39. štev, V Kranju, dne 25. septembra-1909. X. leto. GORENJEC Političen in gospodarski list. Stane ta Kranj i dostavljanjem na dom 4 K, po polti za eelo leto i K, a pol leta 2 K, ta druge država stane 5*60 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Uredniitvo in upravni Stvo je na pristavi gosp. K. Floriana v «Zvezdi.. Izhaja vsako soboto ===== zvečer ===== Inaeratl m računajo sa eelo stran 50 K, za pol strani 80 K, ta četrt strani 90 K. Inaerati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje ta petit-vrsto 10 vin., če ae tiska enkrat, za večkrat znaten popust, — UpravnUtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeva, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo fran tirati. — Roke. '»i m ne vračajo. Deželni zbor kranjski. Posebno poročilo « Gorenjcu >. Ljubljana, 28. septembra. Gospod deželni glavar! «Gorenjec» je ne le narodno-politično, ampak tudi narodno-gospodarsko glasilo one Gorenjske, ki ima v deželnem zboru dva svojih poslancev-zastopnikov. Že zato posebno in pa iz splošno Časnikarskega stališča si lasti tudi «Gorenjec» pravico za ugled lista dostojnega zastopstva v Časnikarski loži in to s?cer, ne da bi mu bilo treba biti odvisen od milosti in nemilosti oseb, s katerimi bomo ob zaključku zborovanja obrafunili tako korenito, kakor že daaes zasluž jo. Ali za danes se obračamo le do Vas, gospod deželni glavar, z dostojno uljudno prošnjo: gospod deželni glavar, ukrenite red v Časnikarskih ložah 1 VeC za danes le iz uljudnosti ne rečemo ... Otvoritev deželnega zbora. Po odmoru dolgih osem mesecev so se danes zopet zbrali zastopniki dežele kranjske v krasni, z novim Kregarjevim lestencem Se bolj okrašeni, a sicer pa za zborovanja temeljito zagreleni dvorani deželnega dvores. Ce pravimo v «temeljito zagroženi* dvorani, je to v prvi vrsti sodba z našega stališča. Zborovalcev se ne čuje včasih prav nič, tudi sicer razume prav težko, posebno kadsr govori gospod deželni glavar, mnogo gg. poslancev pa ostane skritih — pod balkonom. Naše sožalje gg. tovaršem ljubljanskih dnevnikov, kar nič se ne bomo začudili, Se danes ali jutri zopet izbruhne itrajk po vzorcu lanskega leta. Pa pustimo to in sledimo zopet prvim trenotkom zasedanja deželnega zbora. Formalnih točk omenjamo le nekaj. Ura otvoritve se je zakasnela za pol ure. Točen je bil to pot deželni predsednik baron Schwarz in njegov spremljevalec gre f Kunigl. Poslanci — med njimi tndi novoizvoljena: Višnikar in Perhavc, so vsi navzoči. Tudi knezolkof dr. Jeglič je počastil zbornico s svojo navzočnostjo. Preko otvoritvenega nagovora deželnega glavarja ter ostalih točk, s katerimi se itak včasih — posebno s finančnimi zadevami — še srečamo, preidemo do točke, ko jo deželni glavar izjavil: «s tem je dnevni red izčrpan*. In tako šele izčrpamo tudi mi is posameznih nujnih predlogov, kar bi bilo za nas zanimivega. Dr. Šuštcrščev nujni prddlog o izpremembi opravilnika, ki praznuje že svojo 40 letnico, zanima bolj gg. poslance kakor nas. Mislim po, da se dr. Triller v svoji sodbi o tem poslovniku ni zmotil, če je proti predlagatelju zaklical: «kar po pravici povejte, gre se sa nagobčnike*! Predlog je bil sprejet. Zanimivejši je bil predlog deželnega glavarja glede državnih podpor za vodovode, dasi-ravno v tem slučaju ne gre ta Gorenjsko. Namesto predlagatelja prevzame začasno predsedstvo glavarjev namestnik baron Uchtenberg. Govori samo nemško. Ob priliki poznejiega predloga post. Jarca mc je le ta tudi očital, da Slovenci kaj takega ne bodo več trpeli, kajti znano je, kaj so počenjali v koroškem in štajerskem deželnem zboru Nemci, ko sta slovenska poslanca Grafenauer in Vrstovšek se poslužila slovenščine v zbornici, kjer imajo Nemci večino, kakor jo pri nas imajo Slovenci. I/chten-berg pa se ni veliko zmenil za to očitanje, kajti ko je pri večerni seji zopet nadomestoval deželnega glavarja, je govoril istotako le nemško, kakor dopoldne. la ne Jarc pa tudi drug h nihče mu ni zameril te nagajivosti ali pozabljivosti O predlogu p'. Suktjtja le toliko: Deželni zbor ugovarja odloku poljedelskega ministrstva, s katerim se je odbila prošnja za podelitev prispevka is državnega melioracijskega zaklada sa pospeševanje načrtov v svrho preskrbovanja vode temeljem uravnave po deželni zakonodaji, posebno pa dosedanjo skoraj 16 letno prakso ter spričo kvarnih posledic take razlage. Vlada se poziva, da razširi državno pomožno akcijo, kakor se jo izvaja že sa Dalmacijo in Primorsko, tndi na kranjske kratke pokrajine (posebno za Suho krajino, ribniški In kočevski okraj). Gospod deželni glavar naj um ne zamori, če njegovega dolgega, gotovo jako zanimivega govora zgorej na galerijo ni bilo mogoče razumeti. Vemo pa, da je baron Schwan te pred petimi dnevi koval svoj zagovor v obrambo centralne vlade, katere so se klerikalci to pot s izredno ogorčenostjo •spominjali*. Vemo tndi že od prej, da je deželni odbor potom tukajšnje vlade zaprosil poljedelsko ministrstvo za ravno omenjeno podporo ta slišali smo te vrabce čivkati nad vladno palačo o prav nepričakovani rešitvi to prošnje. In ker so stistmo čivkati vrabce, nam jo tndi znano, kako je bilo takrat baronu Schwarza neznansko hndo pri srcu, da to pot ni mogel ničesar storiti sa svoje najboljše prijatelje, katerim edinim se ima zahvaliti, da te ni «padel» in bo to stal, dokler se ne zmaje skala, na kateri sloni eelo po-bratimstvo. Sicer pa, kar je res, je res. Naj bi bila ta podpora prišla odkoderkoli, skrajno nujno potrebna je in — opravičena. To mora vsakdo pri-znati, kdor pozna do srca segajoče tužne razmere glede vodne potrebe zlasti sirom raznpite «Suhe krajine*. Da pa leti na tutni usodi tamoinjih prebivalcev te tudi ogromni kapital stare krivdo deželnega gospodarstva, o tem morda kdaj postrežemo s potrebnimi pojasnili. PODLISTEK. Josip Premk: V mladem cvetju. Roman, 1. Ko je stopil Fran Osole iz zatohlega kupeja, ni videl pred seboj drugega kot v sivo, predju-tranjo meglo ovito Stadjo in nekaj zaspanih kmetic, ki so ž njim vred izstopile iz vlaka. Bilo je še zelo zgodaj, vse zvezdice so še trepetale na globokem nebu, niti ena še ni obledela, globoko je še morala snivati zora... Rezek in svež zrak, dišeč po sočnosti zelenih brdov in rosnih travnikov mU je napolnil prsi, ampak veter, ki je vel sem od severa, je bil hladen, od vožnje izmučenemu človeku prav nič prijeten. Tesneje se je zavil v ohlapen ogrtač, čisto do ušes je povihnil ovratnik in prav nič ni bil zadovoljen s prvim utisom, ki ga je napravil na njega kraj, katerega pravzaprav še ni videl, ampak samo slutil v svojih prešernih sanjah, ki so bile kaj malo podobne temu meglenemu in zaspanemu jutru .. . Čisto malo je postal vlak — pet minut komaj — in zažvižgal je in rohneč odhitel dalje.. . Fran Osole se je nekaj časa oziral okoli sebe in ni vedel, kaj bi — ... Za pot, kamor je bil namenjen, ni vedel in j tudi se lahko zgodi, da človek v mraku zablodi, da potem ne ve ne kod, ne kam. Čakati na postaji, da se zdani — zopet težavna stvar. Takrat | se je spomnil, da je bilo prošeno v pismu, naj naznani popolnoma natanko, s katerim vlakom se pripelje, ponoči ali podnevi in on je pisal, da pride v ranem jutru tainta dan ... Počasi je stopil proti izhodu, nevoljen radi brezbrižnosti , ljudi, ki so ga pozvali, ampak na cesti pred štacijo je zagledal koleselj in v njem spečega kočijaža. Glasno je smrčal in globoko na prsi mu je klonila glava, da so se kuštravi lasje, štrleči izpod ozkokrajnega klobuka svetlikali, oro-šeni od jutranje rose. Dvakrat ga je moral krepko stresti, predno se je zdramil. Začudeno se je ozrl vanj, še vse zaspane so mu bile oči in prvi hip ni vedel, kaj bi izpregovoril. aZa hudirja — zaspal sem — ■ je zamrmral naposled in se leno popraskal po tilniku. .Ali je vlak iz Ljubljane že prišel?" .Ravno sedaj 1" Počasi se je izmotivil na tla in si mel oči j kakor majhen otrok, ki se prebudi prerano »Torej je že prišel, pravite?" je zamrmral in se obrisal z rokavom pod nosom. ,Za hudirja, jaz sem pa zaspal. Lepa reč 1 Bog pomagaj, kako bom pa sedaj dobil tistega človeka —" .Katerega?" ga je prašal Fran Osole, ker zdelo se mu je, da ni zadel napačno. .1 — no," je zazehal kmetski kočijaž in raztegnil roke, da so popokale v sklepih — ,v Zapelje imam peljati — pa saj veste, noč je noč, človeka kaj lahko posili spanec. Dve uri sem čakal." .Tudi jaz sem namenjen v Zapolje," je dejal Osole. .Eno! H komu pa I?" je prašal hlapec začudeno — vesel... ,V neko vilo —" .Pa ne k tisti mladi vdovi?" .Bo že tako, dal Ana Tome se pišel" .Tako je I" je pritrdil kočijaž vesel in začuden. .Olejte, na vas sem moral čakati, ampak smola smolena — zaspal sem. Kar na voz sedite, gospod, pa zavijte se, ako vam je hladno 1" Potem je še nekaj mrmral, pa Osole ga ni razumel, ker ga tudi ni poslušal, vse druge misli so ga zopet obvladale... Voznik je udaril po konju in voz je zdrdral po razvoženi cesti, da so odskakavala kolesa in se je gugal Osole na desno in levo. Poča i so se mu oči privadile megličastega, jutranjega mraku, ampak razločiti še vseeno ni mogel dosti. V nejasnih konturah so se prikazovale hite ob cesti, drevje in kozolci in zelo dolgočasen je bil pogled na obe strani-- Dalje prih. Ravno tako pa bo treba »pregovoriti tudi še o podčrtanem stavku, ki ga je danes zapisal »Slovenski Narod* med svojim poročilom: «tako plačuje finančni minister kranjskim državnim poslancem njihovo obštrukcijo* 1 Tndi ml z vsem ogorčenjem protestiramo, če je res, da mora radi te obstrukcije trpeti ubogo ljudstvo, o katerem je deželni glavar pl. Suklje sam dejal, da tudi »Kristus na križu ni več trpel, kakor ti ljudje trpe pomanjkanje vode*. A nasprotno pa tudi mi protestiramo, če je res, da je finančni minister zgolj iz osebnega maščevanja do provzročitelja obstrukcije, udaril po od trpljenja in pomanjkanja sključenem hrbtišču slovenskega naroda. Klerikalno gospodarsko delo. Koliko se govori javno in zasebno o gospodarskem delu, katerega izvršujejo klerikalci, odnosno slovenska ljudska stranka; koliko so klerikalni voditelji bahajo s tem, češ, glejte uspehe vsled naših prizadevanj, kateri se kažejo vsepovsod in koliko šele bobna pristransko klerikalno časopisje o tem delu, o teh uspehih, o močnih gospodarskih postojankah in organizacijah, katere služijo vesoljnemu, nikdar sitemu klerikalizmu. Pa se vsedejo »ob časi vinca rujnega* razni malkontentje, razni nestrankarji, razni nadstran-karji, razni neodvisneži in kdo ve še kaj vsi v gostilniško omizje ter seveda prično tudi sramežljivo hvaliti to organizacijo, seveda najbolj gotovo od nekake sugestije klerikalnega časopisja, katero povzdiguje to organizacijo celo nad oblake 1 Prav rado se sliši pri takih omizja h: Ma, ti ljudje delajo, zato imajo uspehe. Svobodno, v popolnem redu bi pustili danes njih organizacije, če bi ti ljudje samo izprevideli, da vso slovensko javnost, ali kaj še, celo ves kulturni svet varajo, oziroma takorekoč vlečejo za nos. Ne tajimo, da klerikalci v pričetku s svojo gospodarsko organizacijo niso imeli poštenih namenov; ne, tega jim ne maramo odrekati, kakor jim tudi ne maramo danes predbacivati, da jim služi gospodarska organizacija povsem direktno, kakor indirektno v njih sebične politične namene in cilje. Toraj, če je temeljil začetek na poštenih namenih, spravila jih je slepa politična strast povsem drugam, da so se odtujili in oddaljili od mogočih poštenih smotrov in ciljev. To je tudi povsem naravno. Med svojimi somišljeniki in sodelavci se je pripetila vedno kaka nezgoda, katera jih je takoj učila, kljub temu, da je vsled takih operacij trpel naš kmet, kako naj v drugo zastavijo, da se obvarujejo takih nezgod. Mnogo njih gospodarskega dela, gospodarskih naprav je pač še vedno zavitih v gosto, neprodirno meglo, skozi katero je takorekoč nemogoče, da bi posijal blagodejni žarek solnčne luči. A kaj se hoče 1 Severni tečaj je odkrit, kar je bilo do najnovejših dni še nemogoče. Tudi pri klerikalnih gospodarskih organizacija odhaja megla, da je mogoč katerikrat pogled v njih organlzam ter v njih življensko moč in krepost. Poglejmo danes nekoliko okrog sebe I V neposredni bližini našega starodavnega Kranja je vas Straž išče, v kateri je mnogo tako imenovanih »Sitarjev* in .žimarjev". Še pred kratkim se je naštelo ondi okrog 300 samostojnih obrtov s 739 iz ršujočimi osebami; poletu se število .Sitarjev" zniža vsled druzega dela na 300- 400 oseb, a pozimi zopet poviša. Danes se ceni osobje, ta obrt izvršujoče približno, na 900 oseb, katerih je dve tretjine žensk in deklic, ter eno tretjino moških. Svoječasno se je zaslužilo na teden za dnevno štirinajsturno delo 6 do 7 kron, a danes vsled po draženja delavskih moči in temu nasproti tudi žimarskih izdelkov do 10 K. Pravijo, da se ceni vrednost letnega izdelka okroglo na 600.000 K letno, ker se v veliki večini izvaža v tujino. Ker je ta obrt v tem kraju splošno vpeljana, je bilo seveda tudi več trgovcev in odjemalcev, da so izdelano blago odpošiljali po svetu. Ker pa so se ti ljudje svoj čas nekaj kapelanu Travnu, danes ravnatelju klerikalne zadružne zveze v Ljubljani, nekaj zamerili, ustanovil je proti tem »Si-tarsko in žimarsko zadrugo v S t razi šču, reg. zadr. z om. zav." v letu 1907. Istodobno pa je tudi pričel voditi hud oseben boj proti onim samostojnim Stražišcanom, kateri niso hoteli zlesti pod njegov podplat. Pričela se je gonja, kakor v cirkusu. Kdor se ni pokoril, kdor se ni vpisal v to kaplanovo zadrugo, je bil liberalec, krvoses, goljuf, sebi čnež, izkoriščevalec, in kar je temu podobnih imen v klerikalni pratiki. Saj vemo kako taki gospodje znajo 1 Nekaj s peklom, nekaj z vragom, be'cebubom in hudičem je spravil skupaj po — zadnjem — njih računskem zaključku 141 članov, kateri so vplačali na deležih 7228 10 K. Pri tej zadrugi je poroštvo še enkrat toliko, kolikor znašajo deleži. Kakor vidimo, je lasten denar zadruge prav majhen. S takim denarjem kakega podjetja ni moč prevzeti. Zato se je zadruga zadolžila, in sicer grozno zadolžila. Človeka strese mraz, ako čita številke; popolnoma neverjetno jo, da bi kdo dal na razpolago toliko ljudskega, kmečkega de- ti U reže v študent. Ivan S. OUevaki. Dalje. Raskavo prvotno svojo obliko v občevanju so odložili in postali mnogo uglajenejši. Par fantov in deklet je hotelo na besede nekega sladkega agenta v Ameriko; Jurežev študent in učitelj sta jim komaj ubranila, češ, da je za pridnega tudi doma dovolj kruha, samo speči ga moramo znati. Le eden se ni dal pregovoriti; šel je, toda čez par tednov je dobival oče od njega pismo za pismom, eno bolj žalostno kot drugo, v katerih ga je za božjo voljo rotil, naj mu preskrbi denarja, da bo mogel nazaj. Zaslužka nič, denarja nič. Ta dogodljaj je pri prvi priliki porabil Jurežev študent in dejal, češ, na svoji zemlji smo lahko lastni gospodje, a v tujini moramo plesati kot drugi godejo. In ko je ta »Amerikanec" prišel domov sub, bled in prepaden, komaj senca od nekdanjega močnega fanta, so bili vaščanje ozdravljeni od Amerike. V istem času kot v šoli pa so obedovali tudi pri Jureževih. Bili so malobesedni in zdelo se je, da visi preteč oblak nad celo družino, zbrano krog velike bele mize. Le Janez je bil videti dobre volje, kar je druge še podžigalo: mater, ki se je držala, kot bi ji bila muca po-lizala smetano, oče, kot bi ga pod nosom bril; proti svoji navadi je hitro zajemal in od časa do Časa ošinil Janeza s hudim pogledom. Le Micka je bila v mislih na Janezevi strani ter se je bala viharja, katerega je otvoril nedolžni Mihec nevede: »Janez, kje pa si bil danes dopoldne?" Kot bi dregnil v sršenovo gnezdo! Vedeli so vsi dobro, da se je udeležil tistega zboro- vunja na učiteljevem vrtu, pri katerem je imel celo glavno besedo; vedeli so tudi le predobro, da gospodje iz župnišča to gibanje postrani gledajo, a tem gospodom se ni hotel zameriti stari Jurež kot prvi cerkveni ključar. Pa tudi zato so se jezili na ta zborovanja, ker so bili prepričani, da si je s tem zaprl Janez pot do semenišča, katerega vrata, so mislili, da bo že prejalislej našel. »Olej, Mihec," odgovori mati hudomušno, v cerkvi je bili" »Saj veste," izpregovori Janez in na njegovem čelu se pokaže oblak, »da sem bil zjutraj I" »Pa k učitelju mi ne boš hodili" »Kam se sme, a kam ne, lahko pripovedujete Mihcu, jaz sem pa sam odgovoren za svoje korake." Jezno je položil žlico na mizo in vstal. »Stoj, fant," izpregovori oče in položi isto-tako jezno žlico na mizo, »ali smo ti mi več ali učitelj?" »Ali imate rajši za sina izprijenega duhovnika ali rajši poštenega človeka?" Sarkastičen smeh mu je zaigral pri teh besedah krog usten in izginil je med vrati. Jurež se je kregal in se slednjič znosil nad ženo. »Ti si mu vedno držala potuho, jo mu pa te sedaj drži!" Toda to je bilo le na videz; tam na dnu njegovega srca se je že nekaj takega ganilo kot očetovska ljubezen in na tihem mu je ugajala sinova samostojnost in možatost. Dalje priti. sarja, privarčevanega i krvavimi iitjl li prt-trgaaoga od ust trpinov. S tem pridemo na pri-četek našega članka. Za številke jamčimo in prevzamemo popolno odgovornost za njih istinitost. Povzete so po uradnih virih. Nadaljujmo 1 Tej zadrugi je posodil, a povdarjamo še enkrat samo posodil, urad za pospeševanje rokodelstva na Dunaju 10.000 E. Domača klerikalna posojilnica in hranilnica v Šmartnem pa ima posojil v tej zadrugi — prijatelj nič strahu, — nič manj kakor 150.000 K, to je stoinpetdesettisoč kron. Sedaj vidimo, zadruga s svojim lastnim premoženjem po 7228*10 K in še enkratnim poroštvom dolguje celih stoinšestdesettisoč kron. Vprašamo se: ali je ta denar vamo naložen ? ali je za ta dolg podano kako posebno jamstvo ? Kaj bi se zgodilo klerikalni posojilnici če bi hoteli njeni vlagatelji dvigniti 100 ali več tisoč kron iz nje? Koliko bi trpel ugled drugih, vsega zaupanja vrednih zavodov, če bi ta hranilnica ne bila kos izplačilom ? ali more kdo z mirno vestjo vlagati s težavo privarčevani denar takemu zavodu, ki izposujuje tako velikanske svote? Taka in enaka vprašanja nam silijo v pero, katera so popolnoma upravičena, če povemo, da se je pred par leti naredila pogodba med sitarsko zadrugo in posojilnico za posojilo 5000 K, za katerega pa so Člani zadruge jamčili s celim svojim premoženjem. Kako je prišlo, da je posojilnica posodila tako velikanske zneske? Skoro gotovo bila je tale pot: Gosp. župnik Šare se silno boji, da bi od mestne bližine se njega župljanov ne prijelo kaj takega, ker on vedno prepoveduje, namreč, da bi se ne raznesla kuga — naprednosti. Zato si je mislil: vprezimo svoje župljane v jarem dolga, potem mi morajo biti pohlevni kakor backi, to mu je bilo mogoče tem lažje, ker so drugi kmečki odborniki te posojilnice sami kimovci in nič druzega. Da bi pa vlagatelji, zopet njegovi župijani, kdaj izvedeli, kako gospodari ž njih privarčevanimi denarji, tega mu ni prišlo nikdar na um, sploh si ni mogel domišljevati kaj takega. Gotovo se pa zanaša tudi na moč prižnice in neomejeno zaupanje župljanov do njega. Vendar pa nastaja iz tega vprašanje, bi li ne kazalo ravno v tem kraju si ustanoviti nov denaren zavod, do katerega bi bilo splošno zaupanje in katerega bi vodili pošteni in marljivi domači posestniki? Kaj takega bi bila naravna posledica gospodarstvu, katero se uganja na rovaš prebivalstva v farovžu. Da so razni pomisleki umi j i vi, kaže tudi to, da je bilo v zadrugi kljub letnemu prometu 503 992-82 K samo 891 93 K čistega dobička na — papirju. Pustimo za čas Stražišče, pa se podajmo višje na Gorenjsko, tja v Kropo, kjer je zopet pod klerikalno patronanco obstoječa »Prva žreb-ljarska zadruga" v Kropi. Nas briga samo to, kako klerikalci svoje zavode zalagajo z denarjem. Tukaj ima klerikalna zadružna zveza investiranega kapitala 198.260 K, kateri se obrestuje po 5%, urad za pospeševanje obrti je posodil proti 3% obrestovanju 10.000 K, deželni odbor kranjski 8600 K. poleg tega je pa vzel 40 deležev za skupni znesek 8000 K. Ne bomo razmotrivali v podrobnem razmer ter gledali v obisti — pridržimo si besedo za drugo prilko — rečemo samo mirno: tudi številke uče. Končno nas mika nekoliko pogledati v Št Vid nad Ljubljano, kjer je v zadnjem času ,Šen-garje v gospod" iz Britofa pregnal po krivici g. učitelja Janka Žirovnika. Tukaj imajo »I. kranjsko mizarsko zadrugo". Po Št. Viških strehah pa vrabci čivkajo, da je ta zadruga, čeprav jo flika domač g. fajmošter, na robu propada, t. j. blizu kanta. Je že pač taka usoda sveta! Bilanca že kaže par let veliko izgubo, katere skriti ni mogoče niti umetnim potom, kar klerikalci prav dobro znajo. Zadnji račun kaže menda kar 2152 K poleg mnogih drugih neizterljivih terjatev. Članov pri tej za* ugi je 16. Deiež znaša 400 K, poroštvo je pa trikratno. V zadnjem letu dobila je celo 1200 K subvencije. Stroje v poslopje je postavil že poprej omenjeni urad. Kratek pogled samo po Oorenjski, pa nam kaže žalostno, grozno žalostno sliko Krekovega vednega bahaštva. Povsod, kjer hodi in lazi ta mož, pritrkava kar s štirimi in si poje slavo, čet; I. priloga „Gorenlcu" if. 39 z 1.1909 poglejte naše delo in vspehe! Hm! vspehc. Pač res, kamor pogledamo nič druzega kakor dolg in zopet dolg. Na vseh straneh kažejo se sledovi bankerota, sledovi propada in razpada! Ni čudno tedaj, da se Že njih centrale, zadružne zveze v Ljubljani prijemajo miazmi, kužni bacili, kateri se gotovo kmalu razmnože Klerikalna politika iz Grajžarjcvega nekdanjega hotela hoče kornandirati ves avstrijski jug. Sicer grozi z denarnimi odpovedmi. Dalmacija, Istra i. t. d., se temu protivi in pravi: Da, kranjski klerika-lizem, imaš pri nas naloženih 8 milijonov, a predno jih zopet dobiš nazaj, tedaj se ti obrabijo kremlji. Klerikalce v Ljubljani jezi njih lastno gospodarstvo, iščejo izhoda iz kriz in zadreg, pomoč so jim še deželne kase in finančni naš minister dr. Lampe. Tudi tu notri zašije enkrat luč in tedaj oholemu kranjskemu klerikalizmu odklenka — za lep čas. Gospodarski del. Napenjanje goveje živine. Vsled napenjanja gonje ži ino trpijo naVi s'o-venski g upodarji vsako leto mnogo škode. To prihaja največ od tod, ker ne vedo, kakšna je ta bc-lezen, in seveda še manj, kako jo je zdraviti. S pričujočim člankom hočemo podati naš m gospodarjem kratek pouk, kako se jim je ravnati pri tej bolezni goveje živine. Ta boloztn nastane ob k-alkcm na ta način da se nabero v vampu vetrovi (plin), kateri se raztezajo in s tem pr tiskajo ob vamp. Od pritiska se vamp napne, a vetrovi ne morejo odhajati, in če ni v kratkem pomoči ter si obenem narava sama ne pomaga, mora govedi vamp počiti aH pa pogine. Vzrok tej bolezni je krma. Ako žival po»ž;je krmo, kakršna v ž ladcu hitro za^re potem se naredi v vampu premnego vetrov, kateri baš napenjajo. Napenjanje se Bapravi, ako ž';vina prepožrešno žre in veliko klaje povžijo, katrra začne knadu vreti in pri tem izlečd veliko plinov. Taka k!aja je: mlada detelja (posebno rdeč*), lucerna, zeleno zfdj^e (perj*) od zelja, pesa. krompir i t. d., posebno ako so navedena krmila od dežja ali od roje mokre, ali od slane poparjene; ako se je živina take klaje pre-najedla in se kmalu pi tem nap la vode. Tudi napne govedo, če pride lačna na paša. posebno na mokro ali rosno, ter tam žre prav hlastno. Pri tej bolezni ji treba goveji Živini na vsak način hitro pomagati, če jo hočemo rešiti in oteti. Pri nas po Gnrenjskem se pri tej bolezni govedi navadno pušča na ušesu, a ponekod ubogo žival podijo po vasi gorindol, tako da še h'lr.jš9 pogine. Posebno puSČinje na ušesu je sam^nasebi preneumno, bodisi pri tej, ali kaki drugi bolezni. Zdravi se govedo, katero napenja, na več načinov : Jako priprost način je ta, da se napravi povez is slame, kakršna se rabi pri snopih za povresla. S to povezo nbrzdaj govedo ter napravi za rogovoma vozel. Dobro je na mostu, kjer pride povez v gobec, namazati jo s katranom ali s kolomazom (šmirom za voze). Govedo je na ta način primo-rano žveči povez in pri tem se spuščajo vetrovi skozi požiralnik. Dobro je, da se nato goved polije s prav mrzlo vodo po vsem životu ter s slamo od vseh strani močno obdrgne ter počasi vodi semintja. Ker se pa na zgoraj popisani način ne more vselej ozdraviti napete živine, so izumili v ta namen posebne priprave, s katerimi se da napeta živili precej ozdraviti. Ena tak h priprav je tako-imenovana požiralnikova cev, druga pa trokar. Požiralnikova cev je do poldrugega metra dolga priprava, katera je narejena iz zvite železne žice, ter od zunaj s trd«o teletino prevlečena, ali pa od kavčuka ali gutaperčo. Na dolnjem koncu ima ta cev jajasto od 6—8 luknjic prebadeno, na gornjem pa ustni plošči pri trompeti podobno nastavka. Preden se ta cev rabi, se vtakne napeti živini v gobec mej čeljusti lesen kol č;k, kateri ima v sredi 4 cm veliko luknjo, skozi katero se cev z jajaitim nastavkem naprej vpelje in vrh jezika v goltanec In skozi požiralnik v vamp vodi in tam toliko časa pusti, da gredo vsi vetrovi iz vampa. Cev se pa more pred uporabo vedno z oljem ali kako mastjo namazati. Vsled vetrovnega pritiska pride včasih nekaj krme v cev. Da se ta krma potrebi iz cevi, pride« jana je cevi posebna palčica, s katero se lahko podreza skozi cev. Ce - se s to cevjo pravilno ravna, se jako hitro odpravi živinčetu napenjanje. Še hitrejše ter zanesljivejše ozdravimo pa napeto goved s pomočjo trokarja, s katero jo vbo-derao. Trokar je majhno bodalce okrogle ali ploščate oblike, boljši je seveda okrogel. Vbode se v levo lakotnico tam, kjer je živina najbolj napeta, io sicer po sredi črte, katero si mislimo -od kolka da zadaje rebre. Trokar se vzame v desno roko, palec se položi na držalo ter io zabode kakih 6—8 ena globoko v vamp, nožnica se trdno drži in bodalo odstrani; nožnica se na to nekoliko globočje porine in toliko časa pusti, da so vsi plini odstranjeni. Ako te nožnica zamaši, so jo z predreza bodalom ali s kako tanko palčtco. Včasi se mora pri eni in isti govedi večkrat vamp probosti, ker sa vedno z ipot plini naberejo. Hana, storjena po vbodu, naj se s kolomazom namaže. Ako je živina na en ali drugi način ozdravela, naj se jo par dni bolj po malem krmi in sicer s tako krmo, katera ne napenja. Oboje orodje, ima naprodaj naša kmet. družba v Ljubljani in »icor stano p>žiraIn'kova cev 12 K, trokar pa 5 K. E io teh orod j bi moral »mati vsak baljši gojpsdar ali pa vsaj cela va*. T. J. Kako io kravi sabrani nadležno otipavanje Z repom pri molil P Vzame se pribliino 3 m dolga tenka vrv, kateri se konca zvezda skupaj. K temu zvezanemu koncu se pritrdi vrč ca, napolnjena z dobrim periščera prodnih kamenčkov. Ta zanjka iz vrvi se obesi ob molži kravi na križ io sicer tako, da visi obtežena vrečica ob repu navzdol. Krava bode tako prisiljena z repom mirovati tako dolgo da se ji zanjka odvzame in v enak namen obesi zopet drugemu živinčetu. Naprava je zelo priprosta, pa zanesljiva. »Zadruga.» Vpliv gozdov na množino dežja. To vprašanje se je že večkrat razpravljalo. Zadnja temeljita razprava o tem prihaja iz Afrike. Vzhodno od velikega otoka Madagaskar je vrsta otočkov, ki se imenujejo Maskareni, in med temi otok Mauritius, ki je od leta 1810 last Angležev. Velik je približno tako kakor četrtina Koroške. V notranjem delu otoka se nahaja gorovje zmerne višine (do 500 m). Leta 1850 je bila še tretjina njegovega površja pokrita z gozdi. Tekom 30 let pa so gozde posekali in danes je le še desetina otoka gozdnata. Zato je Walter, asistent tamošnje meteorološke (vremenske) postaje, preiskal dobo od leta 1860 do 1907,- da bi dognal ako je po-sekanje gozdov kaj vplivalo na vreme in množino padavin. Vspeh te preiskave je zanimiv. Množina dežja je ostala neizpremenjena, izpre-menila pa se je razdelitev, in sicer neugodno. Prej, ko je še bilo veliko gozdov, je deževalo večkrat, zlasti popoldne, zdaj dežuje manjkrat, zato pa v izdatnejši meri. Število deževnih dni v letu se je zmanjšalo za 30. Rečic in potokov je na otoku dovolj, toda po letu usahnejo, dočim so v času zimskih dežjev povodnji. Gozdi vplivajo torej na ta način, da enakomerno razdelijo vodovje, zadržujejo vlažnost in povzročajo tako milejše podnebje. Tedenski sejem v Kranjn dne 20. septembra 1909. Prignalo se je — koštrun, 85 glav domače goveje živine, 118 glav bosanske goveje živine, 195 glav goveje živine hrvaškev 1 domačih telet, — hrvaških telet, 56 domačih prašičev, — hrvaških prašičev — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64-68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 13-, proso K 775, rž. K 9—, oves K 8 — , ajda K 9—, repno seme K, fižol ribničan K 12-50, man-dalon K 9*50, koks 26, krompir K L90 za 50 kg, seme dom. detelje Dopisi. Glasbena šola v Kranjn. Dne 21. t. m. ob pol 8. uri zvečer se je vršil v gimnazijski telovadnici v Kranju sestanek v svrho ustanovitve glasbene šole v Kranju.- Kot odposlanec »Glasbene Matice" v Ljubljani je prišel njen predsednik, profesor Anton Štritof, ki je tudi vodil sestanek. Prisrčno je pozdravil vse navzoče, ki so prišli v precej obilem številu, in na to zanimivo predaval „0 pomenu in ciljih Glasbene Matice". Njegovim navdušenim izvajanjem posnemamo tele vodilne misli: Pouk v glasbi je enakovreden pouku v jezikih in drugih predmetih. Glasba vpliva jako blažilno na človeka, to se kaže že pri mladini; oni dijaki, ki se bavijo s petjem ali goje glasbo, niso vdani pijančevanju, kvartopirstvu i. t. d. Mnogo je med Slovenci zakopanih glasbenih zakladov; te hoče Glasbena Matica dvigniti. V ta namen ona 1.) izdaja skladbe domačih umetnikov, pa nabira tudi lepe slovenske narodne pesmi in skrbi, da pridejo taiste v dostojni, dovršeni obliki tiskane med svet, 2.) vzdržuje glasbeno šolo, iz katere je izšlo že lepo število glasbenih umetnikov; 3.) prireja koncerte v velikem slogu in 4.) je ustanovila glasbeno knjižnico, ki ima obsegati važna glasbena dela vseh narodov, kakor tudi imenitnejša dela o glasbi. Matica stremi za dvema ciljema: a) razširiti hoče svojo šolo v pravi konservatorij; znano je, da Slovenci kot glasbeniki prekašajo vse Jugoslovane; naravno je torej, da se baš v Ljubljani ustanovi konservatorij, ki bi preskrbljeval vse južne dežele naše monarhije z dobro šola ni in i glasbeniki; b) dvigniti želi zakopane glasbene zaklade po deželi in izkuša v ta namen ustanoviti podružnice po naših provincialnih mestih. Taki podružnici Glasbene Matice obstojita že v Celju in v Gorici, ustanoviti pa se še nameravajo v Trstu, Mariboru, Novem mestu, Idriji in v Kranju. Take podružnice ali glasbene šole so v gmotnem oziru popolnoma samostojne in naj bodo nad politič-.nimi strankami. Njih razmerje do osrednjega odbora Glasbene Matice je lahko dvoje: podružnica tvori samostojno društvo z lastnimi pravili in lastnim odborom; ravna pa se pri pouku po učnem načrtu, ki je izdelan za glasbeno šolo Glasbene Matice; Matica vodi tudi nadzorstvo nad podružnico in njeno šolo; b) podružnica je tesno združena s centralo (z .Glasbeno Matico'); nima svojih pravil, niti lastnega odbora; vodi jo kuratorij, katerega člane imenuje osrednje društvo. Na predavateljevo vprašanje so se navzoči odločili za drugi tipus glasbenih šol. — V imenu pripravljalnega odbora poroča Vilko Rus, učitelj v Kranju, v glavnem takole: Lani se je sprožila misel, v Kranju ustanoviti glasbeno šolo, ki bi bila odvisna od Glasbene Matice v Ljubljani. Taka šola bi vrlo služila meščanskim sinovom in hčeram, zlasti pa gimnazijski mladini, ki se izobražuje v Kranju. Sestavil se je pripravljalni odbor, ki je imel prvo sejo dne 9. septembra 1908. Kot odposlanca »Glasbene Matice" sta se je udeležila gospoda: koncertni ravnatelj Matej Hubad in Matični predsednik, profesor Anton Štritof. Ista gospoda sta bila navzoča tudi pri seji, ki se je vršila meseca avgusta letošnjega leta; razen tega je imel pripravljavni odbor sam zase še dve seji. Kar se tiče gmotne strani je stvar v redu. Mestna občina v Kranju je kot jubilejski dar naklonila 1000 K za ustanovne stroške glasbene šole; razen tega je obljubila vsakoletni prispevek 600 K za vzdrževanje šole; podpore so tudi naklonile ali zagotovile: mestne občine v Škofji Loki, Radovljici in Kamniku, kakor tudi ondotni denarni zavodi. V Kranju se je zglasilo 192 podpornih članov, ki prispevajo mesečno po 60 v.; podporne člane sta z veliko vnemo prevzeli gospici Jelica Mayrjeva in Marta Šavnikova. Ustanovni član postane tisti, ki vplača enkratni znesek 200 K. Izdelan je že tudi učni načrt za glasbeno šolo, v kateri se bo izpočetka poučevala glasbena teorija, petje, glasovir in gosli; pozneje se prevzemo še druga glasbila. Za pevsko teorijo iznaša ukovina 2 K za polletje, za petje pa 1 K za polletje; za glasovir in gosli iznaša ukovina po 4 K na mesec, oni, ki se uče gosli in glasovirja, plačajo tudi vpisnino. Petje se bo poučevalo v gimnaziji, gosli in glasovir pa najbrže v mestni hiši na Pungartu. — Končno prečita profesor Anton Štritof kompromisno listo, katero je sestavil pripravljavni odbor; ta je predlagal v kuratorij, ki ga bo de-finitivno imenoval osrednji odbor, tele gospode: Ignacij Fajdiga, c. kr. gimnazijski ravnatelj, predsednik; Anton Koblar, dekan, podpredsednik; Joško Majdič, trgovec, blagajnik; Janez Masten, c. kr. profesor, tajnik; Adolf Rohrman, c. kr okrajni tajnik, nadzornik šole; dr. Šimen Dolar, Ivan Kummer in Rajko Marenčič, odborniki; mestna občina v Kranju bo šele pozneje imenovala svoje zastopnike za kuratorij. Prečrtana lista se sprejme. — Profesor Štritof se izjavi, da so se učna mesta za glasbeno šolo v Kranju že razpisala; upati je, da se s 1. novembrom, naj zadnje pa s 1. decembrom otvori glasbena šola v Kranju. „V daš! nam odmevajo „FeJ"-kiicl.... ki smo Jih te dni toliko culi" ... Dalje. »Slovenec« 21. septembra 1908. Obstali smo zadnjič pri 6. štev. našega obračuna z Ijadmi, ki bi pod drugimi razmerami sploh na bi bili vredni, da si umatemo svojih rok z njihovim obračunom. Ali tudi v duši nam odmevajo «Fej»-klici, ki smo j h ravno te dni toliko culi in j h š3 danzadnevom toliko čujeoao. K tem «fej»-kiicera so se te dni pridružili še drugi ogorčeni «Srata te bodi» klici. Tisti Gastinčar, pravijo, ki je svojčas še z metlo v roki pometal klerikalne smeti, je v svojem glasilu slov. krščanskih socialistov, prekosil krščanskega «Slo venca* pa je dejal, da Adamič in Lunder nista narodna mufienika in da naj slovenski narod slovesno protestira proti takima narodnima mučenikoma. Tako se deloma piše, deloma govori. Ker nam je oseba GostinCarja neznana in sploh ne moremo verjeti, da bi nekdanji slovenski delavec in po milosti klerikalcev taca sni državni poslanec, mogel biti zmožen tako oskrunbe spomina ni naše — izjavljamo slavama — narodne mučenike, in ker končno vodoma nočemo delati nikomur krivice, odložimo še ta obračun t Goitinčarjam. Preskrbeli pa bomo sa obračun vse tozadevne štev. lista, ali je ros cunja ali smetišča ali ni, tega danes še ne moremo ugotoviti. Vemo te, da je listu naslov «Naša Mič* ter da je «glasilo slovenskega delavstva*. Po vsebini tega glasila bomo sodili, kakšno mora biti tisto slovensko delavstvo, ki se prišteva k slovenskim krščanskim socijalistom. Za sedaj enkrat pa nadaljujemo obračun s •Slovencem* ki naj si izbriše to ime raz čelo blaznega fanatizma. Javnost stoji danes še preveč pod vtisom sedenje nesramne pisave ljudi, kakršnih slovenska mati še ni rodila med nami. Pod tem, vsaki dan svežim vtisom marsikdo pozabi na to, kaj je ravno isti »Slovenec* v ravno ti za levi hlinaril lansko leto v tem času. To pa mora sedaj vsak res narodni Slovenec vzdržema vsak tre ao tek si klicati v spomin. Nam pa je v prvi vrsti na tem ležeče, da res priprosto slovensko ljudstvo izve gorostacna na- sprotja »Slovencev©* pisave. Zato smo sklenili, da spletamo is lanskega in letošnjega »Slovenca* dva «venca*, s katerih vsebin so klerikalci lani in letos oskrnnjevali posvečeni grob naših narodnih muce-nikov. S tem hočemo ljudstvu na podlagi tega, kar so klerikalci sami zagrešili, javno in odločno pokasatft Poglejte jih, takile sol Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da gremo z orožjem, ki ga nam nudi sovražnik sam v roke, v neizprosen boj proti njemu. Nase apostolsko delo bodi: ljudstvu odpirati oči, da sposnsva hijene pod plaščem krščanstva I V vsaki družbi, pri vsaki priliki, ko pride posameznik v dotiko a preprostim narodom, treba je vso to lopovstvo ljudem pojasniti z mirno, pri-prosto, nikdar vsiljivo besedo. Pri ljudeh, ki so še s slepoto vdani klerikalnim krivim prerokom, torej ravno pri najhujših klerikalcih — v mislih imamo klerikalce is notranjega prepričanja, treba najprej zastaviti vso moči, a vselej s skrajno previdnostjo. V to svrho si vzamile klerikalce po »poklicu*, klerikalce »kramarje*, klerikalce zaradi «gšefta» in klerikalce blazna fanatike za vzor. Njih najboljša kupčija je pri tercijalkah, sploh pri ženskih, ki v osebi duhovnika vidijo nadnaravno bitje in ne človeka, s krvjo, mesom in kostmi, kakor smo mi drugi ljudje. Tu sa našemu narodnemu ženstvu odpira še veliko nerazorano polje. Pri viaki priliki na potu v cerkev in iz cerkve, pri posetih doms in drugod, na potu pel in železnici, na izletih io ob sklepanju kupčijskih zvez, doma in po kmetih, na ulici in na trgu, skratka povsod, pri vsakih priliki, poučujte jih, ne z vidnim namenom ... sicer pa, kaj bi Vas poučevali, saj imate ženske poseben dar za to, kdaj in kako lepa beseda najde lepo mesto in dobro seme za plodi tudi v ledini. Dalje prih. Zgodovinski in slovstveni pregled sa prih. teden: 26. septembra. — 479. pred Kristom. Bitka pri Platejah in pri Mjkale. — 1555 Avgsburški verski mir. — 1679. • Pisatelj Fr. Mihael Paglovec v Kamniku. — 1759. * Grof Jork pl. Wartenburg. — 1802. t Juri baron Vega. - 1830. f Pisatelj Andrej Reja v St. Petru ob Sotli. — 1860. f Miloš Obrenovič, — 1871. Pesnik dr. Mihael Op ka na Vrhniki. 27. septembra. — 1540. Papež Pavel HI. potrdi jezuitski red. — 1729. * Pesnik Mihael Denis (Bard Sined). — 1808. Kongres v Erfurtu. — 1825. Na Angleškem otvorijo prvo železniško progo Stockton—Darlington. 28. septembra. — 1882. Ludovik Bavarski premaga Friderika Avstrijskega pri Mohldorfu in Ampftngu ter vjaine njega in njegovega mlajšega brata Henrika. — 1762. f Narodni pevec Mihael Andréas v Kožu na Koroškem. — 1797. • Pisatelj Mihael Verne v Orehku pri Postojni. — 1808. * Ludovik Richter, slikarski risar lesorezov. — 1831. * Pesnik, pisatelj in kriUk Franc Levstik v Retjah pri Velikih Laščah. — 1842. * Pesnik Rudolf Baumbach, zložil «Zlatoroga». — 1869. f Geograf Kari Ritter. 29. septembra. — 490. pred Kristom. Bitka pri Maratonu. — 1273. Rudolfa Habsburškega izvolijo za nemškega cesarja. — 1660. f Gustav I. Wasa, švedski kralj- — 1681. Francozje zasedejo Straûburg. — 1758. * Admiral Nelson. — 1800. f Pesnik Mihael Denis. — 1892. V Ljubljani otvorijo novo deželno gledališče. 30. septembra. — 1382. Pogodbena listina, po kateri je pripadal Trst Avstriji. — 1745. Pruski kralj Friderik II. premaga Avstrijce pri Saoru. — lb04. V Pragi predstavljajo prvo češko gledališko igro. — 1895. t Skladatelj Hubroslav Volarič v Devinu na Primorskem« 1. oktobra. — 331. pred Kristom. Bitka pri Gaugameli. — 86. pred Kristom. • Gaj Salustij Krisp. — 1684. t P. Corneille. — 1766. Bitka pri Lobosicah. — 1780. * Sloveči pridigar in pisatelj pater Pas k al Skerbinec v Višnji gori. — 1814. * Pisatelj Franc Bezjak pri Sv. Ruperlu v Slovenskih goricah. — 1814. * Matematik dr. Franc vitez Močnik v Cerknem na Primorskem. — 1817. Laški zgodovinar Evgen Alberi. — 1826. • Slikar Piloty. — 1872, t Pisatelj Juri Kosmač ▼ LJubljani. 2. oktobra. — 1529. Luter in Zvringli v Marburgu. — 1816. Začasno mirovno sporazumljenje v Parizu. — 1839. * Slikar Hans Thoma. — 1853. f Fizik Franc Arago. Godovi prihodnjega tedna: 26. Ljubivoj, Stajslava, Pravomila; 27. Kosma in D., Ha-domira, Vojdrag; 28. Venčeslav, Castimir, Vid ca, Večeslav; 29. Mihael, Voja, Bogomir; 80. Hieronim, Jekica, Jeronima; 1. oktobra t Remigij, Pribimir, Dragoja, Blažena; 2. Leodegar, Cudislava, Mira, vojslav. Sejmi prih. tedon na Gorenjskem : 29. v Mengšu in v Lescah. V Kranja, dne 25. septembra 1909. Ssdaj zborujejo deielni zbori. V koroškem deželnem zboru sta slovenska deželna poslanca Grafenauer in EUersdorfer prisegla v slovenskem jeziku, kar so je prvikrat zgodilo v tem zboru. — V štajerskem dež. sboiu se je vnel hud prepir med slov. in nem. poslanci glede rabe slov. jezika. V deželni odbor je zopet izvoljen izmed Slovencev posl. Robič. Dsielaosborake volitve se vrše jutri na Goriškem, in sicer v splošni kuriji. Boj bode zelo hud. Premestitev slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico je gotova stvar. Italijani so za enkrat pogoreli. Na Ogrnkeni imajo ministrsko krizo. Včeraj so vsi ministri podpisali prošnjo za odpust. Novičar. Poiobno Isdajo »Gorenjca* smo izdali minuli ponedeljek za Kranj ter jo poslali tudi drugod po Gorenjskem. Bil je 20. september, spomin naših narodnih mučenlkov. Osobje naše tiskarne je imelo dve uri prej prost dan. Nekateri so bih' vsled tega, ker smo so na rahlo dotaknili kranjskega župana, g. Savnika, navidezno vznemirjeni, seveda v srcu io popolnoma odobravali, ker je večina taistih že opetovano izrekla maraikaterikrat še hujšo kritiko nad samolastnim postopaajom g. župana. Vsak list, ki hoče natanko izvrševati svojo nelahko nalogo, mora biti odkrit in ne hinavsk, ker mora imeti vedno pred očmi, da je reprezentant javnega mnenja. Zadnjo nedeljo pa je vladalo v Kranju splošno tako mnenje, kakršno je zastopal «Gorenjec» v svoji posebni izdaji minuli ponedeljek. Videli smo viseti žalne zastave raz mnogih hiš. Vri so prihajali z razohešenjem, samo enega ni bilo — mestne občine kranjske. To pa zato, ker župan ni pustil v nedeljo razobesiti zastave. V nedeljo na to je podpisalo okrog 18 občinskih odbornikov polo, kjer zahtevajo, da se razobesi na mestni hiti žaloa zastava. Sele temu koraku se je v ponedeljek v jutro udal g. župan. Popoldne je izšla posebna izdaja, kjer se — kakor zgoraj omenjeno — pojasnjuje med drugim tudi ta slučaj. Io — glej čudal — v sredo zvečer se snide klub narodno-naprednih občinskih odbornikov in sklene g. županu kranjskemu — zaupnico. Brez komentarja I Pamet, pamet, gospodje I V < Slo venskem Na-rodu* pa čitamo danes tole notico : «Klub narodno-naprednih obč. svetnikov v Kranju je sklenil županu, g. ces. svetnika Šavniku, izreči obžalovanje zaradi napada (II) v »Gorenjcu* in izjaviti, da ni v nobenem stiku s tem napadom.* Odkrito priznamo, da v istini klub narodno-naprednih obč. odbornikov ni bil v nobeni stiki z onim člankom, pač pa je več članov tega kluba zadnjo nedeljo brez ovinkov javno, in sicer jako ostro kritiziralo postopanje g. župana glede zastav in je dalo naposled duška s tem, da je malone ves občinski odbor določno zahteval od njega, da naj izpolni dolžnost, katero ima vršiti kot narodno-napredni župan mesta Kranja. S cer pa je slična notica oči-vidno plusk na klerikalni mlio. Ob gotovem času se zna to britko, britko maščevati. Napreden človek gre naprej, naprej, ne pa nazaj. To se nam je zdelo potrebno pripomniti s prijateljskega stališča. Občinske volitve v Skofji Loki. V četrtek od 9. do 11. ure dopoldne je volil tretji razred. Izmed 367 vollcev jih je volilo 60. I '.voljeni so odbornikom gg. : s 60 glasovi Gašper Čir man, Jožef Hafner, dr. I /an Hubad in župnik Avguštin Šinkovec, s 59 glasovi Jurij Grobar in s 58 glasovi Ivan Debelak; namestnikom pa s 23 glasovi Valentin Debelak in Andrej Oblak, s 22 glasovi pa Leopold Hifner. Ta razrei je že od nekdaj domena klerikalne stranke. Narodno - napredna stranka se volitve v tem razredu ni udeležila. — Drugi razred je volil včeraj v petek in so zmagali narodno-napredni kandidatje s 16 proti 15 glasovom, kvoljeni so odbornikom gg.: mesar Anton Hifner, pek Anton Homan, trgovec I. N. Koceli, trgovec Konrad Pécher, gostilničar Franc Zherl in trgovec Matej Zigon; namestnikom pa urar Fran Benedičič, gostilničar Andrej Kalan in loterist Anton Kašman. — Protesti so vloženi od narodno-napredne in od klerikalne strani. — Prvi razred voli danes popoldne ob treh. Skoro gotovo zmagajo tudi v tem razredu narodno-na-predni kandidatje. Potemtakem bo ostalo razmerje strank isto kakor dosedaj, namreč 6 klerikalcev, 12 naprednjakov in 1 virilist (Nemec). Deželni ibor kranjski je nadaljeval četrtkovo sejo popoldne. Poslanca dr. Tavčar in J a r c sta vložila nujni predlog glede vpeljave edino slovenskega učnega jezika po kranjskih šolah razen Kočevja. Poslanec dr Lampe je utemeljeval svoj nujni predlog, da se deželni odbor pooblasti, da zgradi deželno električno centralo na Gorenjskem in da v ta namen nakupi potrebne vodne tile. Govorila sta k temu predlogu poslanca Pire in Lenarčič, na kar se sprejme s klerikalnimi glasovi. — Soglasno se sprejme po poslancu Po v Se tu nujno predlagani protest proti zvišanju tarifov na južni železnici. Prihodnja seja bo v torek. Kakor ■trapsnih kač, varujte, Izogibajte se jih I Klerikalci ae sedaj hvalijo, da so se nad mrtvimi žrtvami že dosti izpljuvali, zdaj pa da hočejo imeti tudi še živih žrtev. Vsakogar, kdor so jim zdi nevaren, ali kdor se jim zameri, ao sklenili moralno umoriti in oropati ga vsakdanjega kruha. Tako je Kristus učil ljubezen do bližnjega — namreč po Terseglavovi verski razlagi. Ta teden n. pr. se je bil »Slovenec* spravil na odvetnika dr. Svigla. Dr. Svigelj je za časa demonstracijskih obravnav zagovarjal več obtožencev, kakor drugi tovarši brezplačno. Med obtoženci je bil tudi Wm-diseher, katerega pa bi imel zagovarjati dr. Triller, a ta je svojega klijenta izročil svojemu tovaršu dr. Sviglju. Obtoženec in zagovornik sta bila Sokola in sta se tudi prijateljsko tikala. Ker je bil obtoženec, kakor pravimo pri denarju, ni maral, da bi se njegov prijatelj kot zagovornik zastonj žrtvoval zanj. Ponudil mu je 200 K za zagovorništvo, ki je trajalo 10 dni in bilo v zvezi z raznimi stroški. Windischer je bil obakrat obsojen. Ze ko je bil v zaporu, pride njegova mati k dr. Sviglju ter mu tudi ona ponudi od svoje strani še posebej plačilo. Dr. Svigelj pa je to odklonil in ko jo mati vstra-;ala pri svoji želji, ji da na razpolago, če že hoče, nsj le gotove izdatke poravna v znesku kakih 30 K. To se je rgodilo. Naenkrat pa dobi dr. àvigelj od Windischarja ogorčeno pismo radi tega plačila. Dr. Svigelj zato pozove mater ter jo opozori as sinovo pismo. Mati je izjavila, da tega, kar stoji v pismu, ona ni izrekla. Pri tem je ostalo. Windischer je že nekaj mesecev v zaporu. Ob času obletnice 20. septembra pa je Štefe naenkrat začutil potrebo krščansko delo usmiljenja: obiskati jetnike. Kar je od Windiscbaria čez dr. Šviglja izvedel, se je Stefe, ne vemo, ali sladko- ali glo-bokoginjen kar izjokal. Za obletnico 20. septembra je nato »Slovenec* prinesel »spomin narodnih žrtev* primerno-javno obtožbo na živo žrtev dr. Sviglja. Obdolži ga, da je Windischer ju obljubil brezplačno zagovorništvo, a potem pa od njega tir j al 200 K, potem pa še 60 K. Kaj je s tem »Slovenec* nameraval, ni težko uganiti O udavi se čujeti dve vesti. Ena pravi, da Windischer tega, kar ie •Slovenec* poročal, sploh ni govoril, iz druge pa odseva utis, da se je tu nekaj vršilo, o čemur, predno pridemo z Vrhnike, še raje molčimo. Slišimo pa tndi, da je tega razkritja prav vesel dr. Eger. On ima namreč terjati od vseh obsojencev več tisoč kron kazenskih stroškov; ker pa razen Windischerja ni nihče tako pri denarju, bo dr. Eger izkušal pri njem dobiti, kar se bo dalo. Če je Wiadischer res govoril, kar »Slovenec* očita dr. Sviglju, ali pa če tudi ni govoril tega, v obeh slučajih nsj se »Slovencu« zahvali, če in kar bo mogel plačati za druge. Citajte torej večkrat zgorejšnji naslovi ena odlagi je dovoljeno s takimi kvantami dajati avno pohujšanje. Fej vas bodi! Na Zgornjem jezeru se je pri otrocih pojavila davica in škrlatinka. Pri .Kazmarju" je umrl za ikrlatinko en fantek v 24 urah. Ha Sledil je bilo letos, kakor izkazuje «Letoviški List* do 25. avgusta 61? 1 letovUearjev. Heve toliko poslopje f Naklem. Zgradba novega ljudskoiolskega poslopja v Naklem je v toliko izvršeno, da so mogli zadnje dni začeti pleskarji in mizarji s svojim delom. Eno nadstropno poslopje meri 19 60 metrov v dolžino in 11*20 metrov v Urino; viiins do kapu znala945metrov. Prizidek, ki zavzema stopnilče in stranišča, je 11-20 m dolg in 2 90 m Urok. Pritličje zavzema eno učno sobo, stanovanje za stranskega učitelja (dve sobi in ena stranska) in en prostor za učila, ki bo slutil kot šolska pisarna. V prvem nadstropju se nahajajo tile prostori: ena večja soba In stanovanje za šolskega vodja (tri sobe, kuhinja & shramba). Učni sobi sta po 10 m dolgi in 6 70 m Uroki Poslopje leži sredi vasi, tik ob državni cesti Kranj—Ljubelj. Poleg novega poslopja so nahaja glavni vaški vodnjak; napaja ga vodovod, za čegar zgradbo je določil v svoji oporoki 1. 1716 6000 goldinarjev slavni aakeljski rojak dr. Grego- iij Voglar-Karbonarij pL Wieseneck; za popravo vodovoda pi jo podaril 1. 1749 dolgoletni na-kelski župnik Jožef Koa 1500 goldinarjev. V spomin na oba dobrotnika je vklesan na oni strani vodnjakovega kamenitega korita, ki je obrnjena proti državni cesti, tale kronogrsfikon: GregorlVs Me fVnDaVIt JosifV« KVssp. ConserVaVIt VsVI VICIoI« (Gregor, namreč Karbonarij, me je dal postaviti, župnik Jožef Kuss (Kos) popraviti v blagor valčanom; 1758). Istima dobrotnikoma na čast so postavili vaičani Marijino kapelico, ki stoji še danes poleg vodnjaka; to se je zgodilo 1. 1765., kakor je bilo spoznati iz kronografikona, napisanega na sprednji strani kapelice, ki pa je pre-beljen; kronografikona se je glasil: GregorlVs CtrbonarIVs has aqVas prior fVndaVIt JosephVs KV«s serVaVIt In bonVM VlCIn Iae (Gregor Karbonarij jo dal prvi ta vodovod speljati, Jožef Kuss (Kos) pa popraviti v prid občina). — Zgradbo novega Ijodskofolskegs poslopja v Naklem sta solidno izvršila gospoda France Weilgoni, stavbenik v Ljubljani, in Angelo Molinaro, stavbenik v Skofji Loki. Začetkom meseca decembra L 1. se preseli dvorazradna ljudska lola nakelaka iz stare, popolnoma neprikladne šole v novo poslopje, ki napravi na opazovalca kaj dober vtisak. Nabiralniki družbe sv. Cirila in Metoda, ki so v podružnični oskrbi, so donesli družbi naslednje zneske: kavarna Jäger K 16 50, Narodna kavarna K 16-50, gostilne: Mavril Mayr K 14 50, Jernej Mihebč «na razpotju* K 1180, kavarna Ge;ger K 1130, gostilne: Rudolf Jereb K 7 60, kolodvorska restavracija K 7*50, Nova pošta K 3*60, Fran Jezeršek K 2 70. Fran B nedik K 2 —, Stara pošta K 2— J roej Škofic K 1*40, skupaj K 93 40. Brzojavka. àkoijaLoka, 25. sept. 4 30min. pop. Danes je volil prvi razred. Izvoljeni so odbornikom gg.: sodni svetnik Juri Sumer, mesar Matevž Hafner, gostilničar Lovro Sušnik, notar Niko Lenček, učitelj Slavko Flis in okrožni zdravnik dr. Karel Za-krajšček, namestnikom pa gg. : živinozdravnik Andrej Perko, sodni efisial Fran Magdič in hranil, tajnik Avgust Nadilo. Zmagali so torej narodno-napredni kandidatje soglasno, klerikalci sa niso udeležili volitve. Isprei sodišča. — »Razprava je končana — ab-fubrenl* S temi besedami je slovenski predsednik — Štajerc seveda — obtožnega senata zaključil obsodbo nad predzadnjo žrtvijo onih 22 obtožencev, katere je pravica preganjala radi snemanja nemških nap sov v Ljubljani, dne 21. septembra 1908. Ta žrtev, katerim je, iz 3 Slovencev In 1 Nemca sestavljeni senat, na veke pritisnil pečat hudodelstva javne sile, je že zadnjič omenjeni 19 letni bivši učitelj ščuik Franc Kozinec. In ta predzadnja obravnava v ti zadevi je pravzaprav le nadaljevanje, ozir. izpopolnitev velikanske obravnave, ki se je, kakor znano, pričela že 19. aprh t. 1. Takrat je bilo obtoženih 22 »demonstrantov*. A sodba se je vršila le proti 20. E len soobtožencev, Martin Sušnik, tesar v Ljubljani, se je bil med časom razpisa razprave ponesrečil in pride šele na vrsto. Drugi pa, in to je naš Kozinec, je po prvih preiskavah ostavil Ljubljano ter šel malo na Hrvaško in v Dalmacijo pogledat. Poziv k razpravi se mu ni mogel dostaviti. Izmislile pa so si modre glave radikalaejši način, kako vloviti mlad-ga »ubežnika.. Izdali so tiralnico, ki ga je iskala po celem svetu, našla pa v Zadru. Kdo je bil U ga bolj vesel, kakor ... ne vemo koga in kako bi ga imenovali. Dejstvo je, da je bilo Kozinčevo »hudodelstvo* tako velik važnosti, da so ubogega fanta postavili pred tis) poloošteviini senat, ki jo aprila meseca sodil cel družbo enakih »hudodelcev*. Ta »uvod* so nan je zdel potreben, da bralci lažje slede vseskos zanimivi razpravi. Ljubljanska dnevnika sta jo celt tako visoko cenila, da sta ostala — doma. Ia ljub Ijanski slovenski odvetniki so šli šo en korak dalj« po so ravno ta, za juriste posebno značilen sluča; prepustili zagovorništvu vpokojsnega sod. svetniki Deva, kot ez offo zagovorniku. Mislim, da je mah Slovencev med nami, ki bi to »visoko cenjenje-siučaja Kozinc od obeh omenjenih strani s mirne vestjo mogli odobravati. In tako vidimo to ubogo žrtev, na duhu io telesu uničeno, osamelo ter zapuščeno od vseh, ki so » v aacajena« Najmanjši ponudek znaša 600 K, vrrščina 300 K. C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani odd. V, dne 21. septembra 1909. »9 2-1 206 6-6 najboljši lafe ia tla li ncbfceia laia. Keil-ova*bela [prevleka (glazura) za umi- valne mize 90 vin. Keil-ova pasta za čevlje po 80 vin. Keil-ov lak ta tlatenje okvirjev 40 vin. Keil-ovo lastilo sa pode 90 vin. Keiiov lak za klobuke v različnih barvah. ima vedno v talogi tvrdka FfEIlO DOlODIE F ÄTaffiJ®« Crnomall : Anton Zurc. Idrija : Val. Lapajne. Kamnik: Ed. Hajek. ■aoavja: Franc Loy. LJubljana : Leskov le & Meden. Novo maata : I. Picek. Paatajaa : Anton Ditrich. Sasfovljloa : O. Homann. kafja Laka: M Žigon. Žagarja: Rih. E. Mihelčič. KJaj£alostncj4ega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iri znancem, da je nas iskreno ljubljeni oče, oziroma stari ofe, gospod 228 MIha Pantar mizarski mojster in hišni posestnik danes, dne 22. septembra 1909, ob pol 7. uri zjutraj po zelo kratki, mučni bolezni, v 70. letu svojo starosti nenadoma preminul. Pogreb dragega rajnega bo jutri, v četrtek, dne 23. septembra ob pol 6. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje po kopaliiče. Svete mase zadušnice se bodi brale v raznih cerkvah. KltANJ, dne 22. septembra 1909. Antonija Albreht roj. Pantar, Marija Baraga roj. Pantar, Pavla Derttlč roj. Pantar, hčere. Ivan Baraga, nadufitelj na Koroški Beli, Ivan Dernič, stavbeni kpodjetnik v Radovljici, svaka. Vsi vnuki In vnukinje. Zahvala Povodom smrti naše ljubljene hčerke, sestre in vnukinje, gospice finlce pikaii izrekamo tem polom čast. duhovščini, bi. g. okr. zdravniku dr. Edvardu Sav-niku, vsem darovalcem krasnih vencev, osobito še cerkvenemu pevskemu zboru in gospicam součenknm, dalje vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so izkazali dragi pokojnici zadnjo Čast, najprisrčnejšo zahvalo. V Kranju, dne 20. septembra 1909. 227 1 Žalujoči Oltall. 5 kg, novega oskubenega K 9"60, boljše K 12—, belo, mehko oskubljeno K 18'— do K 24"—, snežno-belo, oskubljeno K 30'— do K 36*— Pošilja franko po povzetju. Zamenja se in vzame se nazaj če se povrnsjo poštni stroški. 224 6—2 Benedikt Sacbscl, Cobts 371 pri plznju, čsSko. 15 Prosi se ir.rc7.ati in iiliraiiiti. Tri leta pismenega jamstva I 5 Nikdar več v življenju se Vam nudi priložnost da kupite za smešno ceno K 8'- nusto K 18"- krasno pristno Oloria- srebrno anter-remon- toir-uro v močnem, bogato graviranera po-hišju z dvojnat m pokrovom in natanko proučenem notranjem delu, ki teče natanko v 10 karanjih. Z lepo verižico in obeskom K 10- 210 15-5 Edina razpošiljatev po povzetju po Ogrski industriji ur UJbanJa (Ogrsko). Prosi so izrauti in .hraniti. Ivan Schindler, Dunaj WT/T I 1 I>ošilja te veliko let dobro znane stroje vsake »AJL» I *■ vrste za poljedelske in obrtne potrebe, kol: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice za trsje, poljska orodja, mlatiln!ce, vitle, tri-jeije, čistilnice za žito, lu-ščilnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, stiskalnice za seno, irdine za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnice, železne cevi, vodovode i. t. d. Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah: ravnotako vse pri prave za kletarstvo, sesalke za vino, medene pipe, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, priprave za točenje piva, skrinje za led, priprave za izdelovanje so-davode in penečih se vin' itroje za sladoled, mline za kavo, di-avo i. t. d., stroje za delanje klobas, tehtnice na drog, namizne tehtnice, stebrske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živim, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseli sestavov, slroje in orodja za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih, tudi na obroke. Ceuiki z več kot 400 slikami brezplačno in franko. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Prekupcem in agentom posebne prednosti! Prememba posesti. S'av. občinstvu mesta Kranja in okolice uljudno nnznanjam, da sem prevzel po smrti gosp. M. Panfarja njegovo obrt Ur bom isto kot svojo lastnino nadalje vodil. Ker sem bil že čez 12 let pri g. Pantarju uslužben, zrgolavIjam si. občiustvu, da bom vsa naročila izvršil vestno, točno in po rmkih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Bajt 230 3-1 Trilika eeita it. 38. Piše naj se naravnost: 94 20-17 Han ScttindUr, Dunaj lil./., trdbcrgstrasse 12. Stanovanja lepa, suha in zračna oddajo se v novi, moderno zgrajeni hiši v Kosriškem predmestja štev. 32 po domaČe „pri Fidru". Popraša se istotam. 226 2-2 Novica. Singerjev „66" najnovejši In najpopolnejši stroj :: 20. stoletja. :: IJVGER Co, delniška družba šivalnih strojev v Kranju —— nasproti c. kr. pošte štev. 53. 207 10-5 Novica. = Izvirni = Singerjevl šivalni I stroji se kupujejo samo v naših :: prodajalnah. :: Opozarjale, da se dobe pravi Singerjevi stroji na Gorenjskem le v tej zalogi šivalnih strojev. § naznanilo in priporočilo. B Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu v mestu kakor tudi na deželi, da sem prevzel a daem 1. oktobrom 1.1. i gostilno pri »Triglauu v Kranju. *## *** *** *** Za dobro upam, da obilo cenj 231 3—1 ### Ker imam veliko zalogo vina, je naravno, da bodem točil le fina, pristna, domača vina, kakor tudi priznano vedno sveže pivo. Ob vsakem času se bodo dobivala topla In mrzla ukusna jedila. postrežbo kakor tudi za nizke cene sem in bodem vedno skrbel, zategadelj si bodem kot dolgoletni gostilničar pridobil tudi na svojem novem mestu obiskovalcev, Zk-i-lL-i: Za mnogobrojni poset se najuljudneje priporoča Fran Rožič, gostilničar. Ljubljana Prešernove ulice šl. 9 Gričar % jVtejač Ljubljana Prešernove uiice št. 9 uljudno naznanjata, da je zaloga za; jesensko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kakor*v konfekcijigza^darne popolna in se priporočata za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo. 214 6-8 3866 M/E :: Našim rodbinam priporočamo :: KolinsKo ciKorijo! Za eno krono dobita (ako) gosposko, damsko ali deško I VI Da upeljemo^naso tvrdko, kakor tudi naše gosposke, Jamske in deške ure ter bisere vseh vrst v vseh krogih civiliziranega sveta, pošljemo na vsakega, ki pošlje K 1'— za stroške (tudi v znamkah), elegantno verižico, kakor tudi navodilo, kako dobiti zastonj uro. 204 10—5 Pltlt« takoj na Ogrsko Industrijo ur Ujbanya št. 142 (Ogrsko). Zlate 5fctiiit:)crlii, Pariz, Vi itd. Naboljše kosmetično ZObOčIstilno sredstvo JgdelovateJj 0. Seydl Ljubljana, Spitol.-Stritar.ul. 7 Na debelo In drobno! 5olsK« potrebščine vseh vrst priporoča po najnižjih cenah galanterijska in modna trgovina 127 13-12 Anton Adamič KRANJ :: Glavni trg. Posebno ugodne cene za dijake! Klobuke, [čepice, srajce, kravate, ovratnike, zapestnice, naramnice, nogavice, žepne robce, glavnike, denarnice, mila in drugo toaletno blago, krtače, torbice L t. d. Telovadni čevlji»veliki izberil :: Cene znatno nizke! :: Postrežba točna in solidna! Ma debelo In drobne! D■■■■■■■■■ uuuuuuuDu ■ y Električna gonilna sila. Titana iljiatib bani, liti ia firaiža Brata Eberls örkoalikarja, lakirarja, stavbena ln pohištvena pleskarja CjsbljiM nasproti kot. «Union* ustanovljeno 1842. Jt—4 Telefon 164. □□□□□□□□□□ Loterijska srečka dne 19. septembra 1.1. Gradec 9 90 29 64 73 Juž. Ameriko Odhod Iz LJubljane vsak torek. Pozor!! 211 52-4 Samo 6 dni vozijo francoski brzoparniki La Proveno», La Savoie, La Lorraine In La Tonraine iz Ha vre v Newyork. ===== Najkrajia örta. r-- Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna Ed. Šmarda, Ljubljana Dnnajaka 0.18, nasproti znane gostilne ,pri Figovcu'. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 10 62 35 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznan* šiv. stroje in kolesa Ceniki na zahtevanje zastonj. 68 42- 32 U Najmilejše milo za koio :: kakor tudi ia pege. :: Dobiva, ae povaod. Josip Pogačnik krojaiki mojster v Radovljici priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, luristovskih in lovskih oblek ter ogrinjal. Vedno bogata aaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. — Naročila sa izvršujejo po najnovejšem kroju točno in osno tsr se sprejemajo popravila. Specijallst v izdelmiju frakov li stloiskil soketj. Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si teli nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zali e vam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 62—29 Rudolf Rus urar v Kranju poleg lekarne. Velika aaloga vsakovrstnih nr, zlatnine in arabrnine ter optičnih predmetov. Popravila točno in oeno. Najnižje oene. Priznano dobro blago. _ Ustanovljeno leti 1885. Martinova cesta 20 $ Pailtt Martinova cesta 20 Postajališče električne cestne •^••••JJ železnice pri sentpeterski corkvi. 126-9 LJUBLJANA ::: Zalagate., društva c. kr. a?ztr. dri. uradnikov. Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Oils' dala, slike v resa velikostih. Popolna oprava za vile. Špeoljallteta: Gostilniški stoli. Pohlitvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vtškl ceni Modrost Is žlčna-toga omrežja, afrl-iansko trave ali žimo, prvo vrsto vodno v zalogi. Za spolno oobo od J80 gld. naprej. Dlvan z okraski. Opravo zo Jedilno sobo, salone, predsobe, oole garniture. Že oobo; posteljo, nočno omarica, o-mlvalna mizo, obešalnik, miza, stensko oglodalo. ipeeljalltste t nevestinih balah, fell k! prostori, prh Mono In v I. nadstropju, čudovito pomni za hotelo, vilo In ta letovišča 62 gld. 06 60 ■ ■ ■ || il ■ ■ H POZOR! SLOVENSKO PODJETJE! POZOR! M'm M Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena velika manufakturna trgovina m m m TT m m ■ ■ ■ m. m m f rane Sotivan, sin - Cjubljana v stari Soüvanovi hiši na ]Mteslnem trsu it. 22. ■ ■ ■ l 80 48—80 1 ■" 1 1 Zobozdravnlškl AtAlia oboteanlškl :: ttlOlJO dr. CdVard ClobočniK ▼ Kranju 220 52-3 je slavnemu občinstvu na razpolago vsaki dan in tudi v nedeljo. JOS. WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Hlomiltove ulloe *t. 4. Stivkuo-Bietio li koistrokcljsko klioCaviiCarstro. Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvont, obmejno omreaje, važna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike 1.1, d Spccijaliteta: 76 52-28 valjični zastori (Rollbalken). = Zaloga vsakovrstnega = ® lesenega, železnega ® In poblazinjenega pohištva 1*1X0 «& CoiTlp. !1 Ljubljani, ? Kolizeju, Da Marije Terezije cesti l\. 11 Najbolj" 6e*fci nakupni vir. Ceno posteljne* perje. 1 k# tivega puljencga 2 K, boljšega 2 K 40 h ; polbeloga 2 K KO h ; bclrga 4 K ; belega, puhunega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobe-lega puljenega 6 K 40 h, K K; S. ncnischOU^ &L)J) } kB Pu"j VZT ,J i«! 7-.K: ln"- fwr -»--.ir- m-m-m^!^yff^ I ga, finega 10 K ; nnjftopj-i i• r=-1»i puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Izgotovljene postelje iz gostonitega, rdečega, modrrga, belega ali rmenega nan-kinga, pernici, 180 cm dolga, 116 cm široka, v dvema z.lav-nikoma, vsak 80 cm dolg, 68 cm lirok, napolnjen z novim, sivim, jako stnnovitnm puh.istim posteljnim perjem ll> K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K ; zgluvnice 3 K, 3 K 60 h, 4 K. Hazpoiiljnnje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoče se povrne denar. S. Benisch, Deschenitz št. 758, Češki les (Bohmervvald). — Ceniki zastonj in franko. 224 15--:") ■U)MIM«M« «OU C0UO0UI i Amerikansfei 00 ZObjO se izdelujejo vsako nedeljo od pol 9, do i. are pop. v KP&Iljjfl v hiši trgovca R. & E. R00SS-? v I. nadstropju v zobotehnlčnem atelijeju Oton Sevdl. Zlato na obroke! Vsakdo, kdor pošlje K 14.—, dobi takoj krasno, pristno «Plaque»-zIato u.o, dvojno krito, s petletno garancijo in 14 karatno zlato verižico moderne fasone, 56 gramov težko, uradno puncirano za K 150'— na obroke po mojih ugodnih pogojih. Samo K 5*— mesečno za gospode in dame. Prvi znesek se tudi lahko povzame. Ogrska industrija ur Ujbanya (Ogrsko) št. 142. 2 510 e POSOJILNICA V RADOVLJICI Reaervna. naklada iznaša: si brez odbitka [rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57«% ali z IV« amortizacijo, na menice pa po 6V0:: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice. registrovana zadruga s omejeni« poroštvom s podružnico na Jesenicah spre|eaa hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po Denarni promet v leta 10O8: IS, Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici od 8.12. ure dopoldne in od 2.-6. ure pop. izvzemši nedelje in praznike. Poštno-branilnični račun centrale žt. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. 192-9 Izdaja kenseretf «8«renjsa». Odseven! urednik Lavoslav Mikal, Usfnina hi Usek Iv. Pi. Lamprete v Kranja.