C« poiti prejeman: za srlo leto naprej 26 K — h dol leta četrt „ mesec 1». 6,60, 2,20, i upravništvu" prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10,-, Četrt „ , 6 „ _ „ mesec , 1 » 70 , ^»"pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserat* sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzeraSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 240. V Ljubljani, v petek 19. oktobra 1900. Letnik XXVIII. Volilno gibanje. Volilno gibanje na Štajerskem za kandidaturo dekana Žičkarja. Na poziv političnega društva »Pozor« so danes v Ptuji zbrani zaupni možje do-tičnih sodnijskih okrajev po kratki debati glede kandidata v V. volilni kuriji z večino glasov izrekli, da ni vzroka odstraniti dosedanjega zaslužnega poslanca te kurije in da se naj g. Josip Žičkar zopet kandidira za V. kurijo. Ob enem se je naročilo društvenemu odboru, da to političnim društvom celega volilnega okraja naznani S Štajerskega. Kdo bo na Štajerskem poslanec za V. kurijo? Tega še zdaj ne vemo. Ljudstvo se za volitve dosti ne zmeni, ker od prihodnjega državnega zbora itak ničesar ne pričakuje. Izvzeti so le nekateri »jungovci« in dopisniki »slovenskega Naroda«, ki pridno agitujejo za Hribarja. Za g. Žičkarja, ki jo že mnogo storil za Sta-jerce, se pa agitira premalo, celo tisti, ki bi se morali zanj potegniti, ne store mnogo, ker nočejo dražiti »jungovcev« in »Slov. Naroda« ali kali? In vendar je bil Žičkar dozdaj naš najdelavnejši poslanec, ki je osebno veliko pridobil za svoje volilce. Zato urno in odločno na delo ! S Štajerskega. »Slov. Gospodar« poroča : Beganje volilcev se je že pričelo. Posebno rado se pripoveduje, da gosp. Josip Žičkar ne kandiduje več v V. kuriji. Ta vest ni resnična. G. Josip Žičkar vstraja pri svoji kandidaturi za V. kurijo. Vsaka druga vest je izmišljena in neresnična. — Pristavljamo še, da je tudi vest »Slov. Naroda«, da so v Ptuju postavili dr. Ploja kandidatom V. skupine, neresnična. Volilno gibanje na Koroškem. Katol. polit, in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem napravi v nedeljo dne 28. t. m. dva shoda in sicer ob l/,10. uri dopoludne po dopoludanski službi božji v prostorih župnišča v Grebinjskem Kloštru ter ob 4. uri popoludne v gostilni pri Durn-wirtu v Št. Jakobu (občina Št. Peter pri Velikovcu). Na dnevnem redu je razgovor o bo dočih državnozborskih volitvah (poroča g. dež. posl. Fr. Grafe na uer), o gospodarskih in političnih zadevah itd. Župan Fran E h r I i c h v Ukvah, ki se je imenoval kot kandidat za okraj Beljak-Borovlje, izjavlja, da kandidature ne sprejme. Za okraj Šmohor-Špital so nemški nacijonalci po dolgem razgovoru zopet proglasili bivšega posl. Ambr. Wernischa. Izseljevanje Slovakov. Slovaki so se začeli v zadnjem času v takem številu izseljevati, da se gospodi v Budimpešti že ježijo lasje na glavi. So občine, katere predstavljajo žalostno sliko. Danes ali jutri se lahko zgodi, da bodo cele občine prazne, kakor se je to že zgodilo v nekaterih krajih. Iz šariškega okraja so se izselile cele občine, celi kraji so zapuščeni. V večini slovaških okrajev je sicer naraven prirastek prebivalstva, a vendar ga jc zmirom manj vsled izseljevanja. Slovaki prebivajo v trinajstih okrajih, in od teh je 9 »negativnih«. Za blagor Slovakov, ki so politično neškodljivi, sicer pa zelo dobri, marljivi ljudje, ne stori mažarska vlada ničesar, v pravem pomenu besede — ničesar. Slovaško ima skoraj dva in pol milijona prebivalcev in mažarsko nasilje s famoznim Tiszo na čelu jim je odvzelo vse. Njih kulturni zavod »Slovaško Matico« so zaprli, istotako tri gimnazije in denar, kar so ga Slovaki imeli, so zaplenili. Posledica tega mažarskega kulturnega gospostva je dejstvo, da vsaka občina, naj je še tako majhna, ima židovsko žganja-rijo, mažarsko ali pomažareno šolo, katera prebivalcev ne omikuje, ampak naravnost demoralizuje, in vsled tega prebivalstvo gospodarsko in moralno propada. Namesto, da bi mažarska vlada iskala zdravila, s katerim bi se zacelile rane, ki povzročajo dušne in gmotne bolesti slovaškemu ljudstvu ; namesto da bi poiskali sredstev v povzdigo omike ljudstva, so se vladni krogi lotili narodnostne politike, katera ne rešuje ljudstva, ampak ga žene v gmotno in dušno sužnjost. Nesmiselne so frazo, da je slovaško ljudstvo dobro, in da ga kvarijo samo agitatorji. Kako se ravna s Slovaki, z inteligentnimi in priprostimi, to so treznejši Mažari sami že obsodili. Ako bi gospodje pri zelenih mizah v Budimpešti slišali, kako je sprejelo slovaško ljudstvo in sicer tudi tam, kjer ni »agitatorjev«, najnovejšo obsodbo slovaških rodoljubov, gotovo bi prenehali trditi, da agitatorji kvare slovaško ljudstvo. Vzrok izseljevanju Slovakov ni izselje-valna manija, ampak je to nekaj čisto druzega, kar mažarska vlada menda dobro ve. Ljudstvo vzdihuje pod bremenom dušne sužnjosti, katera povzroča tudi gmotno propadanje. Saj slovaško delavno ljudstvo ima dovolj zaslužka na Ogerskem, in vendar se ne čuti zadovoljnim v svoji domovini. Gospoda v Budimpešti pa to razlaga tako, da baje slovaško ljudstvo hoče naglo obogateti. £o je bilo slovaško ljudstvo prostejše, ko je smelo peti slovaške pesmi, ko je videlo, da ima učne zavode, slovaške šole, čutilo se je zadovoljnim, toda danes vsega tega nima, in to je glaven vzrok, zakaj da hrepeni po kraju, kjer se prostejše živi, kjer je socijalno in kulturno življenje prosto in vsa kemu dostopno. Slovaško ljudstvo je davno dokazalo, da je željno omiko, in danes, ko doma ne sme, dokazuje to sijajno za oceanom. Koliko časnikov, koliko društev, cerkev, šol imajo Slovaki v Ameriki! Ali to ne bo sramota pred omikanim svetom, ako bodo Slovaki v Ameriki imeli gimnazijo, in tu v svoji domovini je ne smejo imeti ? Zares čudili se bodo ljudje, ko bode ogerski Slovak prisiljen pošiljati svojega sina v Ameriko, da se tam v materinskem jeziku več nauči, nego se more naučiti doma! Izseljevanje preneha takrat, ko bodo Slovaki dosegli svoje pravice. Škodo od izseljevanja in sicer občutljivo škodo bode imela država, zakaj pomanjkanje delavnih močij na Ogerskem je žo doseglo najvišjo stopinjo. Boj proti Hrvatstvu. ii. Košut je rekel ob svojem času, da ne more najti Hrvatske na zemljevidu. Kasneje se jo prepričal, da Hrvatska v marsičem odločuje in da je ravno ona največ storila, da se je Košutovo kratkotrajno gospodarstvo strlo. Mažari so pa vkljub temu še dandanes Košutovega mnenja glede Hrvatske in še sama ogerska vlada širi te nazore. Pred nedavnim je izdalo ministerstvo domobranstva zemljevid Ogerske za porabo domobranskih čet na svitlo. Na tem zemljevidu ni več Hrvatske, nego je uvrščena kot županija ma- žarska v mažarorsag. Razumi se, da so na tem zemljevidu pomažarena tudi vsa imena mest in vasi. Dočim so dozdaj v vojaški službi rabili hrvatska imena, katerim so pristavljali nemški naslov, je zdaj to zabranjeno ter se smejo rabiti le mažarska imena. Celo krstna imena vojaka so vsa pomažarili. Za mini-sterstvom domobranstva je prišlo ono pro meta ter je izdalo ravno tako mažarsko karto za porabo pri poštnih in brzojavnih uradih. Tudi tukaj se morajo rabiti mažarska imena. A za porabo telefona so se naročnikom pred nedavnim izdali propisi samo v mažarskem jeziku, premda v Zagrebu ni niti pet naročnikov, ki bi razumeli mažarski. Ker je na Hrvatskem uradni jezik le hrvatski v vseh uradih, je tako ravnanje protipostavno in nasilno, in vendar se pri hrvatskej vladi nobeden ne gane, ki bi se takemu nasilju uprl, marveč bode ta hrvatska vlada v hrvatskem saboru vkup z mažaronsko večino molčala, ko bode radi takih očitnih krivic opozicija interpelirala. V boju proti Hrvatstvu se Mažari ne boje rabiti najgrjih sredstev in zatiranja. Tako so Mažari v šumarskej stroki napovedali boj proti vsem hrvatskim činovnikom. V prve in najodličnejše službe se sprejemajo in imenujejo sami Mažari, premda Hrvati v vsakem pogledu nadkriljujejo te preko-dravske sosede, kateri ne bi smeli biti niti imenovani na Hrvatskem, ker po navadi ne znajo hrvatskega kot uradnega jezika. Ogersko ministerstvo poljedelstva je šlo pa še dalje. Ono je na nezaslišani način prezrlo hrvatske šumarske činovnike pri urejenju plač. Ogerski minister je namreč samolastno določil, da imajo vsi Mužari, kolikor jih je na Hrvatskem v šumarskej službi, letni do-platek v iznosu od 200 gld,, dočim Hrvati v istej službi ne morejo biti deležni tega do-platka, zato ker so Hrvati in skozi in skozi bolji činovniki. Radi to očitne krivice za hrvatske šumarske činovnike so so vzdignili vsi hrvatski opozicijonalni časopisi ter ostro obsodili delovanje dotičnega ministra, a hrvatska redar-stvena oblast je dala zapleniti vse liste, kar ne pomeni nič drugega nego: molči in trpi. Tedaj Če Mažar bije Hrvate, potem mu mora pri tem pomagati šo sama hrvatska oblast. To je pa vendar že preveč azijatekega duha. Kaj takega se more zgoditi le tam, kjer so pomešani že vsi pojmovi o pravici in krivici, in to je, kakor so vidi, dandanes na Ogerskem in na Hrvatskem, kjer hočejo Mažari ugonobiti vse, kar je slovanskega. Hrvatskega imena ne trpe Mažari nikjer poleg svojega. Znano jo, kako so na pari-škej razstavi potisnili, kar je hrvatskega, v kot, a najlepše hrvatske stvari pa so poka-zovali kot svoje. V katalogih se predstavlja Hrvatska povsodi kot ogerska pokrajina. Na državnih banknotah so popolnoma iztisnili hrvatski tekst, kar je čisto nepostavno celo po nagodbi od leta 1868. Pri svečanih dogodkih ne zastopa nič več ban kraljevine hrvatske, nego ogerski ministerski predsednik, kar po državnopravnem položaju Hrvatsko naproti Ogcrskej ni zakonito. Tako je bila Hrvatska tudi čisto pozabljena pri svečanem činu, ko se je nadvojvoda Ferdinand d'Esto odrekel nasledstvu za svoje naslednike, premda ima Hrvatska po pragmatičnej sank ciji iste pravice, kot Ogerska. In tako bo veljala postava, katero bodo o tem činu Mažari v bodočem državnem zboru sklenili, tudi za Hrvatsko, premda bi jo moral hr- vatski sabor brez ozira na Ogersko sam skleniti. A to vse se godi le radi tega, da se Hrvatska ne imenuje in da se Ogerska pred zunanjim svetom predstavlja kot jedinstvena država. Mažarski državniki skušajo upotre-biti vsako zgodo in priložnost, samo da Hrvatsko potisnejo na stran, da se njeno ime ne omenja in da pridobe zunanji svet za svoje nazore, češ, da je Ogerska čisto centralizirana država in da vlada na celem teritoriju te države le ena ideja, namreč mažarska. Do zdaj so zunanji svet zares v marsičem zaslepili, kar seveda ni čudno, ker imajo vso oblast in vsa sredstva v svojih rokah; a vprašanje je seveda, kako dolgo bode ta pomoč trajala. Vsa ta centralizacija je osnovana le na krutej sili, a ne na kakej etičnej podlagi, a ko ta kruta sila preneha, kar se more prav lahko prej ali slej dogoditi, porušila so bode tudi zgrada mažarske državne ideje, ki nima in ne more imeti pravega temelja, niti pravega poklica na slovanskem jugu. Brzojavke n. slov. kat. shodu v Ljubljani. (Dalje.) S t. Jernej. Na srečni izid za vse sloje katoliško misleče stranke! — Zadruga trgovcev in rokodelcev v sodnem okraju Kostanjevica. S t. Pavel. Razširja se naj katoliška stvar po vsem Slovenskem! Katoličan na dan! Slava! — Občina Gomilsko. Št. Peter na Krasu. Prisrčno pozdravljen drugi slovenski katoliški shod. — Marijina družba v Trnji. Št. Peter na Krasu. Živela naša organizacija! — Lenassi v Nadanjem selu. St. Peter pod Sv. gorami. Najprisrč-neje pozdravlja drugi katol. shod občina St. Peter pod Sv. gorami. — Kunej, župan. S t. Peter pri Gorici. V imenu svojem, duhovščine in dobro mislečih vernikov cele dekanije radosten pozdravljam katoliški shod, proseč najobilnejšega blagoslova za plemenito delo, da sklepi postanejo tudi plodonosna dejanja. Živeli vsi zborovalci! — Hvalica, dekan. Št. Peter pri Gorici. — Renče: V imenu vseh dobro mislečih župljanov iskreno pozdravljam katoliški shod želeč obilnega blagoslova. — Pavletič, župnik. S t. Peter pri Gorici. Živela krščanska ideja! — Hranilnica. Št. Peter pri Gorici. Dasi odsotni, pozdravljamo katoliški shod prav iskreno, zlagajoč so z resolucijami kličemo: Vse za vero, dom, cesarja! — Županstvo Vertojba. Store. Bog blagoslovi delo vrlih krščanskih mož! Narod veren ne bo propal. — Duhovščina Teharska. Storo. Na dan krščanska misel! Vero čuvaj narod! — Podružnica sv. Cirila in Metoda na Teharjih. Štore. Srčno pozdravljeni! Branite ne-vstrašno najdražje svetinjo našo zoper so-vrago vere in naroda! — Politično društvo Teharje. Št. Viška gora Iskren pozdrav zborovalcem II. kat. shoda. Nauki naše sv. vere naj prešinjajo naše zasebno in javno življenje domovini v blagor! Ig. ValentinČi«, župnik in predsednik »Bralnega društva«, Jakob Pirih, podžupan, I. Laharnar, tajnik,' T. Laharner, Fr. Lapanja, T. Božič. Tolmin. Živeli zborovalci! Bog blagoslovi Vašo delo za cerkev in narod! Ži- vela katoliška ideja ! Kristus včeraj in danes in vekomaj. — Kragelj, dekan, Zarli, župnik, Grebene, Seljak, kapelana. Toplice. Vrlim pod katol. imenom zbranim rojakom, osobito zastopnikom slovenskih občin: Slava, živeli! Živela katol.-narodna ideja! — Ign. Supančič, župan. Travnik. Naj v svitu krščanske ideje edinost med nami zaveje, da vedno se lepše razcveta v Slovencih krščanska prosveta, Kmetijsko društvo v Loškem potoku. Trbiž. Svetovišarski kapitelj pozdravlja slov. katol. shod, želeč mu obilnega blagoslova. Bog ! — Svatou, Germ, Šnedic. Trbiž Blagoslov božji in najboljši vspeh želi Kues, župnik. Trebnje. Slava II. slov. katol. shodu! Živio zborovalcem! — Župnija Trebnje. Trst. Kdor vero zataji, kmalu zataji tudi narod. To svedoči novejša zgodovina Slovenstva. Krepiti in dvigniti v narodu versko zavest, je tedaj najpotrebnejše in naj-resničnejše narodno delo. — Dr. Janko Brejc. Trst. Luč sv. vere prešini naš narod vseskozi, da bežijo od njega zli duhovi pogubnega nam framasonstva! — Novi list. Tržič. Živela vera katoliška in narod slovenski ! — Gasilno društvo Lese. Tržič. Živeli zbrani zborovalci! Bog blagoslovi Vašo sklepe ! —■ Konsumno društvo. Tržič. Božji blagoslov delovanju katoliškega shoda! — Katoliško izobraževalno društvo v Sv. Križu pri Tržiču. Tržič. Zaupno na shod oko se obrača trpina, da z mize bogate kruha mu pade drobtina. — Vincencijeva družba. Tržič. Tudi v hribih visocih nam bije srce za vero, dom in cesarja, slava gospo dom na shodu zbranim v posvet za blagor in prid oratarja. — Lomljani. Tržič. Zastopnikom našim v podporo na zboru v Ljubljani pozdravljamo shod prav prisrčno. — Sentanski občani. Tržič. Živeli zborovalci! Varuj Vas Marija! — Marijina družba. Tržič. Navdušeno pozdravlja udelež nike katoliškega shoda. — Društvo svetega Jožeta. Tu pal i č e. Zbrane na katoliškem shodu prisrčno pozdravlja župnija Velesovo. Tur in. Čestitam drugemu katoliškemu shodu ter želim dober izid v imenu družbe Salezijanske in posebno vseh v družbi delu jočih slovenskih Salezijancev. — Don Rua. Varaždinske toplice. Molim Duha svetoga, da vodi Vaše razprave i rješitve na slavu crkvi Kristovoj i na sreču slovenskog naroda! — Juraj Posilovič, nadbiskup. Varaždin. Dičnu braču promicatelje pravoga duha Kristova pozdravljaj u i obilje božjeg blagoslova žele katekete Debeljak, Cajnko, Prostenik. Varaždin. Sv. rimska kat. vjera, bratstvo krvi i jezika spaja Slovence i Hrvate u ljubavi, kako na kongresu v Zagrebu, tako v Ljubljani. Ovu uzajemnu ljubav blago slovio Bog, Spasitelj naš Isus Krist, sebi na slavu! — Čažmanski kaptol. (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 19. oktobra. Katoliška ljudska stranka in volitve. Predvčerajnjim so se sošli, kot smo omenili, v daljši posvet voditelji katoliške ljudske stranke, da se dogovore o nadaljni taktiki in posebe o bližnjih državnozborskih volitvah. V posvetovalnici dunajske poslanske zbornice so se sošli pl. Fuchs, dr. Kathrein, dr. Ebenhoch, baron Dipauli, prošt Kern, Hagenholer in Wagner. Oficijelni komunikej o tej seji je zelo kratek : Več članov bivšega kluba katoliške ljudske stranke je imelo zaupno posvetovanje v poslanski zbornici o politiškem položaju in o stališču, ki naj je zavzema stranka mej volitvami in pozneje. Izza kulis se pa poroča, da so se vsa vprašanja rešila v popolnem soglasju vseh članov, posebno strogo so pa obsodili ruvanje proti Dipauliju. Sploh se pa zagotavlja, da so merodajni krogi katoliške ljudske stranke popolno prepričani o zopetni izvolitvi barona Dipaulija. Neki nemško-liberalni list ve konečno ie poročati, da so se voditelji stranke zjedisili na teh le načelih: Katoliška ljudska stranka se izjavlja proti češkemu državnemu pravu; stranka vztraja pri zahtevi nemškeg;. posredovalnega jezika v njegovem taktičnem stanju; vlado hoče stranka podpirati, da se prične z rednim delom v parlamentu; ko nečno se izraža stranka za politiko slobodne roke, hoče pa hoditi skupno s poljskim klu bom. — Koliko je na tem istine, seveda dosedaj še ni znano, posebno dvomljiva pa je prva točka. O državnozborskih volitvah na Češkem piše dunajskemu »Vaterlandu« neki praski dopisnik mej drugim sledeče: Na češki strani volitve v drž. zbor ne bodo dovedle do nikakih posebnih iznenadenj Staro- in Mladočehi si ne bodo posebno nasprotovali, le radikalci pod vodstvom dr. Baxe bodo v posamnih okrajih skušali odvzeti Mladočehom kak mandat. Somišljeniki dr. Baxe so sedaj najhuji zagovorniki če škega drž. prava. Ti so torej najmlajši Mladočehi, ker so jim Mladočehi promalo ra dikalni. Tem ljutoji boj se bo pa vršil v splošni skupini, kjer se bodo poleg prvih dveh strank potegovali za mandate tudi soc.-dem. in kršč. soc. Z gibanjem kršč.-socijalne stranke dopisnik »Vaterlandov« ni zadovoljen. Odkar je umrl kardinal Schonborn, je navstala neka tišina v celem gibanju in ta tišina traja vsled bolezni sedanjega metro polita še nadalje. Dal Bog, sklepa dopisnik, da bi kmalu ozdravel splošno ljubljeni me tropolit in se pričelo novo živahno življenje. Hohenlohe — Bulow. česar prav za prav ni nihče resno pričakoval, to se je zgo dilo. Stari državni kancler knez Hohenlohe, rojen 31. marca 1819, je vložil ostavko in cesar jo je tudi vsprejel ter imenoval njegovim naslednikom ministra za zunanje za deve grofa Biilovva, ki je četrti državni kancler v 301etaem obstoju nemške države. O odstopu kneza Hohenlohe se je govorilo in pisalo že dolgo vrsto let, a vselej so se po kazale take govorice kot neosnovane. Letos je pa vest nenadoma izbruhnila na novo na dan in ravno tako naglo je postala dejstvo. Kanclerjem Bismarck, Caprivi in Hohenlohe sledi sedaj grof Biilowl Mož se je porodil 1. 1849 kot sin državnega tajnika Ernsta pl. Buio\va, udeležil so je nemško-francoske vojske. Po kratki sodnijski praksi je vstopil 1. 1874 v zunanji urad in je pozneje opravljal posle legacijskega tajnika v Rimu, Petro gradu in na Dunaju. Mej rusko-turško vojsko je bil Bulow zastopnik Nemčije v Atenah, od leta 1879 — 1884 je pa bil poslaniški tajnik v Parizu. Pozneje je prišel v Petro grad in Bukarest. Za časa njegovega bivanja na tem mestu je stopila Rumunija v trozvezo in se je sklenila nemško - rumunska trgovinska pogodba. V decembru 1. 1893 je postal Bulovv poslanik v Rimu, po preteku štirih let je bil pa imenovan državnim taj nikom za zunanje zadeve in ob jednem pru skim državnim ministrom. V juniju leta 1899 ga je cesar Viljem povzdignil v gro-fovski stan, cesar Franc Jožef mu je pa ob zadnjem bivanju v Berolinu podelil red sv. Štefana. Posebno važno ulogo je igral grof BQlo\v v sedanjem kitajskem vprašanju in ravno njegovo imenovanje državnim kan elerjem je dokaz, da bo Nemčija vstrajala pri dosedanji politiki. Vodstvo nemške zunanje politike ostane i nadalje v njegovih rokah. Odhajajočega kneza Hohenlohe je odlikoval cesar z redom črnega orla z bri-ljanti. Italijanski ministerski predsednik Saracco ima mnogo težav s sostavo vladnega poslovnega programa za bližnje zasedanje italijanskega parlamenta. Najprej se je pojavilo hudo nasprotstvo v kabinetu samem, ki menda še sedaj ni poravnano, potem je pa Saracco zadel ob velike ovire pri voditeljih raznih parlamentarnih strank. Toliko je Saracco menda dosegel, da je dobil na svojo stran vse konstitucijonalne stranke, toda s tem ni pridobljeno še vse in pričakovati smemo v parlamentu vročega boja. Ministerski predsednik je bival te dni v Ca-podimonte, kjer se nahaja kralj Viktor Ema-nuel. Tu je predložil Saracco svoj načrt, a se ne ve, mu je li mogel izposlovati potrebno dovoljenje. Mogoče doživimo v prihodnji parlamentarni dobi kake neljube krize. Že zopet jeden l Turški vojaški atašej v Bruslju, brigadni general Tevvfik-pasa, znan izza grško-turške vojske, je prosil za pre- rr jati na dosedanjem mestu. Tako poročilo prihaja sedaj iz Carigrada in je to torej že drugi slučaj zadnjih dnij. Poslaniku v Mad ridu sledi atašej Tewfik-paša. Visoka vlada v Carjem gradu ima res posebne vrste zastopnike v inozemlju. Vsi so sicer, kakor pravijo, akreditirani, a ne uživajo več nobenega kredita. " " dosedanjega mesta z motivacijo, ■cijelnih razlogov no more vstra- Dnevne novice. V Ljubljani, 19. oktobra. Predavanje g. dr. Kreka v »Katoliškem Domu" je bilo včeraj o tem, kako se je začela in razvijala delavska zahteva: »Brezposelnim delavoem naj da delo država!« Prvič so se oglasili delavci s to zahtevo na Francoskem in še mnogokrat so jo ponavljali pozneje. Večkrat jim je skušala vlada ustreči, toda vsi taki poskusi so se izjalovili, ali pa so celo pahnili brezposelne delavce še v večjo stisko. Zdaj nihče več ne uči, naj brezposelni delavci terjajo od države dela in zaslužka; pač pa se prijatelji dolavstva trudijo, da bi ustanovili zavarovalnice, ki naj dajejo podpore zavarovanemu delavcu ob času, ko nima dela. Dasi je bilo vreme zelo grdo, se je vendar sešlo poslušalcev izredno veliko. Prihodnji četrtek 25. t. m. bo predaval g. J. Godec o zaprekah, s katerimi se morajo boriti misijonarji. Osebne vesti. V Sv. Križu je umrl g. Fran K u š u t a, veleposestnik in glavar si rom poznani rodbini. — V Lokavcu je umrl nagle smrti poročnik g. Fran Pečenko. Prišel je bil tja po soprogo, ki se ie mudila pri svojih stariših. — Poštni praktikant je postal učiteljski kandidat Martin Rade j, prestavljeni pa so poštni praktikanti: Albin P o d 1 e s n i k, Roman D o 1 e č e k v Maribor, Anton K o s i č in Albert P u c e 1 i k v Gradec; poštni oficijal Josip F a 1 c o n a 11 i je premeščen iz Trsta v Solun in poštni oficijal Silvij Scheschek iz Carigrada v Trst. Štrajk železničarjev v Trstu. Iz Trsta se nam piše: Kakor sem vam že poročal brzojavno, so stopili danes dne 18. oktobra delavci v skladiščih in pri premikanju vozov, skupaj kakih 600 oseb, izvečine skoro sami Slovenci, v stavko. Vzroka temu osode-polnemu koraku je iskati v tem, da je rav nateljstvo južne železnice odklonilo zahteve, ki so jih delavci stavili v spomenici septembra in ki vrhovatijo v tem, da se odpravi subakord, da se poviša plača delavcem prve kategorije na 4 K 40 h, druge na 4 K in tretje (sedanjim akordantom) na 3 K 60 h. Te vrste naj bi bile določene po številu služ benih let. Zahtevali so tudi deveturni delavnik ter nedeljski počitek. Ravnateljstvo bilo je pripravljeno, ugoditi v nekoliko željam delavcev. Prvi kategoriji s plačo 2 K 80 h in tantijemami po 72 h je dovolila vsako nedeljo prosto, istotako delavcem druge vrste s plačo 2 K 60 h in tantijemami po 30 h; zagotovila je prvim na mesec 16 K, drugim 8 K tantijem, a subakordantom, ki bi po petih letih postali delavci druge, po nadaljnih desetih letih prve kategorije, najmanj 160 K zaslužka. Obljubila jim je tudi urediti vprašanje glede pokojnine, a akorda ni hotela odpraviti. Akord pa je baš vzrok največ pritožbam. Delavci namreč trdijo, da se iz akorda plačujejo vse škode, ki nastanejo na železnici, ter da dobivajo uradniki iz istega mastne procente. — Vsak prijatelj delavcev mora želeti, da se temu najnesreč-nejšemu, a toli važnemu sloju naroda zbolj šajo razmere ter da se jim zagotovi bodočnost. Srce pa nas boli, da ljudje a la Kristan in Kopač izkoriščajo tako važen treno tek za svoje strankarske namene, v svrho agitacije za prihodnje državnozborske volitve. Ker nima niti Kristan niti Kopač najmanjšega upanja, da bi zmagal v volilni borbi, je nesramnost od Kristana, ako sedaj na sho dih železničarjev ščuva, kakor se je to zgodilo na shodu dne 18. t. mes. v gostilni »Gradec« proti našemu kandidatu pete ku-rije, dr. Rybafu. Komu v prilog deluje ta »osrečevalec« slovenskega naroda? Edino le italijanski kliki, iredentareki buržoaziji, kajti tudi laSki socijalni demokrati v Trstu pla vajo v vodah iredente, ki je istovetna z bur-žoazijo. — Omenim naj se, da počiva ves promet v svobodni luki in na kolodvoru. Lo brzovozni promet so omogočili in dosedaj so osebni vlaki prihajali in odhajali redno Dolgo stvar ne bodo mogla trpeti, ker bc zastala vsa trgovina in že zdaj baje zahte vajo tukajšnji špediterji ogromne odškodnine. Vprašanje je, če bodo imeli naši de lavci kaj koristi od štrajka. Morda se doseže kaj in želeti bi bilo, da se doseže, s bojimo se, da bodo koristi uživali drugi naši pa bodo ostali na tržaških cestah, akc naši ljubi prijatelji ne uporabijo te prilike da se skušajo znebiti slovenskih delavcev . Mac Nevinov — kolek. Pod tem naslovom piše celovški »Mir«: Že več časa se nismo bavili z g. okrajnim glavarjem in c. kr. deželne vlade svetnikom, g. baronom M a c N e v i n o m. A iz tega ne sledi, da nam je morda ta gospod postal res bolj pri jazen, oziroma pravičen. Svojo »prijaznost« nam pa kaže g. okr. glavar najraje pred — volitvami. No, volitve za državni zbor so razpisane, kaj čuda torej, da imamo danes že priliko, se malo pomeniti z g. Mac Ne-vinom. Iz zadnjih volilnih borb je znano n. pr. Mac Nevinovo razmerje do raznih živalskih in človeških boleznij! Kuga na gobcih in parkljih, davice itd., te bolezni so igrale svoje dni važno ulogo v pašaliku g. celovškega mogotca! A kuge so zastarele in treba sedaj nekaj bolj modernega, novodobnega. In to je g. Mac Nevin srečno iztaknil v — k o 1 e k i h ! Stvar pa je prišla tako : Kakor znano, smo dne 16. sept. t. 1. obhajali prav sijajno Slomšek-Serajnikovo slavnost pri »Krajcarju« ob Tinjah. Slavnost in občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Pokrče in okolico sta se pravočasno naznanila sl. c. kr. okr. glavarstvu celovškemu. A le to je slavnost in občni zbor prepovedalo in eieer zato, ker — čujte! — ker d o-tično naznanilo ni bilo kolek o-v a n o ! Ta prepoved pa je gosp. župniku B a y e r u kot tajniku imenovane podružnice došla šele v torek dne 18. sept. zvečer, torej dva dni potem, ko sta se slavnost in občni zbor tako sijajno izvršila! Prepoved pa se je naznanila s sledečim glede vsebine in oblike enako »krasnim« odlokom, ki je nov spomenik znane lepe Mac Nevinove slovenščine. Podamo odlok do pičice tako, kakor jo pisan, da o tej znameniti listini, kot dokazu o lepoti koroške uradne slovenščine izvedo tudi širši krogi, in da se ohrani tudi poznejšim rodovom. Št. 34.766. Predsednistvu podružnice sv. Cirila in Metoda za P ovk r č e in okolico v roke Gospoda S te fa nj a Bajer-ja v P o k r č i nazaj z opazko, da to naznanilo more biti proredno s koleku jedne krone, priloga pa s koleku 30 vinarjev. Predno to ni ubogana, c. k. okrajno glavarstvo ne more izdati dovoljenje za to zborovanje c. kr. okrajno glavarstvo v Celovcu dne 11. septembra 1900. c. k. deželni svetovalec: Fhr. Mac Nevin. Da morajo biti naznanila društvenih shodov »proredno s koleku jedne krone«, nam je povsem neznano. § 16. društvene postave naravnost določuje, da so taka naznanila ko-leka prosta. Kako se more torej nakrat kol*1' zahtevati? In recimo, da bi bil kolek pot- . ben. Ali je to dosti uzroka, da se »ne more izdati dovoljenje za to zborovanje« ? Nikakor ne! Glavarstvo lahko zahteva kolek, tudi more takoj naložiti kazen, da se mora kolek plačati v trikratnem znesku, a vse to še ni povod, da bi se shod prepovedal, kakor je to storil g. Mac Nevin v znani svoji naklonjenosti do nas! Lepa bi bila ta, da se odreka državljanom važna pravica, zajamčena v državnih osnovnih postavah, samo zato, ker ni plačan kak — kolek! Mnogo shodov in veselic so že priredile naše Ciril-Metodove podružnice. Da bi se kako zborovanje bilo prepovedalo radi kakega — ko-leka, nam doslej ni znano ! Prvenstvo v tem junaškem dejanju gre, kakor v tolikih drugih stvareh, g. baronu Mac Nevinu! Zakaj je to storil ravno pred volitvami, ve dobro on in mi! Iz Novega mesta. Dne 15. t. m. vršil se je po dolgem času zopet enkrat občni zbor katol. polit, društva za Dolenjsko Iz Ljubljane prihitel je zbor pozdravit in društvenike vspodbujat h krepkemu delu g dr. Ivan Susteršič. Volil se je potem nov odbor tako-le : Predsednik Janko Zakrajšek župnik v Vavti vasi ; 1. Podpredsednik Da vorin Frančič, posestnik in klobučar; 2 Podpredsednik: Jakob Porenta, župnik v Stopičah ; Tajnik in blagajnik: Fr. Watzl, vikar v Novem mestu ; Odborniki: Fr. Ciber, podobar, Janez Dular, posestnik v Vavti vasi, Fr. Schwoiger, nadžupnik v Luskovcu in dež. poslanec, Viljem Pleiler, dež posl., Anton Fettich-Frankheim, dekan v St. Jerneju, Matija Jožef Skubic, posestnik. Namestnika : Anton Smidovnik, župnik v Prečni, Davorin Vukšinič, oskrbnik n. v. r. Želimo prav od srca, da bi novi odbor zastavil vse moči, da doseže kar najhitreje namene društva. Z Bogom na delo za krščanske Do lenjce ! — 16. t. m. jo prenehalo deževati in ko so se razpodili oblaki, ugledali smo novo padli sneg na kočevskih hribih. Zvišanje temeljnih plač za idrijske rudarje. Iz Idrije 18. t. m. Kakor poročajo, je c. kr. poljedelsko ministerstvo provizorično določilo, da se zvišajo rudarjem temeljne plače za 15% in sicer s januv. 1901. Nekaj je — pa malo ! Upati je, da bode v proračunu za 1902. več rudarjem priboljšanega. Doslej ima rudar največ 1 K 4 h temeljne plače za csemurno delo, po novem bi dobil 1 K 20 h, v bolezni torej 72 h, — gotovo še mnogo prepičlo odmerjeno. Skrb »Slov. Naroda« za »Slov. krščansko-socijalno zveze«. »Slovenskemu Narodu« provzroča »Slovenska kršč,-aocijalna zveza« vedno silne skrbi. 17. t. m. je napadel »Zvezo«, ker le-ta razpošilja okrožnico radi plačila dolga, ki je še na »Zve-zini« zastavi, O tej zadevi smo dobili naslednje pismo: »Radi nabiranja milodarov v konečno pokritje zastave »Slovenske kršč.-so-cijalne zveze« je predvčerajšnji »Narod« zelo vznevoljen, kakor bi se to njegovega žepa tikalo. Ta jezica se pa razume, ako se pomisli, da se gre tu za društveno zastavo »Slovenske krščansko-socijalne zveze«, katero zastavo si je skrbni »Narod« še pri vsaki priliki privoščil. Da zastava še ni plačana, to ni nič čudnega, kakor tudi nič hudobnega, ako se namerajo stroški z milo-dari pokriti. »Narodu« bilo bi najbolj všeč, ako bi je sploh ne bilo mogoče plačati, da bi mu ta zoperna zastava — zarubljena — jedenkrat za vselej zginila izpred oči, najbolj se boji pa sv. Mihaela, katerega podobo vidi »neustrašeni« »Narod« vrh zastave, — o, že ve zakaj. Po dosedaj doposlanih milo-j«rih soditi strašil bodo sv. Mihael še i na-Ije neustrašeni »Narod«. O sposobnosti ali poštenosti »Zvezinega« blagajnika pa »Narodu« soditi ni prisojeno. — V Ljubljani, 18. vinotoka 1900. — Josip Sedmak, »Zve-zin« blagajnik.« — Temu pismu pristavljamo še: »Narod« piše, »naj »Slovenska irščansko socijalna" zveza" toliko časa svo-ega sv. Miheljna ne nosi na dan, dokler ne 30 plačan, kajti sicer se zna zgoditi, da ga i pri kaki procesiji ne — zarubijo«. Bilo n pač umestnejše, ako bi se »Narod« bri-?al za dolgove narodno-napred-lih društev. »Nar.« napad pa bodi našim fomišljenikom bodrilo, da s prav mno-gobrojnimi darovi razvesele vrlega »Zvezinega« blagajnika. 1 Ljubljanske novice. Šolski nadzornik g. V. Zupančič ponesrečil. Včeraj zvečer sprehajal se je šolski nadzornik profesor V. Zupančič s svojim sinom osmošolcem pod Rožnikom v bližini Seu-nikovega gradu. Proti njima sta nakrat pri-drvila splašena konja, vprežena v lojternice, na katerih ni bilo nobenega voznika. Gospod profesor in njegov sin sta s ceste skočila na travnik, a konja sta zavila naravnost proti njima ter je gospod profesor prišel pod konja. V gospoda profesorja se je voz zaletel s tako silo, da mu je zdrobil dvojo reber, konj pa mu je zadal udarec nad levim očesom. Gospod sin se je rešil. Konja sta na to drvila naprej in obležala pod Rožnikom v nekem jarku. ^ Baje sta konja last nekega posestnika iz Šiške ali iz Kosez. — Policijsko zasledovan je neki Ivan Skočir. Iz Gorice je odnesel večjo svoto denarja ter jo baje potegnil proti Ljubljani. Upal si je v Šiško, kjer si je znal pridobiti zaupanje železniškega uslužbenca Krasala. Poplačal je Skočir zaupanje s tem, da mu je pokradel več dragocenih stvari ter mu provzročil okolu 200 K škode. — Kopitarjeve ulice so danes pričeli nasipati. — Nepošten trgovski pomočnik. Franc Tome, trgovski pomočnik, poneverii je v Ložu 200 K in je baje ušel proti Ljubljani. — Pijano žensko je včeraj dobil stražnik na sv. Petra nasipu, kjer je obležala. Žensko, ki se piše za Ivano Potočnik iz Selc, spravil je na magistrat. — Monterjem mestnega vodovoda je imenovan Oton Pavčič. — Ubegla prisiljenca Benedikt in Ferdinand Bauer sta v Celovcu prijeta. Duhovske vesti s Štajerskega. Prestavljeni so čč. gg. kapelani: Bratkovič Fr. iz Slov. Bistrice na Teharje, Osenjak Matevž iz Slov. Bistrico v Šentjur na j. ž., Grobelšek Janez iz Šentjurja v Sl. Bistrico, Požar Alfonz iz Konjic v Slov. Bistrico, Ag-grež Martin iz Planine v Leskovec, Volčič Miroslav iz Teharjev na Planino, Roškar Martin iz Leskovca k Sv. Ilju v Slov. gor., Kruljc Fr. iz Sv. Ilja v Žalec. Župnijo sv. Lovrenca v Slov. gor. dobil je č. g. Jožef Sinko, župnik pri Sv. Bolfanku v Slov. gor. Župnijo Podčetrtek pa č. g. Št. Pivec, ka pelan v Skalah. v Štajerske novice. Nemško šolo v Štorah pri Celju je vzela dežela v svoje oskrbovanje. — Na Pragarskem se je 'ponesrečil na železniški postaji 261etni želez niški uslužbenec Mihael Mlakar. — V veliki sobi »Bralnega društva« pri sv. Jurju ob Taboru se bodo to zimo vršiie gledališke predstave. — V Kapeli pri Brežicah so blagoslovili novo šolsko poslopje. — Cestne mitnice so razpisane v Štrihovcu, Konjicah, Vojniku in Slov. Bistrici. — Za 43 776 K 68 h je bivši tajnik oškodoval hranilnico za okraj Konjice. Slovenci v Celovcu. Slovenskim rodoljubom z dežele in sosednih pokrajin, ki dohajajo po opravkih v Celovec, se naznanja, da se celovški Slovenci shajajo vsako sredo ob pol 8. uri zvečer v gostilnici hotela pri »Sandvvirtu«, kjer imajo odmenjeno svojo klubovo sobo, prva vrata pri vhodu na desno. Slovenski gosti so ondi vsikdar dobro došli! Dva shoda prirede dne 28. okt. zopet koroški Slovenci in sicer ob Vs 10. uri v prostorih župnišča v Grebinjskem Kloštru, ob 4. uri popoludne pa v gostilni pri Durn-wirtu v Št Jakobu, občina Št. Peter pri Velikovcu. Strašna eksplozija. V Budanjah v vipavski dolini je neki kmet izvršil nenavadno neprevidnost. Vlil je v sod liter špirita, tekočino zažgal in zabil veho. Plini so raznesli sod s tako grozno močjo, da je vrglo kmeta več metrov daleč. Razmesarilo ga je strašno. Razneslo mu je jedno roko in mu hudo poškodovalo rebra. Težko ranjenega so prepeljali v Gorico v bolnišnico. Ustanova. Gospa Marija pl. Gutmans-thal-Benvenutti je 1. 1891 ubožni hiši v Radečah darovala 1000 kron. Njeni dediči so darovali enako svoto, da bodo ubožci imeli po zimi zajutrek. Zaprli so 17. t. m. v Vel. Laščah trgovca s prašiči I. Popoviča iz Drage na Ilr-vatokem, ker je dvema posestnikoma z zvijačo izvabil 60 in 40 kron. Irredenta na Reki. »Novi List« piše: One reške pesmice, katere je nagradil »Cir-colo Letterario« , preveva irredenški duh, osobito ono, ki je dobila prvo nagrado, ker se v njej jasno izraža ideja o italijanski domovini. — Torej, katera je »madre patria« naših italijanašev: Italija ali Ogerska? Hrvat padel v južni Afriki. Iz Makarske se poroča : Z bojišča v južni Afriki je došla vest, da je mladi Hrvat Franic iz Vrhgorca padel v burskih vrstah proti Angležem. Imel je v Johannesburgu lepo službo, katero je pustil in se pridružil Burom. Svetovna sadna razstava so bo otvorila dne 31. t. m. v Parizu. Kdor se hoče udeležiti, naj se obrne na predsedstvo c. kr. avstrijskega sadjarskega društva, Leechwald, Gradec. * * * Oom Kriiger, predsednik transvalske republike, je na potu v Evropo, da posreduje za svoje nesrečne Bure. Angleži pa hočejo Krttgerju preprečiti to pot in, če mogoče, dobiti tudi njegove državne akte v roke. Francoski nacijonalisti bi Kriigerja radi vsprejeli v Marselju, a vlada je to preprečila. Včeraj smo poročali, da pride Kriiger v Trst. »Pol. Corr.« pa zatrjuje, da poučeni krogi na Dunaju o tem ničesa ne vedo. Ali " 'mb^rlain že vso Evropo pod kon- Milijonar — ropar. Zanimive osebnosti se je polastila pariška policija. Dobila je v roke roparja, katerega je že 11 let zaman iskala. Velikansko senzacijo vzbuja v Parizu, da je ta ropar — Fevrot, mož, ki je vsled svoje izredne izobrazbe občeval v najboljših družinah pariških. Fevrot so je podal na pot pregrehe samo radi »razvedrila«, katerega je našel v opaanosti takega življenja. Star je še-le 30 let. Prvi ulom je izvršil, ko je bil star 19 let, od tedaj pa je zbiral vedno večje število tovarišev okolu sebe ter izvrševal 11 let najpredrznejša dejanja. Mnogo tovarišev je dobila policija v pest, a nihče ni izdal bogatega glavarja, naj je tudi mar-sikedo radi umora moral umreti na šafotu Stanoval je Fevrot v elegantni palači tik poleg policijskega urada svojega okraja. Nihče ni mislil, da je bogati, izobraženi Fevrot ropar. Sedaj ga je dobila policija v pest po ljutem boju. Presenetila ga je pri nekem ulomu. V boju s policijo je Fevrot umoril nekega detektiva. V zaporu je Fevrot popolnoma brezbrižen za svojo usodo ter le sem ter tje zaželi kake cigarete. Pač značilen izrodek francoske »modernosti«. 60 000 kron je glavni dobitek loterije za invalide. Izplača se v gotovini po odbitku 20 %. Opozarjamo, da je žrebanje 10. novembra 1900. (Katoliška delavska družba v Idriji.) Vabilo na veselico, katero napravi katol. delavska družba v Idriji v proslavo 70!etuice rojstva Nj. Vel. cesarja Franca Jožefa I. v nedeljo, dne 21. oktobra 1900 v pivarni »pri črnem orlu«. — Vstopnina: za posamne ude 20 vin., za neude 40 vin. — Iladodarnosti se ne stavijo meje, ker je čisti dobiček veselice določen blagemu namenu. — Blagajna se odpre ob pol 7. uri. Začetek točno ob 7. uri zvečer. — K mnogobrojni vdeležbi vabi uljudno načelništvo. (Jareninsko pol. društvo) priredi v nedeljo dne 21. t. m. občni zbor in političen shod ob V,4. uri popoludne v pro storili hiše pok. župnika Fišerja v Jarenini s sledečim vsporedom : 1. Odborovo poročilo o društvenem delovanju v II. društvenem letu. 2. Volitev novega odbora. 3. O narodno gospodarskem vprašanju, govori učni prefekt Ant. Korošec iz Maribora, i. Kmetje, spoznajte veliki pomen volitev, posebno še državnozborskih, razpravlja kmet J. Boškar od Sv. Jurja v Slov. goricah. 5. Vprašanja, predlogi in nasveti. K obilni udeležbi vabi odbor. Telefonska in brzojavna poročila, Dunaj, 19. okt. Olani kat. ljudske stranke dr. Fuchs, Dipauli in Ebenhoch so imeli včeraj daljši razgovor z mini-sterskim predsednikom. Dunaj, 19. okt. Kljub dementiju »Narodnih Listov" je vendar res, da je konferenca zaupnih mož katoliške ljudske stranke odločno sklenila, da stranka ne more sodelovati pri rekonstrukciji bivše desnice v njenem dosedanjem sestavu, a to ne samo radi obstrukcije Mladočehov, ampak tudi radi odločno protikrščanskega rastopa Žida Stranskega in ker del Mladočehov koketira z „Los von Rom" gibanjem. Sicer pa je stranka pripravljena sodelovati s Poljaki in južnimi Slovani. Ti podatki prihajajo direktno Vašemu poročevalcu od udeležnika konference. Dunaj, 19. okt. Dr. Ebenhochovo glasilo poroča, da se je na shodu zaupnikov katoliško ljudske stranke sklenilo, da skupnega volilnega oklica ne izda, pač pa izidejo za razne kraje posebni volilni oklici. Glede političnega položaja je vladalo popolno soglasje. Dunaj, 19. okt. „Vaterland" izjavlja, da na shodu zaupnikov katoliške ljudske stranke ni prišlo do nikakih sklepov in so torej dotična poročila neresnična. Inomost, 19. okt. Kompromis mej liberalnimi in katoliškimi nemškimi veleposestniki odobrujejo vsi poslanci te skupine na Tiroskem. Končno odločitev o kompromisu izreko volilci, ki se v kratkem skličejo na shod. Inomost, 19. okt. Na shodu zaupnikov v Bolzanu je bila vsprejeta kandidatura barona Dipaulija za peto skupino z 32 proti 8 glasovom. v Praga, 19. okt. Neki češki list prinaša podatke o političnem naziranju rnladočeških voditeljev. Le-ti so mnenja, da bode že v prvih sejah drž. ^bora prišlo do burnih prizorov. Najenergič-nejše bodo Cehi nastopili proti justič-nernu ministru Spens Boden in finančnemu ministru Bohm Bawerku, ki sta Cehom prizadela celo vrsto krivic. Budimpešta, 19. okt. Ban Khuen-Hedervary je došel sem v zadevi bos-niških železnic, katerim nasprotuje reško zastopstvo. Sarajevo, 19. oktobra. Nadškofa Stadlerja je pri povratku čakalo na kolodvoru mnogo stotin oseb, ki so ga pozdravile z burnimi klici: Živio Stadler! Živela hrvatska Bosna! Rim, 19. oktobra. Zdravniki so sv. očetu svetovali, naj vsprejeme romarjev omeji, da preveč ne oslabi. Nekateri listi poročajo, da je sveti oče zelo obolel. London, 19. okt. ..Standard" piše: Imenovanje grofa Biilovva drž. kanclerjem je poroštvo, da cesar Viljem ne namerava spremeniti politike glede vz-hodno-azijskega vprašanja. London, 19. okt. Angleški listi pravijo. da je sedaj prišel trenotek, da se konfiscira premoženje vsem Burom , ki so še ostali v Pretoriji. Ako se to ne zgodi, tedaj bodo bogatejši Buri še nadalje podpirali ustajo in Angleži imajo pred seboj še 6mesečno guerila-vojsko. Vojaka na Kitajskem. Novijork, 19. oktobra. Iz Pekina brzojavljajo 16. t. m., da sta Li-Hung-Cang in princ Oing v okrožnici na zunanje poslanike določila prvo posvetovanje o mirovnih pogojih na prihodnjo soboto. London, 19. okt. Iz Šhanghaja poročajo: Zasebna poročila iz Nankinga javljajo, da je od 2500 mož, ki jih je poslal tje general Liu iz Kiangfu, ušlo 1500 mož. London, 19. oktobra. Iz Šhanghaja se poroča: Princ Tuan je izdal oklic, v katerem povdarja, da je dvor sedaj na varnem, ter opominja svoje pristaše k potrpljenju, dokler Peiho ne zmrzne in zima mednarodne čete na severu ne de-cimira. Kitajski arzenali bodo do tedaj pri delu. Vsak Kitajec mora biti pripravljen na trenotek, ko se porazijo vsi tujci. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni, prevel I. B—č. (Dalje.) Agnese in Lucia čujeti vedno večji hrup na cesti. V tem, ko premišljujeti, kaj to pomeni, odpro se vrata in kardinal z župnikom se prikaže. „Ali je ta?" vpraša prvi druzega. Ko mu ta pritrdi, gre do Lucije, ki je kot začarana obstala z materjo, obe nemi vsled osupelosti in sramu. A ta prijazni glas, pogled, kretanje in vrhu tega besede Federi-gove jo zopet ohrabrč. „Ubožica! Bog vas je poskušal. A videli ste tudi, da vas Bog ni zapustil in pozabil. Rešil vas je, poslužil se je vas za veliko delo, da je namreč jed-nemu izkazal veliko usmiljenje, drugim pa ob jednem pomagal." Tedaj se prikaže v sobi hišna gospodinja, ki je vsled vrišča stopila k oknu. Ko vidi kardinala vstopiti v hišo, steče po stop-njicah doli, potem, ko si nekoliko uredi obleko. Ob istem času vstopi pri drugih vratih krojač. Ker vidita, da kardinal govori, stisneta se oba v kot in spoštljivo čakata. Kardinal jih ljubeznjivo pozdravi, pogovarja se šc z ženama in pomeša mej tola-žilne besede kako vprašanje; hotel je namreč poskusiti, če bi mogel iz odgovorov posneti, ali more še kaj dobrega storiti. „Ko bi bili vsi duhovniki taki, kot vaša prevzvišenost, ko bi skrbeli za ubožce, mesto da jih zamotajo v sitnosti, da le sami odnesd zdravo kožo!" reče Agnese, katero ohrabri Federigovo prijazno in ljubeznjivo vedenje. Jezi jo tudi, da don Abbondio druge žrtvuje, potem pa skuša zaprečiti, da bi nc dali duška svoji jezi in se pritožili proti predstojniku, ako se slučajno za to ponudi prilika. »Le povejte, kaj mislite!" pravi kardinal. „Govorite prostodušno!" »Hočem reči, da bi ne prišlo tako daleč, če bi naš gospod župnik storil svojo dolžnost." Ko jo kardinal zopet sili, naj se izrazi določneje, Agnese opazi,da mora pripovedovati nekaj, kjer je sama igrala glavno ulogo in kar ne sme zaupati tako imenitnemu gospodu. Zato prikroji povest po svoji glavi, pripoveduje o dogovorjeni poroki, da se je don Abbondio branil in izgovarjal, da mu ne pripuste predstojniki; potem preskoči k napadu dona Rodrigo in pove, da so zbežali, ko so to izvedeli. — „Ušli smo", konča Agnese, „a zamotali smo se v nove horna-tije. Ce bi nam gospod župnik vse odkritosrčno povedal in takoj poročil zaročenca, zbežali bi takoj vkup. JO C -o CJ Tt O 1/3 o M) nj O ^ > "-1 ^Umetnijski .zavod za slikanje na steklo > o o m •2 'o >~ > o c 2?o g .2, M > a g-c ^ c L m • H «1 C d S O p. jo a '9 - -6' o > •5,^) N E 2 B •g § o — U & n a 5 g « I M C 3 N 5 N "o.SQ o Velika loterija za vojake-invalide j z dobitki v zlatu in Glavni dobitek fi^^p^^ij v gotovini z 20% odbitka. Zadnji mesec. [ srebru. j Srečke za invalide po i krono 1 priporoča - C2- v Ljubljani. 118 5 j I > n n a j s k a borza. I)n6 19. oktobra. Skapni državni dolg v notah ... . . 96-65 Skupni državni dolg v «reb;u ...... 96 35 Avstrijska zlata renta 4°/0.......114 25 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 97 20 Ogerska zlata renta 4°/0........113 80 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .....90*05 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1702-— Kreditne delnice, 160 gld................647 — London vista ........ . 241-— Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drl velj 117-75 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dne 18. oktobra. 3-2"/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld.. . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke I. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6"/„ 23-55 19 22 90-30 11-39 170 — 160— 197"— 93-20 251-25 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 106— Zastavna pisma av. osr.zem.-kred, banke 4°/0 . 93-75 Prijoritetne obveznice državne železnice . . — > » južne železnice 3°/„ . 322 50 > » južne železnice 5°/0 . 119-20 > » dolenjskih železnic 4°/0 . 99 50 Kreditne srečke, 100 gld..............389 50 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 350— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 42 25 Ogerskega » „ > 5 » 20'— Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....12 40 Rudolfove srečke, 10 gld. 60- — Salmove srečke, 40 gld........170-— St. Genois srečke, 40 gld........198 — VValdsteinove srečke, 20 gld..............—'— Ljubljanske srečke..........50 — Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . . 266- — Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. it. v. . 6050— Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........778 — Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....1('8-— Splošna avstrijska stavbinska družba . . . 146.50 Montanska družba avstr. plan......415 — Trboveljska premogarska družba, 70 gld. 449.- PaDirnih rubljev 100 ..................255 25 Nakup ln prodaja rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju uajmanjšega dobitka. — Promose za vnako žrebanje. Kulanlna i z v r i i t c v naročil na borzi. g^ ^JBMBHlillllllllllllll^llillllillimill lil lllll Menjarnična delniška družba „M 13 II C U 66 I., ffolIzeilB 10 in 13, DanaJ, I., Strobelgasss 2. Pojasnila TfcJS r vseh gospodarskih in Hruninih stvarc k, potem o kursnib vrednostih vseh ipakulaoljskih vrednostni* papirjev m vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti j&ST naloženih glavnic, 'JtJtt,