OZ. Številka.
I Ljubljani, v sredo IS. junija razi.
LIV. leto
bhafla vsak dia popoldne, lmi«il n«4«lj« in
?f7*S»ra<f 5 ^SiSter i !?fnt K54 m/m ra malc °f,as* đo 27 m/m višine 1 K, cd 30 ml m vjfflne dalje kupčijski in uradni o Jasi 1 m} m K 2-—, notice, poslano preklici, izjave In reklame 1 ml m K>-. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*-^. Pri večjih naročilih popust.
Vptašanjem glede inseratov naj se priiofi znamka za odgovor.
HpravnUtro „Slov. Naroda" in „Narodna Tlakama" Snaflova ulica it. 59 pritlično. — Telefon s t 394.
votla
»Slovanski Narod1 v Jnnoal«Tl|l i
celoletno napte) plačan  •   K 300*— polletno. 150*—
3 mesečno 75"—
1     m     ........ 25"—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno po nakjznlef.
Na samo ois.nem naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
v LIablJant in po paoH I f tmoaontaftvoi
celoletno . . • • , polletno . . i . : i 3 mesečno . * # : *
K48d-—
„120— 40-
Drsdntttvo ,»»l0¥. Naroda1« Knallova ulici iL X U naditfoolt
Telefon stav. 34«
Dopise »prelama le podpisane in zadostno  franko van t. BjeV~   Rokopisov ne vrača.
Posamezna Številka valia 1*20 K
Poštnim platana ** gotovini.
Kotor.
Naš stari znanec, italijanski ! lo vodnih sil za elektrifikacijo crte iTeneral Bencivenga, ki nam je pred Z ugodnimi tarifi in političnimi ter meseci pripovedoval, kako po* gospodarskimi dogovori more Ju* manjkljiva je za Italijo strategična J goslavija orientirati vodni promet meja na Julijskih Alpah in kdko na dve točki, in sicer rečni v Beo* prednost bi imeli Jugosloveni v slu* grad in pomorski v Kotor. Za Jugo* čaju pomorske vojne na svojem ja* | slavijo pomeni zgradba železniške
dranskem bregu napram Italijanom, se peča sedaj v »Piccolo Della Se* ra« s Kotorom.
Skoro je že leto dni, ko se je govorilo o železniški zvezi med Beogradom in Kotorom po drinski dolini do Mikšiča v Crni gori in od tam do morja v Boki Kotorski. Ta* krat je italijansko časopisje nekaj ugovarjalo takim balkanskim zve? zam, pa utihnilo, ko so prišli na po= vršje drugi železniški načrti za zve* zo Beograda z Jadranskim morjem. Sedaj stopa v ospredje zopet prvi načrt, kar potrjujejo razna poročiš la iz Beograda, ki dostavljajo, da si namerava Jugoslavija v Boki Ko* torski zgraditi prvovrstno trgovsko pristanišče. Kotor je za to jako pri* praven in more s svojimi širinami in ožinami sprejeti največje sve* tovno brodovje. Kotor pa je tudi vsestransko varen pred vsakim na* padom z morja pa tudi z zraka, kajti sovražni zrakoplovi se z lah« koto preženejo z gorskih višin, ki obdajajo kotorsko morje. Tako nu: di Boka Kotorska brodovju najsi« gurne j še zavetje ne le v mirnem, ampak tudi v vojnem času.
Kotor je velikega pomorskega pomena, Beograd pa je silno važna točka za rečni promet. V Beograd tečejo vode iz Bavarske (Dunav), iz Hrvatske (Sava), potem iz Madžar* ske, stekajo se tam takorekoč vse vode visokega in srednjega Podu* navja. Rečne ceste so za transport obsežnega in težkega blaga naj pri* mernejše. Dalje je Kotor točka, na kateri je Jadran prestolici Jug osli« vije najbližji. Zračna razdalja med tema dvema mestoma je manjša od one med Dunajem in Trstom ali Budimpešto in Reko. Iz tega sledi, da ako se hoče med Kotorom in Beogradom ustvariti udobno, hi; tro in uspešno zvezo, bo Kotor predstavljal naravno pomorsko pre* važevališče za blago v Beograd in iz Beograda, ki se bo posluževal po drugi strani svojih rečnih zvez. Moi derni tehniki ne bo nemogoče, pre* magati različne težkoče po gorskem svetu, po kateri ima teči namerava* na železnica. Tudi ne bo ne dosta j a*
zveze Beograd — Kotor gospodar* sko neodvisnost in jamstvo proti vsakemu riziku in škodi v slučaju
vojne
Poleg tega trgovskega načrta, ki hoče ustvariti v Kotom prvo* vrstno trgovsko pristanišče, mora* mo imeti pred očmi še načrt, ki hoče napraviti Šibenik za pomor* sko bazo jugoslovenske države. Si* benik ima strategično pozicijo, ki je najugodnejša za napad pa tudi za obrambo, kajti Šibenik je od Kotora manj oddaljen kakor Kotor od Brindisi, odkoder bi Italijani v vojnem času operirali proti Boki Kotorski. Šibenik in sploh dalma* tinska obal tvori končno naravnost idealno bazo za lahke in gibčne ladje.
General Bencivenga vsklika na? to: Tako se vedno bolj in bolj ka* žejo pogreški, ki jih je zakrivila italijanska popustljiva politika. Mislili smo: ako imamo Trst in Reko, da imamo že tudi monopol za trgovino na Jadranu, ali že vidimo, da ga nam postavlja v nevarnost zveza med Beogradom in Kotorom. Mi* slili smo: ako imamo Pulj, imamo že strategično prevlado na Jadranu, ali že nam jo postavlja v nevarnost nameravana pomorska baza v Šibe* niku. Danes šele razumemo, kako je bilo logično in pravilno postopaš nje Jugoslovenov. S svojo in transi* genco so dosegli to, kar jim je od* rekal londonski pakt, in sicer, ne* moteno in gotovo posest Kotora in pomorsko bazo v Šibeniku. Treba bo misliti na pomoč in sredstva proti temu. Bencivenga je odločil pero in zarožljal s sabljo: »Ali so taka sredstva? Jaz mislim, da so.« Generalu moremo dati samo en ods govor: Zelo prepozno je vsako to* stvarno prizadevanje. Na svoji morski obali smo gospodarji mi in v Kotoru in Šibeniku se bo vršila edino le jugoslovenska volja.
Pristopajte k ,,-Jiigs-
Diihouščffia u Prekmurfii.
Ko so našo čete pred poldrugim letom zasedle Prekmiirje, je prišla za njimi izpolnjevat svojo narodno in državljansko dolžnost uradniška in dru-£a inteligenca. Z veselim srcem in ve* iikimi nadami. Saj 30 šlo za to, pridobiti materi Sloveniji in novi naši državi 100.000 zapuščenih vsenr.i nasilju madžarsko oligarhije izpostavljenih rojakov.
Pričakovali smo, da nas sprejme vse z veseljem in da bomo našli za svoje delovanje oporo vsaj tam, kjer smo jo našli po drugih potujčenih pokrajinah na primer na Koroškem; to je pri duhovščini. Toda kakšno razočaranje!
V Prekmurju ie proti nam vse. Ne čudili bi se, če rujejo proti narodni inteligenci odpuščeni notarijuši, učitelji in drurro pijavke. Toda, da imamo ravno v duhovni^tvu največje sovr-žnike, to nas je silno nemilo presenetilo.
In vendar je to prikazen, ki ?e ne da tajiti. Celo v »Slovencu« je bilo to dejstvo povdarieno in znani vodja SLS v Frekmurju. ki jo tudi sam prišel z onstran Mure je to ponovno sam priznal, in izjavil, da bi bil pripravljen po vseh svojih močeh pomagati, da bi se ti elementi odstranili in nadomestili s koroškimi in primorskimi begunci. Pilr> bi delovati tudi na to, r!a se Prek-murie eimpreie odrepi od madžarskih škofij in prideli lavantinski ali vsaj ustanovi za Prekmurio samostojen vikarijat.
Ta nevolja voditelja SLS je v vsakem oziru nmljiva. Gosnodje prekmurski duhovniki so namreč ne samo narodnemu pokretu sovražni, ampak za vsako ercanizačno delo za lastno stranko popolnoma nesposobni. In zato g. voditelju seveda gre.
Stvar ie namreč tale: Na Madžarskem je vladal v mestih in obrtnih krajih zastarel psevdoliberalizem, na deželi fendaletvo, kakršno je bilo pri nas pred letom IS IS. Ubopri kmet je poznal samo 2 £osr>oda na zemlji hercega ozir. druge aristokrate, ki so mu milostno za drose- novce dali zemljo v znkup in pa duhovnika, ki ga je učil pokorščine proti tem višje sfoiočim zemljanom. Med tema dvema gospodarjema Je hil najboljši sporazum, ki je prihajal obema v dobro. Radi tega ie duhovščina, vzgojena v madžarskih semeniščih, bila popolnoma konservativnega duha, vajena komodnoga življenja, ravnajoča se po starem geslu: Adorare deum trinura et bibere bornim vinura«. Vsako delo med ljudstvom, vsaka organizacija je bila zoprna in najhujši sovražnik ji 3© bil tisti, ki bi fo vznemirjal v sladkem brezdelju. Drugega čustva ni poznala nego zagrizen madjarski šovinizem, domačega jezika so je posluževala samo radi tega, ker so ga je morala.
Prišla pa jo zasedba Prelcmurja in čisto spremenila razmere. Jugoslovenska uprava je v svojem demokra-tizmu in socijalnem razumevanju napravila konec feudalnemu gospod ar-stvu. in začela deliti zemljo med kmeto. Volitve v konstituanto so dovolile vsakemu Slovencu prosto in tajno glaso vanje. Sploh prišlo jo naenkrat do toliko novih stvari, da se je duhovščina prav neprijetno počutila, ker 30 videla, da bo konec sladke brezdelnosti. Zlasti trn v peti so ji naši idealni učitelji, ki so začeli vzbujati ljudstvo, ga u«-i 1 i petja, prirejama gledaliških predstav itd. Kaj pa šele to nesrečno Sokolstvo!
In tako je izbruhnil ves srd proti ram, ki smo prišli z najbolj nesebičnimi nameni v Prekmurjo. Duhovščina je pokazala svojo pravo barvo, ki jo je dolgo časa skrivala in se priznala kar očitno za fanatič. Mađžarone. Tako sabotira znani dekan Slepec v Murski Soboti nalašč vse državno slavno^ti. Njegov kaplan Kranj- nastopa proti vsem slovenskim prireditvam in je največji sovražnik našega jezika, v Šolskem pouku. In tako brez konca in kraja. V najbolj narodni ol;čini Dolnjega Prelcmurja župnikuje človek, ki imemiie slovensko govorico lajanje in ki tako nasprotuje naši narodnosti, da si niti Klekl ne upa tam dosti govori'i. Neki drugi župnik v Dol. Prekmurju so izraža, kako je bilo l^po v ristib časih, ko je še gospodoval srof Zichv in je javno in očitno izrekel upanje, da. bo prihodnje leto delil drva že grof Zichv.
Tako postopajo madžntronski duhovniki. Toda tudi tisti, ki se delajo in imenujejo Slovence, niso veliko boljši. Vse sovraži nas Prečane. Saj še ni čolgo. kar so Kleklove »Novine* o priliki izgnanstva n^kaj Madžaroivov iz Dolnje Lendave pisale, da se to najbrž godi radi tecra. ker zopet par ^Kranjčeve potrebuje stanovanja. Neki rodoljubni učitelj je v popolnoma slovenski vasi priredil par predstav v korist Ju-poslovenske matice. Prireditve so bile zelo slabo obiskane, naravnost bojkotirane, plakate so raztrgali in na vseh konrib in krajih se je srovorilo. da deluje učitelj za brezverske namene. Da ima vso to na vesti ondotni župnik, je brc?! dvoma. In ta župnik se imenuje narodnega in igra vlogo v javnem življenju, v Prekmurju. Ce =i upa ščuvati proti Jugoslovenski matici, v katerem odboru sedi vseučiiiški profesor katoliški duhovnik in urednik na£e edino katoliške revije >Čxmat dr. Srebrnič, potem si je lahko misliti, kako nastopajo sele proti drugim narodnim društvom, n. pr. proti Sokolu. Kaka razlika med koroškim žunnikom Arnušem, da umrlega dr. Kreka niti v spomin ne vzamem, in med to prekmursko psev-donarodno duhovščino.
Popolnoma so strinjamo g mnemjotm. že iriVTioTau^f.'. ia-ro.-n tMj.-k in vodjgi SLS. v Prekmi ur ju. da jo troba čiraprO-jo poskrl>eti za odstranitev madiaron* skiii in drugih psovdonarodnih duhov* nikov in njih nadomestifcov z vrlimi narodnimi koroškimi ln prlmorakiml begunci. Tudi pozneje bo gotovo M bof
mod različnimi nosovi v Focijalnerrfc kulturnem in drugačnem oziru. pa vwxf v enem oziru Urno vsi ttLoini do veliko [ugoslovenake domovino. V raaiuora pred revolucijo lota 1848», kakor bi ho* fola jih imeti velikanska večina tukajšnje duhovščine, so pa nikakor in pod> nobenim p opro jeni ne sn>emo povrniti.
Skrbi znse, pusti brata t
(Avtonomistovsko geslo.)
Govoril sem z avtonomisfom. Gospod je vzgojitelj, »kulturni de* lavcc« in p:i socialist. Rekel mi jc: »Čakajte, demokrati! Prestavljali vas bodo v Macedonijo; takrat bo* ste nehali biti centralisti.«
»Tuko torej.« sem mu odgrrvot; ril, »tebi je domovina domovina samo, dokler ti je r a i ?« Nisva voC dolgo govoril:1.. Vedel sem fadoati. Videl sem to^le: Gospod ne čuti na svetu dolžnosti: ne ve, da morama baš mi vzgojitelji ljubiti najbolf one, ki so ubogi, mali in neznatnu one, ki še niso nič, ki pa bi moglj kaj postati: ne čuti, da je ta člove* kii, ki hoče danes biti socialnega mišljenja, prava sramota, bežati cd onih, ki jih je tlačila stoletna ini stoletna krivica, ki niso krivi, da nimajo takega stanovanja, kakor on, gosposki »socialist«.
Spomnil sem se človeka, ki j$ bil v ječi ter visel med smrtjo ir^ življenjem, pa je govoril sam pri sebi: ^>0, če mi bo d.ino, si reSiti življenje in doživeti svobodno Ju* goslavijo, mi bo prava sreča, po** drobno in malo kulturno delo opravljati med najbolj zapuščenim našim narodom, tam doli kje v Ma\^ cedoniji.« Mož. ki je to mislil, je dandanes — demokrat in še tako misli in skuša tudi tako delati.
Spomnil sem se klerikalnih aV-tonomistov. V službi čitajo predpisane besede: »Dajte k meni priti vsem, ki so pohabi jenu siromaki 1^ ko se jim s^ce odore, pa govore prei zirno o Balkancih, bireantincih ter hočejo z avtonomijami napravitjf, kordon proti — zaostalim bratorrjfc Niti trone naj ne dobe od njihovei slovenske bogato obložene kultur*, ne mizo! »Dajte k meni priti sama onim, ki so bogati!«, govore rl avl tonomisti — niso več kristjani.
Alfonz Daudet:
23
Tartarta na planinah
Roman.
Konji so šli zdaj v korak. Kočijaž sam se je bil pridružil drugim tovarišem tam spredaj, in sprevod, sestavljen iz več od petnajstih kočij, ki so zaradi strmine vozile druga tik za drugo, se je pomikal prazen in tih naprej. Slu= teč, da se bo zgodilo nekaj hudega, je bil Tar* tarin ves nemiren in si ni upal svoji sosedin j i niti v oči pogledati, kakor bi se bal da ga lah* ko vsaka beseda, vsak pogled zaplete, če ne naravnost pa vsaj posredno v dramo, ki jo je čutil tako blizu. Toda Sonja se je neprestano in mehanično božala s cvetjem po nežni polti in ga s svojim zdaj čudno trdim pogledom oči vidno niti opazila ni.
_Vi torej veste, kdo smo mi, jaz in moji
prijatelji? je izpregovorila po dolgem času. No, in kaj mislite o nas? Kaj govore o nas Francozi?
Junak je prebledei, zardel. Na eni strani se ni maral zameriti s kako nepremišljeno be* sedo tem maščevalnim ljudem, pa drugi strani pa se še manj bratiti z morilci. Foiskusil je torej, da se izvije s prispodobo:
— Pravkar ste mi rekli, gospodična, da smo udje iste bratovščine, lovci na hidre, zmaje, trinoge in krvnike. . . Naj vam torej odgovorim kot ud skupne bratovščine svetega Huberta. •. In tu, glejte, vsaj jaz žutim tu-
ko, da se moramo posluževati celo proti zve* rem samo poštenega orožja. Naš slavni lovec na leve, Jules Gerard, je streljal z eksploziv^ nim kroglami — jaz kaj takega odločno obso* jam in nisem nikoli storil. . . Če sem šel nad leva ali panterja, sem se postavil pred žival, oko v oko, z dobro dvocevno karabinko v ro* kah in potem pumf^pumf v vsako oko eno kroglo.
— V vsako oko eno?! je vzkliknila Sonja.
— Nikoli še nisem strela izgrešil! Bil je sam prepričan o tem. . .
Dekle pa ga je gledalo z naivnim občudo* van jem in je vzkliknilo nehote:
— To bi bilo vsekakor še najboljše. ,. najzanesljivejše. . i
Naenkrat so se razganile* veje in grmi* čevje, a nad njima se je odprla gošča, tako na* glo, tako mačje tiho, da se je zazdelo Tart a* rimi, ki je imel baš polno glavo lovskih zgodb, da stoji na preži kje v sredi Zaccarja.
Bil je Manilov, ki je brez šuma planil s strmine k vozu. Njegove majhne stisnjene oči so žarele iz njegovega od robidovja raz« praskanega obraza, njegova brada, njegovi kakor pasja ušesa na ramo viseči lasje so cur* ljali od vode z vej. Zasopljen in s svojimi kratkimi, debelimi, obraščenimi rokami opu rajoč se na vrata kočije je rekel Sonji nekaj v ruskem jeziku, ta pa se je obrnila k Tartari* mi in zahtevala s suhim glasom:
*- Vašo vrv. • * hitro! . . .
m Ma «■ mojo vrv? ie zajedjal junak
— Brzo, brzo!. . . Saj jo dobite takoj na? zajL . .
In brez vsakega daljnega pojasnila mu je pomagala s svojimi drobnimi orokovičeni* mi prsti da se izvije iz svoje čudovite v Awig* nonu spletene vrvi. Manilov je grčeč od ve* sel j a pograbil zvitek in izginil s prožnostjo divjega mačka v dveh skokih spet v grmovje.
— Kaj pomeni to?... Kaj nameravajo... Bil je videti kakor besen... je zamrmral Tar* tarin, ne da bi si upal izreči vse, kar misli.
— Manilov besen! O, kakor se vidi ga ne poznate, gospod! Ni ga boljšega, bolj krot* kega in postrežljivega človeka!
In kot značilno potezo te izredne narave je povedala Sonja s svojimi jasnimi, modrimi očmi, kako je ta njen prijatelj nekoč ko je moral po naročilu revolucijonarnega odbora izvršiti zelo nevaren čin in je potem skočil na sanke, k! so ga čakale, da zbeži, — kako je takrat Manflov zapretil kočijažu, da takoj spet izstopi, pa naj se zgodi kar se hoče ž nji* ma, če ne neha pretepati in priganjati svojega konja, čeprav je bila rešitev odvisna le od njegovih nog.
Tartarin je bil mnenja', Ha je ta poteza vredna junaka iz starega veka. Petem pa, ko je pomislil na vse tiste ljudi, ki jih je bil žrtvoval ta Manilov uprav tako nezavestno, kakor kak potres ali bljuvajoči ognjenik, ki pa vendar ni dovolil da trpi zaradi njega vprežen konj, je deklico preprosto vprašal:
— Ali je pri eksploziji zimske p^aSc iz* gubilo življenje mnogo ljudi?
— Veliko preveč, je žalostno odgovorila Sonja. In edini, ki bi bil moral umreti je ušelt
Umolknila je. kakor da jo še vsdno jezi O in kako lepa je bila s to svojo povefiend glavico in s temi dolgimi zlatimi trepalnicamii ki so zasenčale njeno bledorožnato lice! Ves* prevzet čara te mladosti in svežosti, ki jo je razširjalo okrog sebe to drobno čudno bitje, je bil Tartarin sam nase hud, da Jo je nehote razžalostiL
— Vam, gospod, se zdi bof, E ga bojuje^ mo, torej krivičen in nečloveški?
Te besede mu je rekla čisto od blizu, božajoč ga takorekoč s svojim dihom in pogledom. In junak je čutil, da omaguje. % . ■
— Vi torej niste mnenja, da je dobro in opravičeno vsako orožje, pc naj se osvobodi narod, ki hrope, ki se duši?
— Brez dvoma, brez dvoma« 4-
— Ali se vam ne zdi, da bi bil menito in bolj zanimivo, ako tvegate svoj
memto in doij zanimivo, axo tvegate svoja življenje za veliko stvar, ne#> da uhijate «1 leve in plezate na snežnikefl
— Stvar je taka, da . «j „ Je oćlgcriroTil Tartarin ves zmeden, brez glave, ves iz sebe od blaznega, nepremagljivega pofelsnja, da bi poljubil to vročo, prepričujočo ročico, ki jo je bila položila na njegovo roko, kakor tani gori, v tisti noči na Rigi*Kulmu, ko ji je obu«! val njen čeveljček. Naposled se ni mogel več obvladati — prijel je to orokovičeno ročico ter vzkliknil s svojim debelim, očetovsko pri*! srčnim glasom:
2 stran
.SLOVENSKI NAROD", dn« 15. junija 192i.
132 Ite*.
Kulturni delavci take vrste so krivi, da bo izraz »kulturni delavec« kmalu — žalitev za kulturnega človeka.
Verjamem pa ipakr neki socia* listi so še socialisti in zato niso av* tonomisti;  ti ne bodo glasovali za
aristokratske avtonomije, ampak .za demokracijo, ki skrbi za onega najbolj, ki je podpore najbolj po« treben, pa najsi je ta človek iz Ljub* ljane ali iz Skopi j a.
Dr. Fr. L
Volitev župana In podžupana o marlboru.
Maribor, 13. junija.
Danes ob 18. sklicano izredno Jejo novoizvoljenega občinskega odbora je otvoril kot najstarejši /občinski odbornik Karel Čeh s krat* kim nagovorom na novoizvoljeni občinski odbor. Volitve je vodil okrajni komisar dr. Makar. Za skru* tinatorja sta bila imenovana Fr. Že* bot in Hoinik. Razen odbornika Vahtarja (JDS) so bili navzoči vsi Ostali
Pri prvih volitvah župana je dobil Grčar (soc. dem.) 17, Roglič /NSS) 9, dr. Leskovar (SLS) 7 in dr. Sernec (JDS) 6 glasov. Ker ni imel noben kandidat absolutne večine, so se vršile druge volitve, pri kate* Hh je dobil Grčar 17, Roglič 15 in flr. Leskovar 7 glasov. Ker tudi se* daj ni imel noben kandidat po* trebne večine, so se vršile ožje vo* Htve med soc. dem. Grčarjem in narodnim   socijalistom   Rog li če m.
Grčar je dobil 21, Roglič pa 15 gla* sov. Za župana je torej izvoljen socijalni demokrat Grčar, ki jo izjavil, da sprejme izvolitev in da je pripravljen svoje službeno raz* merje urediti tako, kakor predpi* suje zakon.
Nato so se vršile volitve pod* župana. Pri prvih volitvah je dobil soc. dem. Slanovec 17, narodni soci* jalist 16 in dr. Sernec 6 glasov. Pri drugih volitvah Slanovec 17 in Rog* lič 22. Za podžupana je torej izvo* ljen narodni socijalist Roglič, ki je sprejel izvolitev.
Pri volitvah za 4 svetovalce je dobil dr. Leskovar 33, Slanovec in Žebot pa vsak po 24 glasov. Na če* trto mesto je bil izvoljen soc. dem. Krajnik.
Volitve so se izvršile popolno* ma mirno ob pol 20.
FolifiCne uesii.
= Vprašanje loke Baroš. Boo-fcT a d, 13. junija. Ministrski predsednik P&Sič je sklical konferenco, katere so se udeležili od radikalne stranke Ninčič, Simonovic in Panojevič, od demokratov Davidovio, Krstelj, Kučič In m*. Žerjav, od samostojne kmetijske stranke dr. Vošnjak in Mermolja, od muslimanov Magolič, G. Pasič je na konferenci obširno referlral o predlogih italijanske vlade za reško in baro-sko luko. Do definitivnega sklepa na tej konferenci ni prišlo, ampak se je sklenilo, da bo o tem vprašanju odločila posebna konferenca na kateri bodo zastopano trgovske in obrtne zbornice y Zagrebu, Ljubljani, Senju in Splitu. Te konference se bodo udeležili tudi Selegati paroplovnih. in trgovskih organizacij v Primorju.
=s Zemljoradnik! in vlada, Beograd, 13. junija. Kakor doznava nas dopisnik, bodo iutri obiskali poslanci 'zemljoradničkoga kluba ministrskega predsednika Pašiča, kateremu bodo izročili svoje izpremembe in sklepe o 'glasovanju za ustavo. Kakor znano, je zoirdjora^inicki klub sklenil, da bo glasoval za ustavo pod pogojem, ako vlada pristane na to, da se v prihodnih naredbah ne nzakoni uredba o agrara |n izplačilih. Pričakuje se, da bo g. Pa-isifi stopil z zemljoradnik! v pogajanja, da spozna njihove zahteve. Zemljorad-nički klub še ni sklical glavnega odbora svoje stranke, ampak je informiral večino svojih poslancev o tej za-jdevi. Sele po končanih posvetovanjih 'poslancev s svojimi volilci, bo zemljoradnički klub definitivno sklepal o reSitvi tega vprašanja.
c= Zemljoradniškl poslanci pozva-W domov? Iz Beograda poročajo: Vsled nepovoljne rešitve agrarnega vprašanja v ustavi so dospeli v Beograd vznemirljive vesti iz Bosne, Dalmacije in Vojvodine. Nezadovoljnost Je tako velika, da so bili zemlioradni-Sd poslanci pozvani nujno domov in aa so zapustili Beosrrad. V Boosrradu Je ostalo le par poslancev. Na jutrišnji seji konstituante bo podal zemljoradnički klub izjavo, da odklanja vsako odgovornost za posledice, ki bi tnogle eventnelno nastopiti.
ac Demokratski poslanci v Vojvo-Jllnl Beograd, 18. junija. Današnja >Demokratija< priobčuje razgovor s poslancem Sečerovom, ki je s tremi Svojimi tovariši glasoval proti čl. 43. Bečerov je izjavil, da to dejstvo So ne .pomeni izstopa iz demokratskega kluba, za kar ni nobenega razloga. — 0 tej zadevi je izdal demokratski klub feomunike, ki natančno razjasnjuje celo zadevo.
s Muslimani iz Južne Srbije. B e ->grad. 13. junija. Ministrski predsed-Mk Pasič je imel včeraj razgovor z muslimanskimi poslanci iz Južne Sr-ftije. Zdi se, da bodo muslimani iz južne Srbije glasovali za ustavo.
Iz seje zagrebškega občinskega sveta. Zagreb, 18. Junija. Na današ-
nji seji občinskega sveta se je na predlog zajedničarjev sklenilo, da se cita zapisnika zadnje seje pohvala mestnega zastopnika Kresića, ki je pohvalil prosvetnega ministra Pribičeviča. Ta predlog je povzročil na demokratski strani veliko ogorčenje. Nato je dr. Politeo govoril o nevarnosti, ki preti loki Baroš in pozval župana, naj izroči vladi tozadevne zahteve zagrebškega mesta. Za tem se je čital do pit }>okrajinske vlade o odklonitivi znane-nega protesta proti prosvetnemu ministru radi naredbe o predavanju zgodovine. Dr. Srkulj je izjavil, da je tozadevni sklep na zadnji občinski seji vendarle koristil, ker je vlada to naredbo modificirala, Demokrati so odgovorili, da je vlada itak mislila na to brez ozira na sklep zagrebškega občinskega sveta. Nato se je čital dopis vlade o uničenju mandatov Stepana TJadiča in njegovega tovariša Marti n-ca. Frankovce dr. Prebeg je predlagal, naj se ta dopis ne vzame na znanje in naj se preide na dnevni red. Zajedničar Boževio pa je predlagal, naj se o tem sklepa na prihodnji seji in sicer radi tega, ker vsebuje dopia paragrafe, ki jih moralo mestni zastopniki preje proučiti, nakar je večina 25 glasov eklenila odgoditev rešitve vladnega odloka. Demokrati, dr. Politeo in socijalist dr. Adžija so glasovali proti!
se Nova dr. Trnmbieeva akcija. >Večer« doznava, da je dr. Trumbič začel novo akcijo, da bi se prišlo do sporazuma z vsemi hrvatskimi in slovenskimi strankami. To misli izvesti s pomočjo Zemljoradniškega kluba, kt Daj bi izvršil presi jo na vlado v vprašanju razdelitve države na oblasti.
rr T talij, komisar na Reki. B a -k a r, 13. junija. Danes fe dospel na Reko komisar italijanske vlade, da prevzame upravo in da sestavi novo vlado. Splošno so pričakuje, da bo to pospešilo konsolidacijo razmer na Reki in evakuacijo še neizpraznjenega ozemlja.
s Trst naj postane prosta loka.
»Edinost« prinaša članek, v katerem se bavi z nazadovanjem prometa v tržaški luki v zadnjih letih. Glasom statistike je znašal promet še leta 191S. 61,472.746 meterskih stotov, medtem ko je leta 1920. znašal samo 31,068.287 meterskih stotov, torej za polovico manj. Slabi promet je posledica slabe trgovske politike Italije, ki favorizira luke Genove in Benetk na škodo Trsta. Ker postane tudi Reka v kratkem resen konkurent tržaški luki, zahteva >Edinost«, da se proglasi Trst za prosto luko. — Tudi trgovska in obrtna zbornica v Trstu je objavila resolucijo, v kateri zahteva proglasitev Trsta za prosto luko, da zamore konkurirati s Reko. Tudi za Trst se zahteva iste ugodnosti, ki jih je dobila Reka na podlagi italijansko - jugoslovenskega sporazuma.
Telefonsku In brzoiavna poročila.
Kalila In tirolski nemcL
te v prebivalstva od vojaške službe. Južni Tirolci se bodo podvrgli za* konom in zahtevam sedanjosti, vendar ne bodo pozabili nikdar na« rodnih vezi.
— d Rim« 12. iuhija. Listi obče odobravajo preatolni govor. Vsi li* sti beležijo medklic tržaškega faši* sta Giunto: »Doli z Avstrijo!« pri klicu imena Toggenburg. Slovani in Nemci so podali zaobljubo itali* janski. Kakor javlja »Piccolo«, je Toggenburg Giunti zaradi njegove* ga klica poslal svojo pričo.
— d Rim, 13. junija. Tržaški »Piccolo« objavlja intervju z juž* notirolskim nemškim poslancem Nicolussijem, v katerem je posla* nec izjavil, da Nemci pri prestol* nem govoru niso prisostvovali, ker so republikansko orijentirani. Na seji parlamenta v ponedeljek bodo podali zaobljubo. Nicolussi je opo« zoril na svobodo, katero so uživali Italijani v bivšem tirolskem zboru in zastopniki raznih narodov v dr* žavnem zboru ter je govoril o predlogu, v katerem se zahteva av* tonomija Južne Tirolske in oprosti*
Vstala d Borni. SlezljL
— d London, 13. junija. Poseb* ■ glasovalne policije pri izbruhu ni dopisnik lista »Times« javlja iz uporniškega gibanja večinoma po* gornje Slezije, da so poljski člani 1 hegnilL x xcfi primrarih ao 11«»
Žili svoje nemške tovariše ter se po* lastili njihovega orožja in uniform. Tako se je zgodilo, da so celi bata* ljoni upornikov nosili uniforma glasovalne policije. Člani nemške glasovalne policije so prestopili k nemški samoobrani. Najtežja naio* ga modzavezniške glasovalne ko* misije bo, da zopet sestavi nestran* karsko glasovalno policijo.
— d Varšava, 13. junija. Vče*
Slavna na
— d Miinchen, 13. junija. Mir in red se včeraj in danes nista ni* kjer kalila. Stavka delavstva v vele» obrtih se nadaljuje, dočim mala in srednja podjetja obratujejo. Cest* na železnica vozi tudi danes, in si* cer je začela z nekaterimi omejit* vami ob navadni uri. Železnice vo* zijo normalno. Vlaki prihajajo in odhajajo redno. Kdo je izvršil aten* tat, še vedno ni znano. Kar se tiče
raj so bile povsod ustavljene so* Vlažnosti med nemškimi oddelki in gornješleskimi uporniki. Razen ne* znatnega streljanja med patrola mi, vlada povsod mir. Medzavezniške čete nadaljujejo z zasedanjem nev. tralnc£a pasu.
— d Varšava, 3. junija, Itali« janski polkovnik Pesengi jo bil imenovan za načelnika policije v Gornji Šleziji.
iBHaililal
napovedanega razširjenja splošne stavke po vsej Bavarski, prihajajo poročila iz Kemptna, Lindaua, Pas* saua, Leggendorfa in Lanzhtita, da se stavka deloma izvaja. Listi v teh krajih niso izšli Izgredov ni bilo nikjer. Povsod je organizirano de* Kavstvo sklicalo zborovanja, da sc posvetuje o stališču, ki naj ga za* vzame.
— d Pariz, 13. junija. Listi po* ročajo iz \Vieshadna: Začetkom razgovora z Loucheurjem je hotel začeti govoriti Rathenau o gornje* šleskem predmetu, toda Loucheur je izjavil, da mu na tem političnem polju ne bo sledil. Rathenau je na* to podal sliko gospodarskega polo* žaja v Evropi in kritiziral 25odst. takse za nemški izvoz, češ da hi dal prednost sistemu višjih fiksnih anuitet, kakor je predvideno v pa* riŠkem dogovoru. Izjavil je, da bi se nudila Nemčiji možnost zadosti*
ti svojim obveznostim potom do* hava materijala in z delom. Lou* heur je opozarjal na možnost, da dobi Nemčija jamstvo zaveznikov za nj^na eventualna posojila. Na* vaja! ie praktično težkoče, ki ovira* jo naturalne dajatve in poudarjal, da je neobhodno potrebno, dolo* čiti za nemške dobave sistem ne* stopnjevanih plačil z razdelitvijo na kar največje število let. Opozo* ril je Rathen.aua tudi na višino cen različnih nemških dobav.
— d Varšava, 13. junija. Bolj* Ševiki so v Baku podpisali vojaški dogovor s kemalisti. Sovjetska Ru* sija je obvezana k vojaški pomoči
zoper Armenijo in Grčijo. Rusija prevzame tudi prehranjevanje in oskrbovanje kemalistične vojske.
2 msSs fe©s*e«*s iveta.
—d Budimpešta, 13. junija. Policija j; Ufotovila, da Je bil Milan Popovi ć, čizar truplo so našli razmesarjen v Bazvman-
vaškem ribniku, žrlev pohotnega umora. Storilca, nckoza Aleksandra Kovacsa so aretirali. _
Iz ustao
—d Beograd. 13. junija. Današnjo sejo ustavotvorne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 9. 30. Po opravljenih formalnostih je skup s črna opravila kratka vprašanja. PosL Čir-kovic (radikalec) je prašai predsednika: Pred nekaterimi dnevi so poslanci Narodnega kluba izjavili, da ne bodo prihajali v sktipščirrc) m da ne bodo delali, vendar pa so prvi in naj-marljivejši, k? dar )t treba pobrati dnevnice. Isto so izjnvili tudi komuri-sti. Zato prosim preasedništvo. da stavi skupščini predlog, da se onim, ki ne prihajajo k sejam, ne izplačajo dnevnica. Predsednik Ribar je odrovoril, da bo v smislu poslovnika postoma! proti poslancem, ki nočejo vrSiti svoje dolžnosti. Za tem so nekateri ministri odgovorili na kratka vprašars'a. potem pa so socialni demokrati podali izjavo. V soboto so istočasno z zemljoradnik! zapustili skupščino, kakor tudi republikanci. Pozneje so uvideli, da je bil ves ta postopek neutemeljen in neupravičen ter so na te1' seji poskusili naknadno utemeljiti   svoi sobotni ko-
i skupi
rak. Izjavili so, da ostanejo v skupščini. Posl. dr. K o run je čital izjavo, v kateri očita predsedniku, da ni bil objektiven. Izjava veU na koncu: Ako se bo s tem nadaljevalo, bodo socialni demokrati razrešeni odsovornosti-
Predsednik dr. Ribar zavrača ugovore in veli, da sc ie vedno držal pos-ovnika. — Potem je zbornica prešla na debato o sedmem poglavju ustave. Posl. dr. Hohnjsc je govoril za žensko volilno pravico in utemeljil znani predlog Jugoslovenskega kluba glede druge socialno - gospodarske zbornice,
V imenu zemljoradniškega kluba je govoril posl. L a ž i ć, za njim pa narodni sociaUst Deržič. ki je govoril proti ukaznemu komiteju, trdeč, da vrši razmestitev osebja svojevoljno m da ima pred očmi samo strankarske mterese. Kritiziral je določbe glede nameščencev in apeliral na skupščino, da bi se javnim nameščencem dala motnost svojo slurT>o vršiti vestno. Seja je bila zaključena ob 13. In ie prihodnja odrejena za 16.
Iz nale fgrn!.!š!Pif3@.
— Državna BdravilišSa   i« poffta.
Beograd, 13. junija. N.^ predlog ministra za narodno zdravjo je odredilo ministrstvo sa poŠto in braojav. da morajo imeti vsa državna zdravilišče, poštno in brzojavno postajo.
— Obravnava proti dr. Sufflajn radi isdaje. Danes se je nadaljevala razprava proti dr. <5ufflahi in dr. Prošnja obto4?mcev za odklonitev »en*.ta je bila zavrnjena. Takoj se je xačela citati obtožnica. Razprara se je ob 12 prekinila in se bo nadali evala jutri ob 8.____
Reodrei^Raf doms-
— Protest tržar&eza škofa proti naaflstvom v Istri. Tržaški in koperski škof Angelus je tzdal v svojem zadnjem škofijskem listu precei pogumen protest proti nasilstvom v Istri. Pravi: Dolžnost mojega poklica je, da dvignem ogorčeno svoj glas s protestom proti nasilnim in žalostnim dogodkom, ki so se izvršili iz sovraštva proti posvečenim osebam in stvarem. Protestiram proti navalom, ki so se izvršili na ctrkve,   župnišča  in župne
urade. Protestiram proti groinjam, proti besnemu mučenju, pretepanju Župnikov m kaplanov, ki »o bili t sik) iztirarti in prisiljeni, da bežijo. Zapustit1 so morali več kakor deset župnij in kapclanij, ki so tako sedal oropane svetih opravil in duhovne pomoči. Protestiram kot škof, katerega dolžnost ie, da varuje nedotakljivost cerkve in skrbi za 6poštl:ivost cerkvenih oseb in ki se je dvignil v obrambo svoje črede, brž k oso prišU prvt glasovi o teh dogodkih. Škof poziva k bratstvu in k tesni združitvi v vzajemnosti in kar ie še boljše, h krščanski bratski ljubezni. Ko sem dohfi natančna poročila, som pri pristojnih oblasteh odločno zahteval popravo in odškodnino za cerkve, urade in osebes. Oškodovanim sobratom je treba pomagati, zato otvarjam pobiranje, darujoč 2000 lir in upajoč, da bodo sledili vsi mo4i duhovniki brez razlike narodnosti mojemu vzgledu , . . V takem tonu je pisan ves protest. Cita se pirav lepo, ali še lepše in mnogo bolj krščansko bi bilo. ako bi se bil gospod tržaško-koprski škof Bartolomasi pravočasno pobrigal pri poklicanih oblastih, da bi se ne bile vršile fašistovske lopovščine proti duhovnikom in cerkvam. Tako oa moramo reči k silno slovesnemu protestu samo ta da zvoni tržaški Škof po toči.
Suečana otoorlteo Ifalljasnshegai parlamenta.
<- Rim, 12. Junija. V&eraf fr bil rr*> tene otvorfen italijanski parlament. Va# meefco Je bilo polno obcinatva, hi-§e okrašena s zastavami, vojaštvo razpostavljeno na glavnih cestah, ki vodijo k parlamentu. Ob 8. uri so zadone-le salva U teikih topov. Okoli 10. are Je bila zbornica polna poslancev in raznovrstnega občinstva, Glavna pozornost Je bila obrnjena na Jugoslovanske in nemške poslance tar na f&iiste. Itinema to grafični strozj Ja posnemal prihajajoča poslance ln senatorja. Ju-roelovenski poslanci so vstopili v zbornico ob 10.25. Pet minut na to sta prišla kralj in kraljica s spremstvom. Zbornica ie kralja in kraljico burno IlOz^mllaUi Hat* ta nemški peslaaai
so bili mirni tn tihi. Tudi fašisti se niso udeležili pozdravljanja* Ministrski predsednik Giolittl čita na to posamezna imena poslan cev. Pri imenovanju poslanca Albanese zadonijo klici >Viva V Istria«, pri imenu Banelli »Viva Trieste«, pri imenu Krekich >Yiva Dalmazia!«, ko ie poklical komunista Miaiana, so sadoneli klici >V smrt i njimlc. Kralj se je pri zadnjem klicu zaamejal. Jugosloretiaki poalanee Lavrenfcič je polotil prvi prisego, pri čemur se je čul samoten glas >Vira Gorisial«. Za LavrsnčiSem so prisegli ostali poalf.nci jugoslov. nar. stranke, V zbornici je bil tudi nemški poslanec grof Toggenburg, gl*de katerega se je bU trftaakl Giunta slaveča« zaklal da
ga ne puati v zbornico, Giunta ee ie omejil sedtfcj samo na oprromon vzklit:
>Abl>asso V AustriaU, ko je Giolitti prooital TWgenburgovo ime.
Pi-n stolni govor.
Nato je čital kralj jprestolni govor. Iz tej^a poanoiruuno; Po dolgi vojni, oveooani z zrnato, je p-risla Italija na
vrn svoi ih Alp, ki so spuščajo v krogu h Kvarnem. 3 Trstom in Trideutom so prklružuje aopet tudi nnš Zader s staro ln novo ljubeznijo k Italiji in ho* čo biti na druiri obali Jadranskega n<orja njono žarišče civilizacije in kulture trr posrodovaleč sa plodonosne sporazumo mod pomirjenima narodoma. Moj pozdrav naj velja zastopnikom novo priklopljfvnih pokrajin, svobodno izvoljenih, od onoga delavnega ljudstra,
krepi Italijo. V tu-1: tj-nji narodni skup&clni dobe živo in večno rimsko tr?i.Učijo, ki izliva različno nredit^o in razlii'ne kulture v enoto, ki nikdar no pomeni px>djarmlje* nja, Kralj se jo bavil na to t zunanjo politiko, ki pojde lojv-vlno za tem, da oblazi navzkrižja med stra&tmi in koristmi, ki bo imela vedno pred očmi povzdige itaJi>an.*kega naroda, ki pri* do samo po ravnih in varnih poteh pravega miru *3<> srečo, do katero ima pravico po krvavih včerajšnjih žrtvah in po trdem jutrižnj^m a>lu. Velikanska vojna Je ustvarila izjemno goepo-dersko razui'\re. Gospodarski preliod k normalnim rfurmoram se no izvrši brez neprijetnih naporov. Naloga parlamenta j?, da pomaga in olajšuje ta prehod. Žarnica in vlada morata vztrajno nar!iljevati delo obnovitve. Državni organizmi morajo dokazati, da so pripravljeni na vso mogoče poeno> stavitve in omejitve ter da postanejo eribčnejši in samostojnejši. Bamo tako bo mogooa resiti nujno vprašanje uro* ditvo gospodarskega stanja uradnikom in narnošronrev, od katerih Je odSriseo večji del državne moči in ugleda. Vof* ska in momr-riea zo kometa, da se zna* ta prilagoditi novim finančnim in po« ci jalnim potrebam Zbornica bo imela nalogo, vojaške organi zrno urediti V končni oliiki. Da bo to preurejevanjš možno, mora parlament posvetiti svoje delovanj© povzdij^ri industrijskih ln, poljskih de'avoov, V drŽavi no more Hti demokracije, ako ni tudi gospodar« sko življonjo dežele preaefco z demokratično mislijo, zbornici bo posobn^ nnlopja, da okrervi zadrajpe rn b tem ustvari nove obliko zadniine^ra delo* vanja, da dovoli delavskim slojem, da se pripravijo za težko nalojro vodstva gospodarskega delovanja. Duševna ln moralna izobrazba ljudstva Je vrlina* ki varuje demc^kracfjo pred zmotami demaero^tva. Vl%da in zbornica bosta morali pridno, pripreno in neutradljlvo skrbeti za šolo. Država bo morala dati na kulturnem polju vsem inicijatjvan\ ki tolmačijo vse stroje narodne zavesti, najrečio svobodo, ne da bi se pri tem opustila potrebna previdnost Prestol ni povor se obrača na to k ero pri in cTiR^iplmJ. Drsava bodi izraz skupne volie, močna nasproti nedovoljenim zaht ©vam, pravična nasproti vsem, mora biti vipja sila, ki ima (Mati pretirane strasti v mejah zakona, Držav* na oblast mora rmeti svoj temelj v disciplini drzavlfanov. Italijansko lp3C> stvo mora čutiti, da fe disciplina neori-liodno potretina za teSarvno Aelo obnei-vitve. Imam zaupanje, dn bo Italija č*-pala iz svoje stare tn nove zgodovine primerne pouke in Aa si bo na£e ljuč> stvo s svojo krepko roko znalo ustvariti novo aročo,
Prestolni govor Je bfl sprejet B ve* Ifkim odobravanjem. Moto fo kralj cx|-feel burno pozdravljen, nakar je mlnt straki predsednik Giolittl proglasil, da Je imenom Njegovoga Veličanstva otvorjena 36. sakonoaajna skupsčinas. Reja se Je končala s burnim klicanjem fašistov; >Eja, eja, alaiaU Fašisti so še zapel! svojo pesem >diovinezza>a, nato po Je dvorana izpraznila.
Dneone o&sft*
V Ljubljani. 14. Junija 1921.
—- Prestoloneslednlk rečeni Aleksander v Ljubljani. K notici priobčeni pod tem naslovom v včo* rajšnji Številki, pripominjamoL da je prestolonaslednika regenta AleJq» sandra pozdravil na kolodvoru V imenu vojaške oblasti tudi koman* dan t Dravska divizije g. rx>lkovnik Vučcvid,
— Zdravstveno stanje rTJ» Vel kralja Petra. Presbiro objavlja nastopni buletint Poročilo zdravniška komisije o zdravstvenem stanju NJ, Vel. Kralja tekom današnjega dni (13. t. m.) se glasi: Na pljučih poja« vi zapaljen j a razcepljeni, samo na osnovnicah je Se malo tama, Diha* nje 40 v minuti žila 78, dobro, mo* drikavort ustnic in jezika manja, temperatura 362, oteklina manja, splošno stan i e dobro.
— Koroško vprašanje. PretckB petek je priobčil beogradski »Bab kan« to*le brzojavko iz Pariza: »Dne 3. t. m. je veleposlaniška kon* ferenca v Parizu odbila prošnjo na* Se vlade o reviziji pogodbe z Av* stri j o kot neumestno. Naš poslanik pokojni dr. Vesnić je zahteval v imenu naše vlade, da bodi naša me* j a na Koroškem Drava. Že mesce dni je dr. Vesnić skuSal prepričati zaveznike, da je zahteva naše vla* de upravičena. Vsled njegovega za* vzemanja se je nahajalo to vpraša* nje do njegove smrti v docela ugod* nem stadiju. Toda takoj drugi dan
po njegovi smrti |q bila iJBgbftti*
rešeno in že 2. i m je bfla na9a vlada obveščena, da   se naj naša kraljevina drži pogodb, ki se mora« i o spoštovati Naša vlada mora skr« beti za naslednika dr. Vesniću ka* terega izguba se že sedaj čuti.« — V   nedeljski   številki razpravlja »Balkan« zopet o koroškem vpra* šanju in piše: »Kdo je kriv tega ne* uspeha na veleposlaniški konferen* ci v Parizu? Vrlo jasna stvar: Jugo* slovenski odbor. Jugoslovenski od* bor je tisti, ki je naši vladi in mi* rovni delegaciH v Parizu kategorično zatrjeval, aa je narodna zavest na Koroškem silno razvita,   da je vsled tega treba sprejeti plebiscit. In naša vlada je pod sugestivnim pritiskom ljudi, ki so poznali in mo* rali poznati pravi položaj na Koro* pkem, pristala na plebiscit dasi so ji zavezniki pred plebiscitom nudili mnogo b o 1 i š e pogoje, kakor jih je donesel plebiscit in kakor jih sedaj zahteva kraljevska vlada zopet pod pritiskom istih ljudi... Ti sla* bi svetovalci, Id so glavni povzroči* tel j i naše katastrofe na Koroškem, nimajo več pravice,  dajati svojih svetov. Dolžni smo spoštovati mirovne pogodbe po   vzgledu Srbi i e, ki si je znala pridobiti v mednarod* ni zajednici glaa lojalne  in zrele državne celine.   Tega renome j a ji ne smejo ubiti ljudje,  ki  ga niso ustvarili.   Ko prido čas,   da se po* pravijo napake, ki so bile tako fa* talne,   potem   naj naši državniki zahtevajo   popravo   zadane nam krivice. Bodimo odkritosrčni: Naša zahteva je d osla predčasno, če tudi je pravična- Ona se mora izpolniti, toda takrat,   kadar  bo po zakonu zgodovine upravičena.« — O koro* kih poslancih, Id so pretekli teden prišli v Gradec v zadevi plebiscit* nega pokreta na Štajerskem, poro* ča   »Parlamentarische Korreepon* denz« iz Celovca: »Deželni uprav* nik dr. Lemiseh je kot vodja odpo* slanstva navedel vzroke, zakaj Ko* roška ne soglaša s tem, da se prire* j a ljudsko glasovanje ločeno po de* že lah.   Poudarjal je»   da obstoja v krogih slovenskega obmejnega prt* bivalstva  namen za vpad od časa, ko je Koroška na temelju plebiscita zopet prešla v poacat avstrijske republike, da torej tega načrta ni po* vzročil sele pokret za združenje s Nemčija   Velika nemška ljudska stranka se odposlanstva ni udeleži* la. Iz poteka pogajanj je jasno raz* vidno, da koroško odposlanstvo ni* kakor ni pritiskalo na to, da bi Sta* jerska ne smela glasovati za zdru* žen je z Nemčijo.«  — Navajamo vse te vesti v informacijo naši j a v* nosti, naglas amo pa, da vkljub tem vestem koroško vprašanje še ved* no ni odstavljeno z dnevnega reda.
—- Odsotno* postnega dlrektorta. Direktor ea pošto In braoiav g. dr. Janko Debelak je odpotoval danes kot delegat v konusi Ji za ureditev pomot* skih poštnih zvez na Jadranu v Dalmacijo, od koder se povrne najbrže šele koncem tega meseca. £a ta oaz odpadejo pri nfem sprejemi strank.
«— Promocija. V četrtek dne 9. 1 m. je bil na češki univerzi v Prag} promoviran g. Ivo L Rudolf iz Ko* njic za doktorja vsega zdravilstva.
— ftazpušeeno nemško diuIivtK Društvo >Freiwillige Feuersvehr in 8aldenhofen< (v Vuzenioi je razpoJ&oe-no iz driavnih interesov.
— Iz porotne dvorana v Mariboru so izginili vsi avstrijski in pruski enaki ki so se nadomestili s našimi srbi po načrtih profesorja Čotiča.
— Iz Višnje gore nam pSejot Občinski odbor je sklenil v današnji prvi seji na predlog demokrat* skih odbornikov sledeče, za kar prosimo, da brezplačno objavite v svojem listu: Predlagamo, da se crta kot častnega, meščana dr. ftu* steršiČa in dr. Lampeta ter da se takoj odstranijo njiju slike. Mesto Višnjagora smatra, da bi bila sramota, ako bi se nahajalo ime dr. Susteršlca, narodnega izdajalca, med Častnimi meščani ob so i a nje« govo ostudno gonjo proti bratom Srbom ter poživlja vso slovensko javnost da ga črtajo vse druge ob* čine, kjer se to še ni zgodilo. Ker se o tem dr. ŠuacerŠič ne more ob* vesti ti, naj se ta sklep objavi v slo* venskem časopisju. Demokratski odborniki so predlagali in je bilo sprejeto z njihovimi glasovi, Ob* činski odbor mesta Višnjegore od* ločno obsoja gibanje avstrijakant* ske pol. struje, Id zavaja nepouče* no ljudstvo t gealom avtonomije, da bi ga s tem pritegnila pTotidr* žavnemu rovarenju, ki se skriva pod tem geslom in neti plemensko sovraštvo. Obč. odbor mesta Višnjegore soglaša s samoupravo, pred* videno v ustavnem načrtu vlade, ki se razpravlja sedaj v ustavo* tvorni skupščini. Odborniki SLS so se odstranili, pri tem je ostal samo j župan in pet demokratskih odbor* i nikov, s katerimi je bil predlog sprejet. Za predlog o izključitvi dr j šusteršiča so delno glasovali tudi pristaši SLS, samo da bi se sklepa m objavila v. časnikih in pristavili'
da dr. Lampe ni bil časten meščan. Predlog pa je bil v celoti spreiet, ker ima odbor SLS samo 4, dočim ima JDS 5 glasov.
— Kdo Škoduje duhovščini? Pišejo nam: V nedeljo popoldne Je v cerkvi sv. Petra v Ljubljani od 15. do 17. ure čakalo pet strank na krst Omenjeno Župnijo opravijajo štirje gospodje, vendar ni bilo mogoče dobi niti enega.
Rapartoir Narodneza gledališča v Liabllani.
O p • r a i
Torek, 14. Junija- Schere»s*la. Bed E.
«~ Kriza v mariborskem zladall-šcu. Iz Maribora nam poročajo: Kriza I v narodnem rledsllšču je neizogibna. h .    Ravnatelj Nučič je Izjavil, da bo v slu-Baje je bil eden tistih krstov napove- | Čaja prihodnje sezone ostala le še drama. Ljubitelji gledaliSča so začeli ak-ci o z odločno zahtevo,   da   se mora
Kultura.
dan za tretjo in eden za četrto uro. Na opetovano iskanje privihra okoli 5. ura eden izmed gospodov in burno ter jez-no vrže klobuček od sebe ter ae spravi godrnjaje ne, sveto opravilo. Je*a se je v božjem služabniku še pomnožila, ko ga je nekdo, dve uri čakajočih, v nevolji opozoril na njegovo dolžnost. Tako se pripravljajo delilci sv. zakramentov na sveto opravilo. Ako dotični gospod meni, da bo na ta način vcepil ljudstvu spoštovanje do duhovščine in njihovega opravila, se moti. Svetovali bi mu, naj se gro drugega rokodelstva učit, da ne bo žalil verskega čuta ljudi, ki imajo krst otroka še vedno za sveto dejanje. Nemara so bili gospodje zaposleni pri orlovski prireditvi. Prav toda eden bi pa vendarle moral ostati doma za vse slučaje. Kaj pa, ako bi kdo obolel in zahteval duhovnika?
— Obsojen Orel. Pri kazenskem senatu mariborskega sodišča je bil obsojen trgovski pomočnik Ivan Kmetec na dva meseca težke ječe, ker je DO-neveril v prvem slovenskem konzum-nem društvu v Mariboru iz blazajne orlovskega odseka vsoto 3446.15 K.
— Zagoneten slučaj. Svojeeasno so listi javili, da je v Beogradu na zagoneten način izginil poetnoambula^čni uradnik oficijant Ivan Simončič, rodom Ljubljančan, ki je vx>zil ambulanoo Ljubliana - Beograd. Govorili so, da je postal  irtev zločinska roke. Nekateri
g?cda!!$če celo izpopolniti. Gledališče potrebuje primerne gospodarske upra-\ e s popolno kontrolo vseh dohodkov. Ravnatelj Nučič. ki ima vso upravo v svojih rokah, bo najbrž podal ostavko.
— Za varstvo umetuin. Dokler se ne izda državni zakon o varstvu umetnin, je odredila deželna vlada z odobritvijo ministra za presveto fco-Ie-. Vsi predmeti zgodovinskega, umetniškega ali drugega kulturnega pomena, ki so v območju deželne vlad© za Slovenijo, najsi so lastnina zasebnikov ali javnih zavodov in korporacij, ustanov, društev itd., se atavljajo pod varstvo de-ielne vlade za Slovenijo, povorjeništ-vo za uk in bogočastie. — Tem predmetom se prištevajo posebno: starine (antikvitete), slike, rniniatore, risbe in grafična dela, kipi, reliefi, svetinja (kolajne medalje), star kovani denar, gobelini in drugi izdelki umetne obrti, arheološki in prazgodovinski predmeti, stari rokopisi itd. — Navedeni predmeti se smejo e ozemlja Slovenije ir-vMf.ati le s privolitvijo poverjeni št v a za uk in bogočastje. ■— Javne korporacije in društva, javni zavodi, ustanovo itd. sinejo take jim lastne prednic*© prodati ali na kakršenkoli način od-»vojiti le s privolitvijo poverjonistva za uk in bogočastje. Vsaka odavojitev in prisvojitev, ki se zgodi brez take
posiai   mer   ctOGiniK«  roita.   r<i©Kaiera j *n   pnsrvjiivT,   »a »kuui   urez, v^ao
so v svoji bujni fantaziji znali takoj na I privolitve, je neveljavna* — To se ne ta dogodek nanizati grozne stvari. Se- ! nanaša na dela se živečih   in tistih
daj javljajo, da se Ivan Simonoie naha ja v beogradski zaporih. Beogradska policija je uvedla postopanje glede njegove identifikacije in Je ljubijaesico policijsko ravnateljstvo poalrio vse njegove slike. Proti Simončiču je uvedena obširna preiskava zaradi velikih poneverb. Uspeh preiskave še ni znan.
— Nizke cene živini in visoke cene mesa. Na i i vinskem sejmu 6. t. m. na Bregu pri Ptuju in 7. t. m. v Ptuju so mesarji kupovali sivino po 10 do 12 kron sive tež©, a prodajajo vedno še po 28 do So K kilogram.
— Velika tatvina lesa. Is 5t. Vida pri Ptuju se nam poroča: Orožnikom iz postaje Breg pri Ptuju se je posrečilo priti na sled velikim tatvinam les* iz gra&činskega gozda Turni že pri Ptuju. Kot krivo© je oroznistvo izsledilo upravnika Krusiča in pa gostilničarja Vinko Pernata pri sv. Vidu pri Ptuju.
— Zastrupil se je v Clevelandu v Ameriki mlad slovenski fant Josip Bo-golin. Bil je zdrav in dobre volje, delal je pridno, zato je njegova smrj vsakega presenetila. Nihče si ne more razlagati kaj ea je pravzaprav gnalo v smrt Pokojnik je bil član društva sKJbolGaa.
— Aretirani tatovi koles. Zadnje
mesece so bile v Ljubljani Številne tatvine kole«. Zgolj slučaj jo sedaj nane-
eeL, da fe policija prijela tri satove ko-fes. Prijeti so bili in sodišču i sročeni: ievljarskl poraočnlk Miha Lipovsek in brata Jernej in Janez Jelen. Ukradena koleea so dalje prodajali.
— Dramatski odsek šentjakobskega naprednega društva igra danes v torek sveoer ob pol 9. Strindbergovo dramo »Pelikan« v svoji gledališki dvorani FkorHanska ulica 27/L, poleg Florifanske cerkve. Sedeži po 5, 4, S in 2 dinarja. Stojišče 1 dinar.
— Vpisovanje v ntavnSiil odsek »Ženskega telovadnega društva v Ljubljani« s« vrši v telovadnici I. državne almnazlje v sredo In soboto, 15, ki 18. i m. od 17. do 18.
— Zdravstveni izkaz mestna obeta© fjubljatt**. V oaeu od 29. maja do 4. jn-nija t L se Je rodilo v Ljubljani 35 otrok In sicer 22 moškega in 13 ženskega spola, Med njimi je Ml samo en narKvorojsrieo. Umrlo Jo v tem oaan 24 oseb in sle©** 8 moških in 10 žensk, med nflmi je bilo 11 tujcev. Za zivljensko slabostjo je umrl 1, wi J etiko 6, za srčno hibo S, vsled raka 1, vsled nalezljivih bolezni 3, vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov 10. Od nalezljivih bolezni Je bil prijavljen tamo 1 slučaj grit©.
*— Razpisane tobašae trafik s. V > Urad nem Listu t št. 64 ©o razpisane do dne X* julij01 tobeene trafike za asr etopoe    kraje na biv4em Štajerskem:
Dravograd št 21; Gomilsko št 10 in 55 v davčnem okraju Celje (obe trafiki se »dru ti ta v eno samo novo trafiko); Buče št 72 in Sv. Peter pod Svetimi gorami št 76 v davčnem okraju Kozje; Pristava št 2 v davčnem okraju Ljutomer; Maribor, Maljska oseta št. 41; Bistrica pri Rušah št 5, £ i točka vaz Št 66 in Rano© št 62 v davčnem okraju Maribor; Plešivee št 80 v davčnem okraju Šoštanj; Rosinja št 1, 8podnji Velovlak št. 25 in Naraplje št 6 v davčnem okraju Ptuj; Male Rodne št 8 v davčnem okraju Rogatec; 2 i če št 7 In 17 v davčnem okraju Konjice (obe tra-fTkl se združita ▼ eno samo novo trafiko).
— Cirkus Renflovv ima popolnoma aov spored. Med najzanimivejšimi točkami jo >Mornar ob brodolomu«, ki ga izvaja Mr. Rorhan na kontu in na 10 metrov visokem mlaju. Vratolomni troskoki prieori na pr©cniei vzbujajo veliko pozornost in sačudsnf©. Ravnatelj R©nlow nastopa s svoiimi moderno dreeiranimi konji, Miss   Marletta pa
umrlih un-jetnikov, ki od n|ih smrti še ni poteklo 70 let. — Prestopek izvosne prepovedi kaznujejo politična okrajna oblastva s denarno globo do 20.000 K ali z zaporom do šestih mesecev. Z zakonito kaznijo se tudi vedno izreče, da zapade predmet kažnjivega dejanja v prid državi. Tistega, ki namenoma prestopi prepoved spredaj navedeno od-svoiitve sli prisvojitve ali ki se po-sneje vedoraa okorišča Lz prepovedanega dejanja, kaznuje politično okrajno glavarstvo z denarno globo do dvakratne vrednosti predmeta ali zanj doseženega izkupila ali pa z zaporom do treh mesersv. Tudi se wn e izreči, da so od svoj eni predmeti zapadli v priđ državi.
— »Plamen.<*. Izšla j© 11. številka tsga ilnstriranega lista, ki prinaša pred vsem zanimiva posnetke iz XIX. umetniške razstav© v Jakopičevem paviljonu v Ljublfani. Nadalje prizore is premiere igre Frana Kosca »Mrakovi« v dramskem gledali^u v Ljubljani in druge ilustracije. Vsebirva je nastopna: T. Zoreč: Zmote in konec gospodične Pavle; V. F. Jelene: Jugoslovansko dobrovoljutvo; G, Strni*a: Cebelarjeva, R. Petruška; Zunaj tuli veter; S. K.: Obup to G. Strniša: Elviri (pesmi}; »Zadnji ženin nase Kor>mele< Rana Mumika in z ilu^acijami slikarja S Ban tla, D. InkkKtri: Kapital In delo v zveri z Jugoslovan ?ko d©korativno umetnostjo (z mnogimi slikami jugoslovanskih motivov). M. Kunčič: Sr>o-lnin, S, S.: fte malo nr in G. StrniSa; Raeodcrjo (peemi) j I. Suchv: Crtica Is francoska revolucijo, pod črto: \. 8. Orel: Pasti in zanke fnadalfevnnJoV — Politična, kronika, Razno, Tin© Peb<*-ljak: Zimska Žslostna in kot privessk »Moderni poetični kometi« is zbirke hipoTmodernih poetov. Naroča ae v upravi: Ljubljana, Korigresni trg 19. Četrtletna naročnina 36 K, posamezna Številka 6 K.
— »Vseobci slovar ta jih besed <r. Pod naslovom »Sveopći rječnik stranih riieči< izide v zalotniitvu knjigarne »Braoa Štipan« v Ogulinu, na Hrvatskem. Obsscat ho kakih 50 tiskanih pol C800 strani), a cena mu bo v prod-
| brojki (č© se naprej naroči) 150 kron. Takega dela (vsaj v večjem obsegu) doslej nismo imeli: izdanje bo ustrezalo breasdvorrmi potrobi.
SolzoflsroD.
— Prvi sokolski nastop m Pra-gersfcetn. ki se je vršil v nedeljo, dne 12. t. m., se Je obnese! sijainc Ideja
i Šokolstva In narodne misli Je zmagala ! sijajno tudi v tem nekdaj   zelo rene-gstskcm kraju.
— Sirfa seja ro«poVbrvkpg» odseka lluMlAitekejra Sokola se vrši v četrtek lo. t. m. ob 20. zvečer v Narodnom do-mn. Prosimo polnošte^ilne ndeležba!
Tarfsffifsa In sport.
— Plavalni o*»ak »Z enak ega teio-vaJtnega društva v Ljubljani c prične delovati 15. t m Plavanj© hoda poučevala priznana plaveči ca gospa Skalar-jeva na Športnem prostoru »Ljubljanskega športnega kluba« (čolnarna) m sicer dva 6V>poldneva v tednu proti me-••čnenm prispevku 40 K, nečlani oe 10 kron vpisnine. Sprejemajo se dekHce od 10. leta dalje. Prijave sprejem©, ga. ffkalarieva v telovadnici I. drl. gimnazije v sredo in soboto 15. In 18. t. m. od 17. do 18. nr©. Sprejelo ae bode samo 20 člani a
— Nogometni program v Junilu. 18-in 19. t. m. igra proti Iliriji 8. K. >Sturm« is Gradca, prvak Štajerske in priznano prvorazreden avstrijski klub. — 23. t. m. poseti Ljubljano kombinl-
ODLOČITEV   ZARADI PLEBI* SCITA NA ŠTAJERSKEM.
— Dunaj, 13. julija. Včeraj in danes so sc vršila v Gradcu zaupna pogajanja glede plebiscita na Sta* jerskem. Izid teh pogajanj ni znan, v parlamentarnih krofih pa smatraš jo za toliko kakor gotovo, da se Štajerci pritisku z Dunaja in Celovca ne bodo vdali in vstrajali na svojem prvotnem sklepu, da se iz* vede plebiscit glede združitve z Nemčijo dne 3. julija.
REŠKO VPRAŠANJE REŠENO.
— d Bakar, 13. junija. Danca je prispel semkaj podpredsednik reške vlade dr. BUsich, ki je sporo* čil, da je reško vprašanje rešeno Davi je došel na Reko podadmiral Mosconi ter prevzel voiaško dikta* turo z obveznostjo, da bo napravil na Reki v roku 14 dni tmzpogojlK) mir in red, da bo mogla priti v me* sto reška vlada, ki je bivala seda] v Bakru. Pojutrišnjem pride v P>akar predsednik reške vlade Zanella.
izredni komisar ZA reko.
— Ritu. 18. junije. Reski zupin Bellasich je imel dolga posvetovanja s člani komisijo za določitev mej reške državo, z mornaricam ministrom, nar daljo so so vršile s*\ie na Consnlti, pri katerih je bil navzoč tudi Zanella. Razpravljalo *e h9 o notranji situaciji na Reki in o 6:x>rarunni z Jugoslavijo glede pristaniška uprave. Italijanska vlisla se je gle/ie na notranji položaj na Reki odlomila, da pošlje ta izrednega komisarja. Ta komisar, kateremu izroči KeUaeirrh državno oblast, bo imel po sebno nalogo, pomiriti duhov© in ustvariti m^d strankami vzflržno razpoloženje za koalicijsko vladn. Za ko-miserja je imenovan poveljnik Fosclii-ni, ki je že odpotoval na Reko.
IZPRAZNITEV  TRETJEGA  PASU V DALMACIJI.
— d Šibenik. 13. junija. Po izjavi civilnega komisarja Bonlanttia zastopnikom naših oblasti izgleda, da bo evakuacija tretjega pasu sledila V najkrajSem času.
ZASEDBA ŠIBENIKA PO NAŠIH ČETAH.
—* d Štbenlk, 13, junija. Predsnoč-njim ob 19. so Italijani zapustili Šibenik. Pred njihovim odhodom sta izročila civilni komisar Bonfanti iz Zadra in general Barbalič zastorxiikoma naše rlade podpredsedniku dalmatinsk© pokrajinske vlado dr. Desnici in zeno-ralu Milojeviču mesto. Ob 19. SO Italijani zapustili obal, medtem ko so na?H vojaki vkorakali v mesto ob 19.30. Bili so sprejeti z nepopisnim navdušenjem. Vojaki so korakali med množico naroda, ki jih je burno pozdravljal. V mestu js bila zvečer velika razsvetljava, Klavna svečanost pa se *e vršila v nedeljo dopoldne. Ob 5. zjutraj j« bil že ves Šibenik ne nogah. Mcato je bilo okrašeno z zastavami. 5vezanosti Je prisostvovala velika množica naroda tudi iz okoUca. Račnnajo. ds je bilo navzočih nad 30.000 ljudi. Ob 9, le krenil velik sprevod po mestu s Sokol na čelu, ki so jim »ledili konjeniki, vse vojaške godbe, ogrniejcasci in vojaki. Ko je prišlo vojaštvo na Poljane, kjer je bil postavljen velik slavolok, je prvi pozdravil valsfco predsednik občine dr. Smolčič, iz njim pa sta rovorila podpredsednik vlade dr. Pesnica in general MilojeviČ. Godba ie ob tel priliki odsvirala vse tri himne, pevakl zbor pa je odpet »Boza pravde«. Zatem je sledilo izročitev darov. Ga. Rajna Kriva je izroSPa prekrasno svileno zastavo z napisom »Karflgjorzjeviču. jugosloverLskerrra osloboditelju. Ženo Zrada Šibenika«. Oa. Darinka Miljadi-ca je predala lep srebrn lovorov venec z napisom *Našim osloboditeljem, haran Šibenik«. Deca ie Izročila rokovniku Domdanoviču,   ki je vodil volsko.
srebrno lovorovo vejico. Ko fin VOiZfl korakali skozi mesto, so bili povsod sprejeti z največjim navdušenjem ter Jih je množica obsipala s cvetjem. Se tekom nedelje je. vojaštvo odšlo v Skradin, danes v r^onodeljek pa je zasedlo Benkovac*
NAREDBA O DELAVSKEM ZA* VAROVANJU.
— d Beograd, 13, Junfla. V đb
nistrstvu za socialno politiko je Q& finitivno izdelana naredba o zav^S rovanju delavcev za slučaj boloznii smrti in nezgode. Posebna osrednji uprava bo vodila popolnoma avto* nomno zavarovanje delavcev, Pri* spevke za zavarovalni fond za aru* čaje bolezni in smrti bodo vplaCc* v?.li polovico delavci, polovico ruj delodajalci. V fond za rente V BUfl čajih trajne nesposobnosti bodo plačevali samo delodajalci z ozirjm na nevarnosti, katerim so dela rej izpostavljeni v niibovih podjetjih* Naredba bo podpisana šc te dni,
STANOVANJSKA NAREJDBA ODOBRENA.
©* d Beograd, 13. fimi.hu Prfcđ nekoliko dnevi je ministrski Svil odobril stanovanjsko naredbo ;t4 vse pokrajine, izvzemsi Srbijo irj Črnogoro. Po tej narodbi bo nd3 jemnina povišana za štirikraten i«* nos predvojne najemnine.
BELA LINDER IZGNAN IZ PECLMA?
— Budimpešta, 14. Junija. Kakof poročajo z Dunaja, je Jugosloveuska vlada izgnala iz PeČuha biviega voi^ nega ministra v kabinetu Karolv, Belo Linderja s 3.V3 njegoa^mi pristaši ter jih ođnrem'la do avstrijsko meje. Ve* čina teh izOTcncev so ie napotila na Dunai.
PROTEST PROTI VOUTVaM B istio.
-s- Run. lo. joni}nw SodfatM^nl poslanci predloli^o »bornici protopf proti vcljamoBti volitev r Intri. Pro* test ie podprt s ck>k^nxmtfraniml WŠ k&7d iz raznih kraj©v I*tro . Navedeni so podrobno razni etucaji na.Mlpitvf% kršenja volirno fr\"obodo, napadov, grO* ženj itd. TuiU. fugo^lovenaki poalanof predlože sli čeri materijal, da SĐ poka* že. kako kriviono in Italijo rjovrodnd so bilo volitve v Istri.
RV*C[JA odptoptt^v ASTmna I*0I> otok kam r a tko in dve pomorski razi.
London, 13. junija. >FvonItKZ Standard* prinaša iz Novega Jorka pc* govor t \Vajvloriipom, amoriSkim SpO-tulan^m, ki jo dobil od nr^ko vlrvV vojiško, poljedelsko in gozdarsko kon«-eesijo na teritoriju 400 kratiratnih mllf ki obaesra polotok Kr>m6atko in dvo pomorski bazi. Wsndorlip pravi, da jedna izmed teh ba*, Avatkal. Jo o^romon prV rtan, ki moro obsedi vso <?votovno brodovi in ki ima naravno o^ambo, rnoc^
n&jfeo od gibraltarske. Pruga ba«ej p"* V bližini vladiT^vetoka in nw»o slnfti?! ladjam ln zrakonLvvom. Trgov«&a kon^
rrsija bo trajala C0 let, pomorska pa redno. Fristan Avatkal vpc1»hJo kontrolo nad vsem severnim delom Tjh^ga morja,
BOLGARSKE DFMO-vSTRACIJt NA DUNAJU
Dunaj, 14. Jtmita. Prt vCcrrrn^ nji predstavi Bemhard 8haw<jvih »Heldent v šenbrtmsTrem glad blišču sp se ponovile dernonstmcijo bolgarskiti dijakov proti igri v 5a hujši meri krtkov prt premijer!. Skupina bolararskm di"akov. kakih 130, je sku$aJa z vrf* ičem. Žvižzanjem in kričr>niem pre* prečiti predstavo. Med dijaki fn pif» bilko j a prišlo do spopada ta Je SeJd rnočno ojačeoa poMcfJa /?.mc>z\n Irtin-fi lr dvorane kričaČ3. Predstava se ie sicer nadaljevala, vendar ie Še veČkra* priilo do burnih prizorov med občinstvom.
ran tearn Francoske nogometne federa-prelomi težko železno verigo kakor da elje. Tumeio Francozov fe organiziralo bi bila navadna vrvica. N« jI epi© pa je in deloma flnansiralo francosko zunar balaneiranje Juliete in Krista na l©at- nj© ministrstvo. — Za 29. t. m. s© povi v zraku. Predstav« aa vstifc> vaak gaja Ilirija s poznanim a K. Union, dan zvaoer ob pol 21« Žižkov i
GospodariKiig nsstf.
— d Zagreb, 13. junija. Devize: Berlin 212—213, Italija izplačilo 709 do 712, ček 706—n, London 542—0, Nerw York kabel 145—145.75, ček 143—0, Pariz 114^—1155. Praga 300 cV> 201, Dtmai 22.20—22.25. Budimpešta 58—58.50. Valute: Dolarji 141.50 do 143, avstrijske krono 23—0. carski rub-lH 30—^5, francoski franki 0—1140, napoleondori 458—461. nemške marke 214—215, romunski lefi 223—225. italijanske lire 703—0. Českoilovaike krona 196—302.
—g Občni zbor »Kreeiske hrsaJV irie©«. Veeral s« je vršil občni zbor >Krezi)sk© hranilnic©. Bil je 100. Iz računskega zaključka je razvidno, da
{e imela Kranjska hranilaiea koncem •ta 1990. 69,27«.9» K vlog. 8 kapita-Eziraoiml obrestmi so ae vloge povišale za 8,608.367 K, dočim Je število vlagateljev padlo za 549. Hipotocria posojila so se v preteklem Wtu rman> sela sa 7,164.964 K, enako posojila občinam in korpo racijam, ki so znafeala samo 1.027.819 K. Vrednostnih papirjev je imela hranilnica za 44,l53.Stf3 K, vendar so v tej svoti zapopadena tudi vojna posojila, ki jih j s imela hran i 1-niea prvotno za $4 milijonov kron, od katerih ie pa ie odpisala toliko, dn znašajo 1© le 27 in pol mil i tona kron, torej Četrtino vseh vlog. Pri svojem kreditnem društvu jo imela hranilnica izposojen znesek 1.944.837 K, pri bankah pa 9.32.V913 K. Rr^ervni zaklad j© znašal 4,450.226 K. Čistega dobička jo biso 60.575 K- Kadi vojnih posojil eta-
nfe hranilnico ni br5 ugormo, vendar j% sfcrblieno za voc kot zv\dostno krirjCL ker ima hranilnica celo vreto hi^, ki daleko rep rezen ti rajo vočjo pvoto, ka* kor pa jo lila postavljena v bilanoo za-lansko leto. — Na obcriem zboni jo pri« Ilo do živnhne debato vslM tegfk. k& i& r^red©ednlk g. Dragotln liri Kar bHrr* ziral odredbo finančnega mini^rstm da so naj odslej računa v dinarjih. v to det>eto so posegli Ogrin, fjnarierjl svetnik Zaje in Anton KrUtan, ki JO zagovaraš 1 odredbo finančnega iniuR serstva.
—g Kmetijski teeaj za uFfcDet^e. Pe-verjeniStvo za krnetijstvo priroiM v e*> su od 18. julija do 27. avgusta t I scs$» tedenski kmetijski t^Hi se učitelja n>t kmetijski soli na Ormu. V ta tecnj sO epiejetnajo pjv)silei is vso Slovenija zod sledečimi pogoji: 1.) da irnafo naj^ manj pet let lfadskošolake aciteljskift r*raka© in u*n?o»obU*rioetnl iat>it z) ljudsko gole; da so s kmetijo doma, oziroma da so se s krnoUjstvorn to praktično pečali; 3.) da so ie po ovojem d^edanfem delovanja pokazati potrebno zanimanje in dobro voljo za kmetijski poukj 4.) da so lz krajev, kjer je upati, da se najprej ustnoove kmetijsko - nadaljevalni tečaji in 5.) da napravijo koncem teoaja izpit o predavani učni tvarini m si pridobe s Sem Izpričevalo učne usposobi jenoeti za strokovni pouk na kmetijsko - nadaljevalnih tN^ajih. Prosilci naj poleg tega j narodefo (bre« prilog) v proanii tu& vse drugi običajno podatke gledo sta-I rosti. rojstvenega kraja, dovršenih htc^ 1 di>, do©edan|ega službovanja, kakor tu-
di glede tega, ali so oženjeni ali so samci V tečaj sprejeti učitelji dobe na zavodu prosto oskrbo, obstoječo iz proste hrane (zajutrek, kosilo in večerja brez vina) in prostega stanovanja, Med tečajem je pouk nepretrgan (brez dopustov) in so imajo tudi nedelje poraniti za poučne ekskurzije. Sprejeti ude-isžniki se morajo z reverzom zavezati, da se bodo točno udeleževali pouka in ravnali v vsem po odredbah ravnateljstva« Prošnje za sprejem v kmetijski tečaj je vlagati naravnost pri poverje-luštvri za kmetijsko v Ljubljani in sicer najkasneje do 30. j u n i j a t 1. Za štajerske učitelje se bo izposloval potreben dopust.
g— Kmetijsko predavanje v Celju jbo v nedeljo dne 19. junija t. 1. ob 9. juri dopoldne v salonu gostilne celjskega Narodnega doma. Predaval bo dipl. jagr. A. Janmik o razvoju rastlin, njih hranitvi in o sredstvih za dosego večje ^produktivnosti. Kmetovalci, udeležite ae tega podučnega predavanja! _____
—g Kmetijski pouk po deželi bo ^poverjeništvo za kmetijstvo po možnosti podpiralo in ga prirejalo ob nedeljah' in drugih priličnih dnevih. Kmetijske podružnice, zadruge, županstva to drugi v poštev prihajajoči interesenti, ki želijo dobiti za svoje prireditve kmetijske predavatelje, siaj se obrnejo pravočasno na poverje-nitsvo za kmetijstvo in naj naznanijo, fc e d a j in za kake prilike želijo ^dobiti predavatelja. V prošnji, ki naj bo primerno podprta, naj se navede tu-
di, ali ee ima vršiti predavanje zjutraj ali popoldne. Interesenti morajo preskrbeti voz od zadnje železniške postaje in skrbeti tudi za zadostno udeležbo od strani kmetovalcev. Prošnje na po-verjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani je treba pravočasno predložiti, najbolje en mesec prej, da bo mogoče vse pravočasno ukreniti in objaviti
Ljubljanska porota.
Rodbinska tragedija.
Zaslišanje obtožeoke. Po prečitani ob-fožnici je pričelo easlišanje obtoženke. Emilija Verhunc je lahno in odkrito pripovedovala vse važne momente svojega življenja Bila je hči rudarja, ki je delal do smrti na Westialskem v rudnikih V Hor-stu se je seznanila z rudarjem Ivanom Verhuncem. Pred vojno sta prišla na Kranjsko in se naselila v Medvodah. Mož je. bil nanjo zelo ljubosumen, vedno se je prepiral in jo močno pretepaval. Po poio-mu 191S mu je utekla na Nemško k svoji materi. Tam je delala v rudnikih icžka dela. Imela je 55 mark na dan. dn je zamo-gla prehraniti sebe in otroke Koncem leta 1920 se je z materjo in otroci povrnila v Ljubljano. Med tem časom jo mož Ivan Verhunc živel s svojo priležnico Antonijo 2ontar. Na pustni torek sta se okoli 7. zvečer napravila na veselico izvoščekov v Tivoliju. Bila ie tam večja družba. Mož je bil vesel in dostojen. Tudi je ž njim večkrat plesala. Ob 3. zjutraj sta se vračala domov.   Potoma in na stanovanju se je
začel prepir zaradi »Tončke« Prepir Je postajal vedno hujši. Hodil Je Po sobi gor In dol, vsedel se je na posteljo in vedno samo govoril o Tončki. Vstal je, odprl predal nočne omarice in segel po samokresu. Vzkliknila sem: »Daj samokres iz rok!« Segla sera po samokresu. Ruvala sva se po sobi Prijela sem za samokres z obema rokama. Ne vem* kako ie p ni! o. V trenotku se Je sprožil petelin. Mož se ie zgrudil. Samokres sera vrgla na tla. Zagledala sem rdečo kri . . . Zbežala sem ven v temo. Sama ne vem, kako Je do tega prišlo. Prišla sem k Tomšičevim in rekla: »Janeza sem ustrelila« . . Izvedeniški Izvid. Sodna Izvedenca zdravnika dr. '1 i-č a r in dr. E. M a y e r sta podala izvedeniško mnenje. Smer kroglje Je bila vodoravna. Šla je skozi levo sence, možgane in Je obtičala v desni zatilniški kosti, bmrt Je nastopila takoj Predsednik dr. Papež jima je predočll zagovor obtoženke. Izvedenca ne izključujeta te možnosti. Izpo-vedbe prič. Na to so bile zaslišane številne priče. Priče Ana Sa'mič, Anton Salmič, Ciril in Helena Tomšič so pripovedovale o zabavi v Tivoliju in neposrednih dogodkih po groznem dejanju. Emilija je prišla k Tomšičevim in kratko povedala, da je ustrelila moža. Sil so potem skupno ra stanovanje. Tam se je obtoženka zgrudila na divan in omedlela Bila je vsa prepa-dena. Priče okol. nadzornik Vinko ix»gar, nadstražnik Rogelj In okr. nadzornik Jo že Habe so opisali prve vtise po dejanju In kako so odvedli obtoženko v zapore. Priča Čeme ie označila značaj ustreljenega. Zahajal je v njih gostilno. Bil je ve-
seljak In velik humorist, zelo zabaven. Harmoniko je rad igral. Tudi ostale priče so povedale nekatere zanimivosti iz moževega življenja. Bil je prej rudar, a po vojni se je bavil s prekupčevanjem poljskih pridelkov. Večkrat je dejal: »Ce rni denarja zmanjka, se takoj končan*!«
Po končanih procesualnih icnnalncK stih so porotniki zanikali vprašanje glede krivde ubola z 3 »ne« in 4 »da'. Nato jo predsednik dr. O. Papež razglasil oprostilno sodbo. Emilija Verhunc je bila takoj izpuščena. Občinstvo je sodbo sprejelo z odobravanjem Na hodniku pred dvorano Je Izida razprave nestrpno pričakovala 721etna mati z dvema sinčkoma. Dečka sta venomer izpraševala mater: »Kdnj pride mamica? Brez nje ne gremo domov!« Pretresljiv j© bil tudi prizor, ko jc hči po dolgem času zopet poljubila sivolfi«o mater in pritisnila na grudi svoja sinova z vso materinsko ljubeznijo.
Mariborska porota.
— Velika obmejna afera iz Prek mu rja. Pod predsedništvom višjega sodnega svetnika Ravniharja se je pričelo v ponedeljek 13. t. m. drugo porotno zasedanje v Mariboru. Kot prva razprava je na vrsti velika obmejna afera iz Prekmurja. Na zatožni klopi sedita Ana Kocan In njen sin Juri. ki sta obtožena, da sta lani 26. junija po-neverila madžarskima Švabama Schlcslu in Kebu 99.000 K. Oba sta namreč prišla nakupovat konje ob meji ter šla z dovoljenjem naše straže v Kocanevo hI5o, da si pogasita žejo. Kocanova jim je pravila.
da Jima bo vzela naša straža ves denar na kar sta izročila Kocanovj 99.000 K. l.i Jih je spravila v vrečo in ovila okoli telesa ter rekla, da jima vme denar proti napitnini 1000 K Svaba sta odšla na določeno mesto onkraj meje, toda kmetice ni No od nikoder, nakar sta zadevo javila r.a>i vojaški oblasti. Kocanova zatrjuje, da so ji denar ukradli naši vojaki, kar pa so je izkazalo za neresnica© kakor tudi njena podobna trditev, da jo Je oropala seka naša patrulja. Njen sin Juri pa je isti dan popoldne zamenjal v Murski Soboti 71000 K. K razpravi, ki je določena za ponedeljek in torek, je povabljenih 29 prid
rnlTnaaTliff
—* Najdena so bila na stormienii Narodne tiskarne očala. Dobe se v uredništvu.
— Zgubila so ie v petek zveoer od Starega trsa do LattcTTiiannervega drevoreda zlata verižica ■ črnim pa^onL Ker jo stvar drag spomin, so najditelj naproša, da jo odda proti nagradi upravi >Slov. Naroda«.
— Izgubila *o je v nedeljo popoldno ročna torbica (Prrltnscho) od postil no Novak (Speckrmsrol) do remize. Naidi-telj naj jo odda v našem upravnietvu.
Glavn! urednik: Rasto PustosIemŠek.
Odgovorni urednik: Božidar Vodeb.
žensho in aeSRo Kolo
se cene proda. Smol, Gllnce 6, tov. VojnovU & Cle. 4050
Del! Izurjenih šlull]
aa sprejme. Naslov pove upravništvo
Slov. Naroda. 4074
Proda se na zelo prometnem kraju na vogalu, križišče treh cest,
hiša s kovačnico
pripravna tudi za vsako drugo obrt. Kupec dobi takoj stanovanje. Poizve se na Alineah št. 74 pri Ljubljani.
4070
Vetje   število nekvalificiranih
sprejmejo „Strojne tovarne ln livarna d. d." v Ljubljani. 4084
Hiša in hlevi
v dobrem stanju, zraven vrt, njiva travnik in gozd, na jako lepem prostora na Gorenjskem, se po zelo ugodni •ceni proda zaradi preselitve. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4071
BAVILA   za l do 2 dni v te-
BCa^P dnu potrebujem. Plača in oskrba dobra. Naslov pove urrav. Slov. Naroda. 4078
Sobo išie
mlad, inteligenten, samec. Rus. Ponudbe pod .Intel. Rus N. 4079' na upravo Slov. Naroda. 4079
Prodajalka
želi službe v mestu ali na deželi. Je tudi izurjena šivilja. Ponudbe na uprav. Slov, Naroda pod   .dobra moč/4082'.
Haloška vina!
Gostilničarji in vinotržci, ki bi radi dobrih, pristnih naravnih vin, prav kakršna so zrastla, naj se obrnejo na podpisanega vinogradnika in zaupnika za dobra balo&ka vina. Dobi se lahko več vagonov, dokler ne bo prepozno in sicer po dnevnih cenah od 20—24 K na vagone, pa tudi manj Martin Korenjak, posestnik vinogradov itd. v Bukovcih it. 11, posta Ptnl- 4055
Želim mesto potnika
Istotako vstopim kot skladiščuik v kako večje trgovska podjetje. Ponudbe pod .Potnik 4077' na upravništvo Slovenskega Naroda. 4077
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze sočutja ob bolezni in prerani smrti naše nepozabne hčerke in sestre
Štefanije
izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo za častno spremstvo na zadnji poti pGkojne slav. ravnateljstvu, profesorskemu zboru ter gdč. gojenkam učiteljišča in sploh vsem udeležencem, dalje gg. učiteljiščnikom za lepe žalostinke in njeni gdč. součenki za ginljivi govor ob odprtem grobu. Prav prisrčna hvala tudi za darove prekrasnih vencev in šopkov ter drugih daril v počaščenje njenega spomina. Vsi ti mnogobrojni dokazi odkritosrčnega sočutja nam lajšajo prenašati nenadomestljivo izgubo.
Ing. Ivan Sbrlzaj z rodbino*
Zahvala.
Za izkazano sožalje ob priliki izgube našega nepozabnega soproga, brata, svaka, strica in zeta, gospoda
nšeka
izrekamo vsem najsrčnejšo zahvalo.
Prav posebno se zahvaljujemo gosilnemu društvu in telovadnemu društvu „Sokol" v Trebnjem za častno spremstvo, trebanjskemu pevskemu društvu za krasni žalostinki ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti.
Trebnje-LJubijana, 13. junija 1921.
Žalia oči ostali.
Išče se za takojšnjo dobavo 20 000 komadov
dettli za zabole.
Dimenzije: stranice: dolžina 51 lh cm, višina 22'/2 cm, č>!o: višina 22 1/2 cm, šir'na 20'/2 cm. Cenj ponudbe z navedbo cene na unrav. Slov. Naroda pod .Deščice/4062*. 4062
V lepi vali
z velikim krasnim parkom v bližini Ljubljane se odda v najem za vso sezono stanovanje s 3 opremljenimi posteljami, s servisem in srebmino za 4000 dinarjev celo sezono. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 4037
Motor
na surovo olje (RohOlmotor) 6 HP, VVaholovski, skoro nov, se ceno pioda z vsemi pritikli-nami. Klančnik & Konpara, tovarna mizarskih izdelkov, Maribor. 4008
topli m i umjetni mlin
brzojavi: ,PARNMLIN' Zagreb,
preporučuje uz veoma povoljne ciiene svoje izvrstne proizvode : pšenični ztirob (griz), brašno (moko) i mekinje, kukuruzni griz brašno i mekinje, ječmenu kasu (ješprenj) brašno i mekinje, raženo bijelo i krušno brašno i mekinje, nadalje kukuruz u zrna sa svojega skladišta u Zagrebu. 3788
Trgovsko mod,
z večletno prakso v organizaciji,
obratnem kni Igo vodstvu, skladiščnem knjigovodstva! preračunavanju stroškov, kalkulacij ln
statistiki; samostojen slovenski, hrvaški ln nemški do-lsnlk,
želi svoje sedanje mesto spremeniti. Ponudbe pod »Spremana 4066" na
upravo Slov. Naroda. 4066
Zdravilno kopališče
Gleichenberg, Štajersko«
Postaja Feldbacb.    Serija Maj-oktober.
Zdravi katare, naduro, emfizem, srčne bolesti itd.
Izborna zdravilna sredstva. Dobra prebrana.
Znamenita zdravilna vrelca. Kosstatinov In Emin.
Pojasnila In prospekte daje
ZdravillSEna komisija Gltlchenatnj.
Bogdan Zobenica Pa Unklčova psročeni.
JUsinj - — Rajbenbnrg v junija 1921.
Brez posebnega obvestita.
Zdravnik išče zanesljivo in pošteno
rffninirn za 1 lfa ure dopoldne. Nafti I Bil LU slov pri upravništvo Slovenskega Naroda. 4064
s primerno šolsko izobrazbo sprejme tvidka Breznik A Frltsch, trgovine z telzntno. 4046
Klela se 2 dobro izveloana Čevljarska Domoftika.
IJarski mojster Boh. Bistrica 130, Gorenjsko. 4081
Sprejme se dobro Izurjen krojaški pomočnik
pri Jakoba Smersic, krojač. Opekarska cesta 31. 4080
Veliko ključavničarstvo
na stroje, krasno posestvo v mestu na prodaj. Potrebno K 500.000. Naslov Karol Breznik, Celje,Dolgo poljo 3
4038
Proda se lep namizni šte-
fttinf k še nov'in avtomatični gra-UllUlA, mofon. Proda se tudi nekaj
trave za -okošenje. Vidi se v Bradeckega
vasi It 84. 4068
Hov voz porlzor
z lestvami se ceno proda pri Josipa Medeno, kovača Tesarska nlica št. 3, dvorišče g. JeranMCa. 4045
J(a prodaj različna posestva,
graščinska posestva od 64 — 300 oralov, kmetijska posestva od 2 — 50 oralov z vsem inventarjem, trgovske hiše, gostilne in mesarije, krasna manufakturna trgovina v Mariboru, hiše, vile, n lini, tovarne, parni mlin In parna žaga na polnojarmenik, veleposetvo na Hrvatskem in vinogradska posestva. r-brnite se na Rsrola Breznika, Ce ije, Dolgo polja 3. 3640
Gospodinjo išče
višji oficir za svojo družino z odra-simi otroki. Ponudbe pod »Gospodinja 4061« na upravništvo Slovenskega Naroda. 4C61
Vabilo
SlovesDie Socialne latice,
r. z. z o. z., ki se bo vršil 26. f unij s t. 1. ob 4 nrl popoldne  v  prostorih Slovanska Matice na Kongresnom trgu it, 7 v Lfnbl anl s naslednjim DNEVNIM REDOM:
1. ) Poročilo upravnega sveta in nad-
zorstva.
2. ) Potrdilo letnih računov.
3. ) Volitev upravnega sveta m nad-
zorstva.
4. ) Slučajnosti.
Če bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na i*t< m kraju in z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki bo sklepal pri vsakem
številu.
V Ljubljani, dne 11 junija 1921.
Upravni svet.
Kdor hoče okusiti Izvrstno vino iz vinogradov bara Js-
ladioa, naj pride v gostilno
pri „Iv^ajarenčlta"
no 5tori poti |t. 1.
Gorka in mrzla jedila- — Gostom na razpolago velik senčnat vrt z električno razsvetljavo. — Za obilen obisk se priporoča
Marija Aialnarič.
Pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 se vrši dne
24. Junija 1921  ob  10.  url dopolnilne
javna dražba nepremičnine vlož. Stev. 461 kat občine Radovljica, to je hiša štev. 2 v Radovljici z gospodarskim poslopjem, dvoriščem in sadnim vrtom tik kolodvora v Radovljici
Izklicna cena 80.000 K. — Ponudbe pod to ceno se ne sprejemajo.
Polovico izkupila je plačati takoj, drago polovico pa tekom enega meseca na roki sodišča.
Ostali pogoji se smejo vpogledati pri podpisanem aodiičti med uradnimi urami.
Kr. okr. sodišče v Radovljici,
oddelek L, dne 11. junija 1921.
Poslovođi
Želi premeniti službo; more se tudi udeležiti kot družabnik r 200.000 K pozneje eventualno s trikratnim zneskom. — Ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod „Poslovodja 4001".
! Važno za grosiste
i
Dovoljujemo si opozarjati gg. grosiste na to, da imamo v Trstu veliko zalogo tkanin in prej na debelo.
Zaloga nam je vedno bogato asortirana za vse predmete* zlasti za volnate in polvolnate moške blagove.
Sedaj imamo v zalogi veliko partijo grebenlnastih (bemgarnastib) blagov za (osen in zimo bi Jih
nudimo lahko po brezkonkuren čnžh cenah.
Interesente prosimo za cenj. obisk
ZOROVINI & MICOEVICH,
Trst (Trieste) Via Torre Bianca 29.
i ■
i
t:
u mjedenim bocama neto 20 kg za HLADIONE, — PIVOVARE, — TVORNICE LEDA i. k d. odmah dobavivo. — Tražite specialne ponude
Vira L, fleisehmarkt 1.
Brzojavi „Orin&us Wien
V£EkW
LJUBLJANA, Prešernova ulica Stev. 50, v lastnem poslopju.
Brzojavni   naslov:   Kredit   Ljubljana.   =--=    Telefon Stev.  40  in 457.
Obrestovale vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd.
L"
EajjgjM ki tisk ^Narodne tlfjktmflT
~ -   Za io&ttsioi <M odgavorea Valentin K fl ali RA
61
04
546270
EB
903434
8652
76