FoStntnn plačana v gotovini Leto LXXI., ŠL 285 a Ljubljana, torek 20. decembra 1938 Cena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne izvzemSi nedelje ln praznike. — InseratJ do 80 petlt vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2 50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji InseratJ petlt vrsta DId 4.—. Popust po dogovoru, tnseratnl davek posebej. — >SlovensW Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Vi UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva olica štev. 6 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, «1-25 to 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg tt. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica ▼ Ljubljani it. 10.351 Chamfterlain zagovarja svojo politiko s „ Izbirati sem moral med vojno in urom V spodnji zbornici je angleški premijer odločno branil svojo politiko in naglasi!, da ne misli zapustiti sedanjih smernic in načel — V Rimu ne bo sklenil nikakega novega sporazuma, marveč bo samo izmenjal misli o perečih problemih IONDON. 20. dec. br. Pred odhodom na božične počitnice se je razvila vče-rai v spodnji zbornici zanimiva zunanjepolitična debata, ki so jo izzvala razna vprašanja opozicijskih in vladnih poslancev ministrskemu predsedniku glede raznih perečih mednarodnih vprašanj. Odgovarjajoč na postavljena vprašanja, je ministrski predsednik Cham-berlain predvsem odločno zanikal v gotovem tujem tisku razširjene vesti, Češ da namerava ob priliki svojega skorajšnjega obiska v Rimu ponuditi Italiji angleško Somalijo. Nagfasil je, da so te vesti popolnoma izmišljene in razširjene v očividnem namenu, da povzročijo zmedo v javnosti. Nihče v Angliji ne misli na to, da bi komurkoli odstopil le eno samo ped angleške posesti. Nato se je Chamberlain dotaknil tudi vprašanja, ali bo angleška vlada dala kitajski vladi posojilo, kakor je to storila ameriška vlada. Izjavil je, da bi angleška vlada v načelu to prav rada storila, če bi tako posojilo lahko olajšalo izvoz nekaterih angleških proizvodov na Kitajsko. To vprašanje se bo začelo urejevati tedaj, ko bo sprejet zakonski načrt o financiranju angleškega izvoza. Na vprašanje, ali je nemška vlada odgovorila na angleški korak v zvezi s položajem v Klajpedi, je državni podtajnik Buttler izjavil, da je nemška vlada izjavila angleškemu odpravniku poslov v Berlinu, da si pridržuje pravico o tem pozneje odgovoriti. Na vprašanje o položaju v Španiji je odgovoril državni podtajnik zunanjega ministrstva Buttler. da se bo angleška vlada strogo držala načela o enakem postopanju z obema strankama in da bo zastavila ves svoj vpliv za to, da bi prišlo do premirja v Španiji in da bi se tam končala ta krvava borba. Chamberlain je s svoje strani dodal, da ne more ničesar dostaviti, vendar pa se bo o tem najbrž govorilo na sestanku v Rimu. Angleška politika ne bo odstopila od načel, ki jih je dosedaj branila. Naša želja je vedno bila, da si naj Španski narod sam uredi svoje spore. Zato me globoko žali vsako sumniče-njet ki bi se širilo v tej državi, češ, da misliva zunanji minister in jaz izdati našo stvar ali pa opustiti kakšno življenjsko načelo in to v korist državi, ki je naša prijateljica ali pa sovražnica. (Splošno odobravanje). Prehajajoč na skorajšnji obisk v Rimu je Chamberlain izjavil: Ne bomo Sii v Rim z nikakim določenim programom in tam tudi ne bomo iskali kakšnega posebnega sporazuma. Potujemo v Rim, ker hočemo izmenjati misli o vseh vprašanjih, ki so skupna. Odhajamo na to pot z velikimi željami, da bi zboljšali naše od noša je in to z vzajemnim razumevanjem ter da tako z osebnimi stiki utrdimo medsebojno zaupanje, ki naj v teh okoliščinah koristi splošni ustalitvi v Evropi, posebno pa med državami okoli Sredozemskega morja. Chamberlain je nato govoril o Nemčiji in rekel, da bi želel, da bi se od" nošaji med Anglijo in Nemčijo uredili. Sicer pa je to že stalno poudarjal. V povojnem času smo prišli do sklepa, da se proti Nemcem ni postopalo zmeraj modro in velikodušno. Toda oočasi smo mi spoznali njihove velike čednosti in smo zelo želeli, da bi lahko z njimi sodelovali pri obnovi evropske civilizacije. Pri nas ni nikake maščevalnosti, pa tudi ni nobenih želja, ki bi hotele preprečiti njihov razvoj. Obratno, mi iskreno želimo, da dokler bo mogoče privedemo ta močan in krepik narod k sodelovanju za splošno dobro, kajti ne bo miru in napredka v Evropi, dokler ne bo sodelovanja pri stvareh, ki vrednotijo življenje in ki dajejo življenju vrednost. Lahko v vsaki izjavi, ki sem jo podal v spodnji zbornici ali pa v vsaki formalni izjavi o vladni politiki potrdim, da vsi v tej državi resno in stalno želijo, da bi narodi Velike Britanije in Nemčije skupno z ostalimi činitelji evropske politike sodelovali za odstranitev v^ne n**- | varnosti. Prepričan sem. da in tudi v imenu mnogih drugih držav na i svetu, če upam, da bomo s svojim de-'om lahko odstranili misel na to veliko nevarnost. Toda s tem, da izrekamo to svojo željo, še nismo storili vsega, kajti za sporazum sta potrebna dva. ka-kakor sta tudi za vojno potrebna dva. Pričakujem, da bod® tisti, ki govore v imenu nemškega naroda, jasno pokazali, da žele pomagati pri utrditvi miru, ki bo zanje prav tako koristen, kakor za vse druge. Prav čudno se mi zdi, zakaj nam po Monakovu očitajo, da se oborožujemo. Čudno se nam zdi, zakaj se toliko govori o dejstvih, ki so celemu svetu znana. Vsak čas smo pripravljeni raz' govarjati se o omejitvi oboroževanja, vendar pa tako, da bodo vsi doprinesu* svoj del, vpoštevajoč pri tem svojo lastno varnost. Dokler pa se drugi ne bodo nehali oboroževati podnevi in ponoči, tako dolgo tudi mi ne smemo držati križem rok dasi je razum najboljše orožje na svetu, s katerim se lahko vodi borba in dasi nima malo izgleda na uspeh trditev, da je sila najvišje orožje. Zato bi bilo žalostno, če ne bi pravilno razumeli naše ljubezni do miru in če bi naše razpoloženje za kompromis tolmačili kot slabost. Nato je Chamberlain govoril o položaju na Daljnem vzhodu in rekel, da v ozračju sile, ki se tam uveljavlja, v Evropi nikdo ne more pričakovat: od angleške vlade ali pa tudi od katerekoli druge vlade, da bi ugodila zahtevam, ki se ji postavljajo v takih okoliščinah. Lahko pa verjamete, da bomo storili vse, kar je možno, da ne bo nobena zahteva pozabljena in nobena korist oškodovana. Chamberlain je zaključil svoj govor s poudarkom da je biJa angleška zu nanja politika v zadnjih 18 mesecih popolnoma pravTna. Če bi moral on še enkrat preživeti vseh teh 18 mesecev, tedaj ne bi tudi niti za vejico spremenil svoje politike. Ali bo ta politika dosegla cilje, ki smo si jih zastavili, to se bo šele videlo, ker to ni odvisno samo od nas. Pa še celo tedaj, če bi ta politika morala propasti, bom vendarle zmerom trdil, da druge izbire ni bilo.^ Odločiti smo se morali ali za to politiko ali pa za vojno. Toda te odgovornosti si jaz ne bi nikdar hotel nakopati na glavo, razen v primeru, da bi me k temu prisilila blaznost drugih. Zbornica je sprejela izjavo ministrskega predsednika z dolgotrajnim odobravanjem je ftoleno napadel totalitarne režime, m je trdil, da ima Chamberiainovo popuščanje za posledico vedno nove zahteve na drugi strani. Lloyd George tudi ni pri zanesel predsedniku F*rancoske vlade Daladieru . češ da. je sam kriv, da so se pojavile zahteve po ozemlju, ki pripada Franciji V imenu delavske opozicije je govoril poslanec Cox, ki je tudi kritiziral vladno zunanjo politiko, nakar je govoril Cr«rabo me, bivši podtajnik v zunanjem ministrstvu. Med drugimi je izjavil, da nekateri narodi na svetu mislijo, da jim je cel svet dal pooblastila To dejstvo lahko povzroča zaskrbljenost, ki je itak že velika 9 mednarodnih odnosa jih. Razpravo je zaključil *»lr John Simon, ki je v imenu vlade odgovoril na nekatera vprašanja. Poudaril je, da je Chamberlain vztrajal pri svoji borbi za mir tudi tedaj, ko so že vsi drugi obupa vali. Splošna sodba vsega sveta je, da je Chamberlain v Monakovu rešil svet pred veliko ne- srečo. O italijanrfdh prostovoljcih v Španiji je sir John Simon rekel, da ni niti pl-čice resnice v vsem tistem, kar se govori, čaš da je Italija svojih 10.000 prostovoljcev, ki jih je umaknila iz Španije, nadomestila z drugimi prostovoljci. Izmenjanih je res bilo samo nekaj tehnikov in to v taki meri. da ne morejo trditi, da bi bila Italija prekršila svojo besedo, ali pa da celo poćilja nove italijanske čete v Španijo Odklonjena nezaupnica vladi V poznih večernih urah je bila debata zaključena in je zbornica prešla na glasovanje o predlogu delavske opozicije, naj se vladi za njeno politiko izreče nezaupnica. Za predlog je glasovalo 143 po»lanceV, proti pa 340. tako da je bila nezaupnica odklonjena z veliko večin«. Pred spremembami v vladi V poučenih krogih zatrjujejo, da bo vlada med prazniki preosnovana Neville Chamberlain angleški ministrski predsednik, ki je nm snočnji seji spodnje zbornice obširno pojasnjeval in utemeljeval svojo politiko. Zbornica mu je Izrazila zaupanje London, 20. dec. AA. Reuter. Sinoćnji Chamberlainov govor v spodnji zbornici jc bi! med vladnimi pristaši v glavnem ugod no sprejet. Poudarjajo, da je Chamberlain govoril odločno, istočasno pa rudi pomir ijivo. Istočasno poudarjajo isti krogi, da mora vlada pospešiti oboroževanje. Neka i vladnih pristašev, ki pa ne spadajo v kros okoli Churchilla, je nezadovoljnih s tem. da se oboroževanje razvija v tej smer Po udarjajo namreč, da bi »e lahko glede obo rože van ja mnogo več doseglo, če bi se to delo koordiniralo kar b* bil n. pr moral opraviti sir Thomas, Inskip V zvezi s tem se je snoo izvedelo,, da ^ta v preteklem tednu dva mlajša čiana vlade in sicer ministe? za prekomorsko trgovino Hudson in lord Dufenn, podtajnik v kolonialnem ministrstvu, opo/orila za sebno predsednika vlade Chamberlaina. da ni vse v redu glede koordinacije pospeše- nega oboroževanja in da to mnenje deli tudi mnogo vladnih pristašev. Seveda pri tem ni bilo govora o kaki ostavki teh dveh članov vlade. Hotela sta samo v nekaterih vprašanjih opozoriti predsednika vlade na nekatere okoliščine Njun obisk pri predsedniku vlade je bil čisto prijateljski in je rudi dosegel svoj cilj. Ob tej priliki pa so se vendarle raznesle vesti o tem. da misli nekaj ministrov odstopiti. Toda noben minister ni prijavil svojega odstopa. Govorilo se je namreč, da je bi' z onima dvema članoma vlade pri Chamberiainu rudi vojni minister Hoare Bcli?ha. kar pa ni resnično. Zato so trdili, da bo tudi Hoare Belisha odstopil. Toda rudi to ni resnično Ni pa izključeno, da bo če/ božič prišlo do sprememb v vladi Cesto poudarjajo, da bo sir Thoma* In^kip imenovan za lor da kanclerja v gornii zbornici. Debata V debati je voditelj liberalne opozicije sir Archihald Stnciair« v svojem govoru izjavil, da je opuščanje politike Društva narodov privedlo svet na rob vojne. Sin-claire ni istega mnenja kot Chamberlain češ da njegova politika odstranjuje vojne nevarnosti, kajti te nevarnosti so zmeraj večje. Tudi on je za sodelovanje z nemškim narodom, toda pod gotovimi pogoji. Opozarja vlado, da naj steri vse da bi prišlo v Španiji do premirja vsaj čez božične praznike in novo leto. Vlada naj tudi pospeši oboroževanje. Nato je še govoril v imenu cipozicije liberalcev Uoyđ George, ki je v glavnem zelo ostro kritiziral tako zvano Chamberiainovo monakovsko politiko. Llovd George Nova konferenca štirih velesil Sestala naj bi se takoj po rimskem obisku Chamberlaina in razpravljala o novih Hitlerjevih predlogih LONDON, 20 decembra. Iz zelo rne=-ljivega vira poročajo, da 9e nam^nva m -nistrski predsednik Chamberlain po sestanku z Mussolirijem in Ciarom v Rimu ponovno sestati s kancelar jem HiUerjem ker je bila tudi na nemški strani iz^afena zelja v tem smislu. Pred odhcdom v Rim bo Chamberhun vsekakor sprejel Hitlerjevega emlsarja kapetana VViedemanna. ki bo prišel v London z novimi predl:<;i. o katerih menijo, da bi megli biti zelo važni za nadaljnji razvoj položaja v Evropi, če bi se uresničili. Ni izključeno, da se bosta Chamberlain in Hal5fax na povratku iz Rima uataa-ila v Parizu, kjer bosta razpravljala z Daladierom in Bonnetom o vseh zadevah o katerih <=ta govorila v Rimu. To velja z'asti za italijanske predloge o likvidaciji spora med Italijo in Francijo Tudi ni izključeno, da bo Chamberlain zahteval cd Francije gotove konce« sije glede Tunisa. Sueškega nreknpa K Džibutna. V zvezi s temi novimi sestanki odločilnih činitrljev velesil govore o možnosti skorajšnjega ponovnega sestanka konference štirih, ki bi se bavila zlsst.i s Hitlerjevim'' predlogi gg omejitev cboro- „ Francija ne bo nikomur odstopila niti pedi svojega ozemlja!" Odločna izjava francoskega zunanjega ministra v poslanski zbornici Pariz, 20. dec. br. Ob priliki razprave o proračunu zunanjega ministrstva je podal zunanji minister Bonnet daljši ekspoze. v katerem se je dotaknil tudi odnošajev med Francijo in Italijo ter italijanski aspiraciji na Tunis. Naglasil je, da si je Francija vedno z dobro voljo prizadevala doseči prijateljske odnošaje z Italijo. Demonstracije v italijanskem parlamentu so zaradi tega francosko vlado in vso francosko javnost tembolj presenetile. Italijanska vlada pa je francoskemu poslaniku v Rimu svečano zagotovila, da ne prevzame odgovornosti za te demonstracije in da niso v skladu z oficiemo politiko Italije. Francoska vlada je v- *a to izjavo na znanje, toda pred vsei • .etom teJtayfTT. ^a ~r bo nikdar pri stala i*£ 1» •-«. i . _ .' ..... L. i.ai. da odstopi le eno samo ped francoskega ozemlja Italiji. Vsak poizkus, da bi se taka prizadevanja uresničila, bi utegnil izzvati oborožen konflikt. To velja tako za Tunis, kakor za Korziko, Savojo, Somalijo in za vsa druga francoska ozemlja. Zbornica je sprejela te odločne besede zunanjega ministra z dolgotrajnim in viharnim odobravanjem, ki se je še stopnjevalo, ko je Bonnet, govoreč o odnosa ji: med Francijo in Anglijo naglasil. da osta ne francosko-angleško zavezništvo teme1 francoske zunanje politike ter da je to za vezništvo danes krepkejie kot kdaj popre Če bi katera izmed obeh držav postala ir l~v ^eiT^va^^ra napada, ji bo draga s v silo prihitela na pomoč. zevanja. Ta predlog r.aj bi piinesel v L/>n-doo kap-tan VVierlemann. Poudarjajo, da je" Hitlerjev načrt sedaj mnogo bolj sprejemljiv za AngUjo in Francijo, kakor pa so bile njegove prejšnje ponudbe. Posebno ie ni rogo bolj sprejemljiv njegev načrt za letalsko razorožitev ali omejitev letaske-tqtke v železniškem prometu ter pomanjkljivo stanje našega vo-zovnega parka, da bi đirekc'jo zainteresiral za nabavo večjega števila takozva-n'h športnih vagonov Tudi je poslovni odbor s primerno predstavko na merodajnem mestu zahteval, naj se zla9tl naša podeželska deca prav:lno vzgaja, kako se je treba napram tujcu vesti. Končno je g. Sotler referiral o takozvanem pasivnem turizmu v letu 1937. V smislu statistike je v omenjenem letu odpotovalo iz dravske banovine v inozemstvo skupno 46.828 oseb. in sicer 35.015 z rednimi potnimi listi, 8.225 s takozvanimi prepustn'cami in 3.588 K obmejno legitimacijo. Od teh je potovalo 20.293 oseb v turistične namene. 26.535 pa po raznih poslih. Ob tej priliki je g. Sotler poudarjal, da so naši ljudje v letu 1937 mnogo več denarja spravili iz države, kakor pa so ga tujci prinesli v dravsko banovino. Nadalje je g. Sotler dejal, da je te dni prepotoval vso našo severno mejo ter izrazil mnenje, da na severni meji ni mogoče preje misliti na razvoj turističnega prometa, dokler se ne dvigne gospodarstvo. Tudi je sprožil nekaj konkretnih pred logov, ki gredo zatem, da se tujski promet, saj začasno nekoliko dvigne. Predvsem je treba usmeriti več šoskih izletov na našo severno mejo. Tujski promet ob meji naj se smotrno organizira s kulturnimi prireditvami, pospešijo naj se sistematično javna dela. Sledili so referati posameznh zastopnikov organizacij. Kot prvi je spregovoril predsednik Tujsko prometne zveze v Mariboru g. inž. Slajmer, ki je dejal, da se mora ves kompleks pereč h vprašanj ob naši severni meji rešiti na širši podlagi. Gospodarstvo ob naši meji je na tleh. Dokler se ta osnovni problem ne reši, so vsa prizadevanja javne in privatne iniciative za pospeševanje turističnega prometa zaman. Opozarjal je na delovanje soseda, ki vneto skrbi za mejo, dočim z naše strani ničesar ne storimo. Onstran meje gradijo, modernizirajo in razv-jajo veliko propagando, mi pa stojimo križem rok. Ta veiiki kontrast je za naš nacionalni prestiž poguben. Z izleti ne bomo dosegli nobenega uspeha in dosežemo s tem čestokrat ravno nasprotni namen. Brez pomoči javnih faktorjev je vsak trud zaman Konkretno je inž. šlaj-mer navajal, da je pri Sv. Duhu na prodaj maga gostilna »Lovec« in sicer za okoli 40.000 din. Obstoja nevarnost, da pride ta postojanka v tuje roke. Radi tega so se zanimala narodno obrambna društva in tudi SPD. ni pa izhoda ker ni na razpolago sredstev. Tukaj bi bila potrebna nujna pomoč banovine. V nadaljevanju svojega referata je inž. Slajmer naglašal, naj se pospešujejo na Kozjaku javna dela in sicer iz sredstev bednostnega fonda. Sploh naj se forsira jo investicijska dela, ker so iz nacionalnega in gospodarskega ozira neodložljiva in najnujnejša. Župnik Pavlic z Remšnika je orisal položaj ob naši meji. Dokler so prebivalci ob naši meji lačni, tako dolgo ni misliti, da bi se državna misel utrdila. Gradijo naj se ceste ter naj se tudi v gospodarskem oziru pomaga našemu človeku. Dr. Sarič iz Radencev je tolmačil želje prebivalcev od Gornje Radgone pa do Murske Sobote. Orisal je razpoloženje ob meji. Zahteval je, naj se vprašanje direktne zve-ze Morske Sobote z Mariborom premakne z mrtve točke ter da naj se vpostavi železniški promet Murske Sobote z Madžarsko. Popraviti je treba okoli 800 m dolge železniške proge do meje. G. Berlič iz Ptuja je dejal, da uredbe o turizmu ne bodo imele zaželenega uspeha, dokler ne bo na razpolago dovolj sredstev. Iste razmere kakor ob severni meji se opažajo tudi v putjskem srezu. Od tujskega prometa narodni živelj nima skoro noben h koristi, ker tujec dosledno obišče le gostinske obrate, ki niso v rokah našega človeka. Končno se ie g. Berlič zavzel za graditev moderne in sodobne ceste od madžarske meje đo Slovenske Bistrice. Magistratni direktor dr. šubic iz Celja je dejal, da veljajo vsi nedostatki v nac;o-nalnem in gospodarskem pogledu za ves nas alpski kompleks. V vseh državah delajo za razvoj tujskega prometa načrtno. Uredtev vseh vprašanj naravnost kriči in je dr. šubic končno predlagal, naj se organizira triletka. v kateri naj se tujski promet načrtno uredi. Dr. Mirko Hrasovec iz Celja jp zahteval temeljto remeduro glede razmer ob naši severni meji. čudno je. da mora privatna iniciativa graditi ob meji šole in prirejat boiičn'ce. kar b* bilo erlavna in prvenstvena naloera drugih čnVteljev. Tudi se je govornik zavzel za nekakšno ^treugo deU — Murska eesto od ob naši meji. Politika naj se Ob naši meji ne Izživlja. Ne gre. da bi ena stranka rušila to. kar druga gradi. Končno te je dr. Hrasovec zavzel za gospodarski preporod na meji. Pr reja jo naj se izobraževalni tečaji za naša dekleta. Seveda bo tudi to delo samo polovičarsko, ako ni na razpolago cenenih kreditov. V ta namen naj se ustanovi poseben oddelek ali denarni zavod. Naposled je govornik izrazil željo, da se gradi prepotrebna cesta Mozirje— šmihel, da se na ta način omogoči dostop do Mozirskih planin, kjer namerava SPD Celie graditi plannsko kočo. Predsednik Združenja gost ln*carjev v Mariboru g. Aleksander KIo*ič je izrazil bojazen, da bo pasivna bilanca v našem tujskem prometu letos še usodnejša. Ce že gredo naši državljani v tujino, potem moramo skrbeti tudi za to. da prdejo tujci k nam. Dejal je. naj se odstranijo vse tež-koče. ki ovirajo tujski promet. Predvsem naj se ukinejo vizumi doč'm se bo gostinstvo že samo od sebe razvijalo. Na vse referate je odgovoril dr. Ratej, ki je dejal, da je naloga banovinskega turističnega odbora, da izražene želje in predloge tolmači na merodajnem mestu. Tudi je mnenja, da so vsi predlogi tehtni in neodložljivi ter da je numa pomoč potrebna in sicer ne 9amo iz tujskoprometnega ampak tudi iz nacionalnega in gospodarskega vidika. G. Sotler je obrazložil načrt za pospeševanje turizma števlne občine zdravilišča in druge lavne korporacije so že predložile svoje načrte dočim privatne tutsko-prometne organizacije tega še niso storile. V snvslu števlnih predlogov na i bi s* na področju bivSe mariborske oblasti predvsem uredilo vodovodno, kanalizacijsko. elektrifikacHsko vprašanje itd. Nadalje naj se grade umetni bazeni v kopal;ščih. urejajo naj se rpčna kopališča, grade naj se sodobni gostinski obrati, pa *udi sanaciia gostinstva je važen faktor Pronagandi naj se posveča večja pozornost Nabaviio na? se prooagandnl f'lmi. cestno omrežie naj se poveča in izboljša, pospešuie na1 se z'm-ski šoort. Končno na1 se zv'ša banovinski pro^pčun za ootrpb*3 turizma. V Imenu mestne občine ie nozdravil zborovanje žunan dr Juvan. n^kar je snreg-o-vor:l v imenu saveza kopaVšč kr Jugoslavije pr. Dračom« novic iz Zaeroba. G Berlič iz Phria opoznria na realizariio raznih javnih nanrav. ki so že projektirana od banske uprave. dela — Dr. S ter govori o vzgoji deklet za službo v zdraviliščih po švicarskem vzorcu, ako bi se obnesle in ako bi jim bile zagotovljene službe v hotelskih obratih. Razgovor o tem bo v ožjem komiteju. G. KlešiC Aleksander zagovarja, naj bo v Mariboru višja strokovna hotelirska šola in ne tako zvana n.Žja strokovna šola, kajti v Sloveniji je dovolj dobrega gost.n-sekga osebja, ki pa je potrebno se višje kvalifikacije in naobrazbe Putnikov ravnatelj g. Loos se zavzema za stranski cestni veji Slov. Bistrica*—Ptuj ih Čakovec oziroma Mar.bor—Dravograd, ki naj ae priključita v sistem po ravn. šub.cu predlaganem načrtu delovne triletke. Naslednjo točko dnevnega reda je tvorilo obravnavanje aktualnih nalog glede na pospeševanje zimskega sporta in na interese turizma. Kapetan Miloš M. Gnus je v imenu mariborske zimskosportne pod-zveze podal izčrpno poročilo o zimsko-sportnih prilikah na obmejnem področju v primeri z gorenjskimi prilikami. Zavzemal se je za uveljavljenje zimskosportnega centra, ki naj bi bil v Ribnci na Pohorju. Naglašal je potrebo s.stematične-ga ustvarjanja zvez med posamezn.mi kočami tako v pogledu dostopa kakor tudi odvoza. Upati je. da se bodo ovire, ki v tem oziru še obstojajo odstranile z določbami pričakovanega zakona o turizmu. V razpravi je bila tudi slaba kurjava Železniških vagonov. V tem vprašanju so se oglas.li k besedi številni govorniki. Izdelal se bo točen načrt za smučarske tečaje in pa načrt za konkreten delovni program zimskosportnih prizadevanj. Pri slučajnostih se je oglasil k besedi mestni obrtni referent dr. Senkovič, ki je načel vprašanje krterija pri klasifikaciji hotelskih obrtov v smislu uredbe, po kateri m mogoče točne fiksirati, kateri obrat spada na primer v prvi ali drugi razred Pri tem je bila večina mnenja naj se upošteva bistvo zadevnih predpisov. Vse sprožene misli, pobude in predlogt bo poslovni odbor turističnega sveta za dravsko banovino pred'ožil prihodnjemu zasedanju banovinskega turističnega sveta ki bo v januarju 1939 v Ljubljani. Obmejno prebivalstvo si želi čimprej-šnjpsra uresničenja sprejetih sklepov in po-bud ki bodo nedvomno v veliko narodnr kulturno korist vsega obmejnega ozemlja od Mar bora pa do Murske Sobote ter od Dravograda do Čakovca. Volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov preložene Ljubljana, 20. decembra. Minister socialne politike in narodnega zdravja je pod St. Br. 100.533 z dne 16. decembra 1938 izdal sledeči odlok: »Na podlagi čl. 2, 3 in 12 navodil za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov v podjetjih, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavcev odločam : 1. Da se volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov in njihovih namestnikov izjemoma za leto 1939 vrše v mesecu februarju namesto v januarju. 2. Volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov in njihovih iiamestniko\ v sezonskih in novoustanovljenih podjetjih, v kolikor te niso izvršene v mesecu januarju, se bodo tudi v bodoče vršile na podlagi 2. odst. čl. 2 navedenih navodil. O tem je obvestiti ministrstvo za notranje posle, vse kr. banske uprave, upravnika mesta Beograda, Centralno tajništvo delavskih zbornic in vse Delav-ske zbornice * DELAVSKA ZBORNICA V LJUBLJANI. Cankarjev hožičnik za Cankar 1 evo družino Letos preizkušnja, prihodnje leto pa že vzajemno izmenjalno obdarovanje revnih Oznanjam vam veliko veselje . .t Maribor. 19. decembra Namen Cankarjeve zamisli v celoti je, na letošnjem bežiču zaenkrat v Maiiboru preiskusiti, ali zameremo vsaj za en veftei za en dan — za največji praznik krščanstva — vsi vkupaj kot en narod zavedati se, da smo ljuaje in da je sleherni izmed nas samo elevek brat, dejavno sočustvujoč s trpečim so bratom. In če sm< za tako preizkušnjo še sposobni kot narod v celoti in ali smo zmožni vsaj za kratke ure kot sam:zavesten narod z vsemi drugimi v našem občestvu živečimi someščani in sovaščani drugih narodnosti združiti se, oziroma tvoriti eno samo človečansko božično rodbino. Seveda le z namenom, da sicer vsi vkupaj, dejansko pa vsak po svoje In za letos vsak za svoje skrbi za to. da bodo skupnega bc žičnega veselja letos prvič deležni *udi vsi resnični reveži, ki si njim primernega božičnega veselja ne morejo sami privoščiti. Ideal po tej prvi preizkušnji pa naj bi bil. da bo za prihodnji božič že urejeno vzajemno izmenjalno obdarovanje revnih ,to je: ena narodnost obdaruje reveže dru?e narodnos:i, tako da bi sčasoma nastalo naravnost tekmovanje božičnikov vseh v enem občestvu živečih narodnosti. To naj bo ena posebnost naloge Cankarjeve srcialue ustanove, v zavesti našega sožitja z drugimi narodnostmi se namreč kaj bridko sliši ona sicer plemenita božična ustanova evangeljske občine, ki predvidena sicer vse reveže Maribora brez razlike veroizpovedi, toda izrecno le za reveže nemške narodnesti. Božič je že pred durmi, čas opominja vse. ki :so debre volje« na đeio na tej osnovi, ki v glavnem odgovarja Cankarjevemu duhu Ce vsaj nekaj onih v dobrih razmerah živečih prizna Cankarjevega duha bo že ta prva preizkušnja navzlic kratka odmerjenemu času povoljno izpadla. K tem bodo nehote pripomegli tudi oni, ki tudi ta božič hočejo uživati sami zase in ki le — da v tem samcuživanju ne bi bili moteni — božčnika za revne odpravljajo s tja vrženim milodar-m. Naj bi bilo teh po sili božičnikov že letos manj! Lahko pa je mnogo več onih ki bodo božičniku za reveže (m^gari naknadno) obdarovali pod vplivom zgleda letos zelo bogatega božičnika našega državnega mejaša Naj bi se zlasti naši gospoda rak in spi r*h imeviti sloji, Čim bolj približali veliCini tega zgleda! i Kratek naj bo opomin na svetost pomena našega b:ž:ča. »Oznanjam vam veliko veselje: Zveličar je rojen nocoj! . « Da. rojen, pa ne v palači, niti pod streho skromnega doma, marveč v hlevu. Zanj — božjega sina — ni bilo drugega prostora. Kdor se zamere v to svetotajstvo ki je davna last vsega človeštva, v krščanstvu le še posebno iz*^žena. prav zamisliti temu ni treba razlage. Za \o>tuje, če svetost bežiča simbolično prenese r.a vse naše reveže S tem je že izvršen prenos na Cankarjeve trpine Onim. brez tega čuslva. pa bo bo!j ko vse učene razprave, zaleglo dobrohotno op zorilo. da so tudi kronan^ glave in milijonarji postali — oerači, torej da pred usodo revščine ni nihče zavarovan Preostaja le še navodilo za dejansko izvedbo Cankarjevega božičnika V javnem je bilo to delo že opravljeno v posebnem opozorilu, izročenem socialno prlitič-nemu uradu in v po?ebnem priporočilu na g. župana od katerih obeh je odvisna usoda Cankarjeve7a božičnika; PobuJitelj Cankarjeve ustanove je stccil svoio dolžnost že z objavo pobude same in je na razpolago n^nim poklicanim tevršiterjern. Ce je vsa ta zamisel že dozorela, če smo je že vredni, mora biti sama silna dovolj, tudi za uresničenje. To ravno je jedro te preizkušnje. Le za vsak slučaj sledi nastopno še nekaj nasvetov: predvsem, če hočemo zgodovini vnaprej lzpodbiti očitek da smo ob praznovanju 20 letnice našega os v: bojenja in obrnem 20 ietni spomin Cankarjeve smrti proslavljali le obiično. le na zunaj, da pa v resnici še zdaj ne razumemo Cankarja in globine socialnega pomena njegovih trpečih junakov za obstoj vse naše družbe, zlasti pa našega n?roda .potem naj tudi službeno ostane pri označbi: »Cankarjev božičnih Cankar je tudi žirom kulturnega :^veta tako znano ime. da ni treba biti tudi pri nas nikrgar sram uporabe njegovega imena tudi ob našem največjem prazniku in za naae največje reveže. Zlasti za Maribor se s Cankarjevim bo-iičnikorn tudi prva prilika Cankarjeve mu spominu oddolžiti se z živim npomi n:m. ker je Maribor že skoro pred 20 leti Cankarju obljubil pivi slovenski spomenik. Sicer pa ne oseba pobuditelja, marveč tu odločuje namen zamisli. In ta je na osebo pobuditelja tako vzvišen, da ne bi smelo biti v Mariboru nikogar, ki bi se na ta račun hotel cd reci svoji človečansici, krščanski in narodni dolžnosti do trpečih bratov. Naj pride Cankarjev božičnik _ kolikor mogoče bogat — k ubogi Cankarjevi družtnif — Obsojene. Radi malomarnega nadziranja otroka, o čemer smo poročali v včerajšnji Številki, je bila 341er,na posestnica Terezija Klajnškova obsojena na 2 meeca zapora, pogojno za dobo 2 let, Kocbekova in Baumanova pa vsaka na 1 mesec strogega zapora, pogojno za dobo 1 leta. Kazen je nizka radi tega, ker sta se Amacon-ki pred razpravo z Matijo Kocbekom pobotali. Sokolsko prosvetno delo na Teznem e predsednika ZMB dr. Dolarja o bojih za ni. o severno mejo Tezno 1°. decembra Sokolsko društvo je tudi letos uvedlo v svoje prosvetno delo mesečnn predavanj«, za katera je naprosilo priznane strokovnjake. Prvo tako predavanje jc bilo v soboto zvečer v osnovni šoli. Predava! je o osvoboditvi Maribora in o bojih za našo severno mejo predsednik ZMB p. prof. ^ir Dolar. Predavatelj jc v uvodu obs:rno poročal o narodnostnih razmerah v predvojnem Mariboru in o delovanju posameznih slovenskih voditeljev in društev do začetka svetovne vojne, ko je bil v »Malem Beogradu« — v Rušah zbran ves sokolski in nacionalni Maribor Živo je onsal delova nje za osvobojen je od majske deklaracije do poloma stare monarhiji*, zlasti Se gene-raja Maistra, ki je že v tem času zbiral svoje zaupnike za bodoče težavno delo. V prvih prevratnih dneh je Maistrova f>dloč- iiost zai'igurala Ma-ibor naši novi skupni domovini in njegovi vojaki so po razorožitvi nemškega vojaAtva »zelene garde« post« poma zasedli severno mejo, katero je že med vojno začrtal kot narodnostno mejo. Ob koncu predavanja je izrekel trdno ve-o v našo s krvjo zgra.leno domovino. Lahko polomita burja in vihar posamc/ne veje, a nikdar ne bosta unvCila zdravih kbdarovanih 114 otrok revnih delavskih rodbin. Spored božićnice je bil slikovit in pester ter je pokazal mnogo ljubezni in vn*Mne mladine prosvetnega odseka Narodno strokovne zveze za uspešen nastop, lepo petje in godno. Pogumno je uvodoma pozdravil navzoče učenec Franc Grmek Sledil je nastop malih tamburačev prosvetnega odseka NSZ v Mariboru ,k: so prestali svoj t«rgnj?.a] krst« 3 prepričevalnim, lepim uspehom. Pod vodstvom g Smoniga so ubrano odsvirali »Naprej zastave 9lave 0.50 do 2 50. šopek petršilja 0.50 do 1. enliviia