let<> 1890.
259
Državni zakonik
^aljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXTI. — Izdan in razposlan dne 27. junija 1890.
115.
Ukaz v Pora kanje
poljedelskega ministerstva zoran z ministerstvom za no-stvarl z dne 14. junija
1890.1.
HOormovanji c. k. gozdnih in rudniških uradnikov.
nija 1890 °ds*'av* Najvišega pooblastila z dné 3. ju-^'nistg ' se z ozirom na §. 10. v ukazu vsega žt- l7(i'fVa Z dné 20- oktobra 1889. 1. (Drž. zak. tih Ur \ ° oniformovanji c. k. gozdnih in rudniš-razvelju,|n k°V '^az.uje naslednje, ob enem pa se JaJ° vsi sedaj o tem obstoječi predpisi.
Taisti sestoji iz ploče, rokovišča in toka (nožnice).
Jekléna ploča (klinja) je ravna, 63 centimetrov dolga, pri rokovišči 3 centimetre široka, od osti v dolgosti 25 centimetrov dvorezna, od tod počenši notri do 2-5 centimetra nad ročajem enorezna in na obéh stranéh proti hrbtu bokasto brušena.
Največa debelina hrbtova je 0'7 centimetra.
Rokovišče (držalo), ki je dolgo 14 centimetrov, sestoji iz slonokoščenega, na obéh stranéh s tremi pozlačenimi zakövcami pritrjenega ročaja, iz litega in graviranega ročajnika in paličnika z obodom navzgor do gorenjega ročajevega konca, potém iz branika v školjki, katera je okrašena s cesarskim orlom, ki narejen v vzvišanem delu in obdan z listnatimi vejicami nosi začetnice imena Njegovega c. in k. apostolskega Veličanstva.
Gozdni uradniki.
§• i.
dr^vtip dn' l,radniki, to je gozdnotehnični urad 8°žd''ot,if<Zdne uPrav« in politične uprave, všt ?°rajo ,|ni<Tne U,’udnike poljedelskega ministers oktot 11 1 ukazom vsega ministerstva z 'j"	1- (Drž. zak. št. 176.) predpis
'■ a s témi-le izpreménami :
‘■*88.16.
in 17.
^Qrec j ^bansko (pobočno) orožje je lovski
(Slo
' °’ C, (I).
‘’““««h.)
Po obmérah in obliki ploče iz mehkega lesâ narejeni in na vnanji strani s črno lakiranim konjskim usnijem prevlečeni tok je opravljen zgoraj z ustnikom, kateri ima v oprijemanje pripasača ôèpek v obliki želoda, na pol z listom pokritega, spodaj pa je opravljen z nakončnikom. Ustnik in nakončnik sta okrašena z lovskimi znaki. Vsa oprava je od pozlačene cizelovane kovine.
Lovski nož se nosi na zlatem, sè zelenim usnijem podvlečenem pripasači natikalci, in sicer v službi pod suknjo, o gali pa nad suknjo.
Pripasač sestoji iz opaska in iz pesta. Opasek je vravnan takö, da se more po telesni debelosti
58
Vzorec 2. in 3.
Vzorec 4.
razširjati ali zoževati, ter ima iz pozlačene kovine pripasačevo zapono, ki se pritrjuje spredaj.
Pesto sestoji iz sprednjega in zadnjega déla, katera sta na straneh združena sè sabo, spodaj in zgoraj pa odprta.
Sprednji dél je širši od zadnjega in od zgoraj doli do srede obödoma izrezan ; v obodu je s čepkom pritrjen tok.
Zadnji dél ima podobo vilic z dvema navzgor molečima, 8‘5 centimetrov dolgima rogljema, katera sta na zgorenjem konci po oblem obodci sklopljena vsak z obodčevim kosom, dolgim po 10 centimetrov, ter so trdno prišita na levem delu opaska 25 centimetrov pred njega koncem in G'5 centimetrov vsaksebe.
2.	K §. 18.
Uniforemski plašč je iz temnorjavega sukna in tako dolg, da je telö pokrito do 15 centimetrov iznad gležnjev (šišek); plaščeva petlja (zanika) je iz temnorjave ovčje volne. V ostalem je plašč tako napravljen, kakor tisti, ki je predpisan v §. 18. omenjenega ukaza vsega ministerstva.
II. Rudniški uradniki.
§• 2.
Rudniški uradniki, to je montanistični uradniki, nastavljeni v poljedelskem ministerstvu in pri rudniških oblastvih, rudniških akademijah in rudniških uradih države in grško-vzhodnega verskega zalöga, morajo nositi v naslednjem popisano uniformo.
A. Pražnja uniforma.
1. Rudniška suknja.
Rudniška suknja [vzorec 2., 3. a) in 6)] je od črnega sukna priležno ukrojena, sè stoječim vratnikom in z rokavovimi vzleki iz temnorjavega žameta.
Stoječi vratnik bodi enakomerno 4 centimetre visok, rokavovi vzleki pa enakomerno 7 centimetrov.
Konca stoječega vratnika sta po poprečnici 13 centimetra zmerno zaokrožena.
Život rudniške suknje seza doli do kolkov in se zapenja z vrsto 9 pozlačenih gumbov (vzorec 4.), na katerih je pritisnjen (nakiit) c. k. dvoglavi orel.
Skrica, na svojih sprednjih delih v poprečnici 5-2 centimetrov zaokrožena, sta po velikosti osebe 26 do 32 centimetrov dolga in le malo gubasta. V vsaki izmed škricovih gub zadaj sta nameščena navpično krojena žepa, katera krijeta trivoglati, s tremi pozlačenimi gumbi obšiti lestvici.
Prav na ramenih od vratnika do svitkov n*-ramnikov so 33 milimetrov dolge proge od črnega žameta, ki so položene v 9 milimetrov široke gube> katere enakomérno segajo druga nad drugo od zg°' raj nizdoli ter so pritrjene na suknji.
Tudi oba svitka naramnika sta od črnega žameta, imata v premeru, kjer sta najdebelej^*1 20 milimetrov, segata pa od enega stranskega š>va rokavov do drugega in se zožujeta v osttne pr0 obema stranskima šivoma.
Na vsaki vnanji strani nadlehtti sta dva, od njega do sprédnjega rokavovega šiva segajoča, nek° liko vatovana nabuška drug nad drugim, katera st* narejena po navpičnih, od zadaj naprej se gubah, vidno širokih 13 milimetrov, svitka naramnika do 40 milimetrov nad lehtoU1-kjer jih omejuje črnozlata vrvica (kakor na unif°re® skih kapah); enaka vrvica loči vsaksebe tudi enako velika nabuška.
presegajo1-in segata o«
Rokava sta za pestjo odprta in opr»v'lien z malim orlastim gumbom.
Podlaka je črna in ob vseh robéh ima obrob6 (passepoil) iz temnorjavega sukna.
Uradniki V., VI., VII. in VIII. činovnega ^ reda nosijo na vratniku in vzlekih zlate 0	.
(pasce) enakega vzorca, todà različne širokos > sicer iznaša ta širokost v V. činovnem razre y,-vratnik 33 milimetrov (vzorec 6.), za vzlek< p 53 milimetrov (vzorec 7.), v VI.. VII. in Vlil- ^ redu za vratnik in za vzleke enakomerno 33 m metrov.
Čin se oznamenuje z rožicami, merečimi
méru 1'7 centimetra (vzorec 8.), katere so
ter se

v srebru ali so pa od stisnjenega srebra, meščajo na sprednjih delih vratnika:	sjCo,
Činovni razred V., VIII. in XI. nosi po eno '°'^ činovna razreda VII. in X. nosita P° rožici,
činovna razreda VI in IX. pa po tri r0^,c
2. Pražnje hlače
, .ska siW“'
so od enakega črnega sukna kakor rudniss brez obrobca, spredaj z razporo, spodaj ^ gep, s podvezama in imajo na obeh stranéh P° ki se zapenja.	so
V V., VI., VII. in VIII činovnem	&
na obeli vnanjih stranskih šivih opravijo1® ^ejji* timi pasci, ih sicer v V. činovnem razredu z po 26 milimetrov dolgima zlatima pascem®' gt#1 sta ločena s 3 milimetre dolgo, temnorjav0	\i
vovo progo, v VI., VII. in VIII. činovnem	^
pa sč samb čnim, 26 milimetrov široki1® pascem (vzorec 10.).
“teci!
3.	Rudarski klobuk
Je od strižene črne klobučine ali okorelega črnega sukna, 14 centimetrov visok, ter zgoraj in spodaj eQako širok (vzorec 1 1. a, b).
Spredaj na zgorenjem robu rudarskega klo-uka je roža iz zlatega bilijona s črnožametovim 0srednjim ščitom, na katerem je cesarski dvoglavi 0fel v zlatu vezen (po načinu in v velikosti klobučjih rož v °beh kotéh na uniforemskih klobukih civilnih Uradnikov).
Pod rožo nekako sredi klobuka je nameščeno areberno rudarsko znamenje (betèc in železo, s tra-°ni vezana), nad njimi cesarska krona iz pozlačene 0vme, pod njim pa hrastove in lovorove vejice tudi lz pozlačene kovine.
rožo je nameščen 15 centimetrov visok, čop iz petelinjih peres, kateri pa je spo-vencem iz nojevih peres.
Nad ^'n> stoječ ’kj zajet z
5. Rudarski meč
ima ravno, dvorézno pločo (klinjo), široko pri ročaji 25 milimetrov in dolgo 55 do 65 centimetrov; črni, s pozlačeno žico oviti ročaj (vzorec 15., 16., 17.) Vzorec 15., ima gumb in obod. potem med prestrežnikoma bra- **’■> nik, v katerem je pod krono in nad rudarskim znamenjem v lovorovem in hrastovem venci nameščen cesarski orel; gumb, obod, prestreznika in branik so iz pozlačene kovine. Ves ročaj od osti gumba do pločeje 15 centimetrov dolg.
Tok je lesen in prevlečen s črnim usnijem;
14 centimetrov dolgi črevelj (vzorec 18.) je iz po- Vzorec 18. zlačene, okrašene kovine, ustnik tokov pa je prevlečen z gladko, pozlačeno kovino.
Rudarski meč se nosi v zlatem pripasači na-tikalci (vzorec 13.), kateri se pritrdi znotraj na pri- Vzorec 13. pasači rudarskega usnija z dvema gumboma.
Vodoravno okrog zgorenjega robu rudarskega °buka nosijo uradniki IX., X. in XI. činovnega j?zi'eda zlat, 4 centimetre širok pasec, uradniki VI., *■ m VIII. činovnega razreda zlat, 4-6 centimetre lr°k pasec z eno črno progo vmes, uradniki V, či-Uovnega razreda pa zlat, 6 6 centimetre širok pasec 2 dvema črnima progama vmes. Zlati pasci so gledé narisa popolnoma enaki tistim, ki so predpisani za ‘udarsko suknjo in pražnje hlače uradnikom od činovnega razreda navzgor.
4.	Rudarsko usnij e
Prožno rezano iz črnega vrapavega usnija (ne zameta ali sukna) ; spredaj vidna, skoraj pravo-na ogla sta drug od drugega 10 centimetrov, od * ‘pasačapa 8centimetrov narazen; zadaj sega usnije b!.,i3 jo* ,;rez škrice rudarske suknje in sicer do razdalje do 21 centimetrov od kolena (vzorec 12., 13.).
, Rudarsko usnije ima črno podlako ter je ob rj*jih obrobljeno sè 7 milimetrov širokim, črnim, svuenim trakom.
Kc I
6. Rudarska palica
sestoji iz bradlja in toporišča (vzorec 19. a in b).
Bradelj (vzorec 20 a in b) je narejen po pride-janem narisu iz pozlačene kovine in méri 11 centimetrov v vodoravni dolžini.
Toporišče je palica iz črnega, poliranega lesti, 75 do 95 centimetrov dolga; njen prerez méri ob bradlji 24-20 milimetrov, na osti pa 15’ 15 milimetrov. Obe daljši ploskvi postranici sta zaokroženi, zadnja postranica ima v daljavi 17 centimetrov od bradlja odstavek 4 milimetrov; na sprednji postranici se more vrezati meterska méra.
Pêta je 4 milimetra dolga, iz pozlačene gladke kovine, iz katere na najspodnjejšem konci nekoliko moli jeklen okov.
Rudarska palica se nosi s pražnjo uniformo vselej ; more se pa nositi tudi sè službeno uniformo.
7. Zavratnica,
Vzorec 19. Vzorec 20.
Rudarsko usnije je pritrjeno na pripasači od y	J* fčega safijanovega usnija, kateri je obšit sè
ly atl». 26 milimetrov širokim pascem in spredaj enjen s pozlačeno zamko iz kovine (vzorec 14.), 1 zamki je nameščeno rudarsko znamenje pod
arsko krono v venci iz hrastovih in lovorovih
VeJic.
iz črne gladke svilfne, opravljena je z belo vratno progo, katera je narejena po vloženi, črez gorenji rob zavratnice moleči, 3 milimetre debeli krožni vrvici.
8. Rokavice
dva
skeg
Znotraj na pripasači sta nad levim kolkom gumba, na katera se pritijuje natikalec rudar-a meča.
heno
°zir0i
Rudarsko usnije se nosi s pražnjo in služ-uniformo vselej, in sicer nad rudarsko suknjo, na nad rudarsko haljo.
so iz belega pralnega usnija.
9. Uniforemski plašč
(vzorec 21., 22.) je iz temnorjavega sukna in tako Vzorec21., 22. dolg, da njegov spodnji rob sega do 16 centimetrov
58*
iznad gležnjev (šišek); spredaj ima v dveh vrstah po 6 velikih, pozlačenih orlastih gumbov.
Vratnik je iz črnega žameta ter se lahko pri-vihne in zavihne; podlako ima iz enakega sukna, kakor plašč, ter je na obeh oglih zaokrožen.
Na vnanji strani zavihanega dela vratni-kovega je na sprednjem robu v sredi nameščen po én našev (paroli) iz temnorjavega žameta z malim, pozlačenim orlastim gumbom na zgorenjem konci tega našva.
Spredaj na nastavnem šivu vratnikovem je nameščena plaščeva zamka (petlja) iz temnosive ovčje volne, in sicer je na desni klinček, na levi pa zadrga; nastavna konca sta pokrita vsak z eno rožico, narejeno iz enake tvarine.
V	kolkovi višini se zadaj nahaja opravljena 6 centimetrov široka in 37 centimetrov dolga skoba, opravljena z 2 velikima, pozlačenima orlastima gum-
Vzorec 23. borna in 2 gumbnicama (vzorec 23.).
V	višini skobe spojnice je zunaj na obeli straneh nameščen žep, pokrit z oslecem in na levi prsni strani znotraj odprt.
Unitoremski plašč se črez uniforemsko suknjo (v pražnji in službeni uniformi) nosi o mrzlem in neugodnem vremenu in pa na potovanji.
B. Službena uniforma.
10.	Rudarska halja
je v obliki in kroji enaka oblačilu, katero se nosi pod imenom „rudarske srajce“, to je namreč na prsih priležna, zadaj pa gubasta bluza iz črnega sukna, katera se spredaj zapenja z vrsto 9 malih, Vzorec 5. pozlačenih orlastih gumbov (vzorec 5.), zadaj pa se ji gube vrejajo z vezjö, nameščeno od znotraj Vzorec 24., nad kolkom (vzorec 24., 25., 26.).
25., 26.
Stoječi vratnik je 35 milimetrov visok, roka-vova vzleka pa sta 60 milimetrov široka, oba od črnega žameta ; od stoječega vratnika pada pelerinski vratnik iz črnega sukna še nekoliko doli črez ramena. Ta vratnik je na obéli sprednjih konceh 17 centimetrov, zadaj na sredi 18 centimetrov širok, na spodnjem robu jako zrnérno izrezan in na sredi hrbta pritrjen.
Na vsakem rokavu je nameščena v sredi med ramenom in lehtoin 12 centimetrov dolga in 35 centimetrov široka poprečna proga od črnega žameta, katera je ob spodnjem robu na obéli kon-céh zaokrožena in obšita s črnimi, 5 milimetrov širokimi pasci vezenci. Od teh žametovih prog visé nizdolu 8 centimetrov dolgi, črni, sukani prami od
svile; navzgor pa se dvigata prav pod pelerinski vratnik dva črna žametova trakova, 5 centimetrov narazen, 1 centimeter široka in na sredi obšita s pasci vezenci; med temi žametovimi trakovi j® nameščen grbovni ščit od črnega žameta, na katerem je v zlatu vezeno rudarsko znamenje.
Na vsakem rokavovem vzleku gré 3 centimetra široka, 8 centimetrov dolga proga od črnega žameta na kvišku; na njo je prišito 5 malih, pozlačenih ^5, orlastih gumbov (vzorec 5.).
Na vsakem prsnem delu je nameščen trirogljat,
2 do 3 centimetre širok, 14 centimetrov dolg za-klopec od črnega žameta z roglji navzgor v méri od ramena do najspodnjejšega gumba rudarske halje, ter ima 5 malih pozlačenih orlastih gumbov.
Pod vsakim takim zaklopcem je od znotraj prsen žep z vodoravno poro.
Na sprednjih koncéh stoječega vratnika sta 8'5 centimetrov dolga našva (paroli) od temnorjavega žameta; rudniški uradniki od Vlil. činov-uega razreda navzgor nosijo na teh našvih 5 centimetrov dolge zlate pasce, kateri so 33 milimetrov široki.
Čin se zaznamuje z rožicami, katere so vezene v srebru ali pa so iz stisnjenega srebra, in sicer nosijo uradniki V. činovnega razreda eno rožico ^9. ,t s premérom 2-5 centimetra (vzorec 9.), uradniki VIII. in XI. razreda eno rožico s premérom 1-7 centimetra, uradniki VII. in X. razreda dvé taki rožici, uradniki VI. in IX. razreda pa tri take rožice.
Po leti se smejo nositi rudarske halje iz lehkih, črnih, suknu podobnih tvarin, toda samo tako napravljene, kakor je zgoraj predpisano.
11.	Hlače
so za vse činovne razrede rudniških uradnikov enake, iz novosivega sukna, spredaj z razporo, spodaj zaprte, in imajo na obéh stranéh po en žep, ki se zapénja.
Po leti se smejo nositi hlače iz lahke drapo-bojne tvarfue, belih hlač nositi pa ni dopuščeno.
12.	Službena kapa
je iz črnega sukna, v ostalem pa enaka službeni
kapi, predpisani za službeno uniformo c. k. državnih	jj,
uradnikov (vzorec 27., 28.).	Vzor®0
C. k. rudniškim uradnikom se dovoljuje, da namesto tč kape nosijo obče rabljeno jamniško ^ kapo (vzorec 29., 30.) iz črne klobučlne sè zlato- Vz°reC vezenim rudarskim znamenjem na desni strani, spredaj pa z orlasto rožico sè zamko in malim orlastim gumbom.
13.	Životnik (telovnik, vésta)
Je od enakega črnega sukna, kakor rudarska halja, s hrbtnim delom iz črnega kanevasa; spredaj od vratu doli je proti prsom izkrojen 10 centimetrov globoko, er se zapenja sè sedmémi, na sprednjem robu desnega prsnega dela nameščenimi, malimi, pozlačenimi orlastimi gumbi.
Oba prsna dela sta na sprednjem, dolenjem °ghi na pošev prestrižena ter imata na vnanji strani P° en vodoraven žep, čegar ustje je opremljeno sè sukneno lestvico, široko 2 centimetra.
Hrbtni del je na sredi 7 centimetrov dolgo razklan in ima pasno spono in zaponec (kopčo).
Po leti se smejo nositi beli telovniki gori povedanega kroja, opremljeni s predpisanimi orlastimi gumbi.
14.	Rudarski meč
Se nosi v službi pri vseh uradnih opravilih, kjer se Po naravi opravila ali kraja ne zadeva.
15.	Za uniforemsko zavratnico
Se nosijo črne, svilene ali atlasove voze v obliki Pohje, široke 2 do 3 centimetre.
16.	Gledé rudarskega usnija in rokovic veljajo predpisi, podani pod št. 4. in 8.
17.	Z uniformo je nositi samo in edino belo perilo.
§• 3.
V	§. 32. ukaza vsega ministerstva z dné 20. oktobra 1889. 1. ^Drž. zak. št. 176.) za prvi žalovalni razred predpisana žalovalna znamenja naj za gozdne uradnike poleg tenčice, ovite okrog srednjega levega nadlehta v širjavi 8 centimetrov, in poleg tenčične povlake črez klobukovo petljo obsegajo tenčično povlako črez rokovišče lovskega noža, pri rudniških uradnikih pa poleg ravnokar omenjene tenčice okrog nadlehtu tudi tenčično povlako črez rudarsko, na rudarskem klobuku nameščeno znamenje s cesarsko krono ter hrastovimi in lovorovimi vejicami vréd in pa črez rokovišče rudarskega meča.
§■ 4.
V	ostalem naj tudi za gozdne in rudniške uradnike veljajo določila v ukazu vsega ministerstva z dné 20. oktobra 1889. 1. (Drž. zak. št. 176.).
Falkenhaju s. i.





Vzorec 1. c.







Vzorec 1. d.
Vzorec 2. (Od spredaj.)
Vzorec 8. a.
(Od zadaj.)






Pr ■

i
• i'
pr ■ .





r*'. ‘	‘
mf. .•
fe-
m ■
r.,;' '










■
.





Vzorec 3. b.
(Od strani.)
Vzorec 4.
Vzorec 8.
Vzorec 9.


?K	■. va:
.**	»	•*	*m.vv*7 ■\*'rV-"‘	•
u , - —V—Ä>. —». .	-
V.'
V «
Vzorec 10.
Vzorec 11. a.
(Od spredaj.)
Vzorec 11. b.
(Od strani.)

Vzorec 12.

Vzorec 15.	Vzorec H>.

Vzorec 20. ft.
Vzorec 21.	Vzorec 22.
[(Od spredaj.)	(Od zadaj.)
Vzorec 23.




■

				
				
		■		
*				
				
				
			■	
				*
		•		
				
				
				
				
























1 w






- r











Vzorec 24.	Vzorec 25.
(Od spredaj.)	(Od zadaj.)
Vzorec 26. (Od strani.)



Vzorec 27.
(Od spredaj,)
Vzorec 28.
(Od strani.)
Vzorec 29.
(Od spredaj.)
Vzorec 30.
(Od strani.)