'i

Argentinski narod pripravil Evi Peron kraljevski pogreb

Trinajst dni je ležala ljubljenka ar¬
gentinskega naroda na mrtvaškem odru
v ministrstvu za delo in soc. skrbstvo.
Ves ta čas so jo hodile kropit nepregled¬
ne množice ljudstva. Neprestano. Podne¬
vi in ponoči. Ob lepem in slabem ter
hladnem vremenu. Vse ulice v bližini
tega ministrstva so bile en sam velikan¬
ski vrt z vsem mogočim cvetjem. Na ti¬
soče in tisoče vencev iz najlepših rož
je bilo tam. In vedno so prihajali novi.

Predsednik gral Peron je večkrat pod¬
nevi in ponoči prišel v to ministrstvo in
ostajal dalj časa ob krsti svoje pre¬
zgodaj umrle soproge, čeprav je bil sam
globoko potrt in žalosten, se je dosti¬
krat dogajalo, da je še sam tolažil že¬
nice in otroke, ki so jokali ob Evini
krsti.

Tako je bilo ves čas do sobote zjutraj,
ko so Evo Peron prepeljali iz min. za
delo in soc. skrbstvo za en dan v kon¬
gresno palačo.

SLOVESEN PREVOZ
V KONGRESNO PALAČO

V soboto ob šestih zjutraj so oddelki
vojske vseh vrst argent. oboroženih sil
zasedli vse ulice od min. za delo in soc.
skrbstvo do kongresne palače. Na vsaki
strani so se postavili kot častna straža
v dve vrsti.

Predsednik gral Peron je prispel v
ministrstvo kmalu nato, za njim pa tu¬
di sorodniki pok. Eve Peron. Ob njenem
mrtvaškem odru so bili že zbrani vsi
ministri ter ostali visoki državni, civilni
in vojaški ter cerkveni predstavniki in
predsedstvo C.G.T. Superior frančiškan¬
skega reda Oviedo je izmolil molitve za
pokoj duše Eve Peron. Krsto so nato za¬
prli, nanjo položili dve nac. zastavi, eno
z drž. grbom, drugo pa s Peronističnim,
io dvignili in ponesli na ulico na 2 m
visoko lafeto. Poveljnik vojske gral Jo¬
se D. Molina je izdal povelje, trobentač
je zatrobil, vsa vojska je Evi Peron iz¬
kazala čast z orožjem. Godba vojaške
akademije je intonirala Chopinovo žal¬
no koračnico. Žalni sprevod se je začel
pomikati. Kot simbol ljubezni in miru,
ga je obletavalo nad tisoč golobov, ki so
jih izpustili.

Na čelu sprevoda so bili z motornimi
vozili člani zvezne policije, za njimi je
stopal poveljnik vojske general Jose D.
Molina z vsemi člani svojega štaba, tem
jo sledi! eskadron San Martinovih gre¬
nadirjev na konju, za temi je vojak no¬
si! ob častni straži vojaško zastavo, ta¬
koj nato je .pa bila godba vojaške akade¬
mije, za katero je 40 delavcev v belih
srajcah in črnih hlačah in lo delavk v
beli bluzi in črnem krilu vleklo lafeto
s krsto Eve Peron. Kot častna straža
so stopali na vsaki strani kadetje vseh
vrst argent. oboroženih sil, gojenke šo¬
le za bolničarke in dijaki zavodov, ;d

' . I

.nh je ustanovila velika pokojnica.

Za krsto je v prvi vrsti stopal pred- i
rednik general Peron, obdan od sorod- i
rakov pok. Eve Peron in od ministrov
ter visokih drž. dostojanstvenikov, ka¬
terim so sledili v naslednjih vrstah o-
stali visoki javni funkcionarji. Na ploč¬
nikih vseh ulic in avenid, koder se je
pomikal žalni sprevod, so izkazovale j
Evi Peron zadnjo čast nepregledne mno- i
žice ljudstva. Z oken in balkonov vseh i
nadstropij palač so ljudje obsipavali kr- !
sto s cvetjem.

V kongresni palači so krsto z Evo Pe- 1
ron položili na mrtvaški oder v salonu
Constitucion justicialista in jo znova
odprli, da so jo lahko hodili še nadalje
kropit ljudje.

V soboto zvečer, ko je nad mesto pa¬
del mrak, je delavstvd pok. Evi Peron
izkazalo čast z veličastno bakljado. V
sprevodu od palače C G T do kongresa
je stopalo več deset tisoč delavcev s 1
prižganimi bakljami.

POGREB

|

Predsednik general Peron je v nedeljo
pršel v kongresno palačo ob sedmih!

zjutraj ter je tam ostal skoro ves do¬
poldan. Popoldne ob dveh so kongresno
palačo za ljudstvo zaprli. Ob tej uri so
že pričeli prihajati vanjo sorodniki pok.
Eve Peron, člani vlade, guvernerji pro¬
vinc ter visoki vojaški in cerkveni do¬
stojanstveniki. General Peron je prišel
ob pol treh. H krsti je pristopil buenos-
aireški nadškof kardinal dr. Copello,
blagoslovil truplo in izmolil molitve za
umrlo. Takoj nato so krsto zaprli, nanjo
pa položili dve nac. zastavi, eno z drž.,
drugo pa s Peronističnim grbom.

V tem trenutku je povzel besedo toča-
sni doayen dipl. zborra it. veleposlanik
dr. Arpesani. V globoko občutenem go¬
voru je v imenu vseh članov diplomat¬
skega zbora v Argentini izrekel iskre¬
no sožalje predsedniku generalu Pero¬
nu ob tako bridki izgubi svoje življen-
ske družice, ki je umrla tako mlada in
sredi velikega dela za najpotrebnejše
sloje v Argentini. Naglašal je, da je to
delo tako veliko, da bo preživelo njeno
smrt.

Notranji minister Angel L. Borlen-
ghi je govoril Evi Peron v slovo v ime¬
nu vlade. Njegove izbrane besede so bi¬
le visoka pesem delu, ki ga je ves čas
vršila ob strani svojega soproga veli¬
ka pokojnica. Prikazal je njeno oseb¬
nost v vseh odtenkih: kot boriteljico za
pravičnejši svet, kot krščansko samari¬
tanko, ki je lajšala trpljenje povsod,
kier je bilo in obvezovala rane nepra¬
vičnosti. Obrnjen h generalu Peronu je
izjavljal, naj blaga pokojnica počiva v
miru, ker se bodo v celoti izpolnile vse
njene prošnje, ki jih je naslavljala več¬
krat na množice naj pazijo na generala
Perona, potem, ko nje več ne bo. V ime¬
nu vseh milijonov, ki sedaj žalujejo
Zanjo, prosi generala Perona naj pazi
nase, ker je Argentini sedaj še bolj po¬
treben kot poprej. Izreka tudi prisego,
da bodo vsi nadaljevali njeno delo, da se
bodo naprej borili za pravično, svobod¬
no in suvereno Argentino, da se bodo
borili za Perona, mu ostali zvesti in
zanj dali tudi svoja življenja.

V imenu narodnega kongresa je imel
žalni govor predsednik senata kontra¬
admiral Alberto Teisaire. Tudi on je
prikazal življensko delo Eve Peron in jo
zagotavljal, da bodo vsi sledili Peronu
in se ga še bolj oklenili.

Predsednik Vrhovnega sodišča Dr.
Valenzuela se je od pok. Eve Peron po¬
slovil v imenu argent. sodstva. Povdar-
jal je predvsem globok čut Eve Peron
za pravico.

Senatorka Juana Larrauri je govori¬
la Evi Peron v slovo v imenu Ženske
Peronistične stranke. Poudarjala je, da
zanie Eva Peron ni umrla in bo med nji¬
mi živela dalje in jih vzpodbujala k de¬
lu za narod in domovino.

Dr. Hector Campora je imel žalni go¬
vor v imenu Vrhovnega sveta Peronis¬
tične stranke. Tudi on je v izbranih be¬
sedah prikazal ogromno delo, ki ga je
izvršila Eva Peron za narod. Prikazal
,io je kot neumorno delavko na social¬
nem, karitativnem, kulturnem in politič¬
nem polju.

V imenu delavstva je Evi Peron go¬
voril v slovo glavni tajnik CGT Jose
Espejo. V imenu žalujočih milijonov je
izrekel najgloblje sožalje predsedniku
generalu Peronu ob izgubi najvezvestej-
še sodelavke in življenske družice. Na¬
glašal je, da bo delavstvo na dom argen¬
tinskega delavstva, v katerem bo poči¬
vala Eva Peron, zrlo kot na svetišče in
se bo sedaj še bolj oklenilo svojega pr-
voboritelja generala Perona, se zanj
borilo in ga podpiralo, da bo lahko izve¬
del vse svoje načrte v korist naroda in
domovine.

Po njegovih besedah so dvignili krsto
in jo ponesli na lafeto. Po vseh ulicah
od kongresne palače do palače CGT v
pristaniškem delu mestu, so oddelki voj¬
ske na vsaki strani ulice napravili po
dva častna špalirja, za njima pa so bile
po pločnikih in trgih zbrane nepregled¬
ne množice ljudstva. Pogled na te veli¬
kanske množice ljudi in na oddelke voj¬
ske je bil mogočen.

Na znak trobentača pred kongresno
palačo so vse vojaške edinice izkazale
čast Evi Peron z orožjem. Godba voja¬
ške akademije je intonirala pretresljivo
žalno koračnico, po vseh cerkvah so pa
začeli zvoniti z zvonovi. Žalni sprevod
se je začel pomikati. Eva Peron je na¬
stopila svojo zadnjo' pot. Na željo pred¬
sednika so se mrtvaškemu sprevodu po
vojaških oddelkih lahko priključili tudi
ljudje, ki so se od vseh strani zgrinja¬
li proti ulicam, koder se je pomikal
žalni sprevod. Tudi tokrat so ljudje
z oken in balkonov med vso potjo obsi¬
pavali krsto z Evo Peron s cvetjem, ta¬
ko, da so bile vse ulice posute z rožami,
eskadrile letal pa so Evi Peron izkaza¬
le čast z nizkimi poleti nad žalnim spre¬
vodom.

V trenutku, ko so pred palačo CGT
dvignili krsto z lafete in jo nosili v ka¬
pelico, v kateri bo v tej palači počiva¬
la Eva Peron do prenosa v mavzolej,
so topovi oddali 21 strelov. Ko so salve
topov prenehale, je ob grobni tišini vo¬
jak zatrobil zadnji pozdrav argent. obo¬
roženih sil Evi Peron. Ta pozdrav so
nato odigrale vse navzoče vojaške god¬
be.

Po položitvi krste z Evo Peron na o-
der v kapelici CGT je duhovnik Funda¬
cion Eva Peron še enkrat opravil mo¬
litve za njo. S to molitvijo so bile po¬
grebne slovesnosti končane.

Potek teh slovesnosti so prenašale vse
argentinske radijske in televizijske po¬
staje. Po izvršenem pogrebu so v znak
žalosti prekinile oddaje za eno uro.

Tako je argentinski narod pripravil
svoji ljubljenki kraljevski pogreb. Na
njeni zadnji poti jo je spremljalo in ji
izkazalo čast nad 2 milijona ljudi. Vse
pogrebne slovesnosti v soboto in nedeljo
je po naročilu Drž. podtajništva za in¬
formacije filmalo 20th Century Fox,
Film iz Hollywood-a. Filmski operaterji
tega podjetja so izjavili, da še nikdar v
življenju niso filmali tako impozantnih
in pretresljivih dogodkov, kakor teh ob
pogrebu Eve Peron v Buenos Airesu.

Presidido por el jefe del Eslado, se consfifuyo el
Consejo Diretfivo de la Fundacion Eva Peron

El jefe del Estado realizo el lunes pasado una rennion con los ocho vocales
propuestos — cuatro por la CGT y cuatro por el ministerio de Trabajo y Previ¬
si® 11  — para integrar el consejo directivo de la Fundacion Eva Peron. El Conse¬
jo quedo constituido: Presidente, general Peron; vicepresidente 19, senor Jose
Espejo; vicepresidente 29, ingeniero Roberto M. Dupeyron; secretario general,
senora Maria Rosa Calvino de Gomez; tesorero, doctor Pedro J. Bonanni; voca¬
les: doctores Lorenzo Garcia y Ramon A. Cereijo, senores Atilio Renzi y Jose
Alonso.

Efectuado el sorteo, le correspondieron dos aflos al ingeniero Dupeyron, al
doctor Lorenzo Garcia, a la senora de Gomez y al senor Atilio Renzi; y un ano
a los senores Espejo y Alonso y a los doctores Cereijo y Bonanni.

Pod predsedstvom predsednika generala Perona se je
konstituira! odbor Fundacion Eva Peron

Predsednik republike general PERON je po smrti svoje soproge pok. Eve
Peron prevzel tudi predsedstvo Fundacion Eva Peron. Kot Predsednik te social¬
ne in dobrodelne ustanove je v ponedeljek sklical sejo novega odbora Fundacion
Eva Peron, v katerega je delegirala Glavna delavska zveza — C.G.T. štiri svo¬
je predstavnike, ministrstvo za delo in socialno skrbstvo pa tudi štiri.

Na seji Fundacion Eva Peron je bil odbor sestavljen takole: Predsednik ge¬
neral PERON, prvi podpredsednik Jose Espejo, drugi podpredsednik ing. Rober¬
to M. Dupeyron, glavni tajnik gospa Maria Rosa Calvino de Gomez, blagajnik
dr. Pedro J. Bonnani, odborniki pa so: Dr. Lorenzo Garcia, Ramon A. Cereijo
ter Atilio Renzi in Jose Alonso.

Po izvršenem žrebanju ostanejo v odboru Fuftdacion Eva Peron za dobo dveh
let naslednji odborniki: ing. Dupeyron, dr. Lorenzo Garcia, gospa de Gomez in
Atilio Renzi, eno leto pa: gg. Espejo, Alonso, dr. Cereijo in Bonnani.

Diktaturi v Egiptu in Perziji

V Egiptu je general Naguib v začetku
napovedoval, da se bo umaknil iz poli¬
tike in ostal samo še vrhovni poveljnik
egiptske vojske. Izjavljal je, da je voj¬
ska svojo nalogo opravila, ko je poslala
kralja v izgnanstvo in ko je nakazala,
kako se mora egiptsko politično vodstvo
otresti tistih, ki so omadeževani s ko¬
rupcijo. Toda njegov umik je trajal le
nekaj dni: politične stranke, zlasti pa
stranka wafdistov se ni hotela preobra¬
ziti tako, kakor je to terjal general. In
tako se je slednji moral vrniti v ospred¬
je, odredil, kako se mora sestaviti re-
gentski svet in odklonil, da bi pripustil,
da se spet sestane parlament, v katerem

imajo wafdisti večino. Predsednik vla-
! de Ali Maher je moral celo napovedati,
da se bodo nove volitve v parlament
vršile šele februarja prihodnje leto.

NAGUIBOVE REFORME

Ker ni parlamenta in ker ni politič¬
nih strank, ki bi sodelovale s predsedni¬
kom vlade, je general Naguib prevzel
nase nalogo, da sestavi načrte za naj¬
nujnejše reforme, ki jih mora vlada iz¬
vesti. Poleg sebe je v generalnem štabu
sestavil poseben svet strokovnjakov, ki
mu sedaj izdeluje besedila zakonov, s
katerimi misli reformirati egiptsko po¬
litično življenje. Tako je bil prvi njegov i

ukrep ta, da je objavil zakonski osnutek,
ki so mu ga sestavili njegovi svetovalci;
nanaša pa se na obsežno agrarno refor¬
mo. Dosedaj je bilo vse egiptsko polje¬
delstvo v rokah nekaj desetin velepo¬
sestnikov, dočim je nad 10 miljonov
kmetov živelo od skoraj da suženjskega
dela, ki so ga morali opravljati na teh
veleposestvih. Zakon o agrarni reformi,
ki ga je Naguib izročil vladi v izvajanje
odreja, da sme vsak posestnik imeti naj¬
več 20 hektarjev zemlje. Zemlja, ki je
v državni lasti ali pa je bila dosedaj v
lasti veleposestnikov, bo takoj razdelje-
| na kmetom, ki jo bodo odplačevali do-
! sedanjim lastnikom skozi dobo 30 let z
zelo nizkimi obrestmi. Denar, ki ga pa
! bodo veleposestniki prejeli za svojo zem¬
ljo, pa bo moral iti v podjetja egiptske
industrije kot investicije, ki jih bo vla¬
da nadzirala.

Naguib je mogel izvesti ta drzen pre¬
obrat, ker se je za izvedbo agrarne re¬
forme izrekla močna verska skupina
muslimanov, ki si nadeva ime “musli¬
manskega bratstva” in ki jo vodi Hasan
El Hodeibi. Ta je terjala to spremem¬
bo, ker je dolžila egiptske vodilne kro¬
ge, da so se oddaljili od pravovernih do¬
ločb korana in s svojim gospodarskim
pritiskom na kmete' uničevali tiste, ki so
bili res zvesti določilom korana. El Hc-
deibi tudi dolži vodilne egiptske kroge,
da so v politiki in gospodarstvu izvaja¬
li sklepe, ki so bili plod tujih nazorov in
v nasprotju s koranom. Toda ukrepi, ki
vračajo Egipt na pravo pot, ne smejo
ostati omejeni samo na agrarno refor¬
mo; v vsem javnem življenju smejo bi¬
ti na vodstvu samo taki, ki so znani po
svoji pravoverni miselnosti kot musli¬
mani. Vse spremembe, ki bi se uvedle v
ustavo, ali splošno javno življenje, mo¬
rajo biti strogo v skladu s predpisi ko¬
rana, kajti koran je tista njiga, ki za
vse slučaje določa, kako se je ravnati
pravemu muslimanu.

Ko odstranja stranke z vodstva drža¬
ve in ko uvaja reforme po željah te ver¬
ske sekte, se Naguib postavlja na vod¬
stvo države kot pravi diktator. Dokler
bo sledil navodilom teh razlagalcev ko¬
rana, mu na znotraj ne bo mogel nikdo
biti nevaren. Toda tudi v zunanji poli¬
tiki mu napovedujejo precejšnje uspe¬
he. Tako ameriški, kakor tudi angleški
komentatorji se strinjajo v tem, da u-
gotavljajo, da glavna nevarnost za po¬
ložaj v Egiptu ne leži v sporu med An¬
glijo in Egiptom zaradi Sueza ali Suda¬
na. Največja nevarnost je bila v tem,
kaj se bo zgodilo v Egiptu, ako se an¬
gleške čete umaknejo, a bo v Egiptu o-

stala ista beda in obupno gospodarsko
stanje 90% prebivalstva, med katerim
i se bo lahko širila komunistična propa¬
ganda, ki bo izrabljala nezadovoljstvo,
j pomanjkanje in korupcijo. Ko bo vod-
)  stVo politike v Egiptu v takih rokah, ki
i bodo odpravile največjo bedo in trdno
! zavarovale položaj pred komunisti, te-
! daj bo hitro prišlo do sporazuma o naj-
! težjih vprašanjih, ki ločijo Egipt od za-
I hodnih zaveznikov.

MOSADEGH KOT DIKTATOR

i

Mnogo težji pa je položaj v Perziji,
'am je Mosadegh dosegel, da sta mu
I parlament in senat potrdila pooblastila,
s katerimi je postal pravi diktator, sicer
samo za dobo šest mesecev. V tej raz¬
meroma kratki dobi bo skušal urediti
j spor z Anglijo zaradi petroleja in izve-
j sti reforme v notranjosti, ki bi odstra-
; nile nevarnosti komunističnih prekucij.
j

Toda Mosadegh sam je pravi fevdalec
v najhujšem smislu besede. Sam velja
I za najbogatejšega moža Perzije in ob¬
dal se je s samimi veleposestniki in tr-
'■  govci, ki si že obetajo veliko dobička od
kupčije s petrolejem. Ko se je govorilo,
da so v Egiptu bili Amerikanci tisti,
ki sc podprli Naguibov državni udar, se
je v Perziji sprožil val proti ameriškim
strokovjakom, ki sodelujejo pri raznih
ministrstvih, najbolj pa so se zagnali
proti tistim ameriškim oficirjem, ki so
bili svetovalci v raznih perzijskih šta¬
bih. Mosadegh sam je Zlasti terjal vojno
ministrstvo zase, da bi imel pod sabo
spletkarje, ki bi se mogli roditi v vrstah
vojske.

Tudi Mosadegh se naslanja na vodi¬
telja verske sekte El Kašanija in ga
skuša popolnoma pridobiti zase. Dal ga
je izvoliti za predsednika parlamenta,
toda El Kašani se ni dal izvabiti iz svo¬
jega skrivališča. Sporočil je, da izvolitev
sprejema, toda v parlament ne bo šel
m se bo dal tam samo zastopati. Nato
je skušal Mosadegh doseči ustmen spo¬
razum s tem nad 80 let starim pogla¬
varjem, da bi izvedel za njegovo mnenje
zlasti o tem, kako se naj vodijo poga¬
janja z Anglijo. Toda El Kašani je Mo-
sadeghu nakazal take pogoje za spora¬
zum z Anglijo, da je vnaprej jasno, da
'ih bo Anglija odbila. In to je El Ka¬
šani tudi vedel, ko je Mosadeghu dajal
svoje nasvete.

Mosadegh je sedaj nastopil pot dikta¬
torja. Toda njegov položaj je še vedno
slabši kakor pa položaj Naguiba v
Egiptu. Kakor v Egiptu tako bi bila v
Perziji nujna agrarna reforma, ki bi
(Nadaljevanje na 2. strani)

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 14. VIII. 1952

Jubilej, ki ga ne sinemo pregreti

Dne 24. avgusta bodo imeli argentin-1 ključih Jugoslaviji, zaupajoč na zagoto-

ski Slovenci zborovanje v Ciudadeli, ki
bo imelo namen oddolžiti se slovenske¬
mu katoliškemu političnemu gibanju, či¬
gar 60. letnico obhajamo. Praznovati
take obletnice ob dnevih triumfov in v
svobodi, je lahka in vesela reč, prazno¬
vati jih v dneh narodne nesreče in na
razvalinah, pa je grenka dolžnost, a
vendar dolžnost, ki jo terjata pravica in
hvaležnost do tistih mož, ki so to giban¬
je započeli in v neprestanih težavah in
ovirah vodili, pa tudi do ljudstva, ki je
v ogromni večini tem možem sledilo in
njih delo odobravalo.

Slovensko kat. politično gibanje je
nastalo v dobi prvega kat. shoda leta
1892, ki je začrtal slovenskim katoli¬
čanom jasne in brezkompromisne smer¬
nice za javno in zasebno življenje na
verskem, narodnem, socialnem, kultur-
no-umetnostnem in političnem torišču. V
trenutku, ko se obstoječe slov. politične
organizacije niso hotele izjaviti, da so
pripravljene katoliška načela braniti na
političnem torišču, to je v takratnem
dunajskem državnem zboru in v dežel¬
nih zborih je postala politična stranka,
ki sloni na katoliških načelih potreba
in dolžnost katoličanov.

Pod mogočnim vplivom prvega kato¬
liškega shoda je slovenski narod zaži¬
vel polno narodno življenje. Minila je
doba složnega dremanja, ki ga je od ča¬
sa do časa prekinila kaka narodna ma¬
nifestacija ali veselica po mestih in
trgih. Organizacija katoliškega življa je
dosegla zadnjo gorsko vasico. Organi¬
zaciji cerkvenih družb je za korak sle¬
dila prosvetna organizacija, nato gospo¬
darska, ki je z zadrugami kar poplavi¬
la našo deželo, sledile so organizacije
delavcev, obrtnikov, kmetov, pa tudi u-
čiteljev, akademikov itd., ki so vse sta¬
vile svoje delo na podlago, ki jo postavil
prvi kat. shod in ki so jo naslednji kat.
shodi potrdili in novim razmeram prila¬
godili.

Narod, po čigar žilah polje toliko mla¬
de moči, ne more biti narod, če nima pri¬
like, da na merodajnem mestu, to je v
zakonodajnih skupščinah, pove svoje
misli in zahteva svoje pravice. V tem
pogledu smo bili Slovenci pravi pastor¬
ki med avstrijskimi narodi. Razdeljeni
smo bili na Kranjce, Štajerce, Korošce,
Goričane, Tržačane in Istrane. Razen
na Kranjskem smo bili povsod v manj¬
šini, ki ji večina ni hotela dati niti drob¬
tinic. Celo na Kranjskem, ki je bila sko-
ro stoodstotno slovenska, je po zaslugi
krivičnega volilnega reda in zveze slo¬
venskih meščanskih strank z Nemci o-
stalo zastopstvo ogromne večine slov.
življa v manjšini. Nič bolje ni bilo na
Dunaju, kjer so vse vlade z železno do¬
slednostjo gradile “nemški most” do
Jadrana, seveda preko Slovenije in kjer
so slovenski narodni zastopniki, izvolje¬
ni brez programa in nikomur odgovor¬
ni, krojili slovensko politiko po svojih,
dostikrat osebno, dostikrat krajevno o-
portunističnih vidikih.

Slovenski ljudski stranki gre zasluga,
da je po hudih političnih bojih pripo¬
mogla do politične pravice ljudstvu z
demokratično volilno reformo za dežel¬
ne zbore, pa tudi mnogo pripomogla,
Ca je končno tudi Dunaj dobil poslance,
ki so predsetavljali narodovo voljo, če¬
prav volilna reforma ni bila popolno¬
ma pravična za Slovence na Koroškem
in 1  Goriškem.

Tedaj se je začela doba plodnega ir.
uspešnega dela povsod tam, kjer so Slo¬
venci na svoji zemlji imeli besedo. Ma¬
lo let trajajoče delo kranjskega dežel¬
nega odbora, ki je sledilo jalovi dobi slo-
gaštva in nenaravne zveze z Nemci, je
rodPo sadove, ki se še danes poznajo.

Druge dežele, kjer žive Slovenci, so
trpele še dalje. Slovence so prezirali, za¬
tirali in ponemčevali. Zato se je ved¬
no znova pojavljala v dunajskem parla¬
mentu zahteva po “Zedinjeni Sloveniji”,
ki naj bi vse Slovence zedinila v eno u-
pravno enoto in jih vključila v federa¬
tivno državo jugoslovanskih narodov.
Ker avstrijski in madžarski šovinisti
niso hoteli o tej osnovno narodni zahte¬
vi niti slišati, je šel razvoj dalje. Deta
1917, ko se je po treh letih diktature
sestal avstrijski parlament, so slovenski
poslanci podali izjavo, ki je presenetila
svet: majniško deklaracijo, ki jo je na¬
rod pozdravil in podprl z nepopisnim
navdušenjem. Ker Avstrija te minimal¬
ne politične zahteve Slovencev ni hote¬
la upoštevati, je sledil naslednji korak:
ustanovitev samostojne države, združe¬
ne s Hrvati in Srbi v Narodnem veču.
Velika bolečina je spremljala rojstvo
svobodne Slovenije: zasedba Primorja
in izguba koroške Slovenije.

Slovenci so se po vojni svobodno pri¬

vila, da jim bo dana svobodna pot za
lastno narodno izživljanje na vseh pod¬
ročjih. Žal se to v celoti ni zgodilo in
prav kat. slov. stranka se je postavila
na čelo boja ne proti Jugoslaviji, am¬
pak proti krivični notranji ureditvi Ju¬
goslavije. Kat. Slovenci so pokazali na
vse načme, da so z obstoječim stanjem
nezadovoljni, poskušali so z opozicijo in
s sodelovanem v nekaterih vladah po¬
magati narodu do pravic.

Nesrečna diktatura, ki je za dobrih
pet let zamorila zdravo politično živ¬
ljenje v državi in ki je stranko spravila
v podzemlje, voditelje pa pregnala v
izgnanstvo, ni mogla streti volje naro¬
da. Ko je končala, kakor vse, tudi ta
diktatura s političnim razsulom, je
stranka, prekaljena v trpljenju, vstala
močnejša kakor kdajkoli.

Ob neizogibnem bližanju druge sve¬
tovne vojne in ob nič prikritih izjavah
Hitlerjevih in Musolinijevih, ki sta
vprav Slovenijo vključevala v svoj “živ-
ljenski prostor”, se je stranka odločila
za politično zvezo z nekaterimi jugoslo¬
vanskimi strankami pred vsem pod vi¬
dikom, da se prepreči grozeča nesre¬
ča za Slovence in da Jugoslavija ostane

nevtralna čim dalj. Nesrečni beograjski
puč je vrgel Jugoslavijo v bojni metež
in Slovenijo v mučeništvo iz katerega
se še danes ni mogla dvigniti. Poskusi¬
la je vse tri kuge moderne dobe,, faši¬
stično diktaturo, nato nacistično in na¬
zadnje r.ajhujšo-komunistično.

Tudi v tej dobi Slovenska ljudska
stranka ni niti za trenutek prekinila
svojega dela: deloma v inozemstvu, ka¬
mor je pravočasno poslala svoje zastop¬
nike, deloma doma na ilegalni način, ki
je dal stranki dolgo vrsto mučenikov.

O vseh teh stvareh bodo na gori ime¬
novanem zborovanju govorili trije go¬
vorniki, vsak opisujoč dobo, ki jo je sam
od blizu in aktivno doživljal.

Namen zborovanja je: zahvaliti se
vsem tistim, ki so na političnem torišču
delali za narod. Imena Povše, Šušter¬
šič, Lampe, Evangelist Krek, Korošec,
Kulovec, Natlačen, Gabrovšek in še to¬
liko drugih, so šla častno v zgodovino
Slovencev. Nikomur ne moremo očitati,
da ni ljubil iskreno svojega naroda, ni¬
komur, da je bil sebičen, saj so vsi umrli
kot reveži, nikomur da ni bil zmožen a-
li iskren.

Po desetletjih je lahko soditi in kri¬
tizirati, kaj in kako bi moralo biti!
Kdor ne pozna zgodovine gibanja, bo
prav gotovo v svojih kritikah prišel do
zgrešenih zaključkov.

Amerika poostrila določila vselilvenega zakona

V USA se je več poslancev in senator¬
jev na pobudo raznih človekoljubnih in
dobrodelnih ustanov zavzemalo za spre¬
membo splošnega vselitvenega zakona.
V ta samen so izdelali več osnutkov ter
so o njih razpravljali tri leta. Nekateri
sp hoteli do sedaj veljavni vselitveni za¬
kon omiliti, drugi so se pa zavzemali za
poostrirev vselitvenih določil. V poslan¬
ski zbornici in senatu je večina izgla¬
sovala sedaj zakonski osnutek, ki za na¬
selitev v USA ne prinaša nobenih bist¬
venih olajšav .Nekatera določila v vse-
litvenem zakonu so celo še poostrili.

V poslanski zbornici in senatu spre¬
jeti vselitveni zakon je še nadalje ob¬
držal kvote za posamezne države. Za Ju¬
goslavijo je bila po prejšnjem vselitve-
nem zakonu določena kvota samo za 845
oseb na leto, po novem bo pa lahko iz
Jugoslavije prišlo letno v USA 933 lju¬
di. Polovico te kvote po znanem begun¬
skem zakonu zasedejo begunci in je z
njimi tako ta kvota zasedena že do le¬
ta 2001 in bo do tega leta lahko priha¬
jalo iz Jugoslavije v USA samo 466 o-
seb. Izjeme so redke in jih je težko u-
gotoviti. Sorodniške vezi v gotovih sme¬
reh kvoto ovržejo in pride lahko človek
razmeroma kmalu v USA.

Novi vselitveni zakon zelo favorizira

Predsednik Truman se je zavzemal za
liberalnejši vselitveni zakon in je zato
od narodnega kongresa sprejeti osnutek
novega vselitvenega zakona vetiral. Na¬
rodni kongres ga je pa znova vzel v pre¬
tres ter nato sprejel s tako večino, da
je kljub Trumanovemu vetu postal za¬
kon in stopil v veljavo.

Obenem s splošnim vselitvenim zako¬
nom so hoteli v USA izdati tudi začasni
vselitveni zakon, ki bi omogočal v ča¬
su nekaj let naselitev večjemu številu
beguncev iz raznih evropskih držav v
USA. Tudi za tak zakon je dal pobudo
predsednik Truman s svojo znano po¬
slanico kongresu v zimskih mesecih. Ak¬
cija zanj se je v USA začela, ko je pre¬
nehal veljati tkzv. begunski zakon iz
leta 1948 odnosno iz leta 1950. V narod¬
nem kongresu so izdelali osnutek tudi
za tak zakon ter so o njem začeli že
razpravljati v kongresnem odboru.

Radi predsedniških volitev v novem¬
bru sta pa poslanska zbornica in senat
za letos že zaključila svoje zasedanje.
Na jesensko zasedanje bi ju lahko po¬
zval samo predsednik Truman, če bi to
zahtevale važne zadeve, kar je pa malo
verjetno. In tako je ta zakonski osnu¬
tek o novem začasnem vselitvenem za¬
konu za begunce) obtičal v arhivih ame¬
riškega kongresnega odbora. Če se bo

Angleže in Irce ter je zanje letna vse- j za  njegovo usodo zanimalo več poslan-

1 .J.I__C-„ J, * _ 1_i .

litvena kvota tako visoka, da je ne bo¬
do mogli izkoristiti, kakor je že poprej
niso. Zato so se nekateri poslanci zavze¬
mali, da bi v novi vselitveni zakon vne¬
sli določilo, po katerem bi lahko neizko¬
riščeni del za Angleže in Irce določe-

cev, bo v najboljšem slučaju prišel zno
va v razpravo v začetku prihodnjega le¬
ta, ko se bo sestal novi kongres. Vpra¬
šanje pa je tudi, če in v kaki redakciji
ga bo sprejel ta kongres. Tako je za be¬
gunce vsaj za kako leto zelo otežkočen

ne kvote razdelili med druge narodnosti, ! prihod v Severno Ameriko radi naselitve
a s svojim predlogom niso uspeli. ! y rije j.

Industrializacija Jugoslavije

Naš rojak dr. Jože Velikonja je za ita¬
lijansko revijo vojaškega geografskega
instituta “Universo” (letnik XXXII,
štev. 2 za marec-april 1952) napisal raz¬
pravo pod naslovom L’ industrializzazio-
ne dolla Jugoslavia”, ki je izšla tudi
kot ponatis v samostojni brošurici. Av¬
tor sam navaja, da je celotno “delo osno¬
vano na uradnih jug. podatkih, tako u-
rodnih kot poluradnih in katerih toč¬
nost ni mogel preveriti”. Slednje je
razumljivo, kajti v deželah s “plansko
ekonomijo se ni mogoče oslanjati na
druge podatke kot uradne, ki pogosto
namesto absolutnih navedb podajajo sa¬
mo relativne, ki so bolj prepričljive, a
manj podvrgljive kontroli” (str. 6).
Kljub temu pa so podatki, ki jih je dr.
Velikonja zbral v zgoščeni obliki, zani¬
mivi in poučni ter jih zato podajamo v
izvlečkih.

(Nadaljevanje s 1. strani)
vzela premoč majhni skupini, ki ima
vse perzijsko gospodarstvo v svojih ro¬
kah. Predno se El Kašani ne odloči, ka¬
ko daleč smejo iti reforme in pogajanja
za petrolej, tako dolgo Mosadegh ne bo
tisti močni mož, ki bo rešil perzijske te¬
žave v zunanji politiki in v notranjosti
zavaroval državo pred presenečenji ko¬
munistov. In El Kašani se komunistov
pri prirejanju svojih demonstracij celo
poslužuje, dokler ne bodo doseženi tisti
cilji, ki si jih v Perziji zastavljajo on is
njegova sekta.

FLRJ je po letu 1945 pridobila 7382
km2, tako, da znaša sedaj celotna po¬
vršina 256.589 km2.

Leta 1939 je imela Jugoslavija
15,703.000 prebivalcev, od katerih jih je
76,3% pripadalo kmečkemu stanu in le
10% industriji; leta 1950 je število pre¬
bivalcev znašalo - kljub 1,700.000 padlim
in umrlim za časa vojne in revolucije ter
njej sledečih čistk — 16,250,000, od ka¬
terih jih je samo še 69% pripadalo kmeč¬
kim slojem. Ta padec se je poznal zla¬
sti pri pridelovanju koruze leta 1950, ko
je celotna produkcija znašala samo
21,000.000 q, med tem ko je normalno
pred vojno dosegala vsoto 42,500.000 q.
Nasprotno pa je povečanje števila in¬
dustrijskih slojev pripisovati drž. načr¬
tu o hitri industrializaciji v smislu pet¬
letke zlasti pa nasilni nacionalizaciji
vse industrije od katere je pred vojno
bilo v rokah tujega kapitala 49.51%.
Protijugoslovanska politika tujega ka¬
pitala se je zlasti pokazala pri “Shell-u”
in “Standard Oil Company”, ki svojih
pravic o črpanju petroleja na po¬
dročju Jugoslavije nista udejstvili za
črpanje, pač pa sta jih tolmačili kot
prepoved črpanja drugih družb, petro¬
lej pa sta smatrali kot zlato rezervo,
ležečo v zemlji, za primer ukinitve odn.
izgube vrelcev drugod po svetu.

Najkorenitejši uvod v industrializaci¬
jo je elektrifikacija, za katero je bilo v
petletki določenih 11.8% vseh investi¬
cij.

Leta 1939 so' hidrocentrale proizvaja¬
le 1.100 milijonov kwh; večina teh cen¬
tral (73% od 245 central) se je pred
vojno nahajala v Sloveniji, oddajala pa
je samo 38% vse električne energije, s
čemer je povedano, da so se največje na¬
hajale v drugih delih države, zlasti v
Dalmaciji, kjer je 7 central proizvajalo
47% vse energije. Leta 1952 je produk¬
cija električne energije dosegla 4.350
mil kwh, kar predstavlja 395% več kot
leta 1939. Poleg povečanja Fale in Dra¬
vograda so v Sloveniji — da se omejimo
samo na podatke, nanašajoče se na našo
domovino — postavili centrali še v Vuze¬
nici in na Mariborskem otoku (začeto
od Nemcev za časa okupacije), s čemer
bi vse štiri centrale na Dravi proizvaja¬
le 926 mil. kwh letno, ter na Savi pri
Mostah in Medvodah. Naprave na Dravi
pa so v bližnji bodočnosti obsojene na
zmanjšanje produkcije zaradi postavitve
ogromne hidrocentrale v Kaprunu pod
Grossglocknerjem. Vedeti je namreč tre¬
ba, da bo tej centrali služila tudi voda,
prihajajoča iz Pasterze, voda, ki pred¬
stavlja hkrati tudi izvir Molla, stekajo¬
čega se v Dravo. V zimskih mesecih se
jakost Dravinega toka zmanjša na 14%
sile poletnih mesecev. Tok vode v teh
mesecih, zaradi katerega je Drava bila
znana v primeri z drugimi rekami kot
najbolj stalna po svoji jakosti, pa bodo
v Avstriji delno preusmerili, odvzela jo
bo elektrarna v Kaprunu in odvajala
drugam, se čemer bodo slov. centrale v
poletnih mesecih občutno prizadete.

Poleg povečanja proizvodnje električ¬
ne energije je bilo doseženo tudi povo-
čanje nakopa premoga in lignita, skup¬
no preko 15 milijonov ton leta 1950 (le¬
ta 1939 6 milijonov), pri čemer je v
letu 1949 bila Slovenija udoležena z
21%. Na važnosti je pridobil tudi petro¬
lej, čigar produkcija črpanja je leta
1940 prinesla 5700 t. leta 1949 pa s po¬
močjo novih naprav ca 300.000 t. (po
jug. navedbah; po navedbah World Pe¬
troleum je produkcija znašala ca 100.000
ton.). Petrolejsko področje se vleče od
Dolnje Lendave in naprej ob Savi do
Drine; ležišča sama pa cenijo na okrog
20 milijonov ton.

Velika ležišča železne rude v Varešu
in Ljubiji so po vojni pričeli še bolj iz¬
črpavati, hkrati pa povečevati domačo
jeklarsko in težko industrijo sploh, ome-
jivši deloma centre na Zenico, Caprag,
Jesenice. V Sloveniji so izvedli moderni¬
zacijo naprav tudi v Guštanju in Što¬
rah pri Celju. Produkcija jekla je leta
1950 dosegla 428.000 ton. Vzporedno s
povečanjem težke industrije je narastla
tudi delavnost na področju industrijske
mehanike, katere razporeditev v Ljub¬
ljani (Litostroj), Zagrebu (“Rude Kon¬
čar”) in Beogradu (Železniki) je zlasti
odgovarjala režimski politiki koncentra¬
cije delovne sile na nekaterih krajih. S
takšno koncentracijo, poudarja dr. Ve¬
likonja, namerava režim “povečati važ¬
nost mest in jim spremeniti meščanski
obraz, namestivši večino prebivalstva
v industrijskem sektorju, s čemer je u-
stvarjen industrijski proletariat.”

Navajajoč podatke še o drugih rudsfh
ter njih predelavanju v domačih tovar¬
nah, o možnostih izdelave ladij do 4.000
ton v Reki ter o pripravah za nove to¬
varne kemične industrije, zaključuje dr.
Velikonja: “S pomočjo zahoda, ki Jugo¬
slaviji ne pošilja samo živil, pač pa tudi
stroje, orožje in strokovno usposoblje¬
no osebje (n. pr.: radijsko postajo so
zgradili Francozi, tvornice za filobuse v
Reki in v Ljubljani so izvedli Italijani),
postaja Jugoslavija del zahodnega go¬
spodarskega sistema, kar za bližnjo bo-

iz i e d¥I

j ;

USA: Volilna borba v USA se bo u-
radno pričela 1. septembra. Eisenhower
je že imel prvi predhodni govor, v ka¬
terem je na splošno omenil cilje, za ka¬
tere bo delal, če bo izvoljen za predsed¬
nika. Zunanje politike se skoro ni do¬
taknil, razen z izjavo, da se bo boril za
svetovni mir. Stevenson še ni dal nobe¬
ne oprijemljive izjave in pričakujejo
njegovega govora v kratkem. — V USA
so v preteklem tednu preizkusili učinko¬
vitost protiletalske obrambe in ugotovi-
| li, da funkcionira slabo. Za poskus je
vcdetrdnjava B-36 preletela velik del
vzhodnih držav USA v višini 13.000
metrov in je na poletu nad 4800 km ni
opazila nobena protiletalska postojanka,
prav tako ne postojanke okoli nekega
velemesta z nad 2 milijona prebivalcev.
V zvezi s poskusom so objavili, da ima
ZSSR vsaj 20.000 letal, podobnih ame¬
riški veletrdr.javi, ki je izvedla ta po¬
let. — V Chicagu je zaprosil za azil
poljski generalni konzul Sigmund Fabi-
siak, potem ko je dobil poziv iz Varša¬
ve, da se mora nemudoma vrniti domov.

ARGENTINA

Odbor za postavitev spomenika
pok. gospe Evi Peron je sklenil, da
bo ta spomenik, za katerega bo raz¬
pisan. mednarodni natečaj, zgrajen
na križišču Avenide de Mayo in se¬
danje Avenide 9 de Julio. Vrhovni
svet Peronistične stranke je za po¬
stavitev tega spomenika, v katerem
bo tudi pokopana gospa Eva Peron,
nakazal znesek 100.000 Pesov.

V počastitev spomina pok. gospe
Eve Peron sta poslanska zbornica in
senat province Buenos Aires, v kate¬
ri je bila rojena gospa Eva Peron,
preimenovali prestolnico te province
La Plato v Evo Peron.

Novi ameriški veleposlanik Albert
Frank Nufer je danes bil sprejet pri
predsedniku republike generalu Pe¬
ronu, kateremu je ob tej priliki iz¬
ročil poverilne listine svoje vlade.

Mestna občina v Buenos Airesu je
v ulici Paraguay 1043 ustanovila
Knjižnico za delovno pravo — Biblio-
teca juridica y legislativa de los De-
rechos del Trabajador.

Iz Francije so prispeli v Buenos
Aires Pierre Le Bourbis, Marcel Har-
pin in Jose Richterich, strokovnjaki
za graditev velikih elektrarn. Njihov
prihod je v zvezi z graditvijo velikih
električnih central v Rio Tercero, Ni-
huil in Alvarez Condarco.

Skandinavska letalska družba je u-
vedla direktno letalsko zvezo med
Hamburgom in južnoameri š k i m i
državami Brazilijo, Uruguayem in
Argentino. Razdaljo med Hambur¬
gom in Buenos Airesom prevozi leta¬
lo v 38 urah.

Na univerzi Litoral so ustanovili
stolico za javno upravo. Absolventi-
bodo dobili naslov Tecnico en Admi-
nistracion Publica.

V Hamburgu so vkrcali na argent.
ladjo prvih 5 od 350 trolejbusov, ki
jih za argentinsko prometno ministr¬
stvo izdelujejo avtomobilske tvorni¬
ce Daimler-Benz v Mannheimu. Tro¬
lejbusi so dolgi 11 m, široki 2.50 m
in visoki 2.90 m in tehta vsak 8.500
kg. Tvornice Daimler-Benz v Nemči¬
ji imajo od Argentine naročilo za iz¬
delavo raznih vozil za vrednost 10
milijonov dolarjev. Za enako vsoto
imajo od argentinske vlade naročila
tudi ostale tovarne v Zahodni Nem¬
čiji.

V Rotterdamu na Nizozemskem so
za Argentino vkrcali na ladjo 4 žel.
vagone, ki so jih izdelali v tvornici
v Utrechtu. Argentina je na Nizo¬
zemskem naročila vagonov za vred¬
nost 1 milijon nizozemskih goldinar¬
jev.

Stadion Eva Peron se bo imenoval
novi stadion nogometnega kluba At¬
lanta v Buenos Airesu.

Argentina bo dobivala baker tudi
iz Bolivije. Pogajanja so v La Pazu.

dočnost predstavlja bistveno olajšanje
gospodarskega položaja dežele, v od¬
daljeni bodočnosti pa zmanjšanje svo¬
bodnega razpolaganja z mnogimi na¬
ravnimi bogastvi v njeni posesti.”

“Ni mogoče doseči”, pravi dr. Veli¬
konja, “spremembo izključno agrarne
države v industrijsko v teku ene petlet¬
ke, čeprav ima režela vse pogoje, da
postane industrijska država. To pa bo
Jugoslavija dosegla, ako bo dovolila, da
bo potek industrializacije šel bolj na¬
ravno in po stopnjah razvoja”.

V TEDEN

FRANCIJA: Schumanov načrt za

združitev premogovne in železne indu¬
strije zahodne Evrope je pričel delovati
v nedeljo, 10. avgusta, ko je devet¬
članski izvršni odbor pričel preučevati
možnosti za enotno razpečavanje pro¬
dukcije.

GRČIJA: Med Grčijo in Bolgarijo je
prišlo pretekli teden do incidenta zara¬
di bolgarske zasedbe otoka Gama na
mejni reki Evros. Grško vojaško povelj¬
stvo je s topovskimi streli prepodilo bol¬
garske vojake z otoka, medtem pa je
grška vlada stopila v stik z bolgarsko
za ureditev incidenta, ki ga smatrajo
rešenega. Otok Gama, kakor tudi otoka
Alfa in Beta v isti reki, predstavljajo
sporno vprašanje med obema državama
ter ga sedaj preučuje komisija ZN.

FINSKA: Član romunske strelske o-
limpijsks skupine, Panait Calcai, je za¬
prosil finske oblasti za pravico azila,
ker se noče vrniti v kom. ,,raj”. Izjavil
i je, da je že več let čakal na to priliko,
[ ki se mu je sedaj ponudila.

Buenos Aires, 14. VIII, 1952

SV OBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Okmce vz SCovesiiJe^

Nov način prisilnega dela. Komunis¬
tične vojaške oblasti doma mobilizirajo
neprestano in to ne po rednih vojaških
spiskih. Navadno kličejo v vojaško služ¬
bo samo “nezanesljive” elemente, kate- •
rim sicer nataknejo vojaško uniformo, j
ne oborožijo jih pa s puško, temveč s
krampom in lopato in jih pošiljajo na'
razna državna dela v druge republike.
Ta nova oblika Titove vojaške mobili¬
zacije je najnovejša oblika prisilnega j
dela v njegovi komunistični državi.

Ljubljanska univerza postaja vedno,
bolj rdeča. Minister za kulturo v slo- j
venski komunistični vladi v Ljubljani
Modic je dobil vsa pooblastila, da lah¬
ko sam po lastnem prevdarku, t. s. pra-
vi po navodilih komunistične stranke,!
postavlja in odstavlja profesorje na
ljubljanski univerzi. Tako sedaj postav¬
lja za profesorje na univerzi ljudi, ki
nimajo prav nobenih kvalifikacij za vse-'
učiliške profesorje. Pa to za komuniste
ni važno, glavno je, da so vsi pristaši
komunistične diktature. Dosedanjim pro¬
fesorjem na univerzi, ki niso komunisti,
delo vedno bolj otežujejo. Tako je pred!
časom skupina kom. akademikov zahte- 1
vala in “sklenila”, da priznani znanstve-'
nik dr. Pitamic ne bo več predaval go¬
tovih učnih snovi, ker da “nanje ne gle¬
da z očmi naprednih znanstvenikov”.

Doma je letos zopet suša. Pa ne sa¬
mo v Sloveniji, ampak tudi v Vojvodi¬
ni. V Slavoniji in Banatu v juniju in ju¬
liju ni bilo kaplje dežja ter se je pše¬
nica skoro posušila. Koruza se je še kar
nekako obdržala. Ljudje bodo zopet tr¬
peli, Tito bo pa imel zopet razlog, da
bo prosjačil za dolarje in z njimi krpal
svojo razdrapano komunistično .barko

Titov dvojni obraz. Prebežnik, ki je
nedavno prišel v svobodni svet, je izpo¬

vedal, da v Titovih šolah poučujejo mla¬
dino v raznih predmetih vse z vidika
razredne borbe. Učiteljstvo mora učiti,
da so delavske množice v drugih drža¬
vah prijateljsko razpoložene napram
Titovi Jugoslaviji, vodilni sloji da pa jo
sovražijo. Tako po njihovih izjavah vla¬
dajoča “klika” v USA tamošnje delav¬
ske množice preganja, toda delavci da
bodo zrušili sedanji režim in postavili
svojega in bo potem nova Amerika v
istem taboru s Titom. Kako si le Moric
to predstavlja!

“Za lepši videz Ljubljane”. Izletniki
in tujci, ki so pred vojno prihajali v
Ljubljano, so s slovenske prestolnice od¬
našali najlepše vtise. Mesto je bilo
snažno in polno rož. Komunistični goz¬
dovniki za take stvari nimajo smisla in
so mesto pustili v nesnagi in razpada¬
nju. Komunistom je bilo to vseeno, ker
v prejšnjih letih tako noben tujec ni
mogel in smel priti v njihov pašaluk.
Sedaj pa postaja zadeva drugačna. V
Titovino je začelo prihajati vedno več
inozemcev, ki se zgledujejo ob nesnagi
v Ljubljani in po drugih mestih. Tako
beremo v ljb. listu, da so ob Prešerno¬
vi ulici, kjer bi morali biti cvetlični na- !
sadi ?  zložene skladovnice drv, vrtički
pred opero pa da so podobni slabim
pašnikom itd. Ljb. list jadikuje, da bo
radi tujcev treba v bodoče gledati malo
bolj na snago v Ljubljani.

Ljubljančani so ga lani kar precej po¬
pili. Po grlu so pognali kar 6,300.000 I
vina in drugih alkoholnih pijač. Mestna
občina je tu našla nov vir dohodkov ter
je zvišala trošarino na alkoholne pijače.

1  Industrijski izdelki v Titovini so bili
navadno radi komunističnih gospodar¬
skih megalomanij zelo slabi. Ljudje so

se vsa leta pritoževali in zabavljali nad
slabo obutvijo, oblekami in dragimi ind.
izdelki. Nazadnje jih tudi niso več ho¬
teli kupovati ter so se radi tega pričeli
ti izdelki kopičiti v skladiščih. Sedaj se
je posvetilo tudi komunistom v glavi
ter so prišli nazadnje le do prepričanja,
da bi bilo bolje, če bi tovarne izdelova¬
le raje manj blaga, pa tisto dobro. In
so izdali standardne predpise, ki naj bo¬
do tisto čarobno sredstvo, s katerim
mislijo doseči izdelavo kvalitetnega bla¬
ga. Komunisti pri tem seveda pozablja¬
jo najvažnejše dejstvo, da še noben su¬
ženj ni delal z ljubeznijo za svojega
tlačitelja. Dajte svobodo obrtnikom in
industriji, pa bo takoj tu kvaliteta
izdelkov, ne pa standardnih predpisov
na papirju!

V Slovenijo je nedavno prišla večja
skupina ameriških Slovencev, tistih, ki
se še vedno navdušujejo za Tita in nje¬
govo komunistično diktaturo. V Ljub¬
ljani so jim komunisti pripravili spre¬
jem na magistratu in koncert. Med nji¬
mi se je stalno vrtel tudi Etbin Kris¬
tan, ki se že dalj časa mudi v Sloveniji
in ob vsaki priliki prepeva slavo seda¬
nji komunistični diktaturi. Poleg ame¬
riških Slovencev pa je v Sloveniji tudi
precej Korošcev. Pa ne zavednih koroš¬
kih Slovencev, ampak Nemcev — ko¬
roških socialdemokratov. Titovi komu¬
nisti se z njimi povsod bratijo, jih le¬
po sprejemalo, dajejo razne ugodnosti
in gostijo, v zameno pa odhajajo na
obisk h koroškim nemškim socialistom
Titovi komunisti. Pa zopet ne zato, da
bi podprli tam pravično borbo zavednih
in poštenih koroških Slovencev za pri¬
dobitev najosnovnejših narodnih pravic,
ampak, da poglabljajo stike med titovi-
mi komunisti in avstrijskimi socialisti.
Tako imajo ljudje zopet lep primer ko¬
liko je dati na vse komunistično narod¬
no napenjanje. Kakor vedno in povsod:
laž, prevara in taktika za slepenje ne¬
poučenih ljudi v svetu.

V nedelj©, 24. avguste, bo v cerkveni dvorani  v Ciudadeli

ob deveti uri zjutraj

JUBILEJNO ZBOROVANJE

06 60. LETNICI SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA NARODNEGA GIBANJA

Predavali bodo:

Gg. Fram© Kremžar, dr. Ivam Abela Im Miloš Stare

Predavatelji nam bodo prikazali borbo slovenskega naroda še v dobi Avstroogrske mo¬
narhije, preko Majniške deklaracije ustanovitev Jugoslavije in vse nadaljnje pomembne dogodke
do današnjih dni.

Možje in fantje, šene in dekleta! Pridite in počastite s svojo navzočnostjo spomin veli¬
častne borbe malega slovenskega naroda.

PRIPRAVLJALNI ODBOR


SPORED PRIREDITEV

SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA SHODA V IZSELJENSTVU

PETEK, 15. avgusta, zapovedan
praznik Marijinega Vnebovzetja: |

Ob 10.15 uri v cerkvi na Belgra- j
no 3886, Bs. Aires, začetek glavnih
shodnih dni s klicanjem sv. Duha,
s sv. mašo in pridigo.

Ob 14.30 v župnijskih prostorih v
Ramos Mejia zborovanje mladinske¬
ga odseka (za starše, njihove otro¬
ke, vse druge može in žene).

Ob 16. uri v veliki dvorani na
Montevideo 850, Bs. Aires, dekliško
zborovanje.

Ob isti uri v cerkveni dvorani v
Ciudadela fantovsko zborovanje.

Ob 18.15 v veliki dvorani na Mon¬
tevideo 850 esq. Callao y Cordoba
(postaja podzemske žel. Congreso,
višina Rivadavia 1.800, omnibus
132), velika filmska predstava s
kratkim predavanjem “Katoličani in
kino" in dvema odličnima filmoma
za vse slov. rojake.

SOBOTA, 16. avgusta:

Ob 19. uri v cerkvi El Salvador,
Callao 590 (post. podzemske žel.
Congreso, višina Rivadavia 1.800),
Buenos Aires “Večer cerkvene glas¬
be", ki ga priredi Slov. pevski zbor
“Gallus".

NEDELJA, 17. avgusta:

Glavni dan Katoliškega shoda v
prostorih Don Boscovega zavoda v
Ramos Mejia.

Ob 10 uri sv. maša na prostem

(dvorišče desno od cerkve) z ljud¬
skim petjem in obhajilom. Po sv.
maši istotam dva govora in del re¬
solucij.

Ob 15. uri na dvorišču: Druga
dva govora in drugi del resolucij.

Nato procesija z Brezijansko Marijo
iz dvorišča po parku v cerkev, kjer
se shod zaključi z zahvalno pesmi¬
jo in blagoslovom.

Slovenci v Argentini

Huettns Aires

Vse naročnike Svobodne Slovenije
prav lepo prosimo, da nam čimprej po¬
ravnajo naročnino za letošnje leto, če
tega že niso storili. Naročnina je 60
Pesov. Ta znesek nam lahko pošljete
po giro ali bono postal. Svobodna Slo¬
venija se vzdržuje samo z naročnino,
zato je njeno redno izhajanje odvisno
od radnega plačevanja naročnine vseh
naročnikov. Kdor pa le more, naj pris¬
peva tudi v tiskovni sklad.

Slov. pevski zbor “Gallus” sporoča,
da se bodo vstopnice za sobotni cerkve¬
ni koncert mogle nabaviti tudi pri vho¬
du v cerkev.

Vse udeležence zborovanja ob šestde¬
setletnici slovenskega katoliškega na¬
rodnega gibanja v nedeljo, 24. t. m. v
Ciudadeli opozarjamo, da bo pred zbo¬
rovanjem v cerkveni dvorani, t. j. ob
pol deveti uri sv. maša. Tako bodo ude¬
leženci zborovanja lahko potem mirno
sledili predavanjem.

Predstava črne žene se bo v nedeljo,
17. t. m. začela ob 6. uri pop., t. j. po
končani procesiji v Ramos Mejia.

SIO

OSEBNE NOVICE
t MARIJA UČAKAR

V petek, 8. avgusta je umrla na kli¬
niki v Merlo v prov. Buenos Aires go¬

spa Marija Učakar. K večnemu počitku
so jo spremili v ponedeljek, 11. avgusta
t. 1. ob deveti uri dopoldne na pokopa¬
lišče v Merlo. Pogrebni sprevod je vo¬
dil g. Janez Mernik.

Gospa Marija Učakar je bila vdova.
Rojena je bila 16. sept. 1885 v Devici
Mariji v Polju. Leta 1945 je odšla s svo¬
jimi hčerkami pred komunisti na Ko¬
roško, odkoder je iz spittalskega tabo¬
rišča 15. februarja 1949 prispela v Ar¬
gentino. Tu zapušča hčerke Judito, Hed¬
viko, por. Kline, vdovo, Emo in Vero,
por. Holozan. Naj počiva v mira, nje¬
nim sorodnikom pa izrekamo iskreno
sožalje!

f Frančiška Černe. V Villa Madero je
umrla gospa Frančiška Černe, por. La¬
sič, mati soproge g. Vinka Boglja, do¬
brotnika slovenskih novih naseljencev v
Argentini. Pokojnica je dočakala starost
67 let. V Argentino je prispela pred pe¬
timi leti ter zapušča tu 4 hčere in 2 si¬
nova, doma v Vrtojbi pa enega sina in
eno hčer. Plemeniti in dobri ženi naj bo
lahka argentinska zemlja in naj v njej
v mira počiva, g. Roglju, njegovi gospe
soprogi in vsem ostalim sorodnikom pa
izrekamo globoko sožalje.

Naročajte in širite
Svobodno Slovenijo

VEČER CERKVENE GLASBE

¥ SOBOTO
CALLAO 590 OB 19.URI

PETI SEKTOR

Pred desetimi leti je italijanski oku¬
pator začel pošiljati na tisoče in tisoče
Slovencev v koncentracijsko taborišče
na Rab. Za to žalostno obletnico nam je
prijatelj lista, ki je sam bil med' kon-
fiuiranci na Rabu, popisal taborišče in
življenje v njem tako-le:

“Rab, znani letoviški otok v severnem
Jadranu, bo marsikateremu Slovencu o-
stal v spominu druge svetovne vojne.
Fašistične italijanske oblasti so namreč
na otoku zasilno zgradile koncentracij¬
sko taborišče, v katerega so v poletju
1942 natrpale maso ljudi. Taborišče sa¬
mo je ležalo v notranjosti otoka, kake
štiri kilometre severno od pristanišča in
mesta Raba samega. Taboriščniki, in¬
terniranci so morje videli le ob priho¬
du in ob odhodu, če jim je bila dana
sreča oditi, pa sicer vmes srečniki, ki
so morali ven na delo in so z višin okrog
taborišča videli lahko tudi morje. Te¬
ren, na katerem je bilo postavljeno ta¬
borišče, je bila puhlasta zemlja, polje,
ki pa tisto leto ni rodilo... Polje, ležeče
v dolini...

TABORIŠČE IN ŽIVLJENJE V NJEM

Postavili so sprva eno samo taborišče.
Zgrajeno je bilo preprosto: pravokotne

oblike, ograjeno z dvojno, gosto bodečo
žico dva do tri metre visoko, okrog po¬
stavljeni reflektorji in stražni stolpi s
strojnicami. Delalo je taborišče ponoči
iz daljave vtis mesta. Natranje je bilo
taborišče razdeljeno ,v štiri sektorje
vsak sektor je imel svojega komandan¬
ta, i alijanskega oficirja. V vsakem sek¬
torju je bilo do 150 šotorov, v vsakem
šotoru po 6 internirancev. Bilo je torej
v tem taborišču okrog 3500 ljudi. Vsak
sektor je imel svojo kuhinjo, barako s
kotli, na eni strani odprto. V vsakem
sektorju je bila sektorska pisarna za
registracijo, razdeljevanje event. pošte
in paketov i. p. Ob robu taborišča med
severnima sektorjema je bila postavlje¬
na miza, ki je služila od časa do časa
za oltar. Vsak sektor je imel kopalnico,
ki pa vode ni imela nikdar. Saj vode
niti za pitje ni bilo. Stranišči' sta bili v
celem taborišču dve. Preprosta stvar: v
tla skopane luknje, nepokrite, da se je
vse parilo.

Kakšen je bil postopek ob sprejemu
novincev? Ob taborišču, ki je kratko
zgoraj opisano je ležalo majhno spre¬
jemno taborišče. V tega so iz pristani¬
šča prihajati peš v močno zastraženih
kolonah novi taboriščniki-interniranci, ki

so jih pripeljali z ladjami z Reke. V tem
sprejemnem taborišču so najprej vsem
pregledali robo, v kolikor so sploh kaj
imeli. Tam so jih okopali za vse mese¬
ce naprej, .ostrigli do golega, pobrali
nože i. p. Tam je bil vsak opozorjen na
red v taborišču in na dejstvo, da se uiti
ne da. Tam je vsak prvič iz bližine pre¬
ko ograje videl sestradance, ki jim bo
vsak trenutek postal tovariš. Nekaj ur
nato je namreč postal že pravi interni¬
ranec. Prevedli so ga spet pod stražo
v taborišče, odredili mu šotor, registri¬
rali ga v sektorju, dobil je skledo in
žlico, dobil odejo in — nihče se ni več
zanj brigal.

Dnevni red je bil na Rabu menda tak
kot po vseh drugih koncentracijskih ta¬
boriščih. Vstajanje okrog sedmih, nato
pozdravljanje zastave, ki so jo razobe¬
sili nad taboriščem. Vsi taboriščniki so
ob tej priliki morali ven iz šotorov v
vrsto ob šatoru in z dvignjeno desnico
pozdraviti “zmagovito zastavo imperi¬
ja”. Ista slovesnost zvečer, ko so po ve¬
čerji zastavo snemali. Kdor ni hotel za¬
bave pozdraviti, je bil brez postopka
poslan v zapor, ki je pomenil smrt. Za
zastavo je prišel na vrsto zajtrk: mala
skodelica slabe, grenke črne kave, brez
kruha ali česa drugega. Nato posprav¬
ljanje šotorov, pa za tem vsako dopol¬
dne apel. Komandant sektorja je hodil
od šatora do šatora in klical imena ša-

torskih prebivalcev. Nato mir vse do ko¬
sila. Bila je to juha, v kateri je, če sta
imela ti in kuhar, ki je zajemal, srečo,
plavala kaka zelenjava in pa redki ma-
karončki. Bili so ti makarončki mali
centimetrski polžki, in teh je nekdo v
dveh mesecih bivanja na Rabu naštel v
vseh jubah, ki jih je dobil, le 2873...
Popoldne so razdelili malico. To je bil
višek dneva, trenutek, zaradi katerega
se je splačalo živeti, kot je marsikdo
vzdihnil. Vsak je dobil edini dnevni ob-
rok kruha. Hlebček, ki je tehtal 10
dkg, in pa košček sira ali govejega me¬
sa, težak kakih 5 dkg. Včasih se je zgo¬
dilo, da je vsakdo dobil tudi po eno hru¬
ško ali jabolko. Tak dan je izgledal kar
m-szničer. In potem je bila še večerja,
enaka kosilu, pa včasih tudi slabša.

Kaj pa vmes? Nič? Pač! Obiranje ti¬
si in pobijanje od jutra do večera. Po ob¬
leki in perilu in odeji in po telesu. Ko
si do konca prišel, si spet lahko začel
od kraja, toliko je bilo te golazni. In
smo jih šteli, pobijali rekorde itd. In
vmes počivali. Nihče ni delal, pa vsak
je bil utrujen. Utrujen od vsake malen¬
kosti. Pot na stranišče, ki je bilo v ko¬
tu taborišča, je izmučila, da so se ljudje
potili in raje samo po dvakrat ali celo
enkrat na dan hodili na stranišče.

Taborišče je bilo odprto v juliju 1942.
Napolnilo se je do konca avgusta istega
leta. Prvi interniranci so bile družine iz

Čabra in okolice, ki so jih Italijani
preselili v taborišče, doma pa vse požga¬
li. Medtem ko so napolnjevali to tabo¬
rišče, so gradili drago, nekaj sto metrov
nazaj ob poti proti Rabu. V to drago
taborišče so preselili vse družine, prvo
taborišče napravili samo za moške. Ko
je bilo polno, so nadaljne internirance
dalje nameščali v drugo taborišče. Bi¬
lo je to drago taborišče večje od prve¬
ga, poskušali so tudi nekaj, da bi po¬
stavili barake.

Poletni meseci na Rabu so bili vroči,
da nisi vedel, kam bi se spravil, da te
ne bi vročina tako mučila. Pod šotori je
bilo peklensko vroče, sence nikjer. Prvi
jesenski meseci pa so z nočmi prinesli
vlago in hlad. Septemberske noči so bi¬
le mrzle. Ljudje so bili podhranjeni, ime¬
li so samo po eno odejo, spali na tleh.
Nastopilo je deževje, ki je doseglo višek
v zadnjih dneh septembra, ko je tabo¬
rišče dobesedno zalila voda, da so ljud¬
je sredi noči stali do kolen in še čez v
vodi in držali v rokah vse, da voda ni
odnesla. Prišla je ta nevihta s silnim vi¬
harjem in nalivom in so taboriščniki
najprej držali šotore samo proti vetru,
da jih ne bi odnesel. Ko je pridrla voda,
so morali dvigniti odejo in drage svoje
stvari, da jih voda ni odnesla. Da je bi¬
la tragedija popolna, se je usula še toča,
ki je pobila roževinaste gumbe na šoto¬
rih, tako da so nazadnje interniranci še

Stran 4.

(SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 14. VIA. 1352

EHamos Mejim

Zadnji prosvetni sestanek, ki ga je
organiziral krajevfii odbor Društva Slo¬
vencev v Ramos Mejia, je lepo uspel.
Župnijsko dvorano je napolnilo okrog
120 rojakov. Sestanek je začel in vodil
predsednik krj. odbora g. Aleksander
Majhen. Najprej je počastil spomin pok.
gospe EVe Peron. Omenjal je njene vrli¬
ne in velika dela ki jih je izvršila V
kratki dobi svojega življenja za argen¬
tinski narod. Slovenski cerkveni pev¬
ski zbor je zapel nato pesem “Zvezda
mila je migljala” in še nekaj drugih.

Prvo predavanje je imel g. Franc
Kremžar o borbi slovenskega naroda
za politično samostojnost. Njegova te¬
meljita izvajanja so bila zanimiva za
vse: za tiste, ki smo te borbe sami do¬
življali, še bolj pa za mladino, kateri
je bilo vse novo.

Nič manj zanimiv ni bil s svojim re¬
feratom g. Ruda Jurčec, ki je v prepro¬
sti, kramljajoči obliki pred navzočimi
razgrinjal posamezne svetove dogodke.

Kraj. odboru smo hvaležni za to prire¬
ditev in želimo, da bi s tem delom na¬
daljeval.

Florida

V tuk. župnijski cerkvi sta bila kr¬
ščena: dne 27. julija Anton Klinar, sin
Antona in Marije Barhuza. Botrovala
sta g. Jakob Hrastnikar in ga Tereza
Aškerc,; dne 3 avgusta pa Ana Pleško,
hči Janeza in Marije Homan. Botra sta
bila g. Franc Pleško in gdč. Vikica Ho¬
man.

Dne 24. t. m.  se bosta poročila pri nas
g. Peter Krajnik in gdč. Anica Petek.
Poročno mašo bo imel nevestin brat g.
Janez Petek, CM.

Naša župnijska cerkev je sedaj v glav¬
nem že dograjena. Te dni je dobil še cer¬
kveni stolp belo priramido, da se sedaj
že od daleč vidi.

Ker je župnijska cerkev posvečena
Materi božji in je njen god. 29. t. m.,
bo v nedeljo, dne 24. t. m. cerkveno
“žegnanje” in popoldne birma. Za Slo¬
vence bo maša ob 11. uri. Pri njej bo pel
Slov. cerkveni pevski zbor iz San Mar¬
tina.

Rojaki iskreno vabljeni!

Turnus

Poročila sta se g. Franc Petkovšek iz
Rovt in gdč. Anica Poderžaj iz Kopa¬
nja. Mladi par je poročil g. župnik Ja¬
nez Hladnik, kateremu je bil ženin mi¬
nistrant pri njegovi novi maši.

Krščeni so bili: Sušnikovim sinček
Vinko. Za botra sta bila stric Franc in
njegova žena. Jerebovim sinček Franc,
kateremu sta bila za botra g. Miloš Sta¬
re in gdč. Marija Pahor, krstil pa je
fantka lazarist g. Petek. Novljanovim
pa je bil krščen sinček Ladislav. Za bo¬
tra sta mu bila Slavko Nabergoj in te¬
ta Roza Novljan, katero je zastopala
gdč. Milka Miklič.

SLOVENCI P O SVETU

Službo dobi takoj izučen mizar z
večletno prakso. Brezplačno udobno
stanovanje. Plača po dogovoru. Po¬
nudbe v kasteljanščini ali nemščini
na: Pablo Schreiber, Casilla Correo
54, San Carlos de Bariloche.

USA

Vse naročnike v USA prosimo, da po¬
ravnajo naročnino. Naročnina je za po¬
šiljanje lista z navadno pošto letno 4
dolarje, za pošiljanje z avionsko pošto
pa 8 dolarjev. Prav lepo prosimo, da bi
prispevali kak dolar tudi za tiskovni
sklad. Letošnjo, kakor tudi zaostalo na¬
ročnino, pošljite za račun Svobodne Slo¬
venije na naslov: Leauge of C.S.A. 238
E. 19th Street, New York 3, N. Y.

Nesreča rojakinje. V Oakland-u v Ca-
liforniji je avto povozil gdč. Rozi Vo¬
grič, sestro našega goriškega rojaka dr.
Lojzeta Vogriča. Gdč. Vogrič je pri tej
nesreči zadobila težje poškodbe, tako,
da je več tednov bila med življenjem in
smrtjo. Sedaj se ji je zdravstveno sta¬
nje toliko zboljšalo, da se lahko zdravi
naprej doma.

NIZOZEMSKA

Jubilej slov. rudarjev. V Steinerbos-
chu so imeli Slovenci 29. junija celo¬
dnevno slavnost, s katero so proslavili
petindvajsetletnico težavnega in nevar¬
nega dela v Limburških rudnikih na¬
slednjih slov. rojakov: Fr. Zupančiča, J.
Bonaja, Fr. Kozoleta, J. Hladine, M.
Železnika, Fr. Rebrška, M. Repca, Fr.
Klavore, B. Podbevška, A Janežiča in
J. Drenovca.

Slovensko romanje, Slovenci na Nizo¬
zemskem vsako leto romajo k Mariji Po¬
magaj v Sittarderweg. Letos so imeli v
začetku maja v tem kraju spominsko
slavnost za pok. p. Teotimom, pri kate¬
ri so postavili podobo Marije Pomagaj
na stalni oltar, zaslužnemu patru Teo-
timu pa odkrili spominsko ploščo. Ro¬
manje Slovencev v ta kraj je bilo 13.
julija.

Jubilej slov. društev. Slov. kat. dru¬
štvo sv. Barbare v Eygelshovenu je 26.
julija slavilo 25. letnico svojega obsto¬
ja. Dne 14. septembra bo pa enako ob¬
letnico praznovalo društvo sv. Barba¬
re v Lindenheuvelu.

Materinska proslava. V Eygelshove-
nu so imeli 25. maja proslavo materin¬
skega dne. Nastopili so otroci ter fan¬
tje in dekleta z igricami, petjem in dru¬
gimi točkami.

Nov. slov. pevski zbor. V lindenheu¬
velu so ustanovili moški pevski zbor
“Slovenski glas v tujini”.

Lepo priznanje. Pri tekmovanju har¬
monikarjev v Luik-u je dobil Anton
Roblek ml. I. nagrado s pokalom. Slov.
glasbeniki Franc in Edi Markon ter
Slavko Strman ter pevca Kati Garaj in
Anton Robek so pa z velikim uspehom
nastopili na radiu v Maastrichtu.

Slovenci v Limburgu so se postavili.
V Limburgu so v začetku maja nizo-
■  zemski državni rudniki slavili petdeset-
'  letnico, odkar so v tam. krajih odkrili
; premog. Za to proslavo so organizirali
! tudi velik sprevod, v katerem so sodelo
. vale vse narodnosti rudarjev. Sprevod
L imel namen pokazati z raznimi sku¬
pinami in okrašenimi vozovi kako velik
vpliv je imelo v Limburgu odkritje pre¬
moga.

Slovenska skupina je imela v sprevo-
dudu svoj voz. Dolg je bil 13 m. Spredaj
i je bil avto, ves obdan z zelenjem in ma-

| hom ter cvetjem, in urejen tako, da je
j nudil lepo sliko slov. grička; na avto
j je bil pripet drug voz, zvezan s prvim
| tako, da je z njim tvoril celoto. Na tem
vozu je bil raven prostor, ki je predstav¬
ljal “prostor na domači vasi”, na zad¬
njem delu voza je bila postavljena lič¬
na slov. hiša v alpskem slogu z balko¬
nom z visečimi nageljni. Na vozu je
bila skupina fantov in deklet v narod¬
nih nošah s harmoniko, na “gričku” je
bila druga skupina fantov in deklet v
narodnih nošah, ki so vsi med sprevo¬
dom prepevali ob spremljavi harmonike
slovenske narodne pesmi, nekatere tudi
oh rajalnem nastopu deklet. Pred slo¬
venskim vozom je v sprevodu korakala
druga skupina slov. fantov in deklet v
narodnih nošah. Slovenska skupina je s
svojim nastopom žela burno odobra¬
vanje in splošno priznanje. V zvezi s to
proslavo je bila v gradu Hoensbroek tu¬
di razstava ženskih ročnih del, katere
so se udeležile tudi slovenska dekleta.
Sobo, ki je bila določena za njihove iz¬
delke, so lepo uredile v slov. narodnem
slogu. Komisija, ki je ocenjevala raz¬
stavljena dela, je slovenskim dekletom
prisodila prvo nagrado s častno pohva¬
lo in diplomo.

BELGIJA

V Belgijskem Limburgu so bile od
25, maja do 8. junija velike kulturne
prireditve. Na sporedu je bilo tudi več
koncertov. V okviru teh kulturnih pri¬
reditev je bil tudi koncert slovenskega
pevskega zbora iz Eysdena na Nizozem¬
skem, ki je 29. maja v Neerpeltu z ve¬
likim uspehom odpel vrsto slov. narod¬
nih pesmi.

Pravila posvetovalnica
Svobodne Slovenije

BRZOJAVNO SPOROČILO

Razni delavski zakoni v več primerih
zahtevajo, da sporoči delodajalec gotov
ukrep delavcu z brzojavko, in prav tako
mora tudi delavec sporočiti svoje odlo¬
čitve delodajalcu z brzojavko.

Navajamo obrazce takih brzojavk, ki
pridejo najbolj v poštev.

Ako želi delodajalec suspendirati za
gotov čas delavca, mu to sporoči s slede¬
čimi besedami: Notifico que queda sus-
pendido desde el dia.. .. hasta el dia...

Če delavec v času suspenzije spreme¬
ni svoje stanovanje, mora to sporoči¬
ti delodajalcu takole: Comunicole nuevo
domicilio, Calle... No....

če delodajalec skrajša čas suspenzi¬
je, pokliče delavca v službo takole: Pre-
sentese tomar servicio dia ...

Ako je delodajalec suspendiral delav¬
ca za več kot za 30 dni (ali za več kot
za 90 dni v primeru višje sile), tedaj se
delavec lahko smatra za odpuščenega z
vsemi pravicami, ki mu v tem primeru
gredo. To sporoči delodajalcu takole;
Considerome despedido en razon de sns-
pension excede plažo legal Colazionese.

Delavec, ki namerava zapustiti službo,
mora odpovedati službo takole: Preavi-
sole que dejare definitivamente trabajo
el dia. ..

Delavec, ki zboli in ostane doma, mo¬
ra poslati delodajalcu sledečo brzojavko:

encuentrase enfermo su domicilio (ali
sanatorio ali hospital) desde el dia...

TITO PONUJA PONOVNE
ROZGOVORE O TRŽAŠKEM
VPRAŠANJU

V Glini, mestecu 40 km od Zagreba, je
imel Tito v nedeljo govor, v katerem je
med drugim dejal, da je “pošiljanje a- I
meriškega orožja Jugoslaviji Italiji
trn v peti”. Izjavil je, da bi vprašanje
Trsta lahko že davno bilo rešeno, pa te- I
ga noče Italija, ker potrebuje ta prob- j
lem za svojo propagando. Zanikal je Ita- j
E ji pravico primerjati se z Jugoslavijo
ali Francijo v vprašanju ponovne obo¬
rožitve Nemčije, na drugi strani pa
znova predložil pogajanja za rešitev
tržaškega vprašanja. Poudaril pa je, da
Jugoslavija nikdar ne bo zapustila pod¬
ročja, ki ga trenutno ima v svoji obla¬
sti.

RAZSTAVA PLEMENSKE ŽIVINE

V HAEDO

Razstava rodovniških plemenskih bik¬
cev in telic rase “Hereford” ho v torek,
19. avgusta t. 1. v prostorih “Sociedad
Rural Argentina” v Haedo, FCNDFS.

V petek, 22. avgusta pa bo razstava ra¬
se “Shorthorn” istotam. V sredo, 3. sep¬
tembra bo razstava rase “A. Angus”
prav tam. Dohod iz Ramos Mejia, kakor
tudi iz Morona s kolektivom 216 (poleg !
tovarne “Cantabrica”). Ker je vstop
prost, priporočamo vsem, ki se zanima- j
jo za živinorejo, da si ogledajo to raz- j
stavo, ki je odprta ves dan, razen od
12.—4. ure.

šotore dobili v naročje in stali in čakali,
da neurje poneha. Stali in čakali v vo¬
di, da se zjasni in da sonce posije. Son¬
ce je bilo edini rešitelj položaja. Posuši¬
lo je sonce ljudi, odejo in tla, da so in¬
terniranci spet mogli zabiti količke, zve¬
zati in postaviti šotore. Oblasti se sploh
niso brigale, da bi kaj pomagale, na¬
sprotno zdelo se jim je komično in za¬
nimivo.

UMIRANJE

V čem je bilo bistvo trpljenja inter¬
nirancev na Rabu? Omenil sem že, da

taborišče ležalo na polju v dolini. Po¬
leti brez sence, v jeseni je vsa vlaga
pritiskala v dolino. Ljude so bili slabo
oblečeni, rekel bi lahko, da so bili samo
pokriti s cunjami, ne pa oblečeni. V ta¬
kih klimatskih prilikah in v takih sta¬
novanjskih okolnostih bi težko vzdržal
r rmaino razvit, polno hranjen človek.

Prehrana je bila slaba. Novodošli so
nekaj dni še kar zadovoljno gledali vse
skupaj, marsikaj v taborišču se jim je
zdelo smešno. Mraz, vlaga, uši, lakota —
pa so vse pritisnili v resnost, nerazpo-
loženje, žalost, telesno pa v oslabelost,
cnrmcglost, izčrpanost do kraja. Posle¬
dice nezadostne prehrane, škandaloznih
stanovanjskih prilik so se kmalu začele
ka-pti. Ljudje so začeli od onemoglosti
’r> lakote omedlevati. Pojavljati se je za¬
čela krvava griža, ki je za nekaj ča¬

sa pojenjala, pa spet pritisnila. Otroci
čabranskih mater so se začeli sušiti, da
kar naenkrat niso mogli več na noge.
Matere so prenašale, dokler so bile pri
močeh še toliko, le nekaj kosti svojih
otrok. Kmalu so začeli — že v poletju
— prvi otroci umirati. Novorojenčki so
sploh v nekaj dneh umrli, ker ni bilo
prav nič poskrbljeno, ne za matere in
ne zanje. Kako bo mati dojila, če sama
komaj živi? In vse to je bilo v poletnih
mesecih, po komaj nekaj tednih inter¬
nacije! Otrokom so, kmalu sledili odra¬
sli. Najprej v oslabevanju in omedleva-
nju, po eden in po eden so najprej za
čeli ostajati v šotorih, nato so kar v
gručah ležali in —- umirali. Žlico je ne¬
sel v usta, pa mu je roka med potjo o-
roahnila, stekleno ie pogledal in uga¬
snil... Velikokrat se je zgodilo, da so
mrliča v šotoru za nekaj dni zakrili, da
so zanj še dobivali hrano in s.i jo razdel¬
jevali. Tretji, četrti dan so javili smrt,

! ko je mrlič že skoraj bil v stanju raz-
| krajanja.

Pokopali so te nesrečneže najprej v
j  krste, bele, grobe, lesene blizu prvega
j taborišča. Kmalu delavnice niso več
j zmogle dela za krste. Začeli so mrliče
j zavijati v rjuhe in pokopavati. Deseti¬
ne na. dan so umirale. Iz nekaj začetnih
grobov je nastalo pravo pokopališče, ki
so ga počasi tudi uredili kakor pokopa¬
lišče, Krstili so interniranci pokopališče
za peti sektor, ki se ga je vsak bal, nih¬

če kljub vsemu trpljenju ni želel biti
“prestavljen” v peti sektor. Ta peti sek¬
tor je postal zadnji dom na tem svetu
prenekateremu, ki je bil žrtev komuni¬
stične revolucije na eni in neumnih re¬
presalij fašistične vojske na drugi stra¬
ni. Več kot tisoč nesrečnikov je ostalo
tam, od nedolžnih otrok, ki so bili ne¬
kateri samo za nekaj ur rojeni, pa do i
ostarelih mož, ki so jih doma čakale že¬
ne in za njimi jokali sinovi in hčere — j
pa zaman.

Točne številke, koliko je bilo na Rabu
interniranih Slovencev, menda ne bo!
nihče vedel. Otok so zasedli po italijan¬
ski kapitulaciji v jeseni 1943 partizani
Titove armade. Odpeljali so nekatere
nesrečnike preko v Jugoslavijo. Kje so
ostali arhivi taboriščne uprave, kje so
ostali častniki in vojaki italijanske voj¬
ske, ki so. upravljali taborišče, kdo ve?
Sodijo, da je bilo na Rabu interniranih
do 14.000 oseb. Procent umrlih je torej
ogromen. Peti sektor koncentracijskega
taborišča na Rabu bo prav tako ostal v
grenkem spominu vseh preživelih inter-
inrancev, kakor bo ostal v srcih Dachau,
Mathausen. itd. Če. je preživelih rabskih
internirancev 12.000, potem danes
12.000 ust pripoveduje o zvitem muče¬
nju clo smrti, o steklenih očeh, ki so se
iz drugega kota šotora zagledale vanje
v smrtni stiski, o več kot tisoč nesreč¬
nih ljudi, ki jim je postal grob tako lep
otok Dalmacije.”

Amerlkancl napovedujejo no¬
va strahoto? bombardiranja
m  Koreji

Na Koreji se glede mirovnih razgovo¬
rov ni še vedno nič spremenilo. Rešili
so že vsa vprašanja premirja, razen
vprašanje izmenjave vojnih ujetnikov,
ki ga, kakor izgleda, ne bodo nikdar
rešili. Komunisti zavlačujejo pogajanja
s svojimi nesprejemljivimi zahtevami
po vrnitvi vseh ujetnikov, Amerikanci
pa stoje na stališču, da se morajo vojni
ujetniki sami odločiti, ali se vrnejo ali
ne.

Ameriške vojaške izgube so doslej na
Koreji znašale: 20.087 mrtvih, 81.874
ranjenih, 9.469 pogrešanih, 1.945 ujetih
ter 1.385 pogrešanih, ki pa so se pozne¬
je vrnili v svoje vrste, skupaj 114.300.
Številka mrtvih bi bila po mnenju stro¬
kovnjakov vsaj za 20% višja, če ne bi
ameriški vojaki že upoi-abljali najno¬
vejših zaščitnih oblek iz neke vrste nv-
lona, ki jih odlično ščiti pred izstrelki
iz večje daljave. Taka nova obleka, ka¬
kor je bilo pred dnevi objavljeno, tehta
samo 3,5 kg. S temi zaščitnimi jopiči bo¬
do opremili tudi ameriško vojsko v Ev¬
ropi.

Z ozirom na objavo o bombardiranju
78 severnokorejskih mest je ameriška
zračna sila sporočila, da bodo v naj¬
krajšem času pričeli po radiu objavlja¬
ti imena krajev, ki bodo bombardirana,
prav tako pa so z veletrdnjavami raztro¬
sili po severni Koreji že nad 1,5 milijo¬
na letakov, v katerih pozivajo civilno
prebivalstvo, naj se pravočasno izseli.

V južni Koreji je prišlo v begunskih
taboriščih do neredov zaradi preslabe
prehrane. Uporniki so zahtevali večjo
količino riža na dan ter so ga tudi do¬
bili.

Dosedanji južnokorejski predsednik
Rhee jej bil na splošnih volitvah pretek¬
li teden ponovno izvoljen z ogromno
večino. Star je 77 let.

i Marsikdo še me ve ...

. . .da je sedaj brezposelni egip-
\ canski kralj Faruk pripeljal s se¬
boj na italijanski otok Capri, kjer
j si je najel cel hotel, poleg drugega
| tovora, tudi 40 zabojev whiskyja
j in da potroši dnevno 250.000 lir
j zase, za svojo drugo ženo Nari-
j man in sinčka ter tri hčere iz prve-
! ga zakona. Lastnik hotela je obja-
| vil, da Faruk dnevno za zajtrk po¬
leg drugih slaščic poje tudi po 10
mehkokuhanih jajc in da prireja
gostije za svoje “stare znanke” iz
Italije.

.. .da v Nemčiji delajo poskuse
z raketami, ki bi jih uporabljali za
prenos pošte. Rakete so zgrajene
tako, da se jim kmalu po odletu
\ razpne j o gibljiva krila.

\ .. .da je skupina gorskih vodni-

' kov na Adamello ledeniku pri
j Trientu v Italiji zapazila v neki le¬
deniški špranji v prozornem ledu
pet italijanskih vojakov z opremo
iz prve svetovne vojne. Vojaki in
njihova oprema so popolnoma o-
hranjeni, kljub temu da so bili po¬
kopani v ledu skoraj 37 let.

IPruštvemi oglasnih

Pisarna Društva Slovencev bo v ne¬
deljo 17. avgusta 1952 zaprta. Prav tako
bo v bodoče pisarna zaprta vsak petek
popoldne.

Vse tiste, ki so naročili Kasteljansko-
slovenski slovar in Riglerjevo vadnico
kasteljanskega jezika “Sam temeljito
kasteljansko” obveščamo, da sta obe
knjigi že v delu. Slovar je dotiskan že
do črke S, vadnica pa je tudi v delu in
bosta obe knjigi do konca tega leta izšli.

Društvo Slovencev.

OBVFSTILA

Sporočamo - vsem Slovenkam in Slo¬
vencem, da bo v nedeljo 14. septembra
oh treh popoldne telovadni jnastop z
družabno prireditvijo. Že danes računaj¬
te z gotovo udeležbo na tej veliki prire¬
ditvi.

SDO in SFZ.

Opozarjamo fante, da pridejo ob de¬
lavnikih, zlasti ob sobotah na pristavo
v Moron, kjer bodo s prostovoljnim de¬
lom pomagali pri ureditvi prostorov za
sestanke in športnega igrišča. Člani SFZ
naj to opozorilo vzamejo kot častno
dolžnost. Kdor ne more z lastnim de¬
lom podpreti urejanja prostorov, naj to
nadoknadi z gmotnimi sredstvi.

SFZ.

Električen šivalni stroj “Necchi”,
popolnoma nov, naprodaj za S 2.660.

Tomšič, B-do de Irigoyen 1766|I
FLORIDA

Iščemo sposobno in dobro izučeno
overlockistinjo.

Iščemo ženo za likanje in izgotav-
Ijanje puloverjev.

Iščemo ženo za navijanje volne
(devanadora).

Vprašati:

Bulnes 226, Ramos Mejia

Institute d® Idiomas

GUALEGUAYCHU 2404,

Slovenski, castellano, angleški,
latinski, francoski, nemški in ita¬
lijanski jezik se poučujejo po
$ 20.— mesečno.

OB e E T I R I O

LETNICI

rr

TRGOVINE

OBSTOJA

i o y  ir

OLAZABAL 2338 Tel. 76-9160

pol kvadre od Cabilda 2300

in v okviru splošnega varčevanja so usmerjene za mesec avgust
na j nižje cene:

budilke “Mautiie” S 93.— ; moške zapestne ure znamke “PROVITA”, anker
15 kaminov, v jeklu S 295.—; damske ure, močne izdelave in zaprte proti
prahu $ 145.—; elegantne damske, ure znamke “ROYCE”, 17 kamnov, pla-
tirane v 20 krt zlatu, posebej nabavljene za to jubilejno prodajo $ 365.—;
križci, 18 krt masivno zlato, velikost 4 cm x 2.20 cm, plastične oblike s
finimi rubini $ 98.—; verižice, 18 krt zlato masivno $ 105.—; poročni pr¬
stani, 18 krt zlato že od $ 120;— naprej; krasne srebrne ovratne verižice,
nemška izdelava $ 12.—; svetinjice v srebru in 18 krt zlatu, okrašene z
niarkaziti $ 25.—; lepa koristna darila za poroke v kristalu od $ 14.— na¬
prej; krstna darila, tako jedmi pribor od $ 17.— naprej, uhančki odpirači,
masivno 18 krt zlato ? 42.—.

VELIKA ZALOGA ur znamk: Zenith, Cyir.a, Dexa, Reeord Watch Geneve,
Unver, Hidalgo, ki so vsa ponos Švice in v korist kupcu zaradi svoje
preciznosti in trajnosti.

VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE SKRBNO IN HITRO
Ob sobotah popoldne se lahko naše stranke zglase tudi v našem stanovanju,
ki je v isti hiši, Olazabal 2338, prvo nadstropje, dto 5.

Imprenta "Dorrego”, Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644