■MK VI Nafta ponovno v krizi ^»ntcum 4.C-«., »ofaot«, teh; fiSS 32 73S, («x: 31 954 * T j i ; WK -<| vraiHivKiiiiiti NKVesnoKNE^ vtm vislic MKVKlHIKVEji vtsmiKVKnffltl »WM1VSSs ^ikvisniii^^ HMISIN M RAČUNALNIKI, KI LETIJO 01 V) ■ rflfltaM vltMMM. Mr«4N*m M «t«4)M pf>wirt r M ra4««olm}k«ffi Av^nram, ki nm pf/kfaal nad 50 % slTašiutv plačitaega SA7&0,aogriQffaa PD. Caaaiaail A VREME CREDITANSTALT Banka uspešnih M. Sobota, Lendavska ! t, lol.: 21780 Lendavčani zares zapirajo cesto I I Murska Sobota, 20. aprilo»W5, leto avil, a.l6, mbb 150 SIT SHEttAHJE CD ROM-ov CRtATIV5^ /0&9/3b303 I Ob koncu tedna bo večinoma sončno in toplo. Vestnikov koledar 20. april, četrtek, Hilda 21. april, petek, Drago 22. april, sobota, Simeon 23. april, nedelja, Jurij 24. april, ponedeljek, Vojko 25. april, torek, Marko 26, april, sreda, Ervin Pregovor Jurij zakuri in odpre nam duri. iz Mtnmn ti e« r po^pi^« I" " ““ f strokovnjakov iz triindvajsetih državjn -'■c.,' ttt f^tlo namenjeno ^hjurihrn Ml po/ sosedov na planetu '”'1^, je poleg opozorita na skupno do sedaj nevarnost, ki čaka človeZtvo ie tttpisano: tttkn v nekaj desetletjih v času agresivnega člove- Seneralnemu sekretarju OZN tkega prwtir{infa v skrivnosti te narave. Iz narave je tako ustvaril antinaravo. Danes se ni več iiNtJSo^F sprehofati pod sencami mogočnih keafenj f'p ali hrusti h' Danes se spotikamo ob ki čaka tioveštvot kup ki se ie preselilii pločnike^ ki $e natu je doslej zdeitt 0ku,^ik sz/m z/^i^k rfi ictko rekoč uHiČih nas ■ 1^ potrebno odslej gledati prostor, .kti k<'r> zapihal svoje doživetje sodo- živimo v zaprtem sistemu, odvitfti Zemlje in drug od dru- ben romarihk, ko fiaj H uiival uh sončnem zahodu na eni od najvišjih zgradb v New ^^Sporočilo iz Mentona« S./“ ^ttradi I 3 Ob dnevu Zemlje vas Vestnik pozdravlja zeleno\ I I I i J iivljenja in iivtjenja pri- ------- Yorku, na njegovo veliko žalost sonce ni zaha- . ' tefsi h stvari, ki nas delijo, so jalo za črto, kjer se Zemlja dotika neba, temveč y ^^'^'^tnejno manjše od medsebojne je zahajalo v atmosfero, potno prahu in dru-„*jy}^tno nn ^^'^‘tfttosd, ki nas združujejo, gega velemestnega smoga. In namesto normal- ri-d^,.. V Jtt samo s preseganjem nega zahoda se je utopilo v smogu. itiiHi človek lahko ohrani Zemljo kot tlf Romantike je torej konec, kajn vpretnemfjii klime in okolja je pruieihi resen problem Ho- ‘“^*Q smo problem okolja komapia '■'eštvu, saj poleg človeških aktivnosti tiekatert J VIT e.. .p.,t„ priprsnjefo resne spremebe v klimi tudi poveča- / niu števila prebivalstva, /n ne samo to, največp , !fv zelo (utitno in potrdila se . ... >01^««« ^^demdp ' ^^atyna Hulchinsona, ko je sredi fve 4 >' problemu atmosfere in bios- R posvečen letošnji dan Zemlje, ■ j ! Oudje na osnovi rastoče m človeštvo začelo oddaljevati od r ^^^oživk ^f^i^^dvne vidnosti svarijo, da dol-. resno opozarjati na probleme^ ' j*''l}eniz>primerne za ■ ■ ' posredni onesnaževalci atmosfere (naftna in- 1 dustrifaj jo posegli na Človekovo najbolj ob- ! čutliivo področje pridelavo hrane. Takrat, ko S . v, A' k. Ju* . r .M3 !■ °*^^sfere in bisfere, primerne za \ ka/e nrd^i v /idizpflfif- k. meriti prej v desetlet-ce, -■ , -'Mij iif tpf* ”■ f' UM- kait''-^ vrsti.« In temu je res ^'^jižrvn Ogledovanje po romanticizmu 'ifli. premalo, da bi lahko preži- hrastih nam je resda zapustil pre- taščene nedotaknjene, čisie, pre- ® vrjfo drevesnih vrst, cvetja, rast- Airrvda za fo /f pred- četku sedemdesetih), je nekaj naftnih kompanij dobilo pod svoje okrtt/c inarijtih ■fe/netiar-.,ith pftdfe.ii !ft jih » rvctjim kapitalom pršttlrfo da so začela razvijati semena, ki potrebujejo večje količine umetnih gnojil in fitofarmacevtskih pripravkov ter.so še drugače odvisna od foitl/iiri gori-:. .1 tetn pa je krog ponovno skle- n/en eii /■.n-nhiem odprt J. VOTEK w ** . t ’C floti vodijo v h or . in t [»KRKKKOZMETIKK ORGANIZIRATA 1W NttNEMM ««»■ gnojil ase a asef ®* ataše sobne "‘‘‘»Ikonske fostlinei s 'f j '■ )fau’Uliu aprila usodne drobnoprodaine cene: tekoče mineralno snoiilo ASEF •g '«** * A iinfkti‘ J. Zaiuieker Vrnimo Zemlji tisto, kar smo ji vzeli. Da ne bodo našim zanamcem namesto čiste narave ostale le blede fotografije. m a 250 ml 500 mt 1000 mi 185,70 Sit 318,40 sit 475,40 sit Jemo oporečno angleško in belgijsko meso? Ali je Tehnostrojev direktor prostovoljno odstopil ali je bil odstopljen? Za sedanji položaj Tehnostroja največ kriva Pomurska banka. J VE^VIK i 2 vestnik, 20. aprila aktualno okoli nas PQ SLOVENIJI ■ knJBLJANA - Na uradnem obisku v Sloveniji je bila delegacija ministrstva za notranje zadeve Romunije, ki jo je vodil minister Iona Doni Taracila. S slovenskim notranjim ministrom Andrejem Šterom je podpisal sporazum med vladama obeh držav o vračanju in ponovnem sprejemanju državljanov obeh držav, katerih vstop ali bivanje na ozemlju druge države sta nezakonita. ■ LHJBLJANA - Na uradnem obisku v Sloveniji je bila predsednica avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine Alessandra Guerra. Srečala se je z gostiteljem, zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem, sprejel pa jo je tudi predsednik Milan Kučan. Furlanija-Julijska krajina lahko precej prispeva k izboljšanju odnosov med Slovenijo in Italijo, obe imata veliko skupnih interesov, italijanska stran pa seje med drugim ponudila za financiranje avtoceste vzhod-zahod. ■ LRJBLJANA - Ob spomeniku žrtvam na Zaloški cesti je bila osrednja slovesnost ob dnevu železničarjev, 15. aprilu. Poklonili so se spominu na žrtve velike splošne stavke, ki sojo 15. aprila pred 75 leti začeli železničarji, pridružili pa so se jim rudarji. Dogajanje je doseglo vrh 24. aprila 1920, ko jih je med stavkajočimi padlo 13, več deset pa je bilo ranjenih. ■ LJUBLJANA - Predsednik Milan Kučan je sprejel novega veleposlanika Kraljevine Norveške v Sloveniji Eriča Sclmerja, ki mu je izročil poverilna pisma. V pogovoru sta oba poudarila, da se prijateljska čustva, ki povezujejo Slovenjo in Norveško, kažejo tudi v dobrem in vsestranskem sodelovanju med državama. ■ LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so sprejeli predlog zakona o vojnih invalidih in razpravljali o predlogu zakona o vojnih žrtvah. Francoski »da« za Quebec Vedno je zanimivo slišati, kaj pravijo francoski politiki o odcepitvi Quebeca Komu je kaj mar v Kanadi, če Philippe Seguin, predsednik francoskega nacionalnega združenja, namiguje na to, da bo Francija prva priznala suverenost Quebeca. I PO SVETU ■ NEW yORK - Varnostni svet Združenih narodov je sprejel resolucijo o ukrepih pri grožrtjah z jedrskim orožjem. Te bi izvedli, če bi prišlo do groženj z uporabo jedrskega oro^a proti državi, ki takega orožja nima. Resolucijo je podprlo vseh 15 članic VS, predvideva pa takojšen sklic tega organa svetovne organizacije, RIM - Ruski zunanji minister Andrej Kozirjev je bil na dvodnevnem uradnem obisku v Italiji, kjer sta ga sprejela predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro in zunanja ministrica Susanna Agnelli. Med osrednjimi temami pogovorov so bila politična vprašanja, zlasti prihodnost evropske podobe, nov model varnosti na celini in reforma Varnostnega sveta Združenih narodov ter gospodarska vprašanja. ■ MOSKVA - Nekaj tisoč delavcev je stavkalo pred Belo hišo v Moskvi, sedežem predsednika ruske vlade Viktorja Čemomir-dina. Stavkajoči so zahtevali izplačilo osebnih dohodkov, kijih niso prejeli že nekaj mesecev. Predstavniki sindikatov, ki so stavko tudi napovedali, so od ruske vlade zahtevali spremembo gospodarskih reform, redno izplačevanje osebnih dohodkov ter večjo zaščito na delovnem mestu. Do stavk je prišlo tudi v Omsku, Krasnojarsku in Bamajulu. ■ VARŠAVA - Pod pokroviteljstvom poljskega ministrstva za kulturo in umetnost so odprli razstavo o Vukovarju, Hrvaško veleposlaništvo in Mestni muzej Vukovar v izgnanstvu sta zbranim predstavila tragedijo mesta, v katerem so Srbi uničili čisto vse in zagrešili genocid. ■ SEUL - Južna Koreja in Vietnam bosta poglobila gospodarsko in znanstveno sodelovanje, sta sklenila južnokorejski predsednik Kirn Joung Sam in predsednik vietnamske komunistične partije Do Muoi. Dogovorila sta se, da bosta državi podpisali številne dvostranske sporazume, med njimi tudi sporazum o jufaiokorejskih posojilih za pomoč pri razvoju Vietnama v višini 50 milijonov dolarjev. ■ MADRID - Španski zunanji minister Javier Solana je opozoril na nevarnost globoke križe v Evropski uniji zaradi premajhne solidarnosti v ribiški vojni med Španijo in Kanado. Solana je tiziral predvsem stališče Velike Britanije, ki sc ni hotela pridružiti obsodbi ravnanja kanadskih vojaških ladij. ■ HAAG - V nizozemskem glavnem mestu je bila ustanovna konferenca kurdskega parlamenta v izgnanstvu. Parlament ne bo imel stalnega sedeža, večinoma pa bodo vanj vključeni člani Kurdske delavske stranke, ki se bori za ustanovitev države Kurdistan na jugovzhodu Turčije. ■ RIM - Tu so bili dvodnevni pogovori o ureditvi vojnih grobišč med državama. Delegaciji sta uskladili besedilo za osnutek sporazuma o urejanju vojnih pokopališč, v katerem so predvidene tudi Philippe, kateri? Mogoče ta ni v isti ligi, kot je bil Charles de Gaulte, ko j^ z balkona v Montreala kričal »VTVE LE QUEBEC LIBRE«. To je bilo davnega leta 1967. N«, sedaj se na srečo ni zgodilo nič. Hkrati se je v Parizu kanadski ambasador v Franciji, nekdanji Mulroneyev minister, Benoit Bouchard opravičeval za to izjavo g. Seguina in iqavil, da je on »izgubljeni primer«. Vendar, če se vrnemo v leto 1980, vidimo, da se je minister Bouchard zavzemal za odcepitev Quebeca, preden seje priključil Mulroneycvim federalistom. Minister Bouchard naj ne bi bil zmeden glede odcepitve Quc-beca, saj so njemu in Mulro-neyevemu zaupniku Lucienu v kanadski ambasadi v Parizu odprta vrata Quebeca, Če se bo odcepil. Ob zadnjem obisku predsednika Quebeca Jacquesa Parize-auja v Franciji so Francozi dovolili, da je ta vstopil ob obisku nacionalne skupščine skozi Napoleonova vrata, kar je bilo nazadnje dovoljeno predsedniku Wo-odrowu leta 1919. Quebeški separatisti se zelo dobro pripravljajo na prihodnje volitve, saj nastajajoči »pakt« s Francijo ugodno vpliva na volivce na referendumu. Toda francoske korporacije se ne bojijo odcepitve Qucbcca, to naj ne bi vplivalo na francoski trgovinski delež v Združenih državah Amerike in Kanade. Francoska politika pa je zelo zadržana glede Quebeca, saj si noče kvariti dobrih poslovnih odnosov tako s Kanado kot Qucbecom. Fran- cija hoče ostati glede tega' < statusu nuo. Francija becu 230 korporacij iny' ima v Franciji 100 podjetil'< znaša danes trgovinsko vanje med QucbccoiTi tn' cijo 1.6 bilijona dolarje*- Quebec bo v primeru^ tve obdržal kanadski beški ekonomisti pravijo, * hoteli uvesti svoj denat; _ borzni špekulanti utiičdt*' dneh. i, Sam predsednik Chretien pravi, da bo Quebeca nezakonita Ift Francoski Kanadčani pa P' če bo referendum odloiSu n* 4 cepitev, bo to legalno to. Kanadski Angleži pa da jim hočejo kanadski . KV J.,,, ------ zi vzeti del ozemlja - ' vplivalo tudi na ' bi lahko kanadske province in' je, kakšno prijateljstvo v prihodnje. V Qucbecu so 10.000 prebivalcev. in DF^kop posmrtnih ostankov ter postavitev spo- minskih znamenj. ■ ME^SK - Beloruski parlament je bil prizorišče velikega škandala: potem ko je na predlog predsednika Lukašenka za 14. (dan volitev v novi parlament) razpisal tudi referendum o integraciji Belorusije z Rusijo, je skupina 13 poslancev nacionalne opozicije pod vodstvom Zenona Pozrtjaka v znamenje protesta začela gladovno sta^ vko v parlamentarni stavbi; toda ponoči jih je policija s pretvezo, da je v hiši podtaknjena mina, želela mirno izgnati, ker pa v odhod niso privolili, jih je brutalno pretepla, pri čemer je bil Poznjak težje telesno poškodovan .MJ VESTNIK Izdaja Podjetje za informiraiue Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedemjak, Štefan Ci-gut, Zlatko Eriih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakci). Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik KovaC (namestnik odgovornega urednika), Bernarda BalaŽic-PeČek, Jani Dominko. Jože Grtg. Majda Horvat, Milani Jerše, Feri Maučec, štc&n Smej, šie^ Sobočan (novinarji). Nataša Juhnov (fotograTinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka I S, tel. št.: 31 998, 31 967 in 33 019, Venera (trženje) 22 403. ŠL telefaksa 22 419, Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za 1. trimesečje 1995 jc 1.670,00 SIT, polletna naročnina je 3.340,00 SIT. za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNl Murska Sobota: 51900-603-30005. devizni račun pri Abanki Ljubljana; 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se Stqc tednik Vestnik med proizvode informativnega značka iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. vpra^** bo<*' Čas letovanj se bliža Bo mogoče dopustovati v Monseni? anc'’ ključno izbrali v imeniku. Na vprašanj« ‘ te. da sc Quebec odcepi^ j de in postane neodvisna jih je bilo 51% proti. 3* Ko se človek zdaj, ko imamo svojo državo, ozre nazaj v čase »bratstva in enotnosti«, se mu včasih stoži po minulem obdobju, saj ni bilo ne vojn ne pravih medrepubliških meja. Do drugačnega spoznanja pa pride, ko zadeve globlje analizira; račun pokaže, da je bila Slovenija »krava muzara«. 15% neopredeljenih. j Statistiki v v^o, da bo izid referend^^. za federacijo s Kanado m s odcepitev. Po statistiki s ■ valci Quebeca bolj suverenost in neodvisno^*' Nenavaden uvod za vsebino tega pisanja, v katerem želbn spregovoriti O letoviškem naselju PočitnEke skupnosti Murska SoMa v Monseni pri Rovinju. Pomurski delovni kolektivi so ga dali zgraditi r letih 1975-76, s tem da so kupili od 2 do 100 postelj, vsega skupaj 620 postelj. V marcu leta 1992 pa so hrvaške oblasti izdate odločbo o začasnem odvzemu tega počitniškega naselja in kmalu zatem so se vanj naselili pregnanci iz Vukovaija. Tako je še zdaj, v letu 1995, in prav nič ne kaže, da bi se pregnanci izselili, saj je njihovo mesto ena sama ruševina. povrh pa je še v srbskih rokah. Naivno bi bilo tudi pričakovati, da bodo sedanje naseljece iz Monsene preselili kam drugam, ko pa ima Hrvaška 400,000 pregnancev in beguncev, Upartja, da bi iz Monsene in drugih letovišč begunci kmalu odšli, pa ni tudi zato, ker so na Hrvaškem Sc vedno vojne razmere. Prav prejšnji teden smo na hravški televiziji spremljali pogovor odgo-nihali na fu »v vfiiguii 11- lUB.. tl« dušo, naj še malo potrpijo, ker se je vodstvo države odločilo za mirno rešitev problema okupiranih krajev in s tem za postopno vrnitev beguncev rta svoja ognjišča. Predstavnik Počitniške skupnosti Murska Sobota nam je povedal, da se pisno obračajo tako na regionalno izpostavo Urada za pregnance in begunce Republike-Hrvaške v Pulju kot na Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v Ljubljani. Prvi so jim v začetku odgovarjali, da bodo po izpraznitvi naselja počitniških hišic v Monseni pri Rovinju ravnali tako, kot so se obvezali v odločbi o začasnem odvzemu in da bodo poravnali morebitno škodo na nepremičninah (o izgubljenih letoviddh sezonah seveda ni bilo govora), naše ministrstvo pa menda molči. Vzrok lahko slutimo: počitniško naselje v Monseni je tako imenovana družbena lastnina, ki pa je hrvaška ustava ne pozna, ampak omei>ja le osebno in zasebno lastnino. Tudi še ni podpisan noben meddržavni pravni akt, ki bi se nanašal na status nepremičnin ene države v drugi, kar pomeni, da je tako premoženje »zamrznjeno«. Obstoji možnost, da bo podržav- Ijeno ali pa iz kakega drage vzroka ne bo mogoče samostojno upravljati z njim, ampak morda v najboljšem primeru v solastniškem razmerju.Bomo sploh kdaj spet letovali v Monseni? Nekoč prav gotovo, 7 Iz Zagreba piše saj Hrvati poudaijajo, da so pravna država. Kdaj bodo uveljavljene pravne norme, ki bodo v korist »razlaščencev« jz Pomurja, seveda nihče ne ve. Š. SOBOČAN za odcepitev. . gd Tudi sama vlada š« "JV / vljena na ta korak, ki val korenite spremef ;;; nomske, politične in bo davkoplačevalce acevaivc v™ , MITJA KVf^l Tudmanov lopar Ko so med neko televizijsko dražbo prodali teniški lopar hrvaškega predsednika dr. Franja Tudmana za 211.000 /trkov ali 60.000 nemškift mark, je med ljudstvom završalo. »Sramota! - Kdo je ta bedak, ki je za naše razmere odrinil celo bogastvo? - Zanimivo bi bilo zvedeti, koliko stanejo predsednikove spodnjice. - Dam roko v ogenj, da je Tudman sam odkupil lopar.e se je slišalo po zagrebških ulicah. F resnici pa Je Tudmanov reket znamke Prince, ki med teniškimi loparji spada v srednji kakovostni razred, kupila družina Vere Modrič, ki je danes ena najbogatejših na Hrvaškem, četudi so Modričevi pregnanci iz Petrinje, ki je od začetka septembra 1991 v rokah krajinskih Srbov. Po naključju ali pa ne so se Modričevi znašli v Veliki Gorici, ki Zaerebu pomeni enako, kot Rakičan Soboti. Tam Je zagrebško letališče Plešo, ob njem je zadnje tri leta tudi eno od središč mirovnih sil z ameriško bolnišnico, piloti in tehničnim osebjem letalstva OZH ter logistično bazo za mirovne sile na Hrvaškem in v BiH. In ker je Velika Gorica od središča Zagreba oddaljena okoli 20 kilometrov, so se s prihodom Unproforja za nekajkrat povečale potrebe po izposoji osebnih vozil. To so uvideli tudi Modričevi, ko so brez lastnik prihrankov in vozil odpirali rent-a-car podjetje »Ve-Moe. Štiri mesece so na telefonske klice odgovarjali, da so vsa njihova vozila zasedena, zatem pa so ob pomoči starih deviznih vlog v PBZ (Privredna banka Zagreb) najeli posojilo za nakup desetih suzukijev. »Priznati moram, da so mi prav unproforjevčki pomagali zlesti na zeleno vejo,» pripoveduje lastnica Tudmanovega loparja, ki še nikoli v življenju ni igrala tenisa, niti ni I Modričeva družino med simpatizerji elitnega športa predsedniških dvorov. »Dejstvo Je, da smo pod Tudmanovo oblastjo ustvarili ttse, ^r imamo, zato se spodobi, da imamo kakšen predmet, kije v kakršni koli zvezi z našim predsednikom,^ pravi Vera Modrič. Danes ima Modričeva družina 12 poslovalnic s 180 vozili od suzukijev, mercedesov, do tovornjakov, vlačilcev, ukvarjajo pa se tudi z zbiranjem in preprodajo starin in drugimi dejavnostmi. V vseh ^djetjih je zaposlenih kakih 80 ljudi, med njimi prevladujejo pregnanci iz Petrinje, prečju zaslužijo toliko kot ministri v vladi j Nikice Valentiča. Primeru pa smo namenih^ šno pozornost zategadelj, ker z drugačnega sno pozornost zategaaeij, ker z arugacnes'' ga kota obravnava pereče vprašanje | pregnanstva in mirovnega procesa v okviru zanj pa Je dr. Franjo Tudman ob sklenitvi ma z ameriškim podpredsednikom Alotti Št^j/ 12. marca v Kobenhavnu vendarle Hrvaški prinaša tudi lepe dohodke. Med mi jih Je tudi dosti neugotovljenih, tako omenjeni primer begunjske družine iz Petrinje. »Zares, brez pripadnikov oit>dj’h ki so tudi danes naše glavne stranke, bi djetje životarilo. Unproforjevčki pa so vsako vozilo najeli dvakrat na dan za obu^ greba,e priznava Modričeva. i, Četudi so se v spremenjenih razmerah > ga kota obravnava pereče vprašanje vaškem znašli le redki, i, med njimi pa 'tiekarji, primer prevladujejo vojni dobičkarji, primer .sl družine odpira tudi vprašanje resriičnegd hrvaških pregnancev, ki prek svojega zahtevajo, najJim modre čelade in hrvaŠkd jt do 30. septembra letos omogočijo varno svoje domove. Uradno so pregnanci dosedanji Unprofor, ki ga je s 1. aprilet^ sini svet preimenoval v Unero. Uradno A i nezadovoljnežev 197 000. v resnici 10.000, saj mnogi od njih v pregnansb^ i j« držali križem rok. Četudi je primer drtt^^^ Modrič vendarle izjemen. Osebno po2^^j\ č nekoč bogatega baranjskega kmeta, ki drugem ponašal s tremi traktorji, dverfitt^.,^ noma, s tovornjakom, avtom znamke itd. Nekaj mesecev je taval po zagrebških nato pa je dobil v najem trihektarsko Kumrovca in začel gojiti česen .„ Ves prodal Unproforju in tudi danes se vožl t desu. Tako kol ni vse zlato, kar se sveti. tako črno, kot se predstavlja v javnosti- , y J_________J . J . .1_J/ ... J. T_žL 1 pač od umskih, telesnih in duševnih ' ljudi, ki so Jih devetdeseta leta napra'‘lk^f^ ne žrtve hrvaško-srbske vojne. Konec ' priča tudi cena navadnega teniškega ga je na televizijski dražbi kupila družitidr cev iz Petrinje. PETER la 20, aprila 1995 J aktualno doma Gornja Radgona: Precej pripomb na program dela Komunalnega podrtja in osnutek občinskega proračuna za letos Napad na Radgono? Predsednik slovenskega parlamenta na obisku v Radencih in Gornji Radgoni Ali so naši iVh (IJF. Svetniki iz podeželja terjali pravičnejšo «12 i - i-iN pfr |f^ hiJ’ leJ* S * tlif sti-i jo’ a/ fJp, IM a' J nliC’ , I' inf fltf i*! ..tf I/ I/ k* ijf frfi ii* t/ fi* d* tf * delitev proračunske pogače "obeiie^ presenečeni, ker člani občinskega sveta niso rekli za minu? ^’**'‘*'''* poročilu Komunalnega pojefja Gor^a Radgona * po**’® pa w luirlf presenetljivo kar precej pripomb na za letos. Še boli »vroče« pa je bilo ob razpravi o «»otk« odloka mouprav 'v"*' ® občinskem proračunu za prvo leto nove lokalne sa-toknf drugo je šlo gladko »skozi«, svetniki pa so imeli tudi — vprašanj, pobud in predlogov. tokrat več' VKoi v Komunalnem podjetju so letos prvič vodili finančno-računo-vodsko poslovanje po slovenskih računovodskih standardih, in sito po II. različici, ter ugotovili čisti dobiček poslovnega leta v totsku 387.64? tolarjev, čeprav >'laia liguoa iz poslovanja nekaj čez 4 milijone tolarjev in izguba it Ttdnega poslovanja nekaj če Tl milijona tolarjev. Številke ' predznakom minus so pri enotan ’'bds, gospodarjenje z odpadki, javna sna^ G. ^dgoni javna dela in trg, s preznakotn plus pa pri enotah kanalizacija, jam snaga Radenci, kurjači, gramoznica in stanovanja. Slednje so skupaj nekoliko večje in zato tudi dobiček. Svetniki na to poročilo niso imeli nobene ''odsko v s jninus so pri enotah . - ta. storitve, 2 '^8’ s Preznakom .. ..,.vcue pnpot-ftar precej pa so jih jiiekll na račun programa in plana dela za letos. Jožetu Zagorcu so se ždeli občutno previsoki stroški za košnjo trave, vzdrževanje zelenic in čiščenje mestnih ulic v Gornji Radgoni; Srečko Žižek je bil nezaupljiv do stroškov za zimsko slu&o (»Kaj pa, če ne bo snega?« je spraševal,); .Mbina Honaf je ktitiziiala zgrešeno mesto za laganje kosovnih odpadk' Črncih pri Apačah, ker da je preveč ob cesti in onesnažuje bližnji studenec; Anton Tropenauer je spraševal, kako je z ločenim zbiranjem odpadkov (čim manj naj bi jih vozili na odlagališče); ban Kajdič je predlagal, da bi morah po vaseh namestiti zabojnike čimer bi zmaTn®-” čiSčenje Na na Pripom- in ttiesto za od- ov v ^fhanišaii -7 J"*®' s število divjih v javno razpravo skupaj s predlogom o občinskem proračunu. V skladu z novo lokalno samoupravo je pripravil (v sodelovanju s strokovni delavci) osnutek proračuna za leto 1995 župan Miha Vodenik. Prihodki naj bi znašali nekaj manj kot 599 milijonov tolarjev, od tega pa naj bi »potrošili« za tekoče obveznosti okrog 443 milijone in za investicijske obveznosti blizu 156 mi- Pobude in predlogi svetnikov Marjan Banfi je predlagal, da je potrebno opozoriti pošto, naj ne raznaša več takšnih jezikovnih skrpucal, kot je bil reklamni list »Parilkaufa« iz avstrijske Radgone. Ivan Kajdič je spomnil, da bi morali očistiti Maistrov trg in Grajski hrib v Gornji Radgoni. Anton Tropenauer je predlagal odmero zemljišča ob cesti Lomanoše-Lešane, daje ne bodo s kombinato-vo mehanizacijo Še naprej orali, poleg tega pa menil, da bi bilo potrebno postaviti znake, ki bi označevali Občino Gornja Radgona. Slavko Frank je dal pobudo, da bi razmislili o ustanovitvi samostojnega gostinsko-turitičnega podjetja v občini, kajti to, kar seje zgodilo s hotelom Grozd, se mu ne zdi prav. Vinko Rous pa je predlagal soiidariziranje s prizadevanjem lendavske občine pri ureditvi razmer na mejnem prehodu Dolga vas. odlagališč; Feliks Petek je menil, da bodo imeli toliko komunale, kolikor bodo zanjo prispevali, in menil, da je v programu vrsta stvari, ki bi morale bili opredeljene s konkretnejšimi predlogi; Janko Irgolič je izrazil nezadovoljstvo zaradi slabega vzdrževanja športno-rekreacijskega centra v Gornji Radgoni (tam rastejo visoke koprive, trava pa je pokošena le pred sejmom); Miha Vodenik (župan) se je strinjal s to pripombo in dejal, da so preveč zanemarjene tudi nekatere domačije, kar Gornji Radgoni ne more bili v ponos, problematika vzrževanja šporino-rekreacijske-ga centra pa se vleče že 10 do 15 let; FrancFašalekpajemenil,da bi morali imeti nekakšen nadzorni organ za javno komunalo. Po vseh teh pripombah so program sprejeli le »na znanje« in ga dali lijonov tolarjev. In katere naložbe so predvidene? Največji znesek (nekaj čez 19 milijonov tolarjev poleg 34,9 milijona tolarjev po zaključnem računu za leto 1994) je predviden za dograditev prostorov OŠ Negova, za vlaganja v stanovanja in poslovne prostore naj bi namenili 38,5 milijona tolarjev, za zgraditev vodovoda Ro-dmošci-Ivanjševski Vrh 12 milijonov, Lešane-Nasova 110 milijonov in vodovod Negova $ milijonov tolarjev, za cesto Pobce-Spo-dnja Ščavnica 15 milijonov tolarjev, za nadaljnje obnavljanje Špitala v Gornji Radgoni 7 milijonov tolarjev, za obnavlanje negovskega gradu 5 milijonov tolarjev idr. V razpravi o osnutku proračunskega odloka je bil najdaljši Feliks Petek, ki je menil, da podeželje ni enakovredno zašlo metanol cenejši ; ^3fti manj metanola cenejši Nafti pano v primerjavi z mestom Gornja Radgona in daje občutno premalo denarja za ceste. Zanj je svojevrstno presenečenje, kot je dejal, povečanje števila delavcev v občinski upravi in zdi se mu, da gre tudi za poskus onemogočanja občinskemu svetu, da bi odločal o razporejanju vseh virov prihodka (za stavbna zemljišča). Sreč-' ko Žižek je med drugim dejal, da morajo v Očeslavcih in drugod sami pokositi travo, da so sami morali sanirati tudi zemeljski plaz in zakaj ne bi včasih zavihali rokave tudi Radgončani. Marjan Banfi je bil prvi, ki je predlagal, da bi morali v občinskem proračunu predvideti tudi sredstva (7,5 milijona tolarjev) za dokončanje veroučnih učilnic v Gornji Radgoni, tako pa so menili še g. Perko, Albina Horvat, Ivan Kajdič, Franc Fašalek, Anton Tropenauer (med drugim je tudi menil, da bi morala biti občinska uprava skoraj za polovico manjša, in se spraševal, ali je potreben človek, ki milostno deli denar društvom, sam pa prav toliko stane, in poleg veroučnih učilnic podprl tudi obnovo Dajn-kove domačije) in Lojzka Fraj-ham. Nekateri so predlagali, da bi sredstva v ta namen »odščipni-li« Špitalu in skladu stavbnih zemljišč. Najbolj odločno je temu nasprotoval Slavko Frank, ki je spraševal, zakaj ne zberejo denarja za dokončanje farani in kdo je sploh dal dovoljenje za zgraditev, če niso bila zagotovljena finančna sredstva. Milan Nekrep pa je menil, da bi bila velika škoda. Če bi odvzeli denar, namenjen za dokončanje obnove Spitala, saj gre za najstarejšo stavbo v občini. Ker je večina nera-dgonskih svetnikov izrecno poudarjala, daje podeželje zapostavljeno, je Nekrep tudi povedal, da ima občutek, kot daje Radgona napadena; kasneje se mu je v »obrambi« pridružil tudi Frank. Rezultat pa je bil neodločen, saj so na koncu le sprejeli predlagani osnutek, ki ga bodo s pripombami in predlogi svetnikov posredovali v javno razpravo v vse krajevne skupnosti. Ali bo Radgona vzdržala pred »napadi« in kako se bodo razpletle druge stvari, pa je težko predvideti. interesi drugorazredni? Jožef Školč pohvalil Pomurje zaradi usklajevanja razvojnih projektov Minuli konec tedna se Je mudil na delovnem obisku v Pomu- nu predsednik državnega zbora Republike Slovenije Jožef g :kolč. Skupaj z nekaterimi poslanci iz naše pokrajine se je najprej udeležil razširjene seje projektnega sveta območne gospodarske zbornice, ki ga vodi republiški poslanec Feri Horvat, nato je bil gost Radenske, nazadnje pa še na pogovoru z direktorji, ki ga je pripravil gornje radgonski župan Miha Vodenik. Glede na to, da je Pomurje specifična pokrajina, saj je edina slovenska regija z nenehnim zmanjševanjem števila prebivalstva, poleg tega se tukaj poslabšuje izobrazbena raven, obstajajo pa vse možnosti za uspešen razvoj, je predsednik Školč pohvalil Pomurce za izdelavo projekta o razvojni strategiji. Po njegovem je to zelo dober način za hitrejši razvoj v novi lokalni samoupravi. Predlagal je, da bi v omenjeno strategijo kazalo vključiti predvsem projekte, ki so pomembni za čim širši krog prebivalcev. Hkrati pa je, denimo, dejal, da bi si osebno pred graditvijo avtocest prizadeval za železniško povezavo, predvsem za progo Ormož-Hodoš, Na pogovoru pri gornjeradgonskem županu, ki so se ga udeležili direktorji podjetij, je Školč prisluhnil kritikam tamkajšnjih gospodarstvenikov na račun države. Janko Slavič je očital, da se država vede preveč mačehovsko do kmetijstva. Branko Kurbus pa je kritiziral politiko tečaja tolarja, ki izvoznike žene v izgubo, in tudi menil, daje naša pokrajina za prestolnico nekakšna periferija. Slavko Gabrovec, ki je uspel oživiti del Elrada, pa je med drugim dejal, da je bil tudi El rad gigant, a mu nihče ni pomagal, ko je zašel v krizo, saj ta provinca, kot kaže, za državo ni tako pomembna kot, na primer. Primorska, (Splošna plovba idr.) Naši ljudje pa niso vajeni stavkati kot drugje, temveč rajši delajo in so tiho. Tudi Branko V aied je za^iaJn* naredili 4(1(1 ton nvetanota, sedaj P*, kol spofočajo, samo 270 «■. Direktor tuji 2^* bodo cone metanola padlr pod prag reolabitnosti. bomo pri- **** “ ■ Ceno lAVienn vauld.nd^k* Jfnevjitt naredili JCO ton mrtanota, sedp] pa, kol sporočajo, samo 270 «■. bbekler ...v.iamza ceno kBi«*«'*^’ »atiacijskecn programu smo ' drugim zapisali, da preliva ’®QStev tntJ sektorji v podjetju * botno Vet dopuščali. Trudili se ■'jskem se bormi, da bodo ukrepi, ki jUi načr-tujeitvu, kar najmanj prizadel Interes zaposlenih.« Njegova izjava in dejstvo, da zmanjšujejo proizvo- se vse začne in konča ..^,•»1^^ Toplice Za nov-«'’'**’*’' »čIlBo nobciu zadeve »c prEpaMdJo rsiiAi. 'oriasiai v ------------lubciu udest H prepoič^Jp Piiue^lBju prtibuiB UsfliB podrečjein, ki turt, Pbčino nak. T"" r-iKricM umui jjmi S”®**- Ba pa še V pni vt*(1 mnjo t mislih Vse infrastrukturo bn indbeiK de> Ak • ^adi ** Klet si nvii j '* dobro zavedajo tudi v občini I se niiileJijD. da bo njih' >va e bliioje manjše občine e (»p delu JOŽE GRAJ ^»sioL^^Oobiti meril in normativov, kijih izračunajo mmltfir- ....... , ,„,v,a3oc nintnosti v d^ža^«J^^3W>^ibke^ ,..iuooiti čimvet sredstev, ki sc denar j^jvite- * Slovenije in demografsko ogrožena pa sl tz posa- t^žvoj podeželja. Kot narodnostno rnesanu dena’ no obetajo precej sredstev za hitrejši razvui' nreznib virov državnega proračuna. . Ukiati pa imajo lastne vite, kot" * .laoaunj' bj zanemarljiva, ampak je zelo T . --■■■“"“.‘'“cicdnjega "bravske Toplice, in sklad stavbnih zemb’ I,’ saj gre za izredno veliko zanimanje j v^g^a '^ntavskihToplicah. Zato je ustanovitev ua pa tačunajo tudi na denar iz pteišm« zlatice, zlasti zgratm -'Jotini V«- so turistična taksa, ki v tem trenutku pomembna za nadaljnji razvoj občine ,--------- -------,j„e.a naj bi organizi-nimanjc Judi za gradnjo objektov v da ?i?'Mur»bin . v-------------------a smotrna. Seve-P(^jsnje soboške občine. Od delitvene “ndrska o \ " ‘n opreme suoosKe oočine. si prav koncentrirane Nadeve ne bodo V novi mestni precej obetajo, Čeprav « zavedajo. povsem btev. zapletov. dnjo metanola zaradi padanja cen metanola na svetovnem trgu, sta kol hladna prha po vseh velikih napovedih o povečevanju proizvodnje zaradi večjega povpraševanja ter rasti cen na svetovnem trgu. Ugodna napoved mednarodnih strokovnjako]( o gibanju cen metanola v naslednjih letih ter uspešen začetek proizvodnje sta vostvo Nafte pripeljala do tega, da so za drugo polovico tega leta načrtovali celo obnovo tovarne. Malo časa je trajalo to z metanolom v Nafti. Možna pot rešitve, a nič lahka, je. pogajati sc za znižanje cene vhodne surovine. To pa je zemeljski plin. Glavni dobavitelj zemeljskega plina je Petrol Zemeljski plin, kateremu plačujejo v tolarjih, in to sedaj, ko je plačilno sredstvo na svetovnem trgu plina dolar, ki v zadnjem času močno pada. Tovarna metanola pa je do bila v januarju 15 odstotkov surovine za predelavo iz domačega, pe-tišovskega podzemlja. Poleg plina je potrebna surovina za metanol še primeren bencin. Dobro polovico proizvedenega metanola sedaj prodajo na tujem (januarja so na tujem prodali 75 odstotkov metanola), preostanek pa porabijo za domačo izdelavo ureaformaldehidnih lepil (januarja M. JERSE le 25 odstotkov). MH I I I I I I Križan je bil podobnega mnenja in se je hudoval zaradi visokih obrestnih mer ter neurejenih razmer med družbenimi in , zasebnirnimesarji.Menilje.dajeSlovenijanaredilapremalo v odnosih do držav nekdanje Jugoslavije, kamor oni največ izvažajo. In še veliko drugih kritik so slišali člani parlamenta- ne delegacije. T. T. i| Popravek v prispevku z naslovom Dobili le skorjico, ki je bil objavljen v 14. številki našega tednika (nanašal se je na poročilo o seji sveta Občine Radenci), se nam je prikradla napaka pri imenovanju službe, ki naj bi pripravila podatke v zvezi z ugodnimi posojili, regresi ali nepovratnimi sredstvi, ki so jih tani dobili razUčni upravičenci v prejšnji skupni Občini Gornja Radgona. Podatkov ni pripravila strokovna služba uprave za javne prihodke, temveč služba oddelka za občo upravo. Za napako se opravičujemo, še posebno g. Danielu Vrzelu, ki nas je nanjo opozoril. J, G. 4 gospodarstvo vestnik, 20- aprilg^ - =— Denaija za zdravstvo je premalo, zato varčevalni ukrepi Draga tabletka za bolnika Tujec koristna... I I Najprej uzde cenam zdravil in tistim, ki so jim tabletke druga hrana Slabo plačano Minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč novinaijem in javnosti na tiskovnih konferencah ne more več kazati meseca r vodi, ampak posredno že priznava, da se razmere v zdravstvu čedalje bolj prevešajo na drugo stran, nevarno proti kritični točki. Denarja Je premalo. Zmanjkuje ga zdravstveni zavarovalnici, v izgubah so tudi zdravstveni zavodi. Mar čakati na povišanje prispevne stopnje, ki bi navrgla več denarja, ali morda na to, da bodo zmanjševali pravice zavarovancev oziroma povečevali delež plačila zdravstvenih storitev iz lastnega žepa? Zdravstveni zavodi in tudi zdravstvena zavarovalnica na to ne čakajo- Prvi ponekod breme že prenašajo na zavarovance, na primer s podaljševanjem Čakalnih dob, zavarovalnica pa je ubrala dve poti varčevanja, prva naj bi prinesla v Splošnem dogovoru o izvajanju zdravstvenih storitev omejitve ali manj denarja za zdravstvene zavode in druga z manj receptov in tolniškib dopustov omejitve za zavarovance. Toda uvajanje »sanacijskih ukrepov« v zdravstvu ne bo šlo tako gladko, saj burijo javnost pa tudi zdravnike in vodstvene delavce zdravstvenih zavodov. Zakaj je zdravstveni zavarovalnici življenjsko pomembno sprejetje ukrepov za uravnoteženje med prihodki in odhodki? Ker je bila lani izguba tako v obveznem kot prostovoljnem delu zdravstvenega zavarovanja, ki pa so jo delno uspeli pokriti z denarjem iz prejšnjih let. V finančnem poročilu Zavoda za zdravstveno zavarovanje navajajo, da je na nastalo izgubo vplivalo več vzrokov: znižanje prispevne stopnje, povečanje plač v zdravstvu, in ker so morali rezervni sklad po zakonu pretopiti v vrednostne papirje, ki ne dajejo tolikšnih obresti. Na prvo mesto res sodi znižanje prispevne stoprve (leta 92 18-odstotna, v začetku leta 14,45, nato še 13,4 in 13 ter sedaj od aprila 94 12,7-odstotkoka). Ali je bilo tolikšno zniževanje prispevne stoprue res upravičeno, ko vendar zasebno zavarovanje v zdravstvu in novi sistem še vedno nista zaživela? Tako mimogrede je celo slišati, da si je direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje z znižanjem prispevne stopnje zagotovil imenovanje na direktorsko delo tujcev saj prevladujejo tujci, ti W vljajo pri nas deficitanif r, vijajM pij 110.3 ' ce, kot so pleskar, mik, strojni gradbeni Mesto zanje v gradbeništvu Pred dnevi so se namreč vsi izvajalci ali vodstveni delavci zdravstvenih zavodov soglasno odločili, da Splošnega dogovora o izvajanju zdravstvenih storitev za to leto, ki je temeljni dokument za plačevanje zdravstvenih storitev, ne bodo podpisali, saj pomeni zanje manj denarja. Z njimi sc je delno strinjal tudi predstavnik zdravstvenega ministrstva, kar je zanimivo, saj je to ministrstvo tretji podpisnik Splošnega dogovora. Nasprotovanje izvajalcev vseh slovenskih javnih zdravstve- Lani Je imel Zavod za zdravstveno zavarovanje pri obveznem zavarovanju 127 milijard prihodkov in 128,5 milijarde odhodkov. Izguba v lanskem letuje tako znašala 1,413 milijona tolarjev. Blagajna prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja je imela lani skupaj s presežkom iz predlanskega leta 14,5 milijarde tolarjev, odhodkov pa je bilo za 12,9 milijarde. Za to leto Jim ostaja Se 1,627 milijona tolarjev. Delež zasebnega plačevanja zdravstvnih storitev iz žepa ali z dodatnim zavarovanjem se povečuje. Razmerje med javnimi zdravstvenimi izdatki in zasebnimi je bilo leta 92 Še 98,3 proti 1,7, lani pa je znašalo že 90 proti 10. mesto, saj so parlamentarci o tem dolgo tuhtali. Denarja za zdravstvo je torej premalo, čeprav je na primer lani zdravstvena zavarovalnica izplačala kar 128 milijard in 545 milijonov tolarjev ali v primcijavi z letom prej 26 odstotkov več. Ta porast pa bi bil še višji, če se ne bi povečal delež plačila zdravstvenih storitev iz žepa aii iz dodatnega zavarovanja, i Zdravstvena zavarovalnica opozarja, da so mnogo več porabili za predpisana zdravila, oziroma so bili odhodki za zdravi- Tuji delavci so pri nas poceni delovna sila, zato z republiškega zavoda za zaposlovalne vlado opozarjajo, da si delodajalci prizadevajo zaposliti več tujih delavcev, predvsem na tistih delovnih mestih, ki so slabo plačana in so delovne razmere težke. Delodajalci vedo za vrzel v zakonu o zaposlovanju tujcev, ki je začel veljati 1992. in ki pravi, da lahko zaposlijo tujca, če domači iskalec ni pripravljen sprejeti dela. Delodajalci pa lahko naštevajo tudi najrazličnejše zahteve za zaposlitev, da tako izločijo domačega iskalca dela. Zakon o zaposlovanju tujcev, ki je bil pisan predvsem zato, da bi zaščitil domačo delovno silo, ponuja torej še dovolj možnosti, da delodajalci pridejo do tujih delavcev, ki jih lahko slabše plačajo in ki so pripravljeni delati včasih tudi v nemogočih delovnih razmerah. Nekateri Jih potem tudi ne prijavijo ali kar hitro po pridotutvi dovoljenja odjavijo zavarovanje zanje. Mar bi bilo zaradi slednjega, torej koristi, ki jo imajo od zaposlenega tujca delodajalci, lahko pa tudi država, bolje molčati? Molčati tudi o tem, da tujci pri nas delajo tisto, česar slovenski iskalci dela niso pripravljeni sprejeti, najpogosteje v gradbeništvu? Kar 60 odstotkov delovnih dovoljenj v Sloveniji je bilo izdanih za nekvalificirane in priučene delavce, le šest odstotkov pa za strokovnjake ali delavce z višjo in visoko izobrazbo. natakar, kuhar. »Glede na izdana dovoljenja v leto ne pričakujemo števila vlog,« je pove(W kovna delavka poslovanje Marija Število zaposlenih tujc®*^.' lahko celo zmanjšalo-djetja sama presežke nih rešujejo na ta načio-tujce ne zaprosijo več d nja pa tudi zaposlei^^ delavcev po pogodbi h® , Doslej so namreč za tujega podjetja, ki i®^ opravljalo delo po morali izdajati začasiiad . dovoljenja po ni naprej pa je njihovo®^ nas mogoče urejati vnih vizumov, ki jih konzularnih predstaviu^ Drugo, kar opažajo tvenem zavodu, je, da ni h zavodov pa pomeni, da bo o problemu spregovorila arbitražna komisija. Če izvajalci na kompromis ne bodo pristali - tako vsaj napovedujejo bo to pomenilo, da bo na prizorišče morala stopiti vlada. Lahko bo ukrepala s svojo absolutno močjo, vendar bo to zanjo pomenilo tudi prevzem odgovornosti. Zato sc, blago rečeno, razmere v zdravstvu čedalje bolj zapletajo. O drugi skupini ukrepov ali nekaterih od njih naj bi se pred obravnavo na skupščini ZZZS pogovarjali predstavniki ministrstva in zavarovalnice, toda seja skupščine iz prejšnjega tedna, ko naj bi ukrepe tudi sprejeli, je postala nesklepčna. To se je zgodilo že tretjič in »uravnoteženje med prihodki in odhodki«, kakor si jih je zamislila zavarovalnica, bo moralo spet počakati na naslednjo sejo. Delegati skupščine pa so bili enotnejši in sklepčni takrat, ko so menili, da morajo dosledneje pobirati prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje od vseh zavarovancev. la v primerjavi z letom prej višji kar za 39 odstotkov. Toda nekaj je ob tem vendar treba povedati; statistično je znašal indeks cen zdravil na debelo 128 odstotkov. Večji izdatek torej ni samo zaradi zavarovancev, katerim so zdravniki predpisati preveč zdravi], ampak je zavarovalnico udarilo povečanje cen zdravil. Najverjetneje gre verjeti statistiki, da smo Slovenci pri porabi zdravil prav na evropskem vrhu, vedar Je vso zadevo glede varčevanja pri predpisovanju zdravil treba zagrabiti na drugem koncu: pri uravnavanju cen zdravil in šele nato (ali hkrati) pri predpisovanju. Vlada naj bi sprejela zakon o zdravilih, ki bi tudi uravnaval rast cen zdravil, toda naša farmacevtska industrija si že ne bo dala tako z lahkoto natakniti jarma. Toliko bolj ne, ker je še vedno za spoznanje ugodneje zdravila kupovati doma kot na tujih trgih. MAJDA HORVAT V naši pokrajini ima zaposlovanje tujcev nekoliko drugačno vsebino, kot velja za Slovenijo ali večje slovenske industrijske centre. Pri nas zaposleni tujci so večinoma dnevni migranti, pridejo na delo in se vračajo domov. Drugod pa je bivanje tujca pri nas velikokrat povezano z reševanjem njegovih bivanjskih in socialnih razmer, še posebno, če je priseljena vsa družina. Tujec namreč lahko pridobi pravico za stalno bivanje pri nas že po treh, 'osebno ali stalno delovno dovoljenje pa šele po desetih letih. Če delodajalec za tujega delavca dovoljenja ne zaprosi ali ga ne dobi, bo delavec, ki ima dovoljenje za stalno bivanje, tu še ostal in bo nemalokrat potreben socialne pomoči. Slednji problem zaposlovanja tujcev torej bolje poznajo v večjih in- Soboški zaposlitveni zavod je letos izdal 145 dovoljenj, 97 jih je bilo podaljšanih, 21 pogodbenih novih. Petdeset delovnih dovoljenj so izdali za tujce s peto zahtevnostno stopnjo, 45 za četrto, I go, 15 za prvo, 2 za tretjo, 7 za šesto in 10 za sedmo. N ali 94 dovoljenj so izdali za Hrvate, 9 za Makedonc®' j, Ruse, 7 za Ukrajince, nekaj pa tudi za Srbe in slednjih držav prihajajo športniki in plesalke v no®" baviščih. Soboški zaposlitveni zavod je letos izdal Blokirani računi pomurskega gospodarstva likvidni denar pa kar odteka Denar, likvidni, ki ga prislužijo gospodarska podjetja, se na njihovih računih niti pošteno ne ustavi, že se pretoči drugam. Še vedno premočno v državne blagajne. Najprej Je treba poravnati vse dajatve in šele nato lahko v podjetju štejejo, Če sploh imajo še kaj. Gospodarstvo je brez denarja, likvidnost je bUa po podatkih za Slovenijo v prvih dveh mesecih slabša kot tani, podjetja pa so, sodeč po blokiranih žiro računih v prvih letošnjih mesecih, čedalje manj plačilno sposobna. blem plačila stečajnega postopka). Tako zapolnjujejo tudi to našo tabelo. Večina teh podjetij tudi nima zaposlenih, tako da število zaposlenih v zasebnih podjetjih z blokiranim računom ni naraslo. Blokirani žiroračuni podjetij pomurske regije v letu 95 Samo zasebna podjetja Mesec blok. Število podjetij z blok, ž. računom Januar Februar Marec 136 143 154 Povprečni mesečni blokirani znesek v tisoč SIT 248 806 268 587 293 413 Število podjetij z bi. i, r. nad 31 dni 107 109 127 Število podjetij z neprek. bi. ž. r, nad 100 dni 94 96 104 Število podjetij z neprek. bi. i. r. nad 365 dni 49 50 58 št. zap. 587 522 475 Vsa podje^a Januar Februar Marec 175 185 190 895 907 797 240 1 006 277 117 129 143 101 104 112 54 56 62 10 420 10 649 9 424 Število podjetij z blokiranim računom nenehno narašča. Lani januarja jih je bilo 100 (70 zasebnih), konec lanskega leta že 154 (130 zasebnih) in konec marca torej 190 (154 zasebnih). Naraščanje gre predvsem na račun zasebnih podjetij. Prejšnja leta je Služba družbenega knjigovod. stva »čistila« evidenco podjetij z blokiranim računom ali taka, ki so ostala z dolgovi in le še na papirju, da jih je prediagaja v stečaj, sedaj pa zasebnih »mrtvih« podjetij, ki ne poslujejo več, nihče ne predlaga v stečaj (pro- Če sedaj pustimo podjetja, ki imajo leto in več blokiran račun, in se ozremo po tistih, ki še poslujejo, opazimo, daje višina blokiranega mesečnega zneska v zasebnih podjetjih od lanskega januarja pa do konca marca 95 narasla kar za triinpolkrat. Sam znesek nekaj nad 293 milijonov tolarjev povprečne mesečne blo-kacije pa je vendar že blizu tretjine zneska za vsa podjetja z blokiranim računom v naši regiji. Dosegel in presegel je že milijardo. (V Sloveniji je bil februarja povprečni dnevni znesek b lokacije 49,5 milijarde tolarjev ali za 2,9 odstotka manj kot januarja. To zmanjšanje je bilo samo prehodno, trendno pa se stanje blokiranih računov poslabšuje tudi v Sloveniji.) Čeprav število zasebnih podjetij z blokiranim računom narašča, nosijo težo likvidnostnih težav še vedno podjetja v družbeni lasti ali ta, ki se bodo lastninila. V statističnih podatkih lahko razpoznamo štiri podjetja, ki imajo blokiran račun več kot leto dni, in osem z zaprtim računom več kot sto dni. Za podjetja, ki imajo blokiran račun krajši čas, lahko povemo, da še vedno (v sedanjih razmerah) poslujejo dobro ter jih udari vedno takrat, ko poravnajo obveznosti do državnih blagajn in v tistem času še nimajo pričakovanih nakazil. So torej čista slika tega, kako se odliva likvidni denar. dustrijskih središčih. Na zaposlitvenem zavodu murskosoboške območne enote so lani izdali 672 delovnih dovoljenj in tri stalna osebna dovoljenja. Večina delovnih dovoljenj ali 468 jih je bilo le obnovljenih, 127 jih je bilo sklenjenih za delo po pogodbi, se pravi da za delo za krajši čas, 77 so jih izdali na novo. Delovna dovoljenja so obnovili pretežno za tiste zaposlene tujce, ki pri nas delajo več kot pet let. Lani pa so zavrnili ali negativno rešili 26 vlog, V katerih dejavnostih so tujci pri nas našli delo? Največ ali 38 odstotkov vseh delovnih dovoljenj so izdali za dela v gradbeništvu ter za tako imenovana sklepna gradbena dela. Nekaj manj ali 30 odstotkov delovnih dovoljenj je bilo izdanih za industrijo in rudarstvo (tuje pomemben delež zaposlenih tujcev v Nafti), sledijo dovoljenja v gostinstvu in turizmu, nekaj tudi za zdravstvo in izobra-ževarje. V zdravstvu zaposlujejo tuje zdravnike, v izobraževanju pa je delo našlo nekaj tujih strokovnjakov za poučevanje jezikov. Izdana delovna dovoljenja za teto 94 na območni enoti v Murski Soboti po stopnji izobrazbe: največ ali 52 odstotkov delovnih dovoljenj so izdali za četrto stopnjo izobrazbe, za delavce s končano triletno poklicno izobrazbo, 15 odstotkov za drugo stopnjo, za priučene delavce, 13 odstotkov za peto stopnjo (gre predvsem za obnovljena delovna do-vdjenja zaposlenih tujcev, ki pri nas delajo veČ let, kajti nezaposlenih s to stopnjo izobrazbe Je pri nas dovoli), sledijo prva, Šesta in sedma izobrazbena stopnja. MAJDA HORVAT Število izdanih delovnih dovoljenj glede na stopnjo izobrazbe je pri nas bistveno drugačno od slovenskih podatkov, vedno pogosteje zapr®^ delovna dovoljenja čas, za pol leta tri potem, Če delavca š® u bujejo, raje zaprosijo šanje. Zato je čas veljavi* nih delovnih dovolj®h) ki so zaposleni pri krajši. Slednje pa potem ti tujci, ko slitev, nimajo pravice nega nadomestila, rn .J le, če delajo naprel^T^H/ kot devet mesecev. ' r, čl* ,7' kot devet mesecev. (j,|. vedo tudi tujci in pravijo, da dela z3 ne bodo sprejeli plačano delo tujcev pomurskih delodaj®’' murskosoboškem zavodu Odtl bu ■af- - ali je tujec, za dajalec zaprosil za o voljenje, res zaposl®f’ r van. Tako pa tudi vi^^ je plačano njihovo lavci večinoma pt®) lavci večinoma 1 večinoma prijavah sodec, osebne dohodke, oko*' tisočakov. MAJDA H' Dražji i d ni' jjf !ll*l Sl 4? Uvoz mesa in živine iz Nizozemske Angleške nore krave in belgijski hormonski biki ^^ovenija in Prekmurje sta obrnila tok transporta živine z J proti vzhodu, pri tem transportu, lahko in Tsf pa gre za meso sumljive kakovosti iz Anglije r, Prva je v živinoreji zaradi epidemije norih krav tako ^®koč ria psu, v drugi pa preganjajo kmete zaradi nenormalne P2^be hormonov p* ss C' tumi. UpiBu da ide si v teh dneh t*ti,iAtgi tadišne in drugačne m«-'tnie, Nt glede ni položaj Ib nrt-'ttibu BKrenorti se raiMrHnun Ittgnla, »1 »e btfc «®ji toini -m*«—' prazniki so za '•®m ni bUo mogoče vsi * It £■ —e« polni teklitnt O slastnih mesninah. Iibne je hU zares en-laalen, saj so »na ponujali vse od ^haskih mesnin 3u tistih htez kon-tenansov in tudi za srčne bolnike ** je našlo Hk«) s gcrtchnv nale-^Btuštvn aasrtntttAnlke. P* Mbiotem »- ■ - M srčne bolnike lok čfls, dq "“»Ur nič oporekati. bod S prašiči 'O orali r*l F 1’» ?; JI it 7 *■ lV‘ Nevtaisi-jt', ali ste sc vprašali. ah so le tako opevane mesni* zares tako brezhibne ‘m kakovostne. kot so nas preprtčevaii inesaiji. Ne trdim, da pokvarjeno meso, kljub vsemu pa se mi postavlja vprašanje, ah 1® bilo to meso zares tako kšikovo-stno, kot so nam skušali dopovedati. Ta dvom se mi poraja toliko bolj, ker se je trgovina z živino vsaj v Vomur ju skorajda še posebno velja to za svinje, kljub vsemu pa je bila ravno ponudba prekajenega mesa najve-šja. Kmetje, ki so se v lanskem Ičtu zelo pTcusmetili v prašiče-'č)o, kei so cene krepko poskočile nad zaščitnih 190 tolarjev in so le dosegale tudi 220 tolarjev, so * lej dejavnosti videli boljši pogače,Navdušenje žal ni trajalo dolgo, saj so novi ptašičerejci tako rekoč ostali na suhem. Ne samo, da je cena svinjam padla lepko pod zajamčenih 190 to-eijev.na 160 in še manj, ampak ostajajo v hlevih, ker jih Plače noče odkupili, če pa jih že, ^9 plačilni toki izredno dolgi. Kljub spoznanju, da ne zado-'iPljpjtmo lastnih potreb po svi-Piekem mesu in A-* -- ’ ' ne se mi So to >4 smo jedli vsemu pa ustavila. in so kos je država n V iS?'« Na ^•lovi llfll I k športa živine in mesa v povsem drugo smer, namreč z vzhoda proti zahodu, predvsem Italiji. Na tej poti je morda zanimivo spreminjanje sporekla« vzhodni živini v slovensko živino, kar naj bi počeli Italijani v hlevih v Lenartu, kjer zadržijo živali v karanteni in jih potem dalje vozijo kot slovensko živino. Potrebujemo hormone Iz dokaj zanesljivih virov nam je uspelo izvedeli, da pri tem uvozu ne gre za Nizozemsko meso, ampak naj bi šlo predvsem za angleško in belgijsko meso in živino, po vstopu Avstrije v EU pa morda celo za avstrijske prašiče. Kot kaže, se ponavlja zgodba iz zadnjih let rajnke Jugoslavije, ko so predelovalci uvažali meso sumljive kakovosti predvsem iz Romunije in Bolgarije. Po dokaj skopih vesteh je kljub vsemu znano, da je Anglijo zajela epidemija bolezni norih krav, ki potrebuje več kot deset let za popolno iztrebljenje, zato so poti za njeno meso na trg EU povsem svoj program zapisala, da ho pospeševala razvoj prašičereje predvsem pri kmetih, je to že začela delati, in sicer z ukinitvijo prelevmanov in s tem tudi zaščitne cene 190 tolarjev. Breme te brezglave poteze je tako obležalo na kmetu. Nizozemska zaklad poceni živine Take nesistematične poteze kmetijske politike in ministrstva spretno izkoriščajo predelovalna industrija in tudi drugi uvozniki, ki se ukvarjajo s tovrstnimi posli. Po podatkih, ki so nam na voljo, lahko ugotovimo, da se je neverjetno povečal uvoz živine in mesa, in to iz držav, za katere v preteklosti ni bilo značilno, da bi iz njih uvažali. V ospredje so namesto nekoč značilnih vzhodnoevropskih držav stopile namreč Nizozemska in druge države Evropske unije. Tako je gomjera- gornji PETROVCI delovno ^^inica - organizaciji občinske uprave mesto ^hti :®vanj ^^rninistrativni sodelavec —»aini pogoji; “ srednja izobrazba eKonomsk' ~ riajtnartj 2 leti delovnih ' dobro zn»r'‘— - • ^danjg strojepisja in rieio z f nei^no razmerje bo sklenjeno sečnim poskusnim deicim e oz, administrativne smeri, izkušenj. 9etom. Mave z doKazUi o izpolnievanju pofeljlte v osmih dneh Gbfeina Gornji Petrovci, župan, «9203 Gornji Petrovci 31 e. za nedoločen čas s 3-me- in kratek po objavi na naslov; dgonski MIR uvozil iz držav EFTE, kamor je Še vključena Avstrija. za nekaj več kot milijon dolarjev, in sicer za skoraj celotni znesek iz Avstrije. Iz EU so uvozili za milijon 800 tisoč dolarjev, in to iz Nizozemske za dober milijon dolarjev. Tudi s Pomurko je podobno, saj je iz držav EFTE, natančneje iz Avstrije, uvozila za 690 tisoč dolarjev in iz Finske za 58 tisoč, ob tem pa je v le države za podobno vsoto izvozila. Nadalje je iz držav EU uvažala, in sicer iz Italije za 432 tisoč, Nemčije 728 tisoč, Portugalske 110 in Nizozemske za 878 tisoč dolarjev. Pri Pomurki ni zanemarljiv uvoz iz Madžarske za poldrugi milijon dolarjev in nekaj malega iz Poljske in Romunije. Kot precejšen uvoznik se pojavlja tudi KG Rakičan z okrog 700 tisoč dolarji, kjer je ponovno v ospredju Nizozemska, pojavlja pa se tudi Belgija. Eden največjih uvoznikov iz držav EU je hčerinsko podjetje 13M Venda, ki je iz Danske uvozilo za 54, Francije 67, Italije 116, Nemčije za 273 tisoč in Nizozemske za dober poldrugi milijon dolarjev. Nezanemarljiv ni tudi uvoz iz Madžarske, ki dosega nekaj čez 2 milijona dolarjev. Pri vsem tem uvozu iz držav EFTE bode v oči Avstrija, od koder so se uvažale pretežno svinje, dokler v lanski jeseni ni prišlo do prepovedi uvoza zaradi prašičje kuge. Ob tem ne kaže prezreti, da v Avstriji ni prišlo do nenadnega izbruha kuge, saj je to problem, s katerim se Avstrijci ubadajo že kar nekaj časa, vendar smo ga pri nas kljub opozorilom strokovnjakov tolerali ves čas in veselo uvažali. Kljub utrjenim trgovskim vezem z Nizozemsko nas tako velik uvoz mesa in živine preseneča. Gledano s prostim očesom, smo pri nas navajni tran- zaprte. Hkrati pa jim je doma dovoljena le visokotermična obdelava. Toda zakon kapitalizma deluje in tako Angleži verjetno meso, »oprano« v Nizozemski, prodajajo po bistveno nižjih cenah. Povsem drugače je z belgijskim mesom, kjer je izbruhnila hormoska afera, ko so kmetje z uporabo hormonov zelo pospešili rast predvsem govedi. V Belgiji so uporabo hormonov zelo omejili in jo sankcionirali celo z dokaj visokimi zapornimi kaznimi. Toda zgodba se ponavlja. Naš prostorje idealen za tovrstno trgovino, ki na račun mesa sumljive kakovosti zelo dviguje profite predelovalni industriji. To pa pospešuje tudi vlada, ki ni sposobna definirati tržnih redov in hkrati cenovno selekcionirati domačega kakovostnega mesa od bistveno slabšega uvoženega. Ni mi razumljivo, kako nam ne uspeva cenovno zaščititr domačega kakovostnejšega mesa od uvožene sodrge, Sam še v nobeni mesnici nisem videl dveh kavljev za isto vrsto mesa, kjer bi videl zapisani dve razližni ceni in poreklo mesa. Drži pa trditev enega od prleških kmetov, ki je v pismu v nekem časopisu spraševal, zakaj mesarji ne znižajo cen svojih izdelkov za odstotek, kot se je znižala npr. odkupna cena. Vse skupaj je še toliko bolj problematično, ker na tujih, tudi evropskih trgih cenijo kakovost našega mesa, mi pa je ne znamo. To dokazujejo tudi mesarji, ki kakovosti preprosto niso pripravljeni plačati, Ali ni dovolj zgovoren dokaz za to tudi karantensko »pranje« vzhodne živine na našem ozemlju, ki gre potem v izvoz kot slovenska živina. In spet bodo prazniki in spet bomo uživali ob »kužnih« in »hormonskih« šunkah. J, VOTEK Državni sekretar za energetiko dr. Bori Sovič »Oskrba z energijo je sestavni del kakovostnejšega življenja« Preustioj v slovenski energetiki je na vrhunca. Pri tem skušajo poravnati tudi svoj dolg, ki ga imajo v odnosu do ekologije. Ravnokar končujejo prvo fazo sanacije tenno-elektrame Šoštanj, kar je nedvomno velik finančni zalogaj. Podobno velja za tehnološke novosti, ki so nujne za nemoteno delovanje energijskega sistema. S približevanjem Evropi, pri čemer sta gotovo pomembna podpisa Evropske energetske listine in protokola o energijski učinkovitosti, se na tem področju za našo državo odpirajo precejšnje možnosti. O aktualnih zadevi smo se pogovarjali z državnim sekretarjem za energetiko dr. Borisom Sovičem. V Sloveniji se je lani prvič zgodilo, da je bila rast družbenega bruto proizvoda večja od rasti porabljene energije, To pomeni, da energijska intenzivnost v slovenskem gospodarstvu pada, čemu to pripisujete? »Gre za to, da smo bili v preteklih letih priča recesiji. Zdaj se gospodarska rast krepi in z njo tudi tisti deli gospodarstva, ki so energijsko manj intenzivni. To je ugodno spoznanje, in če se bodo ti trendi nadaljevali, se bo Slovenija uvrstila med tiste zahodnoevropske države, ki že nekaj časa beležijo padec energetske intenzivnosti. Delno je lahko to tudi posledica učinkovitejše rabe energije, torej z nižjo rabo energije dosegamo kakovostnejše energetske storitve.« Prav zdaj je v parlamentarni proceduri strategija o učinkoviti rabi energije v Sloveniji. Kaj je bistvo te strategije? v Najprej gre za učinkovito rabo energije, pri čemer izhajamo iz tega, da vse potenciale, s katerimi razpolagamo, izkoristimo. Stabilna in za okolje sprejemljiva oskrba z energijo predstavlja sestavni del gospodarskega življenja. S strategijo pa naj bi vplive na okolje čimbolj zmanjšali. Ključna naloga je, da zagotovimo dovolj energije po čim bolj sprejemljivi ceni in s čim manj neugodnimi vplivi na okolje.« Koliko naj bi se zmanjšali škodljivi vplivi energetike na okolje? »Emisije žveplovega dioksida bi po predvidevanjih do leta 2000 morali zmanjšati tako, da bi se Slovenija izenačila z državami Evropske unije. Zdaj je vsebnost žveplovega dioksida pri nas kar trikrat višja kot med prebivalci Evropske unije. Z ekološko sanacijo termoelektrarne Šoštanj in nadomeščanjem domačega premoga s sprejemljivimi gorivi ter z ukrepi na drugih termoenergetskih objektih bi ta cilj lahko dosegli. V primerjavi s številom prebivalstva imamo pri nas že zdaj dvakrat nižjo vsebnost dušikovih oksidov. Tudi glede ogljikovega dioksida smo enaki drugim državam, v pozitivnem smislu seveda. Mi imamo že zdaj manjše emisije na prebivalca kot Evropska unija, in sicer za četrtino manj. Katere večje naložbe so predvidene v nacionalnem programa slovenske energetike? »Če začnem z elektroenergetiko, je do leta 2010 predvidenih približno za 3 milijarde ecujev naložb, od tega polovica v proizvodne, predvsem hidroenergetske objekte. Poleg tega bomo sanirali termoenergetske objekte, preostali denar pa bo porabljen za prenosno in distribucijsko električno omrežje. Naložbe so nujne za kakovostno napajanje v bolj oddaljenih predelih. Predvidene so tudi naložbe na drugih energetskih področjih, saj bi zanje do leta 2010 porabili skupno 6 milijard ecujev. Gre pravzaprav za največji naložbeni projekt v Sloveniji, ki je večji od drugih nacionalnih programov.« Večkrat slišimo, da je cena energije pri nas relativno nizka. S čim to utemeljujete? »Električna energija in naftni derivati so v Sloveniji sorazmerno zelo poceni. To je odsev prepričanja, da morajo biti inflacijske posledice cene energije čim nižje, po drugi strani pa je treba zagotoviti denar za naložbe, da bi tehnološko raven in kakovost energije dvignili. VladaTodi na tem področju zelo omejevalno politiko, cenovnih skokov v energetiki sploh ni, so le manjše posodobitve objektov.« Smo Slovenci energijsko varčen narod? »Mislim, da smo. Če pogledamo nekatere kazalce, kot so npr. raba primarne energije, elektrike ali končne energije na prebivalca, je poraba pri nas nižja kot v Evropski uniji, tudi za šestino. To pomeni, da tako struktura naše Industrije kot obseg porabe zaostajata za razvito Evropo. Slovenija se pri tem lahko primerja s Portugalsko. Španijo in Grčijo. Upoštevajoč naše podnebne razmere, nismo energetsko intenzivni.« ■ V ospredju vseh prizadevanj pa je, da bi razpoložljive vire energije na čim koristnejši način porabili v svoj prid. Kako to doseči? »Če graditelj smiselno načrtuje gradnjo hiše, da na severni slrani nima prevelikih oken, na južni strani zgradbe pa so okna poleti zastrta z listnatimi drevesi, ki dajejo bogato senco, pozimi pa z odpadlim listjem omogočajo, da sončna svetloba vendarle pride do hiše, če investitorji izberejo pravilna okna, ki so dobro izolirana, če uporabijo zimski vrt, solarni kolektorin podobno, potem lahko svoje stroške bistveno znižajo. Kdor porabi več kot 30 litrov kurilnega olja na kvadratni meter ogrevane površine, se mora globoko zamisliti nad svojo energetsko situacijo. S pametnim ravnanjem lahko dosežemo nižjo porabo, in sicer 20 litrov na kvadratni meter, v novih objektih se približujemo le 10 litrom, pri projektih, kot je sončna vas, pa ob vzejemni in učinkoviti porabi obnovljivih virov lahko porabimo le 5 litrov kurilnega olja na kvadratni meter ogrevane površine, To dokazuje, da je na tem področju Še kar precej rezerv, kar Je v korist vseh: tako pri posamezniku, ki si s tem zmanjša stroške pri oskrbi z energijo, kot državi, ko so vplivi na okolje manjši. Zato država predvideva določene spodbude za ljudi, ki delajo solarne kolektorje, gradijo zimske vrtove in nameščajo toplotne črpalke pa tudi za druge ukrepe, ki so povezani z učinkovito porabo energije MILAN JERŠE Fotografija: JURE ZAUNEKER J 6 vestnik, 20. apriiaj^ sociala, šolstvo, zdravstvo Po IS-letnem premoru naj bi v Ljutomeru letos spet začeli graditi večji stanovanjski blok Sramotnim barakam šteti dnevi? Usposabljanje in zaposlovanje invalidov Delo dotlej, dokler V nekdanji upravni rudniški stavbi v Presiki so uredili 8 stanovanj, v katera se bodo te dni (morda so se že) preselili stanovalci iz nemških barak v Stročji vasi in Pristavi državna pomoč je sprejel invalidno osebo sabljanje, namreč z niSetn«'^ vezujejo, da jo po konča«*® mora tudi zaposliti. Zaposlovanje oziroma nezaposlenost ima svojo senco. Ta je razvrščanje ljudi na bolj in manj sposobne, bolj in manj delovne, bolj in manj zmožne ustvarjati zaslužek, profit. Gre torej za nefonnalno razdeljevanje med bolj oli manj vredne ljudi, merjene po tem, kakšni delavci bodo. Delodaj^ci v zdajšnjem Času najprej povprašajo po tem. Kaj potem ostane invalidom, iskalcem dela, ki jih stereotipno ali vnaprej uvrščamo v tiste spodnje skupine, imenovane tudi težje zaposljivi? Mar kaj več kot leta čakanja? Nekaj vendar. Na poti do zaposlitve jim s posebnimi ukrepi usposabljanja in sofinanciranja zaposlitve pomaga Republiški zavod za zaposloval^. Pomoč države je, čeprav morda obtežena z očitkom, zakaj tolikšna za peščico, če je nezaposlenih množica. Bolj Lot to, pa teži ugotovitev, da je za invalidne osebe zaposlitev skoraj vedno le dotlej, dokler država daje, potem pa se spet vračajo med čakajoče za delo. Zaposlitveni zavod obravnava predvsem invalide, ki so si pridobili status invalidne osebe po Zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, in mladostnike, ki so bili razvrščeni na komisiji za razvrščanje. bam, ki so tak status pridobile po Zakonu o usposablianju in zaposlovanju invalidnih oseb, pripadajo tudi mladostnikom, ki jih je razvrstila komisija za razvrščanje. Gre za pravice usposabljala in zaposlovanja. »Taki osebi skušamo najti ustreznega delodajalca, ki bi jo sprejel na usposabljanje. Največkrat so to osebe brez izobrazbe ali z osnovno šolo, redkeje s poklicem, zato je zanje najti delo ali zaposlitev toliko težje,« je povedala Kamila Temlin, Usposabljanje invalidne osebe traja od pol do enega leta in ves ta čas zanj Zavod plačuje denarno pomoč ali del osebnega dohodka v v višini 80 odstotkov zajamčene plače, prevozne stroške na delo, prehrano, zdravniški pregled, delovno obleko in mentorstvo. Kdo so tisti, ki so jih pripravljeni sprejeti v uk ali na usposabljanje? Večja po- mora ruoi zaposiiu. »Mnogi zasebniki bi invalidno osebo morda država to zaposlite*^] cionirala. Subvencije pa ; samo invalidska potljetja. Delodajalca torej ne 13«^ i^ciuudjiiiua tvLvj jemo in v želji, da bi invaH^ bo bolje spoznali, tudi sna je v delovnem okolju^ / dovoljni, če so jo jo delodai«®’ aovoijni, ce so ju _ pravljeni sprejeti,* la Temlin. Za varovan«' -njihovega usposab^ai^* P® > delodajalci pisati mesečna 1 la. Zavod za zaposlovanje*® .. . . . *. a.t .... nim osebam, ki se šolajft^l in ne samo v zadnjem ................“KS plača šolnino ter i; stotkov zajamčene P*®**® ’ pomoči, delodajalec pa denar za prilagoditev mesta inv^dni osebi in tvi invalidne osebe za čas še nepovratna sredst^ 250 tisočakov v dveh d«^^ spevek države za novo delo^- Stročja vas je bila med 2. svetovno vojno pod nemško oblastjo; zunaj kraja proti Razkrižju je bil mejni prehod na ozemlje, ki ga je okupirala in vzpostavila svojo oblast madžarska vojska. Nemci so za potrebe svojih financaijev, stražnikov in njihovih družin zgradili v Stročji vasi 2 večji leseni hiši, ki stojita še danes. V njiju so dobili socialna stanovanja nekateri prosilci, ki jim je bila to edina možnost, da so sploh dobili streho nad glavo. Podobno je z nekoliko manjšo barako v Pristavi in z nekdanjo nemško carinarnico zimaj Stročje vasi. Ko so se v lanski ljutomerski občinski skupščini pogovarjali o teh stavbah, je predsednik stanovanjskega sklada TOMI NEMEC dejal, da so to občinske sramote, ki jih je potrebno čimprej porušiti, ljudem pa zagotoviti človeka vredna bivališča. Takrat so tudi sklenili, da bodo v ta namen preuredili nekdanjo upravno stavbo Rudnika Presika. Te dni so z deli končali. Izvajalo Jih Je Proizvodno gradbeno podjetje Ljutomer s kooperanti, ki se je obvezalo, da jih bo opravilo v 70-dnevnem roku od podpisa pogodbe, vendar ga je krepko prekoračilo, zato jih čaka plačilo penalov. Pogodbena vrednost pa Je znašala nekaj čez 16,2 milijona tolarjev. K temu znesku Je potrebno prišteti Se okrog 7,5 milijona tolajev revalorizirane cene za nakup omenjene sta- vbe leta 1992 in Se nekaj drugih izdatkov, tako da Je skupna vrednost naložbe nekaj čez 25 milijonov tolarjev. Stanovanjski sklad je lani objavil tudi tri razpise za stanovanjska posojila, Prošnje so odobrili 56 prosilcem v skupem znesku 36,456.000 tolarjev. Poleg tega so dodelili 10 neprofitnih, 1 profitno ter 4 službena stanovanja, in to na podlagi prednostne liste prosilcev, na kateri je še vedno 39 čakajočih. Najbrž bodo nekateri prišli na vrsto, ko bo zgrajen nov blok v Ljutomeru, ki ga letos nameravajo začeti graditi, in sicer bodo po 15-letnem premoru zopet gradili blok. Končna odločitev o sofinanciranju gradnje večstanovanjskega objekta (spodaj poslovni prostori) v blokovni coni v Ljutomeru sicer še ni sprejeta, ampak ima ta predlog še 5 inačic (sofinanciranje gradnje večstanovanjskega objekta v Stročji vasi ali sofinanciranje zgraditve stanovanjskih prostorov v nadstropju in mansardi v stavbi v Prešernovi 2 v Ljutomeru ati sofianciranje projekta za zgraditev vrstnih hiš ob Razlagovi ulici ali nakup starejših stanovanjskih hiš za socialna stanovanja ali obnova stare osnovne šole v Logarovcih za nova socialna stanovanja). Vse to je poleg drugih nalog srednjeročna usmeritev stanovanjskega sklada. Sklenjeno pa Je, da bodo letos vložiti del sredstev v obnovo podstrešnih stanovanj v Prešernovi 13 in za sofinanciranje tehnične dokumentacije za obnovo objekta v Prešernovi 2 v Ljutomeru ter za obnovo stanovanjske hiše v Veržeju (Frana Kozarja 24). Tam bodo eno stanovanje preuredili tudi za potrebe invalida, za kar bo prispevala 60 odstotkov sredstev humanitarna organizacija iz Zvezne republike Nemčije. Ni kaj, stanovanjski sklad v Občini Ljutomer dokaj uspešno deluje. JOŽE GRAJ Kakšna je pot za pridobitev statusa invalidne osebe po zakonu o usposabljanju in zaposlovalen Na enotah zavoda za zaposlovanje delujejo Strokovne komisije za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe, Te potem obravnavajo prijavljene iskalce zaposlitve, ki sami povedo, da imajo določene zdravstvene težave, ali jih na komisijo napotijo drugi, na primer lečeči zdravnik, strokovna delavka zaposlitvenega zavoda ali center za socialno delo. Status invalidne osebe pridobi tisti, za katerega ugotovijo, da njegovo zdravstveno stanje vpliva na zmožnost za delo, ne pripada pa tistemu, kije zaposljiv pod splošnimi pogoji, ter osebi, za katero ugotovijo, da je popolnoma nesposobna za delo. Kdo so tisti, ki stopajo pred komisijo? Mlajši ljudje, ki zbolevajo za težjimi in kroničnimi boleznimi, pa tudi duševni bolniki. Najtežje se je odločiti prav pri slednjih, saj Je BREZPOSELNOST INVALIDOV PO SKUPINAH ZA POMURJE (Podatki RZ za zaposlo****^ Območna enota M. Sobota) 3 Invalidi Jan. 94 Dec, 94 Na novo prijavljeni v letu 94 Odjaidjeni - Odjavljeni - zaposlitev nezmožnost za delo Odjavit**' drtifi® ■ Delovni Kat. mlad ZUZIO Vojaški 292 95 148 1 375 129 139 2 127 73 12 1 17 30 15 0 0 2 4 0 n 7 2 0 VKLJUČEVANJE INVALIDOV V PROGRAME AKP V LETU 94 hivalidi Pripravništvo Usposabljanje I Delovni Mladostniki ZUZIO Vojaški o 1 1 o 1 28 21 0 Adaptacija delovnega mesta 0 0 0 0 ' SubveBcil* 0 0 0 0 dv^setletnifcu težko reči, da ni sposoben za delo, je povedala Kamila Temlin, rehabilitacijska svetovalka na soboškem zaposlitvenem zavodu. Pridobljeni status invalidne osebe pa potem daje določene pravice. Enake kot invalidnim ose- djetja jih ne sprej-emajo. pogosteje invalidska podjetja in zasebniki, obrtniki. Toda slednji večinoma samo za čas usposabljanja, torej dokler Zavod za zaposlovanje plačuje stroške njihovega dela. Delodajalca, ki Na OŠ Apače zaokrožili 3-Ietni projekt učencev, učiteljev in sodelavcev Projektno delo za širšo rabo Njihove raziskave so prinesle marsikaj koristnega za razvoj širše okolice J Z gotovostjo lahko rečemo, da je bila OŠ Apače med tistiini v pomurski regiji, kije med prvimi vključila v svoj program tudi projektno delo za učence pod vodstvom učiteljev in zunanjih sodelavcev. Uvedli so tako imenovani interdisciplinarni teden, to je široko zastavljeno raziskovalno delo v svojem okolju. Po temeljitih pripravah so za teden dni učilnice zaprli in imeli pouk na prostem, tako da so obiskovali različna mesta, zbirali podatke in določene predmete, anketirali, fotografirali, pisali, risali... Nazadnje pa so predstavili svoje ugotovitve staršem in drugim, ki so jih ob tej priložnosti povabili na šolo. Tako je bilo tudi minulo soboto ob koncu 3. interdisciplinarnega tedna. dl r' L . 1 »Za nami je triletno raziskovalno delo z namenom, da predstavimo to našo pokrajino kot turistično zanimivo in da iz nje naredimo nekaj, kar bo privabljalo v naše kraje tako domače kot tuje obiskovalce,« je v uvodu predstavitve projektnega dela dejal ravnatelj TONE ROVŠNIK Tokrat so si zadali kar S osrednjih tem. Dokaj obširna je bila zlasti Apače nekoč - danes - jutri. Koliko zanimivih stvari so odkrili iz preteklosti! Tako tudi, daje bila nekoč v Apačah manjša usnjar-na, da je bila razvita tudi čevljar- ska obrt, poleg nje pa še 18 drugih. Skoraj od vsake so zbrali tudi nekaj orodij, ki so jih uporabljali nekdanji obrtniki. Pravzaprav so dokaj celostno obdelali razvoj družbenih dejavnosti (šolstvo, zdravstvo itd.) in vse, kar je povezano s proizvodnjo. Pred leti so imeli večjo tovarno Lina, zdaj pa največ pričakujejo od podjetja za opremljanje prostorov Euro design, v katerem naj bi sčasoma dobilo redno zaposlitev nekaj deset delavcev ali pa morda okrog 100, kolikor ima to podjetje sedaj zunanjih kooperan- ■? Med predstavitvijo projektnega delaje bil pester kulturni program. (fotografija: J. G.) tov. Da bi živeli zdravi v zdravem obkolju (tak je tudi naslov naslednje teme), bo potrebno urediti kanalizacijo, v odvoz smeti vključiti vsa gospodinjstva, organizirati očiščevalne akcije, uvesti strožje ukrepe za varovanje narave idr. Skupina učencev, ki je sodelovala pri tej nalogi, se je podala po učni poti v gozdu in nabrala 23 vreč smeti. S to temo je bila posredno povezana tudi naloga Plitvica od izvira do izliva, V okolici vasi Grabe, kjer je izvir te rečice, je voda dokaj čista in v njej so lahko zaznali življenje več vrst živali. Nekoliko dalje pa je struga vedno bolj umazana in tako rekoč mrtva. Po mnenju mladih razsikovalcev so ji z regulacijo vzeli srce. Ugotovili so tudi, daje tekla po Plitvici nekoč državna meja in da je bilo dokaj razširjeno tihotapljenje blaga z ene tn druge strani. Zanimiva spoznanja so tudi v zvezi z elektrifikacijo Apač. Prva žarnica je zasvetila tamkaj že leta 1922, in sicer v graščini Črnci, tri leta zatem pa so imeli električni tok tudi v ceikvi, pri nekaterih obrtnikih in kmetih. Vse do leta 1948 so dobivali elektriko iz Avstrije, takrat pa so se povezali z elektrarno Fala. Dandanes ni nobene domačije, ki ne bi imela elektrike. S temo Od zrna do kruha so obdelali pridelovanje pšenice in drugih žit, mlinsko dejavnost in tako rekoč vse, kar je povezano s peko kruha. Pri tem jim je precej pomagala zunanja mentorica Jožica Semler, ki je lastnica zasebne pekarne v Apačah. Z njeno pomočjo so na predstavitvi tudi v živo prikazovali, kako nastajajo razni izdelki iz moke. Skupina, ki je raziskovala razvoj čebelarstva (pridružil se ji je Bruno Jančar, komandir Policijske postaje Radenci), je med drugim ugotovila, da sc na območju Apač ukvarja s to dejavnostjo 16 domačij, da ima največ čebeljih družin Janez Kcrcc iz Črncev (50) in da stoji najstarejši čebel- Zaposlitveni nancira usposabljanje * mladostnikov, ki se usp*** delovnovarstvenih prehodno obliko med , sto. no zaposlitvijo, . MAJD^ ■ njak pri Karlu Beki*। * (531et), Učenci,ki 10 arheološko iskat izgubljen grad (» roma najdišča v Apy^,3|t*; Po pisnih virih naj jtf' _________vie^ .af 1 kJ v II ata • * _ I stoletju dvorec neKi* skih travnikih, njegov* so bili Narringerjev*-^^,* tega gradu sicer niso -■ šli pa so večji kameh- tp ben ralu, kakršne na) pjsr ni dobi uporabljali Pri Plitvicah pa so il**^ jd* Ena od osmih tem P. jflr naslov Iz družinskea Učenci so i' druzinssve raziskovanj ij,. žinska drevesa gledovali matičn^jjH^ krajevnem uradu, 4 v cerkveni arhiv, am* starejših ljudi idr. G nulo soboto na ■ • • im med zanimivim ko* gramom, v katerem . jpljj učenci, citrar LeSan in domač) U® Cugari. Njihov 3®”* ijS telj apaške pa so si obiskovale* li Še zanimivo tnem delu. Ugotovil gi učencev so širšo rabo.MarsikaJ jjn ■ ristili predvsem v tori - Si''5 .tl v ton: dbi. Al aprila 1995 7 htervencije v kmetijstvo do konca prve polovice leta kmetijska panorama j Ali bo šest milijonov v A -H -V A pšenico, enako tudi za semensko I B _ I * * ■ in oljnice, 20 tisoč tolarjev na hektar, za koruzo 25 tisoč, prav s' .flfji tr' )> if '2i 5 I* * jj -d 1 K il I t! R 11* 4' ei ir f * * ( ^1' tolarjev dovolj? ^etijsko ministrstvo naj bi z denarjem za regrese ali podpo-vzdrževalo osnovno raven kmetijske pridelave Podadni uredbi o uvedbi finačnih ki** ter proizvodnje hrane v drugem četrt tjo mini- Ithšla konec prejšniega meseca vUradn^^’** " j tat M voljo 5,73^de totoriev. Od *•» "**^pa »»lovko ah 2,538 milijarde ' *• in stroške storitev v javnih tuiiiiolii’ službo v ®®lsttshra, to sim za javno veterinarsko slu»^ oOTdove. 8wedore^, republiško pospeševalno službo in j«™ nuidstrstvu ‘'okgteea je predvidenih 392 milijonov za plače delaje* in ® » materialne stroške, 337 milijonov pa namenjajo za na T okviru toUko za semensko, za sladkorno peso 50 tisoč, za semensko proizvodnjo krompiraja 45 tisoč tolarjev in pri odkupu grozdja 30 tolarjev za kilogram ter pri vinu 37,5 tolarja za kilogram. Združenje za medsosedsko pomoč Strojni krožek Ljutomer - Križevci Na pobudo zainteresiranih kmetov in Kmetijske svetovalne službe občine Ljutomer je bil 17.3.1995 v Križevcih pri Ljutomeru ustanovni občni zbor Združenja za medsosedsko pomoč - strojni krožek Ljutomer - Križevci. Na zboru Je bil tudi mag. Dolenšek s Kmetijskega zavoda Ljubljana, ki je veliko pripomogel pri uslanavljaiiju takšnih združenj - strojnih krožkov pri nas. r'*!*!« V namakanje. Sprememb pri regresiranju skorajda ni, saj Jc denar name-ojcn za icgrcsiranje plemcnsk^ prašičev, plemenske drobnice ta Store ladkomc pese, subvencioni-obresti od posojil za finaci-mnje tekoče proizvodnje, rcgrc-^Mije sadnih sadik, sadik hmelja. za izravnavo stroškov pride-' Uvev obliki podpor gorsko viSta-skittt kmetijam, podporo za ulov plavt ribe in izravnavo stroškov pri pripravi blaga za zunan « r™ subvencije imajo pravico vsi, ki pitajo govedo ali prašiče v lastni ali kooperacijski reji. Prav tako so regresirane obresti za kredite za rastlinsko in semenarsko proizvodnjo pa tudi obresti za posojila za zaloge vina lanskoletnega porekla in odkup lanskoletnega grozdja. Do subvencije so upravičene fizične in pravne ose- Po ugotovitvah ministrstva se je letošnji odkup mleka povečal v primerjavi z lanskim za dobrih 5 odstotkov. Hkrati z odkupom raste tud) kakovost mleka, saj je 83 odstotkov mleka v prvem kakovostnem razredu, od tega 65 odstotkov v ekstra kakovostnem razredu. S prvim aprilom je ukinjen tolar dodatka za vsak liter mleka, ki so ga dobivali vsi, ta denar pa bo porabljen za spodbujanje porabe mleka in mlečnih izdelkov, ki ga ministrstvo načrtuje z mlekarji in izdelovalci embalaže. Sadje v sadjarstvu so upravičenci do regresa pridelovalci, ki imajo najmanj 0,6 hektarja sadovnjaka in obnavljajo ali širijo sadovnjak jablan, hrušk in breskev, najmanj 10 arov, ali najmanj 20 arov Jagod ali drugega sadja. Sadike regresirajo po kosih, in sicer pri jablanah 25 tolarjev, hruškah 70, breskvah 50, Jagodah 6, orehih 200, lešnikih 90, oljkah 300 in češnjah 200 tolarjev. Če zahtevek presega predviden delež za kos, sc regres obračuna v odstotnem deležu vrednosti računa za sadike, ta pa se giblje od 20 odstotkov pri orehih do 50 odstotkov za češnje, medtem ko za jablane znaša 25 odstotkov. za zunanji trg. ne- >nJbT"V>adko-ministri, predstav- pridelke, dobijo kmetje, rcgrc- ■Orne pese imajo sk-* ® pridelavi in oddaji sladkorne pese s Tovarno sladkorja Ormož. Podjetjem država regresira 1,9 setvene enote na hektar, kmetom pa 2,2 enoti na hektar. Tako je v regres vključenih 5.847 semenskih enot, višina regresa za posamezno enoto pa znaša 5,987 tolarjev, skupno pa je vlada namenila za regresiranje semena nekaj čez 35 milijonov tolarjev. Po uredbi bo vlada regresirala realno obrestno mero največ do 14 odstotkov letno. V ta namen daje 195 milijonov tolaijev. Do be, vlagatelji zahtevkov pa so finančne organizacije, ki so posojilo odobrile na osnovi sklenjene pogodbe za financiranje kmetijske proizvodnje. Pri uveljavljanju subvencije morajo fizične osebe, torej kmetje oziroma vinogradniki, predložiti obrazec R 3, na katerem prijavijo letni pridelek grozdja in mošta oziroma vina za lansko leto. Vlada priznava v tem četrtletju za govejega pitanca 42 tisoč tolarjev kredita, v osemenjevalnih centrih 87 tisoč, za prašiče 8.500 za enega, za Prašiči Pri prašičih vlada regresira nakupno ceno plemenskih živali, ki jih rejci kupijo ali vzredijo za obnovo ali širitev črede, in sicer sta regresirana skoraj polovica redne letne obnove in povečanje staleža. Regres je priznan samo za živali, vzrejene v selekcijskih in razmnoževalnih farmah ali rejskih središčih s potrdilom o poreklu, ki ga izda Biotehniška fakulteta. Za to je namenjenih skoraj 24 milijonov tolarjev. Za izravnavo stroškov pri pripravi blaga za zunanji trga pa Je vlada namenila 273 milijov tolarjev. Kaj sploh je Združenje za medsosedsko pomoč - strojni krožek? Je oblika medsosedske pomoči, kar pomeni prostovoljno združevanje kmetov nekega območja na društveni osnovi. V primerjavi z običajno medsosedsko pomočjo se pri strojnih krožkih sodelovanje pri uporabi kmetijske mehanizacije razširi na širše območje delovanja krožka (več vasi, občina ,..). Člani krožka ponudijo proste zmogljivosti strojev, kijih uporabljajo na svoji kmetiji, tudi drugim članom. V nasprotju s strojnimi skupnostmi v prejšnjih časih, s katerimi imate kmetje v večini primerov slabe izkušuje (stroji v skupni lasti - problemi z vzdrževanjem itd. ),v strojnem krožku kmet ponuja storitve drugim članom s svojim strojem, s katerim tudi zna najbolje upravljati, ga vzdržuje in za svoje storitve dobiva plačilo po cenah, ki so predhodno dogovorjene s pomočjo kataloga stroškov, ki ga vsako leto izda ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Vse sodelovanje in plačilo poteka torej med člani krožka. Bistvo ustanovitve združenja - strojnega krožka je v tem. da se prek krožka člani seznanijo s potrebami in prostimi zmogljivostmi oziroma se usklajuje sodelovanje med ponudniki in naročniki. Torej niso Člani krožka samo tisti, ki storitve ponujajo, ampak tudi tisti, ki Jih bodo sprejemall.To delo opravlja koordinator (vodja krožka), ki je lahko tudi delno ali polno zaposlen, odvisno pač od števila članov krožka. ^delovanje vrtnin , ^rinine - ipi ^eoike, . ”'1®* so rastline, katerih deli (listi, stebla, gomolji, ['"hanem stanb,”^-’ s« nponhljajo i presneu oziroma km- L p/ loto spr^t^ Človeško prehrano. Delci posameznih Trmi a ir U ®“chij pridelka u odvisen od naravnih In tržnih mrmev. Po ’**’'•'* sledijo sol prideiulemo v Sloveniji največ ka- Poraba stročnice, Čebulnice, plodovke in korenovke. J^^nosti pridp-i ^'^'^ivalstva r P^lagajamo ^^iikuterS “l^loče- potrebe a in naših P'‘*lagajamo ‘"fdoseganjuvisouh '•busloila Mli.tsnp. Pnneta pridelkov tudi rentabilno gospodarjenje. Visoke in kakovostne pridelke pa si lahko zagotovimo le s pomočjo uvajanja novih sort, optimalnim gnojenjem, kolobarjenjem, krajšo rastno dobo, varstvom rastlin, s stroji za spravilo pridelkov s čim manjšimi izgubami itn. Glavni problem pri prodaji je nestabilnost in slabša organiziranost tržišča. Nihanje v ponudbi in povpraševanju, manjša kupna moč prebivalstva in organiziranost proizvodnje v času, ko imajo vrtičkarji svojo proizvodnjo, so dejavniki, ki ovirajo analize trga in na osnovi tega tudi načrtovanje tako letno kot po mesecih ni možno. Pridelovanje vrtnin zahteva veliko ročnega dela, toda ob uporabi sodobnih tehnologij pridelovanja vključno z namakanjem je pridelovanje zelenjavnic vseeno ena od akumulativnejših kmetijskih panog. tamp.dp opl. Vzilh v daeh Cas seha GlcMia lemp. (na proElaml stlve(cai) prat, tun) graj, 85 ®nio^ '‘“mara tslje POi fiebijig p h 45-70 55-120 60-80 1’9-130 95-90 ®9-15o 40-80 10-150 160-200 110-200 6 9-10 1-2 2-3 2-3 0-5 0-5 12-13 0-5 2-3 2-3 -8 -4 -7 0 -8 -4 -3 -4 -30 -0,5 -25 -10 -25 23-30 20-25 15-20 20-25 18-20 13-18 15-20 15-18 15-20 25-32 15-20 15-20 9-15 8-14 4-8 6-10 6-15 6-10 4-6 4-6 4-6 5-8 4-6 14-18 10-20 ll-lll IV III IV-VIII III ll-lll Ill-VItl IJ-tX II IV-VII II ll-IV Vlll-ill 5-8 3-4 5-8 3-4 4-6 1,5-2 1-1,5 1-1,5 1-2 2-3 1-2 1-2 2-3 nazdalja sebe (letal 80x100 40x30 40-60x15-20 40-60x6-50 ^-45x20-45 30-50x30-40 70-30x50-60 30x30 70-80x40-60 100-150x10-20 70-80x40-60 30-50x10-25 25-40x7-1.5 Kalhittt 5-6 4-5 5-6 3-4 5-8 4-5 3-5 3-5 3-5 5-8 3-5 2-3 2-3 18-20 SIMONA POTOČNIK, kmet. inž. rasti, proizv. SKS Rakičan Pot do regresov in subvencij Možnost uveljavnjanja ugodnosti imajo tržni pridelovalci hrane, bodisi kmetje ali pravne osebe (podjetja in zadruge). Zahtevke vlagajo in uveljavljajo upravičenci v svojem imenu oziroma gospodarske družbe, finačne organizacije in zadruge za upravičence, če Jih te za to pooblastijo. Če vlagatelji, npr. zadruge za kmete, pridobijo sredstva za posamezne ukrepe, jih morajo najpozneje v dveh delovnih dneh nakazati neposrednemu upravičencu, Kot je razvidno iz tega dela uredbe, z denarjem upravičencev ni mogoče manipulirati, kot je npr, kompenzacijski posel, ko zadruga povezuje izplačilo z blagom iz njene trgovine. To seje v preteklosti nemalokrat dogajalo, čeprav se sedanja uredba vsebinsko nc razlikuje od sedaj veljavne. Prav tako ni dovoljeno zaračunavati več kot odstotek manipulativnih stroškov. Zahtevke za uveljavljanje ugodnosti se vlaga do vsakega 15. v mesecu za pretekli mesec. J, VOTEK ^i>Ad S*A bOliVAUA ■A Sit Aargv&Mcye~ 2MJ Bo PkŽAVA TEM DAIA 4ClT 2A l!£KiAHG‘- i IN TAKO T/AMibifA ioTtT MA Ct/SitM tXSW>o ftfPJ . Organizacija in davčna vprašanja Strojni krožki so organizirani kot društva. Delo krožka poteka po veljavnih družbenih normah in v skladu z zakonom o društvih. Po zakonu o dohodnini, ki veha od 1.1,1994, so prejemki iz medsosedske pomoči v strojnih krožkih oproščeni plačila dohodnine, in sicer pod naslednjimi pogoji: - če Je delo opravljeno med člani strojnega krožka, - če Je delo opravljeno v občini, kjer imajo svoja zemljišča, in v sosednjih občinah, - če delo opravljajo člani kmečkega gospodarstva z lastno mehanizacijo in lastno delovno silo, - če Jc delo zaračunano po cenah, ki ne presegajo cen, objavljenih v Katalogu stroškov kmetijske mehanizacije Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije, - če prejemki iz opravljenih del v enem koledarskem letu ne presegajo 64.000 SIT (velja za leto 1994; letos bo ta številka nekaj višja in bo objavljena v Uradnem listu) na ha kmetijskih zemljišč, ki jih ima kmečko gospodarstvo v lasti ali najemu. ZGLED: Kmet, ki ima v lasti 10 ha obdelovalnih površin, bi lahko r letu 1994 opravil dela v strojnem krožku v vrednosti 640.000SIT in mu od tega ni potrebno plačati dohodnine in 5% prometnega davka. Če kmet ta znesek presega, si mora urediti drugo vrsto registracije (apr. samostojni podjetnik Čc izvajalec del izda naročniku račun, mora vsebovati naslednje: a) ime, priimek in naslov naročnika dela b) ime, priimek in naslov izvajalca del c) kraj in datum izdaje računa d) zaporedna številka računa e j datum in vrsta opravljenih ur f) Število opravljenih ur g) cena za opravljeno uro h) celoten znesek računa ij podpis naročnika in izvajalca Račun se izda v treh izvodih, od katerih enega prejme naročnik dela, enega vodja krožka, enega pa izvajalec obdrži zase. Izvajalec mora po zakonu hraniti račune najmanj 5 let. Poudariti velja, da je po zakonu za vsa dela zunaj krožkov potrebno plačati dohodnino in 5% prometnega davka, kar nadzorujejo ustrezne inšpekcijske službe ter finančna policija. Še nekaj o strojnem krožku Ljutomer - Križevci Za predsednika združenja je bil izvoljen g. Alojz Štuhec iz Bolehnečic in za podpredsednika g. Daniel Vargazon s Cve-na, V prvem tednu po ustanovitvi seje včlanilo 26 novih članov, in ker so večja poljedelska dela pred vrati, mislimo, da sc bo to število hitro povečalo,TukaJ naj omenim, da jc dogovor sejalcev sladkorne pese (članov strojnega krožka), da bo cena za setev 1 ha za člana strojnega krožka 4500 SIT in za nečlana 5000 SIT, V strojni krožek se lahko včlanite na sedežu Kmet, svetovalne službe v Križevcih pri Ljutomeru (od 7, do 9. ure), kjer tudi dobite potrebne dodatne informacije. Članarina za leto 1995 Je 1000 SIT. Prav tako obveščam vse člane, ki boste pod okriljem strojnega krožka opravljali storitve, da se oglasite na zgornjem naslovu zaradi evidence ponujenih det, izdelave kataloga in dviga računskih blokov. Vsi, ki niste iz občine Ljutomer, lahko dobite potrebne informacije na najbližjih sedežih kmetijskih svetovalnih služb, saj so strojni krožki organizirani že v vseh štirih (starih) pomurskih občinah. MILAN MAJCEN, inž. agr. r I I 1 8 vestnik, 20. aprilajj^i Seja vlade infrastruktura Višje posebne dajatve za uvoz živine in mesa Odkupne cene govedi in prašičev padajo, zato višje posebne dajatve za uvoz: za govejo živino 36,20 tolarjev in za prašiče 26 tolarjev za kilogram. Vlada je na svoji zadnji seji sprejela uredbo o spremembi višine uvoznih dajatev za govejo živino in goveje meso, za prašiče in svinjsko meso, za kokošja jajca in jajca v prahu ter za jabolka. S tem naj bi pomagala domači proizvodnji, saj je cenovno ugoden uvoz že vplival na prirejo doma. Minister za kmetijstvo Jože Osterc je dejal, da so bile sedaj veljavne posebne dajatve pri uvozu goveje živine in mesa sprejete julija 1993. V zadnjih mesecih je zaradi ponudbe mesa odkupna cena padla za 3 odstotke, proizvodnji stroški pa so se povečali za 4 odstotke. Uvoz svežega govejega mesa se je v prvih treh mesecih zelo povečal, saj smo ga uvozili 1450 ton. lani v tem obdobju pa le 282 ton: uvozne cene so padle za 3-4 odstotke. Hitrejša rast odkupnih cen govedi v drugi po- lovici lanskega leta je deloma izboljšala slabe razmere v slovenski govedoreji, ki so vladale v preteklih mesecih. V prvih dveh mesecih so odkupne cene nekoliko nihale, v začetku marca pa so začele drseti navzdol, Trenutno so cene enake kot oktobra 1994, Zaradi velike ponudbe je bojazen, da bodo cene Še naprej padale, ponovno poslabšanje ekonomskega položaja prireje mesa pa bi izničilo prve znake oživljanja te proizvodnje. Začasna ciljna cena mladega pitanega goveda je oblikovana na 2^ SIT za kilogram žive teže, minimalna uvozna cena mladega goveda (bikov) znaša 194 SIT, Skupaj z 10 odstotno carino, 2 odstotnimi dajatvami in 3 odstotnimi odvisnimi stroški znaša uvozna cena mladega goveda 223,80 SIT za kilogram žive teže. Nova višina posebne dajatve za mlado pitano govedo znaša 36.20 SIT na kilogram žive teže in je enaka za vse kategorije živine razen za krave, za katere je nekoliko nižja. cena prašičev v Pomuiju se po zadnjih podatkih te službe giba med 150 in 185 SIT za kilogram žive teže. Posebne dajatve za sveže svinjsko meso (trupe) je 57,10 SIT za kilogram, za mesnate klavne prašiče pa 26,00 SIT za kilogram. Ministrstvo bo spremljalo dogajanje na tržišču in če bodo cene poskočile za več kot dva odstotka in bodo take več kot dva tedna, se bodo odločili o novih prelevmanih. Spremenile so se tudi posebne dajatve za uvoz kokošjih jajc in jajčnega prahu. Povprečna odkupna cena jajc je tako bo po novem cena* pulza 2,99 srr, iz telefo«* govorilnice 5.29 SIT. oU* nina za telefon enojček bo® Sala 872 SIT na mesec, za ček 698 SIT na mesec. Po(,e? Telekom je sicer vladi pi*® galo precej višje povišaj za svoje storitve; tako bi v tekočem letu povišale telefonskega impulza kai^j pomeni, da je odkupna cena od bila decembra 12,72 za kos, decembra padla za 9,2 od- trenutna tržna vrednost je med stotka. Do padca cen je očitno 3,83 (Nizozemska) in 9,30 SIT prišlo zaradi večje ponudbe, (Nemčija. Španija). Nova tako iz domačih kot tujih hle- vrednost posebnih dajatev za vov. Maloprodajne cene svinj- kokošja jajce je 1,87 po kosu; V Lendavi so sklenili odstotkov, telefonski imp*® govorilnice za 45 odstotk^*^, lefonska naročnina za " ‘j’ stoikov. Na podlagi ana-razpoložljivih podatko« _ vlada ob sprejemu povečanja cen telefonskih rite v sprejela odločitev, postopno prehajala n®,®*',-težene cene telefonskih s , tev, ki bodo usklajene m P' f merljivi ravni s cenami in bodo obenem M V POMURJU-OD ISO DO 185 TOLARJEV Do sedaj veljavne posebne dajatve pri uvozu prašičev in svinjskega mesa veljajo od 17. decembra 1994 dalje, ko so bile znižane v povprečju za 32 odstotkov. Povprečna odkupna cena prašičev - pitancev je v decembru 1994. ko je prišlo do sprememb (znižanja) višin posebnih dajatev, dosega raven 211 SIT za kilogram žive teže, gibala pa se je v razponu med 195 in 225 SIT. V januarju so cene pričele postopoma padati, trenutna povprečna odkupna cena naj bi bila 194,75 SIT za kilogram žive teže. To skega mesa s kostmi so padle nove dajatve pa naj bi pred- V primerjavi z decembrom za vsem pomagale industriji teste- 11,3 odstotke, svinjskega mesa nin. Jabolk je v hladilnicah brez kosti pa za 8,9 odstotke. vedno manj, zato je vlada spre- primeren razvoj telekonib^ cijskega omrežja v So Vlada je zavrnila zaN^^ Glede na splošno rast drobno- menila posebne dajatve pri prodajnih cen pa ministrstvo za uvozu. Namesto 20,60 SIT za kmetijstvo ocenjuje, da bi ob kilogram, so zdaj dajatve 12,30 koncu marca morala biti za- SIT za kilogram, kar je za 40,3 časna ciljna cena mesnatih odstotke manj. Maja pa bo klavnih prašičev 198 SIT za ki- vlada morda sploh ukinila da-logram Žive teže. V prvih dveh jatve na uvoz jabolk. mesecih smo uvozili 745 ton mesnatih klavnih prašičev, lani EVROPSKIM v enakem Času le 169 ton, Pov- prečne uvozne cene so bile za 3 odstotke nižje od lanskih de- TELEFONSKIM CENAM Vlada je sprejela soglasje cembrskih. Po informacijah o ceni telefonskega impulza kmetijske svetovalne službe so v domačem prometu in o tele- cene prašičev še'v nadaljnem fonski naročnini. Nove cene padanju; povprečna odkupna bodo višje za 15 odstotkov; 28. aprila bodo zapili ceste »Dovolj dolgo smo čakali,« pravijo v Lendavi, »ne loviti mačke za rep, ampak za glavo!« - Bodo za glavo prijeli tudi predsednika vlade ali se bo zanjo prijel sam? prehod Dolga vas • Redies naša stran vali vso krivdo na Madžare, kajti »slovenska Stranje storila vse za skrajšanje carinskih in obmejnih formalnosti, dogovor pa se s strani madžarskih obmejnih organov rešuje počasneje.« Najbrž je res tako, saj na madžarski strani obravnavajo prazne tovornjake Ultimat, ki so ga naslovili na Vlado Republike Slovenije, se izteče v četrtek, 20. aprila, torej prav । danes. V Lendavi so namreč prejšnji teden na izredni seji občinskega sveta, na kateri so sodelovali še predstavnik sveta ES Dolga vas, predstavnik odbora sekcije šoferjev pri obrtni zbornici in predstavnik odbora za zaporo ceste M 12 in drugi, sprejeli 9 sklepov: 1. Zavrnili so vladni dopis zaradi predolgih rokov za reševanje problematike. 2. Zahtevajo ureditev odstavnih pasov na mejnem prehodu v Dolgi vasi za 80 tovornjakov, začetek gradile pa naj bi bil današiji 20. april. 3. Ureditev dostofHiih poti in zvočnih barier ob hišah v bližini mejnega prehoda, zače- t iKHIlNfa tek del naj bi bil prav tako 20. april. 4. Začetek gra- dnje obvoznice za Lendavo in Dolgo vas, ki bo vsaj f' 4. I varovalnic po povišanje _______zavaro**^ O morebitni upravičeoos^ varovalnic do višjih «" -odločati tudi po revizijska' tj gledih zaključnih podjetij. Vlada ni s povišanjem cen to , avtomobilsko 'J s povišanjem naftnega plina v Zahteve so bile po H kov vi^ih cenah, vlada menila, da za to K' , gov, ker se je plin tani J dvakrat, tekoči naftni P j 5,3 odstotke, plin v jeld^' pa za 9 odstotkov. , i. MARJAN bor- ceste. Glede na pobudo je potrebno viti dopolnitev Programa priprave ptostot^^^ dbenih načrtov, ki jih bo v skladu s družbenim planom SRS za obdobje * sprejela Vlada RS. Po predhodni uskladi^j^t prostorskih sestavinah planskih aktov Obetali prostorskih sestavinah planskih aktov dava je ob intenzivnem načrtovanju^ najlmljšem primem izdelati lokacijski n*' ■ । ti dovoljenje za graditev obvoznice v roku Pridobitev gradbenega dovoljenja je mesecih po izdaji uredbe o lokacijskem n so v tem času urejena vsa lastninska primem uvedbe razlastitvenih postopka* podaljša za 2 leti.* Cariiiiki pridejo na dom, ruskih tovornjakov pa se kot iz lokomobile 1* Tržni inšpektorat ministrstva za odnose in razvoj je zdaj zagotovil postopka inšpekcijskih pregledov in canUr^ sicer tako, da bodo odvzemali vzorce blas diščih ali pri špediteijih. zdravje, Izpušni plini so nevarni za l . no se kadi iz zastrelih ruskih, ukrajinskih' skih in bolgarskih tovornjakov, Ministrstv^^t vstvo je, kot sporoča vlada, že naročilo naj bi jo že začeli pripravljati. 300 metrov oddaljen o hiš, konec gradnje pa naj bo , leto 1995.5. Ureditev prometnega režima na Partizanski cesti v Lendavi do 19. aprila za dostavna vo- im žila. 6. Na magistralni cesti od Murskega Središča E skozi Lendavo do mejnega preboda v Dolgi vasi po- K staviti prometne znake za omejitev hitrosti tovor- Tl lijakov na 40 kilometrov. 7. Poostritev kontrole nad tehnično neoporečnostjo vstopnih vozil po veljavni zakonodap. 8. Če do 20. aprila ne bodo dobili ustrez- - oBI "" 'ja- I' stanf^^p^ Sredstva za povrnitev škode na : objektih bodo zagotovljena v okviru ugotovljenem dejanskem stanju in ško®- nih odgovorov, potem bodo Lendavčani zahtevali odstope: ministra za promet in zveze g. Umka, ■■ Avtocesta naj prečka mej® Dolgi vasi, nikakor pa ne Pincah, sicer bo lendavski turizem ogrožen z' državnega sekietaija v istem ministrstvu g. Dvornika Gneča na pomurskih cestah in na mejnem prehodu v Dolgi vasi ne pojema. Problem država rešile pre- in direktorja DDČ g. Šajne zaradi obljub, ki se počasi, zato v Lendavi in Murski Soboti napovedujejo v petek, 28. aprila, zaporo cest, vlečejo že iz leta 1992. 9. Če do Četrteka, 2O.apri- Na četrtkovi izredni seji obČinskeg^Ajji? ii^li na dnRvnpTTfi redu tudi udoloČitCV imcli na dnevnem redu tudi »določitev la, ne bodo dobili trdnih zagotovil, da bodo zahteve izpolnjene v navedenih rdtih, potem bodo v petek, skupnostjo, kar naj bi storili do konca aprila, potem naj bi na mednarodnem razpisu izbrali najugo- 28. ainila, ob 7. uri zaprli cesto, ki skozi Lendavo dnejšega ponudnika del, kar naj bi storili do konca vodi do mejnega predhoda v Dolgi vasi. V ultimatu, ki so ga v Četrtek poslali v Ljubljano, so zapisali, da dotlej, dokler ne bodo podpisali sporazuma s predsednikom vlade Republike Slovenije dr. Janezom septembra, nakar bi začeli z deli. V Lendavi zahtevajo. da z deli začno 20. aprila! Vladin odgovor na zahtevek za nadstrešnico na mejnem prehodu v Dolgi vasi je morda še sprejem- Drnovškom, ministrstvom za finance in drugimi od- Ijiv, Iz Ljubljane namreč sporočajo, da je potreb-govominti. Akcija Lendavčanov je usklajenja z akcijo no opraviti priglasitev del in pridobiti dokumenta- prebivalcev Cankarjeve ulice v Murski Soboti, ki prav tako napovedujejo zaporo svoje ceste. Zakaj hitro, ko pa je mogoče tudi počasneje?! Pa ne več, kajti; »Dovolj dolgo so nas vlekli za nos!« Na prvotno zahtevo za ureditev odstavnih pasov in parkirišč vlada v svojem dopisu 5. aprila 1995 sproča, da je za ta dela predvideno sofinanciranje iz sredstev fondacije PHARE, Da bi lahko dobili cijo. To naj bi do 30. maja opravil vladni servis skupnih služb. V Lendavi s tem datumom ne soglašajo. Lendavčani se ne strinajajo z roki za postavitev zvočne baricre ob stanovanjskih hišah, ki naj bi jih, kot so zdaj zapisali v ultimatu, začeli postavljati že danes, 20. aprila. Počasnejši hočejo biti v Ljubljani, kajti do 30. aprila so določili rok za izdelavo projektne dokumentacije, do konca maja naj bi objavili razpis del, pogodbo pa bi podpisali do 10. septembra. Gospodje v Ljubljani hočejo pač imeti mirne počitniške mesece. Če bi prizadeti prebivalci sprejeli te roke, bi dobili zvočne pregrade Sele 23. oktobra.Kar zade- denar, je treba podpisati memorandum z Evropsko va zahtevo po hitrejšem pretoku blaga čez mejni jHiv' ...rir. '..Afir) d' točke za avtocestno povezavo z L . , žarskos.V vladni informaciji je zapisano-nistrstvo za promet in zveze R Sloveni^ ■ nem sestanku z Ministrstvom za prom® R Madžarske predalo uradni predlog skupnega avtocestnega mejnega točki Gen ter ovci. Ta predlog so predsU^ blikc Madžarske sprejeli zelo težko innoj Vanjem, Dogovorjeno je, da se ekspertna komisija, ki pripravi jeta in od 6, aprila lahko državljani Slovenije in no odločitev o mejnem prehodu. Na Madžarske tam prestopajo mejo od 6. do 20. ure, ni bo gradivo za ekspertno komisijo prir Državi pa naj bi se Se sporazumeli o prekategori- 30 dneh. O vprašanju naj bi razpravlja® zaciji tega prehoda v mednarodnega, je Slove- sednika vlad obeh držav na njunc®^dr, srečanju. Že zdaj pa Je mogoče zaznat*, rom ni preveč do tega, da bi prihaja v njihovo državo, vozila čez kak centriran prehod, ampak naj bi bila m-več prehodih. sl****^ O točki, kjer naj bi avtocesta precLnl" madžarsko mejo, so sc na izredni sej* ‘ iuw lAiiuarv, 1 o. lu M-oa-aTtu wi diiv^vamv’ SVCtlltki ICFldiVSkC ’ ga omrežja, v prostorskih sestavinah družbenega prehod v Dolgi vasi. Svoje stališče so tako kot tiste, ki so naloženi s tovorom. Že če bi imela taka vozila enak tretma kot velja zanje v veliki večini drugih držav, bi to pripomoglo k zmanjšanju gneče. Madžarski mlini meljejo počasi. In če se še sami posipljemo s pepelom, moramo priznati, daje tudi na naši strani še vedno veliko birokratskih postopkov. Pobuda o podaljšanem obratovalnem času na meddržavnem mejnem prehodu v Pincah je spre- nija sicer že sprejela 1993. leta, a odgovora iz Madžarske še ni, zato bo Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije obnovilo pobudo. Pa smo pri obvoznici! Odgovor iz Ljubljane se glasi; »Ministrstvo za promet in zvezejedne27,1. 1995 predložilo ministrstvu za okolje in prostor predlog za izdelavo lokacijskega načrta za obvoz- nico Lendave. Ta cesta ni sestavni del avtocestne- piana Republike Slovenije za obdobje 1986-90 pa Republike Slovenije, ■ . . - - • - STEFAN SOBOČAN je predvidena prestavitev obstoječe magistralne 199: !!gs1nik, 20. aprila 1995 9 kulturna obzorja a if jiiiii lili I jKŽll dni eS se« (S(' za Ji tilit 'ij*. - f- is” la K s«*' tr s*" »I* zHf ID J* eii^ -alf H*., biv lOO-letnica planinstva Na ravnini je svet najvisji Si bilo pravično, če bi v nagubanih pre-te dežele ustanavljali »ravninska ^■^štva«? če imamo tukaj »planinska 1^ Jpl jsl »r/ Jr*' to vprašanje, od kod šha Planinska dru- Eorakni ravninskih v pšev S; So planine “ T*""®*"«««««! Mu Marne ^^niost splošna in večja »aske alnnia *Posledica slo-•“ panonskega ostenju Jalovca, tretji o Slovenskih goricah in Prlekiji. Filmi trajajo po dvajset minut. Vseh filmov bo 33, doslej jih je posneta kaka tretjina. Likar in ekipa so s filmoma o Prekmurju, Slovenskih goricah in Prlekiji, ki sta vključena v inten- res toliko le- samozadostni Iju- ni do M pr#*, če bi tukaj za ne P^ega »ravninskega takihS?"biltenih, k 'nrizmu. le- ilif*' Dovtnt., podjetniških potencialih ''»tu skvil" poSiUa svPtf “mfotografije Alpocentrizem je sveta. 1* i*' s." ■^^«ntrizem je slovencv”^\ razstavi o tako ® ekologije v Ma- "^^lovensh vz.,.. '"’nski.Tc™,,i^'’^P®®®'’no pa- 'avnini »nn ^*lo Potrebno ®''?®n«nisrci Posebei n vekoč zviška so 10 ' '‘gotovih Štajerci predstavljen vzho- Temu bi n* bilo potrebno Igor Likar, režiser dveh najnovejših BImskih skic o obmurskih krajih: »Motive za flhn odkrivam pri pisanju tekstov, kajti najboljše podobe so skrite pod napi a va n a mi vere, civilizacije, interpretacij, izkopati je potrebno avtentično«. '■av.. I 5’ Sl 9»' (C h/ . J-If f 'j i il I ? 7* V “'sieaovani. J Planinci, ki "^'■^dijonai^^, -zemeljske lepote hribe i| !'‘,80re! --------- planhI^X'*i,*^'^^‘" mislimo '^ajbolj ^'"bnjemed .Poidnostjt e- janičarji vr°'^’PatriS?‘^®‘^^’'’ Izdajal-ljubitelji v^bristier^i " lepot? Po in varuu da tisti, ki pa samo htibijo j '‘l^olje. ravninsko Ne saj Mubitelii na- , 'je bi jih I.. gorjanske Sc nizu fi,kot naslovom ?^i»r,SQ. n^bh vrhov gleda fotografije je planinci so 'C naj- ga v naslovom Janez Kališnik, koordinator serije je Jože Dobnik, v strokovnem sosvetu so poleg njega še Vladimir Kavčič, Tine Mihelič in Bojan Pollak, glasbo sta napisla Aldo Kumar in Lado Jakša, ki je tudi izvajalec, pripovedovalec je Polde Bibič, za spremljavo prizorom poje tudi Akademski pevski zbor Tone Tomšič, ki mu dirigira Stojan Kuret, montirala je Andreja Bolka. Trije filme iz serije Tam kjer raste kriji. Gora kristal in Trsni vriiovi so bili za prekmursko poča-sitev lOO-letnice Slovenskega planinskega društva prikazanj tudi v soboški kinodvorani. Prvi od imenovanih filmskih esejev, za to namreč gre, ne za gole dokumentarce, pripoveduje o Prekmurju (deskriptivni naslov filma je Od Goričkega do Mure), drugi o cionalno gorato serijo, naredili nekaj takega kol ustanovili ^»ravninsko društvo*. Sredi ode goram. Etominanca pogleda od zgoraj sicer ostaja, toda projekta ne moremo kar tako šteti za še enega v nizu alpoidnosti. Čeprav gre za »poglede z vrhov«, kar sugerira prevladujočo nagubanost dežele. Ta je pač tolikšna, da se z zadnjega griča še vidi v skrajni ravninski del. To preprosto ustreza zemljepisnim dejstvom in ni več narcističen pogled. Bil bi tak, če ravnine ne bi videl. V vprašanjih višine, ki je v alpoidnem gledanju na svet merilo za lepoto, se stvar tukaj obme. Najvišja višina je na ravnini, kjer je nebo najvišje in sinjina najbolj vpija. Ce bi režiser Likar in snemalec Kališnik potovala zgolj za svetlobo pokrajine, za njenim barvnim prelivom, bi naredila dokumentarec, dober toliko, kolikor sta v njem zajela menjavo letnih časov in najbolj razširjene stereotipe. Naredila sta več, ker sta izpod površine, ki prestreza in odbija svetlobni eter, posvetila nasproti. Odrpla sta veke na oddaljenih pogledih mitov, da bi pokazala tisto, kar je očem nevidno. Očem nevidno sc kaže skozi pripoved in skozi barvno intonacijo. Film o krujujeomešen iz okre zorečega žita in soja krušne peči, iz vodovja, ki poji žitna polja in žene mline, filmovinujeiztisnjenizceki-nastih senc trte, iz klokota vina, ki prinaša omamo, iz redov ko-ličja v goricah. Besedilo je kon-trapunktirano z miti in legendami. »Razkritja posameznih področij so razkritja barvnih odtenkov pokrajine. Potrebno je poiskati pravi čas za pravi pogled, za pravo barvo določnega podnebja, krajinskega detajla. To je treba premisliti.« Aluzija k tej Likarjevi metodologiji je na dlani: misliti je potrebno v barvah, ali še bolje, sanje v barvah je potrebno posneti. Sanje o pokrajini, o njenih ahetipih, pa so istočasno že tudi stereotipi. Ravnina je pokrajina kruha, je žitnica, kakor lahko beremo recimo tudi na plakatih investicijskih družb. Holmi so poraščeni s trto, grozdje na njej »razvaja« sonce, je verbalni stereotip za slovcnskogoriški in prele-ški turizem oziroma za evoci-ranjc ondotnega domoljubja. Vse to je tudi v Likarjevem filmu. Tisto, kar te filme razlikuje od koledarskih, razgledničnih stereti-pov, od stereotipov turističnih prospektov, je priklicano izpod naplavin komcrcializma. Z miti in legendami, mistifikacijo in poezijo. Besedila k filmom režiserja Igorja Likarja je pisal Igor Likar pesnik in pisatelj. »En tak tekst, to mi vzame veliko časa. Najti skušam vse pripovedi o pokrajini. Ne smeš si dovoliti malomarnosti.« Za film o Prekmurju je v Kureto-vem Prazničnem letu našel predkrščanski prežitek o perunovi roži, kakor na severu slovenskega etničnega ozemlja pravijo netre-■ sku, ki so ga nekdaj za varovanje pred strelo sadili po slamnatih strehah; v Števana Kliharja Ljudskem izročilu Prekmurja je prebral legendo o darovanju dečka Muri; v freskah selanske rotunde je uzrl hlebec kruha; zvedel je za križarsko legendo o nastanku cerkve v prleškem Jeruzalemu ...Te pripovedi in omembe delujejo kot suspenz za pogled kamere, previjejo ga onkraj tistega, kar je vidno, da postane oddaljen in sanjav. K sanjavim podobam sodijo sanjavi zvoki: ko se kamera na prekmurskem polju približa zorečim makovim hiškam, se zasliši pot resa nje makovih zrn, kar je bilo posneto v živo. - Recimo, da bi sc tako morati delati filmi za turističnio promocijo. ŠTEFAN SMEJ kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA; V Pokrajinskem muzeju je na ogled prenovljena razstava Drobci nekega vsakdana - srednjeveške in novoveške najdbe iz Koroške, Štajerske in Prekmurja. Razstava je na ogled do konca aprila vsak dan razen nedelje in ponedeljka od 10. do 12., ob četrtkih pa tudi od 16. do 18. MURSKA SOBOTA: V galeriji je razstava članov društva Likovnih umetnikov Prlekije in Prekmurja. Razstavljena so njihova dela iz novejšega obdobja. Razstava je na ogled do 3. maja, LENDAVA: V galeriji lendavskega gradu razstavlja madžarski slikar Laszlo Nemes. MURSKA SOBOTA; V gradu je razstava starih knjig, raritet iz zbirke županijske knjižnice Deak Ferenc z iz Zala-egersega. GORNJA RADGONA: V muzeju razstavlja slikar samouk Branko Borko. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske razstavlja akademski slikar Mitja Stanek iz Radenec. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka razstavlja slikar amater Zdravko Luketič iz Maribora. PRIREDITVE GORNJA RADGONA; V avli osnovne šole v Gornji Radgoni bo 21. aprila ob 17. uri revija otroških in mladinskih pevskih zborov občin G. Radgona, Radenci iz Sv, Jurij. Za zeleni jezik (81) Na koncu prejšnjega zapisa *- v njem smo predstavili faze v nastajanju besedila - je bilo poudaijeno, daje v zadnji fazi, upo-vedovanju, poleg drugega treba poskrbeti tudi za jezikovno in stilno podobo besedila, kar pomeni, da sporoccvalec izbere naj- V prvega *®’*’ P'nif rjenlli * gakrljo, razstavlja ®elfinec Dale •.^“boške letsIHnc sole Daniel Kavas -n^?®*”'aicah star?-^i.^‘?®^ "kHŽeljiri gipdrmt»liko-?’J“d>išetn ndeiei? J®'?. ='‘'kariev, o itjem »e je že pisalo koa o Pred^f* J'*?**'« kolonyc pri Izaku v Lipovcih Ln S,7?’d»vani in m produktorl (ncbhi upornik proti komSS. l"* • generaciji. Slika, poje in po _ S|Cl1|hL* lepa. Stoži se mu, dajei^'’^,,^ »užival«, zdaj, na stara 1®*^ j( bi si to lahko privoščil. more, ker pač ni več Ostane mu, da pazi na moli za srečno smrt. K Drevo je kljubovalo^ Ja, tako je naše mo, da bi umrli. Tolsž) ■■ lahko, da se vsa življenja T*; da bi tako nastala tudi z naravo. Poglejmo sty vo! Nekoč je bilo L bovalo je vsemu, tudi vet zdaj pa mu odpadajo bo ostal le štor in Še ta nel. Poglejte koruznjak, P« Tišini! Zgradili so ga ga lesa, da bi ja bil tred^fj^ je, kot pravimo, načel Morda bi še kljuboval, k .. zravnali, strohneh les zan) 'j ■ ■ffl' I .i Dobra sta gospodarja, da naju (brunarici) ne podreta. tista, ki omogoča preživetje najmanj enemu nosilcu kmetijske dejavnosti. V vljudnostnem pismu so navedeni tudi sanitamotehnič-ni in drugi pogoji. Sčasoma (po širitvi ponudbe) pa lahko taka kmetije preide v turistično. Dobre kuharice pa so tudi kmetice z območja občine Sv. Jurij Videm ob Ščavnici. Tam so v nedeljo odprli razstavo velikonočnih jedi. Razstavile so torej dobrote, ki nekako po običaju sodijo v »vii-zenski korbel«, razstavili pa so še: pecivo, torte, pečenega odojka, pečenega purana ... in razna ročna dela. In ker so razstavo odprli na cvetno nedeljo, so bili na njej tudi »presmeci« (butare). Tudi članice društva kmečkih žena in deklet so se torej izkazale. Tudi zato, ker je bilo velik del njihove ponudbe mogoče kupiti. Vsem razstavljal c e m (tako ba-novskim kot videnskim) pa zastavljamo izzivalno vprašanje: Ali vse te dobrote pripravljate le za razstave, ali pa večkrat in ali jih lako pridemo (bralci Vestnika) pokusit tudi domov? Š. SOBOCaN itf if tl ) I .Ji I' t ji®', a' novim ... Tega pa nihc« ker je pač ta shramba^^ zunaj sedanjega časa trebna. A se je vendarl« P j,;*'. vek, kije koruznjak P^.. I morda podaljšal ben je sicer starcu, ki s® palico. Kaj pa tile dve lesen) ,l< .VOJ pa u.vuTv.—■ ti, ki sem ju poslikal koncu severovzhodu« ’ na Gomili? Če bi ved«"W bi povedali, koliko letCJ^,^ f Ut pVVCUall, nVtInv |p- . kot sto let) stojita na d; ...li;!,,, litt')) r’.'l Povedali bi, koliko litf' bilo v sodih, ki so govorili bi o veselih JI’ C' * ’ h. 3 mladem vinu in zenska moške naj slajša strupa' | povedovali, ampak usojeno umreti, saj že stojita mladi, ljubosumni na njiju, moške naj slajša stojita mladi, n^vl spodarji še ujčkajo ' ena od novih kleti dobi nove obleke (oD«*^ čelja). a J*/ Boči dovolj! novemu, mlademu ih’ i,? ILVTvlJLU, J I I ji, naiven si, če iialsll^ temu cC iTVlI OL, VV uprl. Ubežal 5«»^= ŠTEFAN lil /A' 1 995 i vgstnik, 20. aprila 1 995 11 iz naših krajev iSli liK let(' tflM Jt* 31(^1 t' • P' r litn nHi f’ ut* 1. Pa ne da bodo Adrijanci izumrli Polovica hiš je praznih '«s ^ Adrijancih je 91 hišnih številk, a na- I povezuje Petrovče s Šalovci. Predlani, ko so posodobili 3 kilometre te ceste, so pristavili svoj finančni delež tudi Adrijančani, škoda je le. da z deli niso nadaljevali še proti Šalovcem in je tako ostalo kaka 2 kilometra ceste še naprej makadamske. Oh, kak prah v sušnem vremenu, ko po cesti dirjajo avtomobili! Po novi lokalni samoupravi spadajo Adrijanci v občino Petrovci. Kako bo poslej s posodobitvijo občinskih cest, pa ne ve nihče povedati. ■dl >«• ■z X' 1 rj 01^ ,n. il" 1^ mfl I ? iPi. h" beljenih je le 45 hiš. Mar ob rečici Krki ^nfiožnosti za življenje? šisti^e'in z'*^*'^**'*! j® avgusta leta 1939 tabor antifa- ®®jevzoa' 1"^®*’^**** rešitev socialnega vprašanja vnete mladine, ki '^"delovnih 01 Sl£O,,T-i.|] lldVlI VrillcKnni T u liA-prvn rrv* nzasBkasaln ■.n rtpvs . Tako piš, in SKO.Ku pod vodstvom KPJ v borce la svobodo in pra- plošči, pritrjeni na eni od najlepših stavb v lista 'r| da gre za kak molitveni dom (četudi vera in ® skupaj), saj na Goričkem deluje več Cerkva, I '1 N i;. .V 1 .1 11 Vlado Časar, predsednik vaškega odbora v Adrijancih, sicer strojni ključavničar in kmet; lahko tudi obratno: kmet in strojni ključavničar. Vikend v Adrijancih, zakaj pa ne? Bo kdaj v Adrijacih spet kaj več domačij? Upati seveda kaže, ko pa ljudje, ki so se izselili in nekateri žive v utesnjenih stanovanjskih blokih, imajo kam priti - se vrniti. Neka družina seje že vrnila. Morda pa bodo stare hiše (po)kupili tujci in oni uživali na svežem zraku, si dali opravka okrog hiše ali pa se šli kmetoval- "MS f cc(* iJi’ tiH lO s* Časar «wS^^t^U’Puučil,da- ^dajpa "™“'lul958.1etašola, 5ilski>vašk^rt '’'''^“u^uovali v ga- '''luprivsakJh-'-"'''"'"'"''"'' u' »televhf' v’ no salo*. Zdaj pa ’ glavnem druelh stavbi je "J"- Na tudi kuhi- ■ r^jsebno “ ■ . —. -J mi vzbudilo poslopje, v — Nekoč, ko pač sprejemnikov še ni ‘^''orano i Sasilske" Poleg dr - -- t L f' f-* e 1 11 * '•■, ■ fl V Vprašanje, ali ^"il, da tii? dvorani I [' P-v I/ ' s 1 K I tl' !-■ Jl' r .d* to" liif I II .Ml I s € 'I' i<-' ir |J' J i’ .j ‘d 'f^i d ;elo sogovornik poja- ■nai^^Adr^anS — ■; tudi redko- siišču P® tiste sov -Petrovcih.k "Adrijaner^'"luščil, daje " mladine. še tiste so v go- l2 r 1 I ■'I ' I I. ■HI '"'amo že več i ^Wjev^n starejših <1^? "Gladine ^'Isko deseiin ’ Ic - ^iegler in .. -- ■» om:'""” - -c eno ga-■ terensko vozilo silsko-v D postavili pri ga- '■'‘SKo-vasv^ 7 ...... _ "krajen gasilski Podoben 1520. leta, ki zvonik Npv vi- r^^^nikiv tem so naši hranili le 'j®''drugam'’^?"' P® sojo ? "Jonova stolpu sei?°PP'dnc’ Kp '^^’“®"tavsak ^hajani ? oi PO- Davc... u^P^ljalidi saj ima vi- pa sta sem ga lucav- nov ’“"tve za opravlja Obojfh '"di Vso' Pa je iv 1 ' “ Kmetijce. nih številk,- k; 1"«: mu.i‘.^Pdnover žan l^Pk). so "'SO imeli ve- TaH^lPjinoS'’’’"tl.šIipa astaJ?®'" "atem sl “•'o- vzfl? Prazna Sčaso^^*"' ''aj šek'"' "'1'“ ^edno a praz- liki '■ So si '"so imeli ve- in hiša ne se V Adrijancih je le 6 novih hiš, veliko pa je takih, kot jih kaže slika. Se bodo vrnili ljudje, ki so se izselili. Ko bi si vsaj uredili »vikende«, bi bilo nekaj. - Foto: Š. S, Plug na vsaki njivi »Kaj pa se dogaja z zemljo,« sem pobaral Vlada Časarja, Njegov odgovor je bil dokaj spodbuden. »Ne ostaja neobdelana! V najem jo vzamejo sosedje ali sorodniki. Je pa tudi res, daje v naši vasi, ki šteje le Se 160 ljudi, komajda kakih 10 večjih, tržno usmerjenih kmetij. Tudi novih hiš je malo, samo 6.« Zazrl sem se v slabo rodovitno ilovnato goričko zemljo. Tudi peščena, ki je ob Krki, je manj plodna. Lepo pa je bilo slišati, da je obdelana, saj so namreč marsikje na dolinskem delu Prekmurja površine, ki sicer bogato rode, neobdelane. Vlado Časarje povedal, da so Adrijanci iz treh večjih delov, ki jim pravijo: Ves, Borinje in Vreje; v krajevnem leksikonu, izdanem 1980. leta, pa sem za Adrijance prebral, da so razpotegnjeno naselje večidel v dolini na obeh straneh rečice Krke ob makadamski cesti Hodoš-Otovci-Mačkovci, njegovi deli pa so: Bočkorni (6 hiš), Ferencini (4), Idukini (1), LepoSini (2), MatuSini (6), Mlinarski (2), Pucovi (1), Sojkini (2), Šiškini (7). Šomarovi (3), Vreje (10), Vutkini (1), Zavcini (6 hiš). To navajam zato, da bi opozoril na nekdanja poimenovanja zaselkov in da bi mlajši Adrijančani vedeli, kako je bilo nekoč v njihovih zaselkih. Adrijancih naredili nemogoče: uspeli so asfaltirati kar 1.800 metrov vaških ulic. Denar za naložbo seveda ni padel z neba, ampak so ga zbrali s samoprispevkom. Nekateri od tistih, mimo katerih so speljali asflatrd trak, so primaknili celo do 200.000 tolarjev. Upajo, da se bo omehčal tudi premožen krajan, ki doslej ni dal še nič, saj pač človek ne more biti bela vrana. Skozi Adrijance pelje tudi občinska cesta, ki . ce? Na nekaterih območjih Goričkega se to že dogaja! Za domačine in morebitne prišleke je dobro, da so v vasi dobili samopostrežno trgovino in okrepčevalnico. Lepo bi bilo, ko bi čim-prej asfaltirali že omenjeno prašno cesto, pa bi se morda tudi potem rajši vračali oziroma prihajali novi prebivalci. Že to, da bi poskrbeli za zapuščene hiše, bi bilo veliko. Š. soboCan Tudi po 200.000 tolaijev za asfalt Da so Adrijanci razloženo naselje, drži tudi danes. To pa ima ob morebitnih tudi dobrih lastnostih predvsem slabo stran: prevelike razdalje med hišami, kar je treba seveda povezati s kar se da dobrimi cestami. Lani so v ____________________________________________________________________i VEŽICA iN ZVONIK - V večini pomurskih krajev zgrade oa pokop^iščih dva ločena objekta: vežico in zvonik. Drugače (podobno tudi v Dobrovniku) so ravnali v Doliijih Slavečih, saj so doka-zaU, daje stavbi mogoče združiti, torej vežica - zvonik. V objektu, ki so ga lani pripeljali do četrte faze gradi(je, sta dve sobi za pokojnika in drugi spremljajoči prostori. Naložbo je delno sofinancirala krajevna skupnost, največ pa so dali tamkajšnji ljudje, ki so tudi pridno pomagali pri gradnji, tako da ni bilo treba plačati veliko mojstrov. Samo po sebi se razume, da sta tako pokopališče kot vežica ekumenski, saj, četudi tam žive pripadniki najmanj dveh krščanskih ver, najdejo (tako kot v življenju) skupen dom v vežici in nazaduje še na pokopališču. Vaščani so nam povedali, da se je za gradnjo še posebej zavzel Evgen Skledar. - Foto: Š, Sobočan Iz naših župnij: Beltinci Mladi na predzakonskem tečaju v župniji Beltinci, kamor spadajo naselja Beltinci, Gančani, Lipovci, Bratonci, Melinci in Ižakovci, je bilo lani zelo razgibano versko in drugo življenje. Redna mladinska srečanja je obiskovalo 160 mladih. Tema srečanj Je bila: krščanski pogled na predzakonsko in zakonsko življenje. Slovesno je bilo, ko so v župnijski cerkvi sv. Ladislava praznovali misijonsko nedeljo. Tudi (ali pa predvsem) zato, ker so jih obiskali misijonarji: Jože Mlinarič, Gusti Horvat in Janez Mujdrica, V nedeljo cerkvenega petja (okrog cecilijevega) so se zahvalili organistu in cerkvenim pevcem za njihov prispevek k bogoslužju oziroma za ubrano petje,Odlična je bila udeležba na tečaju za bodoče zakonce, saj gaje obiskovalo kar 76 fantov in deklet.Lani je prvo sveto obhajilo prejelo 68 osnovnošolcev, izpoved vere pa je ob sklenitvi osnovnošolskega verouka podalo 92 tedaj že mladincev. Zakrament birme je lani prejelo 170 mlad ih .V beltinski cerkvi so lani darovali srebrno mašo trije salezijanski duhovniki: Tonček Horvat, Jože Po zd ere c in dr. Jože Sraka. Ob tej priložnosti je redovna sestra Bernardka Gerič obnovila svoje zaobljube, ki jih je prvič podala pred 25 leti, V preteklem letu so poskrbeli za obnovo župnišča, saj so ga prekrili, namestili strelovod in zamenjali žlebove. Župljani so sodelovali tudi pri obnovi kapel v beltinskem parku in Bratoncih ter pomagali pri gradnji nadomestne kapele ob magistralni cesti (v križišču cest pri Bratoncih oziroma Lipovcih). J. ZERDIN V nekaterih prostorih nekdaiijega hotela Korona so pred kratkim odprli klub za ljubitelje kulture, imenovan Kul-turbox. V klubu naj bi sc sestajali stati in mladi, ljubitelji kulture, poezije, filma, dram in videa. Uredili so tudi manjši ^er, na katerem bo mogoče uprizoriti kratke igre ali recitacije. V klubu naj bi v prihodnje obravnavali vse. kar sodi v kulturo, v njcrti naj bi si mladi nabrali moči za nastope pred javnostjo, skratka, klub naj bi bil nekakšna delavnica za življenje. Nekatero opremo bo še potrebno namestiti, da bi klub lahko začel redno delovati. Jani pismo mojemi poslanci Dragi moj Kovet! F prvi rečaj etoga maloga pijsma ti pošijlan trnok lejpe pozdrave pa želen, ka bi se It na lej tvoji poiaj do Loblone nikaj nej zgoudiio, zato bi ti ges pravo, ka dobro pazi, da boš se pelo, te tou delaj malo bole pomali, ka /špitalaj nega plača niti za betežne pa tiidi socialno se /urt stara, ka nema pejnes, ka je v zgiibi. Eti prinas / Curgovi dnejvi lak pomali dale idejo, pa bi ti Sčeo napijsati, kak smo letos tak po staraj navadi na Djouže/ovo pa vetko pozdravlanje meli, Potoučni Jouži nas je letos se z našoga rouba tej večer k sebo pouzvo pa sva miiva z iušKoftudi Sla. Una je spekla nikše kekse pa ešče v bauti nikaj kujpila, ka ta nesla, ges san pa Uidi edno pitvino neso, takšo ka ma štuplin doj zadro-dani, pa liter naše domače slivojce, ka sanjo ges skujo pred par lejti. Fkup je prišlo preveč do.sia tiijdi, ka je v Iži komaj mesto bilou, pa za listi cajt smo se malo stisnoii, saki ka je prišo, je nikajprneso, ženske so se gizdavile, šteraje boukše pecivo spekla. Djouži je prneso vrček domačega klitana z lugaša pa smo te obprvin si na njegvo zdravdje pilij, sledi pa, kak je komipasalo. On je lej vrček /ejst nago us ti menjavo, ka je njegva žena se/elej mesou pripravila, štero smo zmejs geli, ka se je gelibar leži piiou. Po ti slon je že se malo lepše šlo, pa tudi saki je ščbu nikaj povedati, liki nikoga nej bilou, ka bi poslujšo, k a sofii eden prejk ovoga krijčall. Gda so se ništerni že malo napiti, te so DJoužeka začall zajebavati, ka naj takšo čvajgo več ne nosi na sto, pa so te začali tisto pili, ka se je /kiip prneslo, pa so ve(:šitao loga spilij pa se te med sebofzačaii dregati, pa san misio, ka s toga iekar nika dobro nede. Najbole so draždjili Vinceka Želarovoga, njemi so rgospoud župane začali gučati, ka je on za župana kandidejro, pa te nej biio zvotjeni. Misto san, ka s toga nika driijgo nemre prijti kak svaja alt pa ešče kaj Ujšoga. Ali Vinci se nej dao vb s capaša spraviti, pa se tak vč pokazo, ka bi dober župan biio, če bi ga zvolili. Gor je slano pa sten pokazo, naj ga si malo poslušajo, te pa začo gučati. Pravi, ka je nej lipou, ka smo z lejpin talon si/kiip prišli pri našen sousidi, šteri 'ešče svoj den obsiiižavle, pa ka bi se tii zaj svajuvali pa nevenka, ali ščen povedati van, šteri me zajebavlete, ka san nej biio zvaljen, ka san zgiijbo, ali poven van, ka san nej ges zgujbo, liki vij si ste zgiijbili, šteri me gnes zajeba- Kak bi mij zgujbiU kričijo sl, mij smo doubiti, mij šteri smo nestrankarskoga neodvisnoga kandidata volili, nej smo vonali nikom, šteri Je za šterošteč stranko propagando delo, tejdeposlušo samo nas, šteri smo ga voliti pa nikoga drugoga nej. Tej je nej se/etej obečavo, kak so ovi driijgi tou delali, pa tudi tij si gučo ka boš se za pravico sakoga Človoka boro, misio fipa samo na sebejl Vinci pa pravi ovin, naj se ^amo tolažijo s ten, ka so neodvisnoga kandidata votili za Župana, ne vejo pa tou, ka je od sej tej, ka so kak neodvisni kandi-dejrali, vekiitao v preminoučen cajti/partiji bili, pa či bi se naprijiiko ka tak zgoudiio, Žto van iejko zagviišno povej, ka se tej v vekžen tali pa nazaj k svojoj routi ne obrnejo? Stari naš indašnji guč naroda je tak velo, ka psa er vo /kopijo, li pes ostane pa zatogavolo nika menje ne grzej. Pa si tej so/ejst krijeali. da so okouli odili, ka že do zvaljeni, do se zašenki delali, niti ednoga /tlera nedo prosili za svoj triijd, zaj se pa čiije. ka si šžejo stalni za pejneze župani biti, pa bi van poven. kakie plaže si Šafajo, ka vnovinaj pijše, te si na rit spad-nete, tetko naj bi najmenje meti kak naši Koveti! Ka si pa zaJ za svoje tajnice fajne mlade diktine gemlejo, tou ste ešče tuj nej čuti? Zagvušno ste že tUj pozabili, kak se je zgoudiio, da so se tej ništerni Koveti, iteri so bilij za nevenkak-šne stranke zvaljeni, pa te za eden cajt premislili pa te nazaj k tistin starin pajdašon stoupili, s šterimi so nigda jkuk v ednoj partiji bilij, pa zaj /parlamenti pa vekšitao majo pa delajo lak. kak so nikda delali. Zaj bi tistin, šteri so tej volili, meter duge roglej trbelo na glavou djati, pa vij tiidi paste, ka se . van z vašimi nestrankarskimi župani tak ne zgodij. Ten, šteri so tak napravili, nml ssHf i'irtn,'rki oča nika nemre, nej pa ka bi njin listi kaj mogli, šteri so je volili, da pa cajt znouva za tou delo okouli prijde, te se pa že se pozabi, pa se te Iejko nanouvo začne. Po ton Vincekinon guči je takšna tiioča gratala, ka bi se igla čujla, če bi nakla spadnola, nikomi več nej bilou za guč, n išče več nej biio žejden ali lačen, za en cajt so se si brez rejči zdignoli pa ka se vertinja sen tipou zavalila, niti njej nišče nika nej nazaj pravo. Doma sva si z Zuško/od toga /pasteli zgučavala pa una pravi, ka či ščeš znati, ka drujgi od tebej mijsli ali gučij, te ga moreš malo doj zapojiti na te se vo ovadi, tak se je zaj vd pokazalo, ka pijen človek tisto gučij, ka trejzen mijsli. Drujgi den. da san malo od Vincekovaga guča premišlavo, san gor prišo, kaJe tejprousii narod kak že telkokrat/svojoj zgodovini tudi zajpreveč okouli prineseni, ali či bi po domačen povedo, za somara postavleni. Ci gučij mo od loga, ka so nan nikda gro/ovge pa kralouvge vladali pa njin nišče nej mogo nikaj, sepijtan zaj. Sto len, šteriso svoje volilce za somarepostavili, kaj more? Ešče bole tužnoje pa tou, ka so ništerni tej najbole prousti paverski narod, šteri njin je vorvo, ka do se za njega brigali, okouli prneso ati v blato potežo. Z etimi rečami te najbole lipau pozdravta tvoj Janči Borojčnjek s Curgove F Curgovi, po Djouže/ovon 1995 12 vestnik, 20. aprila nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na ljubljanski borzi oz. trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje od torka, 11. 4., do petka, 14. 4.1995, saj je bil v ponedeljek, 17. 4., praznik. Ljubljanska borza jevčetrtek, 13. 4. 1995. objavila sporočilo za javnost z zvezi z redno delnico Pro-banke, saj je bilo 5. aprila trgovanje s to delnico začasno ustavljeno. Tega dne je namreč s tečajem 12943 presegla SO-odstotni padec tečaja glede na tečaj 8. novembra 1994, ko je leta znaša! 18.623 tolarjev, Probanka, d.d., je obvestila, da računovodski izkazi za leto 1994, ki jih je revidirala revizorska hiša Coopers & Ly-brand, izkazujejo, da je Probanka lani ustvarita dobiček v višini 135 milijonov tolarjev, katerega del, 143 milijonov, bo razporejen v skladu s sklepom skupščine delničarjev. Knjigovodska vrednost redne delnice na prinosnika je znašala 31. decembra 1994 21.431 tolarjev. Višina jamstvenega kapitala banke je 31. decembra 1994 izpolnjevala kriterije Banke Slovenije za zadrževanje neomejenega pooblastila za poslovanje. Na borzni dan (torek, II. 4.) je bilo tako na borzi kot na neborznem OTC-trgu zelo malo prometa. Na borzi se je trgovalo le s petimi vrednostnimi papiiji (večina z republiškima obveznicama prve in druge izdaje) v skupni vrednosti 23.2 mio tolarjev. na OTC-trgu pa s sedmimi papirji (večina z nakupnimi boni NBS 2 in blagajniškimi zapisi) v vrednosti 70,5 mio tolarjev. Naslednje dni se je promet nekoliko izboljšal, tečaji delnic se niso bistveno spreminjali (razen pri nekaterih slabše likvidnih delnicah na OTC-trgu), tečaj nakupnega bona je v torek še nekoliko p rasel, nato pa začel padati. Borzna kotacija A -redne delnice Le ena redna delnica LEK-a je v sredo zamenjala lastnika po tečaju 12050, kar predstavlja porast tečaja za 757 tolarjev, naslednjega dne je bil vvrednosti 36 tisoč tolarjev prijavljen aplikacijski posel po tečaju 11990. Po nekajdnevnem začasno ustavljenem trgovanju je v četrtek enotni tečaj delnice Probanke z 12943 poskoči! na 13556 (porast tečaja za 4,7 odstotka), ko je bilo za 9.7 mio tolaijev prometa, v petek pa padel na 13207 ob 1.1 mio tolarjev prometa. V sredo je padel enotni tečaj delnice Salusa z 20553 na 20390, ko je billo za 4,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa rahlo porasel na 20395 ob 3,5 mio tolarjev prometa. V petek se je njen enotni tečaj zadržal na istem nivoju, prometa pa je bilo za 7,8 mio tolaijev. Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj redne delnice SKB-ja padel z 32956 na 32783, ko je bilo za 984 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 32996 ob 19,9 mio tolaijev prometa. V četrtek se je njen enoti tečaj tako rekoč zadržal na istem nivoju (32995), ko je bilo za 11,4 mio tolarjev prometa, v petek pa rahlo padel na 32967 ob 1,7 mio tolarjev prometa. 11. 4. je enotni tečaj obveznice RSL 2 porasel s 103.5 na !03,7. ko je bilo za 1.1 mio tolarjev prometa, vendar se je naslednjega dne vrnil na 103,5 ob !2,7 mio tolarjev prometa. V četrtek se je njen enotni tečaj zadržal na istem nivoju, ko je bilo za 28,8 mio tolarjev prometa, v petek pa porasel na 103,7 mio tolaijev prometa. Za 0.3-odstotne točke na 83,2 je v četrtek porasel enotni tečaj obveznice RSL 8, prometa pa je bilo za 13,8 mio tolarjev, v petek pa na 93,9 ob 61,6 mio tolarjev prometa. Z obveznico RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo je bil sklenjen posel v vrednosti 18 tisoč tolarjev v sredo, v vrednosti 247 tisoč tolarjev pa v četrtek po tečaju 95,5 (+O,l-odstot-no točko). V petek je njen enotni tečaj porasel na 95,6, prometa pa je bilo za 109 tisoč tolarjev. V torek je enotni tečaj obveznice RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo poskočil za 1,7-odstotne točke na 101,7 ob sicer majhnem prometu 83 tisoč tolarjev, v petek pa padel na 101,5 ob enakem prometu. V sredo je bil z obveznico SKB-ja 1 sklenjen aplikacijski posel v vrednosti 348 tisoč tolarjev po tečaju 95.0, kar predstavlja padec tečaja za 0,4-odstotne točke, v petek pa je bilo za 3.3 mio tolarjev prometa po enakem tečaju. d n ost n o delnico Rogaške, njen enot* ni tečaj je tudi tokrat padel za dovoljenih 10 odstotkov na 1260, promet pa je bil tudi tokrat skromen, saj ga je bilo le za 15 tisoč tolarjev. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 1134 (-10 odstotkov), ko je bilo za 193 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa Še za 9,96 odstotka na 1021 (206 tisoč tolarjev prometa). Z 1 1798 na 11800 je v sredo porasel enotni tečaj prednostne delnice UBK-ja, promet pa je bil skromen, saj ga je bilo le za 59 tisoč tolarjev, V petek je njen enotni tečaj padel na 11600 ob prometu 58 tisoč tolarjev. Sodobni računalniški program Access Računalnik da ali ne? Borzna kotacija A -obveznice Enotni tečaj obvezhice RSL 1 je v torek rahlo padel z 98.0 na 97,9, ko je bilo za 19,9 mio tolarjev prometa, vendar se je naslednjega dne vrnil na 98.0 ob 15.3 mio tolarjev prometa. V četrtek se je njen enotni tečaj zadržal na istem nivoju, ko je bilo za 1,9 mio tolarjev prometa, v petek pa je bi! prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 310 tisoč tolarjev po tečaju 98,2. Borzna kotacija B -redne delnice 12. 4. se je enotni tečaj delnice BTBR-ja tako rekoč zadržal na ponedeljkovem nivoju (porasel je le za 2 tolarja na 11000), ko je bilo za 275 tisoč tolaijev prometa, naslednjega dne pa porasel za 10 tolarjev na 11010 (55 tisoč tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 11020, ko je bilo za 55 tisoč tolarjev prometa. Enotni tečaj delnice Dadasa je v sredo padel s 119876 na 1 17743, ko je bilo za 1,6 mio tolarjev prometa (v torek prometa sploh ni bilo, kar je za to delnico dokaj nenavadno, vendar se tečaja ponudbe in povpraševanja nikakor nista mogla uskladiti). V četrtek je njen enoti tečaj porasel na 118911, ko je bilo za 4,3 mio lolafiev prometa, v petek pa padel na 118 480 ob 2,7 mio tolarjev prometa. V sredo Je enotni tečaj delnice Finmedie padel s 14828 na 14573, ko je bilo za 568 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 15000 ob 2,5 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj zdrsnil za 7,74 odstotka na 13840. prometa pa je bilo za 346 tisoč tolarjev. Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice MK Založba padel z 9099 na 9000, ko je bilo za 306 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 9089 ob 8,5 mio tolarjev prometa. V četrtek seje njen enotni tečaj vrnil na 9000. ko je bilo za malenkost manj kot 3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 9100 ob prometu 91 tisoč. Enotni tečaj redne delnice NIKE je pade! na torkovem borznem sestanku s 3841 na 3823, ko je bilo za 91S tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 3795 ob 2,3 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 3848, ko je bilo za 6,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 3811 ob 1,6 mio tolarjev prometa. V sredo je porase! enotni tečaj delnice Term Čatež s 757,5 na 763,3, ko je bilo za 505 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 764,8 ob 2,3 mio tolarjev prometa, v petek pa na 769,0 (769 tisoč tolarjev prometa). Borzna kotacija B -obveznice z obveznico LEK-a 2 je bil v sredo prijavljen aplikacijski posel v skromni vrednosti 34 tisoč tolarjev po tečaju 97,5, naslednjega dne pa še v vrednosti 277 tisoč tolarjev. Šele v petek se je prvič trgovalo z obveznico PTT Celje, prometa je bilo za 315 tisoč tolarjev, pa še ta je bil aplikacijski. V sredo je bil z obveznico PTT Ljubljana sklenjen aplikacijski posel v vrednosti 438 tisoč tolarjev po tečaju 99,0, karpre-dstavlja porast tečaja za kar 1,7 odstotka točke, v petek pa v vrednosti 585 tisoč tolarjev po tečaju 98,5. Po nespremenjenem tečaju 96,3 je bil v četrtek sklenjen apliacijski posel z obveznico PTT N. Gorica v vrednosti 255 tisoč tolarjev, v petek pa je njen enotni tečaj padel na 96,0. ko je bilo za 1,3 mio tolaijev prometa. Z obveznico Rogaške ! Je bil v vrednosti 600 tisoč tolarjev prijavljen aplikacijski posel po tečaju 85,5 (0,1 odstotek), v petek pa je njen enotni tečaj padel na 82,6 ob prometu 313 tisoč tolaijev. Neborzno trgovanje na trgu OTC OTC - redne delnice S 4380 je v četrtek padel enotni tečaj delnice GEA COLLEGE ^ede na tečaj 31. 3 , ko se je nazadnje trgovalo s to delnico, prometa pa je bilo za 88 tisoč tolarjev. Z redno delnico HB Brežice je bil v sredo prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 30 tisoč tolarjev po tečaju 2000. kar predstavlja porast tečaja za 50 tolarjev. V četrtek je njen enotni tečaj poskočil za 21,7 odstotka na 2434, ko je bilo za kar 1,5 mio tolaijev prometa (za to delnico je to kar velik prornei), naslednjega dne pa za 34,37 odstotka na 3271 ob prometu 798 tisoč tolarjev. Enotni tečaj redne delnice Intare je padel v torek s 3525 na 3500, ko je bi! v vrednosti 35 tisoč tolarjev prijavljen aplikacijski posel, naslednjega dne pa porasel na 3520, ko je bilo za 106 tisoč tolarjev prometa, V četrtek se je njen enotni tečaj zadržal na istem nivoju, ko je bilo za 70 tisoč tolarjev prometa, prav tako pa tudi v petek ob prijavljenih aplikacijskih poslih v vrednosti 563 tisoč tolarjev. Ob enem lotu prometa je v torek enotni tečaj redne delnice Rogaške porasel z 271,2 na 300,0, vendar je naslednjega dne zdrsni! na 2! 9,2, ko je bilo za 475 tisoč tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj neznatno porasel na 219,6. ko je bilo za 5,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 224,8 ob prometu 699 tisoč tolarjev. MM H I i A C»U »rvUi ton n N Bratlci 88250 «0808 82-238. T^.k. 0608 62-02 CHt« $4. ROOO 1*433.. 'T«l>-činske ustanovitven® podjetjih oz. večinski vp večinske ustanovitvene Čanja. Problemi pri djetjih v zvezi z izdela®^ dairanc bilance, ki J® računovodstkih ______________ - podjetja, ki še M« na po ZGD, niso z-vidiranju računovodskih lih H za leto 1994, . - f- - povezana podjetjiy šnjega odstavka ■ primeru predložiti plačilni promet in lidirano nerevidirano bi IJ. 04 HWS. - lahko sc pa podjeu rt «anid^ir5If1lU -A* odločajo o revidiranju poročilo Inštituta za r®’' SCJTCIIIipiCJ iUllJv. jof^i Ce to opravijo, ložiti revidirane račun Jt/ izkaze 6 mesecev zaključnega računa oz- se jr čim p rej lotijo. avgusta 1995, Večina podjetij bo revidirati svoje 1995. izkaze za leto 1995- ^l;^ namenjena dclničarje^.s)'. kazuje resnično ir® P®*’ ^j** (vouiviiv J y računovodskih izk®^° izraženim mnenjeni-j^^^j, '9S yg^n^, 20. aprila 1995 13 I ) I I iht p' pe pf g T^ostroj Modema oprema Ljutomer Životarjenje, itn' ejs fld m' jjH K) (W, iCdt *: jjti dl« ji' ,0 [iU ,ir ijl j lil r^' P k F* L’ 1^ d (I d d d 5' s tl 'f ift V gospodarstvo ki ni za jutri Rektor odstopil, podjetje pred sanacijo j® sklicana skupščina družbe Tehnostroj IsanacUs^ f*"* 'j^^ouier, kjer bodo razpravljali ter sprejemali pr; Jože Soavtor programa je tudi direktor po- v prvi polovici januarja odstopil s tega ” lastniknv^hlV**'^- ’*^®ktorsko mesto se ni prijavil nihče. Skupči-Ka' ™ morala odločati tudi o tem, kdo bo vodil podjetje. v ljuto- za pozitivno poslovanje. Nare-dvoi- ■ — " - izguba tudi deloma posledica prevzetih obveznosti iz stečajnega postopka. Modema oprema je prevzela vse obveznosti in ugodnejšo ceno, v primeru kompenzacijskih poslov pa si vezan na tistega dobavitelja, ki tudi ni najugodnejši, in tudi cene so večje, saj je vključen že posrednik. Toda, žal, temu se ne moreš izogniti.« Katere dejavnosti nameravate po predsanacijskem programu »izčistiti«, opustiti? »Mi smo prečistili celoten proizvodni program. Nekatere izdelke iz kmetijskega programa bomo opustili. Nekaj za domače in nekaj za tuje tržišče.« Je tisto, kar izdelujete za tuji trg donosno, se splača? »V določenih primerih se tudi dosegajo nekoliko nižje ali manj ugodne cene, toda z zni- Sporno v delitveno bilanco Po potrditvi mandata ve mu Članu Aleksandru še- no- pre- vidi se, da že od vsega začetka, . ževanjem stroškov in boljšo or- torej dogaja v Ijuto-"■'1^ L Gre vsaj za klJeun-Svodenja podjetja!, v’PeevsePnrt^®-"j.^’P® vzfiU-, riovo podietie 1 _ I po- -- o podjetje prenov. odplačila dol-novega po LB Pomurska obvezi djetja '^javo le Bojan zab^'’ j® povedal. loorpri,*' ■■■ “*^“Pscmi. -.i'‘®?*?^riobeneizja-?retJsedniV Povedal tudi odbora r^^nierah v Sč^i Pogovor o ^f^vljen pri- ^“ikovorii ie J®L Roškar, je Podietin ?,vrašanje. s.',,, Ve T, ■ ' 'n. (U Je pfr potrebna fi-pa lahko pre- ■ pozitivni re- so pogoj, da cev. I*osojilodajal- o^^s« leta in ““očili za .(-.Vanja načrtna le? neaar?'^"® Prekini- S;'vnega pošlo realne osnove •^ijslci ^anja tn 'ustvaril: smo se pred san a- Poslovno st ra- dili smo natančno analizo stroškov in izračun donosnosti proizvodnih programov, na osnovi katerih bomo potem opravili selekcijo proizvodnega programa tako, da bomo obdržali tiste programe, ki bodo predstavljali zdravo jedro podjetja in ki bodo donosni. Za letošnje leto tako načrtujemo okrog 550 milijonov tolarjev prodajne realizacije, kar pomeni skoraj 20-od-stotno povečanje glede na lansko leto. Skoraj 60 odstotkov te proizvodnje bo prodane na zahodnoevropska tržišča, predvsem v Nemčijo in Avstrijo, kjer smo navzoči že več let.« Je ta negativni tok poslovanja posledica stečaja oziroma prevzetih obveznosti starega podjetja ali pa izvira iz sedanjega tekočega poslovanja? .»To je povezano. Dejstvo pa je, daje v kovinskopredelovalni industriji že več let kriza, posebno v proizvodnji kmetijske mehanizacije. Vsi izdelovalci smo kmalu izgubili ogromno trga, saj smo bili vezani na prodajo na jugoslovansko tržišče. Za nas je predstavljalo 70 odstotkov trga. Tehnostroj je zelo hitro v celoti nadomesti ta izpad in v dobrem letu dni smo izgubljeno uspeli nadomestiti z izvozom na zahodna tržišča. Dejansko je ta ravno na račun tega, posluje z izgubo. Ta firma je bila že ob ustanovitvi obsojena na preživljanje, ne pa na razcvet. Mi še danes plačujemo obveznosti iz preteklosti, kar nam povzroča poleg likvidnostnih težav tudi probleme zaradi zastarelosti tehnološke opreme, katere ne moremo obnavljati. To pa se potem pozna pri produktivnosti in povečanih stroških proizvodnje. V prvi vrsti je potrebna finančna sanacija podjetja, kar je tudi pogoj za nadaljnje uspešno poslovanje.« Podjetje ima že od poletja lanskega leta blokiran žiroračun, ki ga uspete odpreti ob izplačila plač... j>No,:saj ravno to je povezano s tem. Da je problem likvidnosti že dalj časa. Naš proizvodni program pa je takšen, da zahteva precejšnja sredstva, ki nam jih vedno primanjkuje. To se potem pozna pri likvidnosti. Plače smo sicer izplačevali, včasih res z zamudo, v glavnem pa. Probleme rešujemo, kot se da. Gre za preživetje iz meseca v mesec.« Podjetje je zelo vpeto v kompenzacijske posle, kar ni dobro. Koliko izgubljate zaradi tega? jiVeste, daje na domačem trgu zelo malo plačilno sposobnih kupcev, tako da smo prisiljeni iti v kompenzacijske posle. To nam povečuje stroške nabave od 5 do 10 odstotkov, kajti normalno je. da Če kupiš z gotovino, dobiš ugodnejše pogoje. ganizacijo proizvodnje so tudi ti posli lahko pozitivni. Določene posle bomo obdržali, ker so za nas pomembni. Gre pa tudi za solidne kupce in dolgoletne partnerje.« Tehnoloških presežkov delavcev p predsanacijskem programa ne predvidevate? t^Kaj bistvenega ne.« Glede vašega vedenja so bila izrečena mnenja, da ni uspešno in bi vas bilo treba zamenjati. Zakaj kritika in kaj bi vi rekli o svojem vodenju podjetja? »Normalno je, da se išče krivca, ko je podjetje v težavah. Gotovo je vodstvo najbolj odgovorno za poslovanje podjetja, s tem se strinjam, Sam sem ponudil odstop z mesta direktorja, torej je bila to moja osebna odločitev. To ni bilo storjeno ne na pritisk delavcev niti koga drugega. Mislim, da smo družbo v teh razmerah - ne rečem, da smo jo vodili najbolje -vodili tako, da smo v teh težkih časi uspevali zadrževati obseg proizvodnje in zaposlenosti. Smo eno redkih podjetij, ki v teh Štirih letih ni zmanjševalo števila zaposlenih, razen če je kdo odšel po svoji želji. Zadržali smo trg in prodrli na zahtevna zahodna tržišča. Pojavile so se kritike na račun vodenja, zato sem se odločil, da mesto odstopim tistemu, ki je v tem trenutku to sposobnejši peljati.« MAJDA HORVAT sejem v Gornji Radgoni spet odpri svoja vrata '^življa tudi prečjem v gospodarstvu. Po dm-gi strani pa je državni proračun eden najpomembnejših finance- Btadbeništvo i’ - dodobra »rešujejo« Dr bodo prej ali slej Preveriti lui. na tujih gradbiščih. d' ' 'Minister za^, likar i6^ J®V9osii M 1''''"" do, •r za gospo- ctv, ''endat z \ da go. gradbeništvo enoletno zamu’ L? rjev naložb, in to prav take narave, da vključuje gradbene panoge. Te naložbe se pojavljajo v prometu. kjer je seveda odločilen avtocestni program, energetiki, šolstvu, zdravstvu in tudi inču- striji,« je menil Maks Tajnikar. »V prihodnje ni mogoče pričakovati, da bi gospodarska raz st izhajala iz dinamike javnih izdatkov ali iz deficita v državnem proračunu. Zato tudi ni mogoče pričakovati večje rasti tistih naložb, ki so bile do sedaj financirane iz državnega ! II f V * At /ni '51 «1 II rugi, kije »vskočil« namesto v. d. načelnika upravne enote Geze Farkaša, je vseh 26 navzočih svetnikov mestne občine Murska Sobota potrdilo sklep, da se nemudoma porušita Kučanova in Borakova hiŠa, ki sta za mesto prava sramota. Že drugič pa so obravnavali predlog statuta Mestne občine Murska Sobota. Do roka so prejeli pisne pripombe 8 skupin. Večino pripomb so na štirih sejah komisije upoštevali, saj so v mestnem statutu, ki obsega 158 Členov, spremenili kar 28 členov. opravljanje storitev oziroma so se avansirala sredstva na račun obveznosti za leto 1995. Ker tedanja občinska skupščina zaradi kronične nesklepčnosti ni sprejela rebalansa proračuna, so bile določene postavke po sklepih izvršnega sveta višje od predlaganega rebalansa. Po besedah Ernesta Ebenšpan-getja. kije bil član te komisije, zdaj tudi ni več suma o prekoračitvi pooblastil odgovornih predstavnikov prejšnjega izvršnega sveta. Komisija ugotavlja, da je bila poraba proračunskih sredstev za naložbe teritorialno forsirana na škodo sedanje mestne občine. Tako Kljub temu so po temeljiti razpravi sprejeli dodatni amandma Janeza Šarkezija na sprejeli 4. Člen statuta, iz katerega so Črtali del besedila »v naselju Černelavci«, ohranili pa »V Mestni občini Murska Sobota živi avtohtono naseljena romska skupnost«. Sprejeli so tudi kompromisni predlog Brigite Bavčar glede 30. Člena, po katerem morajo biti seje mestnega sveta praviloma enkrat mesečno, vendar najmanj enkrat v treh mesecih, ker so vmes dopusti. Komisija pa ni sprejela amandmaja o ukinitvi odbora za informiranje. Proti pričakovanju pa ni bilo širše razprave pri ponovni obravnavi odloka o zaključnem računu proračuna Občine Murska Sobota za leto 1994, saj ga prvič niso potrdili. Od skupne porabe lanskega proračuna, ki je znašala skoraj 2,56 milijona SIT, je bilo za investicijsko porabo namenjeno dobrih 1,23 milijona SIT. Največja poraba je bila decembra 1994, ko so bila v zadnjih dneh tega leta porabnikom nakazovana zelo visoka sredstva za je upravni organ nakazoval sredstva v obliki avansov za neza-četa dela, ni pa v celoti nakazal sredstev za že sklenjene pogodbe. Na ta način so ostala neopravljena dela in neplačani zneski v skupni višini več kot 27,58 milijona SIT za čistilno napravo in obnovo pločnikov v Murski Soboti. Zato je komisija predlagala, da se znesek neporavnanih obveznosti za objekte gospodarske infrastrukture v mestu v dogovoru z drugimi občinami vključi v presežek proračuna, ki bo predmet delitvene bilance med novonastalimi občinami, kar naj bi veljalo tudi za avans 60 milijonov SIT za nedokončano gradnjo cest. V presežek se vključi tudi 9 milijonov SIT, ki so bili porabljeni za ureditev prostorov krajevnih uradov v novih občinah Moravske Toplice in Rogašovci. Pred delitvijo ostanka sredstev stanovanjskega sklada pa se bo po delitveni bilanci nekaj Čez 19,58 milijona SIT rezerviralo za nadzidavo stanovanjskega bloka Vrtna 24 v Murski So- boti. MILAN JERŠE prihodnje lije v „ predvsem Vloga ‘kega Na zelo *'r4bi^^®*^henigtva sloven-vplival PriboritJ’ Pačin žbuS"’‘°‘’*rov, prek prjsn^^.‘'“včnih Panoge 3® ‘^No^vno^tm kradbet?®«! kater? '"‘^nzivne Je Ni Irrdi '»'kolit °ralo grad?®"^"®’ Sije v naljšel “?®riištv- In visoki ':® nlnog; ’ajo Predv! le a '^^istvo ob rece- go- 11 in- oizkimi zao- ' pov. r i- v S .1 r V ' ■■ P* i 1 9 Dicilil i t I 9^ Minister za gospodarske zadeve dr. Maks Tajnikar je v torek odprl Gornji Radgoni 8. sejem gradbeništva. Na sejmu, ki bo odprt do 22. aprila, razstavlja 212 domačih in 138 tujih razstavljalccv iz 22 držav. Letošnja ponudba gradbenih materialov, strojev In opreme ter drugega je zares velika. Vse to nekako nakazuje, da ob vedno večji rasti gospodarstva oživlja tudi gradbeništvo. Za zdaj predvsem zaradi naložb, ki jih financirajo z državnim proračunom, v prihodnje pa bo treba gra« diti razvoj veliko bolj na tujih trgih Foto'J Zauneker proračuna. Naložbe v cestni in energetski program, šolstvo, zdravstvo in kulturo bodo v glavnem ostale na ravni, ki je bila značilna za leti 1993 in 1994. Bodo pa te naložbe Še naprej zagotavljale določeno stabilnost vsaj enega dela gradbeniških sektorjev. Visok delež izvoza v strukturi bruto domačega proizvoda slovenskega gospodarstva dokazuje, da tudi gradbeništvo ne bo moglo in ne more živeti, ne da bi bilo vključeno v mednarodno poslovanje. Usmerjenost zgolj na domači trg ne dovoljuje obstoja gradbenih podjetij. Naša gradbena podjetja bodo torej morala iskati svoje tržišče zunaj Slovenije ne glede na oživljanje jjospodarske rasti na domačem trgu.«Tako minister za gospodarske dejavnosti. Dodal je, da gradbena podjetja ne bodo v izrazito ugodnem položaju, saj bo njihova konkurenčna sposobnost po eni strani ogrožena z relativno trdnim tolarjem, po drugi pa z visoko bruto ceno delovne sile. Pa vendarle; »Politiki standardov in zaposlovanja ter carinska politika bodo lahko delno zaščitni domače gradbeništvo, nesporno pa bo tudi gradbeništvo moralo povečati svojo učinkovitost in čimprej doseči učinkovitost na ravni podjetij razvite Evrope.« Na letošnjem gradbenem sejmu v Gornji Radgoni, ki bo odprt do 22. aprila, razstavlja 350 podjetij iz domovine in tmine ZsČob krajšem sprehodu med sejemskimi eksponati dobi Človek vtis o bogati ponudbi gradbenih materialov, strojev in opreme ter o velikih gradbenih dosežkih. Ko bomo še konkurenčni s cenami, potem bo dejavnost dobila Še večji razmah. Da je to mogoče, dokazujejo prva letošnja gibanja: v dveh mesecih so naši gradbinci opravili za 1,4 več delovnih ur kot v enakem lanskem obdobju. Ni pa se nam bati tudi za strokovne kadre, saj imamo dobre izobraževalne ustanove, denimo srednjo gradbeno šolo v Mariboru, ki seje na sejmu (celo v okviru otvoritvene slovesnosti) še posebej predstavita. Š SOBOČAN 14 vegtnik, 20. aprila^j odsevi mladosti Ali veste? Piknik z Rdečo kapico (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigama in papirnica DOBRA KNJIGA M, Sobota.) Prejšnjič smo vas spraševali, če veste, kje ponavadi gnezdijo čmrlji. Dobili smo precej pravilnih odgovorov, in sicer da si naredijo svoja gnezdišča nekje v zemlji (lahko tudi pod staro travo, kje na podstrešju idr.). Našo nagrado (kot izžrebanec) pa si je tokrat zaslužil GORAN VUKAN iz Budinec. Čestitamo! KUPON št. 31 - ALI VESTE Ali veste, kaka se začenja slovenska narodna, iz katere je naslednji verz; Ko mlinček ropoče in voda Šumija ...? Odgovore (s kuponi, če želite sodelovati pri žrebanju) pošljite na naš naslov najkasneje do 26. aprila in pripišite »ALI VESTE«. Na polju Danes smo bili na polju. Opazovali smo, kako sta zrasla pše-nica in ječmen. Sedaj ju škropijo. Tudi Nastjin očka je peljal škropivo v cisterni. Kmetje so posejali tudi sladkorno peso in posadili krompir. Sedaj pripravljajo njive za setev koruze. Oljna repica pa že cveti. Čebelice letajo s cveta na cvet in nabirajo med. Nad poljem je le- tela tudi štorklja. Spustila se je na sveže zorano njivo. S kljunom je nekaj pobrala. Morda je bila miška. TAMAR MUHIČ, 2. b Podružnična OŠ Dokležovje Naša prihodnost je (V domišljiji) Nekoč, ko sem bil še majhen, še dobro se spomnim, sem šel k prijatelju, ki je živel na drugem koncu gozda. Bil je lep sončen dan. Ko sem stopal po gozdni poti, meje spreletel strah. Že od nekdaj seje govorilo, daje gozd poln lačnih volkov. Lahko bi Šel okrog po poljski poti, toda izbral sem si bližnjico po gozdu. Ne vem, zakaj. Ob gozdni poti sta rasla pritlikavo grmičevje in robida. Dišeče jagode so kar vabile. Jedel sem jih in jedel, tako da sem bil ves rdeč okrog ust. Nenadoma sem zaslišal rahel šum. Začudi no sem pogledal naokrog. Morda kaka radovedna žival, sem pomislil. Kaj pa, če je bil volk, me je spreletelo? Oblil me je hladen polt in s hitrimi koraki sem krenil dalje. Gozd je postajal čedalje temnejši. Nenadoma sem spet zaslišal tisti šum. Prihajal je iz bližnjega grma za mano. Tedaj sem z vejo zadel v nekaj mehkega. Iz grma je nekaj hitro skočilo. Prestrašil sem se, da mi je srce skoraj padlo v hlače. Pred sabo sem zagledal dekletce z rdečo kapico. Bila je še bolj prestrašena kot jaz. Torej mi je ona ves čas sledila! »Kdo si?« sem jo vprašal. »R... R... Rdeča kapica,« je plaho zajecljala. »Tako me kličejo, ker vedno nosim tole rdečo kapico, ki mi jo je podarila mama.« »Kam pa si namenjena s košarico?« sem jo vprašal. »K babici grem. Bala sem se. Mislila sem, da si hudoben lopov, pa še volkov je mnogo.« »Pomiri se, saj jih gotovo ne bova srečala,« sem jo potolažil. Skupaj sva šla dalje po ozki gozdni poti. Nenadoma pa, kakor da bi kaj priletelo iz zraka, se je pred mano postavil volk. Rdeča kapica je od strahu zacvilila, jaz pa sem na debelo požrl slino. »Brez panike, jaz sem dobri volk,« je rekel, »Kam pa sta na- menjena ob tem času,« ga je zanimalo. »Jaz grem k prijatelju. Rdeča kapica pa k svoji babici,« sem odgovoril. Potem sem se še opogumil, rekoč: »Kaj bi rad? Nisva užitna!« »Ne. ne... Saj sem že rekel, da sem dobri volk. Razmeroma,..« se je zarežal. »Kaj pa tako diši? Piknik! Mmm... Šunka, sir, kruh, vino ... Same dobrote nosiš v košarici. To bo pojedina. Daj mi jo že!« »Neee, to je za babico!« je zajokala Rdeča kapica. Toda volk ji je neusmiljeno iztrgal košarico iz rok in se zapodil po stranski potki. Pognal sem se za njim. Toda on je bil hitrejši. Kmalu mi je izginil izpred oči. Počasi sem šel po njegovih sledovih. Prišel sem do jase. Zagledal sem volka, kije sedel na štoru in jemal dobrote iz košarice. Nisem si mu je upal vzeti, vendar je volk mislil, da nameravam storiti prav to, in me je ujel. Zakričal sem, da je odmevalo daleč po gozdu. Le kje je Rdeča kapica? Volk me je zvezal, nato pa nemoteno malical. Pojedel je že skoraj pol klobase. Ob misli, da bom morda po klobasi na vrsti jaz, sem sc zgrozil. Nenadoma pa je glasno volkovo cmokanje prekinil močan pok. Volk je Lztiuljil oči in se brez besed prevrnil ter stegnil vse štiri tace. Nekdo ga je ustrelil. Prevalil sem se na hrbet in zagledal lovca. Rdečo kapico in njeno babico, »Hvala Bogu, da si živ,« se je veselila babica. Lovec sc je sklonil in prežal vrv, ki je bila tesno ovita okrog mojih rok in nog. »Ni veliko požrl,« je rekla Rdeča kapica, »dovolj je ostalo še za vse.« Posedli smo okrog štora in začeli jesti. Še prej je lovec odvlekel vstran mrtvega volka. Lepo smo se imeli, bil je iep piknik. IZTOK HERIC. 8. a OŠ II M. Sobota DE/vlS l-tr- 2..C. OA. I h r--------------t • Pišite, nsite, sodelujte. Štorkljin dom Spomladi, ko nekega lepega dne kokoši na paši preSh^ no zavreščijo ob preletu sence velikega ptiča, vem, da je^ : šel težko pričakovani čas - čas sonca, Iju^zni. brstenja in -tenja. ptičjega petja, otroškega veselja, vračanja štorkelj - Tudi mene je nekega jutra prebudilo glasno klopounl^ Stekla sem na dvorišče in zagledala čmo-bclo ptico. Sed®**!; v gnezdu, ki ga je jeseni zapustila. Z dvignjeno glavo je vala pokrajino obog sebe, kot da bi hotela ugotoviti, ih J® res njen dom, njen rojstni kraj. Ko je vzletela, sem se da se ne bo več vrnila. Kmalu pa sem spoznala, da je bil sb" odveč. Opazila sem jo v spremstvu še ene štorklje, kakoIL nosno leti proti našemu domu. V kljunih sta držali veji®® obnovo razpadajočega gnezda. Ko sta ga popravili, je znesla jajca in čez čas so se zvalili mladiči, ki so prinesli srca veselje in srečo. Štorklje so namreč simbol življenja. Nekoč so starši otrokom govorili, da jih je prif®*’ štorklja. Veijamem, daje v tem tudi kanček resnice, saj seje mol rodil tisto leto, ko so prišle k nam prve štotklje. Žalosti^ misel, daje ravno človek tisti, ki ogroža obstoj štorkelj- Tol naš veliki pomurski zaklad. MIHAJELA ČRNKO. OŠTiS*®* hišk®' P, s.: Ta spis sem napisala že v 4, razredu, ko sem , vala še podružnično OŠ v Ciedcrovcih, Podobno sem dožhfl** , | tudi letos, ko so se štorklje spet vrnile. problematična Največ vprašanj imam o naši prihodnosti. Zelo si želim, da bi jih lahko komu postavil. Najzanimivejše vprašanje se mi zdi, kaj se bo zgodilo z našim planetom Zemljo. Po mojem mnenju bo nastal velik kup odpadkov. Zrak bo tako umazan in smrdljiv, da bomo morali nositi maske. Ne bo več nobenih gozdov in travnikov. ki dajejo lepoto našemu planetu. V rekah ne bodo več pla- vale ribe in tako tudi ribiči ne bodo več posedali ob njih in uživali. Ljudje sploh ne bodo upali iz hiš, kajti do pasu bi padli v smeti. Pojavljale se bodo razne bolezni zaradi elektrarn in tovarn. ki bodo uničile ozonsko plast. Bolezni pa bo prineslo sonce, Najbolj si želim, da bi se Zemlja ustavila in se vrtela v drugo stran, kajti tako bi bila narava še naprej čista in lepa. MARJAN KELENC. 5. raz. OŠ Prežihovega Voranca Sred. Bistrica Nastalo je novo življenje Nekega dne smo prinesli v šolo lončke z zemljo in fižol. Dogovorili smo se, da bomo opazovali, kako bo nastalo novo življenje rastlin, V tri lončke smo posadili fižol in jih oštevilčili. Prvi lonček je odkrit, drugi pa je pokrit s škatlo. Oba zalivamo vsak dan. Tretji lonček pa zalivamo samo enkrat tedensko in je odkrit. Opazujemo, kako fižol raste. Najlepši je v prvem lončku, saj je velik in zelen, V drugem je prav tako velik, vendar je rumen, ker nima zadosti svetlobe, V tretjem lončku je najmanjši fižol, ker smo ga slabo zalivali. Spoznali smo, da rastline najlepše rastejo, če imajo dovolj toplote, vlage in svetlobe. SARA VARGA, 2. a OŠ Bakovci prihod v zavod Bilo je mrzlo zimsko jutro drugega decembra 1993, Z mamo sva čakala socialno delavko. Prišel je čas odhoda. Odpeljali smo se skozi Pernico, Lenart, Gornjo Radgono in mimo Križevec v Veržej. Sprejela nas je socialna delavka. Mama je spila kavo, jaz pa čaj z limono. Nato smo si ogledali zavodske prostore. Čez nekaj časa sem se moral posloviti od mame. Odšel sem v šolo. Ko je bilo pouka konec, sem šel v zavod. Sprejela me je vzgoji- teljica in spoznala sva sc. Nato so mi pokazali mojo spalnico. Čez čas pa sem odšel ven na sneg. Nekaj časa sem sam hodil po njem. Potem sc mi je pridružil sošolec Aleš. Pokazal mi je delavnico, vrtec, šolo, park in parkirišče. Bil sem vesel. Čez nekaj časa pa se mi je stožilo po domu. Potolažil meje naš vzgojitelj. Zdaj sem v zavodu že leto dni in je kar v redu, da sem tu. BRANKO KRALJ, 3. raz. OŠ Veržej Tebi, mama Kakor žarek sonca vsako jutro me zbudiš; tvoj nasmeh me bodri, ko v srcu me teži Prijateljica vseh prijateljic si mi ti, saj vedno pomagaš mi. Tvoje besede tolažijo me. Svoje življenje zame živiš, vse noči ob meni bediš. Tebi, mama, poklanjam pesem to in rečem: Hvala ti! Nikomur te ne dam, saj rada te imam. KATV KOCET, 8. a OŠ Bakovci Moj oče Mojemu očetu je ime Gabrijel. Star je petdeset let. Ima svetlo ijavc lase in sive oči. Je srednje velike postave. Njegov obraz se mi zdi poseben. Ne oblači sc rad lepo. Ni več zaposlen, večkrat pa opravlja nevarno delo s traktorjem, zato je včasih utrujen. Dobro se razumeva in imava se rada. Včasih je dobre volje. Ko pa prinesem domov oceno 3, ni zadovoljen, ampak žalosten. Ko ga ljudje ne potrebujejo, ima prosti čas. Potem sedi pred televi-zoijem in gleda kavbojske filme. ANDREJA JURSA, 3. raz. OŠ Janka Ribiča Cezanjevci Naše okolje Kar poglejte, kakšno je naše okolje! Odpadki se valjajo vsepovsod. Ali jih ne bi bilo enostavneje vreči v koš? Na naši šoli smo v tem šolskem letu ustanovili ekološki krožek, ki ga vodi učiteljica Marija Poredoš. Idejo za ta krožek smo dobili v času Bujraških ekoloških dnevov v Ižakovcih. Udeležili smo se dveh očiščevalnih akcij Pobrežja reke Mure in struge potoka Črnca v Beltincih. Ob Muri smo nabrali za cel zabojnik odpadkov. Lotili smo se tudi urejanja struge potoka Črnca, ki teče skozi Beltince. Tam ima voda zdaj prijeten tok. Izmučeni, vendar zadovoljni, da smo nar«^ e 1^1 koristnega, smo se V raziskovalni čujemo in spremljamo Prekmurju. To boino n jeseni, ko bodo štorklj® iz naših krajev. Te P*^'^ Jil! reč kazalec ohranjenosti rokavov in mrtvic, Pripravljamo se tudi. merili onesnaženost n® vode in zastrupljenost^ Cc imajo starejši do ok' j zaničevalen odnos. mladi bolj skrbeli za vse nas obdaja. Najbolj in srečni pa bomo, ekološka prizadevanj®' rokavov in mrtvic. sadove. MARTINA 6. a, GS V; Ubogi ptički Bil je sončen dan. Jure se je odpravil v gozd, Tam je videl ptičke. Hotel jim je nagajati. Veja se je zamajala in ptički so padli na tla. Potem seje zamajalo še Juretu in tudi on je padel z veje. Zdaj leži v bolnišnici ves obvezan. MITJA ROUS, I. b OŠ Radenci Nove oblike izobraževanja odraslih Ohranjanje narodnega bogastva Po zgledih iz Anglije in Skandinavije se je tudi Ljudska univerza M. Sobota odločila za študijske krožke - Na Tišini »študirajo« ve-zeitie narodnih motivov na tekstilu Minuli velikonočni prazniki so bili za krajane Tišine in okolice nekaj posebnega. V soboto in nedeljo so si lahko ogledali zanimivo razstavo, ki so jo pripravile (v veroučni učilnici) članice oziroma obiskovalke študijskega krožka. Le-ta se je začel februarja in bo (rajal do konca maja, obiskuje pa ga 9 domačink. Razstavili so različne prte in prtičke, košare in cekarje, remeitke in druge izdelke, ki so jih ljudje od nekdaj pripravljali ob največjem krščanskem prazniku. Osrednje mesto pa je imet seveda tradicionalni prekmur- Bili smo na razstavi r moja. Bila sem zelo I^ A ■ Šoštanju Razstavljene so bil® 1 v soboto smo se peljali s kombijem na razstavo likovnih del v Šoštanj. Med potjo smo peli pesmice in se zabavali. Tja smo prišli ob 10. uti. Najprej smo si (pedali razstavo v osnovni šoli. Videli smo zelo veliko risbic, ki sojih naslikali učenci osnovnih šol in vrtcev po vsej Sloveniji. Tudi z naše šole so bile razstavljene 4 risbice. Med njimi je bila tudi boljše risbice, ki jih j misija. Po ogledu kulturni program. i:i: 4...4: „.,1.4,^.n,41 a lU * 'rt lili tudi priznanja najboljšim. Na koncu^j_ gostili s hrano in Ta dan mi bo ostm spominu. Pomeni mi iP dbudo za nadaljnje u®* sanje. JANJA OŠ p® ski viizenski zajtrk. S tem so članice študijskega krožka želele prispevati k ohranjanju tradicije ter opozoriti na vso lepoto in raznovrstnost starih običajev, obenem pa spodbuditi sovaščane, da tudi sami obudijo stara znanja ter uporabijo svoje spretnosti in domišljijo. To je bila tudi javna predstavitev njihovega dela. Razlika med študijskim krožkom in klasičnimi tečaji je namreč v poudarjeni sa- ce*' mostojnosti udeležei*^^ izobraževalnega p® žabni značaj, Udetez®^ rezultate svojega del® jtž* fcHmalno ali neformalm' tl i-:kVrtrse»i t* J izobraževalnega pa ti javnosti. , ea Za takšen krožek ' -Gs prihaja k nam iz dinavije - pa je .rri^ 4®^ ščeno, prijetno in razpoloženje. r J' I I y.6stnikj 20. aprila 1995 15 I 1 !' ! i- f i’ d ;!( )• 1 t t t I I 11 t e I I ne zgodi se vsak dan h 1 >1 6'' iT d* iit*l <4 P! r Skoraj kot nekoč /z tajništva, kjer je pri svoji obveščevalni službi dobila Svetovni den zdrevstva je mino b ten, ka so gor H zvezde vam kažejo i nove podatke. Vsa zadihana je hitela pripovedovati: »Uanes bodo enim delili delovne knjižice. Tisti v prvi rundi so bili začasni tehnološki višek, tlanašnji bodo prišli, ks otroške paralize pri nas praktično več nega zavolo dobre preventive. so pa tiidi gor kdo med /M trajni « nami dobil knjižico?« je vprašal Frančišek, — muu nnjiztcor«je vprašat rranciseii, * 5 w' /J boste dobili,« je rekel Zožo. jaz sem pa slišal, da bodo škrici prvi,«Je bit Frančišek maščeva- mino. ten. »effiNj. šfcrici bomo zadnji, ker bomo ttijlrtne, ko nas boste vi tožili,« je zmagoslavno končal »Uobeden od nas šv nf no jw dvie eflkM. oli se bomo kregali,« je mirila duhove Mica. ‘Pcmislite. kakšna aoo.s Knjizico m potem imas mu^^« e taumjano meditirali Cene. vZJutraJ dežuje, n se zbudiš m prvi hip po tliš, sedaj pa- krasota, dobiš knjižico in potem imaš mir,« je začel pa v 'norain vstati, se obleči, potem pa na dež ati sneg alt tneglo s zoo. Tam me čaka dolgočasen dan, dolgočasni sodekrtci _ Rar ’!‘‘^'>kraipase Zaveš, danes mi ne bo treba vstati, stuibe ni mi, cAmrJ j« ----------------- uanes mi ne bo treba vstati, sfuitre flt 1*4 J •** w mirno zasplš Še za uro, dve. Potem vstaneš. K- napravii. spUei lrfl»o m ^fcš v galerijo ali knjižnico, če Je medtem nehalo deževati, lahko greš v ali park ...~ boš pa jedel, ko se vrneš iz parka?« gaje prekinil Janko, •enostavno, mogoče .c..-., --u toče si -. mogoče si delničar velike in ugledne firme ali igralnice, mo-podedoval gozd, ki ga ni moč prehoditi v enem dopoldnevu, ali trgovino, mogoče kotel. Če ti je sreča se M - markah. wc in te čaka sedem do osem tisočakov mesečne pm • markami ^kko si tudi lastnik kotela, ki si ga last/ttntl šrediffl, ali pa ustanoviš n,—»-t- Vtoi t- ‘ • vstanoviš sestrskofirmo. Bratska gre po gobe z vsemi dela- ■» 'O Ongovi vred, tehipa ostane sestrska z vsemi osnovnimi sredstvi . r »i člene, poflo^j goralu bomo vsi na cesti ali v parku, ^trtelov,« je tekla Mica. vMeni manjka še dvajset let do ^inine. tebi deset, drugim tudi nekaj takšnega, kaj bomo počeli- * ^iMje bo, da gremo na malico, danes imajo burek,« je mend Zb/o *. kar socializma ter bratstva in enotnosti. Je ravno *^.kar e "«eK,«je prenehal sanjariti Cene. •lun po (It) mogoče pica,« seje veselil Fran ■ v kapitah- •Toko bomo v enem samem dnevu naredili pn » Cene skitnil tdeolašlti) debato. . Mitnica. »Fa *^sevrnemot bureka, pobom pristavila za ka ,J Konec je ™ ne bi pozaMi. vi moški, danes pere sko e > utiuvo » ^^toiizmo, ko ste nam le za dan ženn nnr/> ^trn žena naredili kakšno manjšo uslugo « ^^^^itttri izredno dober, skoraj kot v starih časih, kakšna bo pica?! rl' 'S.Ž?’ sa Gotske k 1 BORIVOJREFE ;i. ■ ‘^4. » ----živalske vrste na ■■»vrsKe krtve sodijo med najbolj s ^ntlji. r^llvoifn btumrtlr skušajo dosledno spo- bgovtae s temi avriml- Na Novi ^i^i cariniki obilico s^ejo in v me«cai imajo tamkjdržavici^ Seveda pa neltrth morskih poti med veliko lenega Puiflv. ^e mote nadzorovati možnosti, da bi preoovpa*—- • prepovedano trgovino izkoreninili. i| prišli, ka je pa paralizirano zdravstvo na cejloj črti, pa ka za tou vrsto paralize pri nas cepiva nega. Pri ton niti ne Stemo, ka je gospoud Rugelj gladovno stavko. Cepiva pa tiidi nega prouti turni, ka je sigdar menje Slovencof, pa po Belekovoj računici po takSon okouli leta 2150 Slovenci cu grunt pridejo - izumrejo, čiglij ka mamo možnost po satelitskoj televiziji bar dvakrat na keden vnoči gledati seksualne pa erotične, P* pobujšljive filme, pa čiglij ka gospoud Papež večini slovenski katoličanof v svoji nouvi knjigaj ne pistlj zvineSnje nadziranje pa preprečevanje rojstev pa tudi nej spočetij. Naj prej ostane tak kak Boug da. Ka bi podprli. OVEN \ Ona: Nekdo, ki ga prav dobro poznaš, se bo posku-y šal vrinili v tvoje osebno življenje in storil marsikaj, ' da bi ga opazila in ohranila v lepem spominu. Zakaj ne bi enkrat tvegala in si privoščila tudi kaj novega? Od; Obnašaš se. kot da ne veš. kaj bi rad, zato si se že marsikomu prav pošteno zameril. V bistvu pa je to le površinska maska, za katero boš poskušal skriti svojo ranljivo naravo. Še preveč ti bo uspelo ... I ~ BIK \ Ona: Zbegana boš, ker se enostavno ne boš mogla ' odločiti. Možnosti bo več in ena bo mikavnejša od i| I 1 razmnoževanje Slovencof tiidi materialno te inekcije pa nišče ne vUpa naprej prnesti previ moj pajdaš Bela, Steri se ovak eSče izda strinja pa prisega, ka prejk dobroga seksa ga nega, liki nej na televiziji, praktično. druge. Na koncu se boš sicer odločila povsem intuitivno, a ne bo zato učinek prav nič manjši. On: Poskusi se usmeriti v svojo okolico bolj v smeri prijateljstva kot poslov. To ti lahko v prihodnosti še zelo koristi. Glede partnerice so tvoje skrbi povsem odveč in dobro bi bilo, če bi se ji opravičil. I z dobro obveščeni krougof je tiidi zvedo. ka se skupina Slovenk odpravla V Indijo. Vabijo ka se ji priključi čim več. Z medijo! so zvedile - preštele, sledečet uradno, statistično je dokazano, ka je v Indiji vsaki 54 minut posiljena ena ženska. Naše bi se z eroplanon odpelale ta. pa bi na sako štirdesetpeto minuto ena izstoupila. S ten bi si mogouče v Sloveniji malo opomogli pa bi tbdi ftelili manjoust slovenski korenjeke!. DB reviji aledinaklh pevskih zborct v toboLi ■dni B pro^HBH bili j tak nad 1 DVOJČKA Ona: Bolje bo, da ne razmišljaš o maščevanju, saj je trenutek prej primernejši za pomiritev. Proti koncu tedna boš prišla v položaj, ko se bo potrebno odločiti o veliko več stvareh, kot boš pripravljena. On; Pri nekaterih stvareh si preveč zaverovan vase, kaj lahko pa sc ti pripeli, da se ti bo vse skupaj pošteno izjalovilo. Malo manj govori In več delaj, saj bodo tvoja dela govorila kar sama od sebe. ao ke SO eettBnu posludalei t«ai navoji naj bdli dorBsll, PTaaelo glsben* vigojati Brat Dtouti. RAK Ona: Dobro premisli, kaj delaš, saj se boš na koncu v nastavljene mreže ujela prav ti. In takrat ti ne bosta pomagali niti tvoja samozavest niti aroganca. Le stežka se ti bo uspelo izkopati iz nastale zmede. On: Ugotovil boš, da so njene misli precej podobne tvojim. In četudi se ti bo vse skupaj zdelo kar nekako prelepo, se boš na koncu vendarle znašel. Izkoristi priložnost, saj se zlepa več ne bo ponovila. Debelih 5.200 dolarjev Na letališču v Dubaiu v Združenih arabskih emiratih je neki tranzitni potnik dat natakarju 5.200 dolarjev napitnine, ko mu je prinesel steklenico vode. Ko je natakar preštel sveženj bankovcev, ni mogel verjeti svojim očem. Gosta, ki je bit oblečen v tradicionalna arabska oblačila, je opozoril na visoko vsoto, vendar ta ni želel ničesar nazaj. Lastnik kavarne je gosta še enkrat opozoril, vendar ga je ta zavrnil z besedami; »Ne obremenjujte me. To je za mano. Imam kup denarja.« Natakar pa denarja vseeno ni smel obdržati. Vzel mu ga je vodilni varnostni uslužbenec, ki je povedal, da je vsota previsoka za napitnino, in napovedal preiskavo. Na Sumatri se en pračlovek? Mit o Jetiju med znanstveniki še vedno živi. Tokrat iščejo britanski znanstveniki domnevnega pračloveka na indonezijskem otoku Sumatra. Strokovno mu rečejo orang pendek (majhni človek). Skupino raziskovalcev vodi nekdanja novinarka Debbie Manyr, predsednica Društva za ohranitev flore in favne, ki ga podpira indonezijska vlada. V delu pragozda v naravnem parku Kerinci Sadlat je prišla na sled 75 cm visoki človeku podobni opici. Za zdaj ima odtis njenega stopala, morala pa jo bo vsaj posneti, če hoče dokazati, da sploh obstaja. Jezna Romunka se je hotela maščevati svojemu soprogu, zato je najela kriminalca, da bi pod možev avtomobil nastavil bombo, za uslugo pa mu je plačala 425 dolarjev, je sporočila romunska policija. , Pri razstavljanju bombe jc umrl policist, Sest pa jih jc bilo ranjenih, soprog, ki mu je bila bomba namenjena, pa je ostal nepoškodovan. - Bomba je eksplodirala, ko jo je policija želela razstaviti. Zakonca se ločujeta in žena se je želela maščevati zaradi spora v zvezi 2 razdelitvijo soprogovega zasebnega podjetja. LEV Ona; Prehitro se boš odločila, vprašapje pa je, ali bo tvoja odločitev pravilna. Nekdo se ti že dalj časa poskuša približati, zato kar dobro poglej okoli sebe, da ti kasneje ne bo žal. On: Najprej ugotovi, ali si sposoben resnega in odgovornega življenja v dvoje, šele potem se spusti na takšno pot. Zgodilo se bo tisto, kar si si že dolgo želel, vendar boš na koncu skoraj nekoliko razočaran. DEVICA Ona: Življenje si boš uredila predvsem s potrpežljivostjo. nikakor pa ne z nenadnimi odločitvami. V večji družbi boš nepričakovano odkrila, da so te pred kratkim pošteno potegnili za nos. Nikar ne bodi užaljena. On: Lepo Je, da si se povsem posvetil novim dolžnostim, ki so |, pred tabo, toda ni ti treba pretiravati. Imaš še dovolj časa, da si I I poiščeš smisel življenja Se v čem drugem, ne samo v trenutnih , zaposlitvah. TEHTNICA Ona: Počitek, ki si ga načrtovala, bo potrebno še malo preložiti. A vseeno se boš prav prijetno zabavala, saj boš proste trenutke preživela vbližini neko- | ga, ki ti že dalj časa ne gre iz glave. On; Tista, ki te je že popolnoma omrežila, ti enostavno ne da miru. Sicer ti bo malo nagajala, vendar so ji tvoji nameni še kako všeč. Nikar se ne obotavljaj, saj lahko zamudiš še veliko več, kot si misliš. i ŠKORPIJON Ona: Čustva ti bodo pokvarila načrte za konec tedna, vendar bo dolgoročno gledano to prav izjemna »naložba*. Nikar ne dopusti, da se ti vse skupaj izmuzne iz rok. Prijeten večer se bo prelevil v še prijetnejšo noč. On: Poskrbeli boš moral za kopico stvari, ki so ti bile včasih le v zabavo. Obeta se ti kar resen zaplet na poslovnem področju. Dobro bi bilo, če bi sc resnično potrudil, kajti v nasprotnem primeru se lahko stvari zelo poslabšajo. v' ,<7 K (S* ti/A v. r ‘if I I il<' ! l * .. I I/ / f • a • I -1 X I odveč. STRELEC Ona; Vsaka ljubezen je na neki način slepa in se vdaja nekontroliranim čustvom. Tvoja sreča pa je predvsem v tem. da imaš pametnega in razumevajočega partnerja, zato je tvoj strah popolnoma On: Se vedno se ti ne bo uspelo unesti, kar te bo v prihodnosti še kako teplo. S prijateljico se boš zapletel v zanimiv pogovor, ki ti bo odkril pravo podobo njenih čustev. Nikar ne omahuj, ampak napadi! KOZOROG Ona: Spomnila se boš nekdanje priložnosti in se zamislila nad svojo realnostjo. Dobro bi bilo poskusiti. mogoče Je prijatelj še vedno podobno razpoložen kot nekoč. Toda potrebno bo nekaj truda, kar pa je odvisno samo od tebe. On: Nikar ne nasedaj na navidezno hladnost določene osebe, saj je vse skupaj le dobra in premišljena igra. Odlično boš investiral, vendar boš z rezultati le delno zadovoljen. Toda vse se bo kaj kmalu razjasnilo. VODNAR Ona: Živiš v popolnem kaosu, vendar te lahko tudi takšen življenjski stil kaj hitro privede do nepričakovanega dobitka - predvsem na ljubezenskem področju. Prijateljice ti bodo poskušale nekaj podtak- niti... On: Izogibaj se provokatorjev, ki te hočejo na vsak način zmesti in zapeljati na napačno pot. Predvsem boš pred dilemo, ati naj daš prednost ljubezni ali poslovnim zadevam. Odločitev bo težka! RIBA Ona: Včasih se obnašaš tako, kot da te ni življenje še ničesar naučilo. Nad neko zadevo ne bodi preveč razočarana, ampak poskusi živeti tako, kot si si začrtala že pred časom. Ponujeno pa kar sprejmi. On: Prišel bo nepričakovani finančni priliv, ki bo dodobra popravil tvoj finančni položaj. Je že res, da ni vse v denarju, zato ti ne bi Škodilo, če bi pogledal tudi kam drugam. Prav prijetno boš presenečen... III I! I ,i 1 s5SŽ MB r I •-. -.1 ■ Merkurjevih 31 wo r I |■*■l ■ Vroče cene veljajo od 13. aprila do 6. maja za izdelke v zalogi, za takojšnja plačila ali na posojilo. >MER z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4% in najtreČ 8 % ceneje! A; v. « ■ pralni stroj, Gorenje, WA 709 X 70435,20 kotna brusilka, Bosch. PWS 550 11.63340 m: 5 4? r- »tu J glasbeni stolp, S0NY, HCD - A 290, digitalni raW CD gramofon, dvojni kasetofon, daljinski dva zvočnika in deset audio kaset (E 60 SON^ j 79.»«? "1 n pomivabti stroj, Gorenje, S 603, v befi afi rjavi barvi vnaimk, Bosch, 420 RE 12.832,w '|■■■■| , 'i 1 > rJI I opekač kruha, Elma, TR10 "Tl ■i ■? t ' ■ petrielna pnevmatska garnitisa, COBAFER, KIT 5434,« vrtalnik, Iskra ERO, XS 502 9.135M devetdelna garnitura svedrov, Mullner, DR 001,3 za les, 3 za beton, 3 za železo cev za zalivanje, Claber, 9037 TOP BLACK, dolžina 15 metrov 1.298.70 garnitura za pranje vozil, Claber, 8778, krtača, brizgalna pištoia, priključki, šampon škarje za živo mejo, Black & Decker, GT243 1.566,80 16.832,60 televizor s teletekstom, SAMStN^ 3362 AT, ekran 37 cm 47.8M fflB k; 1'3' 4Ckfelna gamittira orodja za avto, Mullner, St 401 N •I UUtj palični mikser, Corona, MR 350 •■ 'I povratna žaga, Iskra ERO, PZ 55 B S,936.oo univerzalni merilni inštrument, Iskra Instrumenti, Ml 7046 moško ali žensko gorsko kolo, UNIVEGA, ROVER 303, 21/26 AltusGrip Shift S <•.#<• ('V Ls- S <• T: cev za zalivanje na vozičku, Claber, 30 metrov cevi s priključki a.S4Ž^8 ■«: obrobna kosilnica, AL-KO, VARI0TE800 111-123,06 I ■Ji, poštni nabiralnHc^ UNIOR 031,10 avtoradio, SONY,XR 3200, 18 nastavljivih postaj, avtomatsko obračanje kaset in dve audio kaseti (E60S0NY) ,1l 'i * televizor s teletekstom. SAMSlt*^ 5051 AT, ekran 51 cm 5743^ videorekorder, GOLDSTAR, RQ20P, dve video glavi in pet videokaset (E 195 GOLDSTAR) -< I M '■ r .9811^ rezalni stroj, MGA, SR 501 krožna žaga, Iskra ERO, KZ 55 ■ i i ■ 930. ■' 11 9.S9O.00 atoiriKiiatorske škarje za travo, Gartiena, 250fr20 glasbeni stolp, GOLDSTAR, F 333, ojačevalec, radio, kasetofon. videorekorder, SONY. SLV 286 EE, dve video glavi CD gramofon, dva zvočnika, daljinski in walkman (CASIO, AS 100 11 sesalec, Corona Vampir 6400 i L ■ ■ spenjatnik, Black & Decker, BD 418 11 ' [ štirioeina garnitura zidarskega orodja, Mullner, 404/4 videorekorder, SAMSUNG, VX 336, štiri video glave I I nftBi ,1 H j'A « f * ti B t. -■—t-u: T « 11 žaga hsičji rep, SANDVIK, 244/450 fotoaparat. KODAK, STAR 575 kosilnica, ALKO, TOP 3500 l I ii I 7 rt MOŽNOST UGOKN Pri nakupu nad lahko vse 5.00*’^]. —tilili J blago )(UP«®J^ na tri čeke ali na 5*'”^ Z odloženim plačilo*'’ (pr* ček zapade v plafif®' naslednji mesec) šele* potrošniško posfli'® na 5,6,9 ali 12 i.i (I l| J I I II11|| L l l' H I 20. aprila 1995 17 I za vsakogar nekaj Zdravniški nasveti Ureja: prim. dr. Jože Zadravec k zdravniku *'’ku čim 1111 naj obist pri zdrav- uspešnejši in da bi bili - «.wjzv'3iivjaii iH 03 01 Dlll znjim čim bolj zadovoljni, je ko nstno, če se držimo določenih napotkov. Lahko nam prihranijo nalit pnnranijo ; J iTtarsikiteio nevšečnost 'm prispe-3 ''teb k boljšemu uspehu našega J zdravljenja. Pripomogli bodo tudi k dobremu odnosu med ■B nami in zdravstvenim osebieiri in Bril— ^aniem jezo ter kamero. M Za pregled pri večini zdravih j® potrebno g..) i'ia ti. Izjema so seveda nujni prime-1 h, o čemer bo govor nAm.i« n, o č t A; i II r f t t' Dl |l 11 I I prej oaroči- .vuici 00 govor pozneje. CaVatae dobe so različno dolge, lato moramo dovolj zgodaj tiarotrti, da bi pravočasno prišli tia primer do napotnice za spe-dafehčni pregled ob določenem dnevu alt Ja .alt do novih nam starih rr;.—j«. - - - se nMočenega datuma ir , točite ob določeni uri. S tem l’V,o prispevamo k zmanjš čakalnicah Nujno je, da deti Hko Knečev S sabo T bTAiTii. zdravil, pre-zmanjka. Držimo ia in pridimo vc- znianjšanjii Prinesemo Bvirio . --■v, UiViiiF* štatSce. Zdr podatek. „„ jemljemo »tiste okrogle bele tabletke«, Vča-sih pri zdravniku pozabimo omeniti tudi kak podatek ali bolezen- znak. Taje jg koristno, če si y VBHNA d.d. MARIBOR Iravn^u^" "jihove 'ravniku nične poma-■ jemljemo »tiste pozabimo orne- nmmuDHfc 90 ZELO 1 motome kosilnice, posmApo**'**'”-J A*- J J doma napišemo na listek vse simptome, ki smo jih pri sebi opazili, in vse, o čemer bi se radi pogovorili z zdravnikom. Ta listek seveda prinesemo s seboj. Ženske naj prinesejo tudi svoj menstrualni koledarček. Na pregled moramo praviloma priti na tešče, da lahko damo kri za morebitne laboratorijske preiskave. Izjema so diabetiki, pri katerih bi bilo zelo nevarno, če bi si na primer vbrizgali inzulin in nato ne bi jedli. Zjutraj na dan pregleda obvezno vzamemo vsa zdravila, ki jih sicer zjutraj jemljemo, najbolje z vodo ali nesladkanim čajem. Predvsem to velja za zdravila proti zvišanemu krvnemu tlaku, saj imamo sicer pri pregledu zvišan tlak zato, ker zjutraj zdravila nismo vzeli. To pa zdravnika lahko zavede in misli, da uvedena terapija ni učinkovita. Če gremo v Zdravstveni dom Murska Sobota, lahko s sabo prinesemo tudi naš domači aparat za merjenje krvnega tlaka, da ga bodo občasno prekontrolirali. Na pregled k zdravniku moramo priti primemo urejeni in oblečeni. Oblecimo takšna oblačila, da jih bomo ob pregledu lahko brez težav slekli, si zavihali rokav za merjenje krvnega tlaka ali sezuli čevelj. To je še toliko bolj pomembno za starejše in slabše gibljive bolnike. Pomembno je. da zdravniku ne prikrivamo kakšnih dejstev, ker to lahko zmanjša uspešnost zdravljenja. Prav tako se moramo držati zdravnikovih navodil in predpisana zdravila redno jemafi. To posebej velja za zdravila proti zvišanemu krvnemu tlaku in za antibiotike, ki vsekakor niso zdravila, ki bi jih jemali »po potrebi«. In kako ravnamo V primeru, ko zbolimo nenadoma? Če gre za prehladna obolenja ali pa sc slabo počutimo, si vsekakor izmerimo telesno temperaturo. Navaden prehlad s kihanjem, izcedkom iz nosu in slabšim počutjem ponavadi še ni vzrok za obisk pri zdravniku, sploh pa ne ponoči pri dežurnem. Če menimo, da potrebujemo zdravniški pregled še isti dan, poskusimo priti do svojega izbranega zdravnika v njegovem rednem delovnem času. Če pa to ni mogoče, poiščemo pomoč pri zdravniku, ki ga nadomešča v primeru njegove odsotnosti, ali pa poiščemo pomoč pri Službi nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Murska Sobota, ki deluje za območje prejšnje občine Murska Sobota od 6. do 22. ure. Sicer se v popoldanskem in nočnem času obračamo na dežurnega zdravnika v zdravstvenem domu. Hišni obisk naročimo, če bolnika zaradi njegovega počutja, invalidnosti ali drugih okoliščin ne moremo pripeljati v zdravstveni dom, bolezen pa ni neposredno življenjsko ogrožu-joča. V najhujših primerih seveda pokličemo po telefonu številko 94. Takrat se moramo nujno predstaviti, povedati, za koga kličemo, za kaj gre in kje - s točnim naslovom in najlažjim dostopom za reševalce. Za konec pa še najpomembnejša dejstvo: za uspeh vsakega zdravljenja je potrebno bolnikovo zaupaitje in sodelovapje z zdravnikom pri zdravljenju. O tem pravi prof. dr. Janez Miličinski takole; »Pacient mora zdravniku zaupati glede na njegovo znanje in glede na njegovo brezpogojno dobronamernost, kar med drugim pomeni, da zdravnika vodi pri priporočilih in odločitvah edino skrb za pacienta, ne pa morda pričakovanje materialne koristi, strokovnega ugleda ali slave pred publiko, raziskovalna radovednost ali tekmovalni duh med zdravniki.« Dr. TIBOR ŠKALIČ Kuhajte z nami 1 Čiščenje sedežnih garnitur Obloženi kruhki Od običajnih sendvičev se razlikujejo predvsem po tem, da so nepokriti s kruhom, so manjši in različne oblike - odvisno od kruhka, ki ga uporabimo za osnovo. Kruh mora biti vedno svež, če uporabimo belega, pa nesladkan, Z obloženimi kruhki lahko postrežemo ob različnih priložnostih v družinskem krogu ali širšem javnem okolju. Z njimi si pogosto pomagamo iz zagate ob nepričakovanem obisku, kjer lahko s skromnimi zalogami in domiselnostjo zadovoljimo goste, zlasti če gre za več ljudi. Obložen kruhek Je lahko poljubne oblike (vedno pa so to manjši kosi), uporabimo lahko tudi poševno narezane žemljice. Najprej jih tanko namažemo z enim od namazov: spenjeno maslo, zeliščno maslo, mazavi sir ali umešana pašteta, Izbira možnih nadevov je tako obširna, da vseh ni mogoče našteti. Naštejmo le nekatere: tanke rezine šunke ali šunkine-ga pireja, različne salame, prekajen jezik, mrzla pečenka, gosja dušena jetra, pečena perutnina, razne vrste siri, trdo kuhana in na kolobarje narezana jajčka, po želji ribe, francoska solata. Karkoli uporabimo, mora biti sveže in tanko narezano, tik preden ponudimo. Fino narezane mesnine na zraku spremenijo barvo in z njo vred tudi okus ter s tem zgubijo kakovost, Pri pripravi obloženih kruhkov sc ravnamo v prvi vrsti po naših možnostih, okusu in domiselnosti. Za okras uporabimo: rdečo redkvico, sesekljana ali drugače narezana jajčka, kapre, olive, rezinice rdeče in zelene paprike, paradižnika, kislih kumaric, ketchup, majonezo ipd. Z nadevom ne pretiravajmo (količinsko), ker ga mali kruhki ne prenesejo. Kruhke, zlasti če so bogato obloženi, prebodemo z zobotrebcem, da povežemo naloženo. Nato jih posamično zložimo na v trikotnik zloženo manjšo papirnato enobarvno ali lično pisano servieto in zložimo na servirno ploščo. Razen v jutranjih urah lahko ponudimo obložene kruhke v vsakem dnevnem času. MURSKA SOBOTA Cvetkova 2d iet,; 31 rao če imate sedežno garnituro oblečeno v gladko usnje, ga obrišite z vlažno krpo, vendar uporabljajte destilirano vodo ali trdo vodo prekuhajte. Zelo umazano usnje operite z milnico iz nevtralnega mila ali raztopino za pranje finih tkanin, izperite s čisto vodo IZBIRA ŠKROPILNIC ^0 ZELO UGODNIH CENAH k • , kosilnice z nitko in kultivatorji MOTORNA KOSILNICA RALY S ^^IVl MOTORJEM BRIGGS - 29.900 SIT. ''^selimo €jtebtiw "te se vašega obiska! r Ji -U|l, il' I SKLADB 'NSTSNMV Lennox ’ CAj4-r IJ. Vodnih madežev na pohištvu se znebite, če jih zdrgnete s petrolejem, s sveže pleskanih okenskih polic in pokvirjev pa, če jih zdrgnete s soljo in oljem. Madeže od vode na lakiranih predmetih odstranite s petrolejem. in obrišite do suhega. Dvakrat na leto ga morate še dodatno natrc-ti z mešanico kisa in lanenega olja v razmerju 1: 2, pustiti učinkovati en dan in nato zdrgniti do čistega. Tako preprečite, da se usnje ne izsuši in razpoka. Garnituro, oblečeno v semiš, lahko čistite samo s sesalnikom za prah, saj ne prenese vode. Umazanijo, madeže in gladko posedena mesta zdrgnite še z radirko ali krtačo za nego semiša. Oblazinjeno pohištvo najprej pokrijte s krpami, namočenimi v okisano vodo, nato udarjajte z iztepalnikom. Krpe preprečijo, da bi se prah usedal nazaj v pohištvo, pa še barvo blaga osvežijo. Plišaste blazine samo skrtačite. RADIO MV - MURSKI VAL - UKV M.UMtti (dopoMie tudi SV 648 hib) /mv CILKA SUKIČ Čiščenje kopalnice Pomlad je čas, ko generalno očistimo stanovanje. Pa se tokrat ustavimo pri čiščenju kopalnice. Plast voskaste maže na kromu, plastiki, marmorju in drugih površinah okrog kadi pripomore, da se umazanija in apnenčaste obloge manj primejo. To vam prihrani veliko dela. Sicer pa keramične ploščice obrišite z vlažno krpo, na katero ste nanesli kremasto abrazivno sredstvo, nato pa jih splaknite. Toda celo na čistih keramičnih ploščicah se poznajo odtisi kapljic trde vode, zato takšne ploščice umijte z mešanico enakih delov kisa in vode ali pa jih natrite s prerezano lomono in pustite delovati, nato obrišite do suhega in zlo-ščite. Kadar fuge med ploščicami potemnijo zaradi plesni, jih očistite s staro zobno ščetko in posebnim čistilom za kopalnice. Če imate težave s prebavo, ni treba Ukoj seči po tabletah. Narava ponuja dovolj učinkovitih pripomočkov: olje iz lanenega semena, pšenične kalčke ali mlečni sladkor, ki ga v majhnih količinah {okoli 10 g) raztopite v skodelici mlačnega mleka ter zjutraj in zvečer popijte na prazen želodec. 3. 1 5 “R. E. M. -.&» t - Elteu jftha USIVICA SLOVENSKE ZABAVE GLASB . \ SAV.o-nj - VaSnKieilm te lonas 2.. ME.-Estetu SRCA - av..-. ( - ten fteklftiiš* “ v IIHOU - Zri«" ' MIRU - Rtsvv' - 7 VELIČASTNIH “ A>li hioJ, Šifrer Romi Flash Predin -»Ai.W-'v*te6f TOZAKlL8)|(gj,val,, MarteZo, '*^n^A N ASODNOtABAVNE “ ERStAKON, CEKRON RA7'— ' iAUVBUEN SJ - štirje Kova« ‘ *^ASJLEC MO) - Igor in Zlati L 2^' 'M KAVICO - Dae te "oč ^TRanCeK VESEL) AK - Ans. ; ^^tETNlCA - Fantje tepoC Vurberka 3 praznik - Ana- Petra Pteka ’ CVETOCE upe - Ans. Tonija JsVre Življenje - SujetsEib - AteskVkrtBttt , “GRROboŠU DOMA - Ans. NaseU v*’’ tekaittSene Eugona ,»i)iite io eetrfh*, r »PJ"* ' Vat* MbRekte Nataka 13, št. 16 ' Mirta Zore glasbe zmarelof nulo . 4 cira r ’ 'Vis. Tonija Iskre A Soboti* za glasbene lestvice. J Gl: •^ia lOc 'd: '»mata C"'""”"- hi naslov: I I Petek - 5.40 Prebujajte se. z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Infonnacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15* Zamutjenci (kabaret) - 10.30 Kino ventilator - 10.00 Poročila - 11 15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Etežumi novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14 30 Romska oddaja - 1.5.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Poročila - 17 00 Ob koncu tedna - 17.30 »Sipli mi« - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.tX) Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemSčini in mad7.arščini - 7.50 Tržnica Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-9.15 Predstavljamo vara - 10.00 Poročila 8.00 - 10,50 Potepajte se z nami - 11,00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Portičila na M V 14.30 Evropa v enem tednu - 16,25 Obvestila - 16,30 Poročila - 18,00 NajlepSe Aelje s Čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Astrosobota -22.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - H.(X) Začenjamo nov dan - 8.05 Horoskop -8.15 Panonski odmevi - 8.50 Zamurjcnci (kabaret) “ 9.J5 Misel m čas - 9.30 Srečanjv na Murskem valu - 10 30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 nedeljsko premišJje- 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in vanje pozdravi - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek -5,40 Prebujajte se z nami - 7.tXi Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini 7.45 Porabsko zvočno 8.{X) Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - H.3(J Mati oglasi - 10,00 pismo Poročila - 10.15 Tema dneva 12.00 Poročila BBC 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - t3.(K) Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila 17.00 .^pori - 17.30 S kfSčakon. eekron pa z m^relof- 18.15 Bilo je nekoč 19,00 Dnevnik Radia Slovenija - 19,50 Dober večer, Rent? - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Turek - 5.4(1 Prebujajte se z nami - 7.0(J Druga jutranja kronika 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pisme '80(1 Poročilu • 8.10 Dopoldne na MV - 10,00 Poročila Kratki stik - 11,15 Mali oglasi - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1, osebi ednine • 13.00 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila 10.30 14.00 Siibjcklivni) - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila 17.1X1 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 19 00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Večer s Smiljo in Milanom * 22,(M) Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.4t) Prebujajte sc z nami - 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini 7,45 Zagrebško zvočno nismo - S.OO Poročila - 8 10 Dopoldne na M V - 8.30 Mali oglasi - 9.1,5 ISčemo za vas 10,00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 1 i. 15 V Aivo... - I2.X I2.čilj 17.00 V stiski - 17.30 .Srebrne niti - 16 fX) Najlepše ždje . čcstilkiimi in pozdravi - iyJM) Dnevnik Radia Slovenija morski val - 22 (KI Vkliučuiemo Rudio Slovenija S 19.30 Mursko- Četrtek - 5 40 Prebujajte sc z nami ’ 7.(XJ Druga jutranja kronika Informacije v s^lovenSCini. nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak • N.IKi Poh>čila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Sedem veličastnih - lO.fK) Poročila - 10 .30 Pika na i - 11.15 MaH ogfa-si - 12.1 KUBANSKI POIKIK (m IAJ3JAZA FflEVOZ AVTOMO BILOV SOL ALJ ŠTER KISUNE. DEL NOGE I I I PEVEC PEŠlIEf postni PREDAL UNlfEVAL-KAaia* IGRADIA KARTA KRAJ PRI tfiROvmet NEKDANJI SLOVENSH TEDNIK REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — vodoravno: Varšava, reaktor, Alberto, Ti, col, Ots, pik, latrina, O, ranar, mrak, NE, Ose, ovinkar, Selenga, trotoar. 1 vestnik, 20. apfija^ 18 podlistki Socialnoniedicinska podoba nekaterih prekmurskih vasi RRTK V 30. letih C Primarij dr. Jože Zadravec 20 Poljedelsivo je dobro razvito. Uspevajo pšenica, rž, koruza, krompir, proso, ajda, oves, fižol, buče, dete- Ija, repa, zelje, pesa in mak. Zemlja Je peščena. Črna alt gramozna. Orjejo mnogo preplitvo, sejejo nS’ zahajajo v gostilne, so pri pitju nezmerni, alkohol jih poživini. da se koljejo z noži. Pogosti so fantovski pretepi in uboji. Spolnih bolezni ni. vadno pregosto (z roko), gnojijo slabo, ker jim primanjkuje gnoja. Ker nimajo betoniranih gnojničnih jam, jim gre večina gnojnice v zemljo, zato so tudi travniki slabo gnojeni. Z umetnimi gnojili nihče ne gnoji, ker ob tako slabih cenah kmečkih pridelkov ni denarja. Vendar bi se z racionalnejšim obdelovanjem pridelek povečal. 1 oral da ob srednje dobri tetini do 8q pšenice. Industrije ni. V vasi imajo dve trgovini, dve gostilni, dva čevljarja, 1 mizarja in 1 vrvaije. 13 deklet in 4 žene hodijo delat v tovarnico perila k Cvetiču v M, Soboto, Delo, delovni čas. zaslužek in zdravstveno stanje delavk glej prt popisu iz Kroga. Poleg tega hodijo ljudje opravljat Sobočanom poljska dela (oka-panje koruze, krompirja, žetev, trganje koruze in kopanje krompirja). Dnevno zaslužijo za 12-umo delo ob svoji hrani 8-10 din. Tako nizki plači sta vzroka poleg oderuškega delodajalca sila razmer in neorganiziranost kmečkega proletariata. Iz vasi je v Franciji 26 mož, 14 žen, 10 fantov in 18 deklet, v Nemčiji so trije. Prehrana največkrat ne ustreza zahtevam. Revnejše družine s številnimi otroki kronično gladujcjo. Mnogim zmanjka kruha in zabele, zlasti ob slabih letinah, ko ne obrodi žito in ni krompirja. Poleti kuhajo enkrat ali dvakrat dnevno, pozimi, ko ni zelenjave, trikrat ali pri revnejših dvakrat. Ko je pri hiši mleko, je kmečka hrana za 50% boljša kol takrat, kadar ga ni. Če so krave breje, na nakup mleka ni misliti. Splošna navada je, da ljudje pijejo surovo » mleko takoj po molži; zlasti je to običaj poleti, ko se utrujeni pozno vrnejo s polja, pa je mleko s kruhom kar hitra večerja. Sadja in zelenjave se za zimo spravi zelo malo. Ob posinem času se strogo držijo posta in pred veliko nočjo ves čas belijo z bučnim oljem, če pri hiši ni mleka, ljudje popolnoma oslabijo, (vpliv Cerkve). Sedaj se že ta zapoved vsaj pri nekaterih vzame nekoliko manj resno. Zdravstveno stanje vasi ni zadovoljivo. Zelo sta razširjena tuberkuloza in trahom. Jetika jih pobere nad polovico. Temu so vzroki več kot ostro panonsko podnebje in gosta naseljenost ter nezadostno utrjen organizem. V Prekmurju se namreč staro, in mlado pozimi in poleti umiva v topli vodi. Tako je telo ob neredni in nezadostni hrani, ob nehigieničnem stanovanju ter nepoučenosti glede ravnanja z jetičnim prav ugoden teren za jetične bacile. Jetika ni toliko socialni, kakor higiensko-prosvetni problem Prekmurja, Jetičnih v vasi je trenutno 6 (povečini ženske). Pogoste so tudi srčne bolezni. Trije so epileptiki, 4 gluhonemi. Drugih infekcijskih bolezni ni. Včasih se pojavi hripa. D a vica je redka. Alkoholizem ni preveč razširjen, vendar se rado pije. Kar se pridela jabolčnika, vina in žganja, se do pomladi spije, poleti pa pripeljejo Štajerci šmarnico. ki jo ljudje bolj cenijo kakor dobro vino, ker so po njej bolj pijani. V vasi sta 2 žganjarni. Fantje radi Turnišče je ravninska sklenjena vas z glavno in nekaj stranskimi ulicami; cerkev, občina in šola so ob glavni cesti na obrobju. Le nekaj hiš ob glavni cesti ima pločnik. V bližini vasi teče prekop reke Ledave, barij in močvirij v bližini vasi ni. Od železniške postaje Beltinci je vas oddaljena Skrn. Skozi vas vodi državna cesta Renkovci-Radtnožanci, to je obenem glavna ulica, stranske so poti. Od Lendave je vas oddaljena 17km. Toče ni. Prevladuje suša. Poplav ni. Do reke Ledave je Ikm. Ob cesti med hi^mi je zasajeno sadno drevje; prevladujejo jablane. Turnišče je stara naselbina, stara cerkev je zidana 1333,. leta 3957 so jo Turki požgali. V stari cerkvi so ohranjene freske z letnico 1380. Manja Terezija je vas povzdignila v trg. odpravila tlako in podelila tržanom dokaj svoboščin. Naselila je itentške čevljarje zaradi germanizacije. ki pa tli uspela, kajti kolonisti so utonili v slovenskem morju, do današnjega dne pa so ostala nemška rodbinska imena: Geld, Hilli, Hoohstettei, Tbmer, itd. Pred 50 leti je bilo v vasi okrog 200 hiš, sedaj pa jih je 253. Priseljencev ni. Ljudje ne pomnijo v zadnjih letih večje gospodarske nesreče. Vas ima 1.100 prebivalcev. Posestne razmere: 3 kmetje imajo do 50 oralov zemlje, 10 kmetov do 20 oralov. 16 kmetov po 15 oralov, 100 kmetov po 10 oralov, 10 kmetov po 5 oralov. Brez zemlje je okrog 40 družin. Nad 20 družin nima krav, sicer pa imajo 2 do 3 krave in nekaj živine za rejo. V vasi je okrog 30 konjev. Razvito imajo poljedeljstvo, živinorejo, pra-šičjerejo, perutninarstvo in s^jarstvo. Vaščani so znani kot dobri živinorejci in imajo selekcijsko društvo. Od kulturnih rastlin gojijo: pšenico, rž, koruzo, ajdo, proso, krompir, oves, repo in zelje, Zemlja je srednje rodovitna, vendar zaradi prevladujoče suše slabo rodi. Po kakovosti je zemlja peščena. Za 1 oral so plačevali leta 1800 390 goldinarjev, leta 1922 20,000 din, leta 1931 8.000 din danes 10.000 dinarjev. Za prehrano petčlanske družine je treba 7 do 10 oralov zemlje ali v denarju do 1.000 din mesečno. Družabni odnosi med vaščani so dobri. V primerjavi s prebivalci s sosednjih vasi so boljši gospodarji. Vezi med sorodniki se rahljajo. Pogosti so spori zaradi dediščine. Botrinstvo se visoko ceni. Vas ima pošto in telefon. Trgovin je pet, gostilne tri. Posebnost vasi so čevljarji. V vasi je namreč 49 čevljarskih mojstrov, ki imajo vsak svojo delavnico, 2 do 3 pomočnike in vajence. Te delavnice, ki so skrajno nehigienične in nezdrave, so mesto, od koder se Širi jetika. Pereč problem vasi je ravno tuberkuloza. ki je je v vasi toliko kot v nobeni drugi. V teh delavnicah, kjer delajo cele noči med zdravimi tudi jetični ljudje, se najčešče okužijo. Še preden smo zapustili mesto, smo si uredili Še dnevni vtis o njem. Opazili smo. da so ob poročnih kapelicah tudi zgradbe, kjer se lahko še enako hitro ločiš. Vrvež ljudi na ulicah je bil podnevi enak kot ponoči in gneča v igralnicah prav tako. Pogledali smo še v piramido Luzor, kjer smo si nabrali ponovno zalogo hrane, in se nekoliko ohladili ob pomoči klimatskih naprav ter še zadnjič zaigrali pest dolarjev v ambientu Egipta in Manhattna. Ne da bi postali miljo-itarji, smo se šli hladit v 30 milj južno od mesta oddaljeno jezero Lake Mead. Vročina je bila neusmiljena in brez klimatske napra- ve v avtomobilu vožnje najbrž ne v aVlUJJ : bi zmogli. Asfaltna dvopasovnica je vodite ponovno skozi puščavo in neverjeten je bil pogled na modrino jezera sredi puščave, ki je bila kot privid. Ob 500 milj dolgi obali sladkovodnega jezera si lahko našel užitek v vodnem smučanju, potapljanju, plavanju in ribolovu v vsakem letnem času. Jezero je nastalo leta 1935, koso zajezili reko Colorado z enim od najvišjih jezov na svetu, visokim 760 čevljev, in zgradili hidroelektrarno Hoover Dam, ki z elektriko oskrbuje mesta na JZ. Po ogledu jeza ob zahajajočem soncu smo zapustili Nevado in se po skalnatem pogorju napotili v Arizono. Namenjeni smo bili v 450 km oddajen nacionalni park, za katerega velja, da ga moraš videti vsaj enkrat v življenju, in ki je teni praznoval 75-letnico obstoja. Vstop v park stane 4 dolaije na osebo in po statistki obišče ta predel Amerike letno 5 milijonov turistov, ki prinesejo v turistično blagajno te dežele 20 milijonov dolarjev, Grand Can-yon je sinonim za geološki muzej, to je muzej na prostem za skoraj polovico 4,6 bilijona let stare zemeljske zgodovine. Plasti različnih skal, M se ločijo po barvi in različnih fosilnih ostan-kih, te popeljejo nazaj v zgodovino vse do dna kapjona, Kjer so skale, ki so med najstarejšimi na svetu. Kako Je nastal kanjon, ostaja skrivnost. Satelitski posnetki pa kažejo, da reka Colorado teče skozi srce nenavadno velike gore, ki jo Indijanci imenujejo Kaibab (gora brez vrha), in v tem imenuje res združena značilnost te pokrajne. nenavadne za Evropejčeve oči. Najmlajše skalovje je vulkanskega izvora, večina pa je nastala iz morskih usedUn, rečnih naplavin in peščenih sipin, ki so sc skozi miljone let sprijemale in otrdele v skrilavec in apnenec, skalovje, ki ga veter, voda in ekstremne temperaturne razlike z lahkoto oblikujmo v naravno lepoto. Kanjon je globok več kot 1,6 km in študije kažejo, da se še naprej počasi po-glabja, in to za 50 čevljev vsakih milijon let. Širok je od 4 do 18 milj in obsega 1.904 kvadratne milje ozemlja. Tu sta tudi flora in favna puščavskega in gorskega sveta. Tako najdemo v tem predelu okrog 1.500 vrst rastlinja, 290 vrst ptičev, 67 vrst različnih Živah, 16 vrst rib ter 46 vrst plazilcev in dvoživk v treh življenjskih območjih, ki jih je leta 1800 opisal naravoslovec C. Hart Merriam. Človekova navzočnost na tem območju sega daleč v zgodovino, v Čas paleolitskih lovcev, to je okrog 1000 let pred našim štetjem. Dokaze o njihovem obstoju so našli leta 1932. 500 let po našem štetju se je tu razvila nova kultura - kultura Ansazov, znanih po lončarskih izdelkih belo-črne barve, prednikov Poeblov, živečih na tem območju vse do 13. stoletja. Poeblo v španskem jeziku pomeni mesto in Ansezi so si pridobili to ime, ko so prišli živet iz podzemnih postojank v zidane hiše in s tem dosegli vrh svoje kulture. Bili so pridelovalci hrane, v glavnem kuruze, buč in fižola, ter trgovci. Trgovali so s preostalo JZ Ameriko, tako imenovano Mezoame-riko, in vzdolž pacifiške obale. Ostanke njihove kulture lako odkrivaš v obliki podzemnih jam, imenovanih »kivas«, kjer so potekali slavnostni rituali, in se spočiješ oziroma bolj skriješ pred soncem v kamnitih izbah, v katerih so shranjevali živila. Kasneje so se Ansezi med iskanjem vode preselili v povirje reke Rio Grande in pritokou*^, rado in z drugimi Mexica in Hopov nad*ll^ cijo svojih prednikov- ■ Grand Can-yona paj«^ stoletju naselil narod J biB predniki danaSupk^ znani pod imenom Havasupai. , □ Zadnji prebivalci. , to območje s SZ, Navajo v 15, sloletjo-bistvu so bili lovci, naučili kmeiovanja ter i^i konjev in ovac od seljencev ter se najeli prav na tem območju. * Danes so ena pin praprebivalcev v^ živijo v rezervatu. akrov, blizu vzhodu*!* . nacionalni park, barvnih preprogah, lenkasto modrem Prvi Evropejec, ki J*""^ vne lepote gore brez *r . 1O bil lir rdečih odtenkih, j* Garcia Lopez de 1540. O brcipomenih^ji krajne je pisal Majne JC pj9«i r . > riške vojske Joseph 1IOR.V rvjanv v|r prečkal ta del AmenW ne z set let '&aj la wi ruia—-- _ j Mehiko letal 8«^ pozneje IvAiia C štirimi ekspedicija s štirimi ni po reki Coloradoj^t notraivost jo je veteran Grand drJavll*^ major John Wesley dovini Amerike zn®" telj geološkega in -združenja in kot vice prvotnih prebi" rike. . v Proučeval Je prvotnih mitologijo prvotnih Prvi zapisi o belcu, likem kanjonu. daljno leto 1883-kapitan John ranču Grandview r® ju, svoje smrti 1919- »vvjv aijžiij nr markantna oseba, skovalec zapisal;' kanjon in ne kapi«’'« ca, Je kot zamuditi P” stave.« (Nadaljevanj* M Ferdo Godina NADA ? VENI SE 52 »Si znorel? Si pozabil, da je hiša moja; da se ne bo nihče vselil , njo; da bo ostala moja z mojo zemljo vred, dokler me ne boste spustili v grob. Šolan si, pa si nor. Kam naj Jaz grem. Če bo ta hiša postala vikend? Ali se naj preselim v berek?« »Ne delajte calafke, babica, ko veste, da ne mislim tako,« jo je milil Danijel, »Kako pa misliš? Naj Čakam tebe, kdaj boš prišel na lov? Ne bom prepisala na vas ne hiše in ne svoje zemlje, dokler bom živa. Vsak bo dobil po meni enak del; samo vas tri imam. Umrla bom brez oporoke, ker mi ta ni potrebna. Niti trenutek ne bom odvisna od vas.« »Tega nihče ne želi. Tudi Danijel ne,« ga je skušala braniti Sonja, 'Povej, da nisi tako mislil,« »Nisem,« se je skušal popraviti Danijel, Hvaležen ji Je bil, da se je »J »] postavila zanj, posebno ker ga je prizadela upravičena babičina skrb za svojo bodočnost. Babica je v obrambi popustila, ko je videla, da je prizadet odnehal. Saj ni slab, samo nor je; pozabil je, kako je doma. Po babičinem mnenju si Sonja že pripravlja grob svoji bodočnosti z Viktorjem, ker kdo naj ve, če se ne bosta kmalu po medenih časih začela sovražiti in kregati zaradi otrok. Vse kaže tako. Nazadnje bo Dominkova hiša ostala še nadalje Sonjino edino pribežališče, njeno in njenih otrok. In kaj bo z Nado? Kaj ima od svojega gradu? 2e jutri ga lahko izgubi, saj o Mirku že dolgo nič ne ve. - Tako je to življenje, o katerem Danijel misli, da se obrača. Ja, obrača se, toda pri Dominkovih se lahko vsak čas zvrne v prepad, ko njihova hiša ne pozna ne miru ne sreče. ' Danijela Je imela babica najrajši. Kaj vse je napravila, samo da je ostal v šolah. Nada in Sonja sta Ji v prejšnjih časih to večkrat očitali. Včasih v šali, včasih zares. A vendar je ostal njen ljubljenček. Zdaj pa Je pokazal roge in hoče iz njene hiše napraviti vikend! Celo ko Še babica živi. »Danijel ni mislil nič hudega,« poprime Nada. Nenadoma so bili vsi trije zavezniki proti babici, ki Je imela seveda vso oblast in ji ni prišlo niti na misel, da bi Jo dala iz rok. »Kdo pa danes v mestu ne misli na vikend,« pravi Danijel. »Redki so, da si ne bi kje kaj zgradili. Tudi iz kake podrtije. Če mu morje ne diši -« »Kaj mu ne diši?« ga je prekinila babica. »Dobro, res imajo Danijelovi na morju hišo. Ampak domači kraj Je le domači kraj,« pravi Nada. Babic se sploh ni zdelo vredno, da bi se z Nado še pogovarjala. Kaj se to pravi ,domači kraj', ko bi bilo treba Danijelu za .domači kraj' izprazniti hišo. Za vikend, da bi se lahko na široko zleknil na postelji, ko bi se dovolj naklatil po močvarah. Kaj se to pravi! Danijel je bil sestrama hvaležen. Skušali sta ga izvlek iz sramote, saj je babico razjezil in jo žalil. Dojel pa je, da je daleč stran od problemov, ki tlačijo ženske in ki Jih morajo one reševati, če hočejo živeti. Kaj pa on? Lov. družba zanikrnih lovskih brezdelnežev. Redek izmed njih, da je skrben gospodar in je kaj vreden. »Nada in Sonja obdelujeta njivo, ki si Jo podedoval po starših. Si ti svojo sladkorno peso vsaj enkrat okopaval? Tudi to je na njunih ramah. Ti bi samo vikend rad,« ne popusti babica. »Saj bom plačal gnojilo in, Če je treba, tudi težake,« se je branil Danijel. »Težake? Se vidi, da ne poznaš doma več življenja. Niti enega človeka ni v Orlovščeku, ki bi hotel iti za težaka. Včasih se mi zdi, da si tak. kakor da se ne bi bil tu rodil. Najboljše bo, če nas pustiš pri miru, svoj vikend pa si v rit zatakni.« Nada in Sonja sta se zabavali, saj je tudi babica začela stvar obračati na Šaljivo stran, ko Je do konca potlačila Danijela. Ta Je vstal in skušal s smehom popraviti, kar je zagrešil. »Nič vas nočem seliti.« »Saj se ti tudi ne dam. Si presmrkav, čeprav si šolan. Ne smeš pozabiti, da se moraš tudi meni zahvaliti. Če si gospod.« »Nisem gospod, babica,« Vsi trije so se smejali, babica pa se je delala neznansko resna in skušala s svojimi lonci na štedilniku napraviti vtis, kakor da so edini smisel njenega življenja, »Si gospod, zato delaš norosti. Če ne bi bil, jih ne bi delal. Preveč ti je dobro,« Kar je pokvaril, se je popravilo. Babica ni nikoli marala, da bi spore med seboj dolgo kvasili. »Rekla sem ti nekoč, da pojdi za župnika, ne pa za politika.« »Saj nisem politik, babica.« Vsi trije so se prisrčno zabavali, babica pa se je kar naprej delala resno. 2e davno ni bila več prizadeta, ker Danijel ni maral za popa, kakor bi bila ona rada. Danes Je napravil tako norost s svojim vikendom, da so se ženske iz njega delale norca. Uh, kobko vode Je priteklo na babičin mlin! Kakšna priložnost, da jih nabrenka Danijelu o njegovi politiki, Čeprav dela samo pri časopisu. »Politiki? Saj nič ne razumejo. Državo so uničili. Dinar je brez vsake vrednosti, to mi siromaki najbolje vemo. Oni pa se kopajo v bogastvu. Cena marki vsak dan zrase.« Danijel se je sicer babici smehljal, vendar Je pripomnil: »Tako hudo pa spet ni,« »Da ni?« je zrasla babica, »Tebi je dObro, zato nočeš nič vedeti. Politiki nas prepričajo, da sadimo krompir, potem pa ne briga, kaj so govorili; krompir pa segnije v pivnica®-ga začnemo istočasno. Z živino Je na las podobno, treba poslušati. Pšenico sejte, pravijo, potem pa jo polag®' je ostra babica, »Res je vse zmešano,« pripomni Nada, ki med pogfV skriti, da pije in si nataka, »Ko Je bil pri nas štrajk,« nadaljuje Sonja, da bi poy®“ . pr-čimveč novic, »so pritekli z občine in komiteja partij*”* P mibm bogom razumeli, za kaj gre. Samo mirili so nas bili.« »Najbolje bo, da greste ve tri na krmilo države,« pr®’'* Danijel. ^Bogme, o Bog „ , _ mi ne vzemi za greh, bolje bi Najprej bi vse ministre in uradnike nagnala delat' plačami seveda,« Danijel se je hahljat. Čeprav je babica nekoč rad® jj|.-svojim trem vnukom, kdo pa bi Jim, Če ne ona, Je še ni pi f kdaj spravila na politike. Z velikim uspehom jo j® ' usmeril Viktor, Med to živahno debato je nekdo potrkal. Med vrata ves srečen Slavko Tomc. 'Družba je zbrana. Vas ne motim?« ». »i ie •Sploh ne,« ga je živahno sprejel Danijel, saj se je i«>‘' veselo končal. j ? »Sedite,« je rekla babica Tomcu. Sonja mu je v bili vsi za mizo, se Je zdelo, da jim je manjkal samo še 5 so ga s kruhom in soljo. Za nekaj trenutkov se je Tonic^^i jf'f' sprejema celo izmaknil navzočnosti Velikega brata-med temi od sopota sivimi štirimi stenami neskončno izmed teh, ki ga sprejemajo, bi to razumel, saj jim sreče. »Gospod, boste petelinovo bedro?« »Bom, babica.« s svojo neposrednostjo jih Je še bolj spravil v dobro - dobro ;rito z | hladilnika ženske pogrnile, krožnik in jedilni pribor na pap,— j- , bila takoj pred Tomcem. Kurje be^o, pokrito z kožo, je Sonja prinesla v kozici na mizo. Iz 1______ iz rdečega zelja, postavila je predenj košarico " f kruha in kosilo, domače in vabljivo, je bilo pred njim- »Srečo imate, da je Danijel doma,« je med pripr®’' '' .. [y »Na nekaj nisem pozabil,« se Je obrnil Tomc k »Jaz vem. na kaj mislite,« je pohitela Nada, »Drug« J seču, ko Danijel pride ponavadi domov.« Nastal je smeh, ker se je Nada spomnila, kar so — j * । m »Hvala. Nada! Pozorni ste do mene. Vedno ste Tomc, ni pa seveda opazil, da bi bilo kaj z njo narobe. ne samo od alkohola, ampak tudi od zadovoljstva, v osnreriiii razpn kadar ie na traktnrin Takrat so □I v ospredju, razen kadar je na traktorju. Takrat so drv^ ’ nje. Tome je vedel, da je kruh domač. Dišal je ijje, icbiiic Ji; veuvii uu je ktuji visai je babica ga )e spekla vsako drugo soboto, ko je p*^ DaniieL nien liubi. a ponesrečeni nolitik. V širohi^. -p UflOlvd je SpeAId VSdKV UrUgO KO r pi"jjrii Danijel, njen ljubi, a ponesrečeni politik, V širohi^ _-r* debelega stekla se je smejalo rumeno vino in v ■ j vestnik 20 IM aprila 1995 19 ! I ( (ltO| o« 4* i(* op* 1!^ S’‘ 5»^ 1> lil* im' I JI* p’ I* m* e* ■m’ So V Vidoncih prali denar za slovensko vojsko? Deveterica neupravičeno ožigosanih' Kd naj bi bili pomočniki in pomočnice? - !i2^nalisti so jih vznemiijali > tam^ j”’ obiskal začasni zbirni center v Vidoncih, letj 1992 l^uncev. K sreči jih je bilo veliko maiO kot letih, ko s« ljudje množično bežali iz Bn-leta, ^gtocišče v varnejših državah. Teda^, 27. aprila 1992. ce odprli tudi vrata državnih objektov v Vidoncih Pilotna stavba je brž postala pretesna ln na hitro je tl graditi dodatne prostore, pozneje pa so pripeljali še za-ljudi- Nad začasnim zbirnim centrom že od ?^’'reust ■--------------M««*' lavasnim svumin uenirom ix «« Štih Mi Občina Murska Sobota, oziroma njen jjJ ?^to. Ta ima z Uradom za priseljevanje in begunce J hj pogodbo, ki določa tudi refundiranje stroškov. L 1 3hr'1 , ^časne^na Tk- j® ta in druge, sami nimajo nič j* I !‘«8Unce'v^\ftj“^’'®8a centra za opraviti. (* ■jf* ES it »C dl*. It** Jii^ I.J' centra za kitice vVuloncA Janez tič- dotlej pa je bil namcstivik vodje. V domu v Vidoncih j® isčas na temelju tako imenova-tiih javnih del-lavcev.Ti »pie sešli na posebnem želijo javnost s tistim, kar upra''® -«ue zadeve dolži uslu Pt^jšnje Občine Murski opraviti. STi ^Poslenih 9 de- se Prejšnji teden LT da sestanku, 'Oprava za nO’ uslužbence a Sobo- »Oh. ja, ko so tod hodili policisti in kriminalisti, smo se vsi zaposleni čutili prizadete in ogorčene. Ves Čas so nekaj raziskovali, kazali so nam naloge za pogovore in tako naprej. Tu zaposleni smo »čisti«, saj nikogar od nas niso ovadili. Tudi niso mogli, saj računovodstva niso vodili tu, ampak na občini. 'i ~ > *^«*iinurju 25. aprila 1995 v toret - Ftek aprila, bo obiskal varuh človekovih JUim predvsem pogovoru z vsemi, ki se želite ”^''0 DrAKUrtvtk V-i vr irzi-nikcs in I pristojnost varuha .''®Praviin„J,i ” primeri kršenja človekovih pra- I . hepraviu pa ra pnmeri krscti P*^samezrrik^iržavnih ter občinskih ■'« tl organov v odnosu ’* «u . prostorih Občine Murska Sobota, ■''* $1 061 2^ a pogovor, naj se za čas dogovori po tclefo-! '89 najkasneje do ponedeljka, 24. aprila. Urad varuha človekovih pravic W namenom, da bi pri Otoku ^uVk,** — - , strani reke, sc je tudi ekolo-'""turu-i,,'’® i^akttvec prijavila na natečaj za ''''■"avovartitvenih projektov, kaur^ "Bičin "^'štrstvo za okolje in prostor. Tudi Ižakovcih pripravljajo dticve, ki bodu avgusta pod ll G.) Društvo medvojnih ki deluje v Gomli fO-dnoni od "*nin, člannv. predsednik pa j® 5it rsLi prizadeva pomagati svojim čla- hajrazličnejših težav. Sedež je v organizacije v Gornji Radgo i vo« ■ J ^'nčcnc zadeve je sev 7* - Nedavno dtievje in popu ' "beinl Tuftiiite naredile 11 ikode Največ škode je v kme--J V^tnlarjev na strniščnih posevkih, ^vitiravijenih površinah za spomla-’^^woina saicnje. 2.180.000 -i. -- pridelki, ki si bili cunifii- občinskem svetu so usta- Jiin-- ’ ngotijvilii verute za poplave-- --goiovoneočiščenicestniozi- 1 JLJUJ (ZV X ^0 sklenili največjo letošnjo 7 , milijon nemških 2- - j I .v®leti ?' ®bnovo restavracije hotela Termal, I Hrsto* Z z 1^' i I.' 'er -"-lovcih dokončno revitalizirali prtdlli vsaj del infrastrukture v '®c prijavila na natečaj za ^*rap.^ mia težav. Sedež je v —prvi torek v mesecu med ^®deve je seveda mogoče deževje ln poplave u je v kme- na trav- ??*0d| Prav - V Zdravilišču Mo- mark. Gre za kronika močnicami.« Ljudje, ki ne vedo, kateri »pomočniki in pomočnice« so osumljeni (imena - inicialke - je sicer bilo mogoče prebrati v več časopisih), mislijo, celo zbadajo jih, da gre za njih, ki še zdaj delajo v Vidoncih. To seveda ni res. kajti, če bi kaj zagrešili, potem bi jih zapisali z imeni. Namen mojega obiska v Vidoncih je bil, da bi prisluhnil tam zaposlenim, ki s tistim, kar naj bi počeli osumljeni usluž-benci občine, gasilcev, obrtniki, gostinci, nekateri podjetniki in k tako naprej, nimajo nič opravi-Ijk ti. Seveda pa v pogovoru nismo jM mogli zaobiti nekaterih obtožb, ki so jih zapisali kriminalisti na . ■ račun nekaterih dobav. -^1 k, Od 1. aprila dalje je vodja začasnega zbirnega centra v Vidoncih Janez Vučkič. Naš center je le izdajat naročilnice,, sprejemal blago po dobavnicah, vse to pa smo (kot tudi še zdaj) zapisovali v dokumente našega materialnega knjigovodstva (kartice), sprotno porabo pa smo seveda raz-književali. Z denarjem torej zaposleni skorajda nismo imeli opravka, prav tako ne s plačevanjem in morebitnimi finančnimi transakcijami, ki jih zdaj očitajo osebi, zaposleni na občini, sicer pa od izvršnega sveta svojčas odgovorni za Začasni zbirni center Vidonci.« Tako Janez Vučkič. Njegovo pripovedovanje sta mirno poslušali dve njegovi sodelavki iz tega begunskega središča, ki sta prav tako kot on zaposleni prek zavoda za zaposlovanje v okviru tako imenovanih javnih del, kar pa je svojevrstno izkoriščanje tistih, ki so izrabili vse pravice po prenehanju prvotnega delovnega razmerja. Tudi onidve sta prizadeti, ko sta v Vestnikovem Penu prebrali članek, v katerem so omenjene transakcije in transferji ter Skoda, ki da jo je »povzročil S. J. s svojimi pomočniki in po- Janez Vučkič je povedal, da so se soboški gasilci, ki se jim očita, da so pripeljali toliko in toliko manj vode, kot so je zaračunali, najbrž celo ušteli: vode naj bi pripeljali celo več, kot soje zaračunali. Leta 1992 v Vidoncih niso imeli javnega zajemališča vode in odvisni so bili od vode, ki so jo pripeljali s cisternami. V tistem času je bil center natrpan z begunci, dnevno so porabili 400 kubičnih metrov vode. Šele pozneje so naredili zajetje vode v bližnjih Kovače-vcih, vendar ni povsem zanesljivo, saj v hudih sušnih obdobjih ta vodni vir presahne, ob nalivih pa je voda umazana in zato neuporabna. Sogovornik se je spotaknil tudi ob 3.000 suhih obrokov hrane, ki naj bi bili namenjeni za Vidonce, kamor pa naj ne bi prišli, ampak menda (z morebitnim dodatkom orožja) v Bosno. Ni seveda znano, za kakšno pošiljko naj bi šlo, dejstvo pa je, pravi Janez Vučkič, da so suhe obroke hrane delili tudi v Vidoncih, in sicer 1.600 obrokov take hrane mesečno, tedaj, ko je bilo v centru 400 beguncev, Kaj pa očitana »odtujitev« nekatere opreme? Pokazal mi je inventurni popis drobnega inventarja in v njem sva našla tudi mobitel in še kaj, kar naj bi bilo po ugotovitvah kriminalistične službe odtujeno ali kako drugače prisvojeno. Devet delavcev, katerih ži-vljepjska eksistenca je žal odvisna od »dolgosti« delovanja zbirnega centra, ima (neupravičen) občutek, da so v javnosti ožigosani. Hudo jim je! Š. SOBOCAN Zgodilo seje... Smrt 19-letnega K. D. iz Radenec vznemirja. Predzadnji torek ga je v hiši, kjer je živel sam, saj so starši na delu v Nemčiji, našla mrtvega njegova prijateljica. Ker zdravnik zdravstvenega doma v Gornji Radgoni ni mogel ugotoviti vzroka smrti, je odredil obdukcijo, ki so jo opravili na patološkem oddelku bolnišnice v Mariboru. V začetku tega tedna obducent še ni dal izvedenskega mnenja, ker so v ljubljani na inštitutu za sodno medicino morali opraviti še dodatne preiskave. Prav tako za zdaj še ni znano, kakšna snov je bila v injekcijski igli, ki sojo kriminalisti UNZ Murska Sobota našli ob pokojnem, saj so tudi to poslali na analizo. Domnevajo, daje bilo mamilo. V soboto, $. aprila, je odšla neznano kam 60-letna Jelena Vnuk iz Lendave. Pogrešana je močnejše postave, visoka okrog 160 centimetrov, kratko ostriženih las ter oblečena v plašč in krilo rjave barve. Če kdo kaj ve o pogrešanki, naj sporoči policiji. Policisti policijske postaje Murska Sobota so sredi prejšnjega tedna prijeli J-člansko organizirano skupino, ki je proti plačilu 12. aprila pre-tihotaopila v Avstrijo šest državljanov BiH, Storitve tega kaznivega dejanja so upravičeno osumljeni: M, B. iz Nunske Grabe, F. S. iz Globoke in K. S. iz Stročje vasi, »Bosance« so prevzeli v Varaždinu in jih prepeljali čez slovensko-hrvaSko, nato pa Se čez slovensko-avstrijsko mejo. Za vsakega tujca, ki so ga uspešno prepeljali v Avstrijo, so dobili po 1,800 mark. Avstrijski organi so jih odkrili pri Lipici, nakar se je trojici uspelo ilegalno vrniti v Slovenijo, kjer sojih prijeli. Lepe vsote denarja sta hotela s tihotapstvom zaslužiti tudi Tržačan in Mariborčan, saj sta za denar nameravala spraviti v Avstrijo 3 državljane daljnega Bangladeša. Zataknilo se je nekje v Filovcih, kjer so naleteli na kontrolo soboških policistov. Tujce so potem prepeljali v prehodni dom v Proseitjakovcih, možakarja, ki sta s tem hotela zaslužiti, pa na zagovor. Ovadili ju bodo državnemu tožilstvu. Zunaj naselja Trate seje zgodila prometna nesreča, ker je osebni avto 22-letne Nataše B. iz Zgornje Velke, ko je pripeljala v blagi desni ovinek, začelo zanašati, zato je zapeljal na nasprotni vozni pas. Prav v tistem hipu je pripreljal z osebnim avtom 28-letni Janko K,, državljan ZR Nemčije, In vozili sta trčili. Nastala je večja gmotna škoda, Nataša B. se je hudo poškodovala. Zunaj naselja Zgornji PorčiČ v lenarški občini Je prišlo d« prometne nesreče, k« je voznik tovornjaka Franci Ž. iz Trebnjega vozil v koloni za osebnim avtom, ki je začel zavfjati na desno. Voznik tovornjaka je želel osebni avto obvoziti, zato je zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem je nasproti pripeljal z osebnim avtom Avgust Z. iz Benedikta. Ta je poskušal preprečili trčenje, zalo je zapeljal na desno in trdi v ograjo. Od tam ga je odbilo na levo in je trčil v osebni avto Monike B. iz Gornje Radgone, ki se je tudi hudo poškodovala. Škode na vozilih Je za 800.000 tolarjev. V sredo, 12. aprila, sredi dopoldneva je 63 let stara Marija Marton iz Petišovec, ki je ob sebi potiskala kolo, nameravala v Trimlinih pri hiši številka 64 prečkati lokalno cesto. Usoda je hotela, da je prav v tistem hipu pripeljal z osebnim avtom 32-lctni Franc V, iz Petišovec, ki naj bi vozil z neprimerno hitrostjo, zato kljub močnemu zaviranju nesreče ni uspel preprečiti, saj je po 40 metrih drsenja avto zadel peško. Vozilo jo je odbilo v jarek, kjer je zaradi hudih poškodb takoj umrla. Neznanec Je vlomil v samopostrežno trgovino Konzum v Logarovclh in odnesel večjo količino cigaret in gotovino. Skupne škode je za 400,000 tolarjev. - V noči z nedelje na ponedeljek pa Je bilo vlomljeno v Sloglno trgovino v Apačah. Očitno Je vlomilec strasten kadilec, sp] naj bi odnesel le cigarete v vrednosti 200.000 tolarjev. O kraji nabožnih predmetov iz cerkva, kapelic in križev nekaj časa ni bilo slišati, pred velikonočnimi prazniki pa so odkrili vlom v kapelico v Moravskih Toplicah, od koder je storilec odnesel pet lesenih, a dragocenih, svečnikov in dva nabožna kipca, V soboto dopoldne je v garaži C. M. v Stročji vasi eksplodiral plin ece-tUen, ki gaje imel lastnik v plinski jeklenk«. Vzrok še ugotavljajo, lastnik, ki Je bil tisti hip v garaži, je k sreči le lažje poškodovan, materialna škoda pa znaša 400.000 tolarjev. Na Tratah v Apaški dolini je na stanovanjski hiši Jožeta P. izbruhnil požar. Ogenj se je iz spalnice razširil na vso hišo, tako da je zgorelo veliko opreme. Gmotna škoda je ogromna; i 0.000.000 tolarjev. Vzrok za pojav ognja naj bi bilo preobremenjeno električno omrežje, zato je prišlo do tlenja in končno do požara. Taka nesreča sc_ponavadi pojavi tam, kjer imamo pretanke žice in premočne varovalke. Se huje je, če niso originalne, ampak jih sami »krpamo« z žico. Pri običajnem streljanju s karbidom med velikonočnimi prazniki se je hudo poškodval S. F. iz Poznanovec. Prepeljali so ga v bolnišnico. Velika sreča je, da ni poškodovanih še na drugih območjih, saj so tudi drugod streljali, kol da je vojna, za to pa so uporabljali vsemogoče posode: od tistih, v katerih je bila barva, pa do kant za mleko, tudi cevi večjega premera, pravi 200-litrski kovinski sodi pa so prav tako pogost strelski »rekvi- zit«. Š. S, f »ove --za 300 gostov. V želji, da goste (poslovna srečanja in kosi- la), so v Belem salonu nanovo uredili restavracijo 2 80 sedeži, (G, G.) ■ KLJUCAROVCI - Materinski dan, kot so ga proslavili v Ključarovcih, ne bo pozabljen. Vse matere so že pri vhodu v dvorano dobile apc-rativc. Po ena od najstarejših in najmlajših sta bili obdarjeni. 89-Ietno Terezijo Slavič smo obiskali in obdarili na domu. Pozdravni nagovor je imel predsednik Rdečega križa Marko Budja. Velik prispevek k uspehu kulturnega večera so imeli domači raški »fantje«, sicer člani moškega pevskega zbora iz Križevec pri Ljutomeru, katerih pesem je segla do srca, zato dolgotrajen aplavz. Prevzele so nas recitacije otrok... Veselo petje, ples, pogostitev, prijetna glasba in Se kaj je razveselilo naša srca in obogatilo prijeten večer. (F. B.) ■ SPODNJA ŠCAVNICA - Spodnješčavniški pododbor društva upokojencev Gornja Radgona vključuje 160 članov, na redni letni občni zbor pa jih je prišlo ISO, kar priča o veliki pripadnosti društvu. Njihov predsednik Janez Vukan Je povedal, da so priredili več izletov in upokojenskih srečanj. Podobna bo tudi vsebina letošnjega delovanja, ko praznujejo lOJetnico pododbora. (L. Kr.) ■ RENKOVCI - Kulturno-umetniško društvo Anton Martin Slomšek Renkovci je presenetilo vaščane, saj je uprizorilo pretresljivo zgodbo srečanja človeka s smrtjo Slehernik. Z delom bodo gostovali tudi v soseditjib krajih, kjer imajo dvorane. (J. Ž.) GORNJA RADGONA- V Planinsko društvo Gornja Radgona je včlanjenih okrog 400 ljudi. Na nedavnem letnem občnem zboru so pregledali lansko delo, ko so največ pozornosti namenili izletništvu, organizaciji planinskih taborov,'planinskih šol in izobraževanju vodnikov. Sodelovali so tudi na raznih prireditvah in v akcijah, ki so bile v gornjeradgonski občini. Radgonski planinci so posebno ponosni na pohod na Janžev Vrh in na Kapelo, ki soju organizirali sami v času maratonskega tekmovanja v Radencih, našteli pa so kar 600 pohodnikov, tudi iz tujine. Letos bodo nadaljevali z že uveljavljenimi akcijami in poskrbeli za izobraževanje. Želijo pa si čimveč občanov popeljati v kraljestvo gora. (TiT.) ■ LENDAVA - Komisija za krvodajalstvo, ki deluje pri območni organizaciji Rdečega križa, vodi pa jo Erika Kavaš, je na zadnjem sestanku sklenila, da bodo izvedli Štiri krvodajalske akcije: tri za potrebe bolnišnice v Rakičanu in eno, ki bo jeseni, za potrebe transfuzijskega zavoda v Ljubljani. Sicer pa so predstavniki lendavskega Rdečega križa pred kratkim obiskali Rdeči križ v sosednjem madžarskem Lentiju, izmenjali izkušnje o delu na človekoljubnem področju ter se dogovorili za sodelovatvie. (J, Ž.) ■ GORNJA RADGONA - Na občni zbor Turističnega društva Gornja Radgona sicer ni prišel noben od vabljenih občinskih veljakov, pa nič zato, kajti društvo bo kljub temu uspešno delalo naprej, čeprav na amaterski osnovi. Prizadevali si bodo torej za čimlepšo ureditev obmejnega mesteca, pri tem pa bo dobrodošla pomoč vsakogar. Večjo pomoč pričakujejo od Pomurskega sejma, saj bodo potem tudi turistični delavci pristavili svoj delež, da bodo sejemske prireditve lepše, (F, KI,) ■ LENART - Pred kratkim sta minili dve leti, odkar je Korad Krajnc odprl galerijo. Povedal je. da je z dosedanjim delom in obiskom nadvse zadovoljen, saj je s sodelavci pripravil 14 razstav, na katerih so se predstavili kakovostni slikarji. Tako je galerija gostila Slavka Koresa. Marjana Jelenca, Tomaža Selinška, Bojana Goljo, Vlada Jeriča, Ivana Goisnikarja in druge. Pripravili so tudi predstavitve knjig, v okviru galerije pa deluje likovna šola, ki temelji na ohranjanju in negovanju vrednot domačega okolja, gline, lesa in tamkajšnjega rumenega kamna. V likovni Soli predavata predvsem Martina Golja in Slavko Kores, pridružil pa naj bi se jima še Ervin Kralj- Obiskovali naj bi jo tudi starejši, ki so likovno navdahnjeni. (A. L.) ■ ČREŠNJEVCI - Srečanja in pogostitve starejših občanov v Črešnjcvcih v organizaciji krajevne organizacije Rdečega križa se je udeležilo 80 ljudi. Da je bilo druženje kar se da prijetno, so poskrbeli malčki iz črešnjevskega otroškega vrtca, čreSnjevski tamburaši ter harmonikar Kežman in njegov sin. Na srečanju je starostnikom spregovoril Marjan Banfi, ki je predsednik krajevne skupnosti. (F. KI.) ■ TEŠANOVCI - Kdaj voda iz mestnega vodovoda? Referendumski program v tem kraju so v glavnem uresničili, niso pa uspeli priključiti vaškega vodovoda na omrežje soboškega vodovoda, ki bi sicer v začetku rabil kot nadomestni vir, če bi odpovedal vaški vodovod. Mnenja občanov so bila sicer deljena, nekateri so imeli upravičene pomisleke, češ daje obstoječe vaško vodovodno omrežje prešibko za pritisk vode, ki bi prišla po ceveh mestnega vodovoda. Z njim pa bi bili zadovoljni gasilci, saj bi potlej napolnili cisterno v 4 minutah, zdaj pa porabijo 45 minut. Krajani, zbrani na sestanku, so sc zavzeli tudi za čimprejšnjo ureditev melioracijskih jarkov ter poglobitev Sukičevega, Reckovega in Savlovega potoka. Letos bodo Tešanovčani utrdili nekaj poljskih poti, uredili drenažni sistem na pokopališču in nogometnem igrišču, vaško-gasilski dom pa bodo prekrili. (G. G.) vestnik, 20. aprilaj^; 20 Šport Prva državna nogometna liga Beltinci: Hit Gorica 0:0 Beltinci - Igrišče Beltince, gledalcev 1000. Sodnik: Mitrovič (Ljubljana). Beltinci: Zver, Godina, Vorobjov, Jengurazov, Jančič, Šarkezi, Baranja. Cirkvenčič. Osterc, Nej man. Skaper, 1. SNL Rezultati - 23. kolo Beltinci: Gorica 0:0 Gaj : Mura 1:1 Primorje : Vevče 2:1 Olimpija : Korotan 1:0 Rudar (V): Koper 1:0 Maribor: Publikum 3:1 Izola : Železničar 1 ;0 Jadran : Živila 0:1 NOGOMETNI KOMENTAR I ] Gaj: Mura 1:1 (1:0) Kočevje - Igrišče Gaja, gledalcev 400. Sodnik: Tabar (Portorož). Strelca: 1:0 Gajser (25), 1:1 Bajrič(55), Mura; Volk, Baranja, Belec, Breznik, Poljšak, Kardoš. Brezič (Stampfer), Gajser, Rous (Kokol), Bakula, Topič. Olimpija Maribor MURA Gorica Publikum Rudar (V) 2318 1 4 67:22 37 2313 7 3 41:20 33 2313 4 6 38:21 30 2312 5 6 42:25 29 2312 5 6 38:21 29 2311 5 7 35:25 27 Zapravljene priložnosti Beltince in Muit. I Druga državna nogometna liga Nafta: Železničar 1:0 (1:0) Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 300. Sodnik; Barlič (Blagovica). Strelec: 1:0 Prckazi (24). Nafta: Starovasnik, Hozjan, Gabor, Gaševič (Novak), Šabjan. Drvarič, Hranilovič, Vickovič, Prekazi, Baša, Slavic (Utroša). Zagoije : Turnišče 2:0 (1:0) Zagoije - Igrišče Zagorja, gledalcev 500. Sodnik; Medved (Kotlje), Strelca: 1:0 Kurež (9), 2:0 Grčar (68). Turnišče; Stamenkovič, Te mar. Lackovič (Novak), Žekš, Lacko-vič, Baranja. Pucko. Lebar, Krančič, Ropoša, BELTINCI 2310 6 7 48:24 26 Železničar 2312 2 9 44:33 26 Korotan Primorje Koper Izola Vevče Živila Gaj Jadran 2310 310 37:26 23 23 8 6 9 36:34 22 23 8 510 16:23 21 23 6 512 22:49 17 23 6 413 27:48 16 23 3 812 20:33 14 23 3 911 21:56 14 23 0 329 11:82 3 Beltrans : Radeče 4:0 (0:0) Veržej - igrišče Beltransa, gledalcev 150. Sodnik: Eling (Bitnje). Strelci: 1:0 Slana (47), 2:0 Ropoša (73), 3:0 Zrim {11 m - 88), 4:0 Ropoša (90). Beltrans; Rajh, Brtincc, Slana. Kavaš (Ropoša), Hošpel, A. Osterc, Vozlič, Z. Osterc, Stojko. Zrim, Makoter. (NŠ) II. SNL Rezultati - 22. kolo Beltrans: Radeče 4:0 Nafta : Železničar i ;0 Zagorje : Turnišče 2:0 Šmartno : Piran 5:1 Mengeš : Drairinja 2:0 Drava : Rudar fT) 1:1 Etan : Domžale 1 ;2 Slovan : Steklar 1; 1 Tretja državna nogometna liga Aluminij: Bakovci 4:2 (2:0) Šmartno Zagorje Rudar (T) NAFTA Domžale Mengeš Piran Dravinja Radeče 2214 5 3 44:21 33 2214 4 4 37:9 32 2212 5 5 36:18 29 2210 9 3 29:20 29 2210 4 8 33:28 24 22 7 9 6 16:15 23 2210 210 45:33 22 22 7 7 8 27:24 21 22 8 5 9 26:28 21 Za nami je polovica pomladnega dela državnega nogometnega prvenstva. Odigrano triindvajseto kolo v prvi državni nogometni ligi je pomurskima ligašema prineslo polovičen uspeh, čeprav sta tako ekipi Beltince kot Mure pričakovali obe točki. Vzrok Je neučinkovitost napadalcev. Bcltinčani so gostili dobro in nevarno moštvo Gorice, ki se naglo prebija k vrhu. ' Goslitelji so tokrat zaigrali z veliko volje in požrtvovalnosti, večji del tekme so imeli terensko premoč ter si tudi ustvarili več zrelih priložnosti za gol, ki pa jih predvsem Cirkvenčič, Osterc in Škaper niso izkoristili. Gostje iz Gorice so namreč šele v 41, minuti prvič resneje ogrozili vrata Zvera. Tudi v drugem polčasu so Beltinčani več napadali, vendar žoga nikakor ni hotela v mrežo, saj je nekajkrat za las odšla mimo ali preko gola. V 75, minuti je Škaper zadel prečko, gostje iz Gorice pa so izvedli zelo nevaren napad tri minute pred koncem, ko je Kojičič močno streljal proti vratom gostiteljev, po posredovanju Jančiča pa se je žoga od vratnice odbila v kot. Razočaral pa je tokrat sodnik Mitrovič iz Ljubljane, ki je prekrške dosojal po svojem kriteriju, njegova piščalka pa se ni oglasila ob številnih prekrških, ki so jih gostje naredili nad domačimi napadalci ob robu kazenskega prostora. Nogometaši Mure so gostovali v Kočevju in tekmo z Gajem dobro začeli, imeli pobudo in z golom Gajserja kmalu pri' šli v vodstvo, V prvem polčasu so si priigrali še štiri zrele priložnosti za gol, ki pa jih Belec, Rous, Topič in Brezič niso izkoristili. Tudi v drugem polčasu so imeli Sobočani več od igre, vendar so gostitelji rezultat uspeli izenačiti z edinim nevarnejšim strelom proti vratom Mure. V nadaljevanju si je Mura ustvarila več zrelih II priložnosti za gol. ki pa jih Topič. Breziu^ Gajser in Kokol niso realizirali. Sobočani sti**- pritožujejo zaradi slabega sojenja Tatari*® J Portoroža. V dvaindvajsetem kolu prvenstva l T uvaittuvajd^icijj mjju pivciiovT« ■ j državni nogometni ligi so prijetno prcseBM uizdvlll llUgUtlllt^llJl Jlgl &O piljvlll'-^ F* ^1 i nogometaši Beltransa iz Veržeja, ki s*’n _ 'i_i_____________■ _I._ ____________It I pričakovano visoko premagali Radeče pLivaiib.vjTaiiv ladi prvič zmagali. Veržejčani so znali ladi prvič zmagali. Verzejcani so znau l J 1 napake obrambe gostov in tako razveselili^] daicc. Nogometaši Nafte so z golom . aajcCk rMogomciasi Hane so z ............ premagli mariborskega Železničarja, ven“ ŠPORTNA NAPOVEDŠT.IO 1. MURA: Vevče 2. Jadran : BELTINCI 3. NAFTA: Domžale 4. BELTRANS; Piran Napoved 5. Šmartno: TURNIŠČE 6. RENKOVCI: Sl. Gradec 7. Kovinar: BAKOVCI 8, Vesna: Goričanka 9, Kobilje: Dobrovnik 10. Polana : Mostje ( I I I I I I I I I L MNL MS Rezultati - 15. kolo Dokležovje : Les 0:4 Serdica : Rakičan 0:1 Vesna : Tigop 1:4 Čarda : Remet 0:2 Emal: Goričanka 0; 1 Kerna: Bralonci 0:2 zastavljene Tekaška sekcija Radenske, kije ena redkih tovrstnih športnih organizacij pri nas, je v minulih treh letih opravila pomembno poslanstvo in skoraj v celoti uresničila zastavljene smotre. Gre za športno organizacijo, ki uresničuje tri smotre: združiti pomurske tekače rekreativce, k teku pritegniti čimveč mladih in razvijanje zdravih rekreacijskih navad, zlasti s tekom v naravi. Vse le smotre uspešno uresničujejo, so ugotovili na nedavnem občnem zboru. Člani Tekaške sekcije Radenske, katerih aktivnosti uspešno koordinira Rudi Babo-Šek in ima sploh največ zaslug za ustanovitev in delovanje sekcije (je tudi tekač), so se v minulem obdobju udeležili številnih tekaških prireditev doma in v tujini, poleg množične udeležbe pa so sc uveljavili tudi s tekmovalnimi dosežki. smotre kupili še nekaj 7°“';?«*! saj imajo v svojih vrstah nekaj ' I I I I Izpolitjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka 28. I aprila 1995. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pravilnih napo- | vedi. Ime in priimek ter naslov: I I I I I Nogometna tekmovanja ob koncu minulega tedna so prinesla vrsto nepričakovanih izidov, zato v športni napovedi št. 8 ni bilo lističa s pravilnimi S napovedmi. Pravilna rešitev: Beltinci: Gorica 0, Gaj : Mura 0, Nafta ; Železničar 1, Beltrans ; Radeče 1, Zagorje : Turnišče 1, Aluminij : Bakovci 1, Vesna : Tigop 2, Emal: Goričanka 2, Panonija : Kobilje 0 in Hotiza ; Nedelica 2. Serdica Rakičan Les Bratonci Emal Čarda 15 7 7 1 20:10 21 15 9 2 4 20:14 20 15 7 4 4 21:13 18 15 6 5 4 20:15 17 15 6 4 5 13:14 16 15 5 5 5 18:12 15 Goričanka 15 6 3 6 20:19 15 I. ONL Lendava Rezultati - 16. kolo Panonija ; Kobilje 0:0 Polana : Bistrica 0:3 črenšovci : Dobrovnik 2:0 Olimpija; Mostje 1:2 Odranci: Čentiba 2:2 Hotiza: Nedelica 0:2 Tigop Kerna 15 6 2 7 26:22 14 15 2 8 5 16:23 12 Dokležovje 15 3 6 6 11:22 12 Remet Vesna 15 2 7 6 16:24 11 15 4 110 18:31 9 IL MNL MS Rezultati - 15. kolo Križevci: Bogojina 2:6 Rotunda: Prosenjak, 2:3 Tromejnik : Grad 1:0 Tešanovci: Šalovci 0:1 Cankova : Hodoš 3:2 Gančani: Apače 1:2 Tromejnik 1513 2 0 53:18 28 Minicom Cankova Apače Šalovci Grad Gančani Rotunda 1510 4 1 54:16 24 1511 2 2 44:23 24 1510 3 2 51:24 23 15 8 1 6 32:23 17 15 5 2 8 38:38 12 15 4 4 7 28:33 12 15 5 2 8 21:36 12 Tešanovci 15 4 2 9 24:31 10 Hodoš 15 4 1 10 27:38 9 Prosenjak. 15 2 211 22:68 6 Križevci 15 1 1 13 18:64 3 Črenšovci 1612 4 0 56:11 28 Odranci Kobilje Nedelica Hotiza Panonija 1611 3 2 41:13 25 16 8 5 3 30:21 21 16 8 4 4 25:17 20 16 8 3 5 30:25 19 16 6 5 5 27:24 17 čentibaVV. 16 5 6 5 29:22 16 Olimpija 16 4 4 8 20:35 12 Dobrovnik 16 3 5 8 25:27 11 Bistrica Mostje Polana 16 2 6 8 21:39 10 16 3 211 20:53 16 2 1 13 12:49 II. ONL Lendava Rezultati -14. kolo Graničar: ŽHkovci 0:1 Opel H. : Nafta V. 2:1 Kapca : Dolina 2:0 Opel H. I 25 Žitkovci Graničar Kapca Nafta V. Dolina 8 5 Lakoš1411 3 0 54:12 14 4 7 3 28:24 15 14 4 6 4 26:34 14 14 4 4 6 18:30 12 14 3 3 8 27:31 9 14 2 5 7 19:41 9 odličnih tekačev in tekačic, ki so celo oblačili državni dres (Marija Števanec, Manucla Pergar, Geza Grabar). Tekaška sekcija Radenska se v zadnjih letih tudi uspešno vključuje kot soorganizator tradicionalnega mednarodnega tekaškega Maratona treh src v Radencih, vsako leto pa tudi organizira Martinov tek Bratonci-Radenci. Sicer pa je Radenska tekaška sekcija že dosegla takšen razvoj, ki bo v prihodnje terjal še boljšo organ L ziranost, več organizirane vadbe, vključevanje novih članov, tesnejše sodelovanje s pokroviteljem Radensko ter čvrstejše in Se ambicioznejše vodstvo. Zato so se tudi kadrovsko okrepili. Za organiza- Na občnem zboru so se li, da bodo s sprejetiini^’^ daljevali, svoje delo P^!^( novimi vsebinami, ki vlačnejSe za tekače. LjK bodo udeležili vseh u® tekaških prireditev, sodelovali tudi na mf® a tekaškem maratonu ni। j Nekateri posamezniki c' pili tudi na drugih pni Luui na uiu6“* " <, tekaških prireditvah. Na ' ____.5 5 1 s — _ J I ntC I 11 zn I.*' tekaških prireditvah. razvijali sodelovanje* jfl In^ViJnJI iUUvivi f' sekcijo Gorenja iz ro imajo vsakoletna pa odpirajo vrata starejšim, ki se ukvarjati s tekom, in jim pridružijo, saj movanj organiziraj*’ prevoze. !iTF. Fen ,■1 Nogometašice Pande iz Gornjih Petrovče - državne ranskem nogometu. Stojijo od leve: S. Kukovec (vodja Semen, N. Kukovec, KorpiČ, Z. Horvat (pokrovitelj); Fujs, Balek, Horvat in A. Kukovec. Fotografij®- ’ J Hokej na travi Rezultati - 9. kolo Železničar: Lipovci 1:0 Lek: Svoboda 4:1 Triglav: Predanovci prel. Pomurje prosto IL DRL - mošk’ Krško 22 20 0 4 j Pomurka 22 17 1 ’ Lisca 22 15 0 ' Lek Triglav Pomurje Železničar Svoboda Lipovci Predanovci 8 7 0 1 27:4 7 6 0 1 32:6 7 4 0 3 11:8 8 3 14 9:12 8 2 1 5 9:22 7 2 0 5 12:16 7 10 6 3:35 14 12 8 7 5 4 2 Radeče Celje Ormož Krog 22 13 1 22 11 3 22 11 3 22 10 1 V, Nedelja 22 Dol Polet Brežice 22 10 22 22 Mladinec 22 •ŽS e 11 i 0 ’ 9 » ' 0 1 ’’ 0 0 27 ______L I 198 I 20^ aprila 1995 21 n i^egljanje E ■| liti id lil dJ d t' jSi ■ur .jji m i*i I r i’i ^1 »i K ■ »i dC ^arilinarjeva in Steržaj •Ifžavna prvaka državno prvenstvo “< članice •X državno prvenstvo v kegljapju m tbne ^Manica Najbolje sta se odrezala pomunLa ickmo^- ra ^rdinar iz DnhmvniL-a tAVmiMA ern i-n "‘HarvSte'“blirtJtekaizCi^jai, •tl'Izstopaza ntoriborsli Konstruktor, ^t3in445tJ^MidinaiJevaJe na Jeseibltih podrla l“’i1 i* prvenstvih v dvojlcuJi. Ujm, da ji ta naslov '^tosraeiuial Wkrat državni prvak. KiH tuni Je povedal, je postal drž.av^^'**'^ uvrstitev, vendar si ni upal napovedovati, da W(vih tebti *** j® potekalo lekmcrtmje na kegljiščih I (a Tako tia rtFArbf*iAliiifrt v*P’*** dekli-®^nin, Šti^ ■ Kom Zadravčeva. ^'‘bojka Up Mi, jnuio Hspeh Ljutomerčanov »s*' "“»Vani,, 5" tretjem - odbojkarji Ljutomera sklenili zelo PovT^*/ Drv, '^•erosom in OUm^jo V rednem teb Za sledila izjemno uspešna serija nasto-na T ’mafia^y v 7 P«tega do desetega mesta. V dcsc-"®r)a tekmah t devetkrat in svojo superiornost potrdili Sspot^^®^kaanovomeškim Pionirjem. Kljub odhodu tre-P‘'®toagati dobrimi nastopi dokazali, i Premaoati . ^^rcani z dobrimi nastopi dokazali, taicn'^ urfj- najmočnejšega tekmeca in bi si s '^kinot^^i^^^erosom in tekmovanja zagotovili 2. za uvrtn*. ^^7 ^nnipijo, kar bi pomerulo v konč-mesto j metita. Realno *** Zaslužni."®j^®dji uspeh Ijtitomerfikc moške it F? t&b ^Itrobar 7* Mj®”' ■« največjd breme nosili' jt f: ( ^'‘robar Z f n njem au najrečje breme nosili' sr * Grut H®'®® in po potrebi pa hM^liali r.' ^■''‘^toerčariAv”'^^-’" ^®^*®' ^® pozabili le »sed fkj ekipe M- * 7 j® z''®stih gledalcev, ki so množično Tat- nikoli se je zbralo UutoM' 2nn, San*?®'®, Pr®dsediiik!l*i moške odbojke v prihodnji sezoni? Mk' tešiti J“®*® Sumnka čaka zahtev- Poiskati o in kadrovskih vprii- Uneralne«« i_______-v. se je zbralo ^sekak, pokrovitelja. Ljutomerski zaslužijo. Niko Šoštarič i f I S p i Drugi so bili - deček: Vrečič; deklici: Husarjeva in Gaberjeva. Tretja mesta so zasedli - dečka: Novak in Zrim; deklica: Kaštru-nova. Četrti so bili - deček: Maučec; deklici; Kovačeva in Mlinaričeva. Vborbah sta tretji mesti zasedla Štefanec in Gaberjeva. V skupni uvrstitvi je prvo mesto zasedla Murska Sobota. (D. Škandali) Atletika - Na otvoritvenem atletskem mitingu v Ljubljani je sodelovalo okrog 380 tekmovalcev. Sodelovali so tudi pomurski tekmovalci in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Tako je Mateja Dražnik iz ČrenŠovec (AK Pomurje) v metu krogle z rezultatom 14,4$ postavila državni rekord za ml. mladinke. Lep uspeh je dosegla tudi mladinka Sonja Roman, ki je zmagala v teku na 1.000 m z rezultatom 2:58,44, kar je osebni rekord. V teku na 600 m pri članicah je bila najhitrejša Marija Števanec z rezultatom 1:37,37. Damjan Špur je bil v teku na 100 m s časom 11.51 drugi. Cveto Cvetko pa z 11,73 tretji (osebni rekord). Tomaž Horvat je bil na 100 m četrti, na 300 m pa Šesti. (G.G.) Letalstvo - Od 14, do 21. avgusta 1995 bo na letališču v Rakičanu L državno prvenstvo motornih pilotov v akrobatskem letettju z mednarodno udeležbo, ki ga v sodelovanju z Letalsko zvezo Slovenije organizira Aeroklub Murska Sobota. Poleg 30 slovenskih motornih pilotov organizatorji pričakujejo tudi udeležbo tekmovalcev iz Češke, od koder pri- f!S*«n Ji/ h Košarkarice Pomurja iz Murske Sobote, nove članice prve državne lige- Stojijo od leve: Jože Pušenjak (predsednik), Alenka Ori, Irena Drožina, Natalija Novak, Svetlana Stdtolan, Suzana Zadražnik, Zlatko Tibaut (trener); čepijo: Mateja Kar, Ingrid Cer, Nataša Kolar, Anita Horvat in Nina Pušenjak, Konjske dirke v Ljutomeru štiri zmage Marka Slaviča Na hipodromu v Ljutomeru so bile v ponedeljek otvoritvene kasaške dirke, ki jih je pripravil KK Ljutomer. Na njih je sodelovalo 81 kasačev iz Hrvaške in Slove; nije, ogledalo pa si jih je okrog 3,000 gledalcev. S svojim nastopom je tokrat navdušil Marko Slavič mlajši iz Kijučarovec, saj je štirikrat zmagal, hkrati pa dosegel tudi dva najboljša kilometrska časa. Marko Slavič je zmagal v drugi dirki za dveletnike z Iro MS, 1:21,1, v peti dirki z DoriLobeU, 1:18,6, vsedmi dirki z Albatrosom, 1:17,7, in v osmi hajajo aktualni svetovni prvaki, in Še nekaterih drugih držav. Nogomet - Selektor slovenske članske nogometne reprezentance dr, Zdenko Verdenik je določil 16 kandidatov za tekmo s Hrvaško, ki bo 26. aprila v Zagrebu, Med kandidati sta tudi pomurska nogometaš Škaper (Beltinci) in Kokol (Mura). Na čakanju pa sta Volk in Belec (oba Mura). Badminton - Badmintonisti Mladosti iz Lendave so sodelova- li na mednarodnem velikonoč-, Zmagala je ekipa soboške gimnazije pred SETUAŠ, SZŠ Rakičan nem turniiju v Nyusigy6ngyofu in dosegli lep uspeh. Pri dečkih do 12 let je zmagal Janez Novak, Tomaž Skledar pa si deli 5. do 8. mesto. Med dekleti je Simona Koncut zasedla drugo mesto. V konkurenci dečkov do 14 let je Miha Horvat zasedel tretje mesto, Dani Novak pa si deli 5, do 8. mesto. (VS) Atletika - Na teku Vivicitto v Mariboru so sodelovali tudi tekači TS Radenske. Lep uspeh je dosegel Slavko Kumek, ki je v teku na 4 km zasedel osmo mesto, Zdravko Mauko jc bil 17., Peter Brunec pa je v svoji starostni skupini zasedel na 12 km deveto mesto. (GG) KeglJaoje -«V zadnjem kolu prvenstva v drugi mariborski kegljaški ligi je soboška Mura gostovala v Mariboru in izgubila tekmo s prvouvrščeno ekipo Fali z 2:6 (3704:3743). Za Muro sta zmagala Iskra s 661 in Borovič s 623 podrtimi keglji. Tekmovali so še: Šebjanič 623, Smolkovič 623, Babič 614 in Gergjek 596 podrtih kegljev. Mura je zasedla tretje mesto. (S.D.) Nogomet - Slovenska ženska nogometna reprezentanca se pripravlja za mednarodno tekmo z Avstrijo. Med kandidati za reprezentanco so tudi tri pomurske nogometašice: Anica Krpič, Melita Balek in Simona Semen, Šah - Šahovsko društvo Radenska Pomgrad iz Murske Sobote jc pripravilo hitropotrezni turnir za april. Med 13 ^histi so bili najboljši Alojz Kos, Boris Kovač in Robi Radosavljevič, ki so dosegli po 10 točk. Sledijo; Danilo Hari 8,5, Bogdan Hari 8, Štefan Režonja in Ivan Lukič po Šport Aktualno v športu Popis športnih objektov Fotografija: Jure Zauneker dirki s Charliem Somollijem, 1:1:16,5. Od preostalih ljutomerskih kasačev velja omeniti zmago Lily Lobell (Zorko, Boreči) med triletniki, 1:23,5, drugo mesto Mabella Meghama (Slana) v šesti dirki, 1:21,0, ter tretja mesta Fillyja (Slana) med dveletniki, 1:26,1, Lune (D. JureS) med triletniki, 1:30,0, Anihila (Sagaj) v Sestri dirki, 1:21,0, in Sassy Pra-kasa (Makoter). Četrta mesta pa so zasedli: Favn (Slana), Ani Lobell (D, Slavič), Dirli Hill (An-tolin), First Lady (Slana) in Lex (Jureš), N. Šoštarič 6, Igor Kos 5,5, Anton Marič 5 točk. Nogomet - V četrtfinalni mladinski pokalni nogometni tekmi je Turnišče premagalo Štore s 3:1, Gole za Turnišče sta dosegla Houbar 2 in Škafar, Mladi nogometaši Turnišča so se tako uvrstili v polfinale, kar je lep uspeh, (FB) Košarka - Na srednješolskem prvenstvu v košarki za dekleta, ki je bilo v organizaciji soboške gimnazije, so sodelovale Štiri ekipe. in SSTŠ Murska Sobota, Najboljše strelke so bile: Orijeva, 36, Horvatova, 31, in Karova, 30 točk. Badminton - V Lendavi je bil zadnji državni A-tumir v badmintonu za jakostno lestvico. Pri moških je bil Lendavčan Bojan sekereš šesti, Tomaž Labodi pa sedmi. Pri ženskah dvojicah so Petkovičeva in Krambergerjeva ter Sekereševa in Senegačnikova zasedle 5. do 8. mesto. Pri moških dvojicah sta Labodi in Seke-reS zasedla četrto mesto. Pri mešanih dvojicah sta bila Sekereš in Nagodetova (Ježica) četrta, T6-rdk in Sekereševa jja si delita 5. do 8. mesto. (V, Sekereš). Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi so Beltinci premagali Slovenijo Berlin z 8:1. Strelci za Beltince: Črnko 2 ter Herceg, Osterc, Godina. Nejman, Jengu-razov in Škaper po enega, za Slovenijo pa je bil uspešen Mravak, Šah - Na hitropoteznem šahovskem turnirju ŠD Radenska Pomgrad za mlajše dečke in deklice je sodelovalo 14 Sahistov. Najboljša sta bila Maja Vučko in Dušan Kozic s 4 točkami pred Borutom Korpičem, 3,5 točke. Na mladinskem hitropoteznem šahovskem turnirju pa sta bila med petimi tekmovalci najboljša Jože Sedonja in Lea Števanec s 6 točkami pred Miho Gombo-cem, 5, in Mitjom Kovačem, 3 točke. Nogomet - V prijateljski mednarodni nogometni tekmi so kadeti Mure premagali Ingolstadt s 5:3, Strelci za Muro so bili: Praj-ninger 2 ter Posavec, Rogan in Skledar po enega, (KG) Ministrstvo za šolstvo in Šport RS - sektor za šport je začelo popisovati nešolske športne objekte v novih občinah, in to zaradi izračuna amortazacije za športne objekte v občinski in družbeni lasti, Gre za športne objekte, ki niso v okviru šol oziroma turistični. vojaški ali zasebni lasti. Popis športnih objektov je bU opravljen tudi za osem občin prejšnje soboške občine: Murska Sobota (mestna), Cankova - Tišina, Beltinci, Kuzma, Moravske Toplice, Hodoš -Šalovci, Gornji Petrovci in Puconci. Mestna občina Murska Sobota ima tri nešolske dvorane: v soboškem Partizanu, v vaškem domu v Bakovcih in v Krogu, ki pa še ni povsem dograjena. Skupno je to 1186 kvadratnih metrov vadbenih površin ter 301 kvadratni meter spremljajočih prostorov. Zunanjih površin je občutno veliko več. V 18 centrih je 42807 kvadratnih metrov nogometnih površin, 11598 kvadratnih metrov površin za mali nogomet, 26 ha površine na letališču, 33(X) kvadratnih metrov površin Zakonjški Šport, 4101 kvadratni meter asfaltnih površin za košarko, odbojko, rokomet. 3568 kvadratnih metrov teniških površin, 1680 kvadratnih metrov bazenov ter 1107 spremljajočih objektov in 900 kvadratnih metrov hangerja, V Občini Cankova - Tišina imajo en pokrit objekt s površino 123 kvadratnih metrov (strelišče na Tišini) in 86 kvadratnimi metri pomožnih prostorov. Obstaja pa še 14 zunanjih centrov, od tega 3 nogometna igrišča, 10 igrišč za mali nogomet in ena asfaltna površina. Igrišča za nogomet merijo 11300, igrišča za mali nogomet 13405, spremljajoči objekti pa 240 kvadratnih metrov površin, V Občini Beltinci je 8 športnih centrov s 7 nogometnimi igrišči. 2 travnatima igriščema za mali nogomet, 3 asfaltnimi površinami in enim igriščem z umetno Nogometaši Odranec, ki tekmujejo r I. ONL Lendava. Stojijo od leve: Gostan (teh. vodja), Rous (trener), Marič, Lipič, Silvo Hozjan, Simon Hozjan, Cener, Zver, A. Horvat; čepijo: D, Horvat, Ferenčak, Ozvatič, B, Horvat, ZakojČ in Balantič; manjkajo; Kovač VegiČ, Žabot, Kreslin in Prša. Fotografija: Jure Zauneker Strelstvo SD Jova Jurkoviča v prvi državni ligi v zadnjem kolu tekmovanja v prvi državni strelski ligi je ekipa SD Stefana Kovača iz Turnišča gostovala v Kamniku in premagala domačo ekipo s 1732:1713 krogov. Za Turnišče so tekmovali: Robi Markoja, 584, Vili Ravnikar, 582, in Božidar Draškovič, 566 krogov. Turnišče je zasedlo drugo mesto. Ekipa SD Ljutomer pa je travo. Igrišča za nogomet merijo 58400, travnate površine za mati nogomet 2940, asfaltne površine 2650, igrišče z umetno travo 5400 in spremljajoči objekti 468 kvadratnih metrov površin. V občini Kuzma imajo 5 športnih centrov, od tega 3 igrišča za nogomet, 3 travnata igrišča za mali nogomet. Površina nogometnih igrišč znaša 13156, za mali nogomet 4594, spremljajočih objektov pa 99 kvadratnih metrov. V Občini Moravske Toplice imajo 11 športnih centrov, od tega s 6 travnatimi površinami za nogomet in 5 za mali nogomet. Površina igrišč je 38691 kvadratnih metrov, za mali nogomet 8551 in spremljajočih objektov 452. V občini Hodoš - Šalovci imajo le 3 igrišča za nogomet s skupno površino 20068 kvadratnih metrov, spremljajočih objektov pa imajo 120 kvadratnih metrov. V Občini Gornji Petrovci imajo eno igrišče za nogomet s površino 6270 in 3 igrišča za mali nogomet s površino 4360 kvadratnih metrov. V Občini Puconci imajo eno igrišče z umetno travo, ki meri 5841 in kar 12 igrišč za mali nogomet s površino 18374 kvadratnih metrov. Spremljajočih objektov je le 24 kvadratnih metrov. Popisani športni objekti so urejeni in se uporabljajo za tekmovanja in rekreacijske aktivnosti. Popisani pa niso bili leseni objekti in zabojniki, ki so prav tako na športnih igriščih. V pomoč pri popisu so bili podatki Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota in klubov malega nogometa ter predhodni popisi. Tovrstni popis športnih objektov je pomemben in bo občinam v pomoč pri načrtovanju športnih objektov, zlasti za načrtno gradnjo in vzdrževanje ter pri skrbi za zelene površine, urejanje okolice in spremljajoče objekte. Ludvik Zel ko I e « J*' '-1 premagala SD 29. oktober iz Gro-supljas 1716:1712 krogov. Za Ljutomer so tekmovali: Rajko Robnik. 579, Manueta Rudolf, 575. in Darko Horvat, 562 krogov, V zadnjem kolu druge državne strelske lige je ekipa Jova Jurkoviča iz Vidma premagala Celje s 1688:1634 krogov. Za Videm so tekmovali; Gorazd Kocbek, 570, Sebastjan Vajda, 565, in Anton Kocbek, 553 krogov. Ekipa SD Ml Pomurke iz Murske Sobote pa je premagala Ormož s 1671:1663 krogov. Za Pomurko so tekmovali: Martin Žigo, 564, Milan Kreft, 561, in Janez Gomboc, 538 krogov. Ekipa SD Jova Jurkoviča iz Vidma je v drugi državni ligi zasedla prvo mesto in se uvrstila v prvo državno strelsko ligo. Tako bodo iz Pomurja v prvi državni ligi tekmovale štiri ekipe, (ak, R, fk, av) J vestnik. 20. ap^ 22 L ve I 'S" O -U ‘Vte^-SOdE^ =o7-s S --’^SC1JS^Lhc C ..1 I □ 9 O s n T 0d lU dG (C; o. Ul <>o do CCIU ucc <(0 0 _ Ul ttCC 0.0 <1-ra Ul 3 UJ o -1 Ul 0.0 O CO < z LU > O in < Z Ld > O < z Ul > o in P < z Ul o < Ti LLl o CO °^p0?] 'C /. 1 R - G;Go’F G:£’C'i^ ■p 73 rt rt *G O L -G .°«:s sr-ss:? o g «0 «7«t(lri;. == G ■'■S. -5 5 :S-t:N g - 1'5»; a32=i»3SSifil 5 E2.3S7775- _ I s-^šgsj.i^sg^iri 40 -G 40 ^a-Bc:*: <■? ■--, oJ -G. o rt c 'S PJI .0 r-i . in -tj ao—C C K e.., tu Lrt rt .2. JS « c .' j U 32P|S|P^5^ i2 2| £ G - ' 2 - « P Ji e Jo -2. Cm lA rt o £ p V) > pl S o k— o ■n 1-1 _ 1« ■ ■ 2z 51^s:^Ispt — Fi o, Cl , .^ £ rt ra rt L- ■■■ G ten »J .. n -r a G G v ■5 = o a s rt ra 40 S-Sg^-g "■•?.£72ž“7 s s 7^1'^ r' o 2 ■-.oj, 2 ra “ ir. X o Er '"LSičirtOrt \[2,e 8>m “S ° ^°‘S^eo'^ s s E 2 s .T 3 18 i'xŽ"O ,3Q'^2S“'tu¥ 1 d.l«O ' - .taJiJIOncM ^^5:5.£ S-rt‘—^£- "rt £ rt I jS = e c B d . d' “ " 2 " ¥■ 'f > Z ■« « i s^^aot-ds? i rt o rt ^-r,>r;E^40cil ° - .5 Tr - - ” ‘^ 2 2''" s Q O 3 L -..., - - v» z ra c c ■— M-i F> -— •^*>vQE'era-^ C eo rt L0 »cA oo ‘ lEl 'g o ?s = C ' w? C O -S O O i » — C W 1 sfl =. - č ■?J' R- s- s 3 rt o 5 e 2 ' s i ld n K ■ — aj ra t ra^N -- CM V 7fŽŠ=“ 4> v c; > "rt : - v» rt 'rt o . A CM S CJ "O "O I I J —’ iiS CM rt .± o g5 cd £ g^šfn _o N c o ?= O o 4> ec £ o g « 3 S^ Q> W5 .o ” rt C — O X O _ VI G H-, rt "■ iJ E rt *F> G rt CM 3 17. '* -R "» * Gk” Vi 1^ 2 “ ■ rt N V9 O N co rt C ra f « o , . _ .0 g -S s Ž 3 £ = ? oa 2 ■=._ Q - 3 rt ž in cc a Q Š ■ Ul g br; c E 1^ I , SZ— ;3[J-JH<» = ' S 2 '= u 5 o rt CD O VI rt < £ O Ta c »Cl _. -- O 40 rt •M t-1 F rt s 2 Xu 11'3 ■- c .. « J -Q OJ CA SČg s _ ^ £?£ “ s 2 ■« I ' ■ s g s| v) uk ■s = F ' ?"u.a P čjk f m K J ' ~ k« "7 Z2 5 S Sl “7? ' I -isa £ - o 5,-g-a - c Š? 1$ ^3.. E ' '"S s -s “ — i g O u cs n o o ■”• ” N"^ i I ' -k *■' . Vi rt 4> —' □ OC H-in - uSj “'g’”“ fefj' 'S s ■'■-d a “ E 7 ni CM B ' = 8 J. 5 Jon* g J G5-č <27 ' G & c5o I C I o«M.S£'ac!"« r'^ - ,5 S ■“ ft.y5otd:o..2.it I o dJatniE-a CU C<5 o c =tž £■§ ■ ~w s “ ■Ort ■ C S?-^ — ' ■S e - Eiq;^ (A C! „ e — o. - d rt ■ rt o;c o c o “ VI V ' g. » m J-S N od — " T F* fM v c 4) eo' o p! oc ® ’i ra o -M o C; 'ra JOSr^g-S^EoSS ' S £;8:e7;|'8S'^72 52 v zi 0*3 5 A e F. až ra a S ,-‘1^ “ ™ iF G ‘ ^“1 — ^ “ E ” s -p ° P-- o u e - Z 0.(5 O kn CM £ *:■.;; ’ la z g ei <1 c 9 £■ s; tz-cj rt :□ S St o u w J' »u c: O C/3 s LT, 5 c o o. ' >. p 3 §3 siri 7 z p £ c ■= ^ ‘ g e s (2 o N .H 'S -3 -a S 'ta "S ° o cx < ya rt 5 rS -2.5 5 '7 =3>tj - s - N ' so -----------------------------tjl a 2 t!i s d .- o? 32 = g73 “X 2.s“ ,. a .i 3 c ca oo »(A i J -> f3 O rj O| [A -O v s,'^ 'S 2 S ,« rt rt O fS rt N -C O s ■ 7'=’ XJ . ^ ' 1> O g ° Vi '-o i” .—I p y> g o a 10 ■g , .^ ■'■ kj ■ sSž'Š o o gK'’g ,« = ? = .2 ^-§£0^ ;g “'TZ* I N *■■ rt -Sirt'^’^ rt --H ..7 i "5. r .11 L o.osaogi^Ld”.... 'J ii _ - -a d v e® O £ ■ 30 vo jQ v :: s in cc C3 < S — C Z •c 2 F , p I 5 S.I:« o .2 cS D £■ - ° O E ^G.s S S,“^ s g 8 " g 7 g I “' šTTiSsjšiJi; = " — .K-— X o 1: K E1:5.g3 ¥.si'ib '2 ‘ '3--5 *'o ■/' ^sEdMa-Jodjo^ in-u o-Naj(S-“j 2 “ S “ 'čgcgss “■" rsl Ort-* /v „ »cA !_ .G» N o s (A c rt C < rt rt < N D "e 3 0 71-15 o, g = V ' s s' 40 ^S A= 7 .£ y ra — ’c R. -M S .^s°i 5 1 »> f s ” O V3 ’— rt p t> >L- (3" o *o rt '° « S o U e.“'&5 --g^ag a " ' s >, rt 'O UJ 5. 40 I N 40 _ o S '5 S,, - ’ a rt O r; »VI ra 13 O rt m E_Z ■" ^ i H « P ■■ 40 iO cc o _j s 40 I ra »o v _■• '^ , o O -C 7 O [ CQ > c p >- d SNE in m O g I ■F ” ±i s "I ^S3 5.7 o; EDg^l' £:S:£ 2 S7S ?S£| g »27 — 1 &-,R _k 3 " CM , , tk rt >< ■g : B da 2 3 « k- g* E - t; -3 -5 Ž .!^ z - 3^5 g 7 O It) N č .a [A p rT 's ‘O O. o, 1 L2 rt > UN O £ .5 - ,S rara,-^ r £rtwJ0un*-®'O-ta'5 p SS c — xj ■S2G o 2’ScZ5r' SClfS £ 2 w ■VI G Sm C'"' ® - d -S 7 ;2. ' F’ '“^ S* rt JT X0 cn I rt^GO:5'GiA^sF»_. ^•«» Ta M O rt O C = - ^ O Cl. cA o O rt O I >C/3 ' sc I c a’« CIO ■ rt — "T ■ rt — "T c 2 =g a I 10 V rt 40 10 Q I "P uz* oo < C un tu ■ — O g s ' ° G -d i > «■ £ o T I ,i m o o rt rt rt 2 *■* Cl Ž CQ J o o . . .. -h?" ' -š-S š £^ŽS.£- "g 12° -m G3 o att c CM cn t- o ;a 00 bO fj rt rt - ?t g c rt u rt ■O M— " 40 > * S .s« g 'S .a 40 p I co c r- rt Vi C rt C rt c 'S |27'‘'7 »(A “ ' I ' U jj bO - rt g "" ° A E ■< rt rt o Ji TJ IJ C G , * >■ 10 bO S * 5 *2 .i5 ' -F > ’5 ’« r«, ra Cf £ " ^7 :e (Z g rt rt P 11 s ■ ,0 i; O « 2* S .7 G S S* oo C£ c o Q ' N CM 2® O □ O o m vi bi A. 1! 01 tr g: Of k( ni *i ki m VI !a 4, « o rt I s t£ “S 2" ” - « - 2! g s.’ š « "s rt ^-0 p P -SjJ « OjiiS rtm'-' o3C I ; 7 M ck o2 E ,0 -StSP.^fiur^i^h^ra rt a',' s I ' 3 X e p 5 “ u 'S a. - S*3 ''= 7 „ z a ?'= rt ’n § C F5 £ “ 40 "■ 1 C 10 — — fc "a ■S J M-? D 15 '■*' > S .0 s |- 'a 3 J«-S-5® g-8 _i p F - - - l--- ='S40O .'-c3>.M:i«.|i2 S G CJ i£ r s® o’^' S Sj3r5^ Q^“ oas-j«.-. _ o~° 11^ 5 Ji I o- £ 2 ® rt I od £ o”£ '■ *w IC o ■rt w '" (2 ** 2 ’i c rt rt • “ c .S— o O - d .§ Q X iKn u (A — N r e };>» rt 41 c UR — n ■- ■ rtO O TZ v- ;± 1-^.5" “ sago 5- OšQSN2;g o-g .^S.ri?’“ . CC« -.OortJS', '^J-C —rM40 c iJ i 4^' &< g e s s s - - d-i o g -■: 1 O CM 'O ■"• rt U -Q I p 2 . J- c s S lj "i ' a X i ’ *.3 5 ra a. cA3 ■ ucMra - Vi 4 :> ® »Vi _■ jA m ‘ * e*_3 »Vi O »N ' SS T;3 T - .7 -JI'-! rtr^roaass o « _ - - 5-| cC^S ; <1^ c /A Sl . O rt t^TGi g Vi " o s « .1 F grj rt h' g' ^3 2 2 .! j; p-a° °'K -. rt 2. u c iravi c* c< C BI* ® ■? - E- - 'I s ■a iZ S a ' n ' ■ i!l .i* &E Sr=-3S BP^cj: g O 'S a '8 .2 ^'1.5:; - - o 5'^; "1 I " " b« O 2 , 1 .t J 'P S N P« ^r1 " CC I c " C« O « c O ^gi-Ea s =2 5^'0«-. o s. . * 13^’8 o ■ a H EE '>1 “ E S^w’ . S 5 O Soo gr^ 5 rt S *-■■ r- ■a O E M ,8 s .2 I c S .’“ . g g T ,-c ?, ZEo^S^' I-U ■g B S č ">N .g 5 Sl« j-e7 S 2 c«Cl,«o'x « £ g q:S ' '7 O — f-j, "T- 5,.2 g -z; rt -1 O,.g j^SNg2.7gS;o3' „ _; “Z IZ g ' I*- rt »O O co C O a 77 :■ E X > ’ 7 ?" ■'- g o g o ' = '^ K I r O . rt O ,rt bO »J ’-' 0 L: O G 10 rR o ■ -M o rt -s o rt »o rt O X 4^0 / la o I ’ .E 'S ’ S :« fl o 'O Q - g 2 T« O 1 •-f lZ J? Fi ra 'c E « s Q------- G C '^ - bU .G > o C rt rt rt ra o c « F. M s “ " -d in -kC t- .* — — ra v5 7 " 'g 8' M.ms£(57;75 _ o o o 'C , HntJčRJlia-n;-ip— — ra ■"» s o F . - *^-§-gjgra^m^.cMOi; v - , 'UhCjE-l — -1 o 5¥isS2.«-°1- SJiJ^11?2..aS1 Ogkj-a? v N — rt rt §5 a^g ui S ■= 40 jj'ira.40“. O(-!'^N‘3' ■-S.rtra«-" ■ s g <.; J~. « ,3 « o S.P 3-JC6 o b > O' 3 -2 3 '»r.gptlj G,„—'nd M m p. - ■- ■ ■ = -- -■ rajrtrartrt43OrtA.- □ o»u !40-^(AjraZi^.S Dl O i-c 2, ra , r Arao iC3srarto..:rtHra 0'3 _ uifn^d c-^J- c omS-iiS-Ss: 3NSr^ ^SsN rtu) iiR^vi >10' *-^c' ZTtA o E 7 ? *rt I Vh -_■ « o rt rt ^ča!312-a5n;S.Šk= OT3f.-,0' .«<» U "J .2 'O 2 J 'F® S,S°“^'"i°pS5 E g g 7 £ o E S e; «< a ‘g S g g*.g “ p aš c --k-. c —I- p-OStT3Oa4> O O, n C ,'*'%■= g ' ‘ —3 v rt T« c a> ( CO " s g rt <■ rt " g r4 o rt N N o 'i ° c’ s K ° rt rt ’S J Tp »o O — £ O «> 2 — cj s o (škj jn o ra JiS ;7s S Song'”« - do _ tl F ' s “ 5» «« M “ rŠ s p ' = 40 eo CM t n rt D ^.. .* ’7 Jd « o G 00 0 Q .*S rt — , ? -g .E j-o -S. o « 2 X) o -d 'fi ' f'i' O č ’Z F g -g oc rt č H ?Z. ,_ cM 5f " t! O 40 Vi - TS £ cQ o — — ^ufO“ — kj **' c xoa ~ij3jx‘^ — il t..- ,g5>agl- ' ri ■n "O Q O Q 4t ■ - c &S1 ra □ _ A v> (A Hrt 'G O J c {A a I rt š o s .n. V) rt rt m ? e VI ' “S I Rt . . rt A U“1 “ ’■ Rt Q . . rt ul -sS -1? F «J 1^ o 5 — > rM CZ) ra »e v s F 5 ra X O - G C rt U"1 ™ .S2 S-g = J F 7; in < g cc JČx “ SS' z 4> cu ra ’• O S I rM - F FS S 41 Ta - ps C:d5.rt5o C -1 5E3So.p>^ . 'z £2, — 0-“ E ra 2 ■ CM *-!■ ,s r-| - ra rt 3N ■o ® c ”2 (-! ^ e R) :3a rt “ r ■' 'Z C I So 'C s 'j, tf S:' ” "F £! c 7 ji (5 o ?2 (gg'^- '"->o®-g7 2 7.gS«2-2'K"« Št£= . 7«'g^ ' ra fS -* C ai rt m *—‘^VlPrtai ( tA3erkJ 00 tj a f: ■'ji ’ ”fcic'7 Oi^S — S"© Si-ScTk £c-3 QQ iSSsaisZ 1 - ■ ’ o F £ .9 rt ■u O 7 -® ’is o. £ sv ' 40 a S F n O “=* 2 40 CM s s « . ut "■’ . I pa c rt ’T3 - M C! ,G» O R- L*' g rt "j 1*7 G.p j,G‘P"'^'^rg '5 d ^7 ' > 2 O i„ - l'CV Ort '-T'^ ®g'^ .■R oDX*.rTirOR,rt*R X I «-< U o — £ 2 > LJ ■“ ..^£7 Sn“ ' ’" "og a -i® vj O 2 R-i 3 rr cZJ S CM 00 R . kj T10L-t-Ort'SiZi'F-;3 'CJiCijSS'—' o 5^-3;=.'=®'^ ,3f E Q.V» g,rt — o rt cCM rt k> rtx/i" i:t—'w^ — c 3VS CM tM I rt rt .C s2 g -o "^ ■■ - 4i . O S ® r^ t; -R- CM ,* rt,,;^ ao_ q(.sirM-g rt O _O 3 I rJ I I 40 —! Nvsjj 4^Pn^'"C^rt . 10 ' Os [0 'i rt Olj ;;p .O 2 40 F S d F . S>Q 40 rt o u rt S o o S --= ' N 7 :? p gg e rt - = § > -° ^ c: lx s G cs ' 'g o ■ O, »o » O > o 2. (N Ji. ^■ee H 12 G S7 ^5< a> O g >3 O > ss fA c * o OO -M 7 IJ t- g 10 to 10 ' rt rt ro ■» rt C c , o (A t5 1 “ ’ a Bfi ra 5 .. O rt rt .a 8 i R E I.-s7 'g £ ' ’ to « t E? n t s ' ■“■ « s « i3 §'« *- o C0 M 2 ■S s v? 2 10 q o o o a -■“F c „ »5 I m c- o o rr ra ra ™ "’ 1 *! 7 &O ca-«-sž"š '. 2^ « s-diz 2 « 1 s S o F® CA ' ^-§7 s rt C 4^ »co rt p X ;^g £Sg:| ' 3 M «■ u-i 5 — -• d — “ '.o (5 c £ o u /^Z C .U Vi 'S Vi rt t o Fi c A I -5 en rt c — rt o o c *S 33 bovi m ra o.: J2 “=! C O ■s g « Sn f-M 5.S dJ ]■" uoi0rtOrt 'vi" 2fn^:7Co-i^rto « s L- .* Q_ -J . S -2 rt ■- L^r ■4 ?2 ra K _3 i* tn F* 2 S* B c S ■ -_ "Sl M , g-^^EuidZjjdo ® u«« - C rt -č a ' e'S V e M 2 3 2 " H 3 “ E S S .2 ■S7oa7;ao7> «•«2^ Sg — sS “-^Ss.sgi 00 ig dc3g ' 6 ' "i " 40 rt *—■ rt Vi > (2 - (2 o 5 ._ u - -. w G .— I d: S ' 2 ■“ u o -a O - IJI _I 'U 4i g 40 rt iE 3 ic' k ■ o" i c« 40 H 40 +^ CXt''V9 F ,S, rt ■3^; rJ H '- _ 7 2 2.4^ ■5 5 o jj 3 - £^=s!|hi ■^40 - _ ^ ^B- ■ •5* o 40 cn - ■*■ J rt .G —1 ■ I-Sl " ® -n -g 5 Z ■£ o S fl 2 s Irt G o g '■ S S 2 K -g 2. "S S, g X i^caŽ.IS^sSf^S > S 1 t S F VI *■ E ■ _ , _ _ “1X ._ G - ' ’5 E E H Ti-!: 7 3 I 2 in cc .a o Š “-3 iN S tT c “-■ ia CM CM G bO^ ' * 5 " » [A -R. *** J S r3 'E -S« rt 5 Cl rt rt S ? ra O o g oS Ec 12 DC r P v t- v B o t/ssS -: o X h; , iz ■o £ rS ■ “ >d 2 2. eft h ai 30 CA -J 1 n G - ' ax°«s.2 -------- s ' ? ' '^ « *= So- E ' g M S 2 t« £ .Jl š=.2 = “°iES >=«««; ■=-'g’2^'££^ i t«ra£f-. ’-o Pu''^RRia0Opa — '5 S 4 ^18 r- 40 CM cc 1^ v s " bil ■ c »^»■1.2 , 40 40 rt t3 , s ' 'r- . ■ '■^ ra ■—* — ksj o ra ■“sti i‘=E“’=iESo e: — 10 ._*->- g < cn O ' rt - Vi Vi rt O.-3 ra P 1^ w1. . J - <1 ' Z’: g rt - v Jn m -S E = " vt rt '-Fi 00 ■ ■p” N fM * ’S‘^"'O' ■(j;'-i2 -1-1—' gS (8 — S" C X in I > O 1W . O , O ®c;r-.= ;=«;2-c£ (V| 'g.2 o « .Suk 1 o '“GS’>§-=’3-'fe"-^ rt O ri“ s?N £ M “ - a 1= £ "O “ g = a S š S“83 oJ2.ss.2.a~ >-c g^c^S—B = d E ':; c £ a « J c -; „ cC »"u rap.W—i^cMrau) w £ S ■"' o < — ' p '5 O »CA rt - — -iS s o F N h:; 10 O I ’N 5^FMgAdc«3'=A<5.R.o^S 1^ 'Z^OO4>^rt£Q^’^FM^aica. cn.;^raAA-7j 40 F ora o ; jertOcjcn.g > Ju —"rt^rt OOsjF O rt o CM N s o oo O rM £8Q£«2?'gpT3 - G p “mCuGCu (tuS •JSzoScM 6 -« ‘i ' F0 %7 i ' c A i S f—5 rt -I- 5^ RR .m “■» ® — ik -W u ■O rt CM J« « s® 5 o Q >« rt C ™SS«Se2x S £ -g £ O , E: =^a £H rt CM 2 S 6^ Sgo S — JiCO CiUra^CM^rM s ■ c a 2 3 irs rt ,=* s rt O Sl^7^ ra rt ■'. S £ ___i" od “" aj O 2 I " S I 2 .F C S sJ rM A rt "O ^1 . CM £■ rt . • r-j rt = g - JCA in jrt v» o i gs; 2 O rt sn .X .A r* ’7^ ,i2 3 "S E 1^ w •■ s rt — -*■ -O .0 jf ~ 2)3 JZiSi “'V.S ^c^ivi^^.^EFrac/i kra •<0 40“ra^v»_^,», . k*!^ ■ ■ i A 3 S«^2Si-'-n-.sx c.Q -ift. u a ■30—un g > — _ fsi d (XI rs 7 ' 2 S3 -S ‘ ct. ' £ ' ■ ^7 ° 't ' 1- “ aSsj:=i?T,i ■^2 ‘ č -Si, 215 _ D ra ra M0 7 'r-f' n 5 s 51 45 « I 2 S Q s^ 40 vn ■ ■ X rt rt rt D 22i:27;sEE^ii -^-F N G "O — r 'C I «'^^ " :;! b‘ ' u ih _ _ -_1 c "O c r-N»O— Jrfpl rt Gxn , J -o " a “ -I* 5*1 rt •** Vi »N --I tN i--i< 1^ ’|2 Q I Oi ' • J 40 J 'm "" gcsaa-E-^iS 3 S ■T rt Cl —i O R- jL, Ul J-ra *« . 7 — o > s ta šj **"* H s g a 7 1^ -2 rt xi Ih tn o _j t r; -R /kJ O 40 era rtCCi^^ Ci.v:,j g* ira-"-w^ n — - . u bilk,.© > ra 'r^^rs*'^ ''^'> I fn Š' = a,čSa; = sššh5g'|aj O fnrtp.,5iJ'^iJOta — c 40:j> p 'aAC^ «— cS10ig,^0.’N30, ».“■ca^.- (^■a/1.0>-d.a»-'O(agj«il J i> ;i. vi G CM s co cc .a o 5 ' o I rt S" C ♦■i s 00 " o > i2 " ' 7 a-° 6-S 5'^<5 S125 G -M gl 2 5 - 1 '1^4 1^.-. E,- < I o o 43 o o rt O O 5 O 'k^ 40 ^9 -s g iiis VI rt >U rt E 40 RR ... V3 RR Vi g G rt M ' 7S^ rt "rt ' o rt n s • R« 4 rt t- 7 £ ■= I R- .2J ra . -0 , 'i Do rt23Sj( E C y 40 o O-^ fš^s^Spa ■B“kB ' O 5 8[r N g rt X > ' U ' 5 J X - 2 G -S ■ ■ 1 i«l £ o a 3 2 P K > 5 " Q G g C C. /krt tej - -■ - O p » rt rt p A _ -o o F > — > -o c o CM 7^ o > ra SiOX — raH^F0t-kt!__23i-rat^™ tizi a-SiSsosg^ gež!I“ ---- = - ..... --g rt A p 0^7"^ Vi 'F _ rt < 'c i= H F rt 'tJ Os, -.R tA '* o , I 'C £ 3 £ 00 P S J o. e JlA g E Q 10 T3 5 “ ” "p 2 .g ■ “ ~ g _ rt O rt " rt rt O 0/3 K ■ H OC u T O ^40 X = S.s z J. . — .- _ 1 ',E'y § S “ “S" ° J ¥ ‘ E E 2 c g ' «■ ".-SM ^11=" aa-o’':'""5g .o§£G.uEt.2Ggg.g s o c h =1 Ul ai >parara 0.04, >,<1 £d 7 Ji Vi ■^ O o U 40 •* ‘ ra .« k" u. g,7;a S 1^-3 . J 7 u 5 M O .id '2■^^E■9'7'fo = Zo-^s '5 «E7 ' x;7^8° ' '"CRF^rtCMM ■-73"« H o « .X ' .' . L T 40 rt O rt u C y £ o o- P ' a v\ o * g I 23 JE rt X rt '<3 r-K s Š’" - e E s I s w J. '3 J.“ E S g g E ■3 e M q i *< Vi rt S cA rt O rt - ^40 ■ HB V) nS c:__u-=i S.L . Sox«_"2o5« ■o " 7 S 5 " £ -JI S .S2 - " “! 5 E 30 □A "-l^ CA rt .2. (Si -■'^ — trs ■ o“jj .“ra 8^SS7.?.Es:S2?dB£ I H E H g i *! - 2 s I F c e ii ; e; .^ :§ S I R -ci V Sl O T? v 4> o e o 00 M . Q R (5 I “ ' s G 6 ■ C ttU rti .F 'n* ra s? 40 Pr ’N o .*« £ S g « X E .n "U. -i -U 1 . . ■ 1 OOtuJEcn — jdiNfsi O CA " 1* f C 9 rt CM [»n C ^7 rt 40 ra *** m ES^ Si. w . = « ? o 5 2 -a " ' a rt J oio« 6 oa I Č-g rt O P C s - s G«■;«a ŽrtJza-S^O ?r:-:FS-3EX-sjSi^ : rt 3 g ■H e 7 ¥ J -c K c o „ < 40 BM ;o rt = § £ f* 40 1^ ■=! N s v c: u O o ^HJ 3 7 5 5 3Ei y? ■ r: s'’' 2 % ./1 ■ ■ 3V3 - " ,S 4 ^;5f[ ^5 2-82; c R rt rt 04 CA — t o Jj Bh 'S o 3 «-s ■032-« «=§ ^2 - ag i ■e 5> dč^«o?;i S ' E 5-“'9° 0° .Sj rt o *r A ra :2S 2 40 '—' — f V) vi 1 r ra JS -R s -g 40 »40 .... , s vi »Vi Vi :g ■ u o 40 ra rt S S S£,Ž^43 £-3'387° »vi .*. .—. ' - J z “ *? .S 4^ ’ 1 »F ■ d( CA ' l;= u^Milakh. 1 ' ' 5 'S G J2 O O 'h e -rm bc — £A S c rt O S « ‘fl ) i « g c 2«K-a^^g^'’ 33 Ul '■^ » - “ o ' s .s ' « - 6 ».i 00 rt O O c 0£. -0 _i ** E -C rj 10 ,_. ^ 23 fts — p" c o c c n VI C > »o rt 'tM rt S .S ' « ' _‘ -G g .S .8 S 7= i« o. ra c jJ o RR IM 10 c X Vi rt 40 rt 40 / 40 v^ N si =2 £ I rt CA rt rt C II7 4 □ S rt -R . .E^ I '= “ f ** S c^ H c F 5.S-1 S &7 Vi s 2 > -? ?7 go g ^Qn = *■ £ “^'r „Q“S »uOuF.|=" --3^ ;Eci ’ I tn *y Cl 'O £ ^■. - . o rt 2 TJ o rt ra » w - - ■- tA G. 5?S JS F o p 3 Q ± ' c -F 40 121^ .c cx' X " rt . G v> F rn F rt W ra 340 " O — 1 G ° k« S .3 G JT..-' rt «Q C 5J7.P sS g~ l: C 2 tf) oc ■^ Q < S p M O rt t c o w rt tn vo ' -S (^ - 7 c S (2 - 5 > c .eŠ r: 'g'^ -fl-iG e k. Z (M IG £ o < 40 e rt t—r ' — tA .2i,3<3 Vi a; = z: rt s-^-s ( » . »tM — ■^ p (A rt rt c ti rt -G C " F I ea v rt _ ® 2 ir au-i^ F u-^-n 3.-P rtmFJrt c S rt SaSf ^8i=S-S« "iSS7±^ H I ESr. =3S 1 1 Sjs-’40^-rt ^.M_ ,_ 2£'g.§pS'^ - 1^ S? G T* I.-. tA . .- lA .. o .2 I O P _ 2 S 3 ® r-i ' ■" ■ = <^ sd ,2 O ' - (2 ■ p X 8 " 1* -g .§ 'd* «qj»oj3c ' ^-Sg S..£.g rh :^1«oh.;£2g2« Hj hT Sp " O > 5.13 — ta raS-S2 CiVSc » r*! R^ ..Srt^R-CMgtt^S “ i -M 3 -5 ■ o S .3 ■- -rt s> c ) 40 00 cn 60 O v> J ■> 1 * - d s . £ DC § E' Vs inu 2 S « en ra n-: G 4j — o 't; 5 g — 00 ra rt e I ra c q ■1"7|||7,.1!^|2«< -t »^rS S7Ž a| iž’ ... oiZ.fSeL.'^'^ .SJ — fi® o o o - 5 ... 3 'E' a g .0 " o rt rt , rt _ r* ■ 3 i ft6 ' 9 £ J. .5 s-■ rt a : O O fM E hq rt J «A « • — 1 ' C O rt <1*^ M . F *- :=‘r*5 ' o O -F Tj S a■?£ .<2 >■ rt ra Sl ” "gš2-a,«gc>5Ql'‘"’ ° So o o "* ra 1 Q G I ra ! CZ) tF > N I o rt c J O h o -Si* F T* "S 3 rt rt 4^ -o " c; CM 5 ra -4 n <0 -e 5 RR 2 tu ■ ^ *• c Ji I g Vt r73 - 10 Vi -(J c lA c F2--Gvi 40 £8-^E7l5Ž.S rt . rt Sk'E? •D O “ “ - I 2’^ -P5 2 . '" 5 Gl — ® Q ' *; .5 X 7 ° .s ■ .,- _S5TO(JirJJJ = X.rt — ..SX ■S-S.S " O.S* ■ .1^7 i 2 G. 2,2 E £ 5.L^rt3 .4 pra-R g x-d S3 '^■UM.‘^l-JoF40PtA J . oX ra X 12)0 » O *2 *- rt ■— rt " r~i 2 vi ^1 CLm o* c rt ' dS n » J rt »N 33 O M? -P X 11 h . 00 ■ o. , o P\l * -■ArtC - '^2:ods^^ JiGOJ^N -SCR^^rf-*JiF^;5-c''£ira_d CM*” J“|^°57"O' ' q2£02o 12.2 s o o-ui^u ;a^:pG, &" A 5 5 « “ O F <2 7; Q ± rt £ 5 hi O ■ “-' "7 "r X 5 O o CM CM e " Ti *" ’? ‘C 2 " n (3 . - . 5 s I £ ii o. £ 40 n CA ■■^ o o _; .g ■□ 3 a a i 8. E l=^ s|2^.h S ■iS !> 5 G .f' EQ m a.: « k^ m Os -F o rt VI - iF « - ;:□ ra — « . 'S”■ i'' trt--« -- is;. p:;. . . .. —‘tujene tovarne je prišel na friišče 1934. leta. Ta, ki s(m)o s'i obiskovalci celjskega sejma ogledovali z večjim zanimanjem tot nove limuzine, ima 995-kubič' iii raotoi, katerega moč je 2S PS, ^ovanajvečjahitrostpaje 1W kHomctTov. Avto *’ itiobilček, motomo prepozno sredstvo, s katerim hi se lahko marsikdo postavljal; dolg je 4.250 milimetrov, širok 1.520, 'vi-aekpa 1,470 milim**’'- - - ip ' avto iz celjskega sejma __ niavto- ®^pak motorno se težak 5 ' Ib ifl i?v ^Ofiramnsz bi . d i 5" ri ct, t ■š/, 'Ž' ,3! '* 1' ii 1^5 p« -, prazen O4U luiogramov. Na sve-iu je le še 147 takih. Ima rcgisir-sV.. 5-, c.-.--- a _ , . VmsUU. in sko številko MB 32 8TD in (če vas zamikalo, da ga kupili) ni »a - '• “ |C *^sezd9iKi..? lo. da bi lastnikji ...gov lasiniKjev avto, tdajblešči, vložil veliko dela kako ne bi bil, ko pa je take aerodinamične oblike, daje zračni upor kar najmanjši, njegovo srce je motor z 2.200 kubiki oziroma ima moč 265 PS, da doseže hitrost od 0 do 100 kilometrov pa mine (verjeli ali ne) le 5 sekund. Naj večja hitrost, ki jo doseže, je 264 kilometrov. Prodaja ga firma Rec Trade Celje, o ceni nisem vprašal, nakup priporočam, ne pa vožnje z njim po naših cestah, kajti na njih mrgoli mačk. Tigra je pravi tiger Pa šalo vstran! Kaj pa opel tigra? V ceniku zastopnika, ki je sodeloval na razstavi (imena ne objavljamo, ker nočemo delati konkurence pomurskim oplo-vcem), piše, da so na voljo trije modeli tega novega avtomobila. Najcenejši (tigra 1.4i 16V, 66kW oz. 90 KM)) stane 30.573 nemških mark, dražji (tigra 1.4i 16 V, avtomatik, 66 kW) 32.717 mark, najdražji (tigra ].6i 16V, 78 kW (106 KM) pa 36.472 nemških mark. Za nekaj sto mark so ti avti dražji, če hočete takega z briljantno ali ko-vinsko barvo. Lahko kupite takega z električno pomično streho, kar pa vas bo stalo 1.700 mark več. Kaj pa klimatska napra- Takole rabljeno, a tovarniško obnovljeno avtopralnico dobite že za 55,000 mark, Si želite tega orla? Kljub starosti 56 let je pravi lepotec in ni naprodaj. Na koncu tega sprehoda po celjskem sejmu še novička o po-zabljivčku. Za kaj gre? Vsi smo »odlični« vozniki, ki tudi podnevi cesto vozimo (ne da bi hoteli) s prižganimi lučmi. Če bo sprejet predlog zakona o cestnoprometnih predpisih, potem bomo morali s prižganimi lučmi voziti tudi pri dnevni svetlobi. Utegne se zgoditi, da bomo na to zapoved pozabili, denimo kot se včasih »pozabimo« privezati z varnostnimi pasovi. V nekem trboveljskem zasebnem podjetju so staknili glave in izumili stik^o Pozabljivček. g Ta napravica, ki stane okrog S 6.000 SIT, samodejno prižge luči X ob vžigu motorja. Ko pa motor R ugasnemo, avtomatsko ugasnejo ■ N tudi luči. Doslej smo poznali H stikalo, ki nas je opozarjalo na prižgane luči ob ugasnjenem mo-2 torju, novo stikalo pa je torej g nekaj več. Seveda je tako stikalo mogoče tudi izključiti, če bi se t?'- nam dozdevalo, da s »čezmerno« razsvetljavo »čezmerno« trošimo akumulator. Sami pa bomo krivi (tvegali kazen), če ne bomo prižgali luči tedaj, ko je/bo obvezno. iall ■Ti 4 1 c i' im 1 et! st* I J 5» ! I iei. '■"r Ii 4 tr 1 ? S tJ** & 1 I " “I v k’ o 1 ■ Tl r' * ■ ,7''- 1 **k.ei^;'«S:ro!N;i :a 1' in /'aenarh t .. Hti Tutij uvio •plPak n 2a Za tetko, le okrog 36.000 mark bo treba dobiti m za IPjosebne '"mske »vio. il :s«i‘ “ uro ft-Tkajonele --.v "iui z avti In - še bolj - *; Hit« Kot strM- ’ «m so se Ifj. 'Udi ' ^ladi, ki tako s časom. strela atJipak inotorji? lotusl Le va? Ni težav ,le2.500markje treba dati za to udobnost. Platišča bi tudi radi imeli taka, da bi vam drugi zavidali. Ce hočete aluminijasta platišča 6J x 15-petkraki dizajn pa razervno jekleno kolo in usnjen volan, boste dodali 1.600 mark. Cene so sicer v markah, a plačali boste v tolarjih po podjetniškem tečaju Abanke. V eni prejšnjih številk sem pisal o terenskih osebnih vozilih, na motorjev pri vseh treh modelih je 1.298 kubičnih centimetrov. Vsi ti terenci imajo po 4 sedeže. Pogon je seveda na vsa štiri kolesa, obstoji pa možnost preklopa prednje osi prek vmesnega menjalnika s terenskim reduktorjem. Menjalnik: polno sinhroniziran petstopenjski. Motor ima 52 kW (7! KM). Največja hitrost je 130 kilometrov na uro. Motor je na 91-oktanski neosvinčeni bencin. Poraba pri mestni vožnji je 10,4 litra, pri hitrosti 90 km/h 7,9 litra, pri hitrosti 120 kilometrov pa je kar požrešen: 13,7 litra na 100 kilometrov. V posodo za gorivo gre 40 litrov. Navaden suzuki samurai stanc 24.961 mark, če pa hočete tistega kovinske barve, potem vzemite izpod vzglavnika, kjer nim delovanjem (pranjem), ampak je blestela v dvorani, se je vendarle ob njej ustavljalo veliko obiskovalcev, ni jih pa bilo malo, ki so zahtevali dodatne informacije. Prodajajo tako nove kot rabljene pralnice. Rabljeno, vendar tovarniško obnovljeno, je mogoče dobiti že 55.000 mark. Nekaj naneseta tudi carina in izdatki za prostor, kjer jo namestite, a - kot že zapisano - na dobri lokaciji se izdatek hitro povrne. Konkretno: oprati je potrebno 11.000 avtov, posamezno pranje zaračunati po 5 mark (400 SIT) in rabljena pralnica je plačana, Ker se verjetno takoj zatem ne bo pokvarila (povsem odpovedala), bo potem prinašala čisti dobiček. .-Ss r k - Ne na snegu ne na pesku ali asfaltu velemesta - samurai vas ne pusti na cedilu. v. I radi zapeljali z lotusom? Lahko, ampak, za božjo voljo, ne z 240 kilometri! Bi se Avtobiša Kolmanič & Co. iz Maribora je imela med 1. januarjem in 31, marcem akcijo z geslom Z Avto hišo Kolmanič in Oplom v Afriko, V tem času je bilo mogoče kupiti Oplova vozila po znižanih cenah ter z zelo ugodnimi posojili (posojilo brez pologa z R+IO %), povrh pa se je kupcem ponujala še možnost, da bodo izžrebani. V Avtohiši Kolmanič in njenih pooblaščenih prodajalnah v Kidričevem, Murski Soboti in Gornjem Lakošu so v tem času prodali kar 124 avtov. Žrebanje je bilo 10. aprila v Mariboru in sreča je bila naklonjena Beli Bokanu z Vaneče na Goričkem (januarja je kupil astro), ki bo tako odpotoval za teden dni v Tunizijo, kjer bo prebival v znanem hotelu Sheraton. Nekateri pa imajo res srečo; kupijo dober avto, potem pa dobijo še nagradno potovanje. Š. S, L 24 vestnik, 20. april^ ve vestnik URADNE OBJAVE OBČINA ROGAŠOVCI Na osnovi 49. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. 1. RS 72/93, 57/94 in 14/95) in Statutarnega sklepa Občine Rogašovci (Uradne objave Vestnika 1/95) ter sklepa občinskega sveta z dne 11.2. 1995 je občinski svet Občine Rogašovci na 3. redni seji dne 1. 4. 1995 sprejel ODLOK O ORGANIZACUI IN DELOVNEM PODROČJU OBČINSKE UPRAVE 1. SPLOŠNE DOLOČBE I. člen 3 tem odlokom se določajo organiziranost, pristojnosti in delovna področja občinske uprave. 2. člen V skladu z zakoni občinska uprava; - spremlja stanje in razvoj na področjih svoje dejavnosti, - izvršuje odloke, odredbe, pravilnike, navodila in druge sklepe, ki jih izdajata občinski svet in župan; - izvršuje zakone in druge predpise države, kadar občina odloča o upraimih stvareh iz državne pristojnosti; - izdaja upravne akte za svoja področja; - opravlja strokovne, organizacijske in drage naloge za drage pravne subjekte po njihovem pooblastilu oz. za krajevne m vaške skupnosti ter - občinskemu svetu, županu in delovnim telesom pripravlja poročila in predlaga potrebne ukrepe za posamezna področja. 3. člen Obliko občinske uprave predstavlja občinski urad, ki opravlja naloge iz pristojnosti občinske uprave. Občinski urad ima notranje organizacijske enote. 4. člen Delo občinske uprave vcxli župan. D. ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE OBČINSKE UPRAVE - URADA S. člen V okviru občinskega urada kot skupnega občinskega or' gana se organizirajo notranje organizacijske enote: -urad župana kot splošni oddelek; - oddelek za proračun, finance, premoženje in družbene dejavnosti; - oddelek za okolje in prostor, gospodarstvo in javne službe ter - sekretariat občinskega sveta - v primeru, da je sekretar OS zaposlen kot profesionalec v upravi. 6. člen Posamezni oddelki občinske uprave pokrivajo zlasti naslednja delovna področja; URAD ŽUPANA - SPLOŠNI ODDELEK - kadrovske, administrativne, nabavne, promoiivno-in-formativne in pravne zadeve; - medobčinsko in obmejno sodelovanje; - arhiv uprave; -javni red in mir ter - javne prireditve. ODDELEK ZA PRORAČUN, FINANCE, PREMO- ŽENJE IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI - finančno-računovodske. knjigovodske, plansko-analitič-ne in statistične zadeve; -zdravstvo, šolstvo, šport, kultura in sociala; - izobraževalno, ljubiteljsko, društveno, humanitarno in podobno interesno dejavnost ter - planiranje investicij v družbene dejavnosti. ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR, GOSPODAR- STVO IN JAVNE SLUŽBE - varovanje okolja, posegi v prostor, ureditveni načrti; - kmetijstvo, podjetništvo in obrt, preskrba, varstvo potrošnikov; -komunalna infrastruktura, energetika in javna dobra; - zaščita in reševanje, gasilstvo, varovanje; “ gospodarjenje s premoženjem in naravnim bogastvom, ter - planiranje razvoja in Investicij v infrastrukturo, SEKRETARIAT OBČINSKEGA SVETA - skrbi za vse potrebne aktivnosti za delo sveta in njegovih delovnih teles; - priprava strokovnih vsebin in gradiv za seje: - izdelava zapisnikov in vodenje arhiva OS; - komuniciranje z volivci in tolmačenja v zvezi z odločitvami občinskega sveta. NALOGE ODDELKOV UPRAVE 7, člen URAD ŽUPANA - SPLOSNI ODDELEK opravlja naloge, ki se nanašajo na: - tehnično-strokovne in organizacijske potrebe za delovanje uprave, delo župana in občinskega sveta; - pravno strokovne in administrativne zadeve v zvezi s pogodbami, kijih sklepa občina; - kadrovske zadeve in informatiko, medijsko dejavnost, evidence; - upravno nadzorstvo in strokovno tehnične postopke v zvezi z volitvami oz. referendumi; - izvensodno poravnavo, arbitražo in postopke z najdenimi stvarmi; -administrativno pisarniška opravila, korespondenco, sprejem in oddajo pošte, vložišče in arhiv, uradne objave; -nabavo, ekonomat in blagajniško poslovanje; - protokolarne in druge tajniške posle ter -druge splošne naloge po odredbi župana, določilih zakonov oz. statuta. s. člen ODDELEK ZA PRORAČUN, FINANCE, PREMOŽENJE IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI opravlja naloge, ki se nanašajo na: - javne finance, proračun, računovodsko-knjigovodska opravila; - planiranje, analitična poročila, spremljanje prihodkov in odhodkov občine; - pripravo proračuna in zaključnega računa proračuna občine in potrebnih odlokov oz. poročil in drugih aktov; - spremljanje likvidnosti proračuna, racionalnosti trošenja sredstev in finančno upravljanje prostih plasmajev; - finančno svetovanje, servisiranje in nadzor investicij; - pripravo premoženjskih zadev in urejanje razmerij; - upravljanje občinskega premoženja in pripravo premoženjskih bilanc; - vodenje računa financiranja strokovne priprave za najemanje in servisiranje kreditov; - pripravo finančnih poročil za potrebe državnih, občinskih in drugih organov oz, služb; - področja osnovnega šolstva in izobraževanja, predšolske vzgoje, varstva, zaščite otrok in družine; - osnovno zdravstveno varstvo; - pospeševanje služb socialnega skrbstva za socialno ogrožene invalide, ostarele in bolne ter skrb za ustanove; - kulturo, športno in rekreacijsko dejavnost, znanost in razvoj; - promocijo in pogoje za društveno, humanitorano in ljubiteljsko dejavnost; - varovanje etnološkega in domačijskega izročila; - planiranje razvoja in investicij v družbene dejavnosti; - ustvarjanje možnosti ter podeljevanje koncesij; - urejanje vseh zadev s področja javnih občinskih zavodov in - druge naloge tega dela javnega sektorja. 9. člen ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR. GOSPODAR- STVO IN JAVNE SLUŽBE opravlja naloge naslednjega značaja: - omogoča pogoje za prostorski in gospodarski razvoj; - skrbi za okolje, naravo, zrak, zemljo, favno in floro, vodne vire, protihrupno zaščito, ravnanje z odpadki in javnim dobrom ter varčevanje z energijo; -pripravlja razvojne programe in spremlja njihovo izvajanje; - skrbi za prostorsko planiranje; - opravlja vse postopke za to področje v zvezi s prenesenimi državnimi pristojnostmi; - organizira in izvaja naloge s področja prostorskih izvedbenih aktov, urbanizma in vodnega gospodarstva; -skrbi za lokalno gospodarsko infrastrukturo, zlasti za ceste, vodooskrbo, odpadne vode in druge odpadke, energetiko, komunikacije in druge sisteme; - svetovanja in pospeševanja podjetništva, obrti, preskrbe in turizma; - skrbi za pospeševanje kmetijstva in pridelavo hrane; - pripravlja projekte za javne razpise in javne natečaje; - strokovno vodi postopke v zvezi z javnimi naročili, javnimi deli, koncesijami za javne službe in izborom izvajalcev ter strokovno pripravo pogodb; - spremlja cene javnih storitev iz občinske pristojnosti; - vodi investicije s tega področja; - vzdrževanje in gradnja občinskih in krajevnih cest oz. javnih poti; -strokovna opravila s področja stanovanjskega gospodarstva: - nadzor nad izvajanjem javnih služb; - načrtovanje in izvajanje vseh oblik zaščite in reševanja, zlasti pri elementarnih in drugih nesrečah; - skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč; -skrbi za organizacijo pokopališke in pogrebne službe ter -druga opravila v skladu s predpisi in zakoni. 10. člen SEKRETARIAT OBČINSKEGA SVETA Opravlja vse vrste sekretarskih poslov za občinski svet in njegova delovna telesa. .J Notranjo organizacijo in operativno vrsto ndog*"®* s statutom, poslovnikom oz. drugim predpis'’"’^ Profesionalni sekretar OS je zaposlen v uprave, posebej pa skrbi za: ^U&vUvJ pd oLl Ul Z,d. , tekoče pisanje zapisnikov sveta in njegovil teles; . - pripravo strokovnih gradiv, dokumentacije - , sveta; J obveščanje javnosti o odločitvah občitisfcep^^ — VM T V OVAL IJ V JO v JlUdtJ U UUlUVJtVOlJ - -na osnovi zadolžitve opravlja tudi druga* opravila za potrebe občine, 11. čltn Oddelki občinskega urada kot skupnega ■ £3 i.zinr vnega organa so v okviru opravljanja nalog it * nosti samostojni. V upravnih zadevah iz ji nosti in prenesene državne pristojnosti stopnji občinska uprava v skladu z zakoni, gimi predpisi, na drugi stopnji pa župan, če M ■ j drugače določeno. 12, člen Vodje oddelkov v okvira uprave so višji upri'®’^ ki jih v skladu z zakonom imenuje župan. __ Zaposleni v upravi so upravni delavci. 1 lovnih mest v občinski upravi določi župan, J o sklenitvi delovnih razmerij. 13. člen upr*** Občinska uprava lahko opravka tudi druge loge iz izvirne občinske pristojnosti in ižP’ | I državne pristojnosti. Zaradi racionalizacije in strokovnih potreb s® l* j ska uprava povezuje tudi z drugimi občinski® Določene strokovne naloge se v skladu s na osnovi pogodbe poverijo v opravljanj® kovnemu izvajalcu. lunanj** sin*'',' Občinska uprava lahko opravlja pogodbeno -oprarila tudi za druge občine, državne organf.^ ske družbe, javna podjetja oz. javne ®**®**^/\k’ PREHODNE IN KONČNE DOl**-* 14, člen ___Ji Občinski urad Občine Rogašovci lahko du z zakonom del strokovno usposobljenih sedanjih upravnih organov Občine M. Sobolj’ 11 na podobnih delih, kot jih ureja ta odlčt^-Draga delovna mesta se zasedejo v skladu ž sistemizacijo delovnih mest občinske mi potrebami in finančnimi možnostmi tet pristojnostmi občine. 15, člen JiJ Ker župan v skladu s tem odlokom in na f y rvct 4updU v iMUUU č kPlU UVJlMrkVLIl ...... občinskega sveta vodi občinsko upravo, l"Ui< funkcijo župana profesionalno Ce župan ne opravlja profesionalno, mora kljub nemoteno delo uprave in je za njeno delo V skladu s tem odlokom se za začetek dela ve razpišejo delovna mesta za vodje dveh od niče urada župana. Pogoje za zasedbo in ižbn opravi župan. Za plače zaposlenih in druge osebne z-a piavc zapu^iciHh m uacunv bljajo zakonska določila Zakona o sprenieine nitvah zakona o LS (Ur. I. RS 14/95) 16. člen Ta odlok začne veljati z dnem sprejetja. od [.januarja 1995. občin^.* Predsednik -Obči®L> Ftaii^ ( MVTOBUSM PROMET Murska Sobota d.o.o. TO JE PEUGEOT 806 PEUGEOT ŽELITE NEKAJ VEČ? VEČ PROSTORA? UDOBJA? VEČ MOTORNE MOČI? F£Č ELEGANCE? VAS- Avtosalon PEUGEOT na avtobusni postaji v Murski Soboti, kjer si vozilo lahko ogledate, pokličete nas lahko tudi po telefonu št,: 069 31 282, LADA CENTER • AVTOTRGOVINA 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor-Lenart), tet.: (062) 640 540 ponedeljek-petek od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure PRODAJA NOVIH AVTOMOBILOV LADA • Posojilo brez pologa • Sistem staro za novo RAZRAZKRIŽJE - Prvi podžupan Občine Ljutomer Stanko Ivanušič, ki so I VULIllV AuJULUllEVl bJLMERKUR TC MERKUR v Murski Soboti, tek: 069 Izbor orodja za' urejanje in zalivanje vrta GARDENA od 10. do 29. aprila po ugodnih cenah 31-73® I nastavljive škarje za voziček z grablje in leseno držalo, a«, aioa in .-n 3703 živo mejo, art. 316 .................................. zahvalno cevjo (20 m) in priključki, art. 2614 brizgalka s priključki, art. 1070 ........ razpršilna pištola s priključkom, art. mas 1.990- ,0^ 7.990I r492-0“ , 1.290- I 2 Merkurjevo kartico zaupanja do kakovostnega orodja še cenej®' ^stnik, 20. aprila 1595 .25 tu* I irt' J ill M w I*#! 7 J ! 4 e# p J <■ i J J* s» i S** vestnik NEKATERE STVARI KUPIMO ENKRAT V ŽIVLJENJU tl- Ji V zadrgih tridesetih letih sem zamenjal dve ženi, tri TV sprejemnike, pet avtomobilov, deset parov smuči in trinajst predsednikov vlad. Danes bom zamenjal še okna - prvič." JELOTERM - okna za naslednjih 30 let! 4 Obiščite razstavni prostor Jelovice, v hali C, na Gradbenem sejmu v Gornji Radgoni, kjer predstavlja najsodobnejša okna, vrata, hiše in druge izdelke iz svojega širokega proizvodnega programa. sa JELOVICA tel.: 064/ 61 30, fax 064/634 261 &■ '■I MURSKA S090TA. Cankarjeva 25, tel.Aax: 069/ 22 921 DISKONT UNIVERZAL Križevci! Ljutomer SMf' F 'Ng-gra, - Inženiring, svetovanje, marketing •^•0.0., Lendava, Partizanska 2 DELOVNA mesta: ' Vs, Vš ' 5 let Knjigovodstva ALI SŠ ^^^OVNIH IZKUŠENJ a.POhAOČNmVOOJt KNilGOVOOSIVA ' ali s§ ' 3 leta Delovnih *^^NUDbe IZKUŠENJ '^ELA Ih| Na P, s •kratkim opisom DOSEDANJEGA 'dokazila ------------ NAJ kandidati POŠLJEJO naslov: !NG-GRA. .. «. 5\j-k.;fKA, D.O.O., ‘'artizanska 2, 69220 Lendava, ’* ^5 dneh po objavi. NFORMACUE pOTPice^'-*” - D.O.O., 76 13^ telefonu 069 76 172 IZIDU '^10 t^NEH. Bodo kandidati obveščeni 2?!N=y4 ’'‘'-'WJrska ^'-OVENUE ■ nadzira Ml nadziranje SOBOTA ALI ''^Pektorja | mesto ke 'Strokovna izobrazba Vit. stopnje ekonotns 'riajmanj eno leto delovnih izkušen) ' ^It te upravnega postopka zrrar*ia ' Poznavanje tanov računalništva In praktic -^ebriimi računalniki smeri za delo ir, ^'^aovorno^^j '®*®' 1^®*® i® ® posebnimi po- *3aT\3 z dokazili o izpolnjevaniu pogolev spr^t «užba podružnice osem dni po objwL ^^didatl bodo o izbiri pisno oV"«** f^fijevnena •— '®9a roka. pisno obveščeni v 30 dneh po izteku V skladu z 21. in 31. členom Statuta delniške družbe UNIJA - trgovsko in gostinsko podjetje Murska Sobota, d.d., Murska Sobota, Bakovska ulica 29a, in sklepom nadzornega sveta z dne 11.4. 1995 direktor družbe in nadzorni svet sklicujeta 1. redno skupščino delniške družbe LINIJA, d.d., ki bo 24. maja 1995 ob 17. uri v poslopju gasilskega doma, velika dvorana, Cankarjeva 75, Murska Sobota. Dnevni red: 1. Izvolitev delovnih teles Predlog sklepa: Sprejmeta se predlagana sklepa o izvolitvi delovnega predsedstva in verifikacijske komisije. 2. Poslovno poročilo direktorja za leto 1994 s predlogi sklepov o letnem obračunu in delitvi dobička družbe Predlog sklepa: Sprejme se poslovno poročilo direktorja, letni obračun družbe in delitev dobička v predlagani vsebini. 3. Uskladitev dejavnosti družbe z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti in sprejem tozadevnega statutarnega sklepa Predlog sklepa: Sprejme se predlagana sprememba dejavnosti družbe. 4. Imenovanje finančnega revizorja Predlog sklepa: Sprejme se predlagano imenovanje finančnega revizorja. 5. Izvolitev nadzornega sveta Predlog skJepa: Izvoli se nadzorni svet družbe v predlagani sestavi. Skupščine so lahko udeležijo delničarji družbe, ki so se osebno prijavili na sedežu družbe najkasneje 3 dni pred skupščino družbe (člen 285 ZGD v zvezi s členom 21 statuta). Besedilo poslovnega poročila direktorja in predlaganih sprememb statuta je dostopno na sedežu družbe. Predsednik nadzornega sveta: Bela Baler Direktor: Ivan Hanc Primexira*... še nadalfe super herbicid za koruzo 1 I Uporaba cenenih atrazinskih herbicidov v Iroruzi že dolgo ni več prava rešitev: Širijo se prosaste trave tn divji sireL Pogosto nastajajo škode na posevku, ki sledi, v suši pa sploh povsem odpovejo, m Zato je Oba-Geigy, ki ima po celem svetu največ Izkušenj s plevelom v koruzi, razvila herbicid Primextra. Primextra se je v nekaj letih izredno uveljavil in je danes z veliko prednostjo vodilni kombinirani herbicid v koruzi. Primextra sestavljata metoiaklor in atrazln In je idealno prilagojen sedanjim razmeram zapleveljenosti. Najdlje med vsemi pripravki, torej vse do Jeseni, zadržuje vznik, kostrebe, muhvtčev, srakonje in divjega sirka iz semena. Bolje se obnese tudi če ni veliko dežja (zakopavanje v zemljo je potrebno le v hudi suši.). Čeprav Primextra dolgo deluje, ne pušča v tleh ostankov. Zato lahko sledi koruzi katerakoli poljščina. Primextra tekoči zlijemo iz embalaže neposredno v rezervoar škropilnice. Ni nevarnosti pred poškodbami gumijastih in plastičnih delov škropilnice. Enostavna uporaba, izredno delovanje... to je Primextra. Za nadaljnja navodila in pojasnila se obračajte na: agroruše Ciba-Getgy, agro, d.0.0. Einspielerjeva 6 61000 Ljubljana Tel. (061 > 13271 13 Fax (061)1329155 Primextra j 26 vestnik, 20. apnlag ve » WKI Radio kujski val - nočni program Gospod župan, kaj porečete na predlog Kluba propadlih študentov glede alternativnega izkoriščanja propadlega alternativnega projekta? Ideja za dober zaslužek mi je sicer všeč ir. bi bilo smiselno o tem razmišljati, vendar imamo ta hip drugo pomembno nalogo. Informacijski sistem v naši občini je precej dotrajan in ga je nujno treba temeljito prenoviti in dvigniti na višji nivo, kar bo naše ljudi za velik skok približalo razvitemu svetu. Gospod župan, kaj porečete na govorice, da je imelo vaše podjetje monopol pri dobavi te opreme? Skrajno neosnovanih govoric ne bom komentiral, ker je bil javni natečaj za ta projekt objavljen v New York Timesu in je na njem lahko vsakdo sodeloval. Gospod župan, zahvaljujemo se vam za odgovor, ki bo za večno utišal dvomljivce. Radio knjski val - od nas k vam Za tiste, ki ste spregledali rojstvo nove radijske postaje, naj na kratko ponovimo. Oddajamo vsak dan ob istem času. Naša naloga je, da za vas raziščemo, kar drugi nc morejo, ne znajo ali ne upajo. Doseg naše postaje se spreminja odvisno od tematike, Ptimer: Ko govorimo o topli vodi, nas sprejemajo samo okoliške kopalnice. Ko stopnjujemo temperaturo, nas slišijo vsa okoliška termalna kopališča. Ako pa govorimo o zelo zelo vroči težki vodi, nas lovijo tudi na Otoku treh milj. Naša radijska hiša se mora preživljati sama, zato imamo tudi reklame, poročila, čestitke po željah, Šport, zabavo itd,, epd., ipc., ttp. Možnosti našega radia niso omejene ne s časom ne s prostorom ne s tehnologijo (naš radio ima tudi sliko, pa ni televizija). Primer našega poročanja; Nekaj zanimivosti v zvezi z vodo, tokrat hladno. Na Panonskem je bilo najprej morje. Ostanki so Balaton, Bakovska gramoznica in močvirni jarek za županovo hišo, S prekrasne obale modrega Panonskega morja iz pradavnine poroča naš novinar: Smo v mondenem letovišču, ki bi bilo v vašem času nekje na Kapeli nad Radenci, Od vzhoda sem piha rahel prijeten veter. Nad nami vreščijo arheopterixi, vmes se oglašajo djnozavrčki, naše priljubljene hišne živali, ki jih dame vodijo na vrvici. Gneča je nepopisna. Ljudje prihajajo z vseh koncev sveta. Tu so tihi ble-dolasi severnjaki jeklenih pogledov, spremljajo jih v razkošne krznene kopalke odete lepotice bujnih prsi. Klepetavi južnjaki s suhljatimi ženskami delajo precejšen hrup, so pa hkrati znak, da je turistična sezona na vrhuncu. Med turiste sc mešajo kramarji z živopisnimi školjkami, verižicami in raznimi drugimi malenkostmi. Rajsko podobo kvarijo edino turisti iz zahodnih dežel, mračni in zaraščeni neandertalci, so pa zato njihove ženske prijetnejše, o čemer pričajo številni ljubezenski zapleti z lokalnimi mladci. Tu lahko srečate vso elito, vse slavne zvezde našega časa. Videli smo Wilmo Kremenko, menda je slavna še v vašem času, brez moža je, govori sc, da se ločujeta. Še poročilo za Pomorce, danes bo morje rahlo valovito, veter bo šibak iz vzhodne smeri, hitri splavi naj pazijo na potapljače pri bodonsfcih sipinah (v globini 50 metrov so pri Puževcih našli rekordnega polža). Našim poslušalcem bi želeli, da bi lahko z nami še naprej uživali v lepotah čiste neokrnjene prirode, vendar se moramo posloviti s panonske obale. Zahvaljujemo se našemu novinarju. Ko bomo spet zbrali dovolj denarja za dragi prenos, se bo še oglasil. Današnje poročilo je omogočil francoski sponzor, ki pa v nasprotju z našimi želi ostati anonimen. Voda je vir življenja in zato bomo v naši naslednji oddaji o tem še govorili. z < cc Ugodno tn poceni že za 3.300 DEM Družinska SAVNA velikosti 200 x 12000 x 2000 cm po sistemu sestavi sam (v ceni vsa oprema). Tel.; 062 303 104, 38 705, telefaks; (062) 31150. Ugodna prodaja SOLARIJEV. z > z I vestnik PISMA, MNENJA, STALIŠČA.., 3' Javno vprašanje na članek Zgodba o energiji se tiče vseh nas, objavljen v Vestniku 13. 5. 1995 nagerska pisarna«, kar Je seveda nelojalna konkurenca in dnin koristnikov. Naša firma je namreč davkoplačevalec in je ladu z veljavno zakonodajo zaposliti v redno delovno razmerjeJv strojništva s strokovnim izpitom, pridobiti ustrezne prostore s nim aparatom in sanitarijami. .11 ! ufkfl članek obravnava »posvetitev« prve energetske svetovalne pisarne r Pomurju ob navzočnosti g. župana Andreja Gerenčerja in sekretarja za energetiko dr. Borisa Soviča. Naša vprašanja so zato namenjena njima in so naslednja: V katerem Ul. listu RS ali javnem časopisu Je bil objavljen razpis za oddajo koncesij za predmetno »svetovalno pisarnor? Katera firma ati SP je bila izbrana na podlagi veljavnega razpisa za opravljanje tovrstne dejavnosti? Alije kompetentni delovni in tržni inšpektor izdat regularno odločbo za opravljenje tovrstne dejavnosti? Ker je naša firma FERing edina na območju Pomurja z regularno odločbo v skladu z veljavno zakonodajo registrirana za izvajanje svetovanja, projektiranja in inženiringa na področju strojno energetskih instalacij, obstaja sum, da predmetna »energetska pisarna« ne bo rabita namenu in bo bolj »ma- Naš sum Je toliko večji, ker nas niso povabili na otvoritev, v -operira z referencami naše firme in priimki ljudi, ki imajo zoposltbe pa ustreznih firm ati strokovnega kadra v rednem delovnem firme že imajo. Registracija firme še ne pomeni, da lahko FRANC KUHšl^^, Napredovanje učiteljev - vzorno urejeno’ j Sama želim k temu nekaj dodati. Ni dovolj, da je izhodiščna plača delavcev v vzgoji in izobrtdet^ । motno nizka, sedaj so nekateri izigrani tudi pri napredovanju»' Učitelji so nezadovoljni in ogorčeni, saj se jim je zgodita tehPt । (upam, da se to ne bo zgodilo r vrtcih). Zakaj gre? Na seji Območnega odbora sindikata delavcev v vzgojni, I* I •^lip bled vf« lesna industrija d.o.o. 64260 bled, ljubljanska c. 32 lip trgovina bled ljubljanska 32, 64260 bled telefaks; telefon h.c.: direktor: izvo2-export; domači trg; drobnoprodaja: 386(0)64741 675 386 (0)64 79 50 795 282 795 231 795 226 795 230 VRATA ZA VSE ŽIVLJENJE v, I lil IJ R \ 'J f .r \ f '■tM I ir In . I v I , 111 J I., OBIŠČITE NAS NA SEJMU GRADBENIŠTVA V GORNJI RADGONI OD 1 8. DO 22. 4. 1995 v HALI C 'l| L ( } II I m fei /f po «1 ča foi itn ta se pr. t IH tv sb rt I d [ * KBZ KVALTETNA BLAGOVNA ZNAMKA ZA VISOKOKAKOVOSTNE PROIZVODE V lesarstvu PODELJEN NA NOTRANJA VRATA LIP BLED 19.11,1992 ODLIČNA KAKOVOST, VELIKA IZBIRA V TRGOVINAH LIP BLED NA BLEDU IN MURSKI SOBOTI tel.: 064 795 230, 069 22 941, 22 942 ■ T 19. slovenski Avtomobilski salon p soži^u z avtomobilom GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA J 22.april - 29.april 1995 l' S I I rSl 1«! aprila 1995 27 vestnik f!«* P'" ij" t> PISMA, MNENJA. STALIŠČA... Tomurjasmo ugotovili, da imamo sfid) v ravnat nobenega svetovalca oz. tma irazrr svetovalec ~>kni I, V ^ilelji, ki so delali v šolstvu 25 ali 30 let m več, bcida odšli r f nobenega svetovalca oz. tma ttazrr svetovalec !lll>-ed 1* Ir ‘ ii I, ' te mentor, ker so bili preskromni in so napifitSt za ’ v / I J tič , • • ''■"V- i I je /mifftfj ■hra-«-! r, je bila "O regijskih in repvbfsŠkU) tf.ktrn»ianfib. Čeprav ^0popravil če bi tn/nzifrsiva kt tn/irto- iir šport ^'>^^kodown' tudi SiMetne krivice). Učitelji Nej odšli u ' tti ne bodo imeli veČ možnosti napreiiutiililcJ, te/ ^^tpn drui^^iv^ Nekatere šote postajajo po številu ivciinalcc4 tei eillifle, ^htvalec >^ M/ WLJ § 7cl£K0M .StOVCPIfJf . \ -i' "'M 1 »5 zoper prpsaste trave Očiščevalna akcija MURA 95 Smej v članku 23. marca 95 pravilno ugotavlja, da so H. marca (Pe-tanjčani in Krožani) in IS. marca od Bakovec do Bistrice na levem bregu pa od Hrastja-Mote do Gibine na desnem bregu pripadniki obmorskega ljudstva Čistili obrežja reke. Predmet razčlenitve po Smeju in tudi sicer ostaja vloga Pomurske turistične zveze pri tem početju. Za osvetlitev pristavljam SPOMIN. Na pobudo BGJRAŠKE EKOLOŠKE INCIA TITE in sklepov POGO TORNEGA VEČERA v vaškem domu v fiakovcih (3. 3. 3995) je bilo sprejeto, da očiščevalna gesta poskuša krepiti civilno družbo kot konstitutivni element pravne države nasproti institucionalnim projektantom Pomurskega prostorskega plana. Mura ja bita Čiščena te na odseku Petanjski most-Krog kar so opraviti brodarji športnega društva. Reka Mura, Živ organizem, nas je opozarjala na svojo celovitost. Prisluhniti smo ji in dali pobudo, ki je naletela na odobravanje vseh vObmurceve, Osebno se ml je zdelo umestno, pa tudi sicer predlogu, da se v koordinacijo vključi Pomurska turistična zveza, nihče ni nasprotovat. (Navzočje bil tudi Smej.) Tako se je omenjena ustanova pojavita r navezi BiijraŠke ekološke inctative. Tudi na sklepnem ekološkem zboru na Otoku ljubezni. Da je bila manj navzoča v fizičnem smislu (čiščenje), v materialnem smislu (pokroviteljstvo), Je popolnoma jasno, zalo ta manjek tudi glasno izrekam. Da nimajo denarja, ni zadosten argument, da ne bi z agitiranjem pri svojih stanovskih članih (gostišča, zdravilišča ...) dosegli pokritja finančnih izdatkov krajevnih skupnosti, društev za svoje viteze, ki so pobirali odpadke, vključno s stroški »bujraševr, ki so organizirali ekološki zbor, na katerem so se zvrstila poročila udeležencev z apeli za javnost, da bi bila te-ta ekološko ozaveščena. Govorimo o andragoški metodi. y Ižakovci h so čistiti tudi učenci ekološke sekcije OŠ Beltinci, katere soustanovitelj je ižak. »biijraštvov. Gre za vzgojno metodologijo deta. Dolžan sem Še en odgovor. Če si Je Pom. tur. zveza pri projektu odrezala prevelik kos pogače, ne bi prejudicirat, pač pa jo obvezat, da v prihodnje pokrije materialno plat akcije in kot koordinator s svojo nevtralnostjo poskrbi, da ne bi prihajalo do neenakomerne zastopanosti znoter posameznih očiščevalnih enot v smislu prilaščevanja zaslug za uspešnhost akcij. vČeš, ka se pa te vij bdjraši ven mečeteI« Da pa Podjetje za informiranje ni opravilo zastavljene naloge v smislu ANDRAGOŠKEGA učinka in krepitve EKOLOŠKE ZA VEST! onečedeval-cev (razen do farme), je tudi dimenzija, ki ni zanemarljiva. OČIŠČETALCI SMO OPRA TIL/STOJE, ZATO SEM PREPRIČAN, DA JE »MURSKA« VERIGA SKLENJENA. za Ekološko btijraško inciativo TINE MLINARIČ MOTOVILCI - V tem kraju st prizadevajo čini prej ■ prepustiti cestni odsek do občinskega središča Kuz- ■ me, Ta cestni odsek je namreč ob povečanem prometu precej načet. Prav tako naj bi očistili obcestne jarke. Vašča- ni pa skušajo rešiti tudi problem kabelske televizije. MJ ■ KROG - Že tradicionalne spomladanske očiščeval- ne akcije, ki je del širšega slovenskega projekta s sloganom »Moja dežela - lepa, urejena in čista«, so se uspešno lotili tudi v Krogu, Pušči in Nemčavcih. Od 19. do 24. aprila bo v dogovoru s podjetjem Saubermacher Komunala podobna akcija v Rakičanu in Cernelavcih. MJ GRAD - V tem krajevnem središču si že dalj časa prizadevajo zgraditi novo telovadnico. Ob pripravljenosti krajanov, da prispevajo dodaten denar za to nujno naložbo, skušajo čimprej sprejeti ustrezne dokumente in skleniti finančno konstrukcijo. Predračunska vrednost te naložbe znaša okrog 70 milijonov tolarjev, pri čemer naj bi polovico denarja zagotovila občina, preostali delež pa bo iz šolskega tolarja, MJ J «*• BAKOVSKE PEVKE IM PEVCI - V okviru društva upokojencev se vedno bolj uveljavlja tudi mešani pevski zbor, ki nastopa »a raznih prireditvah. Posnetek je nastal ob 10. obletnici bakovskega upokojenskega društva. MJ Novi prostori - nove telefonske številke PODJETJE ZA INFORMIRANJE - od 24, aprila v Ulici arhitekta Novaka 13, v Murski Soboti • direktor 31 646 • VESTNIK -uredništvo 33 019 • MURSKIVAL -uredništvo 33020 • MURSKI VAL-studio 32313 • VENERA-agencija za trženje 33015 • Naročniška služba (mali oglasi, čestitke) 31998 • TELEFAKS 32175 HH riH t J izbor ie2?7'2 vu Si I J 7f 2S vestnik, 20. apnt^ I vestnik I NIMIUtNO ■ VIMMINSn MMHI PNUeUINI NAČINU HENUM KUVMIN 1 za krave molznice, ki jih hranimo s krmo, ki je bogata na deteljah in lucerni KUMMIi 3 zo krove molznice, ki dobivajo osnovni obrok iz sena, koruzne silaže in beljokovinskego krmilo Vabljeni iš&nmN s zo krove molznice, ki jih hranimo pretežno s senom, trovno silažo in travo ter breje krove in telice OAmiN $ za pripravo popolnega močnega krmilo za mleko tSAHMIN f m » za goveje pitance, ki jih hranimo s koruzno silažo in beljokovinskim krmilom RRAMUMNI z etznalm AP (h Z 3 in 7) vscbuMo twti binstimulator avolanf kt pavežvi« mMnost ta prirast od 5 ao f0%. PMVIMIN 1 PRAVIMIN S za proŠiČe, ki jih hronimo za prašiče, ki jih hranimo s silirono koruzo z žitnim zrnjem za krave in plemenske telice • zo boljšo plodnost VlfA. aiBIB zo vse domače živali naii n^Mralno-vHaminski t/cdetla $o melasirmif zato jih živali tudi rado /odo. Za vse fanformacile smo Vam na voljo: Lek Veterina, Verovškova 57. Ljt^ljana, tel. 061 340 858 in Lek UpovcJ, Upova Z^, Beltioci, let, Mi9 42 414 ali 069 42 289 lek veterina Vestnik obvešča, da lahko male oglase, osmrtnice,in naročnino poravnate v novi zgradbi v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. Nova telefonska številka je 31 998. Zaupajte nam svoje želje! II f J t VABI NA DNEVE PRIMORSKE KUHINJ! od 24. 4. do 29. 4.1995 Predstavili se bodo kuharji priznane restavracije TRI VDOVE iz Pirana-' Za vas bodo pripravili ribje specialitete ter jedi primorske in medna^l kuhinje: obložen jastog, jastog na žaru, morski pajek, školjke na več nači**’t škampi in kakovostne morske ribe ... K temu pa vam bodo ponudili izbrana primorska vina. Zaradi teh dobrot ni potrebno, da greste v Pidii pridite v RESTAVRACIJO GRAJSKI HR^ presenečeni in zadovoljni Ipttjgfii ^ram 1 ve Rl pl Pi Murska Setsa-^, st Rezervacije sprejemama pa te!.: 06932^^ G (Objavljamo drugi det črtice, s katero je profesorica soboške Srednje in tekstilne šole Bea Baboš • Logar sodelovala na literarnem natečaju Mladike iz Trsta. V kategorizaciji nagrad je črtica take kvalitete, da jo je komisija priporočila za objavo.) Bea Baboš - Logar w Gospod Šegula Tako sta se poroišla in se naseli- mo smehljale, saj je bil gospod Se- - OtiZ^' zavračanje. Klari Je posio^ šna in okorna, njen prijazni obraz z vetikinne-nenehno terjale ljubeznih dražil. Kot da bi njen ponos s tem, kerjim-^ mer podobna, na njen td gosposkega. Papi in petavala Klari, a J kdaj želela biti mami, PTJ la pa Je imel svojo hčer ^^ la v viti Rozinih staršev. Ona Je gula čeden, duhovit in možat. Rozi poučevala jezike na mestni gimnaziji, on Je hodil v svoj urad in opravljat svoje delo vestno in nadvse sposobno. Prijateljevala sta z Rozinimi znanci ali prebrala večere ob knjigi, pozneje ob televizijskem sprejemniku. Njuni pogovori pa so bili vsakdanji, v globini se nista dotikala drug drugega in ostala sta si tuja. Gospod Šegula je bil vedno manj ga ni občudovala nikoli in včasih Je komaj premagovala nestrpnost, ko je zabavat večerno družbo s svojimi domislicami, a bila Je preveč dobro vzgojena, da bi ga prekinjata. Svoje nestrinjanje Je pokazala na drugačen način, oklenila se Je njunih otrok, zlasti sina, na videz fino, a vendar tako pohlepno ga Je ogrnila p plašč svoje ljubezni, oče sploh ni mogel zraven. V začetku tega ni mogoče pra v zaradi in slutnje, da ji bo še- 1 doma, služba gaje zaposlovala bolj opazil, ni dojel, da bi se moral potru- in bolj, rad je ostajal, hodil na stu- diti za sinovo ljubezen, pa tudi če bi novska srečanja, nekaj doma gaje opazil, verjetno ne bi ravnal drugače. utesnjevalo. Tako dolgo časa ni opazil, da ga je žena zasovražita, in tudi tega ni mogel ugotoviti, kateri trenutek v verigi njunega enoličnega zakona se Je to sovraštvo začelo. Druge ženske? Mogoče. Čeprav mu ne bi mogla očitali nič oprijemljivega, razen tega pa je bila za kaj takega preponosna, on pa tr Pl T m ■si T; 'i ■ I ■ V’j ■ i ■J-s ■ ’ Sv:. t*. T- i . j- 1’ ( fr 7 7 »VHNMMM S hudo. Mučno Je občutil J nem ravnanju, koje^^ šnim hladom gleda drugače Ji zažarijo 71 njen sin, njen TVf ii okoren tn preprost, bup j potuhnjen. Gospodu id dno bolj dozdevalo, zadnjo lastnost lahko zi^-ri, ki mu Je že od nekdN govorila, to bom ne bova povedala bil prekršek še tako m J ' J _ _ Publ je tako hodil lo k kadar mu je prišlo na mislel, da je Je zanj urejala vse, takrat preprosto ni imet časa. Tudi k n r n sl n k Sl ir ti Si 'i C 1) P r brezizraznim tujim piv sestre je bit prijazen voljna Klari mu Je Pubi Je bil nadarjen, bo nekaj postal, v njegjm^^ vnele številike, gledalje, uri je peijm strto rio sprertou, sta sta računaval VSe, tudi । v gozd,fotograjtrat gaje med suhim ljudmi, in hladno kor , nofbrž nekaj narobe je takšno misel hitro izpodrinilo kaj drugega, bolj nujnega. Sčasoma Je za otroka postat nekdo, ki se pojavna le občasno, takrat jim Je uspelo, da so bili videti kot družina, ki Ji Je na svetu lepo. KSa- morda premalo tankočuten, da bi sih je peljal sina na sprehod, Šla sta opazil, kako jo žalijo in ponižujejo naproti. J* Ko je bila Klari stoP^ ^1 ševal, dvignil ga Je, ko sta stopila Čez in že v službi. Je Jarek, in začutil, kako ga ima rad, ljubezen, plahega trgov^jf njegova prijateljska ali pa tudi dru- Jesenskim trsjem, sonce mu Je sija- gačna spogledovanja. Zenske so ga rade poslušale, ga občudovale, se lo na ptave kodre, čebljalje in spra- pomistil Je, kakšnega tovariša bo nika, ki je rad bodil v i^r se tudi srečala in se varjati. BilJe prvifanh nil zanjo in res mu Je i,. imel, ko odraste. Otrok pa je bil Rozin, in ko Je nehat čebljati, Je začel vsrkavati njen hlad in ravnodušnost. Pri desetih Od 12. aprila nas lahko obiščete tudi v Murski Soboti v ulici Štefana Kovača 28 (v prostorih Projektivnega biroja). mi zanjo m res rnuj- - i, r j goče ga Je malo spon>’^,^.jlf । _ J ka, malce neokusno -tujimi očmi. Pa ne da gospod Šegu- dekleta iz domače vasi- d Sprehajala sta 1 letih je očeta včasih že pogledal s Sl < la ne bi opazit teh pogledov tujca za svojo mizo, celo zamislil se je nad njimi in si rekel, moram se kaj po- slaščičarni, se vsakdanje stvari, o govoriti z njim, ga peljati na tekmo, rada govorila. A v slaščičarno, vsi bi morali spet kam domu, o revščini, ktneC^i^ ' ' - - navezanosti na dom^ ,fif daleč sta šla gledat stanovala Klari, r.i * ! J" .1 i 1 1 1 Vse vrste zaves, karnis, žaluzij, posteljnine, iti, a to se Je zgodilo le redko. Navadno ni imel časa, če pa gaje že imet, je Rozi našla kakšen izgovor, da je sina obdržala doma. Če pa je le pri- šlo tako, da sta lahko šla, je fant i. njene imenitnosti. cer, da Je njen oČe ngl^jd ostajat tih, odgovarjal Je enozložno je, da bo to zanj /'•f in gledal očeta z brezizraznimi očmi, spoznati njeno ne še kot sovražnika, a kot tujca kakomujihjetgiisald^^^^ prav gotovo, Nato se je začet gospod neval, da bo oče naj ,,^r, ne še kot sovražnika, a kot tujca Šegula delati, da teh pogledov ne čeprav ne povsem Z/ w r / (t v »'•»t F*» ' bomenilzanj, opazi, končala sta druženje in prepu- ne bo menil zanj, stil ga je materi. gotovo gledala mrzlo J S punčko Klari Je bilo drugače, do kakšnega seznanjo^^ ' Šlo. Malije zavrnila hladno, noben komi,P , MAAJANR GOAZA s.pi 62511 HOČ€ - BOHOVA 72 TCLeON: (062)611-062,611-416, fRX: (062)611-417 talnih oblog, EKSTIL' znanih izdelovalcev. U ii s t t t l r s B bita je preprosta in z malim zadovoljna, morda malo preveč. Strašno sije želela, da bi Jo imeli vsi radi in bila je hvaležna za vsak, še tako ničev dokaz ljubezni. Oklenila se ga je, če Jo je pobožat po glavi altjt prinesel bombonov. Rozi pa se do hče- vrnila hladno in zai»o‘’'^i^ ( rke ni obnašala tako, kot to sicer bami o njegovem uj * ( pričakujemo od materinstva. Bila Je stem poreklu, kije j । j korektna in hladna, nikoli ni vpila Klarin slab okus , j, ■ ■ ■ Klari je kot vedno ' - >odnesoj'^-nato o. nvoen ' hiši njenih .'.č~r, čeprav i ni bil Čisto pogodu, J - ' i i vrnila hladno in zan)t^^jež( Murski Soboti’ ““‘go je že od takrat, ko je naza-iltge nastopal v naši pokrajini, vsi — ti gotovo spomnite njegovih sUadb, kot so Martinov lulček, borska roža in podobne. Pred leti je izdal ploščo, ki je bila coun-tty obarvana, najnovejša pa diši pa se tjorski Pu irski. srst z eno od IJsliJi alciiplji. h 1 ““SO je prišlo do sodelovanja jjitj 'Simi in irsliimi glaseaikil .jjt 1 . ^^iprej je bila enostranska simpatija, meni je bila všeč njiho-i n TVoV - ’ ■ ■ 1 ^^^^Pišča^ gosfj fa ^"i iW Kako so sprejeli slovensko pivo? Šifrer: »Njim je zelo všeč naše vino, pravijo, da tako dobrega še niso pili. Pivo pa se jim zdi slajše kot njihovo, ampak jih ne moti, da ga ne bi spili takoj, ko ga vidijo,« Veliko sodelujete z glasbeniki v tujini, kar pa gotovo ni tako enostavno, imeti moraš veliko dobrih zvez. Šifrer: »Če bi to bilo enostavno, bi vsi poskušali. Zunaj je veliko ljudi, ki te želijo izkoristiti, če prideš tja kot zvezda. Razmišljajo v smislu, če imaš toliko denarja, ga boš pa še z. V 7 lU* le »a Lestvica Mursko-morski val, sreda, 12.4,1995 1. Sandi - Kad srce kaže da 2. Bumerang - Čuča dance 3. Silva - Hajde izgorimo 4. Stavros - Diamanti 5, Srebrna krila - Šta če mi oče te Predlog: Alen Vitasovič - Ne morem bez nje itf in iK i.-* ?- |V!_. r*' ''Uflcija 5'4*’' la ; ■ ’on neiS Poz- ns so ., _ ..juni Vana Motisso-ha .. Naletel sem tudi na album skuvine StQckton’s VTmgs i tnišljal, da h'v se lahko r lodika z fijlhovo 4«)hw woi-hpc«n\lBnil«dim: imeti noSe"-'- balete] bi tudi m pre- naša me-* ujcLj. V 4u*wi nisem hote' . 'ii’*’.i nobenih trobi’, iti pihal, na ploščo pa sem vkljnčil '®i-'o'on, katerega igra človek, ki 'tidi ta Vana Morrisona. ■{/. 1 Gfiijaia _ piščala, bendio, brenka-;$ k t la ‘m kitata so ' kki 1«- jta so mi na 1^0. brenka-' *‘’IHJ zveneli K vodilo ' 1 n. I i( S lk_ IF l< if ip tf k j' g k K ■J 5 I I I meni malo dal. Mene je varovala sama božja pravica, če tako rečem, da se mi to ni zgodilo, čeprav se mi lahko zgodi že jutri.« Vtuifcčeno.Vse jc voudo v huhhn. Prek prijateljev sem pri-'4 do tka, Moortn. kasneje se h blu.,24m, daje to najbolj iskan ^hidijski tiuritt.ki ga noT”-' ftasbnu'-' 'oeje se i:a. E® pozna vsa so telo popttfortrL f« IS jpKjeli »u4eltjw»iv* ^isvzatptB-j tako, koš da delil® ''''“tPlkaaMooteni-®*''' 'Ika pom— Jim prt snttnahiu- Ottt ,.vvct usiujem od ” in koncertov, Vodohn. projekte. pa so k temu pripomo-t<4o Uspešni koncerti v Lju-"'lanl, čeprav se ne zavedajo podtem svoje popularnosti. Niso ’^’’aienl, da bi mladi ljudje, ki hodijo na Irskem na točk TOncttte. tako množično končen p > svilnih d“ bi delali o po- —^no bodili glasbe. Ksko p« so konec koncev vid®* * povezanost slovenskih besedri glasbe ter primeijali naš ** '^ki karakter? šifrer. -■ »e Aeserf/7 fr, ??.*«. in k' bii; .^“zložil ■l’ Se Vi rejen, vino, ki je doma narejeno. Ko sem jim (irskim glasbenikom, op. a.) to povedal, niso mogli verjeti, da bi lahko vse to dobili na enem mestu. So rekli, to je pa redka oaza, kjer lahko dobiš vse. Meni je vseeno, če igram v kinodvorani, samo da imamo lahko še kje takšno kmetijo. Seveda, če gledam globalno, čeprav bi rad videt, da bi bila kakšna dobra dvorana. Sicer pa mi največ pomeni, če pridejo ljudje, če so zadovoljni.« Kako gledate na obdobje vaših prejšnjih plošč, kot so Ideje izpod odeje, Moj žulj...? Pri glasbi so vedno vzponi in padci. Če gledam nazaj, je bilo veliko lažje priti, vse je bilo novo. Takrat sem imel konkurenco v Mežku, Domiclju, Pengovu, tak- _ rat so bili to ljudje, ki so krojili AUDIO - VIDEO - CD zabavno glasbo. Štiri leta ka- /Mshop 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465 sneje je bil samo še Domicelj pa potem Hazard. Smode ... Predmestje, Rudolfovo pa še in še. Hočem reči, s kolikimi sem jaz dirkal. Danes so Pop design. Čuki. Se pravi, da dirkam vedno z mlajšimi. Če mi danes uspe animirati ljudi, je to večji uspeh kot priti na sceno. Pa še nekaj besed o skupini Stoekton’s H ings, ki jo je soboška pkblika z navdušenjem sprejela. Šifrer: »To je njihov čisti folk in v začetku sem se bal, da naši poslušalci tega ne bodo dobro sprejeli. 'Veš, ko sem organiziral turnejo, me je marsikaj skrbelo. Sedaj pa me je sram, da sem kdaj pomislil na kaj takšnega. Igrajo že 17 let, piščalkar in goslač sta originalna člana, drugi pa so kapljali zraven. In po drugi strani sem razmišljal, pa saj jaz imam njihove plošče, oni ne morejo vendar priti sem in igrati z mano.« Kako pa so oni sprejeli Slovenijo, razpoloženje? Šifrer; »Noro, navdušeni so bili. S tem, da njihova reakcija ni taka, da bi skakakli od veselja. Oni so takšne lirične duše, usedejo se in z mirnim glasom pravijo: Današnji dan pa je bil res fantastičen, kako so bili ljudje fajn ... Potem pa se začnejo podrobnosti, kako je reagiral ta pa kako on in podobno.« Ko rečemo da, to obvelja. Svetujemo Vam pri vseh vrstah tolarskih in deviznih poslov. Na voljo so Vam izkušnje naše bančne skupine, ki posluje po vsem svetu. Na nas se lahko zanesete. Creditanstalt, Murska Sobota, Lendavska 11, tel.: 069/ 21 780, faks: 069/ 33 023. I Creditanstalt, banka uspešnih. Vas moti, da pri nas ni dvoran, kjer bi lahko bili koncerti, kajti kinodvorane gotovo zavirajo tisto pristno koncertno razpoloženje. Šifrer: »Ja, ampak to je edino, kar imamo, in s tem moramo biti zadovoljni. Pri nas je premalo dobrih prireditev, da bi sc splačalo narediti dvorano. Premalo je glasbenikov. Zato moramo vzeti tisto, kar je So JM (Udi prednosti. Ena je na primer, da so nas povabili na Kapelo in smo igrali v goricah. Tam smo jedli šunko, kije doma narejena, kruh, ki je doma na- 'en dk "" ^ntch Ni-^-1'. bolj je jezi[^'^="’n. ■bolj smo '»loo, da ae t šovonino Isti jez'' isto pi'V) « pTvi večer _ ...■"■u amdt' vodit po tittlbiri) tnatdri pubih in me »nama-^^^1 ko svina« Itci in Slovenci “fto si zelo podobni Samo An i® ti lo Pc nif* da J® Amnji CREDITANSTALT je Centrala: Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana, Kotnikova 5, tel.: 061/ 132 11 74, faks: 061/132 52 06. I 30 vestnik, 20. apnljjŠ m m6ltex TBiKlf • Han fMibte fti AtiaiitMii motoma vozila ZASTAVO 101 GTL 55. letnik 1983, registrirano, ugodno prodam. Tel.: 70 675. ml448 GOLF, letnik 1980, registriran do 1/ 96, prodam za 2.700 DEM, Jože Činč, Tomšičeva 1, Lendava, tel.; 79 004. dopoldne, m 1483 ZASTAVO 101 prodam. Kapca 52b. tel.: 76 501.011486 CITROEN GS, letnik 1973, neregistriran, vozen, prodam. Tel.: 22 611. m 1494 ZASTAVO 126 P. letnik 1936. prevoženih 66.000 km, registrirano do oktobra, dobro ohranjeno, z radiom in radijsko CB-postaJo prodam za 120.000 SIT Tel.: 62 266. m]497 OSEB.MA VOZILA, karambolirana. stara do deset let, in kmetijske stroje odkupujemo. Trgovina Antolič, Žerovinci, delovni čas od 11. do 16, ure, tel: 062 714 113,ml52O KMEČKO HIŠO, obnovljeno, z gospodarskim poslopjem ter 65 ari zemljišča, in 65 arov zemljišča s hišno številko ter Wartburg karavan, letnik 1978, neregistriran, vozen, ugodno prodam Jasna Prelog, Kur-šinci 27, Mala Nedelja, m 145 6 VEČNAMENSKO STANOVANJSKO HIŠO z dvoriščem in parkirnim prostorom v Lendavi v Partizanski ulici prodamo. Tel.: 77 446. ml459 PARCELO, lepo, 8-arsko, na mirni lokaciji v Rakovcih, prodam. Tel.: 43 281 ml460 NEDOKONČANO VSELJIVO HIŠO na mimi lokaciji v Kobilščaku v bližini Radencev prodam najboljšemu ponudniku. Tei.: 65 134. m!464 VINOGRAD v Bogojini in sadovnjak z nedograjeno vinsko kletjo in iventarjem za kletarjenje prodam. Cena po dogovoru, tel.; 24 513. m 1466 STANOVANJSKO HIŠO v Lemerju prodam. Lemerje 12. ml470 noneoivcR^ živali 'd T * r « I f I n 9 ODPRAVne PLEŠAVOST ZA VSELEJ UPOHAJR -SVETOVNI HIT Stegne 27 tol.; 001/87 187S ZAHVALA V 93. letu starosti nas je za vedno zapustita draga mama, babica, prababica in praprababica Marijina pesem doni naj lepo. Cvetje vseh vrst krasi naj mi grob. Saj vedno v življenju ljubila sem to. Antonija Kous iz Bukovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem, godbi za odigrane žalostinke in Tišino, podjetju Pomgrad - Asfalstersivo in gospe Tereziji VereŠ za ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki so darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽaJtijočI vsi njeni najdražji I I Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Nam ostala je praznina in velika bolečina. zahVaja v 84. letu stbfOsti nas je zapustil naš dragi rrložl oče in stari oč® n r Ludvik Trajbet iz Kobilja 198 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodniko®. botrini, sosedom, prijateljem, znancem, ki so na®’ težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje-darovali cvetje, sveče in za svete maše. Prisrčna hvala g. Janezu Gaspariču za poslovilne bese® g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpet' žalostinke. Posebno se zahvaljujemo gospe zdravnici Julijani KeP’ Hebar in patronažni medicinski sestri Mariji Rož®®* Žalujoči vsi njegovi h MESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisex - novi in golden komet super braun (rjave), stare 3,5 meseca in tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri Mostu, d.o.o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava zastonj. Kupec dobi za vsakih 10 jarčic 10-odsiotni popust ali eno jarčico zastonj. Jarčice imajo vsa potrebna cepljenja, to jamči prodajalec z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, Gostilna Benčec. Bakovci, tel.: 43 070, Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, Zidarstvo Darinka Zamuda, Galu-šak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044 in Bistro Huber, Grad, tel.: 53 168. .VILADE NESNICE, pasme hisex, lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.: 72 180, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c, pri mostu, tel,: 46 505. Ža vsakih deset ena zastonj. m396 NESNICE, mlade jarčice, rjave, cepljene, hisex, stare 12 tednov, prodam za 350 SIT/kom. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357 m 1467 PUJSKE prodam. Sebjanič, Vaneča 14. ml472 TELICO, brejo 9 mesecev, prodam. Tel.; 76 533, zvečer, m 1482 SVTNJO za zakol prodam. Kapca 52 b. tel : 76 501 ml485 TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Gaberje 105. ml487 TELICO, 9 mesecev brejo, prodam. Tel.: 54 077. m 1493 KOZE, mlade, prašiča za zakol in harmoniko Weltmaister, 60-basno. 5 registrov, ugodno prodam. Motovil-ci 5, tel.: 53 160.ml496 PUJSKE prodam. Brodarska 3, Krog, m 1499 PUJSKE prodam. Tropovci, Jordan 18. ml507 VINOGRAD s kletjo. 15 arov, v Čen-tibi, prodam. Jože Cinč, Tomšičeva 1. Lendava, m 1484 HIŠO v M. Soboti. Mladinska ulica 7, prodam. Tel.: 26 053. po 17. uri. ml49I LOKAL v Murski Soboti damo v najem za mirno obrt v Lendavski 8. ■Tel.: 22 156. ml500 STANOVANJE. 65 m2. v M. Soboti. z vrtom in garažo, prodam. Vaška Ostanek, Šercerjevo naselje 20a, M. Sobota, ml501 HIŠO ob asfaltirani glavni cesti v Bodoncih z 1,23 h zemlje prodam Te!.: 32 926, vsak dan od 17. do 20. ure. m 1502 GRADBENO PARCELO, 30-arsko, z gradbenim materialom prodam. Motovilci 29. m 1503 GRADBENO PARCELO, do 15 km Iz M. Sobote, kupimo. Te!.; 31 447. ml515 POSLOVNI PROSTOR, velikost 65 m2, v Lendavi, ob Partizanski cesti 52, damo v najem za 10 DEM/m2. Tel.: 062 25 761 (g. Ekart) ali 211 271 (ga. Krajnc). ml519 HIŠO v Stročji vasi prodam. Evgen Rakuša, Podgradje 9f, te!.; 82 126, popoldan, m 1521 SUHE DESKE rdečega bora, skrinjo za zrnje in štiriredno sejalnico za koruzo prodam. Tel.: 87 144 m 1454 PEČ ZA CENTRALNO kurjavo, etažno, moped Tomos avtomatic M3 in termoakumulacijsko peč, 2,5 kW, prodam. Ivan Marič, Kovaška 6. Odranci. ml475 DVOSED, dva fotelja in mizico, ugodno prodam, M. Sobota, Kopitarjeva ulica 19, tel,: 22 071, ml479 VOZ z gumijastimi kolesi, nov, prodam. Očeslavci 35, G. Radgona, m 1481 TELEVIZOR, barvni, in prtljažnik za avto ter sesalnik prodam. Tel.: 24 903. m 1490 ŽAU1>Nf Ti n £ 00852-172-66-644 delo DEKLE za strežbo v bifeju zaposlim redno ali honorarno. Hrana in stanovanje v hiši. Tel.: 0601 64 227. m 1447 posesti 1 storitve d.0.0. EXPORT - IMPORT Finančni Ingonlrlng ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. Oplanmnitita svo^ denar po zalo ugodni obraatni marl In hralAoroina premostitvena potollia, P. e. MURSKA SOBOTA ArhttekU Novaka 4 Tai.-talafakt; (069) 32848 kmetijska mehanizacija d.o, o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJEtE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, iSCETE. .. VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TRAKTORSKO GUMO, zadnjo, novo, 14-9-28, po ugodni ceni prodam. Tel.: 53 062 ali Sparaš, Rado-vci 58. ml474 KOMBANJ ZMAJ s 4-redniiii adap-lerjem ali brez njega, freze za slamo in freze za koruzno slamo prodam. Puževci 34. ml476 SODARSKE STROJE in orodja firme Schanbacher po ugodni ceni prodam. Tel.: 23 894. ml477 DVOBRAZDNI PLUG FERGU-SON, 12-coini. in jermenico za traktor LJniverzal prodam. Tel.: 69 059. m 1480 PRIKLJUČKE za motokultivator Gorenje Muta Univerza!. Škropilnico, prikolico, rotacijski piug in železna kolesa, vse malo rabljeno, ugodno prodam. Andrejci 1, tel.: 48 010. m1489 ČREŠNJEVE HLODE in gabrova drva prodam. Moščanci 59. m 1495 PRODAM ALI ZAMENJAM za dobro obnovljeno kolo (z doplačilom) BT 50 S, letnik 1988, generalno obnovljen. Tel.: 71 142. ml498 KAKOVOSTNO SENO V BALAH po ugodni ceni prodam. Strukovci 36, tel.: 49 336. ml504 SENO in otavo v balah, motor Suzuki, 250 Cross, in mizo za namizni tenis prodam, tel.; 49 190. ml50S SENO, 300 bal, po zelo ugodni ceni prodam, Koloman Žido, Cepinci 79. ml5O6 Preklic’ Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Centra poklicnih šol M. Sobota, Izdanega v šolskem letu 1980/81. Marjana Puhar, Veržej 52. »1513 HLADILNIK s 50-litrskim zamrzovalnikom, star eno leto, prodam za 48.000 SIT. Tei.; 81 536.ml514 OBLEKO za prvo obhajilo, belo, št. 10, ugodno prodam. Milena Hari, Lendavska 25. M. Sobota. mi517 KUHINJSKO POHIŠTVO, kombiniran štedilnik, kavč in garderobne omare za spalnico prodam. Tel.: 21 202. ml359 NAREDIMO VAM PODSTREŠNO STANOVANJE - z mavčnimi ploščami programa Knauf. Mizarski servis Feru. tel.: 57 032. m 1287 ROLETARSTVO KLANDER, DOMŽALE, izdeluje in opravlja montažo vseh vrst rulet in žaluzij. Tel.: 061 721 521 ali mobitel 0609 617 107.ml349 ROLETE, ŽALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. Tel.: 061 722 645 ali 0609 616 170. ml473 DAJEMO KRATKOROČNA POSOJILA do 6 mesecev. Garancija čeki. Tel.: 70 371. ml478 ZIDAMO IN TLAKUJEMO DVORIŠČA, JAKOB, te!.: 23 278. m222 ANTON RAJGEU PkODAjAMO - kletke za nesnice, zajce in piščance • plastične rešetke za prašiče -bokse - termorastlinjake - univerzalne talne plošče iz plastične mase za opremo hlevov, skladišč ... Maviec. Bratonci 10, tel,; 42 096. ml516 IZDELAVA IN MONTAŽA SONČNIH KOLEKTORJEV napeljava vodovodne in centralne instalacije iz bakrenih cevi. Tel.: (062) 653 351 'v Kako Je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se mi zdi. Iščem tvoj glas, pa ga ni in ni, ostane mi le cvetje, ki zale cveti, in sveča, ki zate gori, ter spomin na lepe dni. Dan, ki je zarezal nam bolečine,^ kije naredil praznino, je 8. ko nas je nepričakovano v 21. zapustil naš dragi Nikolaj f Mladenovič j iz Murske Sobote ! iuiemo vsem sorodnikom, Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, loJ- i| prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nas tolažili v , težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, dragemu darovali prelepo cvetje, sveče in ga v tako velikem ŠteVF | pospremili na njegovo zadnjo pot. , Hvala g župniku za pogrebni obred in pevcem za ganljiv odpete pesmi. . . Žalujoči: mamica Irena, sestra Renata, oče Nikolaj, strici in tete z družinami, stara mama in drugo sorodsjL^ I CL [UD7P ja ja a FAK-TSL (069) 32 322 A. NOVAKA 4. M. SOBOTA PLUG IMT, 12-cotni in obračalnik Panonija prodam. Skakovci 60. ml492 RELAX Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne sl oči. ZAHVALA I (i V 89. letu nas je zapustila dobra in skrbna mama, stat mama in prababica Uršula d H-' Klemenčič roj, Fras iz Glavne ulice 66 v Dokležovju Prisrčno se zahvaljujemo dr. Carju za zdravljenje in obiske na domu. Enaka hvala Jntrr^ I jluvjjviijv 11J s^L/ioikv ija u\ziJiu. ^uujva ijtuju ^hi--oddelku Splošne bolnice M. Sobota. Hvala ' sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih- ■g. župniku za pogrebni obred in sv. maše, prelepo petje in g. Mariji Zver za poslovilne Vsem sorodnikom za darovane sv. maše, vence in ter vsem tistim, ki ste našo mamo pospremili v W velikem številu na njeni zadnji poti, iskrena hv^ ŽalijioČi: otroci z družinami, sestri Mkka in Nu* I I Francije z družino ter drugo sorodstvo I l. / Kako Je prazen dom. dvorišče, ; naše oko zaman te išče, I ni več tvojega smehljaja. ! le !rud in delo tvojih KMEČKO STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem ( lep sadovnjak in brajde), takoj vseljivo, na lepi, mimi lokaciji, Križevci 103 pri Ljutomeru, z 1,07 ha zemlje z več zazidljivimi parcelami (stanovanjskimi) prodamo v celoti ali po parcelah. Cena po dogovoru. Tel.: 62 275, vsak dan do 9. ure in po 19. uri. m 1386 DVOSOBNO STANOVANJE v Lendavski ulici v Murski Soboti prodam. Tel.; 46089, po 20. uri. m 1445 GRADBENO PARCELO, 20 arov, z gradbenim dovoljenjem za stanovanj s ko-g osti nski objekt pri bencinski črpalki v Dolnjem Lakošu prodam. Tel.: 75 225, po 19. uri in 75 319. ml451 razno J Mpru lee ucri/ I pridnih rok za vedno nam osdv . DVA KAVČA ugodno prodam. Tel.; 21 302. popoldan, m 1446 k «t K «1 2 D.0lO. MARIBOR I GIAVMIPGU UUBUANA I TRŽAŠKA2 V tednu od 11. <-21.4. Ot 16,00 izvemo TEČAJ ZA ZAČETNIKE v totau od t.5.-]23. ob 16.00 entomo WORD POR WINI>OWS KO I AVTOBUS ZVESTOBE z VESTNIKOM in RELAX0M V nedeljo, 7. maja 1995 ZAHVALA VINOGRAD z opremljeno kletjo v Čeniibi in njive v Kotu ugodno prodam. Tel,: 75 383, m 1452 Zt dadMite infonEKije nis pokhftte, podli! vira bofDO bve^ili8ai kitalpg. BrezpoKliu imajo moSnod bRzpličiuh tečiiev. enodnevni izlet po obrobju Štajerske in Koroške -od Golice, Pliberka, Poljan, Ravn na Koroškem, Rimskega vrelca, Sokličevega muzeja in cerkve sv. Elizabete v Slovenj Gradcu, Dravograda ... Imena srečnih Štiridesetih dolgoletnih naročnikov VESTNIKA bomo objavili v prihodnji številki VESTNIKA. >4 iplE V 76. letu nas Je za vedno dragi mož, oče, stari oče 'd Franc iz Večeslavec 51 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem s nikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste velikem številu pospremili k večnemu počitku, cvetje, sveče, za svete maše in druge namene, izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku, gasilcem, govornikd pevcem za odpete žalostinkc. Žalujoči vsi njegovi £1' il I 133 * Iggjnjk, 20, april 1995 31 I P h i I I* I 4 .ib I I v SPOMIN i 20, aprila mineva 20 let, ko je v I najlepSih letih svoje mladosti, komaj v 19. letu, tragično zapustil nas in ta svet Ludvik Pintarič iz Kruplivnika 81 Hvala vsem, ki mu s svečami osvetljujete in z rožami okrašujete njegov prerani zadnji dom. Žalujoči starši in brat Štefan Nihče ne sliši, kadar Jočem, nihče mi solze ne otre, nihče me nežno ne poboža, ln vse molči, odkar te ni. Le komu naj svojo bol izlijem, le komu dušo naj odkrijem, le komu naslonim naj glavo In komu naj podarim roko. V SPOMIN Žalosten in boleč je spomin na 12. april, ko so zvonori večerni tiho zapeli. Naše solze, ki rosijo nam oko. i: . te ne morejo iz spanja večnega zbuditi, " Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo in sveče ti v pozdrav gorijo. Matjan Gomboši Hvala kise iz Šalamenec ga ie spominjate, mu prinašate rože in prižigate sveče. Vsi, kj smo te bneli radi kje si, ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje Je tvoja skrbna roka, ki skrbela Je za nas. S U'. ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica in sestra Terezija Časar iz Markovec 75 b ] ►. botrin^'^* iskreno /.ihiallutcmo vsem sorod Vsem, ki 'd dobrim sospdom za pomoč ^‘’?j*Poti ter^*tako lepem številu pospremili na ‘'tsše. Posehn t vence, cvetje, sveče in za sv. ^abstinke. g- župniku, pevcem za odpete organistu in patronažni sestri. vsi, ki smo jo imeli radi iji| ZAHVALA V 66, letu nas je zapustil naš dragi oče, brat, dedi, tast in stric Ignac Vogrin iz Bogojine 39 Ob boleči izgubi sc zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh najte^ih trenutkih stali ob strani, nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali za sv. maše, vence, cvetje za in sveče. opravljen obred, pevcem za 'ktivoip “ poslovilne besede ter ^^^munala. Vrtnarstvo Sobote. in Mura iz Murske cm ^ enkrat - iskrena hvala! valujoči vrf ujegovi 'A SPOMIN 15. aprila je minilo 11 let, odkar nasje zapustila naša draga mama, babica, tašča in sestra Angela Vogrin iz Bogojine 39 Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu in prižigate sveče ter polagate cvetje. Njeni najdražji A dan je črni moral priti, \ bridkosti dan, oj dan solzan, težko bilo seje ločiti, I a solze vse, ves Jok zaman. I ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka Štefana Simoniča 1920-1995 upokojenca iz Lendave se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, botrini in znancem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje in vence, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala osebju zdravstvenega doma Lendava, g. duhovniku Šantaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in trobentarju za Tišino, Lendava, 1, aprila 1995 Žalujoči; žena, hčerke in sinovi z družinami ter vnuki V življenju le skrb in delo si poznala, sedaj od vsega trudna st zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 67, letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, tašča, stara mama in sestra Anica Kaučič roj. Korošec iz Stročje vasi Ob boleči izgubi sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče, za sv. maše ter izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS Stročja vas g. Otu Križaniču za poslovilne besede. Posebna hvala dr. Andeliki in dr. Nenadu Šepiču za požrtvovalnost in nesebično pomoč. Žalujoči: mož Alojz ter hči Slavica in sin Branko ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila mama, stara mama, tašča in sorodnica Gizela Varga roj. Frumen iz Brezovec 75 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem. Hvala darovalcem cvetja, sveč in v dobrodelne namene ter vsem za iztečeno sožalje in vsem, ki so jo pospremili na zadrui poti. Posebna hvala g. duhovniku za obred, pevcem žalostink, g. Sapaču za poslovilne besede, osebju doma starejših Rakičan za večletno nego, sosedom Bertalanič, Bedek in Flisar ter družini Frumen iz Murske Sobote. Hvala vsem, ki so nam kakorkoli stali ob strani. Vsi ujeni J I 'l Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. V SPOMIN 23, aprila bodo minila tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Štefan Herič iz Murske Sobote Bolečina se da skriti, a tebe nam ne more nihče več vrniti. Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči vsi njegovi najdražji Rdeči cvetovi na gomili, drobne svečke tam gore, a pod to gomilo moj dragi očka mirno spi. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. a ostala je praznina, ki budo boli. I 1 V SPOMIN 24. aprila bo minilo enajst žalostnih let tihe bolečine in praznine, odkar je prenehalo biti srce mojega najdražjega in najboljšega očeta Ludvika Novaka šoferja iz Kuštanovec Ne čas ne solze nc morejo ublažiti bolečine in praznine v mojem srcu, dragi očka., Hvala vsem, ki sc ga spornipjate, mu prinašate rože in prižigate sveče. Žalujoči vsi, ki smo ga Imeli radi V SPOMIN .1 16. aprila mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek Ivan Sabotin iz Lipovec Hvala vsem, ki sc ga spominjate in prižigate sveče. Žalujoči vsi njegovi Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal, ljubil žar te bo pomladni, ki nad mano bo sijal. ZAHVALA V 61, letu nas je zapustil dragi mož, sin in brat Martin Kolarič iz Trnja 69 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala g, dekanu Kodilu iz V. Polanc za obisk na domu, g, kaplanu Ivanu Krajncu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Mariji Mlinarič za besede slovesa, gasilskemu društvu iz Trnja in pogrebniStvu Ferenčak. Vsem Se enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Katarina, mama, brat Jože z družino, sestra Marija z družino iz Kanade in drugo sorodstvo Bilo prelepo Je s teboj, skalilo srečo Je v slovo za naju naJhuJše zlo. V SPOMIN Zdravku Hozjanu 25. marca minevata dve prcžalostni leti, odkar te ni več med nami. V temnem grobu spiš, med zvezdami se veseliš, če bi te solza zbudila, zemljica te ne bi krila, ljubi sin. Domek tvoj bit je kratek, še vedno tam stoji, a praznina ostala je velika, ki hudo, hudo boli. Ni kamen noben tako težak kakor rana na srcu našem. Ni nobenih rož tako lepih, kakor je lep spomin na tebe, sinko zlat. V tihi žalosti mama, ajtek in sestra z družino iz Švedske KRI NI ZEHI Direktor »društva letečih računalnikov« Minicom Matjan Gujt - Japi je uspešno končal poslovne pogovore z direktorjem »društva gradbenih računalnikov« Sirs Deziderjem Vorošem - Ezer-meštrom o nakupu poslovnih prostorov v Beltincih. »To bo prva prekmurska multinacionalka,« sta povedala na press konferenci. Kot ste opazili, se pod našimi fotosi vedno redkeje pojavlja ime Natalije Juhnov - Natali. Spoštovana dama spremlja na strokovni poti največjega solastnika Po-. djetja za informiranje »sako-lanta« Rudija Cipota - Jacka. Stroške poti in izdelavo foto-albuma pokriva Venera, kateri visi pogodba z največjo »sakolantsko« hišo na nitki. Nekajkratni stečajni direktor Bojan Žunič - Skufka Je minuli teden z veliko žalostjo pospremil do Dunaja enega najlmliših tehničnih in komercialnih direktorjev vseh časov Panonije in Pan -a^c Stanka HariJa - Brzica , ki Je po umiritvi vodnih ujm na Nemškem le uspel oditi do novega delodajalca Beckerja. Ludvik Filo - Unistar se je sedaj, ko je končal poslovne projekte po šolah in nekdanji soboški občini ter zavarovalnici, usmeril v živilskopte-delovalno industrijo. Tačas je zaposlen z računalniško izdelavo konzerv v nekdanji Benkovi mesnici. Bančnik Viktor Šbiil ter njegov pomočnik in predstavnik v upravnih odborih pomurske kovii^opredeloval-ne industrije Štefan Režonja sta na »delaborzi« izrazila " potrebo po 1000 kovinskih delavcih. Odločila sta se, da bosta sedaj sama sanirala svoje zgrešene sanacije pomurske kovinske predelave. Kot nam je uspelo izvedeti, sta že začela pripravljati izvozne posle v Korejo, in to po še nižjih cenah, kot je počela Pan-agra. Bančne garancije sta si ponovno odobrila. Zupan mesta Murska Sobota Andrej Gerenčer - Daljnovidni in njegov tajnik Tibi sprejem ob dnevu Zemlje. Nanj sta povabila vse nekdanje člane soboškega izvršnega sveta in predstavnika civilne zaščite. Sprejem bo ob jezeru v soboškem parku. Od nekdanjega poslopja občinske zgradbe do jezerca se bodo gostje prepeljali z Renaultovim safranom. Po Jezercu pa jih bo popeljal čolniček pomurskih zelenih. Po preverjanju trenutnih cen kmetijskih pridelkov na trgu so se v Panonki po nasvetu prejšnjega direktorja zadruge Franca Vratarica in njegovega svetovalca Jeriča odločili, da bodo začeli izposojati in preprodajati ajdo. S tem poslom naj bi Panonko sanirali v šestih mesecih. KEŠEM« KOMJ En TOTI in TOTA iz Lotmerka »Ta papir smo dobili skupaj s časopisom. Žalostno je to, da Slovenci dopuščamo tako poniževanje svojega jezika,« je protestiral neznani pisec. »Takšne ‘letake’, katerih vsebina meje kot Slovenca prizadela, smo dne 11. 4. ’95 našli občani Občine Rogašovci v svojih nabiralnikih. Vprašujem se: Ali smo Slovenci prodali že tudi svoj jezik?« (Milan Gaber, Sv, Jurij) »Oglašam se vam, ker menim, da je to moja dolžnost. Že lep čas nas iz sosednje Avstrije posiljujejo s propagando za ‘poceni’ nakupe pri njih - besedila so velikokrat v obupni slovenščini vendar to zadnje, kar smo dobili domov skupaj s časopisom, presega vse meje. Poglejte to ‘slovenščino’! Ali smo res tako malo vredni, da si dovolijo (kdo?) takšne stvari na naš račun? Ali v avstrijski Radgoni ni slovenskih prevajalcev, ki bi z malo truda sestavili lepše besedilo? Dvomim! Prosim vas, da objavite v vašem časopisu to ‘svinjarijo’, da bodo tudi dn^ videli, kako cenijo slovenski jezik. Da se kaj takega ne bi več ponovilo!« (Marjan Mau-ko, Kapela) In^aj sva k vsemu temu rekla en TOn in TOTA iz Lotmerka. VEUKONOCNAAKTCUA Odjcrei Pivi PCI 8.30 -12.00 Uhr «14 3« It« Ub v AUSTRISKI RADGONI elmo n PARILKAUF ZRAVEN" FORSTmGERJA Lendavski pem Pozdravljena Velikonočni prazniki so mimo in po^l no pripravljamo na nove. Začeli se bodo v četrtek, danesl^ saj bo tedaj znani 27. april, ko smo se pred toliko in uprli tujcem, ki so se hoteli polastiti našega premičnega in v^ mičnega premoženja. Zoper njih smo se borili s puškami neti, čeprav najbrž niso bili veliko hujši od sedanjih tujui^ ničarjev, nad katerimi pa se nič ne hudujemo, saj da "S^i IHILGf PISANE MAJICE ZA lMwk« «d U-*6 69.-/ 59.- RazBcBarK ZENSKE NOGAVILE 10.- MAJICA IN ! KRATKE NAJMLAJSE 99.-/ 1 kapital. No Ja, nekoč nam Je šlo še za nekaj več: revotucgo. Pa pustimo to, pomembnejeJe, da se bodo praznikipoim dalje vali, saj se bo začel Marijin mesec maj, ko bouu> (projslavilipraznik dela in praznik nekaterih Jožefov. Zbst’’*? vas, da gre za tiste, ki se delajo važne in namesto J9. (Cin™ je Jožefovo, trdijo, da godujejo prvega maja na godJoieS^^ vca. Tedaj pa za njihov pmznik le malokdo (z)ve, zato se plačilu pijače. No, vse te praznike bomo sklenili 2. mON , uri, ko se bo začela sreda, prvi delovni dan f tednu. Hudo se motijo tisti, ki pričakujejo, da bodo bfiini' t- ___i.r___.‘I. i*J b..» AtfJ-' KvifiMt tA TENIS* NOGAVILE •v e. 49.- ZENKG (span^ceJ »4.5.Mi, ' 59.- tako nedelavni, kot so bili velikonočni, ko smo se satnobi^' /1 v l* r ' 4 rt F>Vl rfC/ •LFfff pC-F V Jj/Fv tr**’ Šunkami in pijačo ter pasli lenobo. V Lendavi, denimo, tek, torej dan po proslavi dneva upora proti okupatorju, upora proti državni prestolnici Ljubljani. Zgledovali se nas, kmedh. ki smo pred leti z zaporo cest in mejnega!^ 00^^ TUDI VI BOSZE NAŠLI NERAJ ZA VASE NAJMLAJSE ’ ko nama je to ‘svinjarijo’ poka- takšne propagandne liste (odgo- zal šef, ko sva se oglasita pri njem s svojim lotanjemi Da bi Ic bilo sram tiste, ki so natisnili voren g. M, Weib iz Gleisdorfa) in tudi poštarje, ki so jih raznašali! traktorji izsilili precej višjo ceno pšenice. Zdaj so na J njakarji, ki Jim ni do počitka na cestnih parkirišNh tk kakim gostinskim lokalom, ampak hočejo Še hitreje naših končno obnovljenih cestah. »Na rokoe jim gredo davčani, ki trde, da naj bo (še vedno) Partizanska mirue, ne pa prometnica, po kateri bi vozili Rusi in cer bi se utegnil kak spozabiti, kakor so se očetje ruskik (bili so to boljševiki), ki so ob svojem vojnem gostovanju krajih »nategnili« kar nekaj žensk. Možje, ki se zdep boje. ■ žene, pravijo, naj Rusi vozijo 300 metrov vstran od njih ! / VESTNIKOV VLAK 0<; • OGLED fGRALNfCE HIT Cena izleta: 4.500 SIT. • SVETA GORA • VINSKA KLET DOBROVO • SAMOSTAN KOSTANJEVICA « NAD NOVO GORICO, GROBNICA BOURBONOV Naročniška služba VESTNIKA Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota 7el.: 31 998 Med tisHmi, ki bodo pravočasno poravnali naročnino, bomo izžrebali 40 srečnežev, ki se bodo izleta udeležili brezplabio. Občni zbor soboških ptičarjev Uspehi jih spodbujajo Na rednem letnem občnem zboru Društva za varstvo In vzgojo ptic Murska Sobota so presedali opravljeno v minulem ob-ttobju in si hkrati zastavili načrte za delo v prihodnje- Poudaijeno je bilo, da so v 12 letih obstoja društva organizirali kar dve republiški prvenstvi, prizadevni člani pa so izdelali 450 razstavnih kietk, piramid in druge opreme. S takšnim inventarjem se ne more pohvaliti nobeno podobno društvo v Sloveniji. Problem njegovega skladiščema so delno rešili z lično brunarico, ki je plod dolgoletnih prizadevanj. Leta 1991 pa so soboški ptičarji organizirali prvo državno prvenstvo ptic v samostej-ni Sloveniji. Ob oceni stoijenega v minulem letu se predsednik društva Karel Gjergek ni mogel izogniti ugotovitvi, da je uspešno amatersko delo članstva plod ljubezni do ptic in velike podpore pokroviteljev. Na prvem mestu pa je omenil vzgojo mladine, ki je pripravljala številna gnezdišča za zunanje ptice. Druga naloga pa je bila njihova prehrana v zimskem času. Posebno pozornost so seveda namenili vzgoji sobnih ptic, za katere so dali narediti kar 1553 obročkov, s čimer prednjačijo med 26 društvi ptičarjev v Sloveniji, Lani je na njihovi mednarodni razstari v Murski Soboti tekmovalo 380 različnih ptic iz šestih društev, udeležili pa so se tudi več mednarodnih tekmovanj, predvsem v Gradcu in Zalaegersz^, kjer so prejeli več medalj. Prav tako sta dva njihova člana, in sicer Karel Gjergek in Jože Dpaj, sodelovala na svetovnem prvenstvu v Udi-nah. Pri tem so opozorili, da brez pokroviteljev ne bi mogli pokriti velikih stroškov. Med drugim je omenjeno tudi podjetje Vitan iz Hoč, ki jim je pomagalo pri nakupu cenejše in kakovostne hrane za ptice. V razpravi so člani Društva za varstvo in v^ojo ptic Murska Sobota omenili tudi problem veterinarskega pregleda ptic. Kot je dejal Janez Vučkič, Je treba v praksi uveljaviti humanejši način in enotne cene v veterinarskih zavodih po vsej državi. Zmanjšanje stroškov je ravno za gojitelje izrednega pomena, zato sc zavzemajo, da ustrezne državne inštitucije poskrbijo za red na tem področju. To vprašanje bodo načeli tudi na skupščini republiške zveze za varstvo in vzgojo ptic. Ker pripravljajo nov statut in pravila republiške zveze, vztrajajo, da bo zdravstvena preventiva enotna v vsej Sloveniji in Čimmanj boleča za ptice, saj so nekatere zaradi neustreznega pristopa celo poginile. Sicer pa bodo v letošnjem programu v ospredju skrb za zunanje ptice, zlasti za njihova va- lišča, vzdrževanje inventaija, barvanje brunarice, regijske in društvene razstave, sodelovanje na mednarodnih tekmovanjih in svetovnem prvenstvu v Belgiji, kar bo seveda odvisno od kakovosti ptic in dcnaija. Še naprej želijo krepiti sodelovanje s sorodnimi društvi, zlasti beltinskim Slavčkom, katerega predsednik Vanek Maučec je pohvalil dosedanje stike in podprl pobudo za skupinski nakup hrane, s čimer bi zelo zmanjšali stroške prevoza. MILAN JERŠE Cene sadja in zelenjave laballu FMiniE« Stune hsitt Umni Ud FiradUnlh iilMIt Trldci Minili 150 150 160 200 tlO 200 320 160 laetlta niatt 300 rdečt nllt CTtlltS karenie Mali rdno ulil rdeče zel|e 250 250 150 150 120 130 L trifliplr, tiari 00 baiiFk, ail. 220 Irtafti Hirala ItiilFNa llutiiMr 150 160 160 200 200 250 300 100 300 260 240 ISO 160 120 120 100 200 131 ISO ■ISO 200 196 260 350 ISO 250 250 260 160 170 120 120 00 200 niči, ki Jo želijo izsiliti čez dober teden. Zapora cest pa še ni vse, kar se nam obeta v dneh »praznovanj«. Iz nebes sporočajo, da bo v maju ~ i mesecu - lepo vreme, kot so nam ga naklonili že mi, Prekmurci, smo, kot veste, udarjeni na delo. Bličttpl^’^, ne bodo cerkveni prazniki, zato ni^r ne mislite, da botK^ šli na izlet, se posvetili svojemu konjičku.... kajti . da na vas prežijo sorodniki, soset^e (če z njimi niste znanci..., ko pa steJim tako potrebni pri gradnji hiše, in tako naprej. Če bi se radi tega rešili, si pravočasno bolniški dopust, saj se boste potem vsaj nekako izgovon^ po se ne moremo zanesti mi, kmetje. tir Tiimišče: cene pujsk®’' jci Minuli četrtek so na sejmu pujskov v Turnišču rejci , 57 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 1 kilogramov. Za par so zahtevali od 10.000 do 15.00® prodali pa so 36 pujskov. Pe 1. številka bo izšla 26. aprila * j pred dnevom upora proti okup^^ ■ Moja domača banim [-— ——- /O Pomurska banka f. J Murel0 S^i \ Menjalniški tečaj Poniiurske kanke z dne 18. ijmla 1995, tečaji (J* 4,1995 od 00.0«. j. Srednji tečaj Banke Slovenije ve(ia od 15. afaili 1995«d Država Avstrija Francija NeMČija Italija švka ZDA* Enota UM) 100 100 100 100 1 Banka Slnveniic 1.1583533 2342,5438 8.150,5299 6,6476 97871,9218 114,0748 Nakop 1.115,00 2.280,00 8.010,00 6,40 i 9.605,00 111,50 Zaradi obnove bo EKSPOZITURA RADENCI zaprta od 21. aprila do 27. maja 19’^ f Bankomat bo deloval normal’’^' Hvala za razumevanje.