odbiti ali pa v protinapadih zaustavljeni. V tej obrambni bitki so se nemške divizije kljub veliki sovražni premoči in neugodnim vremenskim razmeram sijajno borile. Južno od Ladoškega jezera so imeli boljševiki ob nadaljevanju svojih napadov proti nemški obrambni fronti velike in krvave izgube, ne da bi bili pridobili na terenu. Tudi v vzhodni Kareliji so nemške čete odbile več sovjetskih napadov, ki so povzročili sovražniku izdatne krvave ln mater ijalne izgube.
Težki udarci za sovražno plovbo!
Nove potopitve, ki so jih povzročile nemške podmornice Angležem in Amerikancem - Potek bojev v Severni Afriki ' -
. Cetl osi so pretekli četrtek v Tuneziji odbile ponovne lokalne sovražne napade. Letalstvo je medtem dobro obstreljevalo in bombardiralo razne sovražne postojanke ln kolone. V letalskih bojih je bilo zbi-tih 14, na tleh pa devet sovražnih letal.
Dnevni angleški bombni napadi na več krajih francoske kanalske obale so povzročili številne človeške žrtve. Prav tako vojaško brezuspešni napadi na Hamburg, so povzročili tudi tam človeške Izgube. Najmanj 28 angleških letal je bilo pri
tem zbitih na tla. Hitra nemška bojna letala so bombardirala v četrtek vojno važne cilje v Južni Angliji. Skupina ameriških bombnikov je dne 5. t. m. poskusila pod zaščito oblakov napasti zapadno Nemčijo. Napad se je ponesrečil. Lovci ln protiletalski artileristi so vrgli skupino čez morje nazaj ter pri tem zbili osem štirimotornih letal.
Dne 7. februarja je bila izdana posebna vest, da so nemške podmornice v žilavih bojih potopile iz spremljav, name-
mm
PK.-Kriegsberichter Pierath (Sch) Vom Kampf in Tunesien. Kurz vor dem Angriff: Schuß auf Schuß setzt die Artillerie m die feindliche __Stellung und halt so den Gegner in den Erdlöehem nieder.
njenih afriški in sovjetski fronti, 16 polno natovorjenih parnikov in petrolejskih laitij s skupno tonažo 102 500 brt., povrh pa "še štiri transportne jadernice. Tri druge ladje so zadobile torpedne poškodbe. Neka druga nemška podmornica je potopila v vzhodnem Sredozemskem morju Jieko angleško križarko razreda »Dido«. S< .ero vzhodno od Orana so nemški letalci v noči na 7. februar napadli sovražno spremljavo ter poškodovali tri transport-nike s skupno tonažo 18.000 brt. Ena i/med ladij v je zgorela.	m
Dan pozneje, dne 8. t. m., je bila zopet izredna posebna vest, da so nemške jtodmornice zajele neko veliko spremljavo, ki je bila v Severnem Atlantiku, namenjena za Anglijo. Ta spremljava je bila izredno dobro zavarovana, V večdnevnih zasledovanjih so nemške podmornico iz te spremljave potopile 14 ladij, med njimi pet petrolejskih ladij, s skupno tonažo 109.000 brt. Neka druga ladja je bila obenem torpedirana.
V	Severni Afriki je bilo po poročilu z One 8. februarja, zgolj artilerijsko in patruljno delovanje. Nemška mornarica je pri spremljanju parnikov v Tunezijo zbila sedem sovražnih letal v morje. Hitra nemška letala so še istega dne bombardirala neko mesto v Južni Angliji,
V	libijsko-tuiieškem obmejnem področju se j" ». februarja Izjalovil angleško-»liierišbi napad proti nemškim postojankam. Po takojšnjih protinapadih se je sovražnik umaknil. Nemško letalstvo je bombardiralo in obstreljevalo umikajočega se sovražnika ter mu prizadejalo zelo težke izgube na ljudeh in materijalu, zlasti na vozilih. Ob vzhodni obal; Tunezlje so nemški lovci ob eni sami izgubi zbili 13 sovražnih letal.
Po poročilu z dne 10. t. m., je bilo v Severni Afriki beležiti zgolj artilerijsko !n patruljno delovanje. V tuneškem gorovju so nemški strmoglavei učinkovito razbijali sovražne baterije. Hitra nemška letala so podnevi bombardirala luko Bone. Pri tem so zadela nebo veliko ladjo s težkimi bombami ter uničila velika skladišča. V letalskih bojih so nemški Iov-«i /bili J 6 sovražnih letal. Nemška bojna letala so 9. t. ni. bombardirala več krajev v južni in jugovzhodni Angliji.
Zaupanje — vir moči!
Nemški narod je sprejel odredbe dr žavne vlade glede totalne mobilizacije vseh delovnih sil za pojačenje oboroževalne produkcije z mirom, ki je tako veličasten, da ga je z besedami težko opisati. Nami se zaveda, da je vodil doslej kolikor toliko še svoje privatno življenje, čeprav so posegale zlasti v trgovino, obrt m kmetijstvo razne omejitve, ki so znatno obremenjevale poslovnega in delovnega človeka. Vsi se zavedamo, da bo odslej še trše. Marsikdo, ki je mislil, da se ga vojna ne tiče, bo občutil nove trdote mnogo težje kot tisti, ki je že doslej delal in garal ne samo za sebe in za svojo korist, temveč za skupnost. V svojem zadnjem članku »Die harte Lehre« je Reichsminister dr. Goebbels na duhovit, a vendar priprost hi nedvoumen način osvetil edino možnost, bi nam preostane po napovedi totalne mobilizacije naroda. Danes ne sme biti nihogar več, hi bi se delal tabo, hakor da je vojna samo še morda stvar vodstva ali Reich-a. Nič ne bi bilo bolj napačno kot mnenje, da ni treba upostaviti vseh sil v delovni In tudi v frontni proces. Več stotisoč žensk, ki so doslej opravljale manj važno ali pa za javnost nekoristno delo, bo romalo v tovarne, kjer bodo skupno z delovnimi tovariši pomagale izdelovati -orožje, muni-cijo in oskrbovalni materijal, obenem pa bodo na ta način omogočile stotisočem nemških mož, da bodo stopili v vojne vrste in se borili proti svetovnemu sovražniku v obliki boljševizma.
že uvoiftnia smo omenili, da je nemški narod razumel poziv za totalno mobilizacijo vseh delovnih sil v celoti. Nič ni več prikrito, vse je popolnoma jasno. Gre za biti aH ne biti. Gre za Nemčijo v ožjem in za Evropo v širšem smislu. Gre za vse tisto, kar tvori našo zapaclnjaško, severno in južno kulturo-in civilizacijo. Gre za vse, kar nam je v življenja še milo in drago. V tem oziru ni torej nikake nejasnosti več. Tega se mora zavedati sle-
hernik, pa najsi bo delavec, kmet, obrtnih, meščan ali izobraženec. Ta mobilizacija pa ne bi mogla uspeti, ako narod ne bi slepo zaupal vodstvu, bi je tudi v najbolj bočljivih trenutkih našlo izhod iz situacije. Poglejmo samo Führer-ja! V letih borbe za oblast se je ztelo, da bo l>°d pritiskom razmer klonil ta, ali oni bojevnik za ideale nacionalsocializma. Toda Führer jih je vzdramil s svojim vzgledom, Führer ni klonil, ni obupal. Njegova trdna vera, da bo premagal notranje sovražnibe nemšhega naroda, je bila tabo veliba, da je premagala vse ovire in strnila stranfao zopet v mogočno falango. Isto velja sedaj za zunanje sovražnibe, v prvi vrsti pa za silovit naval Stalinovih armad, bi bi hotele — iz-boriščajoč drugo vojno zimo — prodreti nemšbo obrambo, da bi se nato razlile, požigajoč in ropajoč, po vsej hulturni in civilizirani Evropi. Spomniti se je treba samo lanske strašne^zime. Ali ni bilo več tabih trenutbov, ho so mislili generali, častnlhi in vojahi, da spričo takih razmer ne bodo več vzdržali sovražnega pri-tisba. Prišlo je tabo daleč, da je Führer hitel osebno na ogrožene točbe, bodreč svoje vojake, naj vzdržijo za vsako ceno. In res, zgodil se je čudež! Führer-jevo osebno prizadevanje v prvih bojmh črtah je dalo vojakom toliko srčnosti in poguma, da niso hlonili in situacija Je bila rešena.
Ni namen teh vrstic, omalovaževati težav, ki jih morajo premagovati naši hrabri vojaki na vzhodni fronti. Priznavamo jih, ker jih ne kaže tajiti. Toda sijaj-
PK.-Aufn. :Kriegsber. Lang-Atl. (Wb.),
Maschinengewehrstand am Drahtverhau. Vorn liegt das weite Schneefeld — und irgendwo darin der Gegner, der keinen Augenblick unbeobachtet bleiben darf.
Druck und Verlag: Marburger Verlags- und Druckerel-Ges. in. b. H. — Verlagsleitung: Egon Baumgartner: Hauptschriftleiter Friedrich Golob; alle in Marburg a. d. Drau, Badgasse 6.
Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr. 1 vom
1. I tili 1942 gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung des Bezugs-geMcs.
Vse ga vojno, po/em zmagamo !

Delovne rezerve Nemčije
Gauleiter Sauckel o akciji za pomnožitev dela v oboroževalni industriji
Pretekli torek je govoril generalni po-Jterjenik za delovno upostavitev, Gaulel-iev Sauckel, pred zastopniki nemškega tiska ter jim je dal zanimive informacije o akciji, ki naj v smislu totalne vojne pomnoži delo v oboroževalnih industrijah Nemčije. Iz njegovih izvajanj je bilo posneti, da je oskrba Reich-a z delovnimi silami na višini in da bodo nove sile, ki jih bodo pritegnili na osnovi nove akcije, še v večji meri ojačile oboroževalni potencijal (moč) države. Gauleiter Sauckel je omenil tudi primerjavo med prvo svetovno in sedanjo vojno. Takrat sploh ni bilo dirigiranega upostavljanja delavcev. Ob pričetku prve svetovne vojne so imeli v Nemčiji celo brezposelnost, ki je zajela celo petino v obrti in v kmetijstvu zaposlenih delavcev. To brezposelnost so premagali šele leta 1918. Vojno gospodarstvo Nemčije ima danes mnogo več delavcev kot na koncu svetovne vojne, ko je to stanje bilo najvišje. Seveda igrajo današnje razširitve nemškega teritorija tudi svojo vlogo. Na drugi strani je imela Nemčija takrat bistveni del vzhodnih pokrajin, obenem pa tudi Elsaß-Lothringen. Gauleiter Sauckel je v svojih nadaljnjih izvajanjih zanikal napačno mnenje, da je v svetovni vojni delalo v Nemčiji več žensk kot danes. Že leta 1939. je naraslo število zaposlenih žensk v zvezi s štiriletko. število zaposlenih žensk je pa tudi danes mnogo večje, kot ob izbruhu vojne. Nemško oboroževalno gospodarstvo je imelo leta 1942. dvakrat toliko domačih in inozemskih delavcev, kot leta 1941.
Spomladi leta 1942. — tako je izjavil Gauleiter Sauckel — nismo poklicali ženskih delovnih sil, pač pa milijone inozemskih delavcev, da bi tako očuvali domače delovne sile. Te inozemske delovne moči »o se vživele v tričetrt leta v svoje delo ter so dosegle pristojno in zanesljivo storitev, ki je znašala 65 in celo 100 odstotkov nemške storitve. Leta x 1942. je prišlo tri milijone inozemskih delovnih sil v Nemčijo. Važen je vidik, da bomo te inozemske delavce potrebovali tudi v miru in jih že radi tega ne bomo zanemarjali. Stanje bolnikov v barakah inozem-cev znaša 2 odst., torej zelo malo.
S totalno upostavitvijo vseh delovnih sil v Nemčiji bo pridobil nemški oborožitveni potencial velikansko rezervo moči. Ta akcija je plod dobro premišljenega načrtnega dela. Kar se tiče žensk, je naročil sam Fiihrer, da se naj vsestransko upošteva njih zdravstveno stanje. Delov-, ni uradi so prejeli nalog, v tem oziru naj-
skrbneje postopati. čim večja bo potreba za upostavitev žensk, tem več se Jih bo upoklicalo, dokler nekega dne ne bodo totalno zaposlene. Zajelo se bo samo ljudi, za katere je delovno mesto tudi pripravljeno. Upoštevalo se bo seveda v prvi vrsti tudi to, za katero delo so ženske ustvarjene. Kljub temu bo za mnoge stotisoče žensk trdo, ko se bocjo morale podati v nevajeno okolje tovarniškega dela. študentje medicine bodo smeli naprej študirati, prav tako tudi tehniki. Vsi drugi visokošolcl pa se bodo pritegnili delu za totalno mobilizacijo naroda.
no držanje teh vojakov, ki so zlasti v Stalingradu zadivili ves svet, je take narave, da bi se morali sramovati do dna svojih duš, če bi hoteli zaostajati v svojih prizadevanjih doma, na polju, v hlevih, delavnicah, pisarnah, tovarnah itd. Zaupanje, ki ga imajo vojaki v svojega nad vse ljubljenega Fuhrer-ja, nas mora z istim žarom prešinjati, da bomo lažje premagali vse žrtve in tegobe. Zaupanje do vodstva je tisti vrelec, iz katerega naj črpa sleherni izmed nas potrebno moč za izpolnjevanje vseh njegovih dolžnosti. Nikdo ne sme stopiti na stran, da bi se kjerkoli izmuznil. Po svojih duhovnih in fizičnih močeh mora prispevati za dosego nam vsem svetega cilja: dokončne zmage. Smo na razpotju, kjer se je treba odločiti. Zmaga pomeni življenje, poraz bi pomenil smrt. Ker smo se odločili za življenje, ga bomo branili z vsem srcem in duhom, pa tudi s pestjo, dokler ne bodo nekega dne zatrobile fanfare zmagovitega miru in dokler na ta način ne bo kronano sleherno pošteno prizadevanje.
PK.-Kriegsberichter Falk (Sch)
Deutscher Panzerzug im Gefecht. Aus allen Rohren feuernd bekämpft hier ein deutscher Panzeraug einen sowjetischen Angriff.
Silne posledice nemške
podmorniške vojne
Zanimivi glasovi k
Anglija že sega po živilskih rezervah atlantski bitki
Iz Stoekholma poročajo: Novi uspehi nemških podmornic so v Angliji izzvali najgloblji vtis. V spodnji zbornici je vprašal laburistični poslanec Shinwell ministrskega predsednika Churchill-a, ali je resnica, da mora Anglija segati že po svojih živilskih rezervah. Churchill je nato odgovoril: »To je res, da načenjamo živilske rezerve, toda položaj me ne vznemirja preveč«. Nadaljnja vprašanja o tem kočljivem predmetu je Churchill odrezal s pripombo, da sedaj ni čas za debatiranje o trgovski mornarici.
Tako s sovražne kakor tudi z nevtralne strani je na razpolago par izjav, ki pokazujejo, kako težki so udarci, ki jih povzročajo nemške podmornice angleški in ameriški plovbi.
Admiral Stark, poveljnik ameriškega brodovja za Evropo, se je pravkar vrnil iz Amerike v Anglijo ter je dejal: »še vedno nismo zlomili hrbtenice sovražnega podmorniškega orožja, vendar upamo, da bodo naši napori v tem letu večji kot v zadnjem letu. Nemčija nadaljuje svojo podmorniško bitko z vsemi sredstvi.«
Londonski zastopnik ameriškega Columbia Broadcasting System-a, Edward M u r r o w, je izjavil: »Mi posedujemo vojni materijal in vse, kar je potrebno, da bi premagali sile osi, toda vseh teh
stvari nimamo nikjer tam, kjer bi jih potrebovali.« Sanjavo domišljanje je, če si kdo utvara, da je možno dobiti podmorniško vojno z novogradnjami ladij.
»New York Times« pa prihaja do spoznanja: »Gledati moramo dejstvu v oči, da bi utegnile podmornice dobiti vojno za Nemčijo.« Lizbonski list »D 1 a r i o Popular« pa piše: »Podmorniška nevarnost je največja nevarnost, kateri so trenutno izpostavljeni sovražniki osi. Od vseh bojišč je Atlantik za nje najbolj neugoden.«
Kakor poročajo iz Viga, je izjavil tam neki potnik, ki se je vrnil iz Azorov, da ni spremljave, ki na svoji poti iz Amerike ne bi prišla v dotiko z nemškimi podmornicami. Na ameriških ladjah je vedno manj ameriških mornarjev. Posadke tvorijo večinoma Norvežani, Holandci, Belgijci, Danci in Grki. Vsi brodolome! pravijo, da se je podmorniška nevarnost v zadnjem času povečala in zelo poostrila. V zadnjem času napadajo cela krdela nemških podmornic spremljevalne ladje z vseh strani. Sistem spremljav je danes že neučinkovit. Kdor se je iz posadk potopljenih ladij rešil, ne gre za kar bodi več na drugo ladjo. Samo še pritisk in izredno velike plače, ki jih nudijo mornarjem, jih sili na vožnjo po Atlantiku.
„Anglija se igra
Angleški publicist William Barkley je orisal v londonskem »Daily E x -p r e s s u« sliko usode, ki naj bi jo doživel nemški narod v slučaju zavezniške zmage. Barklay piše med drugim sledeče: »Na koncu te vojne bo treba Nemcem pristriči krempije, vzeti jim bo treba industrijo, okrog Nemčije se mora zgraditi kvarantenski pas, dočim se naj Nemci za dobo ene generacije pečejo v lastnem soku. Nemci so narod blaznežev, ki uporabljajo lastno moč za uničevanje drugih narodov. Ce bi kaka katastrofa uničila Nemce ter napravila iz Nemčije libijsko puščavo, bi se ves svet vzradostil in bi celo pozdravil tako naravno katastrofo, že sama predstava, da bi bilo možno nekega dne izbrisati nemški narod iz se-tnama narodov, bi ožarila lice slehernega Angleža s smehljajem.«
Ta izbruh sovraštva je prekosil neki članek, ki je izšel v angleškem tedniku »Time and Tide«. Članek pravi, da se bodo zavezniki v slučaju svoje zmage morali najmanj za dobo ene generacije baviti z vzgojo nemškega naroda, zlasti pa nemške mladine. V to svrho bi
z usodo Evrope"
bilo priporočljivo, odpustiti iz službe vse nemške učitelje, dočim naj bi se vodilni nemški učitelji zagovarjali pred kakim mednarodnim sodiščem. Vse ljudske šole se naj po mnenju člankarja zapro najmanj za leto dni, vse višje šole za dve leti, univerze pa za dobo treh let. Stroške za izvedbo tega načrta bi plačala seveda nemška država.
V ozadju teh izbruhov sovraštva v angleškem tisku pa stoji »Times«, ki že obširno poroča, kako slovesno bo Anglija praznovala 251etnico ustanovitve Sovjetske Unije. V Londonu in v vseh drugih angleških mestih nameravajo prirediti celo vrsto svečanosti, katerih se bo udeležilo 12 članov angleškega kabineta. Med drugimi se bodo baje postavili ministri Eden, Attlee, Lyttleton, Cripps in Cooiper. Nič čudnega torej ni, ako švicarski list »Die Tat« opozarja na protislovja, v katera je zašla politična Anglija s svojimi ekstremi »Mali narodi Evrope gledajo z začudenjem kako lahkomiselno se Anglija igra z usodo starega kontinenta.«
Izrek tedna
—M
Vsako žrtev za ohranitev nemškega Ijucstva
»Erhalten bleiben muß die deutsche Nation! Um sie zu erhalten, ist kein Opfer zu groß!« To so misli Adolf-a Hitlerja, ki glasijo po naše kakor sledi: »Nem-Ski narod se mora ohraniti! Da se ga ohrani, ni nobena žrtev prevelika!«
Kakor vemo, zasledujejo naši zunanji sovražniki namen, Nemčijo vojaško poraziti ter nato uničiti nemško ljudstvo in državo. Zveza židovsko-boljševiških in židovsko-plutokratskih držav, sestoječa iz Anglije, Amerike in Sovjetije, si je zarisala to v svoje vojne cilje in napenja vse sile, da bi iste dosegla Vojna, ki šo jo izzvale naštete države ter Nemčijo prisilile, da se brani in vojskuje za svoj obstoj, je v svojem dosedanjem razvoju pokazala, da se nemški narod zaveda nevarnosti, ki mu preti. Uspehi, ki jih je izbojevala nemška oborožena sila z zasedbo skoraj vse Evrope, slonijo na požrtvovalnosti, ki jo nemški narod dopri-naša za svoj življenjski prostor, za svojo svobodo, svoj obstanek in svojo bodočnost. Storitve na bojiščih in v zaledju so tako velikanska dela nemškega naroda, da se mirno lahko reče in govori o zatemnitvi vsega, kar je kedajkoli kakšno ljudstvo za svojo obrambo in svojo ohranitev v kaki vojni doprineslo. To, kar je storil nemški vojak v boju z zunanjimi sovražniki ter storitve Nemca v domovini, ki skrbi za potrebščine vojaka na fronti, so dokazi sijajnega junaštva, silne volje in neustrašljivih žrtev.
Akoravno je nemško ljudstvo že od nekdaj bilo junaško in požrtvovalno, kadar je šlo za domovino, bi Nemčija v sedanji vojni ne bila nikdar dosegla tako velikanskih uspehov, ki slonijp na junaštvu in požrtvovalnosti, če nacionalsocializem s svojim novim redom ne bi bil naroda v vsakem pogledu na take vele-storitve pripravil. Komaj sedem let vladanja nacionalsocializma, je Nemčijo napravilo in spremenilo v velesilo, ki Je ob izbruhu sedanje vojne, leta 1939., in vse do danes pokazala, da je dorasla vsem, veliko večjim in številno močnejšim sovražnikom. Storitve nacionalsocializma v mirnem in vojnem času so tako velike in prostrane, da bodo vse to šele naši zanamci objektivno presodili.
Najnovejše težave po frontah, ki so v vsaki vojni neizogibne, bo naš narod združen in strnjen okrog svojega velikega vodje, opirajoč se na svojo žilavost, hrabrost in požrtvovalnost, premostil, kakor je prebrodil in rešil že vse dosedanje težave. Nemško ljudstvo zaupa v svoje vodstvo v upravi, v svoje vojaške poveljnike, nemško ljudstvo zaupa samemu sebi, ker se zaveda svojih zmožnosti, svoje hrabrosti in požrtvovalnosti ter mu res nobena žrtev za dosego srečnega in zadovoljivega izida sedanje vojne ne bo prevelika.
SPODNJEŠTAJERC!
Izpopolnjuj svoje nemško jezikovno znanje z govorjenjem, či tan jem in mišljenjem v nemškem Jeziku!
Kako se bo izgovarjal Churchill?
Iz Berlina poročajo: Churchill in Roosevelt se bosta morala po svojem povrat-ku iz konferenc, ki sta jih vodila v Sredozemskem morju ter v Atlantiku, zagovarjati pred svojo javnostjo. Pričakuje ju cela kopa vprašanj, ki so tem številnejša, ker je sovražna agitacija navezovala na ta vprašanja najvišja pričakovanja. Dočim Roosevelt-u po običajih v Zedi-njenih državah ni treba takoj stopiti pred kongres ali pa pred mikrofon, je Churchill takorekoč prisiljen, stopiti pred Spodnjo zbornico ter se tam zagovarjati. Po informacijah, ki so prispele iz Londona, pa nikakor ni pričakovati, da bo bogvekaj povedal, ker gre pri njegovih zadnjih govorih samo za tajnosti. Kljub temu so v londonskih krogih mnenja, da bo prihodnja diskusija v Spodnji zbornici ena izmed najbolj važnih v teku te vojne. Vse te izjave pa stopajo daleč v ozadje. V ospredju so pogajanja, ki jih morata voditi Churchill in Roosevelt s tistima dvema zaveznikoma, ki v Casablanci in v Adani nista bila zastopana: Sovjetija in čangkajškova Kitajska. Sovjetija trka odločno na londonska vrata, dočim je Čangkajškova Kitajska eno izmed tistih vprašanj, ki zadeva v prvi vrsti Ameriko.
Angleški listi izražajo upanje, da so sklepi konference v Casablanci take narave, da bosta zamogli Anglija in Amerika takoj pričeti z akcijami, ki bodo Vglašene skupno z zimsko ofenzivo bolj-Ševikov. Znova torej zahtevajo ustanovitev druge fronte na zapadu, to pa iz dveh razlogov. Zaenkrat si obetajo na zapadu uspeh, na drugi strani pa so v Angliji strategi, ki se — ne upoštevajoč nemško Odporno silo — boje, da bi utegnila rdeča vojska kot prva prikorakati v Srednjo Evropo. Vse te debate pa se brez izjeme stekajo v diskusijo o vprašanju podmor-
nic, ki delajo Angležem vedno večje skrbi. Listi gredo celo tako daleč, da zahtevajo nove vodilne osebnosti za pobijanje podmorniške nevarnosti. V Londonu sicer še ni nič znanega o kaki kabinetni krizi, toda povsem odgovarja angleškim običajem, če vlada izravna izostanek uspehov s pomočjo osebnih izprememb.
Churchill-ovo delovanje se bori v zadnjem času s precejšnjimi težavami, ker so boljševiki otvorili agitatorično ofenzivo proti angleški vladi. Glede Amerike je stvar povsem drugačna. Sicer bo tudi Roosevelt moral prej ali slej odgovarjati na nujna vprašanja Sovjetske Unije, ker mu že listi svetujejo, naj se začne' pogajati z Moskvo. Roosevelt bo moral v prvi vrsti potolažiti četrtega zaveznika, ki je manjkal v Casablanci: Cangkajška. Iz Cungkinga namreč prihajajo vesti, da si Cangkajšek mnogo obeta glede sklepov konference v Casablanci. Cungking zlasti upa, da bodo Amerikanci in Angleži osvojili burmeško cesto, ki je za preskrbo Cungkinga življenjske važnosti. Po Roosevelt-ovem naročilu je vojni minister Stimson potolažil Kitajce pred zunanjim odborom reprezentančne zbornice s tem, da je izjavil: »Zedinjene države se zavedajo pomena, ki ga ima Kitajska v borbi Amerike z največjim sovražnikom v Pacifiku.« Dočim se torej ameriška javnost zadovoljuje s takimi kratkimi izjavami, bo moral Churchill stopiti pred svojo javnost z obširnim govorom, v katerem bo treba nadrobiti marsikatero podrobnost.
UNTERSTEIRER !
Vervollständige du delne deutschen Sprachkenntnisse durch das Sprechen, Lesen und Denken in deutscher Sprache!
PRISPEVAJTE
v nedeljo, dne 14. februarja 1943 v drugo | letošnjo hišno zbirko vojno zimske pomoči (Opfersonntag des Kriegswinterhilfswerkes) *
Vse za dokončno zmago!
Zasedanje Rechs- in Gauie tei-jev Fiihrer-jevem g avnsm stanu
— Obisk v
Dne 5. in 6. februarja so v Berlinu za-gedali Reichsieiter-ji, Gauleiter-ji in Ver-bändeführer-ji stranke. Sestanek se je razvil v razglas volje, pomagati bojujoči se fronti ter ji staviti na razpolago vsa sredstva, ki so potrebna za dosego cilja. Sestanka so se udeležili Reichsleiter Bohrmann, kot vodja zasedanja, nadalje Reichsminister dr. Goebbels, Reichsmmi-Bter Speer Reichsminister Funk, Reichsleiter Dr. Ley, Staatssekretär Ganzen-miiller, Gauleiter Sauckel in General von Unruh, ki so vsi poročali in govorili.
že vedno so vodilni možje države to gospodarstva stali na stališču, da mora vojna današnjega časa biti celotna. Po zaslugi bliskovitih ta velikih uspehov naše oborožene sile, smo lahko naše gospodarstvo v etapah preuredili na vojno gospodarstvo, medtem, ko sedaj, po treh m pol letih vojne, ne more biti več dvoma, da moramo v očigled sedanjega položaja istega obrniti v totalnega To zapoved nam stavlja fronta in zahteva po zmagi. Ravno sedaj je odločilno, da se fronti stavi še več vojakov na razpolago, da se ji pošlje še več boljšega orožja ter opusti vse, kar jemlje delovne roke ta surovine, ki za vojno niso važne. Sedaj gre stvarno za izčrpanje vseh rezerv, ne najzad-njih pač pa tistih, ki se jih lahko vzame, 'ne da bi se narod v svojih eksistenčnih osnovah prikrajšal.
Ustavitev obratov, o katerih smo že poročali, globoko reže v življenje nekaterih ljudi, kakor tudi odredbe, ki bodo v bodoče stotisoče mož in žena pripravile za vojno gospodarstvo. Te trdote se pa ne more preprečiti; znosljive postanejo lahko samo z izražanjem v gospodarstvu.
Eno se že lahko sedaj reče: nova akcija bo na vsak način imela pomemben učinek in bo znatno doprinesla k dvigu naše vojno gospodarske moči.
To, kar je domovina doslej storila, stoji za storitvami naših vojakov, ki so vsako uro, vsak dan storili nadčloveška dejanja, tudi, če delo zaledja ne omalovažujemo. Mi smo prepričani, da se bo notranja fronta, če stavi sedaj vse svoje sile v službo vojne, izkazala vredno zunanje fronte.
*
Po Fiihrer-jevem vabilu so se Reichs-ta Gauleiter-ji po zaključku zborovanja podali v Führer-jev glavni stan, kjer so bili sprejeti od samega Führer-ja. V teku skupnega bivanja je Führer govoril zbranim voditeljem stranke o vojaškem ta političnem položaju. V svojem govoru, ki je slonel na največji odločnosti in absolutnem zaupanju v zmago, je Führer Izrazil zagotovilo, da bosta trdota časa in duh našega naroda, ki raste iz iste, po-del-la nemškemu ljudstvu velikansko moč in ga napravila nepremaglj'vega. Obisk Reichs- ta Gauleiter-jev pri Führer-ju v glavnem stanu se je zaključil z gorečim priznanjem voditeljev stänke, k velik'm nalogam, ki so stavbene narodu v njegovem najtežjem boju. _
, eu 11 eher Solöat, Du hanntlbe- mjLjn 1 ruhigt fefn, hinter ölr ficht fMll eine Heimat, Me dich nlemale . im Stich lafren rolrö.
Scherl-Bilderdienst. Tagesspruch.
Koncentracija Ifudskih sil v Italiji
Iz Rima poročajo: V noči na soboto, dne 6. februarja, je bila izvedena pre-osnova italijanske vlade. Ker je bilo od 16 ministrstev zasedenih na novo kar 10, le to največja preosnova, ki se je izvršila po 31. oktobru 1939. Preosnova vlade pomeni nadaljnjo koncentracijo vseh nacionalnih sil. Najpomembnejša sprememba zadeva ministrstvo zunanjih zadev, čegar vodstvo je prevzel sam M us solin i. Dosedanji zunanji minister grof Ciano, je bil po izstopu iz vlade imenovan za dobo treh let za člana Velikega sveta fašistov. Državni podtajnik v mi-n strskem predsedstvu je narodni svetnik Amilcare Rossi. To mesto je doslej zavzemal general Luigi Russo. Namesto dosedanjega ministra Guida Buffarimja, je prevzel dosedanji prefekt napuMski, Um~ berto Albini, državno podtajništvo v notranjem ministrstvu. Grofa Grandija je v pravosodnem ministrstvu zamenjal Al-fredo de Marsico. Grof Grandi pa ostane še naorej predsednik fašistične ta korpo-rativne zborn:ce. Novi finančni minister tir kot naslednik Thaon di Revel-a, je Giacomo Acerbo, dosedanji predsednik Mednarodnega kmetijskega zavoda v Rimu. Giuseppe Bottai je odstopil svoje mesto prosvetnega ministra rektorju univerze v Pizi, Carlo Biggini-ju. Minister za javna dela je Zenone Bennini (doslej Giuseppe Gorla). Prometno ministrstvo je Mussolini poveril senatorju Ciniju, kot nasledniku Host Venturija. Vodstvo kor-
poracijskega ministrstva je prevzel Carlo Tiengo, namesto senatorja Ricc.ja. Iz vlade sta izstopila nadalje ministra Pa-volini ta Ricardi, na njuno mesto pa sta bila imenovana Polverelli ta Oresle Bo-nomi. Ministrstvo za vojno produkcijo, kot popolnoma novo ustanovo, je prevzel general Favagrossa.
Italijanski narod je razumel ta pritrdil tej preosnovi, ki se je odigrala šest dni po spremembi v vodstvu velikega generalnega štaba. Dejstvo, da je Mussolini osebno prevzel vodstvo zunanjega ministrstva, si tolmačijo tako, da hoče izključno sam določati smer fašistične zunanje politike. Ker je Mussolini mimo tega še minister vojske, mornarice in letalstva ter še notranji minister, združuje v svoji osebi kar pet ministrov
L$ MILLIONEN
EHRENAMTLICHER _ -HELFER SIND BSE
Itr&geä bes grossen.
GEMEINSCHAFTSWERKES
DEi N$.-V£JLKSWaHlFAF*8*T
p —i
'uM foitviA, SpwjcU auch hUim, Eumcufy zum KRIEGS-WHW^
OPFERSÜPiNTAG AM14.FSBRUAR
Bod mo frdtr, poslan mo Ü3 udne'if!
Časopisje v svojih dnevn h in tedenskih izrekih pravilno opozarja ljudstvo na resnost položaja na frontah. Ukrepi, ki se izdajajo, pripravljajo ta deloma tudi že izvajajo, so resen opomin vsem, da domovina potrebuje pomoči vseh, pa naj si bo mož ali žena, fant ali dekle, vojak ali civilist. Delo, ki ga opravljajo naši vojaki na frontah, je najbolj važno in najbolj nevarno, važno in potrebno je pa tudi delo nas, ki v zaledju z "vsemi silami oprav ljamo vse ta vsa dela, ki j h skupnost od nas zahteva. Da ne manjka našemu bojevniku, ki se na fronti v življenski nevarnosti bori za nas in našo domov no, ničesar, kar on tam potrebuje, je sveta dolžnost prebivalstva zaledja, da da iz sebe vse, kar je mogoče. Ljudje, ki so v življenju veliko dožive'i, veliko pretrpeli in poznajo življenje in svet, trdijo, da je človek najbolj močan tedaj, kadar je sila ta potreba največja. Ta izkustva so si pridobili tisti ljudje, ki jim ni bilo v ž v-ljenju vedno z rožicami postlano ta so v urah obupa zbrali vse svoje energije ter premagali usodo in naključja, ki so hote'a biti močnejša od njih. Kadar :'e človeku kot posamezniku potrebno pokazati ta postaviti svojega moža, če je vse v nevarnosti, zbere in zedini vse, kar je v njem ter se reši, če ima količkaj dobrih ta krepkih lastnosti, iz nevarnega položaja, tudi v najhujših slučajih. Kakor posameznik v stiski, tako je tudi narod v krizi. Težkoče. ki jih je premagati, bo narod, ki se strne kakor en mož v vrste svojih voditeljev, na celi črti premostil.
Kakor v življenju poed ncev, tako je tudi v življenju nandov. Težko bo najti človeka, ki bi mu življenje teklo vedno tako kakor si ga zariše ta želi, ne da bi trčil na kakšne težave. To velja tud' za ljudstva. Naš narod je trenutno trčil na težave, ki jih bo z združenimi močmi premagal, ker je to njegova želja, njegova volja in ker tiči v njem mnogo energije in še ohlo neizrabljen'h sil. Nemško ljudstvo je že od nekdaj trdno po svojem značaju, odlično in pridno po svoj'h storitvah ter bo zbralo in dalo iz sebe naravnost čudežno velike storitve. Da bo za vse to enemu ali drugemu postalo življenje nekoVko trdnejše, se bo na celi črti izpotaila želja nas vseh, ki gre za tem, da se ohrani ta očuva vse. kar si je nemški narod v svoji zgodovini pridelal, pri-dob'1 in priboril, to je svobodo do živ-lienia ta udejstvovania kot velik . narod. Bodimo trdni, postanimo še trdnejši!
Sod lizem v praksi
Führer je nekoč rekel: »Es ist so wunderschön, in das Volk hineinzugehen und nun zu helfen. Was ist nicht allem auf sozialem Gebiet in Deutschland alles geschehen! Aus tausendfachen einzelnen Leistungen ergibt sich am Ende doch eine soziale Großtat«. Prevedeno v naš jezik se to pravi: »Čudno lepo je, m med narod ter mu pomagati. Kaj vse se le na socialnem področju v Nemčiji storilo! Iz tisočkratnih pr>same-nih dajatev nastane končno res veliko socialno delo.«
Kakor vemo iz lastne izkušnje, je pred pohodom naciona!socializma na oblast, bilo mno-o revščine in bede. Brezposelnost ki je tvorila rakrano na gospodar-sko-socialnem telesu nemške-a naroda, je povzročala stanje, ki je še mnogim v spominu. Duševni in telesni delavci m de«
PK.-Aufn.: Kriegsbericht. Ströbel (Wb.).
Ein 8,8-Zentimeter-Flakgeschütz ist zur Abwehr gemeldeter Panzer am Ausgang einer Ortschaft an der Donfront in Stellung gegangen.
lavke brez zaslužka ali pa z nezadostnim zaslužkom, so trpeli pomanjkanje na vseh koncih in krajih. Koliko ljudi, mladih, zdravih in delavoljnih je bilo navezanih na javne podpore, ki niso zadostovale, koliko nemaničev je tavalo in blodilo od kraja v kraj ter se preživljalo od dobrih ljudi, kakor je vedelo in znalo ter Se nešteto drugih primerov je v socialnem pogledu držalo ljudstvo v nižini, ki je bilo nedostojno človeškega življenja.
Nacionalsocializem je pa v par letih vzporedno z ozdravitvijo narodnega gospodarstva, ker je zaposlil vse delazmož-ne ročne in umne delavce, rešil in uredil tudi socialne probleme. Iz ulic in cest so izginili brezposelni, berači, postopači In vsi, ki so jih razmere preje silile, da so se morali preživljati na način, ki ga sami niso zakrivili. Kar je bilo za delo sposobno, se je istega moralo takoj poprijeti, kar je pa bilo zrelo za bolnišnice, hiralnice in podobne zavode, je pa v istih našlo sprejem. Beračenje je v par letih nacionalsocialistične vladavine v Nemčiji prešlo v zgodovino, kakor je bil tudi v istem času pokopan čas, ko so starci, onemogli, bolniki, invalidi in podobni nesrečneži prosili od hiše do hiše za podporo ali košček suhega kruha. Vojni Invalidi, invalidi dela ter vsi tisti, ki jim telo ali um ne omogočata, da bi se z delom za ljudsko skupnost preživljali, so dobili preskrbo, tako da so sramote na-r >da, ki so jih trpeli in dopuščali bivši ' beralni režimi židovskega ozadja, iz-' risane iz področja Velike Nemčije. Pov-xl, kjer so se občutile pomanjkljivosti v socialni skrbi, je nacionalsocializem -inesel zdravila in obliže, da so se odpr-' > rane obvezale in zdravile. Da ni prišlo •:o sedanje vojne, bi Nemčija svojo socialno politiko bila še v veliko večji meri izpopolnila, skrb za tiste, ki so socialne skrbi potrebni, pa seveda tudi kljub vojni ni popustila. Edinstveno med vsemi storitvami nacionalsocialistične socialne skrbi je pa skrb za matere in otroke. Nacionalsocializem je storil silno veliko na področju socialne politike.
Sie warten auf den
neuen Befehl
Von Kriegsberichter Falko Klewe, PK. Zwischen den Brennpunkten der Schlachten. — Vom Abwehrkampf an einem »ruhigen« Frontabschnitt.
PK. Es ist gleich, wann der Tag beginnt und wann er zu Ende geht. Er hört nie auf und verläuft in unablässigen Rhythmus: Wachen, arbeiten, ruhen. Und die Tage reihen sich aneinander, werden zu Wochen und werden zu Monaten, — zu Monaten der Abwehr.
Die Grenadiere, die hier im Osten in ihren Postenständen stehen und eine Kette von hunderttausend wachen Augenpaaren bilden, die sich im millionenfach -gezackten Garben zwischen den Brennpunkten der großen Schlachten im Osten hinzieht, warten auf den Befehl, der ihnen gebietet, aus ihren Postenständen hinauszusteigen, vorzustürmen über die weite, weiße Fläche mit den halbver- ' schneiten Kusseln, und die bolschewistische Widerstandslinie zu überrennen, die sich am jenseitigen Waldrande hinzieht. Sie warten in den Stunden der Abwehr auf den einen Befehl, — den Befehl, der Angriff heißt. Und: Vergeltung für Stalingrad !
Sie wissen, daß dieser Befehl eines Tages kommen wird, und im Glauben daran, meistern sie die Stunden des Wartens. Der Neue allerdings, der in das Gleichmaß des Grabendienstes gestellt wird, sieht auch die Höhepunkte der 24 Stunden, auch dann, wenn »nichts geschieht«.
In der Nacht beginnt an der Front das Leben. Wenn die Dämmerung' über das weite, weiße Land sinkt und der gegenüberliegende Wald in einem zartgrauen Dunstschleier verschwindet, so daß die Spitzen der Sowjetbunker nur noch von den Eingeweihten zu erkennen sind, ziehen die Nachtposten auf. Die Gewehr, und MG.-Stände sind dann dichter besetzt als in den hellen Stunden des Tages, und die Grenadiere beginnen zu feuern.
Uberall wird es jetzt lebendig, In den Gräben und in den Bunkern, wo die Eßgeschirre bereitgestellt werden, denn in den ersten Stunden der früh hereinbrechenden Dämmerung sind die Feldküchen herangekommen auf den Straßen, die an» Tage vom Feinde einzusehen sind, und zwischen dem Streifendienst im Grabeil schlängeln sich die Essenholer mit den klappernden Kochgeschirren entlang.
Im Bunkerofen, der am Tage nur mit langsam glimmender Holzkohle geheizt wird, um dem Feind durch den abziehenden Rauch nicht ein Ziel zu geben, knistern die Holzscheite und verbreiten ein« wohlige Wärme. Am Tisch sitzt der Gruppenführer und schreibt im Scheine einer müde glimmenden ölfunzel einen Brief nach Hause. Vor Ihm steht das Bild seiner Frau, die einen pausbäckigen Jungen im Arm hält. Auf einem rohgezimmerten Schemel sitzt ein Gefreiter* spielt ein wehmütiges Lied auf der Mundharmonika und träumt in die glimmenden Holzscheite.
Das Knattern der Maschinengewehre klingt wie ein leises Klopfen an die Bun-kertür, und das Schüttern, da durch in der Nähe liegende Artillerieeinschläge hervorgerufen wird, merkt man kaum. Eine seltsame Stimmung füllt den halbdunklen Raum unter der HKL. Man könnte beinahe vergessen, daß der Unteroffizier, der beim Schreiben immer wieder einen zärtlichen Blick auf das Bild seines -kleinen Jungen wirft, in der vergangenen Nacht auf Tod und Leben mit drei Bolschewisten rang, die sich mit frischgefallenen Schnee bis an den Graben herangewühlt hatten, um ihn hinterhältig zu überfallen und zu versuchen, ihn In die feindlichen Stellungen zu schleppen.
Die Nacht bringt niemals Ruhe. Immer wieder versuchen feindliche Stoßtrupps in die eigenen Stellungen einzudringen, und die Alarmglocken reißen die eben aubgelösten Posten wieder vom ihren Lagern.
In den frühen Morgenstunden müssen sie sich dann, übernächtigt und müde, zum harten Grabendienst zwingen. Holz holen, sägen, Ausbauen der Bunker. Das Wasserschöpfen des Sommers In den Sumpfstellungen ist durch das Freischaufeln der schneeverwehnten Gräben abgelöst worden. Waffenreinigen, Instandsetzen der Sachen füllen die wenigen hellen Stunden. Hinzu kommen noch in gewissen Abständen die Tage des »Großreinemachens«, an denen man seing Jßek-ken unter den Arm nimmt und zur Entlausung pilgert.
Trotz all der schweren Strapazen, die der Stellungskrieg mit seinen Wachen, Arbeiten und schier endlosem Warten mit sich bringt, ist die Kampfkraft so wach wie nur je. Wenn für ein besonders schwieriges Stoßtruppunternehmen nach Freiwilligen gefragt wird, melden sich weit mehr als benötigt werden. Und al» gestern die zurückkehrenden Grenadiere^ nachdem sie acht vollbesetzte Sowjetbunker gesprengt hatten, den mitgeführten Akja, auf dem ihr sterbender Zugführer lag, behutsam in den Graben ließen, traten einem Soldaten, der mit dem letzten Ersatz gekommen war, die Tränen der Wut in die Augen. Er ging zu seinem Kompaniechef und bat ihn, noch einmal hinübergehen zu dürfen, um die Tat zu vergelten.
Sie alle, die hier in den einsamen Kampfständen im Osten ihre Pflicht tun, sind von der inneren Überzeugung beseelt,
kämpfen zu müssen. Sie wissen, worum es geht! Und aus dieser inneren Überzeugung wuchs auch die Einsicht für die Notwendigkeit des Befehls, der ihnen gebietet Tag für'Tag die 24 Stunden durchzustehen — auch in dieser Zeit, m ''der in ihrem Abschnitt »nichts geschieht« —, wach zu sein auf Posten, unermüdlich beim harten Grabendienst und immer sprungbereit in den kargen Stunden der Ruhe, denn hart und unerbittlich ist auch der Abwehrkampf zwischen den Brennpunkten der großen Schlacht und stellt höchste Ansprüche an die seelische und körperliche Kraft eines jeden Grenadiers, der in den verschneiten Postenständen im Osten auf Wache steht.
Batterien und Panzerzüge sichern die Küste
Von Kriegsberichter Ekkehard Genta.
An der Südbastion der Festung Europa. — Besuch bei der italienischen Marineartillerie auf Sizilien.
PK Viele tausend Kilometer lang erstrecken sich die Küsten des italienischen Festlandes und der ihn» vorgelagerten Insel Sizilien hinaus ins Mittelmeer. Mehrere tausend Kilometer Küste hat unser Verbündeter im Süden gegen Überraschungen und Überfälle des Gegners zu schützen, der mit der Absicht einer Invasion des Kontinents vom -Mittelmeer her zu schrecken sucht, nachdem ihm an den Atlantikküsten die Lust dazu vergangen ist. Aber wie am Kanal und Atlantik, so stehen auch hier im Süden zahllose Küstenbefestigungen und Verteidigungsanlagen bereit, jeden Versuch, den Krieg an irgendeiner Stelle auf das italienische Mutterland zu tragen, blutig abzuschlagen.
Die Inselküste eine einzige Festung. Unzählige Abwehrstellungen bilden an den Gestaden des Mittelmeeres die sudliche Bastion der Festung Europa. Sie sichern gleichzeitig die Nachschubbasen der in Nordafrika gewissermassen auf vorgeschobenem Gelände dieser Festung kämpfenden deutschen und italienischen Streitkräfte. Insbesondere an den Küsten, des südlichen Vorsprunges Mitteleuropas, der Insel Sizilien, steht Batterie an Batterie bereit, jedem feindlichen Annäherungsversuch von See her und aus der Luft wirksam entgegenzutreten. An den unwegsamen Küsten des südlichen Sizilien, wo der den Engländern so wichtige Seeverbindungsweg von Gibraltar ins östliche Mittelmeer nach Malta und Alexandrien vorbeiführt, ist die Gefahr eines überraschenden Schlages gegen die italienische Küste besonders groß. Schon mehrfach versuchte der Feind, hier kleinere Trupps zu Spionage und Sabotagezwecken an Land zu setzen, immer vergeblich. Nach modernen Gesichtspunkten angelegte Verteidigungsstellungen beherrschen die buchtenreiche Steilküste Ost- und Nordsiziliens, ebenso wie die Flachküste des südlichen Inselteiles. Mitten in der wundervollen, grünenden Landschaft sind, der südlichen Umgebung trefflich angepaßt, vorbildliche und großzügige Stellungen für die verschiedenartigen Batterien und Geschütze angelegt. Darüber stehen in gewissen Abständen Panzerzüge mit Eisenbahnbatterien Tag und Nacht unter Dampf, um an jedem beliebigen, gefährdeten Punkt der Küste eingesetzt zu werden.
PK.-Aufn.: Kriegsber. Büschgens (Wb.).
Marsch deutscher Truppen durch Tunis. Seit dem britisch-amerikanischen Überfall auf Französisch-Nordafrika landeten ständig neue Truppen in Tunis. Die arabische Bevölkerung begleitet unsere Soldaten auf dem Wege zur Unterkunft__
Italienische Freiwillige an den Geschützen.
Unter den Besatzungen dieser Küstenbatterien finden wir Einheiten der »Mil-märt« einer- Truppe der faschistischen Miliz,' deren Angehörige als Freiwillige in der italienischen Marine-Artillerie Dienst tun. Unter der graugrünen Uniform des italienischen Soldaten tragen sie das Schwarzhemd der Miliz. Tag für Tag stehen sie auf ihrem Posten, bereit, ihre schöne Heimat zu schützen.
Auf schmalem Wege erreichen wir eine auf halber Bergeshöhe inmitten von Apfelsinenbäumen und Kaktushecken gelegene Batterie mittelschwerer Artillerie. Voller Stolz zeigen uns Kommandant und Soldaten ihre Stellung, die sie selbst vor geraumer Zeit errichtet haben und die sie in unermüdlicher Arbeit ausbauen und bei aller Zweckmäßigkeit auch verschönern. Wie man heute in Italien kein Dorf findet, das nicht an der Fassade fast eines jeden Hauses einen Kernspruch des Duce trägt, so haben auch die Artilleristen an ihr sauberes weißes Unterkunftsgebäude in schwarzer Schrift die Worte Mussolinis geschrieben: »Cre-diamo — obbediamo— combattiamo per vincere — e vinceremo.« (Wir glauben, gehorchen und kämpfen für den Sieg. Und wir werden siegen.) Darunter prangt neben dem Liktorenbündel ein großes Hakenkreuz.
In jeder Minute alarmbereit In Grünanlagen eingebettet recken die Geschütze ihre blanken Rohre in die klare Winterluft, hinaus auf das Meer, beherrschen nach rechts und links das malerische Küstengebiet. Sauber ausgerichtet stehen die Stahlhelme neben den Geschützen auf den Betonkästen, die die Munition bergen. Ein kleiner Raum mit Tisch und Stühlen dient der Geschutz-
wacht als Aufenthaltsraum. Die Rasen-und Grünanlagen, die die Wege zwischen den einzelnen Geschützen der Batterie säumen, sind, wie überall in Italien, durch orti die guerra — Kriegsgärten ersetzt, in denen sich Kohlkopf an Kohlkopf reiht.
Wir stehen auf der Beobachtungs- und Befehlsstelle, die mit den. einzelnen Geschützen durch Telefon verbunden ist und von der aus die Geschütze mittels e ner elektrischen Zentrale gerichtet werden. Mit eindrucksvoller Exaktheit und Schnelligkeit rollt die Alarmübung vor unseren Augen ab, eilen die Artilleristen vom Sportplatz, aus der Unterkunft, aus der Messe den Geschützen zu, vertauschen dfs Käppi mit dem Stahlhelm — und schon schwenken die Rohre dem »Feinde« entgegen, verlassen die ersten Geschosse die Rohre. Drei Abschüsse britischer Flugzeuge stehen an der Wand der Befehlsstelle verzeichnet.
Vor dem Abschied werfen wir einen
Blick in die Mannschaftsunterkunft, einen großen hellen Saal, in dem die Betten sauber ausgerichtet stehen. Von der Außenwand grüßt uns wieder ein Spfuch: »Je größer der Sieg, desto hoher die Pflichten«.
POLITIČNE BELEŽKE
■ Borba na vzhodu, je borba za Evropo. Angleški veleposlanik v Moskvi, Kerr, in znani Žid Lippman, avtor mnogih člankov v listu »New York Herald Tribune« sta dala malim narodom vzhodne in jugovzhodne Evrope nasvet, naj vzpostavijo dobre odnošaje do Sovjetske Unije Diplomatski dopisnik agencije Štefani pa podčrtuje, da je to nov dokaz za trditev, da si hočeta Anglija in Amerika oprati svoje roke. Tudi tistim deže-
Fronia daje domovini vzgled i
lam Evrope, ki še vedno upajo, da jih bosta Amerika in Anglija čuvali pred boljševizmom, se že odpirajo oči. London in Washington nočeta žrtvovati niti enega tvojih Vojakov, da bi katerokoli evropsko državo obvarovali pred boljševizmom. Tudi v slučaju, ako bi to hoteli, Stalin tega ne bi dopustil. Usoda vseh evropskih narodov je sedaj tesno povezana. Geslo te borbe se glasi: Zmaga osi ali pa boljševizem. Komentator agencije Štefani zaključuje svojo ugotovitev z besedami: »Naši vojaki, ki ustavljajo boljševiške armade na vzhodu, se bore za skupno usodo Evrope. Da je borba na vzhodu res borba za Evropo, dokazuje ameriški tisk skupno z angleškim veleposlanikom.
H Plutokratje, ki so pozabili, da so v vojni. Londonski »Daily Herald« je objavil plamenečo pritožbo angleškega posestnika Stacey-a iz Breomfielda o brezobzirnosti, s katero je trideset dam in gospodov najboljše angleške družbe'poteptalo njegove posevke pšenice. Omenjena plutokratska družba je bila namreč na takozvanem jahalnem lovu. S konji in psi eo zasledovali neko lisico v najhujšem diru ter tako uničili velik del njegovega posevka. List noče omeniti, kaj so dejali hlapci omenjenega posestnika, ko so gledali plutokratsko lovsko družbo. Vsekakor značilno za angleške razmere!
■	Obnova vseh predpravie Židov V Francoski Severni Afriki. Po vesteh iz Algecirasa, so oblasti vzpostavile vse predpravice, ki so jih židje uživali poprej v Francoski Severni Afriki. Vlada maršala Petaina je te predpravice svoječa-eno ukinila. Sedaj so židje sprejeti v svoje prejšnje službe, vrnili so jim razlaščena posestva, obenem pa smejo vstopati tudi v vojsko, židovski otroci bodo smeli v bodoče obiskovati državne šole. Tozadevne odredbe je v smislu ameriških navodil izdal general Giraud. Obnova židovskih predpravie * Francoski Severni Afriki je v ostalem edina točka, v kateri so si Amerikanci in Angleži popolnoma edini. V vseh drugih vprašanjih Francoske Severne Afrike pa London in Washington še nista našla nikake rešitve.
■	Churchill-ove obljube Grkom. Kakor posnemamo iz nemških listov, je Churchill ob priliki svojega obiska na otoku Cipru, v javnem govoru obljubil Qrkom, da bodo dobili imenovani otok, čc bo Grška še nadalje stavila vojake za zaveznike na razpolago.
Amerikanci brez blufa ne morejo živeti. Ameriška poročevalska služba »United Press« je nedavno raztrobila. v svet, da so sedaj spravili pod streho ta-kozvano Fordovo tovarno »Willowrun« v Detroit)», ki je baje največja tovarna, letal na naši zemlji. Hkrati poroča ista agencija, da obratovanje tega ogromnega podjetja še zdaleka ne dosega produkcijskih količin, kakor so si jih Amerikanci zamišljali. Produkcija baje sčasoma res narašča, ne dosega pa količin, ki bi jih Amerikanci potrebovali. V nadaljnjih izvajanjih pišejo ameriški listi o mestu Detroit, da postaja iz dneva v dan bolj mesto črncev, kakor belcev. Zato pa tudi primanjkuje kvalificiranih ročnih delavcev, kar ie davni vzrok, da produkcija v tovarni »Willowrun« ne odgovarja.
■	Kako si podpredsednik Zedin.ienih drŽav Severne Amerike predstavlja bodočnost svoje države? Podpredsednik Zediniienih držav Severne Amerike, Wallace, je nedavno izjavil: »Predstavljam si Ameriko, kier bodo vsi ljudje lahko člani srednieara staleža in izkoriščali nred-pravice, ki jih je ta razred v preteklosti uživa!«. — Razen tega "je izrazil željo,
O ustavitvi trgovin in gostiln
Reichswirtschaftsminister je izdal tri odloke, ki bodo na področju trgovine, rokodelstva in gostilniške obrti osvobodili obsežno število delovnih «iL ter jih stavili vojnemu vodstvu na razpolago. Določbe imajo bistveno sledečo vsebino:
1.	Vfca podjetja, ki za preskrbo prebivalstva niso neobhodno potrebna, se bo zaprlo. Pri tem se bo pazilo, da ne pride vojno-potrebna preskrba prebivalstva ter dobava gospodarstvu v nevarnost. Zato ostanejo trgovine živil,: premoga, krmil, gnojil in kmetijskih strojev. Neodpustlji-vo bi pa bilo, če bi še nadalje ostale odprte na primer prodajalne dragega porcelana, biserov, zlatnine in srebrnine, poštnih znamk in slaščic. Delovne sile v takih trgovinah že dolgo niso več popolnoma zaposlene. Druge panoge trgovine še imajo sicer nekoliko pomena, niso pa v popolnem obsegu potrebne. Tu j« mišljena trgovina pohištva, starin, knjig, tobačnih izdelkov, Igračk itd. Od te panoge naj ostane samo omejeno število trgovin odprtih. Pri podjetjih, ki vodijo razen trgovine tudi popravljalnice, se bo oziralo na možnost očuvanja popravljalnice.
Prizadeti lastniki podjetij obdržijo pravico do vodstva trgovin in jim za poznejšo ponovno otvoritev istih ne bo treba iskati novih dovolil. Na predlog dobijo tudi najemninsko izravnavo. Dotični svojci podjetij, ki bodo s svojim novim delom drugod v svojih dosedanjih ddhod-kih prikrajšani, dobijo v izravnavo trdot službeno obvezne podpore Razen tega bo Reichsgruppe Handel v" primerih, če lastnik zaprtega podjetja ne bo našel drugega dela, take priniere s posebno ln učinkovito podporo podpirala.
2.	Tudi rokodelska podjetja se bo pregledalo. Za pekarne, mesarije in mline izidejo posebni predpisi. Rokodelstva, ki niso vojno važna, ali-"pa, če ne služijo potrebam prebivalstva, predvsem popra-
da bodo enkrat za vselej odpravljene vse poti, ki na lahek način, kakor so na primer špekulacije na borzah itd., ali potom Izkoriščanja monopolskih predpravie v trgovini, omogočajo zaslužiti težke denarje. Iz te izjave je dovolj jasno razvidno, da hočejo Amerikanci človeško družbo in državo, ki jo naj tvorijo razi^di. Nacionalsocializem je šel v tem pogledu že veliko dalje. Odpravil je razne privilegirane razrede ter ustanovil pravo ljudsko skupnost.
■ Stalinove teritorialne zahteve. Milanski »Corriere della Sera« se dotika izjave, ki jo je podal .angleški minister Eden v spodnji zbornici. Po njegovi izjavi se trenutno odigravajo med Anglijo, Zedinjenimi državami in Sovjetsko Unijo pogajanja glede Stalin-ovih teritorijalnih zahtev. List domneva, da zahteva Stalin možnost razširitve v Baltiku in v Skan-dinavaja, nadalje absolutno svobodo glede morske pasaže skozi Dardanelske ožine ter dohod do Perzijskega zaliva. Po mnenju lista gre torej za star zavojevalni načrt sovjetov, ki so mnenja, da je sedaj napočil ugoden čas za razpravo Stalin-ovih zahtev.
'■ Vzhodna fronta — svetovna fronta.
Pod tem naslovom je objavil znani turški publicist Pejami Safa v carigrajskem listu »Tasviri Efkiar« uvodnik, v katerem vprašuje, zakaj Sovjetska Unija ni bila prisotna pri pogajanjih v Casablancl in v Adani. Kakor znano, sta se v Casablan-
vilom, se ustavijo. Na primer razne delavnice za plisiranje ter krojaški ateljeji, ki izdelujejo za veliko potrato. V danih primerih se lahko zapre tudi samo tisti del rokodelske obrti, ki za vojno ni važen. Lahko se združi tudi več delavnic v eno. Za ustavljene obrate držijo določila, ki ao za take primere že v veljavi. Obrtne pravice ustavitev obratov ne razveljavi. V rokodelskih registrih se označi samo» da podjetje počiva.
3. Vsa podjetja gostilniške in preno-čiščne obrti, ki za vojno gospodarstva in za preskrbo prebivalstva niso neobhodno potrebna, se ustavijo. Med drugim se bo zaprlo vse zabavne nočne lokale, bare in gostilne za veliko potrato. Pri ostalih se bo raziskalo ter skrbelo, da se ohrani, kar je za vojno važnega.' Tudi podjetja za prenočišča ter z istimi povezana gostilniška podjetja načelno ne pridejo za zapiranje v poštev, ker morajo biti na razpolago za vojno važna potovanja, za naloge oborožene sile, razpošiljanje otrok na deželo itd.
Lastniki zaprtih podjetij obdržijo obrtne pravice za izvrševanje obrti po vojni. Odškodnino izdaja Reichsgruppe Fremdenverkehr. Izjeme v vseh teh določilih principielno sploh ni. Misliti bi bilo na to samo, če bi v kakem posameznem slučaju bilo možno služiti cilju akcije, neposredno ali posredno za vojno važne naloge z delovnimi silami, energijo ali ma-terijalom. V kolikor je dosega tega odločujočega cilja dovoljena, se bo intere* vojakov na fronti po možnosti upoštevalo.
Odrejeni ukrepi se bodo nujno izvršili, da bo cela akcija do 15. marca gotova. Pri bankah in zavarovalnicah se bo ž« nedavno odrejene ukrepe v pogledu racionalizacije dela v smislu odloka Reich», wirtschaftsministra najostreje izvedla, da se tudi na tem področju pridobi in pri-štedi delovne sile in poslovne prostore.
ci sestala Roosevelt in Churchill, V Adani pa je imel Churchill posvetovanja » turškim državnim predsednikom Izmet Inenijem. Safa zatrjuje, da j» izzvalo stališče sovjetov do Anglije in Amerike že po vsem svetu živahne razprave. Tako se pripravljajo duhovno tla za oso vinske sile, ki bi hotele zavarovati evropsko sodelovanje proti boljševiški Nevarnosti. Vzhodna fronta — tako piše turški, avtor — je pestala peklenski laboratorij novega svetovnega reda. V globokem, i» krvavem prepadu med Berlinom in Moskvo je velik vrtinec vseh vojaških, političnih, socialnih in gospodarskih vprai» šanj te vojne. Število tistih, ki so mnenja, da je vzhodna fronta pravzaprav svetovna fronta, je vedno večje.
■ Iranska vlada je odstopila. V soboto je v Teheranu odstopila iranska vlada, ki ji je načeloval znani ameriški hlapec Kavam as Saltane. Baje so nastala v vladi taka protislovja da jih ni bilo možno, premostiti. Tako je izbruhnila kriza, Id lahko dovede do ukinitve iranske samostojnosti. Anglija, je nameravala že pred dvema mesecema strmoglaviti Saltane-ovo vlado, ker se je Saltane popolnoma izneveril Angležem, obenem pa prodal —-Amerikancem. Med Angleži In Amerikanci — oboi i imajo zelo močne gospodarske in politične postoianke v Iranu — se bo sedaj razvnela zakulisna borba za končno r>osest nesrečne dežele, ki je že izgubila svojo samostojnost.
UMNI KMETOVALEC
Graditev gnojnične jame
V vrsti naših razgovorov o pravilnem gospodarjenju s hlevskim gnojem in gnojnico, prihajamo danes do najvažnejšega vprašanja:
Po kakšnih smernicah se moramo ravnati pri graditvi gnojničnih jtm?
To vprašanje je zares važno. Graditev gnojnične jame je zvezana z velikimi Stroški. In če gospodar pri graditvi ne upošteva vseh zahtev, katerim mora pravilno zgrajena gnoj nična jama ustrezati, ee neredko zgodi, da se pozneje kesa, ker ni pravočasno dovolj temeljito razmišljal o tem, kako mora biti zgrajena dobra gnojnična jama. Vendar kesanje v takem primeru nič ne pomaga — napačno zgrajena gnojnična jama se navadno ne da več popraviti!
Kmečki gospodarji torej, ki nameravajo, — letos ali kdaj pozneje, — graditi gnojnično jamo, naj skrbno predelajo naslednja izvajanja. Tisti kmečki gospodarji pa, ki so gnojnične jame že zgradili, bodo iz teh smernic lahko ugotovili, da-li je njihova gnojnična jama prav zgrajena ali
. . .
J, Kako velika mera biti gnojnična jama?
To je pravzaprav odvisno od načina gospodarjenja z gnojem in od ureditve hlevov. V naših gospodarskih in podnebnih razmerah pa, kjer moramo stremeti povsod za uvedbo srednjedolgih hlevskih staj in kjer mešanje gnoja z gnojnico (Giillewirtschaft) ne pride v poštev, lahko povemo točno mero za določitev potrebne velikosti gnojnične ja.me: Ako ee v gnojnično jamo odceja tudi odcedna gnojnica z gnojišča, in ako gnojišče ni pokrito, mora biti na vsako odraslo goved (oz. 2 mladi živini, 5 svinj, ali 10 ovac) v gnojnični jami najmanj 3, bolje pa 4 kubične metre prostornine. Ako p& se odteka odcedna gnojnica z gnojišča v posebno jamo, je lahko gnojnična jama manjša: 2.5 kub. metra na eno glavo odrasle živine.
2. Kje naj gradimo gnojnično jamo?
Predvsem: Ni potrebno, da bi bila gnej-nična jama pod gnojiščem, oziroma sploh v bližini gnojišča!
Kadar iščemo prostor za zgraditev gnojnične jame, se moramo ozirati na čisto drugačne okoliščine, kot pri izbiri prostora za gnojišče. Pri gnojišču je najbolj važen lahek dovoz gnoja iz hleva ter lahek dostop z vozom na gnojišče ter » tem> lahek odvoz gnoja. Zato delamo gnojišča čim bližje hlevskih vrat in v Miži™ voznih poti.
Gnojnica pa teče iz hleva v gnojnično jamo sama, zato je ta lahko — ako potrebno — tudi nekaj vstran od hleva. Ih naše stremljenje gre za tem, da bi imela gnojnična jama samoiztok — da ne bi bilo treba gnojnice s črpalko črpati iz jame. Zato, če le mogoče, zgradimo gnojnično jamo nad bregom, kjer je mogoče doseči, da postavimo sod- za odvažanje gnojnice tako nizko, da gnojnica, izpeljana iz dna gnojnične jame, lahko teče vanj.
Edino v primeru, če je svet vse naokoli raven in naprava gnojnične jame s sa-moiztokom nikjer v bližini ni mogoča, se bomo odločili, napraviti gnojnično jamo pod gnojiščem, tako, da tvori strop gnojnične jame obenem že tudi del ploščadi gnojišča. Taka rešitev ima sicer eno dobro
stran, namreč to, da je treba napravlja-ti manj posebnega tlaka za gnojišče, po drugi strani pa ne smemo prezreti, da mora biti v takem primeru strop gnojnične jame močnejši, da vzdrži težo-gnoja in vozov, ki čezenj vozijo. Nadalje moramo upoštevati, da je višina stropa gnojnične jame vedno odvisna od višine hlevskega tlaka ter dolžine dotočnih kanalov za gnojnico; zato pridejo navadno ploščadi gnojišč nad gnojničnimi jamami precej globoko, kar povečuje nevarnost, da prodre deževna voda na gnojišče, a po drugi strani je tudi odvoz gnoja z gnojišča navadno otežkočen.
Vzorna ali idealna rešitev tega vprašanja je torej mogoča na ta način, da zgradimo gnojnično jamo na takem mestu in v taki višini, da je mogoč samoiztok gnojnice na gnojnični voz; a gnojišče na takem mestu in tako, da gnoj i dovaža-mo i odvažamo kar najlažje. Za zbiranje z gnojnega kupa se'odcedajcčo gnojnico pa zgradimo posebno jamo. Ta mora ležati seveda nižje kot ploščad gnojišča ter mora biti opremljena s črpalko, da lahko gnoj z odcedno gnojnico iz te jame po potrebi zamakamo.
Ce gradimo gnojnično jamo tik hleva ali tik drugih poslopij, moramo stene tal predhodno dobro izolirati.
8. Določanje oblike gnojnične jame.
Samo po sebi bi bila najbolj pripravna oblika gnojnične jame pokončno-valjasta, kakršno imajo vsi vodnjaki, pa tudi silo-stolpi. Vendar najdemo gnojnične jame te oblike samo na velikih posestvih, kjer pa So zgrajene v obliki nadzemnih stolpov. Za gradnjo izpod zemeljske površine pa okrogle jame ne pridejo v poštev,. ker bi morale biti zelo globoke, kar bi izpraznjevanje v največ primerih zelo otežkočalo. Plitvih okroglih jam z velikim premerom pa spet ne kaže graditi, ker bi bilo težko napraviti pravilen opaž, pa tudi strop. Težkoče pri gradnji stropa navadno odvrnejo kmetovalca tudi od gra--ditve jam kvadratne oblike in ga pri-morajo, da gradi gnojnično jamo v obliki podolžnega pravokotnika.
Pri navadnem načinu pokrivanja gnojničnih jam — s preprostim, z železom ojačenim betonskim stropom — sme znašati namreč širina jame kvečjemu 3 metre notranje izmere. Globina jame pa se seveda ravna po talnih razmerah. Kjer je svet »trm in samoiztok lahko izvedljiv, je lahko jama globoka 3 metre in še več, enako bomo v primeru, ako je trdno pod-zemljišče globoko pod površino, napravili jamo do te globin?. Narobe pa bomo ravnali v primeru, ako je samoiztok težko izvedljiv, oziroma, ako je izkop jame vsled živoskalnatega podzemljlšča otežkočen. V takih primerih mora zadoščati le 1.5, da celo 1.2 m globoka gnojnična jama, ki pa mora imeti seveda toliko večjo površino..
Kot navadna, srednja globina gnojničnih jam, se računa 2 metra. Seveda moramo to globino računati od stropa navzdol. Strop gnojnične jame pa moramo doiočiti tako nizko, da bo imel kanal, ki privaja gnojnico iz hleva, in ki se mora izlivati tik pod stropom gnojnične jame, dovolj padca (najmanj 1 cm na 1 m dolžine!). V zvezi s tem še enkrat opozarjamo: Najprej moramo urediti hlev, in šele nato gnojišče in gnojnično jamo!
Pri velikih gospodarstvih, pa tudi v primeru, ako moramo delati plitvo gnojnično jamo, bi bila gnojnična jama pre-dblga, ako bi1 se morali držati treh metrov kot največje dopustne širine. V takih primerih si pomagamo tako, da napravimo v gnojnični jami medsteno; v teni primeru znaša lahko širina jame: 2X 3=8 metrov. Seveda mora imeti med-stena pri tleh odprtino, da se more gnojnica neovirano pretakati iz enega dela jame v drugi del.
4. Iz česa bomo gnojnično jamo gradili?
V naših razmerah prihaja v poštev troje različnih možnosti: graditev iz kamenja, iz betona, in iz, v beton vloženega kamenja. Katerega od teh načinov graditve bomo izbrali, je seveda odvisno od predhodnega računa, kaj nas manj stane. Pri tem računu moramo upoštevati, da morajo imeti stene gnojnične jame, ako so zidane iz kamenja, najmanj 40 cm debeline in da morajo biti betonske stene najmanj 25 cm debele, če znaša višina jame 2 metra ali več, medtem, ko za stene do 1.5. m višine zadostujejo 20 cm debele betonske stene. Če vlagamo med beton kamenje, mora biti stena seveda nekoliko debelejša, kot ee gradimo a samim betonom.
Graditi gnojnične jame z opeko ni posebno priporočljivo, če pa ni drugega gradiva, moramo vzeti vsaj takozvano tr-dožgano opeko (Klinker), ki je mnogo trpežnejša od navadne.
Zapomnimo si pa: bodisi, da gradimo Z opeko, bodisi s kamenjem, v vsakem primeru moramo uporabljati feklj« io betonsko malto! Napravljena mora biti iz prvovrstnega, svežega cementa ln docela čistega peska, brez primesi ilovice, v razmerju: 1 del cementa na 3 dele peska. Istotako mora biti pesek za napravo tlaka, stropa in ometa pri gnojnični jami čist, brez primesi in po možnosti oster, če drugače ne moremo dobiti čistega peska, ga je treba pred uporabo potom izpiranja očistiti.
5. Kako bomo gradili?
Menda ni treba posebej povdarjati, da bomo najprej, izračunali, kolikšna mora biti gnojnična jama, ter napravili, ali dali napraviti načrt zanjo. Izkopna dela bomo izvršili šele, ko imamo že ves ma-terijal na mestu in zidarja zagotovljenega, ker se- — posebno ob deževju — izkopane jame rade posipi jejo.
a) Tlak ali dno gnojnične Jame.
Ni priporočljivo, graditi sten gnojnične jame na takozvane temeljne zidove. Obstoji namreč nevarnost, da se v tem primeru stene na raznih mestih neenakomerno posedajo, radi česar nastanejo razpoke, skozi katere gnojnica uhaja in česar ni mogoče popraviti. Zato napravimo ped celo površino gnojnične jame močno betonsko dno, ki ga z železnimi vložki ojačimo. In sicer vložimo vložno železo tik pod površino dna. Betonska plošča dna mora Mti seveda tem debelejša, čim širša in višja je jama in čim manj trdno -je podzemljišče. Imeti mora nagib proti samoiztoku oziroma v ono stran, kjer bo vstavljena črpalka. Na tem mestu mora biti tudi poglobljena kotanja.
b) Stene.
Na tako enotno in močno podlago zgradimo stene, ki jih je dobro pri dnu z žič-hatimi vložki povezati s talno ploščo. Tudi je vložiti žične vložke v oni del, kar ga gleda iznad zemlje in še nekaj globlje. Vložki namreč zmanjšujejo nevarnost po-
kanja sten ob mrazu." še bolj pa se pred tovrstno škodo zavarujemo, če zunanjo etran sten v zgornjem delu izoliramo proti vlagi. Za betonske stene velja razmerje 1:4 do 1:6.
c) Strop guojnične jame.
Ker obokane gnojnične jame skoraj ne Jcaže graditi, lahko izbiramo samo med Stropom svežih tankih drevesnih debel (najboljši je v ta namen bor!) in med železobetonsko ploščo. Ni dvoma, da je ta v vseh ozirih neprimerno več vredna, kot lesen strop, ki kmalu strohni, in ki skozi špranje omogoča dušiku izhlape-vati v zrak. Razen tega čez lesen strop gnojnične jame ne smemo voziti, in končno obstoja vedno nevarnost, da pade po nesreči skozi preperel strop bodisi žival, bodisi človek v gnojnično jamo.
Zato bomo gradili gnojnične jame v vsakem primeru z železobetonsko krovno ploščo, ki mora biti dovolj močna In pravilno zgrajena. Debelina plošče se ravna po širini jame in po tem, ali ima jama medsteno ali ne. Krovna plošča gnojnične jame naj ne bo nikoli» manj kot 15 cm debela, če pa je jama nad 2 metra široka, mora znašati debelina plošče 20 cm, ako leži jama pod gnojiščem in se vozi čeznjo. Če pa je jama posebej zidana In ne vozimo čez njo, zadostuje 12 cm debela plošča do 2 m širine; 15 cm debeline pa pri razpetini do 3 m, oziroma, ako je zgrajena medstena.
O podrobnostih glede polaganja krovne plošče na gnojnično jamo ne bomo razpravljali, ker je neobhodno potrebno, da izvrši to delo prvovrsten zidar, ki pa itak vse potrebno sam ve.
Opozarjamo le, da mora imeti strop gnojnične jame dovolj veliko odprtino, skozi katero vstopamo v jamo in skozi katero jo zračimo. Ta odprtina naj bo po možnosti na nasprotnem koncu odprtine za vstavitev gnojnične črpalke, oziroma samoiztok. Odprtina za gnojnično črpalko naj bo po možnosti izven gnojišča, na mestu, kjer je dno jame najnižje, in tako napravljena, da se lahko zadela, kadar potegnemo črpalko lz jame.
č) Dokončna dela pri gnojnični JamL
Od teh je prvo in najvažnejše: skrbno izvršen omet iz betonske malte, za katero je uporaben samo čist, oster pesek, ki ne sme vsebovati zrn z nad 2 mm premera, pa tudi nobenega prahu. Cement in pesek mešamo v razmerju 1:2.5. Da mora
biti tudi cement svež in prvovrsten, Je samoumevno. Nadalje je važno, da na-nesemo omet, dokler so stene, dno in strop še vlažne, to je, takoj, ko odstranimo opaž (navadno smemo stropni opaž odstraniti v desetih dneh po betoniranju stropne plošče). Omet moramo nanesti v dveh plasteh, vsako približno 1 cm debeline. Vrhnjo plast ometa zgladimo z desko, na to pa še dvakrat, bolje pa trikrat premažemo z Inertolom. Tako moramo ometati in premazati i stene, i strop, i dno gnojnične jame, da bo trajno nepropustna. Stenske kote zaokrožimo!
Posebno skrbno moramo izvesti dokonC-na dela na dveh mestih: tam, kjer gnojnica priteka v jamo, in tam, kjer odteka iz nje, ako je napravljena na samoiztok.
Rekli smo že, da mora gnojnični kanal prihajati v jamo tik pod stropom; če bi gnojnica zviška padala odtod na dno jame, bi se pri tem sprostil iz nje skoraj ves dušik. Razen tega smo zadnjič omenili, da se na površini gnojnice napravi sčasoma plast ogljikove kisline, ki brani dušiku uhajanje v zrak. V jamo prosto padajoča gnojnica pa bi to plast vedno mešala. Zato moramo gnojnico izpeljati na dno jame tako, da ne moti te plasti. Namen dosežemo, ako napravimo na notranji strani gnojnične jame ob steni poševen betonski žleb, po katerem teče gnojnica iz kanala mirno v jamo. Lahko pa tudi izpeljemo dotični kanal v kot Jame ter tam s pomočjo pokončno pribite deske napravimo trikoten navpičen žleb, ■ ki končuje kakih 30 cm nad dnom; lahko pa napravimo tudi cev ob steni, a ne čisto do dna.
Enako, ali še bolj skrbno kot dotok, moramo izpeljati odtok gnojnice pri sa-moiztoku. Tu se površno delo maščuje tako, da gnojnica vedno uhaja, kar je škoda in še neprijetno.
Samoiztok moramo izvesti tako, da napravimo pred jamo na tem mestu še poseben jašek, v premeru vsaj 70X70 cm znotraj, ki mora biti nekaj globlji, kot dno jame. V tem jašku namestimo zaporni ventil (kakršne uporabljajo pri vodovodnih napravah), tako, da je s posebnim ključem dostopen od zunaj, šele iz jaškove stene — pri tleh seveda — izpeljemo odtočni kanal (ali pa naravnost žleb), potom katerega odvajamo gnojnico na voz z gnojničnim sodom-, ki mora seveda primerno nižje stati. .
Jašek tnora biti seveda pokrit ln po-
zimi zametan z gpojem, da ventil, v katerem se gnojnica stalno nahaja, ne poči od mraza. *
*
Po enakih smernicah kot smo jih opisali tu,-je graditi vse gnojnične jame, bodisi običajne gnojnične jame za svežo gnojnico, bodisi jame za odcedno gnojnico, greznice za straniščnik, kakor tudi zbiralne in mešalne jame pri gnojenju z mešanim gnojem (Giillewirtschaft).
PK.-Aufn.:	Kriegsber. Siedel (Wb.). Bei den Kämpfern am Don. Seite an Seite stehen die Achsentruppen in den Kämpfen am Don. In bitterster Kälte bringen hier Italiener Nachschub nach vorn.
GOSPODARSKE VESTi
X O oddajanju kmetijskih pridelkov. Izkušnja v prvi svetovni vojni je pokazala, da je takrat kljub vsem ukrepom nazadovala produkcija in oddaja kmetijskih pridelkov. V sedanji vojni je pa po zaslugi dobrih predpriprav že v predvojnem času Reichsnährstand dosegel, da ni produkcija ostala samo na stari višini, temveč, da se je celo dvignila. Isto velja seveda tudi za oddajo pridelkov. Tako s« je na primer gospodarstvo z mlekom v Reich-u sijajno obneslo. Leta 1939. je oddaja celotnega pridelka znašala 70 odst. Leta 1940. se je dvignila na 71 odst. Leta 1942. se je delež oddaje mleka še .povečal. To je nepobiten dokaz, da so ukrepi našega Reichsnährstand-a zalegli. Saj j« leta 1933. nemško kmetijstvo oddalo mamo 41 odst. svoje mlečne produkcije,, ko še ni bilo predpisov in navodil Reichsnährstand-a. Tudi na drugih področjih prehranjevalnega gospodarstva so se dosegli uspehi. Leta 1935/36. se je oddalo samo 52,2 odst. žitnih pridelkov, leta 1939/40. pa že 62,5 odst. Omena vredna je veliko večja oddaja krompirja. Lanskoletni krompir je kljub vsem težavam, ki jih povzroča vojno stanje, prišel v zadostni meri med potrošnike. Vse to je mogoče, če je vodstvo, predelava In razdelitev v krepkih ln zmožnih rokah. Zunanji okvir vseh teh uspehov tvorijo gospodarske zveze in združenja Reichsnährstand-a.
X Nemške ladjedelnice delajo za Romunijo. Za dvig domačega sladkovodnega in morskega ribolova, je romunsko ravnateljstvo za ribarstvo v Nemčiji naročilo 4 motorne čolne. Nekaj ribiških motornih čolnov bo za Romunijo izdelala tudi švedska.
K Polovico manj alkoholnih pijač v Ameriki. Po poročilih, ki so prišla iz Severne Amerike, bodo letos potočili samo polovico tiste množine alkoholnih pijač, ki so jih potočili lansko leto.
X židovske nepremičnine v Bolgariji. Na podlagi zakona o zaščiti bolgarskega naroda, so v Bolgariji že davno zaplenili velik del židovskih nepremičnih. Vse te imobilije bodo na podlagi javnih dražb prodane ter pričakujejo, da bodo. za iste dobili nagmanj 2 milijona levov. Nakup bo dovoljen samo tistim, ki nimajo nepremičnin ali pa samo toliko, da jim iste prinašajo letno manj kakor 100 tisoč levov.
X Otvoritev turškega sejma za tobak.
V Izmirju so nedavno otvorili letošnji sejem za tobak, ki znači nekakšno otvoritev prodaje tobaka od strani pridelovalcev. Otvoritve se je udeležil tudi zastopnik vlade. Cene tobaku so se napram lanskemu letu znatno zvišale.
X Kromova ruda v Bolgariji. Bolgarija ima v Macedoniji nahajališča kroma. Kromova ruda Maeedonije vsebuje 28 do 54 odstotkov kroma ter so pod bivšo državo leta 1937. pridobili 50.000 ton kroma. Strokovnjaki sodijo, da bo v bodoče iz macedonskih nahajališč možno pro-ducirati do 100.000 ton kroma.
MAIE VESTI
*	Führer-jeve častne diplome. Zagrebški nemški Feldkommandant, Generalmajor Kossack, je te dni v okviru posebne slovesnosti izročil sorodnikom na vzhodni fronti padlih hrvatskih prostovoljcev posebne Führer-jeve častne diplome. S hrvatske strani se je slavnosti udeležil general Perčevič. Prisotni so bili nadalje visoki častniki nemške in hrvatske vojske. V svojem govoru je Generalma-
Kossack povdaril vojaško tradicijo atskega naroda ter njegovo povezanost z nemškim narodom.
*	Prvi obrati se ustavijo. Gauwirtschaftskammer, to je gospodarska zbornica za Gau Steiermark, je razglasila sledeče: »S takojšnjo veljavnostjo je z odlokom Reichsverteidigungskommissar-ja zapreti vse lokale zabavnega značaja in bare na področju Reichsgau-a Steiermark in na področju Spodnje Štajerske. Prizadeti obrati so potom pristojnih organizacij podučeni. — Nadalje se razglaša pmejitev^obratovanja v lasničarski obrti: S taköfpnjo veljavnostjo so v brivsko-iasničarski obrti dovoljena samo nižje navedena dela. Za moške: striženje, umivanje glave in britje; za ženske: umivanje glave, česanje (vodna ondulacija, enduliranje). Tudi ta odredba velja za Spodnjo štajersko. Prepovedana so pa. vea ostala dela, kakor n. pr. trajno ko-dranje, barvanje las, izbrijanje obrvi, vsa manikirska negovalna dela, nega lica ter trajni in vodni kodri za moške.
*	Preprečujte prometne nezgode pri zatemnitvah! Vozni tir po cestah in ulicah je za vozila. Kljiib temu se pešci več ali manj zanašajo na voznike, da jih bodo pravočasno opazili in se z vozili po tem ravnali. Tako obnašanje je podnevi brezobzirno, ponoči pa nevarno. Pešci pri tem ne pomislijo, da jih šoferji pri zatemnjenih žarometih šele prav pozno za-
Dr. F. J. Lukas:
I. 1. Ein Jahr hat 12 Monate. 2. Ein Monat hat 30 oder 31 Tage. 3. Der Monat Februar hat 28 Tage. 4. Ein Jahr hat 52 Wochen. 5. Ein Monat hat 4 Wochen. 6. Eine Woche hat 7 Tage. 7. Ein Tag hat 24 Stunden. 8. Eine Stunde hat 60 Minuten. 9. Eine Minute hat 60 Sekunden. 10. Ein Jahr hat 365 Tage. 11. Ein Hund hat 4 Füße. 12. Ein Käfer hat 6 Füße. 13.''Ein Vogel hat 2 Füße. 14. Ein Hektoliter hat 100 Liter. 15. Ein Kilometer hat 1000 Meter. 16. Eine Mark hat 100 Pfennige. 17. Die Nuß ist hart. 18. Die Nuß ist eine Frucht. 19. Nüsse sind Früchte. 20. Ein Zimmer hat 4 Wände, n. sieben, zwölf, vierunddreißig, achtundfünfzig, siebenundneunzig, hundert, hundertzwei, hundertfünfzehn, vierhunderteinundzwanzig, filnfhun-derteinundsiebzig, achthundertneun-unddreißig, tausend, eintausendsechs-hundertvierundfünfzig, fünftausend-neunhundertachtundsechzig, vierund-
zwanzigtausendsechshundertsieben-undneunzig, achtundachtzigtausend-achthundertachtundachtzig, hundert-
fünftausendneunhundertsiebenund-fünfzig, neunhundertneunundneunzig-tausendneunhundertneunundneunzig,
pazijo, medtem, ko pešec sam lahko avtomobil veliko prej zagleda. Ce si pešci to stvar vzamejo k srcu, se bo preprečilo veliko prometnih nezgod. Pešce je pa treba tudi navaditi, da pri prehodu na VQzni tir ponoči dobro pogledajo na levo in desno, če se ne približuje kakšno motorno vozilo. Ako to ni slučaj, se šele lahko gre na cesto ali ulico.
*	Pazite na otroke! V zadnjem času so se zgodile nesreče s poparjenjem otrok, ki so bili brez nadzorstva. Mali otroci so radovedni ter se v neopaženem trenutku kaj radi lotijo dela, ki ga vidijo pri odraslih. Zadostuje par minut, in otrok že prime posodo, ki stoji na peči ter se z vročo vodo polije. Take opekline so nad vse nevarne. V kolikor ne zapuščajo stalnih znakov poškodbe, so tudi primeri, ki se zaključijo s smrtjo otroka.
*	Ne izrabljajte Nemški Rdeči Križ! Pri današnjem pomanjkanju bencina je neumestno, če se v primerih, ko to ni neobhodno potrebno, kliče rešilni voz Rdečega križa. Bolniški voz Rdečega križa se lahko zaprosi samo v primerih, kjer je zdravnik dal za ta transport svoj pristanek in sicer pismeno. Vse morebitne zlorabe se bo ovadilo.
*	Lep uspeh letošnje cestne zbirke za KWHW, ki jo je priredil Gau Steiermark. Kakor ni bilo drugače pričakovati, je letošnja zbirka za vojno zimsko pomoč Gau-a Steiermark lepo uspela. Po Kreis-ih so nabrali kakor sletji: Cllli RM 377.318.13, Luttenberg RM 63.036.17, Marburg-Land RM 160.283.94, Marburg-Stadt RM 370.433.42, Pettau RM 112.054.19, Rann RM 104.907.18 in Tri-fail RM 102.426.60. To da skupno 1 milij. 290.459.63 RM v vsej Spodnji štajerski, če primerjamo ta rezultat z lanskoletnim, ki je znašal samo RM 379.465.37, je jasno vidno, da so Spodnještajerci vsako leto bolj zliti in izravnani z ostalim delom nacionalsocialistične Nemčije.
Ausschneiden! Izrezati!
eine Million, fünf Millionen, neunhun-
dertachtundsechzigtausenddreihun-dertsiebenundzwanzig. III. 1. Die Bank ist lang. 2. Sie ist aus Holz. 3. Die Kuh ist nützlich. 4. Die Nacht ist oft kalt. 5. Die Nuß ist hart. 6. Diese Wand Ist weiß, jene ist gelb. 7. Die Eiche ist ein Baum. 8. Die Straße ist breit, sie ist auch rein. 9. Meine Freundin ist aufrichtig. 10. Diese Übung ist nicht schwer.
11.	Hier ist die Wohnung zu teuer.
12.	Der Jude ist ein Volksschädling.
Mehrzahlbildung sächlicher Hauptwörter. Tvorba množine samostalnikov srednjega spola,
1, Wörter auf -el, -en, -er und -lein bleiben unverändert. — Besede na -el, -en, -er in -lein ostanejo neizpremenjene. Das Fenster — die Fenster das Rätsel — die Rätsel das Hündchen — die Hündchen das Kindlein — die Kindlein Merke: -chen und -lein sind Verkleinerungssilben.
Sächliche Einsilber bilden die Mehrzahl auf -er: — Enozložni samostalniki tvorijo množino na -er:
das Haus — die Häuser das Buch — die Bücher
*	Vojna doklada za vojne vdove. Da bl
se usodo vdov, katerih možje so na frontah padli za domovino, na davčnem področju nekoliko olajšalo, poročajo iz finančnega ministrstva sledeče: Vdovam podlih vojakov se na predlog odpise vojni dodatek dohodninskega davka brez oz.ra na dohodke in premoženjske razmere, in sicer za koledarsko leto, v katerem je mož umrl ter za morebitne zaostanke iz prejšnjih let. Razen tega se za vdove padlih članov oborožene sile, če ne spadaj« v davčno skupino IV (poročeni z otroci), uporablja davčno skupino III, torej najugodnejšo davčno skupino za poročene brez otrok. Tudi to velja že za koledarsko leto smrti moža.
*	Delavska knjiga zadostuje za poročno posojilo. Po neki določbi Reichsfinanz-ministr-a zadostuje v bodoče, če nevesta prosi za poročno posojilo, z delavsko knjigo ali Arbeitsbuch-om ter dokaže, da je bila v zadnjih dveh letih vsaj devet mesecev v nekem pridobitnem delu. Ce ni delavske knjige na razpolago, zadostuje tudi uradno overovljen izvleček iz iste. S tem je dosedanji predpis poenostavljen.
*	ženske v vseh poklicih napredujejo. , Medtem ko je bil doslej slučaj, da so v strojni industriji večinoma samo moški strokovni delavci lahko postali mojstri, so Junkers-Flugzeug- und Motorenwerke to kariero omogočile tudi žnskam. V to svrho se je za ženske uredilo posebna izobraževalno pot, ki bo tehniško nadarjenim mladim ženskam po 18mesečnem teoretičnem in praktičnem tečaju omogočila, doseči poklic takozvane Werkstatthelferin ali tehniške pomočnice. Za predizobrazbo zadostuje ljudska šola.
*	Novi nemški veleposlanik v Tokiju,
Heinrich Stahmer, je pretekli petek v posebni avdienci v cesarski palači izročil japonskemu cesarju svoja pooblastilna pisma.
das Amt — die Ämter 3. Mehrsilber bilden die Mehrzahl auf -e: Večzložne besede tvorijo množino na -e:
das Metall — die Metalle
das Papier — die Papiere
das Geschenk — die Geschenke Übungssätze: Kupfer, Gold, Silber und Eisen sind Metalle. Hast Du ein Messer? Ja, ich habe ein Messer. Ist es scharf? Nein, leider, es ist stumpf. Alle Fenster sind offen. Rätsel: Welcher Ring ist nicht rund? — Der Häring. Noch sind die Blätter grün. Diese Bücher sind sehr interessant. Der Ochs, die Kuh, das Pferd und das Schwein sind Haustiere. Diese Dächer sind aus Blech. Diese Schlösser sind romantisch. Diese Täler sind sehr eng. Deutschland, Italien und Japan sind Länder. Die Gebirge sind immer hoch. Gesetze sind streng aber gerecht. Diese Handschuhe und diese Gürtel aus Leder sind Geschenke. Nicht alle Kleider sind modern und elegant. Diese Bilder sind sehr nett.
Wie alt? Wie alt sind Sie? Ich bin 35 Jähre alt. Wie alt ist dieses Kind? Dieses Kind ist vier Jahre alt. Wie alt Ist dieses Mädchen? Dieses Mädchen ist erst zwei Monate alt, es ist noch ein Säugling. Wie breit ist die Straße? Diese Straße ist vier Meter breit. Wie tief ist dieser Brunnen? Dieser Brunnen Ist 8 Meter tief. Wie hoch ist jener Berg? Jener Berg ist 3267 Meter hoch. Wie lang ist dieses Schiff? Dieses Schiff ist 34 Meter lang.
Wie spät ist es? Es ist 2 h (zwei Uhr), 3 h, 14 h, 20 h.
Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch
(Nemščina za odrasle metodično in praktično.) 6. Stunde — 6. ura.
*	Na otroke je treba vedno paziti.
Enoletna Edith Reisenhofer iz Graz-a, se je polila z neko vročo tekočino po glavi. Otroka so odpeljali v bolnišnico, kjer je na zadobljenih težkih opeklinah podlegel.
*	Bodite p rev. dni na senjaKu. Posestnik August Roihschedl v Holenegg-u je pri nekem delu na senu, ki ga je pripravljal za krmo, padel skozi neko odprtino na skedenj ter se tako hudo poškodoval, da je kmalu nato umrl.
*	Vojaška služba pevcev ali grenadir-jev je za razvoj m obukovaiije teiesa najboljša. Vojaški zdiavnik, Ooerarzt Dr. Gerlach-Lunebuig, je preiskai 436 vojakov različnih vrst orožja pri vstopu v vojaško službo. Med temi vojaki je bilo 275 visokih, šibkih ter 161 malih Siroko-plečih mož. Obe vrsti je posebej opazoval. Pri tem je ugotovil, da je vojaška služba za obe vrsti mož bila koristna. Visoki in euhi možje so pridobili na mišicah in teži, mali in široki so se pa po svoji širini nekako izbrusili, obe vrsti moških je pa dobilo nekako srednjo črto. Vojaško življenje je v tem primeru dokazalo, da je najboljši izoblikovalec človešk h teles, Kar se je videlo in pozna'o že po treh in šestih masecih. Pri tem je zdravnik ugotovil in podčrtal, da je službovanje v pehoti ali pri grenadirjih najbolje. Mnogo korakanja, ki predstavlja eno izmed najbolj zdravih panog športa, ki jo je šteti med lahko atletiko, je še več vredno, kakor vsestransko umno športno udejstvo-vanje. Idealen vojaški tip, šibek in gibčen miš:čast mož, se je Izkazal kot najbolj vzdržljiv, žilav In odlično uporaben vojak na bojišču.
*	O ustavitvi gostilnišk h podjetij. Nočna zabavišča in bari so zaprti. Za ustavitev nadaljnjih gostilniških lokalov je odločilno, če poedini obrati služijo v glavnem za potrebe uživanja, ali pa tudi za preskrbo prebivalstva, ki ustvarja in dela. Za vojne razmere potrebna ter po-
Wieviel Uhr ist es? Es ist genau 6 h (sechs Uhr), ¿0 h 20 (zwanzig Uhr zwanzig), 2 h 30 (zwei Uhr dreißig, halb drei Uhr), 3 h 15 (drei Uhr fünfzehn, ein Viertel nach drei), 3 h 45 (drei Uhr fünfundvierzig, drei Viertel vier).
Noch einige Übungsätze: Verzeihung, hat der Zug nach Marburg Verspätung? Ja, er hat 20 Minuten Verspätung. Wie spät ist es jetzt? Es ist jetzt genau 8 h 27. Gut, ich habe noch eine Viertelstunde Zeit. Sind Sie durstig? Ja, ich bin sehr durstig. Hier ist ein G'as Limonade. Sind Sie hungrig? Nein, danke, augenblicklich bin ich nicht hungrig. Wie lange haben Sie Zeit? Heute habe Ich nur bis 5 h Zeit.
Aufgabe:
I. Welche Monate haben 30 Tage? 2. Welche 31 ? 3. Welcher Monat hat nur 28 oder 29 Tage? 4. Wie" hoch ist der Großglockner? 5. Wieviel Einwohner hat Graz? 6. Was für ein Tag ist heute? 7. Was für eine Jahresze t haben wir jetzt ? 8. Was für eine Farbe hat das Gras? 9. Wie ist der Zucker? 10. Was ist Graz? 11. Was ist Marburg? 12. Was ist Steiermark? 13. Was ist St. Anna? 14. Wie ist der Winter? 15. Wie ist der Sommer? 16. Wie ist die Kirsche? 17. Wieviel Tage hat der • Monat Mai? 18. Welches T^er ist listig? 19. Wo ist Pfttau? 20. Was ist der Dach-ste'n ?
tl. Schreibe in Buchstaben: (Beispiel 8 h 20 — acht Uhr zwanzig) 3 h 28, 4 h 45, 6 h, 9 h 30, 10 h 15, 19 h 15, 22 h 53.
trošnikom blizu stoječa podjetja se bo ohranilo. Zaprlo se bo v glavnem lokale, ki so bolj točilnice, ne da bi kuhale za goste in zato niso potrebne. Pri tem bo mali gostilničar gotovo trdo prizadet. Saj je v%o svojo silo vložil v obstoj gostilne in vidi sedaj delo svojega življenja vsaj začasno prekinjeno. Ce je pravično presojal razvoj zadnjih mesecev, je moral že sam priti do uvidevnosti, da je nepotreben. Saj sta mu obisk in zaslužek že močno padla. Na celi črti se je izkazalo, da je od te obrti veliko preveč podjetij. Vsak lastnik ustavljenega gostilniškega podjetja bo tudi odslej imel eksistenco za sebe in svojo družino. Hkrati je izšel odlok o preureditvi gostilniških obratov, dokler traja vojna. Vratarjev, slug in podobnih delovnih moči, ki so več ali manj bili samo za udobnost gostom na razpolago, se odslej naprej ne bo smelo več držati. Neznosljivo bi bilo, po gostilniških lokalih zaposlovati delovne sile za udobnost gostov, če istočasno v oboroževalni industriji primanjkuje delavcev. Tudi storitve v kuhinjah se morajo omejiti ter prilagoditi vojnim razmeram. Lokalom s posebnimi cenami se priporoča cene preurediti v tretjo skupinjo cen.
*	Prispevajte v hišno zbirko za KWHW! V nedeljo, dne 14, februarja, bo hišna zbirka za vojno zimsko pomoč. Spodnje-štajerci! Gotovo veste, za kaj gre! Ti prispevki so namenjeni za socialne svrhe, o katerih smo spregovorili že neštetokrat ter tudi ob tej priložnosti polagamo našim bralcem na srce, da bi v nobenem oziru tudi pri tej zbirki ne zaostajali. Ce je nekaj idealnega in res človeškega, potem je to sbcialna skrb za tiste, ki so potrebni. Rojaki, postavite se!
*	štedite s premogom! Državni pooblaščenec za premog razglaša, da bo za bodočo zimsko dobo količina premoga, ki se bo dodeljevala za domačinstva, nekoliko manjša od letošnje. Ker je letošnja
HI. Übersetze ins Slowenische: Was für ein Eis ist das? Ein Schokoladeeis.
Ist es gut? Ja, es ist ausgezeichnet. Wo sind Ihre Söhne? Sie sind in Berlind. Und Ihre Tochter? Meine Tochter ist in Wien. Kellner, bitte eine Flasche Bier! Leider, heute ist kein Bier. Was für eine Hitze Ist neute! Es hat sicher 30 Grade! Es ist auch schon sehr spät. Wie spät Ist es? 21 h 30. Haben Sie schon die Fahrkarte? Ja, danke, ich habe alles. Der Zug nach Cllli hat keine Verspätung. Wo ist ihr Durchlaßschein? Hier ist er! Welche Nummer hat er? Er hat die Nummer 12821.
Antwort (w) — odgovor augenblicklich — trenutno
ausgezeichnet — izvrstno
Berg (m) — hrib, gora
Bier (s) — pivo
Bild (s) — slika
bis — do
Blatt (s) — list
B'ech (s) —- pločevina
Dach (s) — streha
Durchlaßschein (m) — propustivcj
durstig — žejen, -a, -o
danke! — hvala!
Eis (s) —- led, sladoled
eng — tesen, -a, -o
Gebirge (s) — pogorje
genau — natančen, -a, -o
gerecht — pravičen, -a, -o
Geschenk (s) — darilo
Gesetz (s) — postava
Grad (m) stop:nia (pri toplomeru)
Gras (s) — trava
Gürtel (m) — pas
zima bolj mila, je v interesu prebivalstva, da se v sedanjem času štedi s premogom ter istega hrani za drugo zimo, ki bo mogoče bolj huda.
*	Stoli in mize niso podvržene nabavnim listom. Nedavno objavljeni odlok o ureditvi potrošnje pohištva, se je deloma razlagalo napačno. Z dotičnim določilom namreč ni podvrženo nabavnim listom vse pohištvo, temveč bistveno samo ta-kozvano pohištvo v obliki omar, kakor kuhinjske in stanovanjske omare ter postelje. Stoli, mize, pisalne mize, pohištv® iz kovin in malo pohištvo, kar se že pod leta sploh ne sme več izdelovati, je pa ostalo svobodno in se lahko prodaja brez nabavnega Usta. Krog nabavnim listom podvrženega pohištva se torej ni razširil. Namesto dosedanjih potrdil o potrebi, s« je uvedlo Bezugschein ali nabavni list, ker omogoča to strumnejšo in boljšo razdelitev pohištva na potrošnike.
*	O ustavitvi trgovin in rokodelstev. Vsa pristojna službena mesta so na delu, da izvršijo odredbo, ki je izšla o ustavitvi trgovin in rokodelstev. Težišče vsega dela leži pri okrajnih instancah. Za podlago odločanja služi navadna tiskovina, ki Jo podjetja izpolnijo. Ko je odločitev padla, je ista pravomočna in ni mesta za pritožbe. Zapiranje v naseljih, kjer stanujejo uslužbenci in delavci oboroževalne industrije, se bode odrejalo previdno. Sploh se bo oziralo na vojno gospodarske potrebe. Dodelilo se bo ostalim lokalom nove prodajalne moči in dodeljevalo večje količine blaga za razdeljevanje. O zapiranju rokodelskih obrtof prehranjevalne stroke, kakor pekov, mlinarjev, slaščičarjev itd., bo ministrstvo za prehrano odločilo skupno z organizacijami obrtnikov. Ročna dela, v kolikor ne služijo vojnim svrham ali življenjskim potrebam ljudstva, se bo takoj zaprlo. Mnenje' nekaterih radi prijavljanja obratov izpod pet uslužbencev, da bodo vsa
Häring (m) — slanik halb — pol
Haustier (s) — domača žival
Hitze (w) — vročina
hungrig — lačen, -a, -o
Kleid (s) — obleka
Land (s) — deželst; pokrajina
Mädchen (s) — deklica
nach (zeitlich!) — po (časovno!\
nett — ljubezniv, -a, -o
Nummer (w) — številka
Ochse (m) — vol
Paß (m) — prelaz
Pferd (s) — konj
Rätsel (s) — uganka
romantisch — romantičen, -a, -o
Säugling (m) — dojenček
Schiff (s) — ladja, čoln •
Schloß (s).— graščina
Schokolade (w) — čokolada
Schwein (w) — svinja
s'cher — waren, -a, -o
Sohn (m) — sin
snat — pozen, -a, -o
streng — stroe, -a, -o
Tal (s) — dolina
Tochter (w) — hči
Verspätung (w) — zamuda
Viertel (s) — četrt
Viertelstunde (w) četrt ure
Zug (m) — vlak
Das Bef'nden — Počutje.
Deutsch.
Au, jetzt habe ich mich geschnitten! Es blutet, geben Sie mir schnell etwas Alkohol und Watte.
Na, Sie haben sich ja schön verkühlt, Sie husten und niesen ja die ganze Zeit.
manjša podjetja med vojno zaprta, ne drži. Odločitev je v rokah okrajnih in krajevnih činiteljev in je v vsakem posameznem primeru treba čakati na odlok. Računati je pa s tem, da bo vojno važen popravljevalec ostal, ker so popravila nad vse važna,
*	Ne zameiujte rabljenih nožic od brivskih aparatov! Reichsinnungsverband des Büchsenmachers- und Messerschmiedehandwerks namerava obnoviti pred leti ustavljene brusilnice nožic za brivske aparate. Preskrbeti bo treba brusilne aparate, in ko bo tako daleč, se bodo rabljene in skrhane nožice lahko dale brusiti. Zato ne zametujte, temveč shranjujte nožice brivskih aparatov!
*	Iz Ljubljane. Letos poteče 45 let, odkar so v Ljubljani na trgu Svetega Jakoba, kjer danes stojita ljudska in meščan-Bka šola, podrli poslopje stare redute. Poslopje redute so zgradili po uničenju jezuitske gimnazije po požaru leta 1744., v katerem so prirejali koncerte, redute in druge zabave. Tudi nekdanji kranjski deželni zbor je zasedal v tem poslopju. Ko je leta 1887. pogorela palača deželnega gledališča, je reduta služila hkrati ta gledališke predstave. Velikonočni potres leta 1895. je zgradbo tako hudo poškodoval, da so jo morali podreti.
*	Dodatni japonski vojni budžet. Japonska vlada je 10. t m. predložila državnemu zboru dodatni izredni vojni budžet za leto 1943., ki znaša 27 milijard je-nov.
*	Grof Ciano — Italijanski veleposlanik pri Vatikanu. V Rimu so sporočili sledečo uradno vest: Grof Galeazzo Ciano je b!l Imenovan za Italijanskega veleposlanika pri Vatikanu.
*	Aretacija francoskega admirala. Francoska policija je v preišnli nezasedeni Franciji aretirala admira'a Aupha-na ter ga vtaknila v neko koncentracijsko taborišče. Auphan Je bil Se pred ne-
Kein Wunder bei diesem Hundewetter? Legen Sie sich doch zu Bett und nehmen Sie einige Pulver, schwitzen Sie sich ordentlich aus und morgen ist es wieder Vorbei.
Chinin ist ein sehr wirksames Mittel gegen Fieber.
Nein, danke sehr, aber ich habe mir den Magen verdorben und ich esse heute überhaupt nichts. Ich werde nur am Abend einen Tee ohne Zucker trinken. Wohin so schnell?
Ich habe fürchterliche Zahnschmerzen und laufe zum Zahnarzt. Ich lasse mir den Zahn ziehen.
Man soll jedes Jahr wenigstens einmal tum Zahnarzt gehen, um sich die Zähne nachsehen zu lassen. Es gibt ja immer Wieder einen Zahn zum Plombieren.
Oh, jetzt ist mir etwas Ins Auge gekommen.
Halten Sie sich ganz ruhig, ziehen Sie das obere Lid über das untere und gleich Wird der Fremdkörper wieder heraußen Bein.
Sie tragen Brillen, sind Sie kurzsichtig Oder weitsichtig? Ich bin leider sehr stark kurzsichtig. Was soll ich machen? Ich habe Hals-Weh.
Gurgeln Sie mit einer schwachen Lö-Bung von Wasserstoffsuperoxyd!
Bis wann werde Ich wieder gesund sein, Herr Doktor?
Na, so In viezehn Tagen dürfen Sie schon wieder aufstehen. Eine Operation Ist jedenfalls nicht notwendig. Sie brauchen auch nicht ins Krankenhaus zu gehen.
kaj meseci mornariški minister vlade v Vichy-ju. Bil je velik nasprotnik protiži-dovske politike Petainove vlade. Auphan je bil tudi tisti, ki je zapovedal potopitev največjega dela francoske prekomorske vojne mornarice v Toulon-u.
*	Delovna služba francoske mladine. Francoska vlada v Vichy-ju je poklicala moško mladino letnika 1923. na odsluže-nje osemmesečnega delovnega roka.
*	Na Rooseveltov pritisk je za Urugvajem sedaj tudi Kolumbija obnovila svoje diplomatske odnošaje s Sovjetsko Unijo.
*	Za Angleže vse, za Indijce lakota. V hotelih mesta Delhi, ki so določeni večinoma za Angleže, se šibijo mize pod težo najfinejših in naiokusnejših jedil, mesa itd., dočim se indijsko prebivalstvo dren i a lačno pred trgovinami. Pomanjkanje živeža je sedaj glavna skrb Indije. Lakota je narasla zlasti na podeželju. Vlada je sicer obljubila pomoč pred žetvijo, toda nikdo ne v<5, ali bodo napovedane ladje s pšenico res prispele, še mani razvidno je tudi, da-li je pravična razdelitev sploh možna.
*	Nov kitajski poslanik v Mandžuriji. Da bi še bolj utesnila odnošaje med Ki-talsko in med Mandžurijo, je kitajska vlada v Nankingu imenovala državnega svetnika Cen Si Gensr-a za novega veleposlanika v Hsinkingu.
*	AmeriSkl vo'ak umoril svojega angleškega »tovariša«. Severoameriško vojno sodišče v Severni Afriki je obsodbo na pet let trdnjave nekega ameriškega vojaka, ker je ustrelil nekega angleškega tovariša.
*	Za 100 milijonov dolarjev dratruljev teropanih. V Mehiki Je izjavil bivši kapitan španske 1ahte >Vita«, na katero so rdeči oblastniki Španije odpremili na-ropane dragulje in vrednosti, da je b!l ves rop pospravljen v 160 vreč in dvole kovčkov. V teh vrečah in kovčkih se je naha-
Slowenisch.
Au, sedaj sem se urezal. Krvavi, dajte mi hitro nekoliko alkohola in vate.
Na, vi ste se pa lepo prehladili, saj ves čas kašljate in kihate.
Nič čudnega pri tem pasjem vremenu.
Vležite se vendar in vzemite nekaj praškov, krepko se izpotite in jutri bo že prešlo.
Kinin je zelo učinkovito sredstvo proti
vročini!
Hočete zaužiti nekoliko sadja?
Ne, hvala, pokvaril sem si želodec In danes sploh ničesar ne jem. Samo zvečer bom pil čaj brez sladkorja.
Kam tako hitro ?
Imam strašen glavobol in tečem k zobozdravniku. Dal si bom izdreti zob.
Vsako leto se naj gre vsaj enkrat k zobozdravniku in si dati pregledati zobe. Saj je vedno kak zob potreben plombiranja.
Oh, sedaj mi je nekaj v oko padlo (prišlo).
Bodite čisto mirni, pokrite z zgornjo veko spodnjo in takoj bo smet zopet zunaj.
Vi nosite očala, ste kratkovidni ali da-lekovidni?
2al, sem zelo kratkoviden.
Kaj naj storim? Vrat me boli.
Grgrajte z redko raztopino vodikovega superoksida!
Kdaj bom ozdravil, gospod doktor?
No, v štirinajstih dneh boste že smeli vstati. Operacija na noben način ni potrebna. Tudi vam ni treba iti v bolnišnico.
jalo nakita in draguljev za sto milijonov dolarjev, ^¿ed dragulji so bile tudi zgodovinske stvari, ki so pripadale kraljici Izabeli Katoliški. Med vrednostnimi papirji so se nahajale tudi obligacije Ar-gentinije in Costarice ter menice, glaseče se na Angleško narodno banko. Celokupno pošiljko je sprejel in prevzel znani komunistični prvak Indalecio Prieto.
*	Willikens — 501etnik. Najstarejši Fiihrer-jev sobojevnik na področju agrarne politike, Staatssekretär Werner Willikens, je dne 8. februarja obhajal 50let-nico svojega rojstva. Od leta 1933. je ta mož aktiven na merodajnih mestih na-cionalsocialistične agrarne politike ter se je posebno uveljavil pri izdelovanju in ustvarjanju zakona o dednih dvorih. Willikens poseduje zlati znak stranke, je Gruppenführer ter se je v sedanji vojni udeležil pohoda v Francijo kot poveljnik baterije.
*	Miš mu je odgriznila uho. 671etni kmet Giraudi v Valenzi (Italija), je vsled utrujenosti zaspal v svojem hlevu. Sredi trdnega spanja ga je prebudila slina bolečina na levi strani glave.« Med spanjem mu je namreč miš odgriznila oziroma požrla levo uho.
*	V Palestini Imajo že komunistično stranko. Po poročilih, ki prihajajo preko Rima, so ustanovili v Palestini z dovoljenjem angleških oblasti komunistično stranko. V Jeruzalemu so imeli že prvo večjo man'festacijo. Stranko nameravalo komunisti razširiti po vseh mestih in vaseh Palestine. Angleško-sovjetsko sode-vanje je tedaj tako temeljito, da Angleži omogočajo širjenje komunizma ...
*	Tudi Paragvaj se mora pokoriti Roo-seveltu. V Asuncion, glavno mesto republike Paragvaj, je pravkar prispel ravnatelj interameriškega agrarnega zavoda Cemp. Kakor poročajo, bo Cemp v Roosevelt-ovem smislu preustrojil paragvajsko kmetijsko produkcijo.___
LISTEK
Mati in sin
Med prvo svetovno vojno je v neki spodnještajerski vasi ležala v bolniški postelji komaj nad štirideset let stara žena. Bila je to žena in mati, ki se Je že več let zavedala, da bo svoje ležišče zapustila, kadar jo bodo po prestanem življenjskem trpljenju iz istega dvignili. Njena skrb za usodo in bodočnost treh otrok in moža je bila večja, kakor njen strah pred smrtjo. Njen najstarejši sin se je, akoravno še zelo mlad, nahajal na takratnem jugozahodnem bojišču. Ta fant Ji Je bil najbolj k srcu priraščen. Skrbelo je ni samo za varnost in nevarnost, v kateri je živel na bojišču, računala Je tudi z možnostjo, da bi lahko umrla tudi ona v času, ko bo njen sin daleč tam zunaj branil domovino. Imela je pač vtis, da ga ne bo nikdar več videla. Sin jo pridno pisal. Večkrat na teden so prihajale vojno-poštne dopisnice, že sam pozdrav in podpis, ki ga Je sporočil njen otrok, je bil nekakšen balzam za rane njenega materinskega srca.
Nekega dne pa čita bolna žena in mati v časopisu, da se je polk, v katerem je služil njen sin, ki se ji že dalje časa ni več javil, v neki bitki na Soči zelo odlikoval. To je ubogo mater zadelo V globino srca. Od sina nikakšnh poročil, njegov polk v najhujših bitkah, kjer je nevarnost za življenje največja. Vse to je mater prepričalo, da svojega sina ne
RAIFFEISENKflSSE MARBURG dr»U
HERRENGASSE
Fernruf: 24-53
SCHÜLGASSE
im Gebäude der früheren Untersieirischen Volksdarlehenskasse Verzinst die Spareinlagen und Einlagen in laufender Rechnung nach gesetzlicher Kündigung und laut Vereinbarung Gewährt Darlehen: kurz-, mittel- und langfristig auf Bürgschaft und Intabulation, sowie Kredite in laufender Rechnung
■	__131
*	Winston Churchill, predsednik angleške vlade, je preteklo sredo z letalom obiskal mesto Tripolis ter je v petek od-letel »v neznani smeri«. Kakor pa naknadno poroča agencija Reuter, je Churchill medtem že prispel v London.
*	Porod v sodni dvorani. Pri neki kazenski razpravi v Bariju (Italija), se je dogodilo te dni nekaj nenavadnega. Sredi razprave se je zgrudila na tla obto-ženka ter porodila pred sodniki'zdravega dečka.
*	Vseindijska konferenca se bo 27. februarja bavila s perečim vprašanjem prehrane indijskega prebivalstva. Ker je
vprašanje kočljivo, ga bo morala torej reševati vseindijska konferenca.
*	Ameriški poveljnik za Anglijo. Kakor poroča agencija Efe iz Washingtona, je bil generallajtnant Frank Andrews imenovan za vrhovnega poveljnika se-veroameriškega ekspedicijskega korpusa za Evropo (čitaj Anglijo).
*	Dva ameriška bombnika sta v zraku trčila. Pretekli petek sta v Južni Karo-lini (USA) trčila v zraku dva bombnika ameriške vojske s tako silo, da sta se bliskoma raztreščila. 14 oseb je bilo pri priči ubitih.
*	Sodelovanje Japonske in Burme. Vrhovni poveljnik japonskih čet v Burmi,
Iida, je te dni izjavil, da prekaša izredno prisrčno sodelovanje japonskih čet in bur-meškega naroda vsa njegova pričakovanja. Burmežani pomagajo neprestano obnavljati mostove, ceste itd. Riža je v Burmi izredno mnogo. Burma ima toliko sočivja, mesa in sadja, da vsega tega sama niti ne more porabiti.
*	Poplave na Južnem švedskem. Reke v Južni švedski so prestopile svoje bregove in poplavile velika področja. Kakor poroča list »Stockholms Tidningen«, je reka Nissan izredno pritisnila na mostove in jezove. Mnogi mlini so morali ustaviti svoje delovanje. Tudi železniške proge so na mnogih mestih ogrožene. Voda izpodjeda tudi velika skladišča lesa in desk, ki so v nevarnosti, da jih bo voda odnesla.
*	Zid ubil devet otrok. V vasi Otten-biittel pri Itzehoe, je v soboto popoldan zgorela neka kmetija do tal. Od enega izmed poslopij je ostal le nek visok zid. Ker je v nedeljo popoldan nastal snežni zamet, si je večje število otrok poiskalo zavetja pred viharjem za omenjeno steno. Nenadoma pa je burja prevrgla zid, ki je pokopal deco pod ruševinami. Devet otrok — bile so večinoma deklice — je bilo pri priči ubitih. Drugi otroci so pri tem zadobili večje ali manjše poškodbe.
bo videla več. Vse tolažbe svojcev je niso pomirile. Kolikor je še sploh mogla spati, je v sanjah vedno videla umirati sina ter ležati v grobu daleč tam na Krasu, kjer ne bo nikdo vedel za njega. Njeno žalovanje je šlo tako daleč, da so tudi njeni svojci začeli računati z možnostjo, da se je fantu nekaj zgodilo, ker ni pisal. Vse to je še bolj utrdila vest nekega sinovega sobojevnika, ki je bil v istih bojih ranjen in je pri nekem obisku v bolnišnici izjavil, da je objokovani tovariš verjetno izgubljen, ker je njegova stotnija največ trpela.
Ko so končno tudi bolni materi to vest nežno in prizanesljivo sporočili, je za njo bil vsak dvom izključen. Trdno prepričana o smrti svojega najdražjega otroka, je pri domači cerkvi naročila zvone-nie, ki je svetu naznanjalo njegovo smrt. Ljudje so jo obiskovali, tolažili ter iz-praševali o podrobnostih nesreče. Oče, oba brata in sorodniki so se v mislih in molitvah spominjali fanta, ki je bil dober in povsod priljubljen. Izguba sina je na bolnico tako neugodno uplivala, da se je njeno zdravstveno stanje poslabšalo. K obstoječi bolezni je prišla še najhujša srčna in duševna bol, kar ji je skupno nekaj dni pozneje za vedno zatisnilo njene dobre materinske oči, katerim se ni več izpolnila želja, da bi še enkrat videle svojega otroka.
Ko so svojci pokopali ženo in mater in se vrnili domov, jim prinese pismonoša tri vojno-poštna pisma, na katerih so že od daleč spoznali pisavo objokovanega sina in brata na fronti. Radi velikih bojev,
ki jih je srečno preživel, ni mogel pisati ter pozdravlja in poljublja v duhu predvsem svojo bolno mamo, oba brata in očeta ter jim zagotavlja, da je zdrav. Nesreča družine je bila sedaj nekoliko zmanjšana, ker se je javil za mrtvega proglašeni sin in brat, ki pa ni vedel, da njegove matere ni več. Sinu in bratu so napisali dolgo, žalostno pismo, v katerem so mu v izbranih besedah sporočili nesrečo o izgubi tistega bitja, ki je vsakemu človeku edinstveno, najdražje in nenadomestljivo. Dober teden dni pozneje so ob svežem grobu trije otroci s svojim očetom obžalovali smrt matere in žene ter solznih oči razmišljali o minljivosti vsega življenja.	O.
Uit uetdutdteiu
von 18 bis 6 Uhr !
* španski parlament šteje 500 poslancev. General Franco je imenoval 500 članov novega španskega narodnega zastopstva. Kakor znano, se imenuje španski parlament »kortes« (cortes). Med imenovanimi poslanci se nahaja tudi več zaslužnih generalov iz meščanske vojne. Tudi komandant modre divizije, Munoz Grandez, se nahaja med poslanci.
REALITÄTEN UND
GESCHÄFTSVERKEHR
Weingarten- bezw.
Obstgartenbesitz
mit Haus und event. etwas Feld zu kaufen gesucht. Antrage an die Verwaltung unter »Winzerhaus«.	121-2
ZU VERKAUFEN
Veikaufsanzeigen (Gebraucfitwaren) dürlen nur mehr mit Preisangabe veröffentlich! werden
Starke
Fahrkuh,
6 Monate trächtig verkauft Narath, Oberrotwein 14, Marburg.	122-3
Obstbäume!	und Biin"
buschbaume werden bei günstigen Wetter jeden Mittwoch und Samstag abgegeben. Schauperl, Brunndorf, Pickererstraße 3 (Gasthaus »Zur weiußen Fahne«}.
ZU KAUFEN GESUCHT,
flhfäSIP Allpapier, Hadern. Schnei. h u i a i • c de,-abschnitte, Texlilablälle, Alteisen. Metall. Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jeda Menge Alois Arbeiter, Marburg (Drau), Draugasse 5.	160-4
HELIKON, b od. f
mit Wiener-Stimmung zu kaufen gesucht. Anträge, Gemeinde Neukirchen, Kreis Cilli.
116-4
Varwalfar sucht Stel,e au{
V «rwcssser Grundbesitz. Zuschriften unter »Untersteirer« an die Marburger ^Zeitung, Cilli.	117-5
OFFENE STELLEN
Vor Einstellung von Arbeitskräften muß die Zustimmung des zuständigen Arbeitsamtes ein-geholt werden
Lehriunae wird aufgenommen. — * 3 Bäckerei Philipp Kau-kler, Marburg/Drau, Unterrotweinerstra-ße 13.	75-8
Winzerieute 3—4 Pcrst>Iien' wer-
den aufgenommen. Anfragen: Marburg, Bubakgasse 29/H, links.	110-6

/
BURG-LICHTSPIELE
MARBURG. BURGPUTZ 1
Hab micf) Cieb
mit
MARIKA RÖKK VIKTOR STAHL
HANS BRAUSEWETTER	•
Für Jugendliche nicht zugelassen!
Kulturfilm-Sondervorstellungen:
Sonntag Vormittag um 10 Uhr; Montag, Dienstag und Mittwoch um 13.45 Uhr:
Sonne, Skie u. Pulverschnee
Für Jugendliche zugelassen!
Kiichenmädchen
für alles wird bei Vollgruber, Marburg, Hindenburgstraße 17, aufgenommen.
102-6
Fassender
werden sofort aufgenommen. Faßbinderei Sulzer, Marburg, Kaserngasse 7.	103-6
Winvar mit 3 bis 4 Arbeitskräften gell inier ^^ Fürst Sulkowskii Tre-
»ternitz, Gams bei Marburg._124-6
Eine Küchengehilfin
wird sofort aufgenommen. Gasthaus Riedl, Drauweiler, Zwettendorfstraße 61. 125-6
Ein Hausgehilfe
wird aufgenommen. Gemischtwarenhandlung Riedl, Drauweiler, Marburg._126-6
Sägemeister oder Tischler
zur Kistenerzeugung gesucht. Ein Sortierer beim Obsthandel wird aufgenommen. Anträge an: Hans Göttlich, Marburg/Drau, Kärntnerstraße 128._*27'6
Braves
Mädchen
wird für Landarbeiten aufgenommen. Anzufragen bei Ruttnik, Kaserngasse 12, Marburg. _129-6
j	HEIRAT ~1
Älterer Gewerbemann
sucht Ehebekanntschaft mit ebensolcher Besitzerin. Zuschriften Postlagernd 1, Win-dischfeistritz	_128,12
Bauernbursche ¡^Ä^fi
Ehe kennen zu lernen. Zuschriften erbeten unter »Herzlich« an Marburger Zeitung, Cilli.	118-12
VERSCHIEDENES
Prnthoconieder Art — Leder — Leicht-rruii!caciimeta|| _ Holz _ orthopä.
dische Apparate, Leibbinden, Gummi-strümpte, Bruchbänder erzeugt und lietert das lührende Fachgeschäft F. E g g e r, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Krankenanstalten u. Sozialinstitute. Marburg/Ürau, Mellingerstralie 3, Cilli, Marktplatz 13.
762-14
Morkit

Oglašujte
sdiütjt die Saat gegenVoselfraß-^FT^" -
Genau so eiafach	«A^MpA.^
in der Anwendung wie \ Ceresan-Trockenbeiie. \ Keine Keimsdiädigung \ ^J^
„ŠTAJERSKEM GOSPODARJU"
Der Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark
Der Beauftragte für Sozialversicherung
I
Bekanntmachung
Auf Grund des § 7 in Verbindung mit § 22 der Verordnung des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark vom 7 1942 (Verordnungsund Amtsblatt Nr. 93) bestimme ich, daß als Beitrag zur landwirtschaftlichen Unfallversicherung in der Untersteiermark für die Zeit vom 1. August 1942 bis 31. März 1943 20 vom Hundert zur ehemaligen jugoslawischen Grundsteuer, mindestens jedoch ein Betrag vom RM 2— für je.den Steuerpflichtigen einzuheben ist.
Im Einvernehmen mit dem Bevollmächtigten für die Finanzverwaltung beim Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark erfolgt die Einhebung des Beitrages mit der Jahresgrundsteuer durch die Finanzämter der Untersteiermark am 15. Februar 1943.
Graz, am 1. Februar 1943.	„	m
gez: Dr. Hammer
Obst- und Weinbauschule Marburg/Drau,
Reichsgau Steiermaik_
Bekanntmachung
Obstbaulehrgang zur Ausbildung von Baumwarten an der Obst- und Weinbauschule in iUarburg/Drau
In diesem Jahre wird ein Obstbaulehrgang von achtwöchiger Dauer
abgehalten.	_
Er zerfällt in drei Teile. Sie dauern im Frühjahr 4 Wochen, im Sommer 2 Wochen und im Herbst 2 Wochen. Der Lehrgang beginnt am Montag, den 15. März 1943.	.. * Die Teilnehmerzahl ist auf höchstens 25 Personen beschrankt. Die für den Unterricht notwendigen Lehrbücher und Schreibmaterialien und die, für die praktischen Arbeiten erforderlichen Geräte, wie Baumsäge, Baumschere, Veredlungsmesser, Hippe, Abziehstein, Baumscharre und Baumbürste werden gemeinsam an der Schule beschafft zu
Kosten des Teilnehmers.	^ ,
Das Mindestalter für die Zulassung ist das 25., das Hochstalter 50. Lebensjahr. Einigermassen Beherrschung der deutschen Sprache ist Vorbedingung.	„ ____ „„,„
Gesuche um Zulassung sind bis spätestens am 6. Marz 1943. an den
Direktor der Anstalt einzureichen.
Dem Aufnahmsgesuch sind beizufügen:
1.	Genaue Angaben des Geburtsdatums,
2.	Leumundzeugnis,
3.	Mitgliedschaft des Steirischen Heimatbundes.
Die Kreis- und Gemeindebehörden, sowie die Kreis, und Ortsbauernschaften werden auf diese Gelegenheit zur Heranbildung von Gemeindebaumwarten besonders aufmerksam gemacht und zugleich ersucht, darauf hinzuwirken, daß sich in erster Linie solche Personen beteiligen, von denen anzunehmen ist, daß sie gewillt und in der Lage sein werden, an der Förderung des Obstbaues in der Gemeinde oder im Kreis mitzuarbeiten.
Marburg/Drau, den 18. Januar 1943.
Der Direktor: gez. A Jentsch.
Der tandrat des Kreises Pettau — Veterinäramt
Zahl: Vet-W-2/9-1943. Betrifft; Hundekontumaz.
Pettau, den 6. Februar 1943
Viehseuchenpolizeiliche Anordnung
In der Gemeinde Mertendorf wurde bei einem Hund Tollwut amtlich festgestellt Soweit bisher festgestellt, wurden von diesem Hund drei Personen gebissen.	4
Auf Grund der §§ 18 ff, Viehseuchengesetz v. 26. Juni 1939, RGBl.
~ S§,,110 ff- Ausführungsvorschriften zum Viehseuchengesetz (AVVG). Gesetzblatt für Österreich Nr. 1430/1939. S. 4759 und der vom Reichsminister des Innern dazu erlassenen Durchführungsbestimmungen vom 28 MarZ1941IIIa 5764/41-2465 u. d Vdg. d. C. d. Z. f. d. Untersteiermark v. 11 6. 1942 V. A. Nr. 86, ordne ich an:
„.. f Die Gemeinden Ankenstem, Haslach i. d. K., Margareten b. P. und Mortendorf werden ZUM GEFÄHRDETEN SPERRBEZIRK ERKLÄRT.
II Die Gemeinden Großsonntag, Jörgendorf, Pettau und Treun ZUM MINDER GEFÄHRDETEN SPERRBEZIRK ERKLÄRT.
Für die übrigen Grenzgemeinden des Kreises Pettau wird an die mit meiner vet -pol. Anordnung vom 17. 8. 1942 ZI. Vet.-W-18/3 verfügte einfache Hundekontuma2 (Leinen- oder Kettenzwang) erinnert.
Zu I. Im gefährdeten Sperrbezirk sind:
1 Alle Hunde an Äe Kette zu legen oder einzusperren, Die Hunde müssen so angekettet werden, daß sie mit fremden Hunden nicht in Be-rührung kommen können.
Der Ankettung ist das Führen der mit einem sicheren Maulkorh versehenen Hunde an der Leine gleich zu achten.
2.	Die Ausfuhr von Hunden aus dem im Pkt. I. bezeichneten Sperrgebiet ist nur mit amtsärztlicher Genehmigung nach vorheriger tierärztlicher Untersuchung gestattet. V
Als Ausfuhr im Sinne dieser Anordnung gilt nicht die vorübergehende Entfernung von Hunden aus dem Sperrgebiet bei Spaziergängen, Ausflügen und ähnlichen Gelegenheiten. Eine solche Entfernung ist ohne vet.-pol. Genehmigung und ohne tierärztl. Untersuchung, aber nur unter der Bedingung gestattet, daß die Hunde auch außerhalb des Sperrgebietes mit einem sicheren Maulkorb versehen sind und an der Leine geführt werden.
3.	Ausnahmen vom Maulkorbzwang sind nur für die zur Führung von Blinden verwendeten Hunde für die Dauer des Gebrauches zulässig. Hiezu ist die besondere Genehmigung bei mir einzuholen.
Zu II. Im minder gefährdeten Sperrbezirk sind:
1. Alle Hunde entweder an die Kette jtu legen oder können mit einem sicheren Maulkorb versehen frei umherlaufen. Nachts sind die Hunde im
Hause oder im geschlossenen Hofe so zu halten, daß ein Eindringen fremder Hunde.zuverläßig verhindert wird.
Zu I. und II.
1. Alle Hundebesitzer sind verpflichtet, ihre Hunde sogleich in das Hundestandsverzerchnis beim Bürgermeisteramt neu eintragen zu lassen (vet.-pol Anordnung d. Reichsstatthalters Vom 29. April 1941, VOuABl. Nr. 273, S. 290.) Alle über 3 Monate alten Hunde sind mit der für das Jahr 1943 gültigen Hundemarke zu versehen.
w u2' 0buge An°rdnunfien Se'ten nicht für Jagdhunde und Diensthunde der Wehrmacht. Polizei und der Zollwache, während deren Verwendung zur Jagd oder in Ausübung des Dienstes. Außer der Zeit des Gebrauches unterliegen auch diese Hunde den oben erlassenen Anordnungen.
3.	An defi Eingangsstraßen und Wegen beider Sperrgebiete sini-Tafeln mit der deutlichen und haltbaren Aufschrift »Hundesperre« anzubringen und mit einem daran befestigten Strohwisch leicht sichtbar zu machen.
4.	Verbotswidrig frei umherlaufende Hunde werden eingefangen und getötet oder abgeschossen. Zum Abschießen sind alle Gendarmeriebeamten und die zuständigen Wasenmeister verpflichtet. Auch die Feld- und Forst-schutzbeamteß, Jagdinhaber und Jagdpächter, sowie die Zoll- und Grenzschutzbeamten sind zum Abschuß ermächtigt.
5.	Die Aufhebung der Sperre erfolgt sobald die Gefahr beseitigt ist, jedoch nicht vor Ablauf von 3 Monaten nach dem Inkraftreten -dieser Anordnung.
6.	Übertretungen dieser Anordnungen werden nach den Strafvorschriften des Viehseüchengesetzes geahndet.
7.	Diese Anordnung tritt am Tage ihrer Verlautbarung in Kraft.
114
In Vertretung: Gez. Dr. Schreiber, Amtstierarzt.
Lehrjunge
für eine Gemischtwarenhandlung, von guten anständigen Eltern, mit Schulbildung (Bürgerschule) wird ab 15. Februar 1943 — im Hause verpflegt — aufgenommen. Antr. an die Firma	85
JOHANN MESCHKO, KAAG
bei Polstrau.	\
NEODENDRIN und M I X D R I N
sowie sämtliche Pflanzenschutzmittel erhältlich bei F. Scherbäum, Pettau.
120
Futterkartoffel
zu haben bei der Landwirtschait«-ges ellschaft, Marburg, Meiling er -straße 12.	1»
Obst- and Weinbaaschule Marborn (Bnwrt Reicüsga« Steiermark
Dreitägige Obstbaumpflegekurse im Monat März 1943.
In der Zeit vom 1. bis 3., sowie vom 4. bis 6. März 1943, finden für Landwirte, Bauern und Baumbesitzer an vorgenannten Terminen jeweils dreitägig« Kurse über Obstbaumpflege statt.
Beginn jeweils vormittag», • 8 Uhr, im Lehrsaal 3 der Lehranstalt.
Säge, Schere, Baummesser, sowie Arbeitsanzug sind mitzubringen.
Teilnehmerzahl jeweils nur 25 Personen.
Anmeldungen bis spätestens 20. Februar 1943, an die Direktion der Lehranstalt.
Die Kursgebühr beträgt RM 3.—. 94	Der Direktor; gea. A. Jentsch.

Das Verbandpflaster
LEUKOPLAST
WteOkMi/UG und ¿aWcüv wie immer!
KDOR
ŠTAJERSKEM GOSPODARJU" oglašuje,	i _______uspeha se radufe »