86 Glasnik SED 61|2 2021 Knjižne ocene in poročila Tanja Petrović * Matej Meterc, dr. slavistike, znanstveni sodelavec, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša; matej.meterc@zrc-sazu.si. šoka, žalosti in jeze povezuje s spre- menjenimi zaposlitvenimi in socialnimi politikami, z neoliberalnim preobli- kovanjem idejnih svetov, s pozivi po kognitivno-ideološkem, telesnem in čustvenem preoblikovanju ljudi, in ne kot izolirane, ekscesne odzive že mar- ginaliziranih družbenih subjektov. Na ta način avtorica pomembno posega v prevladujoče pristope v raziskovanju zgodovine industrijskega dela in svetov, ki jih je to delo oblikovalo. Monografija Nine V odopivec Tu se ne bo nikoli več šivalo: Doživljanja izgube dela in propada tovarne je pomemben prispevek k študijam zgodovine dela, študijam spola in ustne zgodovine, zlas- ti zaradi poudarjanja afektivne razsež- nosti družbeno-ekonomskih procesov, povezanih z industrializacijo in dein- dustrializacijo. Knjižne ocene in poročila Matej Meterc* Monografija Uganke na Slovenskem je prvo slovensko delo, ki se sistematič- no posveča žanru ugank v slovenščini. Avtorica je svoje znanje in izkušnje s področja slovenske slovstvene folklo- ristike in paremiologije obogatila s po- znavanjem raziskovalnih pristopov k ugankam po svetu, pri čemer ji je, kot v uvodni zahvali izpostavi sama, doda- tno pomagalo sodelovanje z razisko- valci iz Estonskega literarnega muzeja. Prvo poglavje je posvečeno struktu- ri uganke. Avtorica natančno opiše tipično dvodelnost uganke z opisom oziroma vprašanjem in odgovorom, pogoste slogovne postopke v opisu, retorične figure in dvodelnost objekta uganke (metaforičnega opisa in nje- gove ustreznice v odgovoru). Opiše tudi različne vidike dveh udeležen- cev (zastavljavca in uganjevalca) ter zgradbo ugankarskega dogodka. Z jezikoslovnega vidika je posebej za- nimivo s primeri dobro podprto pod- poglavje o pretvorbah med ugankami in drugimi žanri slovstvene folklore, ki se vpisuje v širšo temo paremioloških in frazeoloških pretvorb. V drugem in tretjem poglavju se s pomočjo Saše Babič sprehodimo tako skozi zgodovi- no ugank kakor tudi skozi zgodovino raziskovanja ugank po svetu in pri nas. Jedro knjige predstavlja podrobno in dobro strokovno utemeljena katego- rizacija slovenskih ugank. Uganke se delijo v prvi vrsti na avtorske in folklorne. Bistvena pa je delitev na pravo uganko in preostale tipe ugank oziroma njim sorodne žanre: seksualne uganke, uganke za reševanje življenja, šaljiva vprašanja, parodične uganke, logična vprašanja, risane uganke, modra vprašanja in ugibalne igre. Kot poudarja Saša Babič, prava uganka primerja predmet s popolnoma drugim predmetom, pri čemer je lahko drugi predmet eksplicitno poimenovan ali pa le nakazan, bistvo prave uganke pa je v presenečenju ob rešitvi, ki je smiselna in ustreza opisu v uganki. Avtorica v nadaljevanju predstavl- ja dvojno razvrstitev pravih ugank. Najprej jih razvrsti po tematiki, ki jo uganka uporablja za svoj opis: opisi z značilnostmi pojavov, stvari in živih bitij, opisi z živalmi, opisi z motivom človeka, rastlin, materialnega sveta in naravnih pojavov. Nato prave ugan- ke razvrsti glede na motiv odgovorov ugank: živali, človek in deli telesa, rastline in njihovi deli, prostor in čas, vremenski in nebesni pojavi ter pred- metni svet. Ena izmed pomembnih ugotovitev knjige je, da je danes gle- de na terenske raziskave malo pravih ugank, namenjenih odraslim. Sodob- ne prave uganke so namenjene otro- kom in so, kot ugotavlja Saša Babič, večinoma avtorske, med odraslimi pa pogosteje krožijo šaljiva vprašanja. Na splošno so, kot poudarja avtorica, danes uganke del humornega sveta; iz- gubile so nekdanjo obredno funkcijo, funkcijo preskušanja sogovornika. Klasifikacija se nadaljuje s seksualnimi ugankami, ki so podtip pravih ugank, ker so jim po načinu zastavljanja po- dobne, ločijo pa se po kontekstu rabe in po tem, da se zastavljajo izključno med odraslimi in v humorne namene. Zna- čilno je, da v sodobnem času seksualne uganke prehajajo v šaljiva vprašanja, ki posredno ali neposredno tematizirajo intimne predele telesa ali spolne odno- se, pogosto pa so žaljiva do nasprotne- ga spola. Na kratko je predstavljen tudi SAŠA BABIČ; Uganke na Slovenskem. Založba ZRC (efka), Ljubljana 2021, 167 str. 87 Glasnik SED 61|2 2021 Knjižne ocene in poročila Matej Meterc žanr uganke za reševanje življenja, ki v slovenščini danes ni prav pogost, po- javlja pa se v pravljicah. Najbolj razširjena vrsta uganke po oce- ni avtorice so šaljiva vprašanja. Šaljiva vprašanja so mejni žanr med uganko in šalami ter se od ugank močno razliku- jejo. Ne vsebujejo besednih figur in so redko metaforična, slovnično gledano pa imajo strukturo pravega vprašanja, ki se začne kot na videz resno vpra- šanje (npr. V čem je razlika?). Ugan- jevalec se, kot razlaga Saša Babič, ob šaljivem vprašanju zaveda, da se od njega ne pričakuje, da odgovori na vprašanje. Na vrsti primerov avtorica pokaže, da so odgovori na šaljiva vpra- šanja pogosto povsem absurdni, v šal- jivih vprašanjih in odgovorih nanje pa lahko najdemo številne družbene ste- reotipe in predsodke, po drugi strani pa tudi kočljive teme, aktualne dogodke, družbene stiske in strahove. Nekatere skupine ljudi (npr. blondinke) in pokli- ci (npr. policisti) so posebej pogosto tarča šaljivih vprašanj, kar je v knjigi prikazano s številnimi primeri. Šaljiva vprašanja, ki krožijo med odraslimi, se precej razlikujejo od šaljivih vprašanj, ki krožijo med otroci. Zanimiva je tudi v knjigi prikazana variantnost šaljivih vprašanj in odgovorov nanje. Knjiga je uspela zajeti še svež pojav številnih šaljivih vprašanj, povezanih s covi- dom-19. Ker so ta z začetka leta 2020, bo zanimivo ugotavljati, kako so se šaljiva vprašanja na to temo s časom razvijala (in variirala). V nadaljevanju se knjiga posveti ža- nru parodičnih ugank, ki kršijo vzorce in pričakovanja. Uganjevalec namreč, kot razlaga Saša Babič, skuša reši- ti uganko, kot je naučen – s pomočjo razmerja med opisom v uganki in od- govorom nanjo – parodična uganka pa pravila krši. Pogosto so v parodične uganke vključene parodirane osebe, npr. Chuck Norris. Tudi pri parodičnih ugankah je – tako kot pri šaljivih vpra- šanjih – v ospredju humorna funkcija. Avtorica knjige zaključuje, da so paro- dične uganke skupaj s šaljivimi odgo- vori danes najproduktivnejši in najpo- gostejši tip folklorne uganke. Seznanimo se tudi z žanrom logičnega vprašanja, pri katerem mora uganjeva- lec uporabiti posebno znanje in spre- tnosti sklepanja. Pogosto gre za aritme- tične naloge z razvozlavanjem razmerja med elementi – npr. na podlagi sorod- stvenih razmerij med njimi. Avtorica omenja še z jezikoslovnega vidika po- sebej zanimive logične uganke, ki so osnovane na vprašanju zapisa besede ali podobni jezikovni zvijači. Nekate- re izmed logičnih ugank vsebujejo tudi narisan opis. Knjiga je opremljena z ilustracijami, ki prikazujejo tak tip lo- gičnega vprašanja, v nadaljevanju knji- ge pa se prav tako s pomočjo ilustracij seznanimo z žanrom risanih ugank. Risane uganke so sestavljene iz govor- no podane uvodne formule (npr. Kaj je to?), narisane uganke, ki jo sestavljajo abstraktno prikazani elementi odgovo- ra, ter besednega odgovora. Knjiga pri- naša ugotovitev, da so bile risane ugan- ke veliko popularnejše v zahodnem svetu, v naši folklori pa malo manj. Av- torica dodaja, da so bili v našem ugan- karstvu dokaj popularni rebusi, ki pa so avtorski in redko prehajajo v splošno (folklorno) rabo. Knjiga predstavlja tu- di žanr modrih vprašanj, ki so najbližje navadnim vprašanjem oziroma vpraša- njem za preverjanje znanja. V sloven- skem gradivu so, kot navaja, med njimi v ospredju vprašanja, povezana s Sve- tim pismom in verskimi obredi. Klasi- fikacijo slovenskih ugank Saša Babič zaključuje z ugibalnimi igrami. Otroške ugibalne igre po oceni avtorice niso uganke v klasičnem smislu, saj primar- no sodijo k igram, pri kateri je opazna tekmovalnost med skupino izzivalcev in skupino uganjevalcev. Knjiga v zaključku ponudi podrobno etnolingvistično študije z analizo poi- menovanja barv v slovenskih folklor- nih ugankah, ki je bila sicer v celoti že objavljena drugod, vendar predstavlja dobrodošel dodatek v podkrepitev in dopolnitev zapisanega. Saša Babič v sklepu knjige poudari, da bo raziskovanje v prihodnosti prinaša- lo še dosti izzivov, ki pa bodo nujno tudi definicijske narave, saj gre za po- jav, ki se definicijam izmika, je v celoti neulovljiv in pester. Avtorica sporoča tudi, da si želi več raziskav o poveza- nosti ugank z drugimi žanri slovstvene folklore. Izpostavimo, da knjiga Ugan- ke na Slovenskem predstavlja obsežno in pregledno (zlasti po tipih in temati- kah razvrščeno) množico različnih vrst ugank. Zato lahko nanjo gledamo tudi kot na zbirko, v katero bralec lahko po prvem branju knjige še večkrat z vese- ljem pokuka že zaradi pestrosti pred- stavljenega gradiva. Knjiga je izčrpen vir podatkov o ugankah in nam jih po- maga bolje in natančneje interpretirati.