http.//www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si MKI IZOLA OF 15 6310 IZOLA ujm: 1382 >l,7 8 9 6 1 2 ''4 4 0 6 7 111 ČET RTE K, 21 januar 2021/ ŠTEVILKA 1382, leto XXVII / poštnina plačana pri pošti 6310 Izola - isola / cena: 1,5 0 EUR DOSTAVA NA DOM ali OSEBNI PREVZEM JK 1, M Tel 05 6416 333 /mobi 041 684 333 malice in kosila / od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro Koliko je zares dolgo eno leto? Eno leto je lahko daljše od drugega. Tako pravi Einstein in tako pravijo izkušnje. Covid 19 je vsem preživelim od vrednost le tega se hudo razlikuje od osebe do osebe, od generacije do generacije, (Aljoša) Kdo ve, kaj bi Albert Einstein znal povedati o času, v katerem živimo. Oče Teorije relativnosti je že za časa življenja veljal kot nekdo, ki je imel pripravljeno modrost za vsako priložnost, v dobi interneta in predvsem socialnih omrežji, pa so se modrosti, ki naj bi jih izjavil Einstein, samo še pomnožile. Takšna je moč fejsbuka. A tudi če Einstein ni doživel covida, je kar nekaj njegovih (ali jih kot takšne vsaj citirajo) citatov uporabnih v tem času. Naprimer: „Vsak norec lahko ve. Bistvo je, da razume." Ali pa: ..Kdorkoli je neskrben z resnico pri majhnih zadevah, mu ne morete zaupati pri pomembnih zadevah." Pa še:,.Slepo prepričanje v avtoriteto je največji sovražnik resnice." Potem pa je tista modrost, vezana na njegovo delo, o tem, da je čas v bistvu iluzija: „Ko moški sedi dve uri s prijetno žensko, se mu zdi, kot bi bili dve minuti. Ko dve minuti sedi na vroči peči, se zdita dolgi dve uri. To je relativnost." Relativnost časa smo vsi bolj ali manj poznali že prej, v času covida pa je ta še posebej začela izstopati. Bližamo se enemu letu socialnega distanciranja, enemu letu bolj ali manj očitne samoizolacije, ki pa je zelo relativno. Koliko je dolgo eno leto? Pravilni odgovor je 365,25 dni. Še bolj pravilen pa: odvisno od tega, koliko ste stari. Dejstvo je, da se vsem to leto vleče, strašansko vleče, a še bolj res je, da se nekaterim vleče veliko bolj kot drugim. Težko je seveda starostnikom, ki jih je covid tudi najhuje prizadel. Težko se je bilo odpovedati vsem izletom, kulturnim predstavam, bali- narskim in ostalim turnirjem, obletnicam, proslavam. Težko je tudi srednji generaciji, ki bi ta čas izkoristila za kulturo in šport, za smučanja, izlete, dopustovanja, posedanja od kavi ali pivom z nekom, ki ni član istega gospodinjstva. Težko je tudi otrokom, ki resda lahko uživajo z družino, a pogrešajo prijatelje, igro z vrstniki. Kdo bi rekel, a po enem letu pogrešajo celo šolo. A če smo iskreni, je verjetno najtežje najstnikom. Tistim najstnikom, ki so začeli spoznavati življenje. Ki so se začeli poditi naokoli za predstavniki njim najljubšega spola. Za tiste, ki bi večere radi preživljali kjerkoli, le doma ne. Za nabijanje glasbe, za vožnjo z motorjem, za druženje, za skakanje iz nočnega kluba v nočni klub, za koncerte in festivale na prostem, ko se rušijo zakoni in pravila. Za prve dopuste brez staršev, za nočno kopanje, za ljubezni, ki niso vedno logične, niti dobre, niti večne. A niti omejene na občino prebivališča. Saj vem, da marsikaj od tega vseeno počnejo, a na skrito, tudi za vse tisto, kar je bilo za vse ostale v predkoronskem času dovoljeno. Prepričan sem, da je najtežje izgubiti eno leto v času, ko vsako leto šteje za deset. In prepričan sem, da bi se z mano strinjal tudi Einstein. Ko javnost z »zdravim razumom" ni uspela razumeti njegove Teorije relativnosti, je povedal: »Zdrav razum ni nič drugega kot skupek predsodkov, ki se naberejo v možganih pred osemnajstim letom starosti." Le kakšen bo zdrav razum generacije 2000? m/imoti/m: NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 - 434/ urednistvo@mandrac.si BrJJJjA. Stara normalnost in nova nenormalnost Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu, In ga imamo tudi mi, Že res, daje vsak vikend "doma" v Izoli, a vendarle, Zoran Odičje upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico, Tisti, starega kova, Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, Dovolj mi je, da me prepričujejo, kako smo vsi na istem čolnu, ker je to navadna laž. Eni so v luksuznih kabinah, drugi smo v za-smradenem podpalublju. Kar pomeni, da moramo biti tiho ob vsem kar delajo in kako to delajo. Pa tudi o tem, zakaj delajo to kar delajo. In še, kdaj to delajo. Na primer, policijsko politično nasilje nad uporabniki prostorov v nekdanji tovarni Rog. Uporabniki prostorov so bili umetniki iz družbenega roba in, kar je res, so te prostore dobili samo v začasno uporabo. Lastnik prostorov je Mestna občina Ljubljana. V torek je, brez predhodnega obvestila uporabnikom ateljejev in prostorov v Rogu, stekla akcija gradbincev, varnostnikov in policijskih specialcev. Eni so praznili prostore, na posnetkih se vidi kako skozi razbita okna letijo papirji, knjige, kot da je Kristalna noč, drugi so preprečevali prihode in odhode in tepli tiste, ki se s tem niso strinjali, tretji pa so rušili. Kristalna noč v naj lepšem mestu na svetu, kot da so mesto samo mestna oblast in politiki in stavbe in ulice. Pa niso. Mesto so ljudje, ki v njem živijo in delajo in se šolajo in v njem pišejo in rišejo, a ne umirajo. Mesto so klošarji in akademiki, natakarji in čistilke, šolarji in učitelji, upokojenci in upokojenke, vozniki avtobusov, žeparji in policaji. Neumno sestavljeno sporočilo mestnih veljakov je, da je »MOL prevzela območje nekdanje tovarne Rog. Ker smo zadnje tedne seznanjeni, da je Rog prazen, smo objekt, ki je last MOL, danes prevzeli v posest.« Kdo je MOL seznanil, da je »Rog prazen«, kako je ta nekdo to preveril, ne piše. Tako kakor je napisal nelegalni in nelegitmni minister Hojs, ki je postal največji žvi-žgač v slovenski zgodovini, ko je objavil imena, delovna mesta in dohodke 8.600 policistov, skupaj z njihovo specializacijo in z nalogami, ki jih opravljajo. Edward Snovvden in WikiLeaks se lahko skrije pred človekom, ki je razkril in razbil kompletno varnostno strukturo države, samo zato, ker je ta varnostna struktura intenzivno raziskovala vse nečednosti in tatvine njega in njegovih šefov. In jo je treba zaradi tega uničiti. Pa še zlagal se je, vsaj, kar se tiče plač, ker to niso bile plače za december, kot je to zapisal lažnivi Hojs. Ker naključno poznam človeka, ki je na vrhu te lažne plačne liste (9.000 evrov), in mi je pokazal, daje v tem znesku vključenih skoraj 3.000 evrov naenkrat izplačanih avtorskih pravic za večmesečno raziskovalno delo na mednarodni raziskavi o policijskem delu in delovanju, kot tudi stroški za sestanek te mednarodne raziskovalne ekipe, da se je na koncu izkazalo, da je plača nekaj več kot 3.000 evrov bruto. To je odgovor na prvo vprašanje, kaj delajo, zakaj to delajo in kdaj to delajo. In nas prepričujejo, da je za vse kriva epidemija, pandemija, pred katero oni rešujejo nas, z nasiljem, z lažmi, da bi uničili vse, ki niso kot oni ali niso z njimi. In to stanje so imenovali - nova normalnost. Kar je jezična spaka in idiotizem, ker besedi normalno ne pripada pridevnik nova. Tako kot ji ne pripada pridevnik »stara.« A na tej »stari normalnosti« je utemeljena vsa naša civilizacija, humanost, zgodovina. Odmik od tega je začasno možen samo v nenormalnih okoliščinah, kot so vojna, potres, pa tudi epidemija, poplava. Misel, da bi ta načela in obnašanja, ki so nujna in sprejemljiva v nenormalnih okoliščinah, postala normalna, so nevar- ne in ekstremistične. A so naša stvarnost - kar potrjujeta primer Rog in lažni in zlagan žvižgač Hojs, da o ministru za zdravstvo ne govorimo. Za njih je, v njihovih luksuznih kabinah na ladji, v kateri smo mi v podpalublju, normalno, da suspendirajo svobodo gibanja, govora, pisanja, učenja, zdravljenja, da blebetajo o socialni distanci, čeprav gre za fizično distanco, torej, da ustvarjajo državo po svoji meri. Nova normalnost je vedno nenormalna. Ne berite naprej, ker ste lahko obtoženi, da pozivate na upor. Izgovor pa je lahko, da ste se udele-| žili kviza. | Kdo je napisal, kdaj je napisal in 12 kdo je podpisal: »Ko se po dolgem nizu zlorab in nasilja z vedno istim ciljem razkrije načrt, ki bo narod podvrgel popolnem despotizmu, je njegova pravica in dolžnost, da trenutno vlado strmoglavi in postavi nove varuhe.« Zoran Odič Medregijski protest Kot pravijo aktivisti, so se v petek dobili protestniki iz Izole in Kopra ter mirno protestirali ob obalni cesti, z nekaterimi novimi transparenti, usmerjenimi predvsem na pihanje na dušo poslancem SMC-ja v zvezi z nezaupnico. .Ampak vsi smo bili v rahlem šoku, ker je le kakšno uro pred tem prišlo v javnost, da izolski poslanec Branko Simonovič ne bo podprl niti svoje stranke Desus, niti nezaupnice. “ Protest so tokrat ujele tudi kamere POP TV-ja, ki je za oddajo Preverjeno pripravil prispevek o protestih po vsej državi, aktivisti pa pravijo, da jim motivacije za naslednji petek nikakor ne bo zmanjkalo, glede na vest o umiku nezaupnice zaradi covida in nasilnem rušenju tovarne Rog. MANDRAC je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040211434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Craffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Vlada pravi, da Izola izstopa A to ni mišljena kot pohvala, temveč kot opozorilo, da je v torek Izola bila med slovenskimi občinami, ki po številu novih okužb posebej izstopa iz povprečja. Teh je bilo samo vtorek19. Ugotovitev tedna Izolski trije poslanci so ključni za ohranjanje vlade Janeza Janše. Bo izolska vedno slabša epidemiološka slika prav tako ključna, ko bo treba ugotavljati o tem, če obalno kraška regija zadostuje pogojem za odprtje šol? Odstotek pozitivnih testov v državi se nič kaj dosti ne spreminja, zato pa število aktivno obolelih strmo pada. V zadnjih petih dneh seje število obolelih iz 24.161 spustilo na 20.880, število hospitaliziranih pa je padlo pod mejo 1200, kar je pri vladi sprožilo možnost, da uvedejo vsaj delno sprostitev ukrepov. V regijah z manjšo incidenco, med katere spada tudi obalno kraška, tako utegnejo v naslednjem tednu ponovno odpreti šole za učence prve triade, ter nekatere trgovine, z izjemo tistih z obutvijo in oblačili. V Izoli sicer situacija ni pretirano spodbudna, saj so v torek ugotovili 19 novih okužb, skupno pa se trenutno 148 naših sokrajanov spopada s covidom. Po podatkih covid sledilnika pa je vendarle tedenski prirast prepračunan na negativno število, -41%, kar pomeni, da je v močnem upadu. Kmalu v šolo? Ob prehodu iz črne v rdečo cono je največja sprememba ravno odprtje šol za prvo triado. In čeprav je predvideno odprtje po progra- vlada Republike Slovenije Q @vladaRS Glede na število okužb po občinah danes izstopajo: Ajdovščina 33, Nova Gorica 50, Brežice 29, Novo mesto 26, Celje 32, Grosuplje 21, Ig 19, tudi v Domžalah in v Izoli je bilo novih okužb včeraj 19. 14 dnevno število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev Slovenije po statističnih regijah, 19.01.2021 jugovzhodna Slovenija Pnmonkonotranpka | OHednjetloveroka | OBalno-knika 11:12 AM • Jan 20, 2021 mu C, torej z zmanjšanimi razredi, je ravnateljica OŠ Vojke Šmuc Irena Sivka Horvat povedala, da se tudi v vladi zavedajo, da kadrovsko to preprosto ni mogoče. »Dokončnega še ni nič, končno besedo pa ima vlada. Smo pa v vsakem primeru že pripravljeni na možnost vrnitve prve triade v šolo. Pogoji bi bili enaki kot pred zaprtjem oktobra meseca, s tem, da bi tudi v podaljšanem bivanju bili otroci ločeni po oddelkih. “ Kot je še povedala Sivka Horvat, si učitelji želijo čimprejšnje vrnitve v razrede, vseeno pa jih skrbijo možne okužbe pri otrocih. »Zaenkrat še nimamo jasnih smernic, kako bo s testiranjem. Delavci smo pripravljeni, da bi se testirali, malo pa nas skrbi kako bo z učenci. Želeli bi si vsaj neko minimalno varovalko, da bi jim naprimer merili temperaturo ob prihodu v šolo", pravi Sivka Horvat. Zavedati se namreč moramo, da marsikateri učitelji, pa tudi ostali delavci na šoli, spadajo v rizične skupine. Zaradi tega je tudi nenavadno, da šolskih delavcev niso uvrstili na prednostno listo pri cepljenju, ne glede na to, koliko bi se jih za to odločilo. ©i AM Načrt sproščanja ukrepov ob pojenjanju pandemije COVID-19 Stanje se ugotavlja vsako sredo s pričetkom 13.1.2021 in prvo uveljavitvijo 18.1.2021 Slovenija Rumena Slovenija Zelena vrtci in Sole 1. triada po programu C. preostali razredi osnovne tole nujne laboratorijsko vaje za itudente. in zaključni letniki srednje tole muzeji, knjižnice, galerije, po programu C, brezkontaktne tportne aktivnosti na fakultetah izpiti na prostem. Individualna vadba In seminarji do 10 ljudi. In vadba družin, odprtje nekaterih avtomehanične in podobne ostalih servisnih dejavnosti. servisne dejavnosti. trgovin, zbiranje do 10 oseb. smučiiča, nekatere trgovine ob upoštevanju navodil NUZ, ob upoštevanju navodil NUZ odprava prepovedi (sproščanje po regijah) prehoda občinskih meja (sproičanje po regijah) sprostijo se ostali razredi srednjih tol. odprava omejitev pouk na fakultetah, odprtje dijaških v celi državi, in študentskih domov za vso, veljajo splošni higienski ukrepi odprtje preostalih servisnih dejavnosti, ter prepoved barov odprava prepovedi gibanja in diskotek- v nočnem času v celi državi (opcijsko; možno tudi po regijah) •Število okužb predstavlja 7-dnevno povprečje Cepiva je manj, ga bo pa več Izstopamo, pravijo na vladi. In to kljub temu, da je bilo v nči:fegiji)iin|H V soboto je vodja kabineta na ministrstvu za zdravje, doc. dr. Tina Bregant, obiskala Splošno bolnišnico Izola. Na tiskovni se je zahvalila direktorju bolnišnice Izola, da so pripravljeni sprejeti tudi paciente iz drugih regij. Povedala je, da jo veseli, da se poleg covid pacientov v bolnišnicah osredotočajo tudi na druga bolezenska stanja, saj „veste, da covid ni edina bolezen, s katero se soočamo". Bregantova je tudi povedala, da je res, da bo Slovenija, kot tudi ostale države članice, dobila nekaj manj cepiva, kot je bilo sprva načrtovano, a bodo pri Pfeizerju v bližnji prihodnosti širili proizvodnjo, kar bo omogočilo nabavo večjega števila cepiv, kot je bilo sprva načrtovano in „bomo lahko v aprilu dosegli takšno pokritost s cepivi, da bo večina ljudi, ki bo želela biti cepljena, tudi cepljena", je dodala Bregantova. Direktor SBI Radivoj Nardin je povedal, da je več kot polovica pacientov iz drugih regij in da zaenkrat ni težav z razpoložljivimi posteljami, več pa jih je s kadrom, ki ga vedno primanjkuje, strokovni direktor, Dušan Deisinger, pa je poudaril, da je precepljenost v bolnici dobra, saj se je cepilo 460 zaposlenih, še dodatnih 38 se jih je prijavilo za ta teden, ki ob skoraj stopetdesetih, ki so že preboleli bolezen, predstavljajo tri četrtine zaposlenih. AM -ureditev meje - parcelacija - Izdelava geodetskega načrta - izdelava etažnega načrta z vknjižbo mmasg*23 -.ssml : - evidentiranje stavbe - vpis stavbe v kataster stavb nesnih ______ GEODETSKE STORITVE - nadzori in legalizacije objektov - legalizacija črnih gradenj - pridobivanje gradbenih In tel.: 05 6278 300 uporabnih dovoljenj GSM: 041 638 364 -pridobitev hišne številke e-mall: info@ggs.si -komparacija www.ggs.sl - pravno svetovanje -cenitve nepremičnin Urbani vrtovi namesto Univerze? Pred leti so bili urbani vrtovi sila popularni, Celo Civilna iniciativa za Izolo je vodila bitko z oblastmi za ureditev mestnih, urbanih vrtov na različnih koncih Izole, Potem je Občina Izola del svojega zemljišča ob Morerju namenila ureditvi vrtov in natoje bilo vse tiho. Jasno je le, da tisti projekt ni dokončan, Občina Izola je v začetku leta 2017 objavila javni poziv za najem mestnega vrta v lasti Občine Izola. Predmet oddaje je bilo 31 vrtov v velikosti cca. 40 m2, na zelenici ob hudourniku Morer. Občina Izola je vseh 31 vrtov oddala Društvu vrtičkarjev Morer na podlagi neposredne pogodbe, društvo pa je vrtove oddalo svojim članom, ki so bili izbrani na podlagi javnega poziva in so z Društvom vrtičkarjev Morer sklenile najemno pogodbo za zakup vrta. Območje mestnih vrtov je bilo razdeljeno na tri dele: spodnji del z vrtički, osrednji skupni prostor in zgornji del z vrtički. V osrednjem delu bi morala biti skupna vrtna lopa s shrambami in pergolo. Dve manjši pergoli s klopmi za počitek pa naj bi bili postavljeni tudi na spodnjem in zgornjem delu območja. Zapisali so še, da bodo na mejah območij na razpolago skupne zelene površine. Skupne lope namreč še vedno ni in predvidenih 50.000 Eur za njeno postavitev je še vedno v proračunu. Istočasno pa je v javnost že pricurljala ideja, da bi dodatne mestne vrtove uredili na območju Livad, ki ga je Občina Izola sicer brezplačno predala Univerzi na Primorskem za ureditev Kampusa Livade. Glede na to, da se ta projekt vedno bolj oddaljuje, saj Univerza ni zmožna niti popravila edine že zgrajene stavbe, ki je pred leti med poplavami zagorela. Ker Univerza tako ne izpolnjuje dogovorjenih zahtev je slišati pobude, da bi na območju med edino zgradbo kampusa in parkiriščem Špara, uredili nove urbane vrtove. Narava in ekologi so zadovoljni, Izola pa ne bo univerzitetno mesto. ur Predvideni so tudi trije vodni priključki in zbiralnik za kapnico ob skupni lopi, kjer bodo uporabniki lahko shranjevali orodje in ostalo potrebno za vrtnarjenje. V času oddaje vrta v najem, projekt še ni bil v celoti zaključen, Občina Izola naj bi ga dokončala postopoma, predvidoma do konca leta 2017. Višina letne zakupnine posameznega vrta znaša 37,53 EUR, vrtovi so bili oddani v najem za določen čas, in sicer za obdobje 5 let, vendar vse le ni šlo tako kot je bilo dogovorjeno. Vse cene izolske ladjedelnice Območje izolske ladjedelnice je spet naprodaj. Družba za upravljanje terjatev bank ga prodaja za najmanj 6,6 milijona evrov. Prodaja bo potekala prek elektronske javne dražbe v marcu mesecu. Nekaj več kot 42 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče je v dobrem desetletju in pol zamenjalo več lastnikov, nazadnje pa ga je pred dobrimi petimi leti iz stečajne mase gradbenih podjetij Konstruktor in Kraški zidar kupila slaba banka. Zanj je skupno odštela 5,25 milijona evrov. Pred tem naj bi zemljišče po neuradnih informacijah dosegalo precej višje cene, celo višje od 30 ali 40 milijonov. Pri iskanju investitorjev in projektov za omenjeno območje je bil v preteklosti zelo dejaven Janez Zemljarič, ki je za ta namen ustanovil družbo Urbana prenova Izole. Ta je z občino Izola podpisala celo pismo o nameri, največ pa se je govorilo o projektu, ki je vključeval tudi umetni otok. Vrednost nepremičnine, ki je spet naprodaj, je sicer v veliki meri odvisna prav od načrtov izolske občine. Ta za omenjeno območje, vključno z nekdanjim zemljiščem Delamarisa, načrtuje turistično dejavnost. Vodja urada za prostor in nepremičnine, Marko Starman je ponovil to, kar je zapisano tudi v osnutku občinskega prostorskega načrta: "To je turistični kompleks v povezavi z ostalimi, kjer je poudarjen javno dostopen obmorski pas urejene promenade in zelenih površin, ki se nadaljujejo tudi naprej. Stanovanjska gradnja ter industrijska in skladiščna dejavnost niso dovoljene". Jasna Praskat (RA Koper) Od 5 do 30 milijonov za isto zemljišče Umeščamo nov gasilski dom Občina Izola je objavila javno razgrnitev in obravnavo sprememb prostorskega akta za območje Kajuhova - hudournik Morer (skica). Zaradi epidemije bo gradivo razgrnjeno le digitalno, njegova javna obravnava pa bo zagotovljena na elektronski način, in sicer v obliki video-predstavitve v času javne razgrnitve. V tem sklopu bo zainteresirana javnost preko elektronskega obrazca 10. februarja 2021, od 8. do 18. ure, lahko podajala svoja vprašanja, na katera bo pripravljavec oziroma izdelovalec akta odgovoril v najkrajšem možnem času ter odgovore objavil na spletu. Posameznikom, ki iz upravičenih razlogov ne bodo mogli dostopati do spleta, bodo dodatna pojasnila nudili tudi na uradu, in sicer po predhodni najavi ter z ustreznimi ukrepi za preprečitev širjenja koronavirusa. V času javne razgrnitve dokumenta lahko vse fizične in pravne osebe, organizacije ter skupnosti podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na posebnem obrazcu , rok za podajo pripomb pa poteče zadnji dan javne razgrnitve, ki bo trajala od 26. januarja do vključno 26. februarja 2021. SZJ Ob tem ne bo odveč spomniti kako so, vse od prvega lastninjenja dalje, različni lastniki (domači in tuji) vrednotili to zemljišče. Ladjedelnica je bila najprej last nas vseh, še najbolj pa tam zaposlenih delavcev. Toda, osamosvojitev je prinesla nova lastniška razmerja in potem, ko je Ladjedelnica pristala v stečaju in so iz njenega lastništva izrinili še male delničarje, je edini lastnik Ladjedelnice postal izolski Galeb Group, v katerem sta bila največja lastnika Bogdan Orel in Marjan Jovanovič. Zadnjo neto vrednost družbe so takrat ocenili na približno 8 milijonov evrov. Spomladi 2007 so Galebovci zemljišče prodali sila vprašljivi firmi Oil Metal Co. za 21 milijonov evrov, ta pa je približno pol leta kasneje isto zemljišče in ob tem še proizvodne hale družbe Inde v Kopru prodala Kraškemu Zidarju in Konstruktor Investu za 36 milijonov evrov. Oba gradbinca sta šla v stečaj in stečajnima upraviteljema kasneje ni uspelo prodati tega zemljišča niti za 9,18 milijona evrov. Končno je slaba banka (DUTB) celotno zemljišče odkupila za 5,25 milijona evrov, štirikrat manj od cene, dosežene pri prvi, in skoraj šestkrat manj kot pri drugi prodaji. Zdaj ga prodaja za 6.6 milijona Eurov. Če vam po vsem tem ni jasno, koliko je v resnici vredno to zemljišče bomo citirali neznanega ekonomista: Zemljišče je vredno toliko, kolikor dobiš zanj. Vse vmes so moralne zgodbe, ki v ekonomiji nimajo nobene vrednosti. ur Če občina prodaja naj tudi kupuje Sestavni del letnega proračuna lokalne skupnosti je Letni načrt prodaje in letni načrt nakupa nepremičnega premoženja, Seveda so številke pri prodaji premoženja bistveno višje kot pri nakupu, vendar je vprašanje, če se sčasoma ta trend ne bo obrnil, Občine na ta način dejansko prodajajo svojo srebrnino. Ko je nepremičnina enkrat prodana, jo je težko dobiti nazaj, še posebej, če kupec ni običajen, nepremičninski mešetar pa le čaka, da bo občina morala prodati zemljišče ali stavbo, da bo lahko poravnala svoje redne obveznosti. V preteklosti so vsi župani in njihove ekipe v proračun vpisovali visoke številke v tabeli predvidenih odprodaj nepremičnega premoženja, vendar je ostajalo pri številkah, saj prodaja ni potekala po njihovih željah. Slišati je bilo tudi razmišljanja, da vsega pač ne smemo prodati, saj bodoči rodovi ne bodo imeli od česa živeti. Bistveno več prodaj V obdobju županovanja Danila Markočiča se je ta trend obrnil. Napovedi o prodajah so še bolj optimistične kot pred leti, toda tokrat je tudi prodaja dokaj dobra in proračun občine letos prvič v zgodovini presega 30 milijonov. To pravzaprav ne preseneča, saj Občina Izola iz naslova razpolaganja z nepremičnim premoženjem za leto 2021 predvideva prihodek v višini 6,86 mio €. To pomeni, da bo Občina Izola “v javnem interesu” letos prodala določeno nepremično premoženje, ki predstavlja stavbe in zemljišča. Gre predvsem za nepremičnine in dele nepremičnin, s katerimi občina nima kaj početi. Tudi poslovne prostore? Običajno so to nepremičnine ob obstoječih objektih (kleti, podstrešja ipd.), poslovni prostori v mestu Izola in stanovanja v starem mestnem jedru, ter gospodarska poslopja in enostavni objekti na zemljiščih, ki predstavljajo del zemljišč k obstoječim objektom. V primeru, da mora občina skleniti kakšen posel prodaje, ki morda ni bil načrtovan ob sprejemanju proračuna pa vrednost vseh teh pravnih poslov ne sme preseči 20% skupne vrednosti načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2021 in znaša 1.551.730,00 EUR. Največji delež pri prodajah v tem letu seveda pomenijo parcele na Šaredu, naj dražje zemljišče, ki ga prodaja Občina Izola pa je menda vredno okrog 730 tisočakov. Denar od prodaje nepremičnin je v primeru Šareda načeloma namenjen urejanju tamkajšnje infrastrukture, čeprav se doslej niso zelo dosledno držali tega dogovora. Osemkrat manj nakupov Seveda občine, tako kot država, zaradi javnega interesa kupujejo določeno nepremično premoženje, ki v naravi največkrat predstavlja zemljišča. Občina Izola v letošnjem proračunu načrtuje, da bo za nakupe nepremičnega premoženja letos in naslednje leto porabila po 890.000,00 EUR. S tem denarjem bo kupila zemljišča za gradnjo komunalne in cestne infrastrukture in za zemljišča, preko katerih že poteka cestna infrastruktura, odškodnina za odvzeta zemljišča pa ni bila plačana. Kaj bi morali kupiti Žal med načrtovanimi nakupi nepremičnin ni nekaterih, ki bi lahko pomenile zadovoljevanje konkretnega javnega interesa. Med objekti, ki bi jih Občina Izola pridobila za ceno, ki je bila že nekajkrat prepolovljena, je tudi stavba v Kocjančičevi ulici 4, ki je sicer bila v lasti treh fizičnih oseb, zdaj pa jo v enem delu prodaja stečajna upraviteljica, drugi del ima fizičnega lastnika, prav tako manjši del, ki ne more obstajati kot samostojna enota. V bistvu gre za ruševino, katere usoda je povsem negotova, predstavlja pa težko degradacijo središča starega mesta. Z nakupom te nepremičnine bi Občina Izola dobila lokacijo za izgradnjo objekta v katerem bi lahko uredila najmanj pet manjših ali 4 večja stanovanja in hkrati bi mesto rešila te škrbine. Verjetno je takšnih objektov v starem delu mesta še nekaj, med tistimi, ki bi jih občina morala dobiti v last pa je gotovo tudi delavnica v lasti R Merkurija, ki je Občino že zdaj stala več kot milijon, pa še vedno stoji tam in še vedno predstavlja oviro za prostorsko ureditev tega dela Izole. Žal se ob obravnavi proračuna vse preveč pozornosti namenja malim porabnikom, v razpravah pa je premalo pozornosti namenjeno prodaji in nakupu nepremičnin, s čimer bi morda bolj dolgoročno ustvarili pogoje za lažji razvoj občine v celoti. Posebno vprašanje pa je seveda prodaja poslovnih prostorov v starem mestu. Po našem skromnem mnenju bi jih morali odkupovati , popraviti in oddati v najem, saj bodo naslednje generacije morale tudi od česa živeti. Mef Ogrožen Oljkarski inštitut Pred štirimi leti je ob stoletnih poplavah prišlo do uničujočega požara v edinem objektu Kampusa Livade, v katerem je. med drugim, deloval tudi Inštitut za oljkarstvo Znanstveno raziskovalnega središča Koper. Prostorska problematika pa je vedno hujša. Inštitut je v zadnjih letih deloval v začasnih prostorih, ki niso zagotavljali optimalnih pogojev za delo, zdaj pa Ministrstvi za kmetijstvo in za izobraževanje zahtevata, da se Inštitut seli nazaj v stare prostore v Livade, ki naj bi bili v kratkem spet uporabni. Kot so predstavniki ZRS-ja povedali na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali kot „glas obupa", jim Univerza na Primorskem, kot lastnica objekta, sicer ponuja selitev v Livade po končani sanaciji, a brez jasnih opredelitev stroškov najema. Ti pa bi lahko brez popustov znašali tudi več kot 10.000 evrov na mesec. Najemnina, kot je določena, namreč lahko letno znaša tudi do 164.000 eur. Ob dejstvu, da bi za zagotovitev nemotenega delovanja, sama selitev trajala tudi do štiri mesece, med katerimi bi morali plačevati najemnino tako sedanjim, začasnim prostorom, kot novim, ti stroški preprosto ne pridejo v poštev. Oljkari pa, kot je bilo slišati, si ne predstavljajo, da Inštitut, s svojim laboratorijem, ne bi deloval. Veseli vsaj dejstvo, da se bodo v kratkem vendarle zaključila sanacijska dela na objektu, ki je več časa sameval, kot pa deloval. Po požaru, ki je uničil celotno električno napeljavo, je bilo v okolici kampusa večkrat opaziti koze, kot pa študente in raziskovalce, stopnišče objekta je služilo kot začasna deponija, parkirišče kampusa v Livadah pa je postala ena glavnih brezplačnih parkirnih con na obali za avtodome. Ne ravno tisto, kar smo si v Izoli, potem, ko smo tako velikodušno podarili zemljišče, predstavljali, da bomo pridobili. Izolska občina je na dražbi prodala stavbno zemljišče v Livadah v izmeri nekaj več kot 16.600 kvadratnih metrov po izklicni ceni 2,376 milijona evrov. Edini dražitelj je bila družba Projekt 2020, zdaj pa si podjetje Elta, drugi zainteresirani investitor, prizadeva za razveljavitev te prodaje, Razlika med Jesenicami in Izolo Če na Jesenicah Stanovanjski sklad zgradi neprofitna stanovanja so kandidati domačini, če ponudi enaka stanovanja v Izoli so kandidati zanje iz cele Slovenije. Kaj če bi Izolo preselili na Gorenjsko? S podjetja Elta d.o.o. so županu občine Izola in občinskim svetnikom poslali nov dopis v katerem najprej ugotavljajo, da so jim v prejšnjem pismu v zvezi s prodajo občinskega zemljišča ob Južni cesti našteli kar 15 postavk, ki jim vzbujajo dvom glede tega ali je bila prodaja omenjenega zemljišča zakonita. V tem novem pismu so zapisali, da so verjeli, da bodo Občina in občinski svetniki reagirali na takrat zapisane pomisleke in ugotovitve, vendar se ni zgodilo nič in zato so se sami lotili analiziranja nekaterih dogodkov v zvezi s to prodajo. Spremenjena pogodba? Za začetek so izbrali besedilo Osnutek pogodbe o prodaji omenjenega zemljišča, kot ga je na seji 5. 9. 2019 sprejel občinski svet Občine Izola. Po njihovih ugotovitvah je Urad za nepremičnine v nadaljevanju izdelal novo pogodbo, ki se razlikuje od tiste, ki jo je sprejel občinski svet. Ta nova, drugačna pogodba je nato postala sestavni del objave dražbe in sta jo, po končani dražbi, pogodbeni stranki tudi podpisali. Glede na to, da Občinski svet ni sprejel takšnega, ampak drugačen osnutek pogodbe, je ta posel po njihovem mnenju ničen in bi Župan moral začeti postopek za razveljavitev pogodbe o prodaji omenjenega zemljišča ter ponovno razpisati dražbo za isto zemljišče, z besedilom, ki ga je v resnici sprejel občinski svet. V podporo zapisanemu so priložili obe verziji pogodb in končali z vprašanjem Županu ali bo le začel postopek ugotavljanja ničnosti pogodbe. S tem bi dokazal, da je šlo za zmoto, so zapisali, sicer bo moral kdo kazensko odgovarjati zaradi prirejanja dražbe in uničevanja dokaznega gradiva. Dodatna pojasnila Med priloženimi dokumenti je tudi zapis, da mora po Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti besedilo pogodbe odobriti občinski svet. ..Sklenjena pogodba in pogodba, ki so jo prejeli kot gradivo na seji občinskega sveta dne 05.09.2019 nista enaki,“.so zapisali. V nadaljevanju na Elti pišejo, da je urad za nepremičnine že naslednji dan po seji občinskega sveta naredil neko svojo pogodbo za isto nepremičnino. “Urad za nepremičnine je v svoji različici za pogodbeno stranko odredili varščino v višini 20% izklicne cene, čeprav je običajna varščina v vseh dotedanjih primerih bila 10% -da ne govorimo o tem, da o višini varščine odloča občinski svet in podatek o znesku varščine nikakor ne šteje za manjkajoči podatek. “ Google vse spravi Zapisali so tudi, da so na Občini, v hudi želji po tem, da ohranijo takšno pogodbo v veljavi, v spletnem arhivu izbrisali objavo dražbe skupaj s predlogom besedila pogodbe. Da gre za različni pogodbi ne bi nikoli odkrili, če Google ne bi vseh dokumentov arhiviral na nekem drugem strežniku na istem ali drugem spletišču - da o spletnem arhivu, kjer so arhivirane spletne strani na določene datume niti ne govorimo. V tem primeru je Google indeksiral arhivirano pogodbo in jo našel tudi na drugih delih spleti-šča ter jo naredil enostavno (neposredno) dostopno prek spletnega iskalnika google.com. Tako se sedaj lahko kdorkoli prepriča, da pogodbe, ki je bila priložena razpisu in je bila podpisana po dražbi nikoli ni odobril občinski svet, ampak jo je na novo izdelal Urad za nepremičnine ter objavil v razpisu. Kako se bo razpletel ta spor, ki ga Občina Izola zaenkrat še drži v ozadju, pa bomo najverjetneje izvedeli le, če se bo direktor Elte, Aco Kabanica, odločil za tožbo. ur ZGODOVINO DELAJO ZGODBE RUBRIKA ZANIMIVIH ZGODB IZ ŽIVLJENJA NAŠEGA MESTA Cepili so kar v železniškem vagonu Leta 1917 so tudi te kraje pretresale posledice 1.svetovne vojne. Zmanjkovalo je hrane, mila in usnja za prebivalstvo, semen za kmete, zmanjkovalo premoga za ogrevanje, industrijo in plinarno, zmanjkovalo sena za živino, svoje pa je naredila tudi epidemija tifusa. V sami Izoli je bilo 180 obolelih. Bali so se tudi pojava črnih koz. Živino so krmili s trtnim in drugim listjem, olje pa so stiskali tudi iz lovorjevih plodov. Zaprli so šole in vrtce. Izola je imela samo enega zdravnika, dr. Corradinija, ki je sicer opravil javno vakcinacijo, a je bil tudi sam kmalu v hudih težavah zaradi paralize. Ker za cepljenje niso imeli ustreznih prostorov, so si Izolani od železnice sposodili en tovorni vagon, ga »parkirali« na stranskem tiru pri postaji in v njem izvajali cepljenje. Tovorni vagon je imel v spodnjem delu težko jekleno podvozje, stene, pod in strop pa so bili leseni. V njem je bilo blizu 14 m2 uporabne površine.. ............ (Srečko Gombač) Iz ulice se selimo na FB Čedalje večkrat opazimo, da se občani poslužujejo socialnih omrežji, da oblastnikom „povejo svoje". Nekoč so bile za to dobre gostilne, ali pa tudi mestne ulice, kjer si lahko kadarkoli naletel na župana, direktorja Komunalnega podjetja, direktorja uprave, dvornega arhitekta ali kogarkoli, ki sliši na naziv „odločevalec“. Danes je to veliko težje, bodisi zaradi covida in vseh restrikcij, ki ga spremljajo, bodisi zato, ker se velika večina teh „odločevalcev“ v Izolo pripelje iz sosednjih občin, in srečamo jih lahko le med potjo od avtomobila do delovnega mesta. Tukaj stopijo v igro socialni medij, na primer facebook, kjer večkrat zasledimo kritike, opazke, očitke, ki so za razliko od tistih, ki so padale ob osebnem srečanju, veliko bolj javne. Ena takšnih je bil očitek stanovalca Garibaldijeve ulice, ki je te dni ostala brez ekološkega otoka, kar je prebivalce prisililo k temu, da svoje ločevanje odnesejo do trga sv. Mavra. Na opazko, ali očitek, so se odzvali na Občini Izola, ki so v imenu Komunale zapisali tako-le: „S Komunale Izola sporočajo, da so bili individualni zabojniki v Garibaldijevi ulici odstranjeni v soglasju s stanovalci. Pojasnjujejo, da so se v dotičnem primeru dalj časa ponavljale nepravilnosti pri odlaganju odpadkov s strani posameznikov (v individualne zabojnike se lahko odlaga samo mešane komunalne odpadke in ne drugih frakcij, kot npr. plastično embalažo, karton, papir, kosovne odpadke itd.), kar je prispevalo k nezadovoljstvu samih uporabnikov in Komunale kot prevzemnika odpadkov. Prepolni zabojniki so hkrati kazili urejenost ulice oz. okolice. Na podlagi obvestila o ugotovljenem ponavljajočem se nepravilnem odlaganju odpadkov, ki ga je Komunala posredovala stanovalcem Garibaldijeve ulice, je bila z njihove strani dana pobuda k odstranitvi individualnih zabojnikov. Preden seje k temu dejansko pristopilo, so bili stanovalci o nameri pisno obveščeni. Na zapisano se nihče od stanovalcev ni odzval oz. kako drugače obvestil Komunalo o nestrinjanju s predvideno namero, zato se je odstranitev zabojnikov tudi izvedlo. Stanovalci dotične ulice so bili usmerjeni k odlaganju odpadkov na ekološkem otoku pri cerkvi Sv. Mavra. Na Komunali Izola poudarjajo, da se ob vsakem primeru, ki predvideva spremembo sistema zbiranja oz. odvoza odpadkov, predhodno seznani vse dotične uporabnike (tudi preko pristojne krajevne skupnosti) in šele po prejetih povratnih informacijah oz. skupni uskladitvi pristopi k spremembi. Sicer pa celostna strategija zbiranja odpadkov predvideva odstranitev vseh individualnih zabojnikov v starem mestnem jedru (to se postopoma izvaja že dlje časa) in preusmeritev uporabnikov na najbližji ekološki otok. Komunala Izola v nadaljevanju navaja, da je uporabnikom vedno na razpolago za vse predloge in pobude, ki prispevajo k primernejšim rešitvam na področju ravnanja z odpadki. Obenem meni, da je kultura komunikacije zelo pomembna, četudi z vsemi navedenimi dejstvi pred vašim pisanjem najverjetneje niste bili seznanjeni in bi ta najverjetneje bistveno vplivala na vaš odziv. “ Z odgovorom Občine Izola stanovalec nikakor ni bil zadovoljen in trdi, da stanovalci odstranitve niso predlagali in o njej niso bili niti obveščeni, kaj šele, da bi o tem soglašali. Še bolj pa bode v oči, da odstranitev ekološkega otoka deluje kot „kazen-ski ukrep" zaradi slabega ločevanja odpadkov. AM Zgodba, ki bi lahko bila naša V Ljubljani na Borštnikovem trgu pred staro gostilno že od leta 1626 raste lipa. Vidimo jo lahko na Florjančičevem zemljevidu Ljubljane iz leta 1744, kar pomeni, da je bila pri svojih stotih letih že opazno drevo. O njej sta pisala Miran Satler in France Stele v svoji knjigi Stare slovenske lipe in ji dala ime "Furmanska lipa”. Nekoč so ob njej furmani kupovali seno za svoje konje, nato so pod njo stali potniki za tramvaj, zadnja leta pa so v njeni senci prebivalci Ljubljane uživali v kulinaričnih specialitetah. Ima status drevesne naravne vrednote ter naravnega spomenika, saj je zavarovana z občinskim odlokom. Do nedavnega je 400-letna lipa utesnjeno živela v kamnitem oboku. Celotno rastišče izven oboda je bilo nasipano s peskom in tlakovano z betonskimi ploščami. Njeno deblo je bilo že votlo in nesklenjeno. Skupaj ga je držal kovinski obroč, ki se je na nekaterih mestih močno zažiral v deblo. Krošnja je bila sestavljena iz ostankov starih vej ter množice tankih bujnih poganjkov. Čeprav je drevo dajalo videz ostarele in ugašajoče lepotice, je pri koreničniku bujno odganjalo veliko število mladih poganjkov, med katerimi so se znašli tudi posamezniki, ki so se prebili v višino krošnje. Zeleni listi na mladih poganjkih so proizvajali hrano za vse žive dele drevesa, kar se je najbolj pokazalo, ko so očem skrite korenine razpočile kamniti obok. Kaj zdaj? Se lahko drevo prevrne? Kako močne so njene korenine in do kam segajo? Ali lahko lipo ohranimo? Skupaj smo prišli do odločitve, da bomo poskušali rešiti nastalo situacijo. Akcijo je vodila in plačala Mestna občina Ljubljana, s strokovnim znanjem smo sodelovali Zavod RS za varstvo narave iz območne enote Ljubljana ter arboristka dr. Lena Ma-rion. Najprej je bil z georadarjem izveden pregled korenin, ki je pokazal, da jih je znotraj kamnitega oboka zelo veliko ter da segajo tudi meter in več stran od drevesa pod betonskimi ploščami. Te so bile odstranjene, veje podprte z lesenimi podpornimi stebri in deblo obdano z močnim trakom. Odstranitev betonskega oboka je zahtevala veliko strojne moči in improviziranja, saj je bilo treba poskrbeti, da koreninska gruda ne razpade. Z uporabo začasne lesene pregrade je koreninska gruda ostala cela, potem pa je bilo med njo in novo ograjo, ki stoji približno meter stran, nasipana nova rodovitna zemlja. Lipa ostaja na Borštnikovem trgu z večjim in osveženim rastiščem, podprta s stebri in pod rednim strokovnim nadzorom. V nadaljevanju bomo še odstranili dve podpori in zamenjali trakove. Za obiskovalce bomo uredili tudi interpretacijo. Če bo šlo vse po načrtih, se bo spomladi lipa odzvala z bujno rastjo in zelenjem. In zakaj objavljamo zapis o nekem ljubljanskem drevesu? Zato, ker imamo v Izoli cel kup starih, velikih dreves, za katera bi morali poskrbeti. Za začetek za pinje iz drevoreda na Prešernovi, nato tamariske na svetilniku, koprivovce pri cerkvi in še bi se jih našlo. Zato smo objavili ta članek, da bomo morda le našli kakšno rešitev in se ne bomo izgovarjali le na to, da imajo drevesa premalo zemlje in preplitve korenine. ur KAPUCmO Krim je še vedno Krim Rokomet Koper odnesel točki iz Izole Trgoavto Izola - ŽURD Koper 21:25 (10:13) Trgo ABC Izola: Strajnar, Cepič, Hodžič 5, Čokelc 4, Vujmilovič 3, Šalkovič 2, Nadarevič 2, Peharc 2, Krese 1, Treven 1, Madžarevič 1, Trener: Borut Hren. Sedemmetrovke - Izola 4:2, Koper 6:6; izključitve - Izola 6 minut, Koper 8 minut. Po remiju s prve tekme izolske rokometašice proti sosednjim tekmicam tudi tokrat niso okusile slasti zmage. Za predzadnji Koper je bil istrski dvoboj pomembnejši kot za domačinke. ŽURD je tekmo bolje odprl in je kmalu pobegnil na 3:0. Izkušeni Koprčanki Metka Škabar in Kristina Petrinja sta zatem zanesljivo prebijali ne preveč učinkovito izolsko obrambo. Naša dekleta so sicer lovila zaostanek, a je prednost Kopra ostajala med tremi in petimi goli. Zadetek domačinke Staše Šalkovič je ob polčasu sicer vlil nekaj upanja za bolj izenačeno nadaljevanje tekme. A iz tega ni bilo nič, saj so gostje v glavnem vzdrževale varno razdaljo petih do šestih golov. Vodstvo od prve do zadnje minute potrjuje tokrat boljši nastop Koprčank, ki so na lestvici napredovale za dve poziciji in zdaj zasedajo mesto pred deveto Izolo. »Mislim, da je zmaga Kopra povsem zaslužena. Prevagale so tudi neverjetne obrambe koprske vratarke Špele Fidel. Mi se nikakor nismo pobrali po začetnem šoku. V tem dvoboju so odločile izkušnje. Izola ima svojo pot in gremo dalje,« je po tekmi povedal Borut Hren. Lejla Mujanovič: »Trenutno smo malo zdesetkani, ker imamo nekaj poškodb. Vendar to ne sme biti izgovor. Mislim, da so punce vseeno pokazale borbo in v dale od sebe, kar so lahko. Ena postava pač težko odigra celo tekmo.« BV Tako se je Tini Mrak in Veroniki Macarol zloMI ,.srebrni" jambor na pripravah v Trapaniju. Igor Božic odhaja v Sežano I □»->- I-.»i''■‘r~ Pred dnevi je kot strela z jasnega odjeknila novica, da je prvoligaš iz Sežane, NK Tabor, kot zamenjavo na trenerskem mestu najel usluge izolskega trenerja Igorja Božiča. Tako so zapisali na FB strani sežancev: Novi trener članske ekipe CB24 Tabor Sežana je postal 43-letni Izolan, Igor Božič. V svoji trenerski karieri je deloval kot glavni trener mladinskih selekcij ter opravljal vlogo vodje akademije FC Koper. Izkušnje v prvi ligi si je nabiral v Olimpiji in Kopru, ko je bil pomočnik trenerja Rodolfa Vanolija, s katerim sta leta 2015 osvojila pokal Slovenije in Superpokal. Igor je stari znanec Taborjanov, saj je pred dvajsetimi leti nosil tudi rdeče-črni dres, ko je naš klub prvič nastopal v prvi ligi. Davor Škerjanc: »Obračamo nov list v zgodbi NK Tabor Sežana. Vodenje članske ekipe CB24 Tabor Sežana prevzema domača stroka, pod vodstvom glavnega trenerja Igorja Božiča. Ideja o izboru Božiča za trenerja članske ekipe je v naših mislih zorela že dlje časa in prepričan sem, da smo izbrali pravi trenutek. Verjamem, da bo ekipa pod njegovim vodstvom spisala novo zgodbo o uspehu.« Kot so povedali v izolskem klubu, jih je prekinitev sodelovanja s trenerjem članske ekipe zelo presenetila, saj so načrtovali delo na dolgi rok. Kljub temu pa, pravijo, se tekmovalni načrti kluba ne bodo spremenili. Več o prihodnosti izolskega tretjeligaša bomo objavili v naslednji številki Mandrača. Rokometaši imajo maske Iz rokometnega društva sporočajo, da so rokometašem in strokovnemu vodstvu zaščitne maske, seveda v upanju, da bo epidemije kmalu konec in jih ne bodo dolgo uporabljali. KAPUC! KO ■m™ Svetovljan, ki je postal Izolan Vito Divac seje v Izolo priselil pred štirimi leti, a je v resnici bil tukaj vse od osemdesetih let, Poznal je veliko Izolanov in veliko jih je poznalo njega, saj je bil pomembno novinarsko ime in predvsem človek in odličen sogovornik, Kmalu po prihodu gaje na pogovor povabila Nataša Benčič, Pogovor objavljamo v njegov spomin, - Selitev na morje je že dolgo tvoja želja, Izola pa tvoj občasni pristan. Tu in tam smo te videli po teh ulicah, zdaj si pa tukaj že nekaj časa. Ti kaj manjka Ljubljana, ki je bila tvoj domicil vsa ta leta? - Moram reči, da sem tudi sam presenečen, da mi prav nič ne manjka. Ljubljana ni tako veliko mesto, kot si ga mi predstavljamo. Je le malo večje Evropsko mesto. Bil sem po vseh velikih mestih sveta, v vseh državah, in res ima Ljubljana nek svoj šarm, ki je zadnje čase zelo zanimiv za turiste, a za Ljubljančane je tako, da če si v službi, si vezan na zelo majhno okolje, v katerem samo delaš in hodiš domov, v starem delu Ljubljane pa ni več tistih posebnih točk, kot so bili nekoč Daktari in Charlie. Pa tudi generacije so se spremenile, tako da za nas, ki si želimo življenja v nekem lepem, ustvarjalnem okolju, je Izola veliko boljša. Vsak dan naredim pet kilometrov, pa ne grem iz starega mestnega jedra. Pet kilometrov narediš samo, če greš mimo vseh bifejev, kjer marsikoga srečaš. V Ljubljani bi za to moral že na sprehod. - Pogrešaš tisti novinarski ritem, ki je bil kar napet, ali pride v življenju čas, ko je treba izpreči in je to dobro za dušo in telo. - Ritem se je iz mojih najbolj delovnih časov precej spremenil. Nekoč smo bili novinarji prisiljeni veliko hoditi naokrog, se pogovarjati, iskati teme, o katerih bi poročali,. Danes pa, govorim za pisane medije, je tvoje delovno okolje bolj ali manj omejeno na pisarno, kar tudi zahtevajo novi šefi. In to ni to. Spomnim se na staro maksimo enega od beograjskih humoristov, ki je bila vedno aktualna v Charliju: Najboljša novinarska gostilniška debata je teza, antiteza in proteza. Se pravi, da se krešejo mnenja (smeh). Zdaj se to počenja virtualno in to zame ni dialog, v katerem bi užival. Tega res ne pogrešam. - Nikoli nisi vozil avtomobila in vendarle si prepotoval ves svet. - Ja, pa tudi želje, da bi avto vozil nisem imel. Le enkrat sem ga, Fer-rarija, formulo ena (smeh). - In kako je bilo? Seveda zelo zabavno, kot bi vozil go-kart (smeh). Bili smo v Madon-ni di Campiglio, in sem bil v neki družbi z Albertom Tombo in nekaterimi drugimi, med katerimi so bili tudi Ferrarijevi piloti, ki so bili takrat ravno na pripravah. Med njimi je bil Patrick Tambay, ki je bil v mladosti smučarski prvak in sva se že od prej poznala. Nekaj smo se pogovarjali in sem omenil, da v življenju nisem vozil avta, da nimam izpita in me v principu to tudi ne zanima. Vprašal sem ga, kako je voziti formulo ena in je rekel, naj pridem poskusiti. In sem šel in poskusil. En krog. - Kako dolg je bil ta krog? - Dolg je bil 600 metrov, in to na ovalnem stadionu v Madonni di Campiglio, po snegu, s posebnimi gumami, tako da sem v tej edini izkušnji naredil vse. - Kam greš najraje na kavo v Izoli? - Na kavo grem v Bife pri Kralju, ker imajo tudi kaj za zraven, za korekturo, lepo pa je tudi v Vitaminčku, ob morju, kjer ima človek zelo širok pogled, ki se včasih zoži na kakšno dobro žensko figuro. To je del življenja. - Vsi nekje začnemo pisati svojo pot. Tvoja je povezana s Tanjugom in seveda z Delom, časnikom, ki te je zaznamoval, kot tudi ti njega. Začel si zelo mlad, kot honorarni sodelavec in kot poročevalec in komentator ostal zvest vsa delovna leta. - Nekoč je bilo tako, da si moral čakati na delo, a ne tako kot danes, ko čakaš, ker iščeš službo, ampak čakal si za to, da si lahko delal tisto, kar si želel delati. Jaz sem hotel biti športni novinar, ker se mi je zdelo, da je v novinarskem poslu šport najbolj konkretna zadeva, saj te opredeljujejo metri in čas. Če si dober, si dober in če nisi, pač nisi. Ni nekega umetniškega vtisa, ni politike zraven, šport je zelo konkretna zadeva. In ker so bili takrat na Delu sami izjemni pisci, Jože Dekleva, Evgen Bergant, Franci Božič, sem tudi hotel ostati v športu. Ponudila se mi je priložnost, da se zaposlim na Tanjugu in čakam, da bo kateri od teh fantov šel v pokoj. In to sem naredil. Trinajst let sem bil na Tanjugu, sedež sem imel v Ljubljani, bil sem urednik za šport v Sloveniji, sam sebi urednik (smeh). Tanjug je bila takrat agencija za neuvrščene, torej za večji del sveta in smo producirali vesti, za razliko od Reutersa, Associated pressa, France pressa in ostalih zahodnih agencij, ki so izrazito vsiljevale in promovirale njihove vrednote, mi pa smo jih zelo nekritično sprejemali. Želeli smo pokazati nek drugi svet in tako smo tudi pisali. Nismo bili v službi kapitala in multinacionalk. - Tako ste poročali tudi o vojni v Sloveniji in se je za vas slabo končalo. - Zgodba je bila zelo zanimiva. Prvi dan poročanja o vojni so nas pohvalili, da smo to počeli vrhunsko profesionalno, čeprav so bili pri njih določeni zadržki. Na dan proglasitve osamosvojitve sem bil na Prešernovem trgu, v družbi številnih tudi znanih Slovencev, in smo tam proslavljali, nakar moj brat dobi sporočilo preko “pagerja”, da je vojska šla iz kasarne na Vrhniki. Takoj sem tekel do redakcije, ki je bila ob Ljubljanici, preveril vest in poslal poročilo. Čakam, da dobim potrditev, da je šla novica ven, dežurni pa mi pove, da je ne morejo potrditi, ker je ni objavila še nobena agencija. Ja, seveda je ni, saj bi jo mi kot prvi na svetu. Pa je rekel, da moramo čakati na potrditev in, v redu, si rečem, ni bilo druge, kot da pokličem kolega iz Reutersa, ki sem ga vrgel iz postelje in mu podam informacijo. Šele ko so njemu potrdili vest, in je bila objavljena, smo jo lahko tudi mi. A že naslednji dan smo dobili vojaškega cenzorja in so nam vse novice prikrajali. Objavili so po tri vesti na dan, nato smo dobili vsi odpoved. - Uspel si prepričati Tino Maže, da je prišla v Izolo, na trgec, kjer se vse dogaja. - Prišla je, ker sem obljubil Izola-nom, da se bom prelevil iz Izolčana v Izolana le, če pripeljem Tino. Povabil sem jo na en ribiški večer in bilo je fenomenalno. Najprej je Slavko Ivančič odpel nekaj pesmi o Tini in Solinah, nato je Mef odigral nekaj svojih, na koncu je celo Iztok Mlakar zapel, kar se zelo redko zgodi, a očitno je bila ona tudi njemu inspiracija, na koncu pa je še ona sedla za klavir in odigrala nekaj pesmi. - Kako je z bližino. Sta si bila s Tino na ti ali na vi? - Zelo na ti. Jaz vsakega človeka objamem, ker se mi zdi, da je stisk roke zelo hladen pozdrav. Jaz bi objel vse, ker imam vse ljudi rad, nimam nobenih zadržkov pred nikomer in mislim, da je tudi to prijateljstvo takšno. Če si z nekom prijatelj, tudi če se deset let ne vidiš, nadaljuješ tam, kjer si nazadnje nehal. Pogovor za RA SL pripravila: Nataša Benčič Vito Divac se je prehitro poslovil v začetku januarja. Nedokončana je ostala knjiga o telovadcu Miru Cerarju. Korona bo razglasila vse zbore Pandemija Koronavirusaje prizadela vse, še posebej pa kulturnike in še posebej tiste, katerih ustvarjanje in poustvarjanje je povezano z večjim številom nastopajočih. To velja tudi za pevske zbore, ki so ostali brez vaj in nastopov. Med njimi je tudi Moški pevski zbor Izola. V Izoli je zborovsko petje lepo razširjeno. saj imamo dva moška, štiri ženske in en mešani pevski zbor. pa še zbor glasbene šole in pevske zbore po osnovnih šolah. Vsi ti pevci so se ob protikoronskih ukrepih znašli “na suhem", saj jim ne odpadajo le nastopi, tudi vaj nimajo, saj je nemogoče da bi zbor zazvenel, če so pevci na takšni razdalji kot jo določajo protivirusni ukrepi. Izolskim pevskim zborom je lani odpadla večina nastopov, tudi tistih ob različnih obletnicah in prav Moški pevski zbor Izola je lani zaokrožil 15 let delovanja. Pevci, ki jih vodi zborovodja Anton Baloh so se zavzeto pripravljali na slavnostni nastop, potem je virus znova udaril in vsi načrti so šli po gobe. Ker pa niso skupaj le zaradi prepevanja ampak tudi zato, ker so dobra skupina pevskih prijateljev, so ob novem letu izdali knjižico v kateri so predstavili vse pevce in jim dodali še kakšno zabavno misel, tudi v rimah, ki jih je prispeval naš sogovornik, predsednik zbora, Zorko Cerkvenik. - Leto 2020 je tudi vam odneslo celo vrsto nastopov. Za katerega vam je morda najbolj žal? - Veliko smo peli. Imeli smo tudi po 30-35 nastopov letno. Lani pa je bilo, seveda, drugače, saj smo pomlad in jesen preživeli brez petja in tako je zdaj. Najbolj nam je žal načrtovanega nastopa na Manzioliju, pa tudi tisti v parku P.Coppo so bili vedno dobro obiskani saj smo s petjem prinašali veselje med ljudi. - Nekateri izvajalci, tudi zborovski, so skušali z nastopi na spletnih platformah nadomestiti pomanjkanje kontakta s poslušalci. VI ste se odločili za bolj klasično predstavitev. 703VE- (Dobro ifcfaS bxbbs> samo z tfuSo, ratf imai k&r potnei, zbore vodil in v Ljubljano hodiš, delaš vse for dobro veš. 'Kas it piliš dolgo vrsto let, naredil iz nas si dober zbor, nove in stare pesmi peli bomo spet, da le hpialu mine hffvidta teror. - Izdali smo knjižico s katero smo predstavili MoPZ Izola in predvsem v teh hudih časih obdržati skupaj pevce z namenom, da bomo čim prej zapeli. V tej lični knjižici smo predstavili vse pevce z odličnimi fotografskimi portreti Irene Lipovec Lorget. - Predstavitvi pevcev in zbora ste dodali tudi vaše verze. Kdaj so pa ti nastali? - Za vsakega pevca, ko je imel okroglo obletnico, sem napisal priložnostno pesmico, ki je bila vezana na njegovo udejstvovanje v zboru in izven. Ob pevčevi obletnici smo vedno kaj posebnega zapeli in se skupaj poveselili. Prebral sem mu njegovo pesmico, ter ga zadolžil, da bo ob naslednji njegovi okrogli obletnici povedal to pesmico na pamet. - Kdaj ste imeli zadnje vaje? Zadnje vaje smo imeli v ponedeljek 22.6. kot pripravo na nastop za Dan državnosti, ki je bil v sredo 24.6.2020 na Lonki. Potem je bilo zborovsko petje odsvetovano in ker smo mi pevci rizična skupina, smo se tega v celoti držali. - Verjetno boste zdaj potrebovali nekaj časa, da se spet upojete? - Seveda, posebej še za bolj zahtevne pesmi bomo gotovo precej vadili, da pridemo na visoko pevsko raven, kot to zahteva naš zborovodja Anton Baloh. - Zborovodja je bil zaradi pandemije gotovo še dodatno zaposlen na ministrstvu. Ste uspeli vzdrževati kontakte med seboj? - V zboru med pevci in tudi z zborovodjo smo v stalnem kontaktu, tako da se v teh hudih časih slišimo po telefoni in dopisujemo po mai-lu. Prav te dni smo zastavili korespondenci občni zbor društva MoPZ Izola in ga bomo naslednji teden tudi zaključili. - Kateri nastopi vas (načeloma) čakajo v letošnjem letu? Kot običajno smo si zastavili cilje za 2021 z rahlo rezervo zaradi covida, vendar želimo izpeljati nastop ob 15-obletnici zbora, ker ga nismo uspeli izpeljati v lanskem letu. Načrtujemo tudi nastope v parku P.Coppo in ob državnih praznikih. Tudi vprašanja in odgovori za ta članek so zaradi istih razlogov potovali po elektronski pošti. Kako se zgodi članek Pozdrai/ljar? HEF v tosn Zudnans latu ^ko seno terja!,'Santo tri nastopil /*<7 24 vaj, smo sl omislili ruzEtj ksar nas koteeHu vcnoUtrla. drži skupaj. Omislili srruj si to knjižico z lepimi slikami Vra.n