43. štev.
V Kranju, dne 23. oktobra 1909.
X. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski list.
Stane la Kranj t dostavljanje« na dom 4 K, po polti ta celo leto 4 K, aa pol leta 8 K, za druge drtave stane 560 K. Posamezna številka po 10 Tin. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se a« ostra. — Uredništvo in uprav-niitvo je na pristavi gosp. K. Floriana ▼ .Zvezdi«.
Izhaja vsako soboto ===== zvečer ==
Inserati se računajo ta cele stran 60 K, ta pol strani 80 K, ta četrt strani 80 K. Inserati se plačujejo naprej. Za stanjša oznanila se plačuje ta petit-rrsto 10 vin., če se tiska enkrat, ta večkrat znaten
Eopust. — Upravniltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, rs-lamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Nazaj. Izrael!
t Padel je poganski Kanaan! naprej bogaizvoljeno ljudstvo!* »Slovenec, z dne 18. oktobra 1909.
Ce naši duhovniki venomer oznanujejo: vera je v nevarnosti, res ne lažejo; krivi so tega sami. Nauke namreč, kakor jih je učil Kriti, so deloma že pozabili, deloma jih zlorabljajo in pretvarjajo, kakor jim bal bolj «nese». Naj bi danes Krist prišel med nate klerikalce, pa bi slišal po nišah božjih ozna-■jevati namesto njegovih zveličavnih naukov, samo politiko, namesto ljubezni, samo sovraštvo do bližnjega, če bi videl, da se Najsvetejše izpostavlja za srečno zmago nad liberalci, zjokal bi se. la kakor takrat, ko je v tempeljnu našel Jude, ki so prodajali vole, ovce in golobe, bi jim povedal: Spravite se od tod in ne delajte iz hite mojega Očeta, hišo politike!...
Nismo mislili, da bi kdaj prišlo do tega, da bi mi kot laj«ki morali opozarjati slovensko ljudstvo na brezverstvo, ki ga uganjajo tisti, ki se imenujejo božji namestniki. Ampak — žalostno — prišlo je do tega. Krščanski »Slovenec* je v svoji pondeljkovi številki med izbruhi svoje, po Turčinih posnete fantazije o ustanovitvi vseklerikalne stranke, izbleknil tudi zgoraj apostrtfirane besede, nanašajoče se na zgodbe sv. pisma iz stare zaveze, pa jih naslovil na liberalce.
Pravi, da ko je goriški Berbuč pri shodu v «Unionu» nastopil kot govornik, je nastalo »uprav nepopisno navdušenje*. Trdi kmečki obrazi tare v brezmejni radosti (in «Slovenec» se late v brezmejni norosti) ena misel užiga ta srca: «Padel je poganski Kanaan! Naprej bogaizvoljeno ljudstvo 1» ...
Guj, gorenjski kmet, čuj, ti ubogo slovensko ljudstvo, kako se ti blagoslovljeni izvoljenci božji
delsjo norca iz tebe in tvoje vere. Kaj je Kanaan P Kanaan je prvotno ime sina Hamovega, začetnika rodu Kanaanitov, ki so se pred Hebrejci naselili po zapadno -jordanskem delu Palestine, ksj torej imajo slovenski liberalci (in na te «Sloveaec» obrača svoj »Kanaan«) tam opraviti? Toda »Slovenec* zlorablja to ime v versko-politične namene. Kaj nat uče vsakemu otroku znane zgodbe sv. pisma iz stare zaveze ? Le na nekaj podatkov opozarjamo in sicer:
Ko so ljudje po splošnem potopu zopet začeli nalikovati, je Bog Abrahamu ukazal, naj zapusti svojo domovino in se preseli v Kanaan, t. j. deželo, kjer se cedi med in mleko. Tudi njegov vnuk Jakob, ko je šel obiskat svojega aina Jožefa t Egipt, je daroval na meji Kanaana zahvalno daritev.
Ko je izraelsko ljudstvo v Ejiptu trpelo pod svojimi tlačitelji, tedaj je Bog v gorečem grmu na gori Horeb ukazal Mojzesu, naj pelje Izraelce v obljubljeno, sveto deželo, Kanaan. In ko so bili v puščavi, je B.g Mojzesu pred njegovo smrtjo na gori Nebo pokazal Kanaan, rekoč: «6lej, tamkaj je dežels, katero sem obljubil Abrahamu, Izaku in Jakobu. Vidil si jo, toda vanjo ne pojdeš*. Kanaan zaznamuje sv. pismo tudi kot predpodobo obljubljenega nebeškega raja.
Tako sv. pismo! Katoliški »Slovenec* pa se iz njega v slovesnem trenotku ustanovitve vseklerikalne stranke norčuje ter ta Kanaan na svoj zvit način primerja — s slovenskimi liberalci. Ali ni to, dejal bi, za poč't, ampak za poč't od sramote, da živimo med takimi vzor-katoličani.
In tako pridemo k drugemu »krščansko* »Slo-venčevemu» vzkliku: »Naprej bogaizvoljeno ljudstvo I » Tudi ta izraz se nanaša na dogodke iz sv. pisma, izmed katerih omenjamo le tega: Ko so Izraelci po tretjem mesecu od izhoda iz Egipta
PODLISTEK.
J ureze v študent«
Ivan 8. OlševskL Dalje. In če je primerjal tisto dolgo svetlo dvorano z rasposajeno kovačnico, mu je ta skoro bolj ugajala . . .
V ostalem pa mu je potekalo življenje mirno in prijetno, kot mej vrtovi in njivami glasno žuboreči vaški potok . . .
Z devetim letom pa so se začeli vse drugačni spomini. Ves se je izpremeniL dasi sam ni vedel zakaj in odkod. Svet je začel gledati z vse drugačnim očesom. Ako je vstopil na dvorišče, je videl dvoje vrste perutnine, ako je stopil v hlev, dvoje vrsti živali in med ljudmi je videl mahoma dvoje vrste ljudi, Zavzel se je nad tem in svet in življenje sta se mu je zdela v tej obliki grda umazana, skoraj ostudna, vendar pa neiskončna, in-teresantna ... In mnogokrat je nekoliko bolj pogledal mimo njega v šolo hiteče, hihitajoče deklice, posebno Bertonovo 'Mid, ki je bila prav prijetno vitko in nakodrano devetletno dekletce... Tudi njegovi tovarši so se mu zdeli nekoliko drugačni in marsikdo izmed njih je včasih izpregovoril kakšno besedo, nad katero so se nekateri držali prisiljeno modro, drugi se režali, dekleta so pa zbežala . .
Istočasno te je izpremenil tudi v verstva. Prej* Inja nebesi, vica in pekel so se podrla, v cerkvi
ni mogel več tako moliti kot prej, župnika in kaplana je motril s prav prebrisanimi pogledi ter dvomil nad svetim pismom in njegovimi pripovedkami. Naskoro je tel dalje: mislil je, da vsi odrasli v take stvari nič ne verjamejo in da le drug druzega farbajo ... Na mesto svetopisemskega boga je postavil neko drugo bitje, ki živi z nami, v nas in v celi naravi, katerega zapopasti ne moremo, ki se pa očituje v vsaki bilki
V notranjosti pa je pri tem neizrečeno trpel. Kako rad bi bil komu zaupal svojo notranjost! Toda komu F Očetu? Materi? Bog varuj 1 Komu drugemu? Nobenemu!
Sledojič pa se je opogumil, in pri izpovedi vse povedal. Župnik je začudeno pogledal malega filozofa in ga vprašal natančno čez vse knjige, katere je citati, in čez osebe, s katerimi je občeval. Izprevidel je, da se teh nazorov ni navzel niti iz knjig, niti od ljudi in zavzel se je nad malim komaj desetletnim fantičem. Spravil se je nadenj in ga iskušal prepričati o krivih njegovih nazorih, toda dosegel ni druzega, kot da mu je marsikje razjasnil temne pojme, o verskih resnicah ga pa ni mogel prepričati. Nasprotno te bolj mu je utrdil njegove nazore!
V takem razpoloženju je prišel mali Janček v mesto študirat Naskoro je tu svoje nazore poglobil, obzorje razširil in vsak njegov učitelj je imel neka!: respekt pred malim učenjakom ter mu obetal, da postane še kaj velikega.
prišli pod goro Sinsj, je Mojzes tel vrh gore, kjer se mu prikaže Beg ter mu reče med drugim: •Oznani Izraelcem: ako bodete poslušali moj glas in se držali moje zaveze, tedaj ste moje izvoljeno ljudstvo* — torej bogaizvoljeno ljudstvo. Potemtakem so Izraelci pozneje Judje, sedaj tudi Židje ali čifuti imenovani, to bogaizvoljeno ljudstvo. Nismo propovedniki ne sv. pisma, ne sv. evangelija, zato se ne spuščamo globlje v to versko razpravo. Ampak to pa moramo reči: Nikjer ne v zgodbah sv. pisma, ne v evangeliju in nobeni krščanski knjigi ne najdemo zapisano, da bi bil Bog tedaj, ali kdsj pozneje govoril o slovenskih klerikalcih, da so ravno ti in nhče drug (bogaizvoljeno ljudstvo*. Pač pa nas sv. pismo uči, da je Bog Abrahamu in Jakobu rekel: (Abrahamu) »Tebe hočem blagosloviti in v tebi naj bodo blagoslovljeni vsi rodovi sveta* in (Jakobu): «In v enem tvojih poslancev bodo blagoslovljena vsa ljudstva zemlje*. In ta eden je Krist, Isveličar vsega sveta! In sedaj vam pridejo vseslovenski klerikalci, pa se nad milijoni sokristjsnov ter nad milijoni drugovercev proglasijo: mi klerikalci smo edini »bogaizvoljeno ljudstvo*. Dobro, pustimo jim to veselje. Kajti, če se izraz « bogaizvoljeno* ljudstvo upošteva po prvotnem značaju, tedaj so klerikalci: Izraelci, Judje čisto navadni — čifuti. So kakor Izraelci, ki so s svojim malikovanjem okužili sveto deželo Kanaan, so kakor Judje, ki so v Jeruzalemu križali Njega, Izveličarja sveta, so čifuti, ki za denar in dobrobit prodajajo svojo vero, če treba tudi Boga izpred oltarja. Stoji sicer zapisano: »Gospoda svojega Boga moli in njemu samemu služi!* ... in v prvi svoji postavi Bog sam govori: »Ne delaj si izrezanih podob, ne časti jih! Jas sem Gospod Tvoj Bog! In ti «bogaizvoljeni» kaj počno ? V neštevilu bratovščinah, Marijinih družbah,
eVelik gospod ali pa velik falot!*
»Oboje*, je mislil Janko sam pri sebi, «ako bi se ravnal po Vaših naukih!*
Šolskih knjig ni preveč ljubil. Izprevidel je kljub svoji mladosti, da so one nadvse pripravne ubijati duha in prost polet. Privatno se je vrgel z vso vnemo na naravoslovje, zvezdoslovje, zemljepis in zgodovino kskor tudi na fiziko in matematiko. Preštudiral je celo vrsto filozofov slednjič pa vrgel nje in njihove sisteme v kot med staro šaro ter si vstvaril lastno, svoji individualnosti odgovarjajočo filozofijo. Pregledal je vse recepte po-litičncsocialnih zdravnikov ter postal v dnu svoje duše že kot petnajstletni dečko najhnjši anarhist, ki se je polagoma prelevil v odločnega demokrata.
Nihče domačih ni slutil, kaj da vre in se kuha v mladih grudih njihovega redkobesednega študenta, ki se je za časa počitnic najraje mudil pod veliko tepko konci vrta, odkoder se je odpiral lep razgled po ravnini in še lepši pogled na nebotičae gorske velikane, ki so se vzdigovali zadaj za vasjo. Saj je hodil v cerkev kot nedkaj in opravljal druge ebligatne pobožnosti kot ostali vaJčani, s župnikom in kapi no m je živel v najprijaznejših razmerah kakor tudi s ostalimi valčani. Trdno so bili salo prepričani vsi, da bodo obhajali enkrat sijajno njegovo novo mašo in samoobsebi je umljive, da se je morala tega najbolj veseliti njegova mati.
Dalje prih,
na svojih shodih in božjepotih cašte in molijo vse drugo, Is Boga samega nel
Pa obrnimo ost narobe! Kakor Kanaan, če je postal poganski, postal je le po «bogaiivoljenem» Ljudstvu, tako bo naša Slovenija, če bo vsied brez in praznoverstva postala res km slu vsa okužena, poganska, zgodilo se bo to le vsled zasluženja • bogaizvoljenih* klerikalcev. Zato pa: O, da bi ta poganski Kanaan res že kmslu padel! O, da bi to nate, ne po »Slovencu* »bogaizvoljeno*, ampak po klerikalnih malikovalnih vbogozapeljano ljudstvo res že kmalu izprevidelo svoje zmote pa slo naprej po poti spoznanja in luči, kakor ji je prvotno Krlit sam vžgal.
Ti pa, klerikalni Izrael, nazaj, odkoder si priseli
Deželni zbor na obtožni klopi.
Polegel se je hrup odmevov obstrukcije, pomirilo se je razburjenje, provzročeno po nasilstvu klerikalne deželnozborske večine. Prišel pa je čas, ko javnost kot kompetenten sodni dvor prične z mirnim premislekom presojo in obsodbo nad tistimi, ki po vsej pravici kot krivci in sokrivci vero- in zakonolomstva spadajo na javno obtožno klop. Omejimo se za enkrat le na formelne pre-greške in, kakor je po kmečki prislovici .Bog sam sebi najprvo ustvaril brado", bodimo v prvi vrsti tudi mi sodniki v svoji lastni zadevi.
V mislih imamo način, kako deželni glavar in dvornega svetnika najbližji dvor postopa s časnikarji. Že lansko leto so se vsi časnikarji pritožili, da so jim z odkazanih prostorov deželno-zborska poročila onemogočena. Vsak deželni glavar bi se taki upravičeni zahtevi takoj uklonil, a napram pl. Šukljeju je bilo treba iti do skrajnosti, predno je blagovolil reagirati na pritožbe. Šele za drugo zasedanje so se časnikarjem pripravili prostori, podobni bolj k urnikom, kakor časnikarskim ložam. Deželni dvorec, velikansko poslopje, polno nepotrebnih prostorov — deželni glavar sam uporablja šest, baje celo osem sob zase — a glavni prostor namenu: deželnozborska dvorana je vseskozi zagrešena. Premajhen prostor brez vsake akustike, to je najmilejša obsodba. Tega zla ne štejemo v krivdo deželnemu glavarju pl. Šukljeju, pa kot sodniki izrekamo obsodbo nad vsakomur, kdor je zagrešil to krivdo v deželnem dvorcu. Za naš slučaj jo uporabimo le v toliko, ker če dvorana nima potrebne akustike že' zdolej, je vse graje in kritike vredno dejstvo, da vsled nedostatkov trpe največ ravno časnikarji v kotu na galeriji. Dostikrat ni naj man jo besedice razumeti in to celo v prav važnih slučajih. Tudi sicer sc je s časnikarskima ložama storil atentat na pravice občinstva na galeriji, kajti obe v kotu stisnjeni, sta se vkradli že itak omejenemu prostoru na galerijah, torej poslušajočemu občinstvu. Zato apeliramo: Časnikarske lože stran z galerije, dajte Ustom primernejše prostore, kje v sredi nad predsedstvom! Kako, to bodi Vaša skrbi
Pa ostanimo pri zadnjem zasedanju! Moč klerikalne večine, cvet korupcije se je dalo občutiti tudi časnikarjem. .Slovenec" n. pr. si je prisvojil celo ložo kar sam zase in sicer z izgovororom, da je dotični prostor namenjen za vse liste katoliške tiskarne. Ta izgovor je že samnasebi jalov, kajti prvič bi dve taki loži ne zadoščali za vse ljubljanske klerikalne liste; drugič pa v resnici razven .Slovenca" ni noben ostalih klerikalnih listov zastopan. Čemu tudi? Vsi ti listi imajo isto tendenco, isti namen, poročati svojim bralcem le tisto, kar govore klerikalni poslanci, zamolčati ali neresnično zaviti pa govore poslancev manjšine. To delo pa najlažje opravijo po izvirniku iz .Slovenca". Tako tudi prakticirajo, kakor rečeno, noben teh listov dejansko ni zastopan v dotični loži. In vendar je ta loža skoro vedno natlačeno polna. Kako to? Poslušajte en sam primeri To pot se je hotelo poročevalca .Gorenjca" v od-kazani mu loži, kjer je že itak pri ozkem prostoru in neprimerni mizi izročen na milost poročevalcev dveh dnevnikov, odstraniti iz te lože. Šel je na ono stran, kjer je sedel sam poročevalec .Slovenca" ter tega prosil, da mu prepusti ostali prostor. A dobil je v odgovor: .Ves ta prostor je za naše liste." Po mnogem iskanju in beračenju je šele dobil naš poročevalec svoj stol v prvoodločeni loži. Ni še preteklo deset minut od tega, pa se začne polniti .Slovenčeva" loža. Prihajale so razne dame, otroci, razni klerikalni mojstri i. t. d. To so torej tisti .poročevalci" klerikalnih listov! .Gorenjec" je takrat z vso dostojnostjo, z vso rszervo protestiral proti takemu sistemu klerikalne korupcije, in res, deželni glavar je za prvo dotično sejo odredil, da smejo te lože uporabljati le častnikarji, a da pri vsem tem ni mislil na resno ukrenitev reda, se je pokazalo še tisti dan. .Slovenceva" loža je bila ali vedno pona ljudi, ki ne spadajo tja, ali pa so, po večerni izdaji, sedeli notri kar vsi trije .Slovenčevi uredniki, navadno pa še državni poslanec Go-stinčar za nameček. Da ima .Gorenjec" pravico do svojega zastopstva, o tem smo že zadnjič omenili, apeliramo pa ponovno na tak prostor, kjer mu ni treba biti izročen na milost in Žrtev tovaršev.
Glede tu omenjenih nedostatkov zadene glavna krivda Vas, gospod deželni glavar! Dajte čutu pravičnosti zadoščenje, vsaj v tem oziru se ne kazite javnosti, da ste deželni glavar le za Vašo stranko 1 .Pa še nekaj i" Vi ste zastopnikom naprednega časopisja prepovedali pogovor s poslanci na hodniku pred zbornico. Dobro 1 Toda zakaj delate izjemo napram poročevalcu Vašega iz deželnega odbora oficijoznega glasila in ta je - ne izgovarjajte se tako, kakor bi rekli, neprevidno, vendarle .Slovenec"? In mislimo, da govorimo v interesu vseh gospodov tovaršev, tedaj tudi onih pri .Slovencu", če končno našo obtožnico še raztegnemo: Vsled obstrukcije in tajnih sej so časnikarji pri m o rani se potikati zunaj po hodnikih ter včasih ure in ure v nego-
•Fosip Prem*;
V mladem cvetju.
Komati. Dalje,
»Cinična F* se je začudila. »Nikakor ne! Vsak cinik se mi zdi smešen: čemu šiloma usiljevati svoje mrzle ideje drugim, ki se ž njimi morda prav nič ne strinjajo in se jim zde lahko smešne, saj ni nikjer zapisano, da ima ravno on prav in je nekak zanesljiv definicij modremu življenju. To pa o teh nasmehih, se mi zdi tako vsakdanja, že tolikrat iz-bičana hinavska navidezno«.!, da je že banalno, ako se kdo pregreši zoper njo!»
«V vas tiči nekaj filozofa, ako še ne precej,* je dejal Osole in napravil lahen poklon.
»No dal Taki ste! je dejala nekako užaljeno Anica. «Niti eno, niti drugo vam ni prav, sam Bog ve, kako bi vam človek ustregel. Oh, saj vem, da •o ženske najbolj smešne, kadar prično s svojim modrovanjem, ampak v časi, ako imamo pred seboj takega junaka, ki išče le v nas samih povod sa nadaljni pogovor, se moramo udati tudi tej nečednosti . ..»
Franu Osoletn je podplula lice lahna rdečica in hotel je oditi, menda iz same zadrege, a Anica jo morala to opaziti in ponudila mu je naglo kozarec vode.
»Saj ste prišli, da boste pili, ali ne P*
In tako se je ponavljalo dan za dnem. Anica navadno ni več modrovala, postajala je bodj šaljiva
in ko jo je nekoč Osole opomnil, da pristoja šala kaj slabo njenim remim, globokim očem, se je za-smejala na glas.
«0, kaki ste! Kakor kak zaljubljen trubadur, ki govori samo o solzah in vzdihih in ve, da je brez njih življenje mnogo lepše. Saj vas hočem samo razveseliti! Povejte mi vendar, zakaj ste vedno tako nekako žalostni: Ali ste mar pesnik?!*
•Zvečer, gospodična! Pesnik pa nisem!* ji je odvrnil Osole in odhitel v svojo sobico, kjer si je zagotovil, da je Anic* — šaljivka in zopet samo šaljivka in prav nič drugega. In šle so k vragu, vsaj za hip — vse njegove sanje... Nasprotno pa si je moral priznati, da mu dekle ugaja, bolj kakor je kdaj mislil, ker dasi je hotel delati z umom, je bilo srce vendar mnogo močnejše ...
Ko pa je odhajal od nje zvečer, je bil vse drugih misli: nežnočuteča in tako blaga se mu je pokazala, da ni mogel dvomiti več, da je to prava stran njene duše, dasi se hoče kazati včasi drugačno ...
Tako je počasi potekalo šolsko leto proti svojemu koncu, in obema se je bilo pripravljati za zrelostni izpit — Anici na učiteljišču, Osoletu na gimnaziji, a zadnji se ga je skoro bal — ne zaradi izpita samega, ampak zaradi posledic, ker je vedel, da se potem z Anico razstaneta, medtem, ko se je njuno prijateljstvo še tako utrdile, da sta si zaupala vse — kakor brat in sestra... Dalje prih.
tovosti čakati na zopetno javno sejo. S tem .čakanjem izgubi vsak mnogo Časa in — kar blagovolite gospod deželni glavar, primerno uvaže-vati: tako potikanje in čakanje zunaj po hodnikih izpostavljenim prepihom i. t. d. je vsekakor smatrati pod častjo našega stanu!
Resumiramo torej in apeliramo: gospod deželni glavar I Vsaj priznanje od naše strani Vam je gotovo, če do prihodnjič potrebno ukrenete tako glede nedostatkov v ložah, kakor tudi, da se za časa prekinenja javnih sej vsem zastopnikom listov odkaže primerne soba in konečno, da imamo dovoljenje za obisk deželnozborske restavracije. Zakaj tudi mi smo ljudje, ki ne žive samo od božjih in vsled slabe akustike neslišnih besed v zbornici, ampak, vsaj veste samiposebi, kako je . . .
Izkažite nam v tem oziru Vašo dobro voljo, na kar rade volje umaknemo nadaljno svojo obtožbo, le v tem oziru seveda!
Zgodovinski in slovstveni pregledaa prih. teden:
21. oktobra. — 1526. Ferdinanda I. izvolijo za češkega kralja. — 1601. f Astronom Tycho Brahe. — 1648. Proglasitev vestfaUkega miru. — 1795. Tretja in zadnja delitev Poljske. — 1796. * Pesnik Avgust pl. Platen. — 1845. f Naboji pisatelj Juri Alič na Laškem.
25. oktobra. — 1526. Moravani pripoznajo Ferdinanda 1. za svojega kralja. — 1657. f Iznajditelj barometra Torricelli v Florenci. — 1683. Ludovik Badenski premaga Turke pri Granu. — 1800. * Angleški zgodovinar Macaulay. — 1844.
♦ Kipar Viktor Tilgner. — 1854. Bitka pri Balaklawi ob Krimu. — 1878. Atentat na Španskega kralja Alfonza VII. — 1895. f Pisatelj dr. Jožef Muišec v Gradcu. — 1900. t Pesnik Jaka Voljč.
26. oktobra. — 1578. f Protestantovski pisale j Juri Ju-rišič v Ljubljani. — 1742. Francosko - bavarska vojna zasede Prago. — 1769. * Francoski revolucionar Danton. — 1818. t Pemik Ludovik Teobul Kosegarten. — 1850. * Slikar Janez Subic v Poljanah.
27. oktobra. — 1728. * James Cook, potovalec okoli sveti. — 1801. Napoleonov vhod v Berolin. — 1813. * Pisatelj dr. Matija Prelog v Hr*stju pri Ljutomeru. — 1817.
• Nabožni pisatelj France Kosmač na Koroški Beli. — 1835.
* Pesnik S mon Jenko na Podrečem pn Mavčičah. — 1870. Kapitulacija Metza in Bazenove vojne. — 1883. f Pisatelj Janez Mactin v Gradcu.
28. oktobra. — 1467. (1469.) * Humanist Erazmus pl. Rotterdam. — 1704. * FJozof John Locke. — 1848. Dunaj bombardirajo; Windischgrátz vzame Leopoldovo predmestje.
29. oktobra. — 1268. Konradina, zadnjega Hohenslau-fovci, obgltvijo. — 1656. * As ron a m Edmund Halley. — 1762. Bitka pri Fre bergu. — 1783. f Francoski pisatelj in matematik Alembeit. — 1795. Clerfayt osvoji Moguncijo.
30. oktobra. — 1697. Mir v Ryswijku. — 1813. Bitka pri Hanau. — 1857. * Akademični podobar Alojzij Progar v Dolenji vasi pri Mirni peči na Dolenjskem. — I860, t Alban Kircher. — 1864. Mir na Dunaju med Dansko na eni, med Avstrijo in Prusko na drugi staani. — 1870. Pariško ljudstvo zavzema rotovž.
Godovi prihodnjega tedna:
24. Blagota, Maliža; 26. Bonifacij, Zlatija; 26. Evarist Demetrij; 27. Sabina, Lovorka; 28. Sim. in Juda, Krešimir Mila, Bislav; 29. Narcis šk., Gradimir, Vojslava; 30. Klavdij muč., SLvovit, Vladika, Gorazd.
Sejmi prih. teden na Gorenjskem:
28. v Poljanah, v Radovljici (za živino) in na Skuručini.
Poučni listek.
Poučilo
kako se imamo ravnati pri legarju.
. 1. Legar aH vročinska bolezen ali tifus je kužna ali nalezljiva bolezen, ki nastane vsled le-garjevih bacilov Tudi mnoge druge bolezni, ki jim pravijo želodčna mrzlica, so pravi legar ali tifus.
2. Kako se legar razvija. Bolezen se pokaže dva do tri tedne potem, ko se je človek okužil. Najprej se razvija počasi in skrito. Boleti začne glava; napadenemu ne diši nobena jed in truden je — kakor pravimo — ves pobit. Potem se pokaže mrzlica; bolnika stresa mraz in trpi vročino in kmalu obleži. Med tem dobi bolnik tudi drisko; od njega gre svetlormeno blato; mrzlica postaja hujša dannadan in telesna vročina naraste proti koncu prvega tedna bolezni do 40 stopinj in še višje. Bolnik trpi vedno hudo žejo, njegov jezik je bel in suh; suhe so tudi njegove ustnice, spi pa nemirno. V drugem tednu je mrzlica navadno vedno enako huda, bolni!: pa močno oslabi in pokazujejo se razne živčne prikazni, kakor pla-host ali silno razburjenje. Le redkokdaj je brez kašlja (pljučnega katara); včasih se pokaže tudi pljučnica.
Tretji teden začne mrzlica zopet počasi in po stopinjah odnehavati in ako se je bolezen srečno obrnila, je bolnik na koncu četrtega tedna ozdravljen. Vendar potrebujejo ozdravljeni bolniki mnogokrat še po več mesecev počitka in krepčanja, da se popolnoma popravijo. Kadar pa se bolezen obrne na slabše, ostane mrzlica stalno huda, bolnik slabi čimdalje bolj, je vedno bolj nemiren in v četrtem ali petem tednu umre. Posebno škodljivi dogodki med boleznijo pa lahko bolnika še precej umorijo. Primerna postrežba in dobro ravnanje lahko obvaruje smrti mnogo bolnikov. Od 100 bolnikov jih umre pet do petnajst.
Poleg hudih slučajev se, kakor pri drugih kužnih boleznih, primerijo tudi manj nevarni, lažji - posebno pri otrocih,
I. prlloja »Gorenjcu11 if. 43 z 1.1909
3. Kako naj se ravna z bolniki. Nikar naj se ne zamudi, pravočasno poklicati zdravnika. Bolniku naj se med boleznijo in pozneje, ko počasi zopet okreva, daje le taka hrana, kakršno je ukazal zdravnik, ker ima bolnik vselej v črevih tudi rane. Napačna hranitev lahko pomnoži nagnjenje črevesa h krvavenju in tudi lahko umori človeka, ker pretrga črevo na ranjenih krajih. Zlasti je ta nevarnost velika takrat, ko gre bolniku na bolje in je vedno lačen. Še osem dni potem, ko je vročina že padla, ne sme uživati druzega kot tekočo hrano — pozneje šele zmečkan (pasiran) riž ali gres na juhi. Tri tedne potem, ko pade vročina, sme šele vstati Potrebno je, da bolnik dobro leži, da se ne preleži (ne dobi senj od ležanja) Dokler ima vročino, naj se po natančnem zdravnikovem ukazu cedijo bolniku usta in se mu skrbno tolaži žejo, ker bolnik v svoji zmedenosti ne prosi za vodo. Ako je vročina čez 39° C, je prav dobro bolnika umivati večkrat na dan z obstano vodo, kateri je primešan jesih. Skrbna postrežba mnogokrat ohrani življenje celo hudo obolelim.
4. Kako se prenese In naleze ta bolezen. Kal bolezni širijo okrog sebe bolniki, ki imajo legar ali tifus, največ s svojim blatom in scalnico, včasih tudi s tem, kar izbljujejo, kakor tudi s smrkljem in slino (kadar kašljajo, kihajo, bljujejo). Včasih se nahajajo še dolgo po ozdravljenju v izmečkih bolnikov kužne kali. Kateri krat izmečejo kužne kali tudi take osebe, ki so prišle v dotiko z bolniki ali okuženimi rečmi in dobile v sč kal okuženja — a same niso obolele, in taki ljudje so najnevarnejši za prenašanje bolezni.
Da se prenese bolezen, zadostujejo celo majhne trohice izmečka. Ako pridejo take trohice na telesno in posteljno perilo, obleko, tla (pod), na jedilno posodo in kozarce, posebno pa na jedila, kakor mleko, zelenjavo, sadje, solato, jih drugi ljudje prav lahko dobijo v se. Nadalje morejo celo muhe prenesti bolezen. Z umazanimi rabljenimi stvarmi se kdo tem laglje okuži, ker bolniki v svoji nezavesti mnogokrat spuščajo svoje odpadke (blato, vodo i. t. d.) kar pod se.
Ako se prenese kal legarja v najbližji okolici bolnika (v isti hiši), zbolijo navadno le posamezne osebe.
Ako pa se prenese kal bolezni na reči, ki splošno služijo kot hrana — na pitno vodo, mleko —, lahko zboli velika množica ljudi; da kakor kak izbruh zboli lahko na stotine in tisoče ljudi. Dalje prih.
Gospodarski del.
Gnojimo travnike!
Naši gorenjski gospodarji se sa gnojenje travnikov, žal, ki vse premalo brigajo. Koliko vee krme bi se lahko pridelalo, če bi travnike redno in izdatno gnojili. Tudi naša Živinoreja bi se v tem ozira mnogo povzdignila, ako bi travnike redno gnojili. Pa utegne morda marsikdo reči: S čim naj pa pognojim travnike, gnoja imam komaj za njive zadosti. Druzega gnojila pa itak nimam. — Le počasi, dragi kmetovalec 1 Ti imai zadosti gnoja, samo izkoristiti ti ga je treba. Koliko gnojice bi n. pr. lahko pridelal v gospodarstvu, samo če bi hotel. Tudi mešani gnoj ali kompost bi lahko napravljal, k temu ti jO potreba samo malo več dela in potrpežljivosti. Saj ni treba v gospodarstvu iako delati, kakor so delali naši pradedje. Časi, ko je bilo vse ceneje, so minuli. Sedaj je vsaka stvar dražja in tudi kmetovalec mora gledati nato, da si z umnim gospodarstvom poveča svoje pridelke. Pridelke na travnikih je pa možno povečati le z izdatnim gnojenje m in z umnim oskrbovanjem.
Za gnojenje travnikov rabimo lahko raznovrstna gnojila.
V prvi vrsti se rabi za to delo hlevski gnoj, s katerim se pa gnoji le tam, kjer imajo gospodarji dosti travnikov in živine, njiv pa malo. V splošnem se gnojenje travnikov s samim hlevskim gnojem ne priporoča, ker deluje preveč enostranski- ; ima namreč v primeri z dušikom in kalijem, premalo fosforove kisline v sebi, katera je posebno potrebna za detelje in razna stročnata zelišča. Zaradi tega tudi vidimo, da po travnikih, katera smo pognojili samo s hlevskim gnojem, rasto preveč takoimenovane kobuhrce, ki dajejo v prvi kakor tudi v drugi košnji veliko trdih palic (štibalj) so bolj pripravne za kurjavo kot za krmo. Zato je potrebno tam, kjer se gnoji s samim hlevskim gnojem, pognojiti z gnojem, kateri ima v sebi tudi fosforovo kislino. To najlažje dosežemo, če pogno-jirao zraven le s Tomasovo žlindro (400 kg na oralo) ali s supetfosfatom (200 kg na oralo).
Jako izvrsten gnoj za travnike je gnojnica,
Sosebno za trave, katerih je največ na travnikih, leluje pa tudi precej enostransko, ker ji tudi primanjkuje fosforove kisline, zato je najboljše, da ji isto v podobi Tomasovo žlindre ali tupsrfotfatov dodamo. Najboljše pa se stori, da se travnike po-gnoji letos s gnojnico, drugo leto pa i zgoraj orne* njenimi gnojili, katerih so vzame tako množino kot je zgoraj pri hlevskem gnoju povedano. Zs 1 oralo (joh) je treba tedaj okoli 30 sodov gnojnice, Ce drži sod po 6 hI tedaj skupno 180 hI gnojnice« Z gnojnico pognoji sa travnika spomladi, ka*
kor hitro je prič ia trava zeleneti, in sicer v kakem vlažnem vremenu.
Tudi kompost ali mešani gnoj je jako dober za travnike, katerega se pa pri nas Se skoraj pozna ne. Ta gnoj se vozi jeseni na travnike in zgodaj spomladi razstrosi.
Kjer pa manjka teh gnojih, pognoji naj se pa travnike z umetnimi gnojili, katera, kakor uče bogate izkušnje, mnogo pripomorejo k uspešni rasti trav in detelj na (ravnikih. Za naše razmere najvažnejša umetna gnojila so: Tomasova žlindra, razni super fosfat«, kajnit in kalijeva sel.
Is Tomasovo žlindro ;ali kajnit se trosi v jeseni ali po zimi po snegu (tadnje je bolj priporočati, ker se delo lahko bolj enakomerno vrši), da se do spomladi raztopita. S superfosfitom in kalijevo soljo pognoji se pa spomladi, ker se ti dve gnojili hitrije rattopiti. Za eno oralo je treba 600 kg umetnih gojil in sicer polovico Tomasove žlindre, polovico pa kajnita, ali pa če je zemlja bngateja na kaliju, se vzame 500 kg Tomasove žlindre in 200 kg kajnita in nasprotno.
Mesto teh dveh gnojil se vzame lahko -iOy0 kalijevo sol in superfosfat (rudninski). Prve se vzame 100—150 kg, drugega pa 300 kg na oralo.
Pač pa je pri gnojenju z umetnimi gnojili treba gledati na to, da se gnojilo, kar je že samo-natebi umevno, v pravem čara in pravilno raztrosi.
T. J.
Tedenski sajam v Kranja dno 18. oktobra
1909. Prignalo se je — koštrun, glav 116 domače goveje živine, 46 glav bosanske goveje živine, 218 glav goveje živine hrvaške, 1 domače tele, — hrvaških telet, 51 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 10 domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36 -40 K. Pšenica K 1350, proso K 775, rž K 9 50, oves K 8 — , ajda K 9—, repno seme K, fižol ribnlčan K 1350, man-dalonKil — koks 1450,krompir K 1 '80 za50 kg, seme dom detelje K 65*—.
Dopisi.
Z Bleda. Na shod uaprednjakev, katerega je sklicala narodna napredna stranka, se ni preteklo nedeljo v hotelu «Tr'glavu» sešlo toliko naših domačih somišljenikov, kakor je bilo pričakovati. Mnogi niso prišli, ker niso vedeli zanj, kajti bil je premalo razglašen. Mnogi pa tudi niso prišli iz brezbrižnosti in malomarnosti, čel: Bodo že brez mene opravili. Tako so naši sosedje iz bližnje okolice napolnili dvorano, dočim je veliko somišljenikov domačinov ostalo doma. Pa bi bilo vredno priti poslušat deželnega poslanca dr. Vilfana in odposlanca nar. napredne stranke iz Ljubljane dr. Žerjava. Prvi je govoril o delovanju deželnega zbora, drugi o organizaciji stranke. Oba govornika sta mirno in stvarno poročala in izvrstno rešila svojo nalogo. Ko je na to dr. Hočevar utemeljeval potrebo, da se ustanovi za Bled in okolico politično drušlvo in obljubil, da bo deloval v tem smislu, je g. Repe stavil pismeno resolucijo, ki je bila sprejeta enoglasno. Prav bo, ako prinese ta shod vendar nekoliko življenja med naše ljudi. Politična izobrazba je potrebna in tudi mi ne smemo zaostali, upamo, da nam k temu veliko pripomore naše politično društvo, ki se menda ustanovi prihodnji mesec.
h BegUBj pri Lescah Ko smo v št. 401 •Domoljuba* brali dopis iz Lesec, smo bili zares prav radovedni, kdo so oni hvaležni Leščan', katere bi z dopisnikom vred na prste ene roke našteli, ki so odhajajočemu župniku v toliko hvaležni za spretno gospodarjenj*, katero jo najbolj izkazal s tem, da ni hotel odriniti prej, dokler ni imel vseh poljskih pridelkov spravljenih. Sploh bi pa svetovali Lclčaaom, kakor ja svoj čas, ko je prejšnji župnik tu iz Bgunj odšel, leski župnik oskrboval tudi begunjsko faro do prihoda sedanjega župnika, da naprosijo našega župnka, da sedaj tudi lesko faro obskrbuje, da mu ne bode toliko dolg čas kot dosedsj, tako da je srečen trenutek, če ga sedaj v cerkvi, v župništvu ali Soli najdeš, ker si mora zmeraj iskati zabave v jahanju, lovu ali gostilni, ter da na so prazni k na prižnici in z zvooenjem oznanjene maše zadnji trenutek zavoljo neke poroke več ne odpove? btotako bi tudi, ako se šj kot že enkrat volk pri tepe v lesko občino, imel bolj priložnost zasledovati ga, mogoče ša tudi streljati.
Il Železnikov. Martinkov očka so «žegnamko» na krščanski podlagi prav sijajno praznovali. Popoldne so šli v župnišče in okrog 10. ure zvečer so odhajali iz župnilča precej natrkani od vinske kapljice, katera se je povžila brez občinske naklade. Komaj pridejo do vodnjaka, se zasliši močan glas, ki je provzročil, da so jirhaite hlače dobile poškodbe, ker če bi bile sukaene, bi jih sploh ne bilo mogoče več zakrpati. OJe Martink so jo mahali naravnost v Gornje Železnike, in ker so se baje le preveč nasrkali dobre kaplje, pričela jih je neka nadnaravna sila vleči k tlom in naposled se je videla čudna prikazen. Človek bi komaj verjel, toda bilo je res, oča župan so rili s nosom po cesti in
le s težkim trudom so se zopet spravili pokoncu ter šli uradno v bližnjo gostilno napovedal policijsko uro. Seveda so se gostje posmehovati nabren-kanerau in povaljanemu županu, ki se ni pogledal in ogledal prej, prodno je stopil v javni lokal. Boljše bi bilo za njega, da bi ostal lepo doma za pečjo, kakor pa dela občanom sramoto v pozni noči in tudi teti Mici bi §*> ne b lo treba jeziti in skrbeti, kje da hodi. Bilo mu še ni dosti, kolomastil je še v Spodnje Železnike, ker se ga je zopet na-hrulilo, da je moral plačati dolg za svojega zeta in šele ob dveh zjutraj je lel proti domu kakor, da bi bila vsa cesta njegova. Drugi dan zjutraj ga je pošteno ubrala teta Mica, ki je imela tudi čisto prav, saj bode z njegovim županovanjem prišel še na kant. Sliši se pa, da bodo temu zagrizenemu in pristranskemu županu napredni Železni ka rji kmalu preskrbeli pokoj, da se bode znebil skrbi, posebno bodo pomagali gostilničarji, da bode dobil za zvesto in neumorno delovanje kot župan pokojnino vsak teden 6 dni in nedeljo povrhu po dnevi pa prosto luč. Župniku Marčiču pa svetujemo, ako ima kaj odveč vina, naj ga rajši da revežem, ker če bode oče župan še enkrat se tako nasekal v župnišču, Vam bode že teta Mica navila uro, ki kratkomalo ne trpi, da bi Martin v župnišče hodil popivat. Teta Mica ima čisto prav.
Umetnost in književnost
..Matica Slovenska" izda za 1. 1909 sedmero knjig in sicer: 1. Bleiweisov Zbornik (študije o literarni in politični naši zgodovini Bleivveisovih in Levstikovih  časov);  2. Zabavna knjižnica;
3. Knezova knjižnica (obe z zabavnim čtivom);
4. .Onjegin", pesnitev Rusa Puškina, prevedel dr. Ivan Prijatelj; 5. .Koroška' I., zemljepisni del (s slikami in z natančnim jezikovnim zemljevidom te dežele, napisal dr.M.Potočnik);6 Stanko Vraz (obsežna študija, napisal dr Branko Drechsler); 7. Strekelj: Narodne pesmi. — Knjige so malone natisnjene in se bodo letos rano razpošiljale. Naj zato čimpreje pošlje članarino (4 krone), kdor želi dobiti letošnje knjige.
Zemljevid ..Matice Slovenske \ .Matica Slovenska" daje na znanje, da se na naročila brez obenem poslanega denarja ne more ozirati.
Poglavje o govedoreji na Kranjskem je naslov XI. zvezku kmetijske knjižnice, ki jo izdaja c. kr. kmetijska družba kranjska in ki je ravnokar izšel. Novoizišli svezek, ki ga je spisal družbeni ravnatelj Gustav Pire je zbirka spisov, ki so bili ravnokar objavljeni v «Kmetovalcu« glede vprašanja, s katero tujo pasmo je požlahtnjevati naš) domačo goved. Pisatelj utemeljuje prednost simodolske pasme za Kranjsko, ne da bi se izključno le za to pasmo zavzemal, pa odločno govori proti porabi pomurske pasme ter je istotako odločno za rabo žlahtnih planinskih pasem, naj bodo sive ali lisaste, samo da resnično omogočijo izboljšanje domače pasme. Knjižica, ki vsebuje tudi praktične migljaje za izboljšanje nale govedi, le dobiva pri kmetijski družbi po 25 h s poštnino vred (denar je naprej poslati, in sicer najceneje v poštnih znamkah). Ta cena pa velja le za družbene ude, za druge in v knjigotrštvu stane 30 h brez poštnine.
Družba it. Mohorja ▼ Celovcu je vsled večjega dela v tiskarni in ker je izvršila vse knj'go-veško delo v lastn*, povečani in z novimi stroji opremljeni knjigoveznici, malo pozneje kakor lansko Ifto dogotovila lete š »ji knjižni dar za svoje člane. Vendar bodo društven ki prejeli knjige tako zgodaj, kakor je bilo v navadi prejšnja leta. Ko jih bosta zima in dolgi večer zbirala na klopi ob čedni mizi v kotu sobe, bode že lahko črpali zdravo hrano za glavo in srce iz novih knjig, ki jim je bodo prinesle letos za stari dve kroni precej več kakor druga leta. Razpošiljanje knjig se prične prihodnji teden; najprej jih prejmo najoddaljenejši člani — v Ameriki, Afriki in Aziji — za njimi najbližji — Korošci — potem pa 1. člani v raznih krajih zunaj slovenske zemlje; 2. porelka, krška in sanjska škofija; dalmatinske in bosenske skoti e; djakovska, zagrebška in ogrske škofije; sekovska in videnska; 3. ljubljanika, 4. goriška, 5. tržaško-koprska, 6. la-vantimka škofija. Celovški in vsi udje, ki prejemajo knjige naravnost v tiskarni, naj pridejo čim preje ponje, da nam ne bodo delale predolgo na-potja v itak tesnih naših prostorih. C aoi dobe letos sedmero knjig, in sicer: 1.) Koledar za leto 1910; 2) Slovenske Večernice 63. zvezek. Vsebina: S jse i Luka. Kmečka novela. Spisal Ivan Cankar. — Slovenci v Lurdu. Spiaal Kraver Miško. — Popotnikove povesti. Spisal Josip Kraflic. 3.) Navzgor-navzdol. Povest iz polminule dobe. Spisal dr. J. Vošnjak. 4.) Pisana mati. Povest. Spisal J. F. Malo-grajski. 5) Podobe iz miujonikih dežel. I. zvezek. 6) Marija v zarji slave. 7) Mo itvenik.
Trgovski koledar ia lato 1910 je izšel ter ima sledečo vsebino: Slovensko trgovsko draštvo •Merkur* in odbor, posredovalnica, trgovski dom, koledar, kolkovne lestvice, podrobna določile za kolkovanje listin, spisov, računov itd. poštne določbe, obrestne tabele, tabela zarazredčeije alkohola, dolgostna mera, mera za sukno, uteži, kovani denar, mera in uteži nekaterih držav, ki le niso uvedle metričnega sistema, preračunjevanje tabele, užitninska tabela za mesto Ljubljana, uvozna carina, tabela sa proračunjavaaje domaČega In tujega denarja, tabela sa itračooaaje dni
od enega datum« do drugega, avstrijski konzulati, računanje obresti, trgovsko-obrtni strokovni tolmač, pokojninski zakon >.a zasebne uslužbence, menica, kontokorent, podporni zaklad slov. trgovskega druStva <Merkur*, pojasnila o oškodnini za na železnici poškodovano blago, ugodnosti na železnicah za trgovske potnike, ki imajo kovčege z vzorci, potni list, razprodaje, krošnjarstvo, dopustnost trgovskega potovanja, kako se protokolira firma, kaj je treba storiti osebam, ki kočejo postati samostojni trgovci, posebna določila za izvrševanje trgovine z mešanim blagom, trgovine s špecerijskim, materijalnim in kolonijalnim blagom, kako se dobiva davka prosti bencin, kdo sme sejmariti in v kakem obsegu in užitninška tarfa za meso in vino izven zaprtih krajev. Letošnji koledar se odlikuje po obširni izborni vsebini, tako da je vreden sovrstnik dosedaj izišlih koledarjev društva * Merkur«. Koledar prav toplo priporočamo občinstvu, posebno pa slovenskemu trgovstvu. Koledar je uredil g. dr. R. Mam. Cena mu je s poštn<no vred K 1 20.
Iz kranjske okolice.
Gospodarske zadeve. Podraženje prašičev že sedaj čutimo v okolici Kranja in v Kranju. Nekateri mesarji koljejo prašiče za prvo slast, a klobasice so tako majhne, da je joj! Kaj pa šele bo! V tej draginji je zapopadena tudi visoka cena zabeli — špehu — masti. Mesarji v Kranju so poskočili od 1*68 K na 1-80 K pri kg špeha novega. To je že višek draginje — kakršna bi se našla le okrog večjih mest. Ljubljanski mesarji, upamo, da bodo pač malo milostljivejši! Dokazana istina pa je, da je v letošnjem letu našim gospodarjem v tem okrajnem glavarstvu za neko kugo v kratkem času poginilo nad 300 lepih prašičev.
Za živinorejce! Tudi pri goveji živini gre v naši okolici marsikaj nazaj namesto naprej. Mnogo goveje živine pogine pri nas čez leto in dan, kar bi se pa lahko dokaj nesreč nahranilo in preprečilo, ako bi naši živinorejci pri reji upoštevali le 10 glavnih pravil, kkušnja zahteva za prvo silo sledečo: 1.) Daj govedi čiste, tečne hrane; 2) Napajaj je z čisto vodo; 3.) Govedo bodi v suhem zračnem hlevu; 4.) Gnoj odpelji sproti in gnojnica se od-takaj takoj v gnojno jamo; 5) Ne pusti, da bi govedo stalo v hlevu na prephu; G) Daj živini v hlevu potrebne svetlobo; 7.) Ne putti, da bi bil j v hlevu polno pajčevin in pajkov. Ometi večkrat hlev z metlo; 8.) Goveji hlev naj se prebeli vsaj vsako drugo leto; 'J ) Ne muči živali s preobloženim vozom in ne pretepaj jo; 10.) Poglej večkrat| kje pase tvoj pastir živino in kako ravna ž njo.
Ob štiridesetletnici starti pesnika Simona Jenka vrlim gorenjskim sinovom v premislek! Naš vrli gorenjski pesnik Simon Jenko je še brez spomenika — brez spominske ploče. V rojstni vasi Podreči in v Mavčičah že mislijo na to, kako bi se napravilo to ali ono. Najprej bi začeli s primernimi ličnimi razglednicami. Za to prosimo veleugledno slovensko pisateljsko društvo v Ljubljani, da sproži prvo besedo in prvi nasvet!
Naš Simon Jenko par zasluži, da slavimo mu spomenik! (Jorenjska skoraj naj dobi ga, njej bil ji; pevec urenik. Na noge, bratje, pokažimo — da Simon Jenko u« je bil . . . da pesmi nam iz srca pel je, in ž njimi rod svoj je blažil!
A. K. S.
V Kranju, dne 23. oktobra 1909.
Državni zbor je bil otvorjen v sredo, dne 20. t. m. in je imel dosedaj dve seji, ki sta bili še dokaj mirni. Vlada je predložila poslanski zbornici novo predlogo glede davka od poslopij. Zakonska predloga obsega najemninski in razredni davek. Na drugi seji, včeraj, se je izvolilo tudi predsedstvo, in sicer je bil izvoljen za predsednika zopet dr. Pattai, kije dobil 2G6 glasov j 141 glasovnic je bilo praznih. Za podpredsednike so bih izvoljeni: Dr. Steinwender z 288, Pernerstorfer s 307, Starzynski s 3X4, Pogačnik s 208 in Zazvorka s 205 glasovi. Vidi se torej, da je bilo glasovanje zelo neenotno. (Slovanska Enota» je vložila nekoliko nujnih predlogov, med katerimi je omeniti Krama i'ev predlog, da se izdela zakon za varstvo narodnih manjšin, ter Durichov, da osnuj država v mešanih krajih šole za manjšine. Prihodnja seja je v torek.
Goriške volitve. Gorica, 22. oktobra. Pri včerajšnjih volitvah v skupini slovenskih mest in trgov je bil izvoljen Andrej Gabršček s 402 glasovi proti Matiji Fabianu, ki je dobil 258 glasov. — V skupini italijanskih mest in trgov so zmagali kaadi-datje narodno-liberalne stranke proti kandidatom ljudske stranke, z večino približno 500 glasov.
bpanija. Padec vlade. Madrid, 22. oktobra. Kabinet Maora |e odstopil
Madrid, 22. oktobra. Kralj je konferiral z M o r e t o m in s predsednikoma zbornice in senata.
Madrid, 21. oktobra. Iz Bilbao in Corune prihajajo vesti, da so biti v teh me&tih proti vladni »hodi, na katerih se je govorilo zelo strastno. V Goruni je vojaštvo koncentrirano iz strahu pred nemiri.
Madrid, 22. oktobra. Republičanska stranka je sklenila, prirediti v zvezi s socialisti in s delavskimi organizacijami po celi deželi velikanske demonstracije proti reaciji in za ideale svobode.
Madrid, 22. oktobra. Kralj je poveril sestavo nove vlade Moretu.
Danska vlada. Ko dan j, 22. oktobra. V zbor niči se je vložil sledeči predlog: Folkothing izreka ministrskemu predsedniku kot voditelju in članu vlade nezaupanje in prehaja na dnevni red.
Bomba. Monakovo, 21. oktobra. Na Burg strast" se je razpočila bomba, ki je razdrla cesto in je demoliranih nekaj oken.
Srbska kriza. Belgrad, 22. oktobra. Kralj Peter je sprejel demisijo Novakovice-vega kabineta in je pozval voditelja radikalcev Pa* i d a in Ljuba Stoj ano vi c a, da sestavite novo vlado.
Revolucija v Nikaragnl. N e v? y o r k, 22. oktb Po poročilih iz Blutfluldsa je polovica republike v rokah uttašev.
Novičar.
Poročil se je dne 20. t. ra. gospod Rudolf Rooss, trgovec v Kranju, z gospico Olgo Dev iz znane narodne rodline deželnosodnega nadsvetnika g. Deu-a v Ljubljani. Čestitamo!
Občinske volitve v Šenčurju pri Kranju je deželna vlada ovrgla.
Droitvo aa varstvo otrok In oikrbo mladine za kranjski sodni okraj ima kljub kratki dobi svojega obstanka pokazati lepe vspehe svojega človekoljubnega delovanja. V 1. 1908 je omejilo društvo svoje poslovanje na to, ds je poizvedovalo o zanemarjenih otroch in sirotah, ki bi bile v prvi vrsti potrebne, da se oddajo v poštene hiše, k dobrim mojstrom ali v zavode v izrejo. Leto 1909 pa pomeni začetek pravega društvenega delovanja. Društvo je poslalo dvanajstletnega dečka iz Kranja in prav toliko starega dečka iz Podbrezja v sale-zijanski zavod na Rakovniku pri Ljubljani in plačuje za vsakega po 24 K na mesec Desetletnega dečka iz Spodojrga Brnika je dalo v izrejo nekemu posestniku v Šenčurju pri Kranju proti mesečnemu prispevku 5 K. Dvanajstletni deček iz Kranja se je izročil v poboljševalnico deželne prisilne delavn;ce v Ljubljani, zanj se plačuje po 90 v na dan. Gluhonemi deček iz Kranja je sprejet za šolsko leto 1909/10 na ustanovni zavod za gluhoneme v Ljubljani proti plačilu 300 K na leto in preskrbi potrebne obleke. Kar se tiče društvene kronike, omenjamo, da se je vršil ustanovni občni zbor dne 9. junija 1908; izvoljeni odbor je imel dve seji, pri prvi seji se je odbor sestavil, pri drugi se je temeljito pretresovalo o društvenem delovanju. Drugi občni zbor je dne 7. junija 1909; udeležba je bila jako pičla. Ž-limo, da se to prekoristno društvo čim krepkejše razvije in da nam pristopi čimveč članov, ki bodo s svetom in dejanjem pomagali, da so reši naša propala in zanemarjena mladina, da se dobro vzgoje naše sirote, katerih imamo toliko po vseh krajih naše dežele. Članarina znaša 1 K. Prijatelji sirot, prihitite in pristopite v obilnem številu k društvu!
•Skrajna izprijenost*. Pod tem naslovom je pobožni «Slovenec« priobčil vest, da je nek ljubljanski oženjen črevljar onečastil svojo 14 letno hčer in da je vsled tega v preiskavi; dozdevnega zločinca navaja katoliški list s polnim imenom in naslovom. To je napravilo na javnost tak ulis zaničevanja, da so se celo klerikalci zgražali nad »Slovencem*. In to je lahko umevno, kajti dokler je stvar v preiskavi, zločin še ni dokazan, pošten list tudi iz previdnosti ne bo postavil ime osumljenca na javni sramotni kamen. Čudno pri trm pa je dvoje: prvič, da se katoliški list, ki ga sam škof celo otrokom priporoča s tako slastjo, bavi s svinjarijami, drugič pa, kje je »Slovenec* izvedel, da se dotični nahaja v preiskavi. Ker nočemo sumničiti, da nekdo iz «Slovenceve» stranke izdaja uradne tajnosti c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani, upamo, da nam bo •Slovenec* sam povedal vir, iz katerega je zajel svojo »skrajno izprijenost*.
Spokorjeni grelnik. «Slovenec* se je bil svoj-čas menda nalašč na debelo zlagal, da se je dr. Žerjav pred poroko —- spokoril in opravil spoved. »Gorenjec* je vspričo te laži prijel (Slovenca* za ušesa, pa mu svetoval, da je »Slovenec* sam nujno potreben pokore in spreobrnenja. Ž s smo obupali, da je bil ta naš nasvet zastonj, ali glejte, včerajšnji »Slovenec* lepo spokorjen priznava, da je dolično njegovo poročilo »o nekem doktorju* kot spokorjenem grešniku — zdaj, ko se je »Slovenec* spokoril, ne maramo reč?, zlagano, ampak zlobno in nalašč izmišljeno. Smili se nam njegovo včerajšnje javkanje, da se je ta poroka vendarle cerkveno izvršila brez vsake spovedi. Tak vzgled tudi mi našim Ga-renjcem ne maramo priporočati v posnemanje. Prosimo pa gospode v Ljubljani, naj nam povedo, v katerih božjih ali v katerih cerkvenih zapovedih stoji zapisano, da je spoved neobhodno potrebna za sklepanje zadnjega 7. zakramentov. Državni zakoni o tej, iz krščanskega naziranja gotovo lepi šegi kot postavnemu določilu prav nič ne vedo. Kdor pred poroko noče iti k spovedi, ga cerkev v to ne more siliti in če se cerkev obotavlja za sklep zakona, se dotični lahko civilno poroči. Ker se pa take skrajnosti cerkev boji, zato navsezadnje prav rada blagoslovi tak zakon po navadnem cerkvenem obredu — brez spovedi. Ali ni tako P
Turška razsodba »aa otroka*. Iz Novega Mesta nam poročajo: Pri nsšem okrajnem glavarstvu in pri županstvu y Kandiji so razmere, hujše kakor na Turškem. Zupan Zurc gospoduje kot turški paši, pravijo, da ima vsakega okrajnega glavarja »v roksh*, sedanji glavar baron Rccbbach hodi le na lov, vse drugo pa prepušča neizkušenemu praktikantu nekemu Goliju. Ta Gr,.ija je zadnjič kar samolastno sodil »demonstrante*. Zdaj pa je napravil pravo »Salomonovo razsodbo*. Nek šolarček, ki stanuje pri Zurcu, je ukradel 150 K. En del tega denarja (bojda 40 K) je podaril prijatelju šolarčku iz četrtega razreda, rekel mu je, da je denar naš d. Nezreli mladiči so se imeli nekaj časa dobro, trga, ki je dobi 40 K, so izkušali tovariši oskubiti na razne načine. Zapravil je G K. o.talo pa, ko se je zbal strica, je vrgel proč. Denar so našli in ga oddali Zurcu. Ta je fanta z žuganjem, pretepavanjem in zaporom hotel prisiliti k izpovedbi, da je svoji stari materi izročil 80 K od ukradenega denarja. Ravno tako je tudi dečkovo staro mater izkušal prisiliti k tej izpovedbi. Pa mu je v obeh slučajih izpodletelo. Zato pa jo svoj namen dosegel na drug način, prišel mu je praktikanl Golija na pomoč. Ta je razpisal obravnavo, sam in kar nakratko sodil. »Salo-monska razsodba* pa se glasi: fant, ki je ukradel denar, se oprosti, oni drugi pa, kateremu je dal 40 K, se obsodi na 14 dnevni zapor in tri leta prisilne delavnice, ali pa takoj iz zapora izgnan v — Ameriko. Pritožba ni bila dopuščena. Ta turški Salomon se je v toliko premislil, da ko je deč k odsedel prejokanih 14 dni, ga je z nemškim potnim listom poslal v Ameriko. Tako se dela pri nas «za otroka* !
Koncert priredi Narodna čitalnica v Škofji L »ki v svojih prostorih v soboto, dne 30. oktobra 1909. Spored: 1. I. Fučik: »Triglav*, koračnica, svira salonski orkester; 2. Dr. G. Ipavic: »Poročni zvon*, mešan zbor; 3. a) I. Brabms: »Zaman pod oknom*, b) Schumann: »Posvetilo*, samospeva za sopran s spremljevanjem na klavirju; 4. O (T nheim-Fetras: «Barcarola iz H< ft'manovih pripovesti», svira salonski orkester; 5 a) F. Drdia: «Madrigal», b) Moszkc w -ski: «Bjlero», gosli s sprernljevaujem na klavirju; 6 Narodne pesmi: a) »Kukavica*, (koroška), b) »Saj sem ti pravil mnogokrat*, mešan zbor, 7. a) I. Hatze: »Pastir*, b) O. Dev: »Ptička*, samospev za sopran s spremljevanjem na klavirju; 8. R. No-vaček: »A hoj!* koračnica, svira salonski orkester. Zičetek točno ob pol 9 uri. Vstopnina: Za osebo 1 K, rodbino 2 K, stojišča 50 v. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
Domžalskemu Sokola na pomoč! Domžalski Sokol si gradi telovadnico, ki jo krvavo potrebuje. Gradi si jo, ker jo mora imeti, ker nima nikjer prostora za telovadbo. Kak boj bije domžalski Sokol za svoj obstanek in za slovenstvo v Domžalah, ni znano slovenski javnosti. Domžale utegnejo postati po eni strani drugo Kočevje, po drugi pa jih gotovi ljudje hočejo tpraviti pod klerikalni podplat. Kar se tiče neraštva v Domžalah, je stvar taka, da imajo Nemci že vso oblast v rokah. Tovarnar Lädst älter je prvi občinski svetovalec, kateremu je značajni župan Janežič pokorni sluga. Pravzaprav je v slovenskih Domžalah župan Tirolcc Ladsl älter, ki ima okoli sebe zbrane same kimavce, ki so odvisni od njega denarno ali na kak drug način&i« Značilno je, da so v občinskem odboru tudi Lädst ätterjevi hlapci! Po drugi strani sega klerikalizem po lepih Domžalah. Gradi si društveni dom, ki bo stal ogromno svoto 80 000 K, kar bo financirala ondotna klerikalna hranilnica. Ljudstvo se vzgaja v klerikalnem fanatizmu in kdor se posluži knjig «Prosvetine» knjižnice, zabeleži si ga župnik Bermk, ki hoče sicer veljati za tolerantnega moža, potem pa lete s prižnice strupene pšice čez sovražnike svete vere. Take so razmere v Domžalah. Napredni slo ven ki element je osredotočen le na majhno število zavednih mož, ki delujejo z vsemi močmi za slovenske narodne cilje. Zal, da jim je dele vanje vsepovsod otežkočeno in če jim ne pride pomoč, morajo omagati in popustiti z gorkim srcem za-pričeto narodno delo. Eden glavnih faktorjev za povzdigo slovenske zavednosti v Domžalah je on-dotni Sokol, ki si kakor že omenjeno, zida svojo telovadnico. Primanjkuje mu pa sredstev, primanjkuje mu jih tako silno, da, če jih v najkrajšem času nc dobi, bi moral ustaviti gradbo. To se ne sme zgoditi! Domžalski Sokol si mora zgraditi svoj dom, zato mu priskočimo zavedni Slovenci z denarnimi prispevki na pomoč 1 Ne odlašati, takoj dajte zanj, kolikor mislite dati. Ako prepustimo domžalskega Sokola njegovi usodi in mu ne priskočimo v veliki sili, prepustimo tudi domžalske Slovence nemški in klerikalni strahovladi. V par letih bi znali doživeti, da bi morali govoriti o nemških Domžalah. Komur je mar, da se slovenstvo vkrepi v narodno tako hudo ogroženih Domžalah, poslal bo domžalskemu Sokolu ali pa našemu uprav« ništvu za domžalskega Sokola svoto, ki jo lahko utrpi v narodne namene, V dejanju pokaži, kdor si zaveden Slovenec! Domžalskemu Sokolu na pomoči «Na zdar!»
Frančiškani — iportmani. Sklicujoč se na paragraf 19 tiskov, zakona z dne 17. dec. 1862, drž. zak. štev. 6 ex 1863 zahtevam z ozirom na dopis,  ali  novico, objavljeno pod zaglavjemi Frančiškani — športmani ali hudobec pelje oo.
frančiškane"— v štev. 41 z dne 10. t. m. 1909 Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku, na istem mestu in z istimi Črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da obstoji na Brezjah kak frančiškanski avtomobil; — nego res je, da samostan nima niti sredstev, niti potrebe si kaj takega nabaviti. 2. Ni res, da je bil dne 4. oktobra oni avtomovil s frančiškani obložen in s frančiškanskim šoferjem, nego res je, da se je z lastnikom avtomobila, g. Gassner ml. iz Tržiča — ki je došel isti dan po svojega g. očeta na Brezje —-odpeljal do Begunj samo en pater — njegov domorodec. — Z odličnim spoštovanjem o. Marijan Sirca, predstojnik. Brezje, 13 oktobra 1909. (Cegav je bil napos'ed avtomobil in kdo je bil nazadnje pri odhodu šofer, to je brezpomembno. Op. ured.)
Restavracija in kavarna v «Zdravlikem doma» Bleda sta razpisani v najem. Sedaj je prilika, da se oglasi kak Slovenec ali Slovan za najemnika, da bode upravljal to podjetje tako, da se ne bodo več slišale pritožbe o zapostavljanju slovenščine v tem lokalu. Dosedanji najemniki so bili vsi Nemci. Po pogodbi so bili sicer zavezani, imeti služništvo, ki je vešče tudi slovenščine. Tej zahtevi navadno niso zadostili iu so se izgovarjali, da slovenskega osobja ne morejo dobiti. V tem Uči, da nimamo slovenskega natakarstva, ki bi bilo izvežbano in izšolano v svojem poslu in posebno za postrežbo v boljših lokalih, kjer se shaja mednarodno občinstvo. Naj se ne misli, da je za natakarja vsak človek dober. Malokateri posel zahteva več spretnosti, fine ga obnašanja, znanja jezikov i. t. d. kakor posel natakarja v takem lokalu. Takih nam pa manjka. Vse zahteve po slovenski postrežbi ne bodo imeli uspeha, dokler ne dobimo sposobnega naraščaja. Pospeševati to, mora biti skrb zadrug gostilničarjev in kavarnarjev in podpirala naj bi jih deželna zveza za tujski promet. Zdraviška komisija bode vesela, če bode mogla oddati najem v prave roke, tako da ne bode več pritožb zaradi postrežbe in da bode tudi slovensko in slovansko občinstvo v tem oziru zadovoljno.
Zopet nov nemikl «lvotnik». Iz Domžal se piše: Bilo je tam paleti nekoč, ko je neki Tirolec Peter Tfgischer zagrešil v bližnji vasi nenaraven čin na mladem, nedosraslem dekletcu, da zadosti svoji živinski strasti. Bil je zasačen, dobil je prav krepke batine, in sreča 1? da se mu ni pripet lo kaj hujšega. Nekateri so dvomili o tem činu, drugI so trdili, da je nemogoče, nekateri pa so celo zagovarjali tega «svetnika>. Tako je vsa stvar zaspala in se pozabila. Pretekli teden pa je bila v Ljubljani sodnijska razprava, pri kateri je bil Peter Tegi-scher, tvorniški delavec pri Jožefu Obervvalderju, obsojen zaradi navedene svinjarije na tri mesece težke ječe. — Na tak in podoben način se kaže pri nas tako hvalisana nemška vzor-kultura. Naj-prve nas streljajo, potem oskrunjsjo mladino, v tovarnah pa ti privandranl despotje s pomilovalnim posmehom psujejo naš slovenski živelj kot nekaj inf jrijornega ter ga nečuveno odirajo. Toda ni ga človeka, ki bi obrisal tem našim zatirancem grenke solze ter jih rešil Iz krempljev teh nepoklicanih nenasitnih mavbarjevl
Mila jesen. Lsp šopek zrelih rdečih jagod nam je poslala gostilničarka s Šmarjetne gore, gospa Blasnikova. Hvala jej!
Naprednim Slovenka« In Slovencem! Žalostno dejstvo je, da smo nsprednjaki le predolgo mirno gledali, kako je naš siromašni srednješolec vprav suženjsko odvisen od drobtin, ki padajo po miloščini z raznih miz. Premalo smo se menili za to, da zanašajo nasprotniki celo v najbolj nežno mladino seme svojega stankarskega fanatizma, in da so po številnih pritožbah sodeč, v zadnjem času tudi v nekdanji Jeranovi dijaški kuhinji po strankarskem prepričanju odmerjali ubogemu slovenskemu dijaku vsakdanji kruh. Dolžnost naprednja-kov zategadelj je, da se zdramimo in zavzamemo za nadarjeno in pomanjkanje trpečo slovensko srednješolsko mladež v to svrho, da bo dobivala podporo v bodoče zgolj po vrednosti in potrebi, ne pa po političnem mnenju. Ustanovilo se je vsled tega vzgojevalno in izobraževalno društvo »Domovina* v Ljubljani, ne da bi delilo srednješolcem miloščino, ampak zato, da vrši slovenska napredns javnost potem tega društva napram našemu srednješolskemu dijaštvu svojo socialno dolžnost. Kar so predniki žrtvovali za današnjo inteligenco, to mora današnje slovensko izobraženstvo in slovensko javnost poplačati s tem, da po očetovsko skrbi za sedanji dijaški naraščaj. Tako naj pomsgs vsaka generacija naslednji 1 Se ta mesec izvrši »Domovina* svojo prvo nalogo, ki si jo je stavila, s tem, da otvori dijaško kuhinjo. Prosimo zanjo prispevkov, bodisi v denarju, bodisi v živilih. Prosimo pa tudi za priglase, kdo in koliko hoče na mesec prispevati za kakega posebno potrebnega dijaka. »Domovina* ima v svojem programu Se celo vrsto dragih načrtov, po katerih postane društvo, kakor upamo, slovenskemu dijaštvu to, kar znači Ime, namreč prava domovina. V zoliko se bodo dali ti načrti izvesti, je seveda odvisno od podpore, ki je bo slovenska napredna jsvnost tej prekoristni in potrebni instituciji naklonila. Slovenke in Slovenci! Vabimo Vas, da pristopite društvu »Domovini* in je podpirate čim najizdatneje. Redni društveni člani plačajo letno vsaj 4 K, ostanovoik poslane, kdor prispeta
v društvene namene z enkratnim zneskom 100 K ali letno 20 kron in podpornik postane lahko vsakdo, kdor, četudi z najmanjšim zneskom podpre društvo. Prijave in denarne prispevke sprojraa društveni blagalnik prof. Anton Jug (dekliški licej) v Ljubljani.
Svarilo. Osrednji odbor »Slovenskega planinskega društva v Ljubljani* je prejel od »Meščan ske korporacije v Kamniku* to-le pritožbo: »Prihajajoči turisti in drugi izletniki v Kamniško Bistrico streljajo s samokresi, režejo sadikam vršiče mladik, spuščajo kamenje s pota in mečejo tam napravljeni les v vodo. S streljanjem in s spuščanjem kamenja se lahko pripeti velika nesreča in zelo vznemiri divjačina; s pokvarjenjem sadik in metanjem drv v vodo pa se povzroča občutna škoda. Dostavlja se tudi, da je prepovedano pse v Bistrico seboj jemati in pustiti prosto okoli letati. — Z oziram na te pritožbe opozarja osrednji odbor »Slov. planinskega društva* cenjene obiskovalce Kamniške Bistrice, da se blagovole takega nepremišljenega ravnanja vzdržati in da po svojih močeh uplivajo na to, da se taki nedostatki, ki so tudi kaznjivi, preprečijo.
Savski moit v Tacna pod &marno goro.
Zgradba mostu čez Savo v Tacnu napreduje počasi. Vsi podstavski — stebri iz betona — že stoje izgotovljeni, razven zadnjega na desnem bregu vodo-toča, ki pa jako nagaja. V savskem produ ne morejo dobiti stalnega temelja; kar izkopljejo, jim sproti voda zalije. Zdaj imajo postavljen velik parni stroj, s katerim črpajo vodo, da morejo kopati. Gre jako počasi in baje bodo imeli dela pri tem stebru do šest tednov. Zato pa delajo tudi nočne ure in ob nedeljah. Zdaj pa je Sava vsled deževja že precej narasla in bo, kakor kaže še bolj in delo bo še počasneje, težavneje in morda še nemogoče, če nastane povodenj, ki bo zasula še to, kar je zdaj izkopanega. Tvrdki seveda to nič všeč, še bolj pa nam ne, ki moramo še vedno uporabljati brod, da pridemo med svet. Vsi že žele, da bi mogli prosto čez prosti most. Kakor še čuje, bo pa še precej Save poteklo, preden se to zgodi. Most bo dodelan baje šele meseca maja ali junija prihodnjega leta. Deželni odbor je namreč oddal pretečem teden železna dela za most tvrdki Wagner v Gradcu za 90 000 K; tvrdka si je izgovorila čas za izdelanje baje sedeminpol mesecev. Podjetništvo Janesch & Schnell, ki je dalo ob pričetku dela razobesiti samonemško tvrdkino tablo, je to krivico popravilo in v zadoščenje užaljenemu slovenskemu prebivalstvu izobesilo samoslovensko. Delavci so jako različnih narodnosti. Zadnje dni je moral pobrati šila in kopita stavbeni polir, ker je hotel več vedeti, kakor deželni inžener, ki nadzoruje delo; tudi stavbeni vodja je moral oditi.
Slnibo voditelja nn podkovski soli c. kr. kmetijske družbe kranjske razpisuje ravnokar družbeni glavni odbor v Ljubljani, kamor je do 20. novembra t. 1 poslati prošnje, opremljene s spričevali. Rrflektira se le na diplomiranega živino-zdravnika, ki je popolnoma vešč slovenskega jezika. Letna plača in drugi prejemki se urede po dogovoru.
Družba iv. Cirila is Metoda v Ljubljani naznanja, da so naročila za računske, oziroma gostilničarske listke v zadnjem času redkeja postala. Slovenci in Slovenke, zahtevajte po vseh gostilnah in kavarnah, pa tudi v trgovinah računske listke: — Družba sv. G-.rila in Metoda v Ljubljani prosi vse odpošiijatelje zneskov iz dru¿ul¿¡k nabiralnikov, da vedno na položnici, oziroma nakaznici napišejo, iz katerega nabiralnika odpošljejo denar. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja tem potom, da ima sledeče razglednice v zalogi: Vodnik BieiWeisove, cena 100 kom. po 4 K, V. Polakove, cena 100 kom. po 4 K, s hišico cena 100 kom, po 8 K, narodni tabor v Žalcu cena 10o kom. po 8 K.
Ljubljanska kreditna banka je otvorila v Sarajevu svojo podružnico. Sedaj ima poleg centrale v Ljubljani, še podružnice v Celovcu, Spletu, v Trstu in v Sarajevu ter zastopstva na Dunaju, v Pragi, v Budimpešti in v New - J jrku.
Novo industrijsko podjetje. Pod tem naslovom smo priobčili leta 1902 in 1905 podrobnosti o načrtu, katerega je izdelal in v svrho dobave
koncesije oblasti predložil nadintenir Žužek. Slo se je za dobavo vodne sile na Savi v Medvodah oziroma Tacnu pod Šmarno goro. Danes, po preteku štirih, oziroma sedmih let projektant razglaša, da je dobil koncesijo za izvr itev tegi načrta. Ker se gre tu za dobavo 1509 konjskih sil in to v obližju mesta Ljubljane, kader se nahajajo največja tovarniška in obrtna podjetja, in se ravno sedaj bavi deželni zbor z napravo deželne centrale, katera naj bi dosedanja podjetja ojačila, poleg tega pa tudi nova osnovati omogočila, zdi se nam primerno, da izpregovorimo nekoliko o tem načrtu. — Prvotni načrt iz leta 1901 je bil zasnovan na širši podlagi kot sedanji, moral je pa projektant svej načrt umakniti, ker so bile zahteve nekega mlinarja tako ogromne, da pod takimi okolščinami načrt sploh ni bil izvedljiv. Takrat bi se bilo dobilo z lahko do 2700 konjskih sil. Po sedanjem koncesijonira-nem načrtu se zajezi Sava v Medvodah približno 1 km pod utokom Sore s 114 m dolgim jezom na zatvornice, katera konstrukcija omogoča popolnoma odprtemu jezu odvajati vsakakršno visoko vodo brez škode obrežju in vodni posesti. Zajezena voda se odvaja na levem koncu jezu po 12 km široke in 2 km dolgem jarku do Tacna oziroma ondi projektirane električne centrale in od tod po 25 m širokem in 300 m dolgem odtoku zopet v reko Savo. S to napravo je dobiti 6 m strmca in pri uporabi 25 do 30 kubikmetrov vode v sekundi od 1500 do 2000 konjskih sil. V elektrarni projektirani so 3 dinamo-stroji po 750 kg neposredno zvezani s turbinami in regulatorjem za proizvajanje električnega toka, ki se bode prenašal proti Medvodam in pa Ljubljani in oddajal za stroje in razsvetljavo. Obenem se bode električni tok tudi uporabil za gonilo zatvornic na velikem jezu v Medvodah tako, da se bodo iste avtomatično odpirale. Glede troškov so proračunani isti na en in pol milijona kron, kar bo omogočilo oddajati tok po primerno jako nizki ceni.
Cadna oporeka. Pek Henrik Grevel v New-Vorku je napravil oporoko, pa kateri dobi njegov sedaj 3 letni nečak VVdfred Grevel, 25.000 dolarjev, ka iar dopolni svoje 25 leto, toda samo pod pogojem, da ne bo do 25. leta nobenkrat kadil. V oporoki tudi določa, da se mora njegovo truplo upepeliti. Pri upepeljenju ne sme biti razen prijateljev nihče sorodnikov navzoč, dokler njegovega pepela ne spravijo.
Kako jo lep vojaški stan! Znano je, da se nikjer ne trpinči tako ljudi, kot pri vojakih. Naravnost velikansko je število onih nesrečnežev, ki si zaradi neznosnih vojaških razmer, sami vzamejo življenje. Pri vojakih je osemkrat toliko samomorov kot pri civilnih ljudeh. Na 100.000 vojakov pride v nemški armadi 67, v angleški 23, belgijski 26, francoski 29, laški 40, ruski 20, španski 14, v avstrijski pa cela — 13 T samomorov. Naša srečna Avstrija je torej glede trpinčenja vojakov prva med evropejskimi I
::     Našim rodbinam priporočamo ::
KolinsKo ciKorijo!
Vsled opustitve trofoViue
prodajam (¡0 10. nOVMo« t. t. skoraj čisto
noVo
trgovinske opravo
puhlic, stetaže, blagajno ^= pripravno za ipecerijo in železnino
Kalor tudi raznovrstno drago blago, Vs< po najnižji «ni. 253
Kristina Otncrsa.
Priložnostni nakup.
Umetni mlin.
Žaga.
Kovačnica.
Mlin le sezidan po najnovejšem sistema, Jako dobro opravljen, brez konkurence in ima dela v Izobilju. Žaga je opremljena s cirkularalmi ln drugimi žagami. Kovačnica Ima vse orodje in stroje. —-       Zraven spadajo tudi travniki, njive in vrtovi.
Proda se jako vredno rad! rodbinskih razmer.
Vpra«a naj se pri 2&1
IAClnn KPAimAr P°sestniku umetnega mlina, JOSIPU ■£ggBggh Lavamund, Lavantlnska dolina,
Koroško. — Dopise se prosi v nemškem Jeziku.
Tonnies
v Ljubljani t™
10vama za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost žage in vae atroje za obdelovanje lesa. Francis • turbine osobito za žagi no naprave zvezane neposredno z vralilom Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
□00Q□□□□□□
■
Električna gonilna sila.
Tovarna oljnatih barV, laKa in firneža
Brata Sbcrt8
crkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
Cjnbljans Miklo*16"'e uUct 6-
nasproti hot. .Union*
Ustanovljeno 1842.
,52-7
Telefon 154.
DOODOODOD
58 42- 89
Najmilejše milo za kolo :: kakor tudi za pege. ::
i>oi>lvi>   «•«.•> puvaod.
Ztatc jVctinjt: B«rliB, Pariz, Kim Iti.
Naboljše kosmetlčno
ZObOčIstllno ^ sredstvo
Jzdehvateli
0. Seydt
"Ljubljana, Spita/.-Stritar.u/. 7
Na debelo In drobno!
ŠolsK« potrebščine
vseh vrst priporoča po najnižjih cenah galanterijska in modna trgovina 242 13—16
Anton Adamič
KRANJ :: Glavni trg.
Posebno ugodne cene za dijake! s
Klobuke, čepice, srajce, kravate, ovratnike, zapestnice, naramnice, nogavice, žepne robce, glavnike, denarnice, mila In drngo toaletno blago, krtače, torbice 1.1, d.
?
Cene znatno nizke! Postrežba točna in solidna!
Na debelo in drobno!
L
LeharniSko naznanilo.
1
Dovoljujem si p. n. si. občinstvu uljudno naznaniti, da sem s dnem I. oktobra t« I. kupim potom prevzel
IVIayrjevo lekarno
„Prl zlatem jelenu"
na Marijinem frgu v LJUBLJANI.
Upam, da ini bo slav. občinstvo kot večletnemu Sulrudoiku to lekarne dosedanje zaupanje ohranilo tudi ta prihodnje ter se pri poro'am za nadaljno blagohotno naklonjenost in heležiin s odi. spoštovanjem
Mag. pharm. Ritaard Snšnik
lekarnar.
V Ljubljani, dne 1. okloira 1S09. 3-3
Josip Pogačnik
krojaški mojster v Radovljici
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst
oblek za gospode,   uradniških uniform,
salonskih, turistovskih in lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega bukna. — Naročila se izvrSujoJo po najnovejšem kroju točno in ceno ter se sprejemajo popravila.
Specijalist v izdelovanju frakov io salonskih sukeoj.
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela na-l.i ur u o po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabavili elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in poslal bo stalen naročnik. 86 52—33
209 62- 0
Rudolf Rus
urar v Kranju
poleg lekarne.
Velika zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine in srebrnine ter optičnih predmetov. Popravila točno ln ceno. Najnižjo cene. Priznano dobro blago.
Ustanovljeno leta 1885.
Martinova cesta 20 ®   £att(f  Martinova cesta 20
Postajališče električne cestne      •M^e     •^••••»ge      železnice pri šentpeterski cerkvi. 126—13
LJUBLJANA ::: Zalagate)] drušiva c. kr. avstr. dri. uradnikov.
Bogata zaloga po-hlltva maka vrste v vseh oenah. Ogledala, slike v vseh velikostih.
Popolna oprava za vile. špecljallteta: Gostllnlikl stoli.
Pohištvo Iz železa, otroško postelja fn vozički   po vsaki oen{.
Hodroel It žična-tega omrežju, ajrh čamke ima aH žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno tobo od 180 gld, naprej. Dlvan t okraski.
Oprate ta Jedllhv sobe, salons, proti* sobe, eele garniture.
la §obo\; postelja, notna omarica, o-minina min, obe-Ja/a/ft, miza, atensko ogledalo.
Speoljalltete t nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju, čudovito pooenl ta hotelo, file Ih ta lotorliôa 62 Aid.
00
Loterijska srečka dno 16. oktobra t. 1.
Gradec    72   14   80   85 46
II M
Glinaste peči
138 52 20
Mirilo
Odhod Iz LJubljane vsak torek.
POIOrll 211 52-7
Samo 6 dni
vozijo francoski brzoparniki La Provenoe, La Bavoie, La Lorraine In La Touraine iz
Havre v Newyork.----Naj kraj i a Črta. i
Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna
Ed. Šmarda, Ljubljana
Dunajska e. 18, nasproti znane gostilna ,pri Figovcu'.
Ivan Scliindler, Dnnaj
VVV I 4 pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake I wkm vrste za poljedelske in obrtne potrebe, kot: mine za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice za trnje, poljska orodja, mlatilnice, vitle, tri-jerje, čistilnice za žito, lu-šlilnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, stiskalnice za seno, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnic«, železne cevi, vodovode i. t. d. Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah: ravnotako vse pri prave za kletarstvo, sesalke za vino, medene pipe, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, priprave za točenje piva, skrinje za led, priprave za izdelovanje so-davode in penečih se vin' stroje za sladoled, mline za kavo, difavo i. t. d., stroje za delanje klobas, tehtnice na drog, namizne tehtnice, stebrske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, stroje in orodja za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih, tudi na obroke. Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in frank o. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Prekupcem in agentom posebne prednosti! Piše naj se naravnost: 94 20—19
lin StMadlir, )tu) IU./1. Crtttristnssc 12. |gi8^)^giggggflSBig8igil
Od c. kr. namestnistva oblastveno £q
dovoljeni urad za revizijo in reklama- M
cijo tovornih listin vseh vrst in pisarna K
za poizvedbo tarifov £2
L. Jandl i
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaie In druge glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna po&i in glinastih izdelkov v LJubljani.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška laloga
10 52-35
Iv. Jax-a v Ijubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
Šiv. stroje in kolesa
Ceniki na lahtevanje zastonj.
SS2BS2SB2SS8Sa8Sfi9SS9SRaS&2
prevzame brezplačno revizijo vseh tovornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc
Doposljite nam torej takoj franko vaše tovorne listine letošnjega leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. 14 62—48
Mag. pharm. E. Koželj
uljudno naznanja si. občinstvu
otvoritev lekarne
jia Jesenicah (Gorenjsko).
inf^si
Domače podjetje.
Ustanovljeno 1874.
Marija Klander, Kranj
Prva gorenjska izdelovalnioa slaščic in finega peciva
Udano podpisana si dovoljujem slavno občinstvo in gg. Irgovcc najuljudneje obvestiti, da sem svojo zgorej označeno
slaščičarsko obrt
povsem prenaredlla in izdatno povečala.
Tekom 35letne dobe njenega obstanka sem si pridobila toliko izkušenj v tej stroki, da mi je danes omogočeno svojim cenjenim odjemalcem s tozadevnimi izdelki vsestransko ustrezati in sicer brez konkurence, tako glede kakovosti kabor glede količin.
Opozarjamo posebno na to, da uporabljam pri svojih izdelkih le pristne jajčje in sladkorne snovi brez vsakih primesi tako, da so issi ne samo zelo okusni, temveč tudi lahko prebavljivi.
Da imam res fno ter sveže blago v svoji zalogi, svedočijo številna priznalna pisma. Tozadevni cenik se vpošlje na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Marija Klander.
><v#f>
248 6—2
Novica.
Singerjev „86" najnovejši in najpopolnejši stroj :: 20. stoletja. ::
INGER Co,
delniška družba šivalnih strojev
v Kranju ^—
nasproti e. kr. pošte štev. 53.
207 10-9
Novica«
«= Izvirni Singerjevi šivalni stroji se kupujejo samo v naših :: prodajalnah. ::
Opozarja se, da se dobe pravi Singerjevi stroji na Gorenjskem le v tej zalogi šivalnih strojev.
Ljubljana
Preüernoia ulica ä 9
Griča? § jVUjac
Ljubljana
Prešernova uliea IL 9
uljudno naznanjata, da je zaloga za jesensko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kakor v konfekciji za dame popolna in se priporočata za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo, -i
D9C
nem ii                              ' a i				
POZOR!    SLOVENSKO PODJETJE! POZOR!				
■ ■ ■	Slavnemu  občinstvu se uljudno priporoča dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena velika manufakiurna trgovina		■ k	
■ B			■ ■	
■ ■ ■			■ ■ ■	
Jranc Souvan. sin - tjubljana v stari Souvanovi hiši na Jffestnem trgu it. 22.				
lili"43      _.                            i ■ 1				i m
•Jobozdravniški a t ali o Aobotehniškl :: dr. &Ward atobočttiH w Kranju     22<> 62-1 |e slavnemu občinstvu na razpolago vsaki dan in tudi v nedeljo.		JOS. IFEIBl J. Sproitzerjov naslednik LJUBLJANA, Nlomškov &   ulioe   «61. 4. StavBeio - omeiio li koistrokcllsko klločiviiCintro. Žično omrežje na stroj, ograje na mire dvoru, obmejno omrežje, veina vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike 1.1, d Špecijaliteta:              76 52-13 valjični zastori (RolIbalkon).		
ni ~ xx *X
S o
O faj
3E
A
KI ±
gor
ai >
tn «a
Zalog«
vsakovrstnega =====
• lesenega, železnega m in poblazinjenega pohištva JPtJio ♦& Compt
v Ljubljani, v Kolizejii, aa Marije Terezije cesti 111
Najboljši češki nakupni vir.
Cono posteljne perje.
1 kg tivega puljcnega 2 K, boljšega 2 K 40 h; polbelofa 2 K 80 Ii; belega 4 K ; belega, puhanega 5 K 10 h; 1 kg veleli nega, snežnobe-_\!>fU»"iJ      ,pKa puljenega 6 K 40 h, 8 K; S. nciiisch'jfclM^iy )1. 1 kk>' l»'h''. sivega (J K, 7 K; be-11 —^^^ass«?  1 ga, finega 10 K; najfinejši prani
puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
l2;gotovljerie postelje
iz gostonkega, rdečega, modrega, belega ali rmenega nan-kinga, pernica, lfe() cm dolga. 116 em Široka, v dvema z.lav-nikoma, vsak 80 cm dolg, 68 cm iirok, napolnjen t novim, sivim, jako stanov,t um puhastim posteljnim perjem lt> K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; »glavnice 3 K, 3 K 60 h, 4 K. Hazpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti n.zaj ali zamenjati banko. Za neugajajoče se povrne denar.
S. Benlsch, Deschenitz št. 758, Češki les
(Hohmorvvald). — Ceniki zastonj in franko. 224 15 -8
l Amerikaiishi zobje
se izdelujejo vsako O
od pel 9. do 1. ure pop. v KFciHJll
v hiši trgovca R. & E. ROOSS-a v. i. nadstropju v zobotehnlčnem atelijeju
Oton Seydl.
5 kg, novega oškubenega K 960 boljše K 12—, belo, mehko oskubljeno K 18-— do K 24-—, snežno-belo, oskubljeno K 30-— do K 36'— Pošilja franko po povzetju. Zamenja se in vzame se nazaj, če se povrnejo poštni stroški. 6—3
Benedikt Sarini, Cobts 371 pri plzuju, C^sko
POSOJILNICA V RADOVLJICI
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesonicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Rezervna zaklada lznaia:
K
0
brez odbitka rentnega davka. Hranilno knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posoijla
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po SViVu ali z 1% amortizacijo, na menice pa po P>°/o :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice.
192-13
Denarni promet v letu 1908:
IK 5
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in
v podružnici HT vsak dan ~WI od 8.—12. ure dopoldne
iu od
2.-6. nre pop. izvzemšt
nedelje in praznike.
Poštno hranilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
jidaja ktaeareij «9orenjta>.
Odfevarai nredaik Lav o s lav Miku i
Usfaina ia tisak Iv, Pr, Uaprata v Kranja,