Brednlštuo to opravnfStvo: Maribor, Koroške ulice 5. V „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z «redai&tvom se more govoriti rvrk dan od 11.— 12. ure dopold. Telefon St. 113. STRAŽA Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Motna iisfu: Celo leto...................12 K Pol leta Četrt leta Mesečno 6 K 3 K i K. Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust ■M 122. Maribor, dne 24. oktobra 1910. Letnik II. Velik shod zaupnikov sklicuje S. K. Z. na nedeljo, dne 30. oktobra 1910. Shod se vrši ob 3. uri popoldne v dvorani Kat. delavskega društva v Mariboru Flössergasse 4. Na dnevnem redn so poročila in razgovori o politič nih razmerah spodnještajerskih Slovencev. — Vstop imajo samo oni, ki se lahko izkažejo z vabilom. — Če kdo pomotoma ni dobil vabila, naj te takoj obrne na S. K. Z. v Mariboru. — Vsi udeleženci se lahko z večernimi Tlaki odpeljejo domoT. Prestolonaslednik in njegova politika« Vplivni angleški list .„Daily. .Chronicle“ priobčuje interview nekega angleškega parlamentarca z visokim avstrijskim državnikom, interview se peča s politiko prestolonaslednika Franca Ferdinanda ter ga radi zanimivosti priobčujemo. Prvo vprašanje angleškega diplomata je bilo: Kak vtis je napravila v Avstriji misija lorda Rosebery? Odgovor: Zagotavljam vas, da je bil vtis po neprijetnih dogodfljajili ob času aneksije najprijetnejši in zelo globok. Svečana potrditev odkritosrčnega prijateljstva med Avstrijo in Angleško je bila izraz realne in nujne potrebe in sivolasi monarh je izrekel misel milijonov, ko je zatrdil, da je dobrobit Angleške in njene dinastije želja njegova in njegovega ljudstva. Vprašanje: Odkritosrčna prijateljska čustva vladarjeva so na Angleškem znana, vprašanje pa je, če jih goji tudi prestolonaslednik? Odgovor: Nadvojvoda Franc Ferdinand je ravno tako prepričan zagovornik prijateljskih zvez z Anglijo kakor njegov stric-cesar. Udeležil se je pogreba. kralja Edvarda samo ker je gojil srčno željo biti priča žalostnih dni angleškega ljudstva. Zelo je obžaloval, ker radi nujnih opravkov ni mogel ostati 'dalje časa na Angleškem, toda s prepričanjem, ki ga je nesel na Angleško, se je tudi vrnil: resnične simpatije do Angleškega in njegovega velikodušnega prebivalstva, 'Prestolonaslednik je skozi in skozi mož. Ima jeklen značaj, njegova politična koncepcija paje osnovati ob Donavi močno, trdno združeno monarhijo, temelječo na blagostanju številnih in različnih narodov, ki jih bo vladal. On je dosegel v Avstriji spi* šno volilno pravico in jo zahteva vedno in vedno tudi. za Ogrsko, ker je mnenja, da sama razširjenje kulture in gospodarskega napredka tvori lahko podlago za narodnostni sporazum in nudi ob enem močno obrambno sredstvo. On je bil nasprotnik ogrske koalicije Kossuth-Apponyi-Wekerjje, ker je hotela po ovinkih z izrabljanjem narodnih „Jšlagerjev“ upostar viti oligarhično politiko nasproti demokratični in on je sedanjemu* f ogrskemu ministrskemu! predsedniku Khuenu nenaklonjen, ker se je vdinjal tej oligarhični politiki. Prestolonaslednikova politika mora biti Angležem simpatična, leer je demokratična. Prestolonaslednik je zvest zaveznik Nemčije in bo tudi ostal. Gasi pa, ko je bila Avstro-Ogrska samo igrača drugih, so minuli. Sprememba oseb na „BaUplatzu“ je izvirala iz prestolonaslednikove inicijative in grof Aehrenthai, ki je prišel po njegovem vplivu na svoje mesto, ni mož, ki bi imel krotke lastnosti pasivnega diplomata. Odkar je grof Aehrenthai1 zunanji minister, si je priborila Avstrija vedno bolj vodilno besedo na bližnjem vshodu. Vprašanje: Ali se ne bo spremenila politika Avstro-Ogrske, 'ki si je priborila \ na ta način impo-nujočo moč in samozavest, prej ali slej v politiko ekspanzije na bližnji vshod? Odgovor: Prestolonaslednikova politika ni, kakor sem že prej označil, politika pasivne neodločnosti. Njo označuje krepka volja in sila vdejstvovanja, Ta politika je „imperialna“ in si hoče pridobiti novih potov za gospodarski razvoj monarhije. Želja po Solunu izvira iz gospodarskih stremljenj, iz stremljenja po kulturi, ki gradi in ne razdira ter more prinesti vsem prizadetim strankam samo blagoslov napredka. Vi tem ne leži nikaka animoznost napram Srbiji. 'Moč na znotraj, ki se naj doseže z oprostitvijo ogrskih kmetov izpod oligarhičnega jarmaL/prejšnjih in sedanje vlade ter z vdejsfvovanjem demokratičnih načel, ki prevevajo vso monarhijo, moč na zunaj, ki temelji na notranji moči, to je politika bodočega vladarja avstro-ogrske monarcije. Vprašanje: Ali mislite, da je že zginila nevolja vplivnih krogov, ki je nastala vsled zadržanja angleške vlade ob času aneksije? Odgovor: Rekel sem že, da je napravila misija lorda Rosebery izboren vtis. Razun tega pri nas ni v jadala, nikoli kaka prava nevolja- napram Angliji, aii^pak vedno le čustvo, da se vrše stvari iz neume-vanjm i j i. Vedeli smo, da je bil neki naš stoletni prijatelj z nami neprijazen, ker je bil prijatelj njegovega prijatelja hud. Razumemo, če se največje svetovno hotelsko podjetje, Francija, ki podpira Rusijo z' denarjem, da bi ji dopadla, prepira z onim, ki ji ni ničesar storil. Da se je 'pa Anglija pri aneksiji najbolj izpostavila, je bilo nam toliko bolj neumevno, ker je vendar tudi v njenem interesu, če se Balkan razvija. Ako je Angleška v trdnem prijateljstvu z Avstro-Ogrsko, potem tudi lahko razvija svojo gospodarsko moč in civilizatorični vpliv na bližnjem vshodu. Av-stro-ogrski politiki bi to gotovo z veseljem pozdravili, ker bi se s tem ustvarilo protiutežje napram delovanju od strani, ki ni ravno zelo prijazna. Konsolidiranje Balkana ni samo v interesu Avstrije, ampak tudi Anglije, zato se prestolonaslednik ne čuti samo za njenega prijatelja, ampak tudi dela kot tak. Anglija stori najbolje, ako vrača simpatije, ki jih goji bodoči vladar Avstrije do nje.“ Akoravno lahko vsak trenutek pričakujemo ofieielni dementi teh zanimivih izjav, smo jih vendar priobčili, ker dobro ilustrirajo nekatere dogodke v naši zunanji politiki. Neprestano na delu. Zopet je za nami nedelja in zopet moramo zaznamovati živahen razvoj naših’ organizacij. !Poročila, ki so nam došla o včerajšnjih prireditvah, nam jasno govore, ’da si zna naša organizacija priboriti tal tudi med najzapuščenejšimi kraji. Kamnica. Včeraj dne 23. oktobra se je vršil pri gospodu Kristoviču na Razpoki shod Slovenske kmečke zveze. Predsedoval je zborovanju Ign. Neuvirt. Odbornik S. K. Z. Ž e b o t izMaribora je zbranim v poljudni besedi razložil vzroke in vspehe obstrukcije naših poslancev v deželni zbornici. Ko je govornik našteval celo vrsto krivic, ki se gode nam štajerskim Slovencem, in je na drobno opisal boje na- PODLISTEK, jige družbe sv. Mohorja. (Dalje prihodnjič.) „Slovenske legende“, zbral Anton Medved, ilustriral Anton Koželj. Knjiga bo marsikomu dobro došla. Mnogo lepega najde človek v njej. Vsa globoka vernost in živahna domišljija! našega ljudstva diha iz nje. Sicer najdemo pod večinoma vsako legendo ime kakega bolj ali manj znanega slovenskega literata, a pomisliti moramo, da so „legende pravzaprav vse narodne, to se reče, fneki posameznik' si je že vsebino te ali one sam izmislil, fa njegovo ime se je sčasoma pozabilo, pripoved je Šla od ust do ust, dokler je kdo ni zapisal v vezani ali nevezani besedi“, kakor pravi zbiratelj v svojem predgovoru in zato lahko mirne duše trdimo, da so zbrane legende pravo narodno blago, odsev ljudske duše. Nismo toliko strokovnjaki, 'da bi lahko navedli legende, ki jih je mogoče pokojni Medved prezrl in mu bona fide zaupamo, ko piše v predgovoru: „Mislim da sem zbral domala vse legende v umetno vezani besedi, kar jih je doslej prinesla slovenska knjiga.“ Akoravno pa zbirka ni zelo obširna, je vendar radi svoje raznovrstnosti sujetov zelo mikavna in priča o prožnosti duha našega ljudstva, ki si mnog zunanji dogodljaj po svoje ‘ originalno raztolmači. Ker je zbirka izšla kot književni dar družbe sv, Mohorja, se nam zdi skoro žal, da se ni sprejelo tudi nekoliko, fr saj najlepših legend v prozi. Pozabiti ne smemo, da je čitanje in umevanje verzov veliko napornejše, kakor pa prebiranje spisov v nevezani besedi, zato se nekoliko bojimo, da knjiga med pretežno večino družbenih udov ne bo zbudila onega zanimanja, kakor ga zasluži. Posebno starejši ljudje jo bodo večinoma po- ložili v kot, ko bodo videli same verze. Ako konečno še omenimo, da nam 'Koželjeve ilustracije ne ugajajo preveč, ker pogrešamo v njih prisrčnost, in se nam zdi tudi narodni kolorit slabo zadet, smo storili svojo publicistično dolžnost. „Sveta spoved“, spisal p. Fruktuosus Hockenmayer, za družbo sv. Mohorja priredil msgr. Valentin Podgorc. '„Sveta spoved“ bo gotovo zelo ugajala vsem onim, ki si žele med publikacijami družbe sv. Mohorja vedno kak molitvenik. 'Že ime znanega p. Hockenmayerja nam mora zadostovati, da smo uver-jeni, da imamo pred ‘sabo nekaj res lepega. Ce pa knjigo le nekoliko prelistamo, moramo biti zadovoljni. Hitro vidimo, da nimamo pred sabo molitvenika z že tolikokrat in tolikokrat priobčenimi molitvami, ampak nekaj povsem novega: razmišljenja o spovedi, božjih zapovedih in predpripravah, ter nekatere molitve, ki so s spovedjo v nujni zvezi, pa v zelo malem obsegu. Gotovo, zelo pripravna, spovedna knjiga. Skica k zgodovinskemu razvoju ženskega vprašanja. „iženska emancipacija“ ima danes za ušesa mnogih nevšečen zvok. Ni treba biti človeku konzervativnemu — resen življenjski nazor zadošča, da se človek ob ti besedi strese kakor ob rezkem vetru in se tesneje zavije v svoj havelok. Temu so kriva tista grla v javnosti, ki kriče. Vsako idejno gibanje odseva v javnosti iz dveh zrcal: iz resničnega in iz potvarjajočega. Pa da ne zamenjaš te diferencijacije z diferencijacijo rmed znanostjo in žurnalistiko. Tudi žurnal lahko prinese resno stvar z resnostjo, kakršna ji gre, in tudi znanstvena knjiga preobrazi resnico v karikaturo. fA z dejstvom, da je žurnal poglavitni razkričač stvari, ki se ne sme razkričati, da ne postane smešna in zoperna, moramo računati tudi danes, to je v času velikih priprav na temeljite čas-niške reforme in puncto: znanost, literatura, umet- nost. * * * Žensko gibanje (emancipacija pomeni samo končni Stadij tega gibanja, ki (pa je še ideal) je trezno in resno gibanje, ki ima svoje izvore v srcu in glavi. Krivični so glasovi, ki privpijajo to kulturno stremljenje prevladi intelekta in tehnike čez duševne, etične in socialne vrednote v našem času in zopet so krivični tisti glasovi, ki se rogajo temu kulturnemu toku kot izrodku ženske eksaltiranosti. Obojni glasniki so krivi preroki, ki segajo v fond bodočnosti tako „globoko“ ali zato, ker morajo polniti podlistek svojega dnevnika, ali zato, ker jim je daleč od mamo-na za efemerni učinek v določenem krogu prijateljev in prijateljic. 'Treba premotriti zgodovinski razvoj ženskega vprašanja od one dobe, v kateri je Giseh izklesal sfingo v pol ženski pol živalski podobi, do tega trenutka, v katerem nemško ženstvo bojuje ljut boj za volilno pravico. In v hipu se nam bo zasvetila misel, da je to gibanje „moderno“ v slabem pomenu te besede le zato, ker se je v stoletju otroka slučajno pojavilo z večjo silo, dočim ima svoje pramoči, ta-korekoč gonilna kolesa v davnini. Ni tako enostaven stroj, ki proza danes formulo za formulo za zakon, materinstvo, ženski poklic, sistem za sistem nove sociale na podlagi ženske enakopravnostif in enakove-Ijavnosti z možem. Ni tako enostaven, kot se zdi človeku z „neomajanim, razvojno dovršenim in natanko zaokroženim“ prepričanjem. * Zanimivo je n. pr., Kitajci proti Japoncem in Rusom. Iz Moskve poročajo: Na Številno obiskanem Shodu Kitajcev v Kirinu je bila z viharnim odobravanjem vsprejeta resolucija, v kateri se pravi, da rus- mis, ki so nezmotljive. Mesto na pisanem travniku je našlo oko dopadenje na ornamentih inicijalk, mesto nemoči in nevere se je duša zasramovala svoje. nagote in je oblekla poškrobani plašč morale. Pa ne tiste morale, ki bi imel biti dragocen kamen v kroni prosolte, temuč tiste morale, ki je s srednjeveško brezčutnostjo sunilo ženo k tlom, ker je prinesla greh med svet in odcoprala eden — iz doline solz. Eva postane priimek žene, njena usoda usoda prve zapeljivke: znoj in suženjstvo. Znoj, M kaplja v osat, suženjstvo, M moli moža. Ni treba vzgleda iz slovanskega obiteljskega patriarhata, ki človeštva, žene menda Sploh poznal ni, zadošča primer iz staronemškega obiteljskega prava, ki je možu dalo absolutno oblast in neomajno sodstvo nad tejo, ki mu je bila družica v življenju in mati otrok. 'Zakon je mož, obitelj je mož, državni red je mož. Ženskega imena ne pozna zgodovina, moške vrline: odločnost, energija, logično mislenje, neupogljivost, in moške slabo:-li: jeza, surovost, nezmernost so vrline in slabosti časa samega. To je doba, M ni stregla bolnikom, ampak jih izobčila iz družbe, to je doba, ki ni poboljševala zločincev, temuč jih sodila: Ko je padel meč ali je napela vrv, f se ni stisnilo srce v pravičnosti ' in usmiljenj^ temuč je zaplulo v širokem, faašičenem zadoščenju nad preslanim trpljenjem drugih, (.Die Frauenbund aber, ' die berufen war, den furchtbaren Irrtum f in Erziehung < und Behandlung der Menschen aufzucleckcr,. war in Ketten gesohmn.Lit • , .“ ko-japonski sporazTMn ogrožava integriteto Kitajske. Resolucija zahteva, da se čimprej «redi kitajska vojska. — Ob enem je bil tudi proglašen, bojkot japonskega. blaga. GAG Bolezen princa Aleksandra. Kakor poročajo iz Belgrada, se je stanje obolelega prestolonaslednika Aleksandra dokaj, zboljšalo. Profesor v dr. Chvostek se bo vrnil zopet na Dunaj. Princ Aleksander že uživa sedaj redno okrepčujočo hrano in se čuti mnogo bolj čvrstega. Komplikacija pljuč je popolnoma prenehala. Raznoterosti. Iz pravosodne službe. Fran Posega, sodnik v Kanalu, M je prideljen najvišjemu sodišču, je imenovan svefovalstvenim tajnikom pri najvišjem (m ka-sacijskem sodišču. Iz pošte. Poštna pomožna uradnica M. Braz na Rečici ob Paki je imenovana za poštno ekspedien-tinjo na novo ustanovljeni pošti v Cirkovcah. Nemški turner ji v razkolu. (Hudo so še sprli mariborski turnerji med seboj. Prepir sega eelo tako daleč, da se je velik del članov odcepil in izstopil iz „Jahna,“ Ti razkolniki nameravajo ustanoviti samostojno telovadno društvo contra „Jiahnu.“ SOletnica slovenske himne. Danes poteče petdeset let, odkar so je Davorina Jenka „Naprej zastava Slave“ prvikrat javno pela in sicer na Dunaju pri „Besedi“ Slovanskega pevskega društva vi Sperlovi dvorani. „Glasbena Matica“ v Ljubljani priredi v spomin SOletnice slovenske himne v nedeljo dne 6, novembra skladatelju Davorinu Jenku Častni večer. Vi dijaški kuhinji v Celju se vrši letošnji občni zbor v soboto 5 dne 29. oktobra t. L /ob 2. uri popoldne v dvorani celjske posojilnice s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika, 2. Poročilo tajnikovo. '3. poročilo blagajnikovo. '4. Morebitni predlogi in nasveti, o. Volitev novega odbora. Vsi častiti udje se Vabijo k obilni udeležbi. Preganjani slovenski učitelji na Koroškem, V celi slovenski Ziljski dolini je bil dosedaj edini slovenski učitelj, ■ namreč gospod Lovro Horvat, nadučitelj v Gačah pri Cajni. Ker pa gospod Horvat ni hotel zatajiti svoje slovenske narodnosti, ter ni maral hajlati z neznačajnimi tovariši, začeli so fga pregan-jatj, t in sedaj ga je deželni šolski svet hrez: vzroka^-prestavil v nemški Pontabelj. Knako «pmganjajo zapostavljajo ostale slovenske učitelje., V goratih Apačah službuje že Štiri leta učitelj gospod Josip Jeki, zelo vesten in nadarjen vzgojitelj, ki ima posebne izpite iz glasbe, ter je tudi strokovnjak v čebelarstvu. Predno je šel v Apače, kjer niti hrane ni dobiti, so mu rekli na merodajnem mestu, da se bo zaradi te njegove požrtvovalnosti pozneje posebno nanj oziralo. Sedaj je bila razpisana služba nadučitelja v Libučah pri Pliberku. Razun gospoda Jekla je prosil le Še en učitelj, neki posilinemec, M je slabše kvalificiran ter ima tri leta manj službovanja f kot pa' gospod! Jeki, toda službe ni dobil gospod Jeki, temuč — ta posilinemec. Deželna uprava skrbi za nemške h ste. V nemških listih čitamo razglas' oskrbništva mariborske bolnišnice, v katerem se razpisuje dobava mesa, kruha, mleka, mlinskih izdelkov, Špecerijskega in drugega drobnega blaga, premoga in drv Dasiravno lahko smelo trdimo, da se vzdržuje, ta bolnišnica večinoma S, slovenskim davčnim denarjem, vendar plačuje Inserate uprava bolnišnice samo, nemškim listom. To je vendar škandal! Zadnji čas redno opazujemo, 'da uprave raznih deželnih podjetij inserirajo samo v nemškonaeionalnih listih in jih s tem indirektno podpirajo. )Ali smo Slovenci samo zato v deželi, da plačujemo davke? „Edinost4* o Ploju. „Edinost“ od dne 21, t. m. piše: „Dr. Ploj in „Narodni Dnevnik.“ Celjski „Narodni Dnevnik“ skuša braniti dr. Ploja pred napadi radi njegovega govora v delegacijah. 'Pravi, da je Ploj obžaloval zvezo z Nemčijo, glede zveze z Rusijo pa se je izrekel proti, ker njena zunanja politika ni slovanska. (.Narodni Dnevnik“ popolnoma pozablja,! da je razun tega dr, Ploj z obema rokama podpisal tudi Aehrentkalovo politiko na Balkanu, katero so obsojali vsi Češki narodni in socialno-demokratiöui dele gat je. To je ravno, kar Ploju Še posebej zamenjamo, in moramo njegov nastop smatrati za skrajno ponesrečen. (Saj si nemški listi a la „Tagespost“ fear rnanejo roke f od veselja oadi njegovega „možatega“ govora, in če se nemški listi vesele, je to za nas zelo slabo znamenje. Dr. Ploj je bil tudi v protislovju sam seboj., ko je z ene strani naglašal, da mora naša država stremiti po politiškem in gospodarskem vplivu na Balkanu, (na drugi strani pa je pritrjeval Aehrenthalavi balkanski politiki. Jedno absolutno izključuje drugo. Kajti fakt je notoričen in jasen - in ga ne more nikdo utajiti — da je Aehrenthalova politika državice na Balkanu le odtujila1 naši državi in ubila vse simpatije do nje v njih prebivalstvu! Pa ne le v samostalnih državicah na BafJkanu, ampak tudi v anektiranih deželah samih — v Bosni in Hercegovini se kažejo pogubne posledice 'Aehrenthalove politike. Dokaz za to: vel-kansko nezadovoljstvo ihed kmeti, torej ;(med maso 24. oktobra 1910.: *=*•»*»- "■ ■ ■’ 'l-M»'l'.!-<■. '■■ *" «II )LI|I HM-f'. I« I ■!)■>!' ■»MW. .«MMNMMMWMMMMai Dr, Ploj je pač mogel svobodno kritikovati politiko- Rusije, mijkakor pa ni smel — kakor Jugoslovan — hvaliti Aehrenthalove politike!“ Zaslužen odgovor Ploju in njegovemu lakaju — „Narodnemu Dnevniku,“ , ., if „Soča“ proti Ploju. Tudi liberalna goriška „Soba“ je nastopila proti holratu Ploju, V svoji Številki od dne 20, t in. piše: „Govornik je bil Štajerski državni poslanec dr. Ploj, .Govoril je tako, da mu je o-čithl dr. Kramar, da je govoril iz njega „Hofrath.“ Neprijetno nas je dimil P’-’ojev govor. Zvezo z Nemčijo je treba res upoštevati, ali to upoštevanje mora meriti na to, 'da se otresemo take zveze z Nemčijo, kakor je dandanašnji, V BeroBnu narekujejo našo zunanjo in notranjo politiko; Avstrija je vazal Nemčije, Koliko trpimo radi te zveze Slovani v Avstriji! Kako škoduje nam Slovanom v Avstriji ta zveza z Nemčijo, Avstrija je zapravila vse simpatije na Balkanu v prid Nemčiji, ki si tam doli med našimi brati utrjuje svoj vpliv. Na Balkanu ni človeka, ki bi spoštljivo govoril o Avstriji, Zato pa se toBko veča ekspanziv-nost Nemčije proti Orijentu. 'Zveza z Nemčijo nam škoduje na notri in na zunaj, Ploj je sicer rekel, da to zvezo bi Slovani prav lahko trpeli,,I če bi nas ž njo naše zunanje in notranje politične razmere ne zatirale najhujše. Alt ker nas zatirajo, pa je ne moremo trpeti ! Tako se glasi naš odgovor. O zvezi z Nemčijo se ne da drugega reči kot obsoditi jo brez vsakega „če“! „Kikeriki“ in Ploj. Dunajski krščansko-socia-len humorističen list „Kikeriki“ parafrazira tako-le Plojevo zadržanje v delegacijah: ,,Wie loyal und wie so treh, — ist dagegen dieser Ploi. — Wissen möcht’ man bloß, — soviel Lieb’, was kostet doß ? — Ga dobro poznajo. Smešni do skrajnosti, {Liberalcem je naša neizprosna kontrola njihove politike popolnoma sapo zaprla. IV svojih glasilih se je še niti zagovarjati ne upajo več. Vedo, da jim vsaka beseda, ki jo izrečejo v obrambo svoje zanikrne politike, prinese samo novo blamažo, zato — molče. Da Se pa vendar razvidi, da so celjski listi „protiklerikalni“, so začeB Celjani boj protir kranjskim „klerikalcem.“1 Zadnje i številke („Dnevnika imajo daljše članke o kranjskih „klerikalcih.“ V „Nar. Dnevniku“ od sobote dne 22, t. m. najdemo na primer kar dva članka proti S. L. S. na Kranjskem, Reveži! V Ljubljani izhajata kar dva dnevnika, ki se dan za dnem trudita z napadi na našo- stranko, - a vse nič ne pomaga. S, L. S. stopa odločno po začrtani poti. In sedaj pride Še „Narodni Dnevnik“, ki se je doma na vseli koncih in krajih o-smešil in se v pozi junaka-rešitelja zaletava v naše voditelje. Slabo uslugo dela s tem svojim liberalnim kolegom na Kranjskem, [Kar že niso ti dovolj pokopali svoje stranke na Kranjskem, to bodo s svojimi brilantno-neumnimi napadi dovršili liberalni Celjani. Po dvomljivih zmožnostih, ki so jih pokazali v boju na domačih tleh, to lahko kranjskim liberalcem f Že sedaj povemo. Pregovor: „Povej mi s kom občuješ in povem ti, kdo si“ bo imel tudi za kranjske liberalce mnogo žalostnih posledic. Slovenski denar fca šulferajn. Graška „Gemeindesparkasse“ je darovala 2000 K za Rosegger-jev sklad. Po Spodnjem Štajerskem, posebno na kmetih, je najti Še mnogo takih, ki leto za letom pridno plačujejo obresti tej hranilnici. Kdor ne verjame naj čita. jSulferajnski agitatorji vedno zanikujejo, da bi se vzdrževal šullerajn in njegove Šole z denarjem iz Nemčije, torej z pru-sovskimi markami. (Te dni pa čitamo v nemških listih poročilo šulferajnovo, da je darovala mestna občina BeroBn v Roseggerjev fond 1908 K 77 v; raj-hovski bratci v Kaadenu 2000 K, splošno nemško jezikovno društvo v Berolinu 4117 K 53 v, dr. Buttner v Caselu 200 K. S pomočjo pruskih mark hoče torej Šulferajn potujčevati slovensko deco. Pri „Herbstmesse“ v Gradcu se je na korist šulferajnu nabralo in stržilo blaga za 1864 K 49 v. Pri tem je imel Šulferajn stroškov toliko, da mu Je o-stalo čistega samo 861 K .12 v. Sladkanje vinskega mošta. Poljedelsko ministrstvo je določilo, da morajo okrajna glavarstva dovoljenja za sladkanje mošta poslati dotičnim prosileem-vinorejcem naravnost po pošti, a ne več, kakor je to običajno za druga slična dovoljenja, potom županstev, Vinorejci, poskrbite takoj za tozadevna dovoljenja, da si zamorete s sladkorjem zboljšati J letošnji vinski pridelek, C as za sladkanje mošta je, dokler je še mošt v burnem vrenju, Dražje cigare. Tobačna režija baje pripravlja zvišanje cen za cigare. Kratke cigare bodo stale v bodoče 6 vin., britanike 16 vin., trabuke 18 vin. Najbrže se bo to podraženje cigar zgodilo proti novemu letu. Štajersko. Maribor. Podružnica štajerske eskomptne banske, ki se je nahajala dosedaj na voglu Stolne ulje» in Glavnega trga, se je preselila (dne 24, t. m, * nor vi „Sčherbaumhof“ na voglu Grajskega trga. Sv, Magdalena v Mariboru. Meseca septembra je bilo: C porok, 41 krstov, 35 mrličev, 6 odpadnikov se je povrnilo v sv. katoliško «erkev, . Maribor. |Dne 21. oktobra je umrl vpokojeni višji nadzornik južne železnice Raimund (Vesel. Koncert v Mariboru. .Glasbeno društvo v Mariboru priredi s pomnoženim orkestrom, dne 6. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer, po popoldanski gleda- liški predstavi, v veliki dvorani Narodnega doma, ljudski koncert pri pogrnjenih mizah. To je prvi poskus Glasbenega društva, da se uvedejo drugod tako popularni koncerti tudi za naše občinstvo v slovenskem domu. Obiskovalcem slove, ega gledališča iz dežele se nudi na tak način en sam večer dvojni užitek, tembolje, ker se je za ta prvi ljudski koncert sestavil vsestranski in zanimiv program. {Glasbenemu društvu pa bo številen obisk vspodbuda za nadaljno delovanje na glasbenem polju, da bo večkrat nudilo našemu občinstvu / po dnevnem trudu in delu nekaj prijetnih uric. Sv. Lovrenc nad Mariborom, (Neihškonacionai-ni poslanec Markhl je priredil dne 19, oktobra pri Novaku shod volilcev, (Shodu • je predsedoval velik Nemec pred Bogom in ljudmi nadučitelj Moge, ki je sklanfal s pomočjo nekdanjega Slovenca Miheliča neke vrste resolucijo, ki pa nemštva pri Sv, Lovrencu gotovo ne bo rešila:. Robantilo se je proti obstrukciji naših poslancev, a zborovalci so fee bore malo brigali, za ta Moge-tov protest. Kaj hujšega se ni zgodilo. V Ljubnem na Zgornjem Štajerskem se je dne 22, oktobra otvorila c. kr, montaništična visoka šola. Otvoritvene slavnosti so se udeležili razni dostojanstveniki, med njimi minister Ritt, namestnik Clary, deželni glavar Attems in drugi. St. Ilj v Slov, gor. Zadnji čas se slišijo vedno bolj pogoste pritožbe, da uslužbenci na naši železniški postaji postopajo s strankami neuljudno. Nek mladenič imenom Witzani, ki je nastavljen za portirja, se vede napram Slovencem izzivajoče in mnogokrat zelo neuljudno. Res lepe razmere, vladajo pri južni železnici, ker pripušča, da njeni uslužbenci in uradniki nastopajo posebno proti Slovencem tako odurno in izzivajoče. Nek gospod nam javlja, da mu je imenovani vratar njegovo letno karto kar izpulil iz rok. Sicer pa se bo o razmerah na naši postaji Še na pristojnem mestu govorilo. Celje. [Tiatvina. 'Dne 20. t m. je prišel k posestnici Cvikl v celjski okolici nek boljše oblečen mož z vestjo, tla si je njen mož, ki je zaposlen v Štorah, razbil pri nekem padcu glavo. (Prestrašena žena se je takoj napotila v Store k možu, ki pa je še danes čil in zdrav. Oni mož pa je v času njene odsotnosti s sekiro zlomil duri in odnesel eno zlato in dve srebrni .uri, vso boljšo obleko in 20 K denarja. St. Jurij ob juž. žel. V četrtek dne 20, t. m. je začelo okoB 10, ure predpoldne goreti v kozolcu posestnika 'Jožefa Vovka na Kajnenem. Zgorelo je žito, ki je bilo že spravljeno, in pa krma, Ker. je bilo samo poslopje zavarovano za 1000 K, pridelki pa nič, trpi .Vovk veliko Škodo, Šentjurska požarna hramba in drugi domačini so preprečili, da se ogenj ni razširil na hišo in druga poslopja, Oplotnica, V Oplotnici, se je sklenilo za leto 1911 iOO % občinskih doklad in vrh tega Še od vinotoča 15%, kar je gotovo veliko. Za blagor kmetovalcev se pa malo stori, posebno malo za povzdigo živinoreje. Vinogradi so po večini ušivi in je letošnja trgatev za vsem prav slaba, Ako se še živinoreja ne bo pospeševala, odkod bi naj kmet denarja vzel, da bi tolike davke poplačati zamogel! Gradec. Graški občinski zbor bo sklepal v seji dne 26, oktobra o predlogu za novi .občinski red in novi občinski volilni red v zvezi s postavo o volilni dolžnosti. Rogaška Slatina. Dela za stavbo novega Kur-salona so že oddana. Zidarsko in temu pripadajoča dela je prevzel mariborski stavbenik C, Nasimbeni; betonska dela pa so podeljena tvrdki Äst in Comp. Načrte je napravil deželni stavbeni urad. S stavbo se bo takoj pričelo, tako da se bo v prihodnji sezoni že lahko oddala v porabo. Hrastnik. 'Število otrok na slovenski šoli v Hrastniku je letos za 38 večje kot lani, vzlie temu, da jih ima tudi nemška Šola več, kakor preteklo leto. Sevnica ob Savi. Hz nemške šole v Sevnioi je šel delat letos sprejemni izpit za srednje Šole nek deček (če se ne motimo, ravno nadučiteljev sin), pa je padel v — nemščini. Ker se je enako slabo godilo tudi nekemu fantku hrastniške Šulterajnske šole, bi naši ljudje, Če imajo le toliko možgan kot petelin, lahko spoznali, kdo jim svetuje, prav in kdo jih farba. Pa saj je vedno tako. Pred tujcem na kolena, domačina pa po glavi! Arjavas. Lovska smola. Veleposestnik Ježovnik iz Arje vasi na Štajerskem jo naročil svojemu lovcu Žagarju, naj mu ustreli v njegovem lovu zajca, ker ga nujno rabi. Žagar je tri dni lovi) zajca, a ga ni mogel dobiti. Tretji dan je prišel ves izmučen brez zajca domov. Komaj se je pa Vsedel, je že zavpil neki fant skozi okno: („Zajca imate v veži!“ Psi so namreč prignali nekega zajca, in ker se ni mogel nikamor rešiti, je skočil skozi odprta vrata v vežo. .Navzoči fant je zaprl vrata in zaje je bil ujet, Ker pa je bil s tujega lovišča, ga Žagar vendarle ni mogel izročiti svojemu gospodarju Ježovniku, — To je vendar lovska smola! Kolera. Ogrsko notranje ministrstvo poroča, da je došlo dne 21, t, m, naznanilo, da se je »a 'O g r sjk e m ta dan pojavilo 86 smrtnih slučajev,/ obolele pa so tri osebe na koleri, Ker je na ruski meji ( ponehala kolera, se je preiskovanje potnikov na gališko-niskl meji ustavilo. V N e a, p o 1 j u in okolicir je 21. t. m. zbolelo na koleri 20. umrlo pa 16 oseb- Koroško. Prevalje. Pristov je ustanovil svojo posojilnico, ki je samo nemško registrovana. JOdbor: pred- sednik Pristov, podpredsednik Fr, Lahounig, trgovec Teodor Filipovsky in Janež Močiunik. Kudimo se le, kako prideta gospod Lahounig in gospod Močiunik v. odbor. - Traberk. Za častnega občana je imenovala naša občina č. g, prošta Ostt* i2öpa. Cerkvene vesti. Župnijo Blače ob Žili je dobil častiti gospod Henrik Smažik, župnik' v Krnskejp gradu, na župnijo Kapla ob Dravi pa je prezentiran č. g. V. Limpl, župnik v Cajnčah. Deželni zbor je vsprejel predlog finančnega odseka o ljudski šoli. Zahtevajo šestletno ljudsko šolo, nato pa Štiriletni nadaljevalni pouk, Preustrojiti se mora učiteljišče, poslanec Stteinwender eelo zahteva, naj se premesti na deželo, da se učitelji lahko izvež-bajo o gospodarstvu. (Zahteva se več gospodarskega pouka na ljudskih šolah. Deželni zbor je torej sprejel ljudskošolski program koroških Slovencev, iz-vzemši seveda .pouka v slovenščini. Dolgo so potrebovali nemški nacionalci, da so uvideli, da smo imeli mi prav, ko smo to zahtevali. Kar so Grafenauer in njegovi slovenski < predniki povdarjal\ in zahtevali vsako leto v Šolski debati, to so še-le sedaj Nemci na Steinwenderjev predlog sklenili. Vsekako pa moramo reči, da jahajo za nami, mi pa smo bili že davno moderni ljudje tudi na ljudskošolskem polju. Naša izobraževalna društva prav pridno vršijo svojo nalogo. Vsako nedeljo se prirejajo na različnih krajih shodi. Nov narodni kolek. Narodna šola v St. Jakobu v Rožu, Einspieler, Obmejnim Slovencem, Sv. Viša-rje, razglednice na slovenskih koroških planinah, se naročajo r pri' Slovenski krščansko-socialni zvezi v Celovcu. (Včlanjena društva dobijo 40 odstotkov popusta. Celovec. Slovenske razglednice celovškega mesta in vžigalice Obmejnim Slovencem se dobijo v trafiki v Kosarnski ulici 7, v trafiki nasproti Mohorjevi tiskarni in v pisarni S. K. S, Z„ Pavličeva ulica 7, Celovec, t; it Celovec. Katehetsko društvo vabi na sestanek v četrtek dne 27, t. m. ob 2. uri popoldne pri „Benediktincih,“ Razgovor o novem učnem redu. Gospa Sveta. Poseben vlak romarjev iz Bleda, Ribnice, Bohinjske Bistrice in Bele In iz Gorij pod vodstvom vlč. gospodov župnikov (Janez in Valentin. Oblaka, Janeza Kramarja, Mat. Mraka in Jbneza' Langerholca je prišel dne 17. t, m. v Gospo Sveto. Oh Štirih zjutraj so se vrli slovenski romarji, 460 po številu, odpeljali iz Bleda in ob tpol sedmih so se že pomikali v lepem sprevodu proti lepi Marijini cerkvi, odkoder jih je med ubranim zvonenjem pozdravljal bučeči velikan (128 stotov), tembolj, ker je videl — prvi slovenski in sploh prvi romarski vlak. Romarji so sprejeli vsi svete zakramente, bili pri svetih mašah in pri pridigi, krasno, prepevali lepe Marijine pesmi in ob B10. uri dopoldne so lavretanske Utanije pojoč zapustili prijazno cerkev. Prav milo se nam je storilo, ko jih je železni konj odpeljal proti Celovcu. Tam so izstopili za dve uri. Potem so se odpeljali proti Beljaku k sv, Križu na Peravi, in ob šesti uri zvečer so končali na Bledu lepo in zanimivo romarsko potovanje. Sveče v Rožu. Katoliško slovensko izobraževalno društvo ,„Kočna“ v Svečah priredi v nedeljo dne 30, oktobra ob 3. uri popoldne pri „Adamu“ v Svečah svoj redni letni občni zbor s sledečim sporedom: 1, Predsednikovo poročilo. 2. Poročilo tajnika, ! blagajnika in knjižničarja. 3. Volitev novega odbora. Pobiranje udnine in vpisovanje novih članov. 5, Dva govora (gospod dr. Brejc iz Celovca in urednik „Mira“, gospod Fr, Ks, Smodej). 6. Igra: „(Tri sestre“, v treh dejanjih (nastopijo fantje in dekleta). 7, Slučajnosti in tamburanje tamburaŠkega zbora „Kočna“ v Svečah. Vstopnina za ude 30 v, za neude 40 vin. Povabljeni ste vsi prijatelji poštene in koristne zabave — Slovenke in Slovenci, Pridite v obilnem številu ! Preplačila v poravnavo stroškov za nove tamburaše, popravljanje itd. se prav hvaležno sprejemajo! — Odbor. Primorsko. Občni zbor S, K. S, Z. za Goriško. V četrtek dne 20, t. m, se je vršil v Gorici ob častni udeležbi občni zbor S, K, S. Z. za Goriško, fiz tajnikovega poročila posnamemo: 1 Zveza je imela (5000 članov, predavanj Je bilo 326, knjižnice štejejo 8000 knjig, orlovskih odsekov je 22, Bogomil 5, abstinenčna odseka 2, delavski 4. Med drugim se je sklenilo spremeniti pravila v toBko, da se raztegne društveni delokrog na celo Primorje. S tem se je zvršila fuzija S. K. S, Z. za Goriško in one za Tjrst. Nato je bil izvoljen naslednji odbor: dr. Brecelj, dr, Ličen, župnik Kokošar, dr, Kobal, fdr, Rakun, J, Kopač, dir, PavBn, Kremžar, Medvešček in gdčne: Abram, Makne in Pirjevec. Tržaško je zastopano v odboru p*. fospodih Čoku, Ferjančiču, Šumanu in gdč, Gustin. elimo bratski organizaciji na našem jugu mnog® vspehov. Le v sistematičnem del» ' vseh nas lahf® iščemo zasiguran obstoj svojemu narodu. Somišljeniki, po gostilnah, pri trgovcih in obrtnikih zahtevajte naš list. SMRT* Somišljeniki! Zahtevajte po gostilnah naš list! «QOOQC Restavracija XXXX3K Prodam glasovir ša celo dobro ohranjen, izdelan je bil 1. 1767 pri Nikolaju Müller v Celovcu. Cena 80 K. Jos. Gajšek, Poljčane. 161-2 arodni dom za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake dinge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah Jos. Kalab, tovarna za vage, I Brno, Milice MomsKb. 80 slovanska obrt. ijmmBHMil m iffliriTTii "n r~~ir~r „Glasbeno društvo“ v Mariboru priredi s pomožnim orkestrom, dne 6. novembra 1910 ob 8. uri zvečer, po popoldanski predstavi, v veliki dvorani Narodnega doma Priden mladenič, poštenih etarišev, ki je olikan in z dobrim šol. spričevali, želi vstopiti v slnžbo za strežaika ali pa slugo v kakem zavodu ali drugod. — Naslov pove upravništvo lista. 162 2 Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-saejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd. Pivo iz budjeviške češke pivovarne. Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljor Sobe za tujce. Za obilni obisk se priporoča 37 Lojxika Leon. :: :: :: pri pogrnjenih mizah. :: :: :: Obiskovalcem z mesta in dežele se nudi s tem izredni užitek. 163 Dva učenca iz dobre hiše sprejme v uk krojaški mojster Maks Zabukošek v Celju, Krožna cesta. Prednost imajo tisti, ki so se že nekaj časa učili krojaške obrti. 2lradne = = zaoithe Nihče več ne godrn A Čez slabosti in težave, wem©@ ■H v vsakovrstnih izpeljavah, trake z napisi, in sveče za pogrebe priporočaš Goričar & Leskovšek, Celje trgovina s pisarniškimi potrebščinami itd. Ha dfhelč in drobno! 2*20 Ha debešo in drobno! priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. iz kavčuka se dobijo v tis karni sv. Cirila v Mariboru Tovarna za peči H. KOLO Weis, Gornjo Avstrijsko Slovenska trgovina spozna, K drži želodce zdrave! Najboljše krepčilo žeiodca, r samo Glavni trg štev. 9 priporoča p. n. občinstvu svoje veliko zalogo syakovrsmega najnovejšega in nsjmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn. z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami----- potrebno v vsaki skrbni biši! izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koioseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. liter K 2’40. . „ *80. FLORIAN“, Ljubljana. Ljudska kakovost Kabinetna kakovost Naslov za naročila Postrežba točna in stroga solidna Edina staj* narodna steklarska trgovina na debelo in na drobno Frane Strupi s Celje iraški cesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ©gledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe» f*f»owsetie vseh steklarskih do! pri cerkvah in priv. stavbah» ^*#***«* *-**•* ^gsj^olidisejša in točna poatrežfesi» ifv Maribor Tegethofova cesta 39 peni kolodvorom,priporoča svojo bogato zalogo zlat-sine, srebrnine, or i. t. d . po najnižji ceni. amnfrttlA 8 sl°Tenskimi ploščami, čistim in tMllUlUIlt; jasnim glasom iz najboljših tovarn. Priznano najboljše* igle za gramofone. Popravila se točno in hitro izvršujejo. Stavbeni jln umetni ključavničar, oblast, koncesionirani vodovodni inštalater hran Rebek, C?ü® Poljska ulica št. 14. pr iporočujemo priznano najboljši pridatek za kavo „ZAGREB bKl pravi FRANCK“ s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek. 52 Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in za- sebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tu- di vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., štedilna ognjišča vseh’ sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde^ tujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brucken- >am ne more ako pišete takoj po nove vzorce od ženskega ah moškega blaga, katere razpošilja proti vrnitvi franko narodna veletrgovska hiša wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popra- vilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvrSujem ista točno in solidno, vse zmernih cenah, 7j*lcinik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“. Odgovorni urednik: Fran Rakovič. Tisk tiekarne er. Cirila r Maribora.