V Ljubljani, 24. maja 1902. Leto VI. Štev. 3. Bogu na čast, bližnjemu na pomoč! GASILEC .WWWWWWWWWWWWWVWWWWWWWWWWWXXW'W'VWWWWNWVWWWHWWWWWV^XWWWWWXWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWW Izdaja odbor deželne zveze kranjskih gasilnih društev. — Urejuje tajnik Kran Ks. Trošt na Ign pri Ljubljani. — List izhaja poljubno po potrebi v nedoločenem času, vendar vsaj štirikrat na leto, in ga dobivajo člani zveze brezplačno. — Za neudc stane vsaka številka 20 vin. kWWWWWWVWWVWWXVXWWWWWWWVVWVWWWWWWWWWWWVWWWWWWWVWWWWV'SNWWWAWWWWWWWWWWWWWWXWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWV Zvezne zadeve. Oglas. V zmislu odborovega sklepa z dne 6. aprila t. 1. se naroča društvenim načelnikom, da se imajo glede oprave ravnati po predpisih, razglašenih v «Vežbovniku. Ti predpisi so veljavni za vsa zvezna gasilna društva. Osobito se imajo takoj žimnati čopi pri čeladah, kjer so isti še v rabi, odstraniti. V Ljubljani, 1. maja 1902. Fr. Ks. Trošt s. r., tajnik. Fr. Doberlet s. r., načelnik. Zapisnik seje zveznega odbora dne 6. aprila 1902. v Navzoči: Fr. Doberlet, načelnik; A. C. Achtseliin, Fr. Trošt, L. Štricelj, Jos. Fajdiga, Ivan Rus, Ad. Guštin, Anton Rupert, Mat. Petrič, Fr. Papier in Iv. Urbančič. Načelnik otvori sejo s pozdravom na navzoče, zahvaljujoč se za ovacije o priliki njegove sedemdesetletnice. Tajnik Trošt čita došie vloge in njihovo rešitev konkretnim potom, kar se na znanje vzame in odobri. Blagajnik Achtsehin poroča o podporni bolniški blagajniei, slika nje žalostno stanje posebno zategadelj, ker je primeroma le malo gasilcev k isti pristopilo in ker so nekateri blagajnico res v pravem pomenu besede zlorabljali. Ker blagajnica tako ne more dalje poslovati, ker kaže že sedaj primanjkljaj, se sklene to poslovanje do občnega zbora prekiniti in daljno odločbo prepustiti občnemu zboru. Vdovi umrlega gasilca Sulna v Krškem dovoli se 25 K pogrebnine. Določi se občni zbor na dan 10. avgusta t. 1., in sicer bode isti v Kamniku. O tej priliki praznovalo bode kamniško gasilno društvo svojo dvajsetletnico in otvoritev novega gasilnega doma. Guštin povabi odbor, da se udeleži petindvajsetletnice gasilnega društva v Novem mestu o priliki otvoritve vodovoda. Dne 6., 7. in 8. septembra vršil se bode avstrijski gasilski shod v Solnogradu. Kot delegati se volijo Achtsehin, Trošt in Guštin. Sklene se poslati visokemu deželnemu odboru spomenico, naj isti ne presoja- prestrogo prošenj onih gasilnih društev, katere niso iste popolnoma v redu napravile, osobito naj se ozira na ona gasilna društva, katerih člani so samo priprosti kmetovalci, ki toraj nimajo dovolj zmožnosti za to. Naroča se tajniku, da bo imel svoječasno pri gasilnih društvih pouk, kako voditi vse potrebne društvene knjigo in zapisnike. Sklene se, društvenike na to opozoriti, da se imajo glede oprave držati jasnih določil in predpisov. Odstraniti pa je brez-pogojno za vselej žimnate čope pri čeladah. Ta sklep je razglasiti v «Gasilcu». Ker je bil s tem dnevni red izcrpljen, sklene načelnik po dveurnem razgovoru sejo. Avstrijski gasilski shod. V zmislu sklepa stalnega odbora avstrijske državne gasilne zveze z dne 3. novembra 1901 vršil se bode VII. avstrijski gasilski shod od 6. do 8. septembra 1902 v Solnogradu. Povodom tega shoda došlo je stalnemu odboru prijazno vabilo bavarske gasilne zveze iz Monakovega, da bi zborovalci to zvezo se svojim obiskom v Monakovem počastili. Iz Solnograda bi se odpeljali zborovalci dne 8. septembra popoludne in dospeli v Monakovo proti večeru. Vsi, ki se zanimajo za gasilstvo, so vabljeni, da se tega izleta udeležijo, da se pouče o ondotnih gasilskih pripravah, ki so mej najdo-vršenejšimi, kar bi bilo le v prospeh in korist domačega gasilstva. Tisti tovariši, ki nameravajo se tega izleta udeležiti, se poživljajo, da to svojim gasilnim zvezam naznanijo. Udeleženci ne vzemo seboj niti čelad niti sekiric. Stalna at-vstrijslsa, državna zveza: Za odbor: Reginald Czermack c. kr. komercialni svetnik. Praznovanje sedemdesetega rojstnega dne našega očeta Doberleta. Minoli so dnevi slavnosti, v zadoščenje in radost nam je, da smo videli toliko gasilcev, zastopnikov društev naše domovine, pa tudi gasilcev izvan nje, in oni, ki niso mogli radi oddaljenosti priti, pozdravili so brzojavnim potom našega očeta, radujoč se tako v duhu z nami. Dne 5. aprila so se kmalu popoludne začele zbirati deputa-cije gasilnih društev, kakor so došli posamični vlaki. Zvečer je bilo vrvenje okrog «Mestnega doma», kjer je bilo vse polno gasilcev, ki so čakali na odhod k serenadi. Ob določeni uri odkorakali so gasilci, nad 300 mož, na čelu jim društvena godba, pod poveljstvom podnačelnika zveze gosp. Achtschina po mestnih ulicah do stanovanja očeta Doberleta. Cela Frančiškanska ulica bila je napolnjena z gasilci in nebrojem druzega občinstva, razsvetljevalo jo je veliko število plamtečih bakelj. Med tem, ko je godba svirala več komadov, šla je deputacija zveznega odbora, odbor ljubljanskega gasilnega društva, deputacija gasilcev iz Opatije in Beljaka, v stanovanje poklonit se jubilarju in mu čestitati. Po serenadi zbrali so se gasilci v veliki dvorani «Mestnega doma», katero so popolnoma zasedli se stranskimi prostori vred, tako da je celo prostora primanjkovalo. V pisarni zbrali so se posamezni zastopniki gasilnih društev, med katere je stopil gosp. Doberlet. V imenu zbranih čestital mu je načelnik kamniškega gasilnega društva, gosp. Fajdiga, na kateri čestitki se je gosp. Doberlet z ginjenim srcem zahvalil. Koje zvezni podnačelnik z tajnikom predstavil posamične člane deputacij, podali so se vsi v veliko dvorano, kjer se je razvila neprisiljena domača zabava. Podnačelnik zveze gosp. Achtsehin pozdravi vse navzoče; potem je imel tajnik zveze, Trošt, slavnostni govor, opisujoč gosp. Doberletovo nesebično delovanje za gasilstvo na Kranjskem. Med govorom bila je večkratna burna ovacija, ki je dospela do viška ob sklopu. Gosp. Doberlet se je s toplimi besedami zahvalil za poče-ščenje; ta dan mu bode vedno v najlepšem spominu, in veseli ga videti zbrano okrog sebe tako mnogobrojno četo, videti da se gasilstvo ceni in vedno bolj napreduje v korist naše domovine. Govorili so še razni tovariši, med njimi gosp. Fajdiga iz Kamnika, gosp. Turk iz Ljubljane, gosp. Doberlet ml. iz Opatije, gosp. Benda iz Beljaka itd. Pozna je bila vže ura, ko so se razhajali gasilci, a bilo je pač tudi težko ločiti se od tako lepe, prijetne družine, zbrane krog svojega očeta. Društvena godba je neumorno svirala in pripomogla k presrčni zabavi. V nedeljo zjutraj so se zopet gasilci zbrali pred «Mestnim domom» in odkorakali z godbo na čelu k sv. maši v Trnovsko cerkev, ki jo je daroval društveni dušni pastir preč. gosp. prof. Gnjezda, na koru pa je pel domači pevski zbor. Ginljiv je bi! prizor, ko je došel slavljenec v spremstvu preč. gosp. župnika Vrhovnika do svojega sedeža; cerkev je bila vsa razsvetljena in okinčana. čast in zahvala preč. gosp. župniku Vrhovniku, ki se pa tudi ponaša, da je jubilant ravno iz njegove župnije in da si je izvolil ta božji hram, da se tukaj zahvali Bogu, da mu je dal včakati starost 70 let. Po sveti maši defilirali so gasilci pred gosp. Doberletom, ki je stal poleg svoje rojstne hiše. Sprevod se je pomikal potem po mestu skozi Frančiškanske ulice, kjer je bila na domu vsa jubilantova družina zbrana. Z «Na pomoč!» klici so gasilci pozdravljali tudi tukaj očeta in njegovo rodbino. Pred «Mestnim domom» se je sprevod razšel. Gasilci so se podali k Zvezdi in Hafnerju; v Hafnerjevi pivovarni je svirala društvena godba. Ob 10. uri dopoludne poklonila se je jubilantu deputacija veterancev. Poveljnik gosp. Mihalič je srčno čestital častnemu članu veterancev, ki si je stekel tudi za to društvo obilih zaslug. Dalje so se predstavile tudi deputacije onih gasilnih društev, ki so došla z jutranjimi vlaki. Pri tej priliki izročil je jubilantu zvezni tajnik Trošt častno diplomo zveze gasilnih društev poudarjajoč, da, če kdo, Doberlet zasluži, da je vsakemu gasilcu vzor, in ime Doberlet bo v kranjskem gasilstvu živelo in slovelo, dokler bode obstajalo. Popoludne zbral se je zvezni odbor z drugimi gasilci v Hafnerjevi pivarni k skupnemu obedu, a po obedu so nekateri napravili izlet v Kleče. Slavljencu in zveznemu odboru došlo je od raznih strani mnogo brzojavnih in pismenih čestitek; poleg tega so mu razni dostojanstveniki osebno čestitali v njegovem stanovanju. Od mnogih pismenih čestitek omenimo naj sledeče: Vaše blagorodje! Danes obhajate, blagorodni gospod, Svojo sedemdesetletnico. Iz cele dežele prihajale Vam bodo odkrite čestitke k tej slavnosti in tudi podpisani deželni odbor drage volje porablja to priliko, da Vam izreče svoja voščila in svoje spoštovanje. Vašo življenje, blagorodni gospod, posvečeno je bilo občni blaginji, in lahko Vas s posebnim zadovoljstvom navdaja zavest, da je bilo to življenje tudi plodonosno. Danes Vam bodo čestitala prostovoljna gasilna društva iz cele Kranjske in dovolj imajo za to vzroka: Vi, blagorodni gospod, ste kot ustanovitelj, organizator in pospeševatelj gasilstva z vso požrtvovalnostjo delali na to, da so gasilna društva dospela na tako visoko stopinjo. Dežela kranjska Vam mora biti za to odkrito hvaležna in deželni odbor le iskreno želi, da bi Vam bila še dolgo ohranjena ona čilost, katere se veselite danes, in kateri je pripisati tolikanj Vaših blagodejnih činov. HDeželnl odbox lsra:n.jslsi. V Ljubljani, dne 6. aprila 1902. Deželni glavar: Detela s. r. Vaše blagorodje ! Današnjega dnu, ko Vam je bilo izkazanih toliko počeščenj, tudi jaz ne bi hotel zamuditi, da Vam ne izrazim svojih najboljših in najiskrenejših čestitk. Bodi Vam občno pripoznanje Vašega dolgoletnega humanitarnega delovanja zasluženo plačilo za Vaše uspešno delovanje in bodite prepričani, da je tudi jaz v polni meri cenim. S popolnim spoštovanjem Hein h. r., c. kr. deželni predsednik. Velecenjeni gospod Doberlet! Vaš 70. rojstni dan, ki ga bodete, duševno sveži in telesno krepki, jutri praznovali, pozdravljam toliko veselejše, ker spoštujem v Vas tudi ljubega, dobrega prijatelja svojega nepozabnega očeta. Vi gledate lahko s polnim zadoščenjem na dolgo vrsto let, ki ste jih preživeli, ker pomenijo javnemu blagru posvečeno življenje, polno krepkega dela in požrtvovalnosti. Vaše zasluge kot ustanovitelj ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva in kot organizator gasilstva na Kranjskem ostanejo z neizbrisnimi črkami zapisane v zgodovini teh dobrodelnih naprav. Z odkrito željo, da naj Vam Bog podeli še dolgo življenje, srečo in blagoslov, ostajam, Vas srčno pozdravljajo, z odličnim spoštovanjem Vaš odkrito udani Oton Detela s. r, deželni glavar. Brzojavka iz Toplic-Schönaua: Očetu kranjskega gasilstva in dolgoletnemu zvestemu so-trudniku pri spopolnitvi avstrijskega gasilstva in rešilnih družb najsrčnejše in najodkritejše čestitke k njegovi 70 letnici. Dobri Bog dodeli, da ostane naš velecenjeni zvesti tovariš svoji rodbini, svojim someščanom in plemenitemu gasilstvu ohranjen. Državna grasllslca zveza: Komercialni svetnik Czermack predsednik. Pismeno izrazili so svoje čestitke med drugimi tudi pre-vzvišeni gosp. nadbiskup v Zagrebu Juraj Posilovio in cesarski svetnik gosp. Ivan Murnik, dalje gasilske zveze, ki so zastopane v državni gasilski zvezi in Češka ustfedni hasičska jednota v Horaždovicih. Med brzojavnimi čestitkami navedemo le one od gasilcev in gasilnih zvez: Celovec, Moravska Ostrava, Inomost, Jožefovo, Brno, Zagreb «vatrogasno društvo» in «zajednica vatrogasnih društava», Karlovac, Samobor, Varaždin, Jaška, Opatija, Bela-peč, Bled, Bohinjska Bela, Črnomelj, Dobrepolje, Gorenjavas, Krško, Jesenice, St. Jernej, Kočevje, Leše, Mirna peč, St. Peter, Poljane, Ribnica, Stari trg pri Ložu, Škocjan, Šmartno pri Litiji, Toplice, Motnik, Kamnagorica in St. Rupert; dalje od dunajske prostovoljne gasilne družbe. Minuli so slavnostni dnevi, a ljubezen do očeta ne bode v srcih kranjskih gasilcev nikedar izginila. Na pomoč! Tridesetletnica zdravnika gospoda Frana Finza. Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo je slavilo v soboto, dne 10. maja t. I., izredno slavje. Društveni zdravnik, gospod Fran Finz, je namreč obhajal tridesetletnico svojega delovanja kot zdravnik ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva in ob enem štiridesetletnico svoje zdravniške prakse. Jubilar je skozi dolgo dobo tridesetih let deloval prostovoljno, z naj večjim in najboljšim uspehom na polju človekoljubja v ljubljanskem prostovoljnem gasilnem društvu in potemtakem je vsekako na mestu, da se žnjirn natančnejše seznanimo. Gospod Fran Finz se je rodil dne 20. novembra 18H5. leta v Ljubljani in je do leta 1852., bivajoč pri svojih roditeljih, študiral v Ljubljani. Leta 1852. se je posvetil ranocelniškim študijam v Gradcu, katere je po daljšem presledku dne 24. aprila 1861. leta tudi dovršil. Finz, kakor rečeno, je imel med študijami večji presledek, ki mu ga je pouzročila vojaščina. Leta 1853. je bil potrjen k vojakom in najprvo ga vidimo kot zdravniškega pomočnika pri 18. poljski bolnici v Zloezowu v asistenci zdravnika' dr. Wittenbauerja, leto pozneje pa je bil prideljen k 7. poljski bolnici v Przemysl, kjer je razsajal legar, da je bil strali. In Finz, kakor je rad in pogosto zatrjeval polkovni zdravnik dr. Dörfel, je z veliko spretnostjo mnogo pripomogel, da se je udušila epidemija. Komaj se je polegel legar v Przemyslu, izbruhnila je z veliko silo kolera v Brodeh na ruski meji, in Finz je bil delegiran k polku cesarjevih huzarjev v te kraje. Tu je v asistenci polkovega zdravnika dr. Adlerja in v podredbi slavnoznanega polkovnika grofa Schaffgotselia storil, kolikor je največ mogoče bilo. Od tod, kakor že omenjeno, se je vrnil jubilar k svojim študijam v Gradec. Po dokončanih študijah je jubilar služil kot provizor, kot okrajni ranocelnik in distriktni zdravnik v Admontu, Št. Lenartu, Kozjem, Trebnjem in v Ljubljani. Jubilar je bil tudi nad 23 let tovarniški zdravnik v c. kr. tobačni tovarni, kjer je sedaj umirovljen, in od leta 1894. je sodnijski zdravnik pri c. Ur. deželnem sodišču v Ljubljani. Gospod Finz si je s svojo spretnostjo in s svojim zdravim humorjem povsod pridobil največje simpatije, in dne 10.majat. 1. ga ni slavilo samo ljubljansko gasilno društvo, slavilo ga je tudi ljubljansko zdravništvo, občinski zastop ljubljanski, zastopniki zunanjih gasilnih društev in obilo občinstva iz raznih slojev ljubljanskega prebivalstva. Slavnost se je vršila v Hafnerjevi pivarni, ki je bila ob 8. uri že natlačeno polna. Med gosti smo opazili župana ljubljanskega gosp. Hribarja, zdravstvenega svetnika dr. Koprivo, primarija dr. Gregoriča, dr. Krajca, predsednika zveze kranjskih gasilnih društev gosp. Doberleta, zastopnike zveze, več častnih članov ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva i. t. d. Slavnostni večer je otvoril načelnik ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva gosp. Štricelj s specijelnim pozdravom na župana, zastopnike zdravniške zbornice in predsednika zveze kranjskih gasilnih društev. Pobočnik ljubljanskega gasilnega društva gosp. Turk je v markantnih potezah naslikal v svojem slavnostnem govoru zasluge gospoda jubilarja in občinstvo je z navdušenjem priznavalo jubilarjeve zasluge. Jubilar sam je rekel v svojem poznejšem govoru, da nima primernih besedi v zahvalo za to ovacijo in da mu radosti zastaja beseda. Potem, ko so v primernih govorih poslavili gospoda jubilarja župan ljubljanski gosp. Hribar, zdravstveni svetnik dr. Kopriva, gosp. Doberlet, dr. Gregorič, član ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva gosp. Stare v imenu društvcnikov, izročil mu je načelnik ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva gosp. Štricelj v spomin na to slavje in v znak globokočuteče hvaležnosti za njegovo neumorno delovanje v društvu krasno darilo, nad katerim sta imeli prisotna slavljenčeva gospa in hčerka posebno veselje. Po ofieijelnem delu se je pričela prosta zabava, ki je trajala do pozne noči, in tuintam se je slišalo, da ljubljansko prostovoljno gasilno društvo že dolgo ni imelo tacega večera, kot je bil Finzev. če še omenimo, da je cel večer pridno in prav pohvalno svirala ljubljanska društvena godba, smo v glavnih potezah označili slavnostni večer zdravnika Frana Finza o priliki njegove tridesetletnice. Došlo je več pismenih in brzojavnih čestitek in sicer iz Opatije, od c. kr. tobačne tovarne, iz Novega mesta, Radovljice, Pulja, Vevč, Borovnice in Vrhnike. B. Jubilejna ustanova avstro-ogrskih zavarovalnic na Dunaju razglaša svoj računski zaključek za leto 1901. Iz tega zaključka posnamemo, da je došlo tej ustanovi 1. 1901. 101 prošnja za podporo. Od teh prošenj je bilo 60 ugodno rešenih, 25 se jih je radi nepravilnosti zavrnilo in 16 jih se bode upoštevalo letošnje leto. Razdelilo se je tekom leta podpor in ustanov v znesku 5200 K. Izmed kranjskih prosilk so bile vse uslišane, ki so prošnje pravočasno vposlale, in sicer so dobile: Helena Bidovc v Kranju 100 K, Ivana Kovačič v Borovnici 100 K, Marija Ločnar na Bledu 100 K, Urša Kavčič v Ljubljani 60 K in Antonija Zaplotnik v Kranju 60 K. Kako se prošnje napravljajo, razglašeno je bilo v «Gasilcu» z dne 10. marca t. 1. Društveni načelniki naj napravijo te prošnje in jih pošljejo najkasneje do 27. maja t. 1. zveznemu tajniku Fr. Ks. Troštu na Igu pri Ljubljani. Vodstvo zveze. Gasilna postava iz leta 1785. Priobčil A. C. Aclitschin. (Konec.) S 42. Kadar le tedaj ena nova hifha sida, je treba gledati, de fe, aku je le mogozhe, ena fhterna fkople, inu fe ne fmej pervolenje k’ sidanji drugazhi, kakor s’ to saveso, dati. § 43. Kir tekozhe vode, potoka, ali ftudenza ni, je treba, s’ kakufhno lusho, s’ fberkam od kapnize, inu taku naprej, sa dobru vseti, tfer vfaj tega smankati ne fmej. § 44. Tudi je treba fkerbeti, de se v’ eni fdi vfelej konji dobe. Sa to vosnikam, mlinarjam, pekam, volarjam, mefarjam, inu drugim, kateri konje dershe, dolshnoft naloshiti sna, de sraven te gmej dolshnofti, fvoje konje k’ ogni poftaviti, fhe pofebe eden sa drugim ovujsdane konje parpravlene dershe, de, kadär naglu ogen vun pride, hitru perpravo sa gafsiti, vodo, inu kar je ficer potrebniga vkup fpelejo. § 45. Kar je le mogozhe ima vfaka gmej, burgarfka hifha pod ftreho en zhüber vode perpravlene imeti, inu de v’ eni fdi gofpodar fam gafsiti, ali svoje ludl poflati more, ima on vfaj s’ nekaterimi v&rzhi is lefsä, ali flame, ter dobru ofmo-lenimi, previden biti. § 46. Tudi ima vfaka burgarfka hifha s’ eno dolgo lojtro, s’ enim akam, inu s’ eno veliko laterno s’ sadershajam, kir fe na sid obefsi, previdena biti, sa to, de, kadar po nozhi ogfen viin pride, gafso ras-fvetlf, fkusi katero fe perprava sa gafsiti, inu voda pelati more. § 47. Kar pak vezhi, inu bolfhi hifhe sadene, imajo Magiftrati, ali Gofpofke, inu kar gofpofkine hifhe, grafhine, klofhtre, inu farovshe, inu t. n. po mejftih, inu tergih sadene, imajo zefs. kraji. Krafsije obfoditi, koliku vfaka tih hifh tiga vshe imenuvaniga, ali fhe drugiga orodja imeti more, poftavim, ufsinatih, ali flaminatih korzov, alcov, krampov, motik, sheles-nih lopät, lefsenih fhkrofilniz, inu t. n. § 48. Sunaj tega fi imajo po vfih krajih mejfta inu tergi is fvojga premoshenja to potrebnu orodje sa gafsenje napriti. Vfaki kraj ima po tim, kakor je velik, ali majhen, premoshen, ali vbog, vezhi ali majnfhi medene fhkrofilnize na lcoleh, ali tragah, vosove sa vodo, inu kar sraven flifhi, fode, vezhi inu majnfhi lojtre, ake,. shelesne lopate, krampe, motike, ufsinate vferzhč, laterne, inu taku naprej, imeti. § 49. Magiftrati, inu Gofpofke morejo tedaj brez vfiga odlafhanja fkerbeti, inu sa to dobri ftati, de fe vfaka njim podloshna hifha s’ to potrebno perprävo sa gafsiti, kar je sa fleherno naprejpifsanu, previdi, inu toifto v’ dobrim ftani ohrani. Od fvojih laftnih perprav, inu od tih, katere fe v’ grafhinfkih hifhah, klofhtrih, farovshih, inu v’ takih vezhih siddnjah po mejftih, ali v’ tergih snajdejo, imajo gofpofke v’ fhtirih tednih po osnanenji lete poftave en fpifs v’ Krafsijo poflati, katera bo po tim pregledala, kaj jim fhe manka, inu kaj morejo tedaj fhe nakupiti. § 50. Mejftne, ali tershne perprave fe morejo v’ enim takim kraji, kamer fe vfako uro lahka pride, hraniti, inu mejftnimu kamrarju, ali fizer poftenim ludem zhes dati, kateri zhes nje fkferb imeli, inu vezhkrat zhes lejtu jih ogledali bodo. Shkrofilnize fe vzhafsih fkufsijo, inu kar je fhkoduvaniga, fe kmalu popraviti pufti: vodni zhübri, kateri v’ mejftnih hifhah, rathovshih, inu drugih ozhitnih sidanjah, perpravleni ftati morejo, fe v' pravim zhafsi s’ vod<5 napolnjo, inu fploh rezhi, vfe perprave sa galsiti fe morejo smeram v’ takim ftani snajti, de fe v’ eni fdi vfelej lahka nuzajo, inu de jih ni treba taifti-krat fhe le perpravlati. Taifti, katerim bode fkerb zhes perprave sa gafsiti narozhčna, bodo sa volo njih samude tanko rajtengo dajali, inu tudi fhe k’ povernenju te fhkode, katera bi fe fkusi nenuznoft te perprave sgoditi snala, obfojeni. § 51. Pofebnu pak fe urnoft, inu ordenga per gafsönji dofeshe, kadar fe vfakaterimu fvoje opravilu, per ogni ,vshe popred narozhi, de fleherni bres drusiga povelja, vshe popred fam od febe vej, kaj on fturiti imä. Sa tega volo imajo Ma-giftrati, inu Gofpofke vfe opravila med zehe, inu antverharje na tako vifho ras-dejliti, de bo vfaki antverh fvoje opravilu imel, de eni perprave vkup vosili, eni vodo nofsili, drugi per fhternah, eni per ogni, eni per fhkrofilnizah, eni per vodnih verzhih, eni per lojtrah, ali per drugim orodji fe vperali, drugi gafsili, branili, inu doli tergali bodo. Slafti pak morejo sidarji, zeglaiji, zimpermani, kovazhi’ fhlofsarji, inu dimnikarji dobru podvuzheni biti, s’ kaj sa enim orodjarn fe per ogni snajti, inu h’ kaj sa enimu delu perpravleni biti imajo. § 52. Ravnu na to visho imajo tudi mejftni Gofpodje fvoje opravila per ogni vshe naprej med fabo rasdejliti, inu sraven Kommifsarjov sa oghn, kateri fe morejo taku vfelej tam snajti, enim od njih, inu tudi drugim burgarjam pofebnu narozhiti, de per ogni ordengo dershe, vosove vishajo, inu ludi k’ gafsenjü, ampak s’ lepim opominajo. Tudi fe imajo pofebni ludje gori vseti, kateri fe sa vün klizänje tiga ogna, fa fern inu kje pofhilanje, inu sa druge take poftranfke opravila ponuzajo. Dalej imajo Magiflrati, inu Gofpolke foldatam te polizije, zhuvajam, brizham, inu vratarjam narozhiti, de na nevarne ludl, per katerih se je tatvine bati treba, ahtengo dajo, teifte slafti po nozhi, dokler gori, vün inu noter jiti ne pufte, inu vrata saperte dershe. Zhednikam fe sapove, de kadär ogen vün pride, per rokah biti, inu shivino prozh gnati imajo. Vfe te opravila, inu ludje, katerim fo narozhene, fe imajo v’ enim pofebnim protokoli sapifsati, de le neposabi, kaj vfaki fturiti imä, inu de le taifti, kateri per ogni fvojo dolshnoft ne fture, lahka pofhrafajo. § 53. Kadar tedej hrup vftane, inu fe snaminje tiga ogna da, fe imajo Burgermafter, mejftni ali tershni Rihtar s’ enim ali drugim ratnim Gofpodam, inu Kommifsarji sa ogen, kje kir gori, podati, kamer tudi vlaki hifhni gofpodar ali fam priditi, ali pak eniga drugiga sadofti mozhniga, tedaj ne otroka, ali pre ftariga zhloveka, s’ verzhmi, ali s’ drugim orodjarn, poflati more. § 54. Antverharji, inu drugi ludje, kateri fo sa to, imajo s' orodjarn fvojga antverha k' ogni pertezhi, ali pak per fvojim opravili, k’ katerimu fo po § 51. navishani, bres vfiga pra-fhanja le snajditi pod ojftro fhtrafengo, aku pre posnu pridejo. Slafti pak imajo taifti, katerih dolshnoft je, mejftne ali tershne perprave, inu vodo vkup vofiti, hitru per fvoji dolsh-nofti fe snajditi, sidarji, zimpermanni, fhtamzarji, shlofsarji, kovazhi, kateri v’ tim kraji, ali tam blisu ftanujejo, imajo s’ fvojim orodjarn mnogi, dimnikarji pak s’ vfimi fvojmi per-drushniki vkup priditi. § 55. Vosniki, inu vfi, kateri konje dershe, tudi nesnani vosniki, kateri zhes nozh oftanejo sunaj tih, katerim je vshe taku dolshnoft narozhena, perprave sa gafsenje, inu vodo vkup vositi, imajo tudi fvoje konje perpravlene dershati, de fe v’ eni fili sa gafsenje, ali pak sa drugo potrebo ponuzati snajo. § 56. Ranozelz ima to pofebno dolshnoft, de fe sraven eniga perdrushnika, s’ fvojim orodjarn sa prevešati, inu pufhati, per ogni snajde, de tim, katerim fe kakulhna nefrezha pergodi, hitru na pomozh pride. § 57. Na duhovfhino fe saupanje imä, de bo ne lamu, aku bo mogozhe, farna na pomozh pertekla, inu fromakam fvoje perprave sa gafsiti poflala, ampak tudi drugim ludem s’ dobrim exempelnam naprejfhla. § 58. Per galsenji imajo vfi prizheozhi Burgermaftru, mejftnimu, ali tershnimu Rihtarju, inu kommifsarjam sa ogfen, ali drugim naprej-poftavlenim, bres nasaj govarjanja, ali od-läfhanja pokorfhino fkasati. § 59. Vunder pak fe na taifte saiipa, de oni, kadar ludi k delu te nepokorne, ali lene perganajo, te nepotrebne, gle-dovze, kateri sa delu nifo, inu fhe drugim na poti ftoje, prozh gonijo, per tim inu vfakim drugim opravili to spodobno maniro, inu mafnoft pred ozhmi imeli bodo. Tudi fe imajo ti prizheozhi ludje od vfiga nepotrebniga vpitjä, inu krizhanja obdershati. § 60. Treba je tudi fkerbeti, de je pot, kir fe voda, inu perprave sa gafsiti k’ ogni nofsijo, frej pufhena, inu de je po nozhi 1 vitla; de fe vosovi, kateri k’ ogni, inu ti, kateri od ogna prozh pelejo, na poti ne frezhajo, de fe tedaj sa kje inu prozh pelänje dve pofebne poti na dveh ftraneh narede, de fe, aku je mogozhe, ludje, kateri vodo podajajo, v’ dve verfti poftavijo, katerih ena s’ vod<5 napolnene jemparje, vedre od roke do roke dä, ta druga pak te prasne sa napolniti isrozhi; inu de fe na tako visho ordenga dershi. § 61. Per gafsenji fe morejo fhkrofilnize, ali fhprizovnize ne pruti vetru, ampak po vetru poftaviti. Dokler v’ enim zimri, ali kevdri, ali velbi, ali kakufhni drugi saperti hranbi gori, je treba ogen, kakor perloshnoft perpufti, s’ rozhnimi fkhrofilnizami pogalsiti, vodo gori vlivati, vrata, okna, inu druge line s’ semlo, s’ rufham, s’ gnojam, kamni, s’ zeglam, inu s’ tako rezhjo sadelat, de ogen pre hitru vün ne puhne, inu ne pre naglu, bres potrebe, ampak tudi ne pre posnu poderat sazheti. § 62. Namrezh, kadar ogbn taku filnu okoli febe lejshe, de fe drugazhi ne more lohka vftaviti, je treba bres vfiga vfmilenja te nar blishne hifhe, katerih bi fe ogbn perjeti snal, doli ftbrgati, inu potreti. § 63. Taifti, katerih hifhe fe sa volo ogna odkrijejo, ali poderö, vle te pravize sadobe, kakor vuni, kateri fo pogoreli, inu zhe fe fkusi to, de fo njih hifhe odkrite, ali poderte ble, zel kraj ohranen bil, ali zhe fe je kakufhna druga nefrezha odvernila, imajo fhe pofebe dozhakati, de fe jim fhkoda, kolikur bo mogozhe, povernila bode, IV. Kaku fe fhkoda odverniti more, katera fe sgoditi sna, kadar je ogčn vshe pogafsen. § 64. Kadär je ogen vshe pogafsčn, imajo ludje, inu perprave sa gafsiti taku dolgu na pogorilfhi oftati, kakor bodo taifti sa dobru snajdli, kateri per ogni sapovedat imdjo. Obeden fe tedaj bres pervolenja te gofpofke prezh pobrati ne fmej. § 65. Kadar je jenalu goreti, je treba ahtengo dati, de fe ogbn fkusi sherjavzo, katera bi pod pepelam, inu safipam fhe tleti snala, supet ne vname. Sa to fe more pogorilfhe, taku dolgu, de fe popolnama ohladi, fhe smeram s’ vodo polivati. Tudi je treba, pofebne varhe kje poftaviti, de na ogbn, kateri bi fe supet vneti snal, ahtengo dajo. § 66. Kadär je nevarnoft tiga ogna popolnama prefhla, fe morejo perprave sa gafsiti vfe na en kraj vkup snčfti, te, katere mejftu, ali tergu flifhijo odlozhiti, inu te, katere drugim ludem flifhijo, tudi njim nasaj dati. Kar fe je fkasilu, polomilu, ali zülu pokonzhälu, fe more taku hitru, kakor je mogozhe, popraviti, ali prenaredit puftiti. § 67. Kmalu ta dan po tej nefrezhi fe more zefs. kraji. Krafsiji taifta na snänje dati. § 68. Sa tega volo ima gofpofka per tej prizhi sprafhati, inu na tanku preifkati, kaku je ogün vün ptifhal, de teifte, kateri fo morebiti fkusi njih sanikernoft k' tej nefrezhi per-loshnofti dali, pofhtrafajo, te pak, od katerih bi fe svedilu, de fo s’ naprejvseto hudobijo sashgäli, glavnim poftavam zhes däjo. § 69. Aku bi fe en zhlovek postopil, od perprav sa gafsiti, kaj prozh vseti, s’ porednofti kaj pokasiti, vedeozhe kaj prodati ali kupiti, leta imä tudi od gofpofke fvojo fhtrafengo dozhakati. § 70. Leti pak, kateri is hudobije tiga ferza od tih v’ nevarnofti snajdeozhih, ali vshe na ftran spravlenih rezhi kaj vkradejo, ali to, kar fe njim v’ eni taki fili saüpa, sataje, imajo, kakor ti nar hudobnifhi tatje, po glavnih poftavah, bres vfiga vfmilenja fojeni biti. GA SIL E C 15 § 71. Katerih delu fe je pak per ogni pofebnu nuznu fkasalu, leti imajo, drugim sa en dober exempel, ozhitnu podaruväni biti. Namrezh temu, kateri je Rihtarju tiga mejfta, ali terga, ali drugi Gofpolki, katera fe v’ tim kraji snajde, tä pervi od ogna na snänje dal, fe 1 fl., temu, kateri je ta pervi vodo k’ ogni perpelal, 1 fl. 30 kr., temu, kateri jo je ta drugi perpelal, 1 fl., dimnikarju, kateri je, kadar ogen v’ dimniki vunpride, ta pervi fkusi slesel, 2 fl. inu temu, kateri je ta drugi fkusi slesel, 1 fl. is mejftne, ali tershne kafse plazha. § 72. Mejftu ali terg pak ima te inu druge fhpendje, katere je ogen potrebne fturil, per hifhnimu gofpodarju notri-prinefti, kateri, ali kateriga goftdzhi fo fkusi njih nemarnoft k’ tej nefrezhi perloshnoft dali. Vunder pak fe njemu ta praviza perhrani, de ta dnar fkusi Gofpofko, inu po njej fodbi, supet od tega, kateri je ta pravi urshoh tiga ogna bil, sterjati sna. Perstavki. I. Se ojftru prepove, v’ltalah, hlevih, fkednih, fhupah, drevnizah, fenizah, inu drugih krajih, Idr fe rezhi, katerih fe ogčn rad prime, hranijo, tobak piti, ali odkrito luzh ali sherjavzo kjč prinefti. Ti, kateri zhes to prepoved grefhe, imajo II. po poftavah zhes hude, vunder ne glavne djanje, po zhetertim kapitelni, 57. inu 58. odftavki, s’ jezho, inu sa volo pofebne nemarnofti tudi na trupli, bres vfmilenja fhtra-fani biti. III. Imajo vfe Gofpofkc to pofebno dolshnoft na febi, bres prenehanja zhuti, inu na dopolnenje te poftave savolo ogna gnati, inu ne famu ta v’ leti poflavi naprejpifsani ogled vfaku lejtu dvakrat sagvifhnu dershdti, ampak tudi fizer v' ncprevidenih zhafsih, inu dnevih, kraje, kir fe rezhi, katerih te rad ogen prime, preifkati, inu hifhne gofpodarje inu ozhete k’ enaki fkerbi perganati. Bolniška podporna blagajna. Od raznih društev dohajajo, vzlic naznanilu, da je bolniška blagajna začasno prenehala svoje delovanje radi nedostajanja sredstev z dnem 1. aprila t. 1., še vplačila in naznanila bolnikov. 0 bolniški blagajni bode razsodil občni zbor zveze dne 10. avgusta, zato naj se ne pošilja denarnih prispevkov za isto, niti naznanil o obolelih. Denarni zneski, ki so se preveč vplačali, se bodo ali vračunali ali pa vrnili. Prošnje za podporo takim, ki so pri požarih ali va jah ponesrečili, se pa še vedno, kot prej, rešujejo, in le take naj se pošiljajo z zdravniškim eertilikatoni. Zvezno vodstvo. Dopisi. Bled. Občni zbor našega gasilnega društva je bil dne ‘23. svečana t. 1. v društveni sobi. Navzočih je bilo 32 gasilcev, kot namestnika župana sta bila navzoča dva občinska svetovalca. Načelnik Rus otvori zborovanje s pozdravom na zastopnika občine in gasilce. Spominja se umrlega podpornega člana gosp. Gustava Valtrinija, kateremu je društvo zadnjo čast izkazalo pri pogrebu s polnoštevilno udeležbo in pozove navzoče, naj v znak sožalja raz sedežev ustanejo. Omenja dalje, da se je dne 23. in 25. prosinca na čast visokima zaročencema nadvoj-vodinji Elizabeti in knezu Otonu Windischgriitz prirejena razsvetljava vsled poslušnosti moštva prav lepo in v redu izvršila; polaga gasilcem na srce, naj povelja vedno tako vestno izpolnjujejo, ker s tem delajo čast sebi in društvu. Naznanja dalje, da se je knez Oton YVindisehgrätz za izkazano mu čast najprisrčneje zahvalil in društvu 200 K podaril z željo, naj bi tega daru bili deležni kolikor mogoče gasilci. Glede na to pravi načelnik, da je odbor sklenil, da se da polovica darila v znesku sto kron društveni bolniški blagajnici, drugih sto kron pa naj se porabi za gasilce pri vajah. Tajnik poroča, da ima društvo 35 delujočih, 5 častnih in 12 podpornih članov. V teku leta je imelo društvo 10 vaj in 6 odborovih sej. Načelnik poroča, da je pri drugi seji meseca sušca 1901. 1. odbor soglasno sklenil, da se nad gasilnim hramom sezida eno nadstropje, kar je društvu neobhodno potrebno za zborovanja, posebno pa potrebuje za zimske vaje eno sobo, kajti v gasilnem hramu za to ni prostora. Društvo se je udeležilo korporativno slavnosti petindvajsetletnice bratskega društva v Škofji Loki in blagoslovljenja zastave sosednjega bratskega društva v Gorjah in pogreba gasilca sosednjega društva na Bohinjski Beli. Veselici sta bili dve, prva s tombolo v korist društveni blagajnici, in plesni venček v korist društveni bolniški blagajnici; gmotni uspeh obeh je bil povoljen. Blagajnik poroča, da je imelo društvo 535 K 34 v dohodkov in 3296 K 76 v stroškov, toraj je primanjkljaja 2761 K 42 v, ki je nastal vsled zidanja društvenih prostorov; omenja, da se bode moralo društvo glede naprave orodja omejiti le na neobhodno potrebno orodje toliko časa, da se nastali dolg nekoliko poravna. Račun in proračun se na to odobrita. Ker je potekla volitvena doba, treba je bilo voliti nov odbor. Izvoljeni so bili večinoma soglasno: Ivan Rus načelnikom, Anton Wester podnačelnikom, Fran Rus tajnikom, Josip Hribar blagajnikom, Simon Pogačar vodjo plezalcev, Ivan Kapus namestnikom, Leopold Lebar vodjo brizgalničarjev, Jakob Potočnik namestnikom, Anton Lavtar rednikom; poverjeniki Jakob Peternel, župan, Josip Verderber, posestnik, Anton Vovk, posestnik. Po dokončani volitvi obljubi načelnik s prisego v roke zastopnikom župana, da hoče vse dolžnosti vestno izpolnjevati v prospeh društva; isto so gasilci prisegli načelniku in s tem je bil občni zbor dovršen. r. Z Žirov. Dne 10. marca je bila Zirovska vas v veliki nevarnosti. Ob x/i 1 uri opoldne se je užgala hiša trgovca Lengerja na vzhodnem koncu vasi, nevarnost pa je bila, ker je silno vlekel vzhodnik, še veliko večja, ker je vas večinoma še s slamo krita. Kakor hitro se je ogenj zapazil, samo par minut pozneje, stali sta že obe brizgalni ob potoku, ki teče kakih 20 korakov oddaljen. Ravno, ko se je pritrdila prva ceV, se je opeka vsula raz strehe in ogenj je izbruhnil, to pa le na enem koncu poslopja, ki je bil krit z opeko, drugi del je bil krit s počrnjeno pločevino; tam smo od znotraj po stopnicah mogli priti’ do ognja. Vsled prevelicega dima je bilo gašenje zelo težavno. Dosti bolje pa je bilo tam, kjer je bilo z opeko krito, tisti del je bil v četrt ure pogašen. Trajalo je poldrugo uro, da smo ogenj popolnoma pogasili. Škoda je cenjena na 1500 kron. m. Mohorčič, tajnik. Novice. Dne 10. avgusta t. I. praznovalo bode kamniško gasilno društvo SVOjO dvajsetletnico z otvoritvijo novega krasnega gasilnega doma. Isti dan bode. zborovala tudi zveza gasilnih društev V Kamniku. Vzporcd slavnosti se bode priobčil svoje-časno; to pa že danes poudarjamo, da bode, kakor soditi po pripravah, to zopet praznik za gasilstvo na Kranjskem in želeti je le, da se društva tega slavlja mnogobrojno udeleže in kamniškemu gasilnemu društvu na njega poziv točno odgovore radi števila udeležencev, s tem bode delo prav olajšano in za vse v zadostni meri preskrbljeno. častnimi Člani so bili izvoljeni v poslednji dobi: gospod Doberlet od gasilnih društev v Šmariji in Škofljici; gospod Achtschin od gasilnih društev v Postojni in Škofljici; gospod Gustin od društva v Rudolfovem in zvezni tajnik Trošt od društva v Škofljici. V tem. letu so zvezi pristopila gasilna društva: Škocjan, Morovec, Štopanja vas, Gotenice, Dobrepolje, Studeno, Svetli potok, Pirniče in Gameljni. NOVO gasilno društvo se snuje v Mirni peči in tudi v Spodnji Idriji nameravajo osnovati tako društvo. Razšlo se je gasilno društvo v Sevcih pri Šenpetru. Večkrat prihajajo vprašanja, kje je dobiti najboljši obliž za popravo cevi. Naznanjamo, da preskrbuje tak obliž tudi v manjši meri zvezni podnačelnik gosp. A. C. Aclitschin v Ljubljani, ali pa naj se naravnost naroči od tvrdke K. Rosenbauer v Linču. V katalogu te tvrdke je ta obliž zaznamovan na strani pod štev. 665. Vežbalni mojster ljubljanskega gasilnega društva, Ivan Dax, ima na prodaj dva nova voza za cevi. Kdor ju želi kupiti, naj se oglasi pri njem v Mestnem domu. Posojilnici v Radovljici in Idriji darujeta iz svojih dobičkov tudi prostovoljnim gasilnim društvom podpore, kar je prav hvalevredno. Naj se nam naznani, ali tudi druge posojilnice to isto store. Kranjska hranilnica je 1. 1901. darovala gasilnim društvom na Kranjskem 3900 K. Odbori naj se obračajo do tega bogatega zavoda, ne bodo zaman prosili. Znana stvar je. da naša društva le ob podporah žive in životarijo. Tvrdka K. Rosenbauer v Linču razposlala je vsem gasilnim društvom svoj ilustrovani katalog. Vredno je, da se isti dobro pregleda, kjer je v njem nekaj stvari, ki se drugje ne dobe. Gasilnim društvom! Ona društva, ki še dolgujejo letnino, s tem poživljamo, da isto vplačajo, da se zamorejo zvezini računi do občnega zbora urediti. Zvezni blagajnik. Listnica uredništva : Danes izšla je že tretja številka «Gasilca» v tem letu. Pri gosp. Doberletovi slavnosti so mnogi izrazili željo, naj bi «Gasilec» izhajal vsaj vsaka dva meseca, če že ne mesečno. To je pač lahko rečeno, a težko storjeno. Jaz bi že izdajal list, a pišem ga s kor o izključno sam; le sem in tje napiše kdo drugi kako vrstico. Torej, gasilci, primite za pero, poročajte o vsaki novosti ali zanimivosti, ki se v društvu zgodi, o požarih i. t. d. Ako bom imel dovolj gradiva, bom tudi izdajal list, a sam vsega ne zmorem, ker sem z delom preobložen. Pomislite, skoro vsako od 116 zveznih gasilnih društev hoče imeti pojasnil ali drugih stvari. Ta društva se zaupno obračajo za vsako informacijo na zvezni odbor in tajnika. Tovariši, to ni majhno delo, ki ga opravljam le v svojih prostih urah, večinoma v noči. Kje pa so še druga dela pri oblastnijah, a vse mora biti točno opravljeno, ker nihče rad ne čaka. Naj bi te besede ne ostale glas »pijočega v puščavi! Na pomoč! Urednik. Zahvala. Podpisani izreka slavnemu odboru Radovljiške posojilnice za veledušno podporo 30 kron, katero je v korist našega društva nakazati blagovolil, najprisrčnejšo zahvalo. J. Rus načelnik gasilnega društva na Bledu. V •> V *>>* V \t •s* \T<, Razsvetljevalne priprave in glasbila. Xää Sanitetne opiave in d.imne Icrinlce. Izvrstne JcoHopne revi neprekosljive dobrote. Cenilniki zastonj in poštnine prosto. Olajševalni plačilni pogoji. >y< Mam»»» Ü w'rTTniTf rn.'rrVn;;. ...V; ........... .......................•...•7111 I Jamstvo 5 let. .Isniistv» 5 let. C. kr. privileg-. tovarna brizgalnic, črepalmc in drugih strojev R CZERMAIC-A v Toplicah (Češko) dobav lj;i brizgalnice vsake vrste, hidrofore in vse drugo ognjjegasilno orodje. mm Najugodnejši plačilni pogoji. T=Jf=5j^r=Jr=Jp=lr=Jr=Jf=Jr=Jr=li^lr=li=] tfvnovljeno /. Diplome za gasilce, veterane in častno občane, spominske liste, učna pisma itd. izdeluje liöno in eeno 1^. ^LlS-it fr==Jr==dlr=^r=^p^r=^r===Jp==Jr Wi i‘r ‘r Wi IV V Vii 'rfn '■fii Wtt rrt ‘.i'frr'rVri rrnYt rrtrri f=^r=^r=lr=ir=ür==Jr==. r 'i i. irr.ri;ri 'rti i ffrni m 1! Ces. kr. priv. tvornica strojev, brizgaln ic, cevij in ognjegasilnih predmetov, prva moravska tkalnica cevij in pasov R. A. Smekal v Czechu pri Proste j ovu podružnice: Zagreb-Praga-Smichov odlikovan lili sveilnjuml , častnimi diplomami i. t. d. priporoča se za nabavo vsakojakih brizgalnic, gasilnega orodja, pasov i. t. d., kmetijskih strojev, peronospora-brizgalnic po najnižji ceni kakor v lastni mehanični tkalnici tkane cevi najbolje vrste po zdatno znižanih cenaU. Postrežba je točna in solidna, pod ugodnimi plačilnimi pogoji na obroke. — Jamčenje za brizgalnice 5 let. S spoštovanjem Podružnica R. A. Smekal — Zagreb. jj 'r=žJ rr--j r=^jy^i r=j r^7rSlt^fc=3iSIr=il r=li Založil odbor zveze kranjskih gasilnih društev. — Tiskala Kleinmayr & Hamborg v Ljubljani.