tjaffln, St. 238 Po<tB>M p"*""
UreJniit'« • opr»*ai LJublJan«, Kopitarja« »•
UMoftn« •aroAsiM Ul. u to» ^nutro M lil. - Dok. ra*. Unb-USD« IMS« U aaročnia« to 10JM M Uioarata. UkUnčM »a«Urp*tTt „ oglu« li l talij« lo tnoumatvai
OPI s. A. Mllaso, RakaDlt** aa » * alam "
Preis - Cena L 1
Schwere Kampfe um Aachen
Mehrere Ortschaften zuriickerobert — Erfolglose Feindangriffe im Apennin — Strassenkiimple im Siidteil Belgrads
Aus dem F&hrerhauptquartier, 16. Okt. DNB. Dag Oberkommando der Wehr-mftcht gibt bekannt:
Der Gegner verstarkt seine Anstren-jjnnjien, den Briickenkopf Breskens siidlich der Schelde-Miindung zu nehmen. Durch den Einsatz zahireicher Panzer u. durch last ununterbrochene Tieifliegeran-(jrilic konnte er einige ortliche Einbrfiche erzielen, verlor hierbei aber 14 Panzer.
Im Verlauf eines eigenen Gegenangriffs in der Landbriicke nach Stid-Beve-1 a n d vrurde ein kanadischer Brigade-kommandeur gefangengenommen.
In den scliwercn beiderseits verlust" reirhen Stellungskampfcn der zweiten Schlacht um Aachen warlen Panzer-grenadiere die feindlichen Umfassungs-fiiigel, dio sich nordlich Aachen zu ver-einigen drohten, im Gegenangrill zuriick mid brachten inchrere verlorengegangene Ortsrhaften wieder in eigenen Besiti. Nordlich W il r s e I e n vvurden zahlreiehe amerikanisehe Kamphvagen ver' nichtet.
Feindliche Angriffe iistlirh E p i n a 1 nnd ostlich R e iti i r e ni o n t bliehen ohne wesentlichen Erfolg. Im M o s e I -Tal siidostlich davon nahm der Feind seine Angriffe nach den hohen Verluslen der Vortage nirht wieder auf.
Die Besatzungen von S t. Nn ni re, Lorient, L a Rochelle und G i -rnnde-Nord storten die feindlichen Angriffsvorbereitungen durch zahlreiehe Spah- und Stosstruppunternehinungen.
Das V. 1-Feuer auf London geht weiter.
Im Etrnskischen Apennin, »n sich die Kampfe etnas nach Osten rerlagcrten. fiihrte der Feind von neuem vtarkere. aber erfolglose Angrilfe, die durch heftige Luftangriff« unterstiitzt narrn. Einzelne Einbrlicho an der H&uptstrasse Bologna-Florenz und in den Bergen nordostlich Loiauo ivurden abgeriegelt. An der A d r i a -Front fingen unsero Grenadicre britische Angriffe vor neucn Stellungen siidostlich Cesena auf.
Auf dem Balkan scheiterten Ieindliche Angriffe gegen den Briickenkopf N i s c h. An der mittleren und unteren Horawa stehen unsere Truppen im (ielecht gegen Bandcn und holschcwisti-srhe Verbande. Im Siidteil B o 1 g r a d s sind heMae Slrassenkampfe im Gange.
Im Gebiet der unteren Theiss blicb di« Lage im wesentlichen uuverandert.
Im Raum siidlich und siidwestlich D e -1> r e c e'u geht dio erbitterte Schlarht vveiter. Zahlreiehe Ieindliche Angriffe vvurden in harten Kampfen zerschlagen. Unsere Absetzbevvegungen im Nordteil des Szeklcr-Ziplels vorlielen un-gestort.
\Vestlich des Czirokatal- und Dukla-Passos kam es gestern wie-der zu harten Abvvehrkampfen. Einzelne Einbriirhe vvurden im Gegenangriff he-seitigt oder eingeengt, alle tthrigen Angriffe abgewiesen.
Nordlich W a r s e h a u und in den beiden feindlichen Narevv-Briickenkoplcn bei S e r o c und R o t n n brachten din gestrigeu schweren Kiimpfe unseren Truppen einen erneuten Abvvehrerlolg. Die Bolschewisteu konnten trotz stark" sten Panzer-, Artillerie und Schlacht-Iliegereinsiitze nirgends ilen erstrebteu Durchbruch erzielen. Bei M e m e 1 fiihrte der Feind nach seinen schvveren Verlusten voin Vortage nur unzusanimenhaii-gende erlolglose Angriffe.
Ein deutscher Flottenverband griff auch gestern vvirkungsvoll in die Kampfe bei M e m e I ein.
Im Zuge einer Frontverkiirzung ha-ben sich unsere Truppeu ungehindert durch den Feind von der D U n a unter Aufgabe des Westteils von Riga abgc-setzt.
Schlaclitfliegerverbande grillen bei Debrecen und G r n s s w a r d e i n sowie nordlich Warsehau und bei M e m e I mit gutem Erlolg in die Erd" kiimpfe ein. Besonders iiber dem mittleren Frontabschnitt kam es zu heltigen Luftkiimpfen. An den beiden letzten Ta-gen vvurden 103 sonjetisehe Flugzeuge durch Jager und Flakartillerie der Lult-vvatlc ahgescliosspn.
An der E i s m e e r f r o n t vvurden in harten Kaniplen bolsrhevvistisrhe An-griffo gcgeu unsere Nachhuteu abge-schlagen.
Nordainerikanische Terrorvcrbande griffen bei Tage das Stadtgebiet von Kiiln und einige Orte im R h e i n-1 a n d an. Tielflieger setzten ihre An* grille gegen din Zivilbevolkerung in W e s t - und S ii d w e s t d e u t s c h -land lort. Durch britische Nachtangrille rntstanden zum Teil erhebliche Sehiiden in Mohnvierteln von W i 1 h e I m s h a-v e n. Auch H a m h u r g vvurde ange-griffen. Ieindliche Flugzeuge, darunter 34 Bomber, vvurden abgeschossen.
Težki boji za Aachen
Več krajev zavzetih nazaj — Brezuspešni sovražni napadi v Apeninih — Poulični boji v južnem deln Beograda
Totalna solidarnost z Nemčijo
Ducejev nagovor zastopniku črnih srajc
Milan, 15. okt. Duce je sprejel v svojem glavnem stanu odposlanstvo brigade črnih srajc Aldo Resega, kateremu je imel naslednji nagovor:
»Italija je za nas fašiste isto kot pojem časti, čast nam pomeni zvestobo (lani besedi, zvestoba pa je za narod ter za poedinca nujna predpostavka dobrega glasu. Zvestoba dani besedi pomeni za nas sodelovanje z zavezniki v boju in pri delu. V sedanjem trenutku, ko stoji Nemčija v odločilnem boju ter je nastalo iz 80 milijonov Nemcev 80 milijonov vojakov, združenih v naravnost nadčloveškem odporu, v sedanjem trenutku ko misli sovražnik, da je že zmagal, kar pa nikdar ne bo, ker bi pomenila kapitulacija za Nemčijo moralno, politično pa tudi psihično smrt, prav v sedanjem trenutku potrjujemo znova našo popolno solidarnost g narodno - socialistično Nemčijo. Ta Nemčija se bori danes z junaštvom in smelostjo, ki sta našla priznanje in občudovanje celo pri sovražnikih.
To je neomajano stališče republikanske in fašistične Italije. Severno od Apeninov je nastala nova socialna italijanska republika, ki bo hranjena korak za korakom do poslednje pokrajine, do poslednje vasi in do zadnje niše. Icleja na temelju fašizma ustvarjene republike je danes že prešla v duh in obnašanje naroda.
Nadaljnja točka fašističnega programa, socializem, je le posledica prvih dveh točk Italije in republike. Socializem je uresničitev tega, kar je zahteval narod. Saj določa delo za
Fiihrerjev glavni stan, 16. oktobra. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Nasprotnik ojačuje svoje napore, da bi zavzel predmostje pri B r e -skensu na južnem bregu Schel-dinega izliva. Z uporabo številnih oklepnikov in s skoraj neprestanimi napadi letal za nizke polete je dosegel nekoliko krajevnih vdorov, a izgubil pri tem 14 oklepnikov.
Med lastnim protinapadom na ožini pri Z u i d B e v e 1 a n d u smo ujeli nekega kanadskega brigadnega poveljnika.
V	težkih opozicijskih bojih druge bitke za Aachen, ki so zahtevnli na obeh straneh velike izgube, so vrgli oklepniški grenndirji sovražna obko-ljevalna krila, ki so grozila, da se združijo severno od Aachena, s protinapadom nazaj. Zasedli so zopet več izgubljenih krajev. SeVeruo od Wiir-s e 1 n a smo uničili številne ameriške bojne vozove.
Sovražni unpadi vzhodno od E p i -n a I a in vzhodno od R e m i r e m o n -t a so ostali brez pomembnejših usne-hov. V dolini M o z e I e, jugozahodno od tod sovražnik po hudih izgubah prejšnjih dni ni pričel /.nova napadati.
Posadke S t. N a z a i r a , L o r i c n -ta, La Rochelle in Giron (lese ver so motile sovražne napadalne priprave s številnimi izvidniškimi in naskakovalnimi akcijami.
Ogenj »VI« pada nadalje na Lonci o 11.
V	Etrnščnnskih Apeninih, kjer so se boji premestil^ nekoliko proti vzhodu, je sovražnik znova močneje, a brezuspešno napadel. Podpirali so ga siloviti letalski napadi. Posamezne vdore ob glavni cesti Bologna-Florenca in v gorah severovzhodno od L o i a n n smo zajezili. Na jadranskem bojišču so prestregli naši grenadirji britanske nnpnde pred novimi postojankami jugovzhodno od C e s e n e.
Na Balkanu so se izjalovili so_ vražni napadi proti predmostju pri Nišu. Ob srednji in spodnji Moravi se bore naše čete proti tolovajem in, holjševiškim oddelkom. V južnem delu Beograda se vrše siloviti poulični boji.
temelj gospodarstva, a vendar odklanja mehanično izravnavo, ki nasprotuje človeški naravi in ki je zgodovina ne pozna. Trozvok: Italija, republika in socializem nam pomeni, da stopajo sedaj na oder najboljši elementi zdravega delovnega ljudstva«.
Duce jc nato nadaljeval: »Nemčija ne bo nikdar kapitulirala, ker kapitulirati ne more. Nemči ja ima poleg enoglasnega stališča in železne volje vsega naroda še mnogo želez v ognju. Največji pokolj vseh časov se. imenuje demokracija. Za tem geslom se skriva zgolj pohlep židovskega kapitalizma, ki si hoče z zmedo in katastrofami zagotoviti izkoriščanje sveta. Ako se tega zavedamo, potem nam bo jasno, da se bodo pričeli dogodki v danem trenutku nujno drugače razvijati ter da bodo spričo nadaljnjega razvoja vojne prezgodaj zapete zmagovalne himne onemogle v grlih zaveznikov. Sedanjega obdobja vojne se hočemo udeležiti ria ta način, da bomo odstranili sovražne sodelavce doma ter zbrali one Italijane, ki odobravajo naš program. Naj se zgodi z nami kar koli že, od te črte ne bomo odstopili niti za ped.
Ob koncu je dejal Mussolini, da izdajalcem ni nič, ako morajo sedaj v senci tujih bajonetov podlo zasledovati fašiste. Nobena človeška sila ne bo mogla spraviti iz zgodovine fašizma, ki je postal resničnost in vera. V znaku fašizma so padli v Italiji, v Evropi in v Afriki desettisoči fašistov, cvet italijanske rase. Njihova smrt je junaški simbol fašizma.«
Na področju spodnjo Tise je ostal položaj v glavnem nespremenjen. Na področju južno in jugozapadno od De-breezena sc nadaljuje ogorčena bitka. V hudih bojih smo razbili številne sovražnikove napade. Naši odmikalni premiki v severnem delu Sieklerskega ozemlja potekajo naši odmikalni pokreti nemoteno.
Zapadno od prelazov Czirokatnl in Dukln jo prišlo vferaj do hudih obrambnih bojev. Posamezne vdore smo s protinapadom odstranili ali zožili vse ostale napade pa zavrnili.
Severno od Varšave ter 0I1 obeh sovražnih predmostjih ob Narevu pri Serocu in Rozaiiu so prinesli včerajšnji težki boji našim četam ponoven obrambni uspeh. Boljševikom se kl,ilib močni uporabi oklepnikov, topništva in borbenih letal ni nikjer posrečil nameravani prodor. Pri Memlu je sovražnik po svojih težkih izgubah v prejšnjih dneh izvršil le brezuspešne napade, ki niso imeli med seboj nobene zveze.
»k nemški pomorski oddelek je tudi vferaj uspešno posegel v bojo pri M e -m e 1 u.
V tekli skrajšanja bojišča so se naše fete neovirano od sovražnika odmaknile od 1) v i n e ter izpraznile zapadni del Rig«.
Oddelki borbenih letal so z dobrim uspehom posegli v bojo na zemlji pri Debrerzenii in Velikem V ar n d in u ter severno od Varšave ter pri Meni e, I u. Posebno nad srednjim bnjišfnim odsekom je prišlo do silnih letalskih bojev. V obeh poslednjih dnevih so sestrelili lovci in protiletalsko topništvo v sestavu letalstva 103 sovjetska letala.
Na bojišču oh Ledenem morju so nase zašfitnire v trdih bojih odbile boljševiške napade.
Severnoameriški strahovalni oddelki so napadli podnevi mestno podrofje Kol na ter nekatere krajo v Pore 11 ju. Letalci so v nizkem lclu nadalje obstreljevali rivilno prebivalstvo v zapadni in jugozapndni Nemčiji. Zaradi britanskih nofnih napadov je nastala deloma rnalna škoda v stanovanjskih fetrtih M ilhelmshavena. Napaden je bil tudi Hamburg, sestrelili smo 42 snvrai-1 nih letal, med njimi 31 bombnikov.
Ameriška mornarica beži pred Japonci
Otroška koncentracijska taborišča v Eupnu
Kiiln, 14. okt. Pod naslovom < »Otroška koncentracijska taborišča v Eupnu- poroča »Westdeutscher Beobachterr o novem grozodejstvu Amerikancev v zasedenem pasu zahodnega branika. Poročilo pravi:
Eisenhovverjeve ganstrske armade 60 si dovolile v Eupnu in Malmedyju novo grozodejstvo. Ameriška armada si je pridobila edinstven sloves z otvoritvijo koncentracijskih taborišč, katerih ujetniki so večinoma otroci! Na ozemlju neke pri Eupnu ležeče tovarne za klobučevino so ustanovili na ]K>velje Eisenhowerjevega krajevnega poveljnika ječo, v katero so zaprli vse Nemce, ki so jih dobili na področju Eupen-Malmedy. Ker so vsi nemški možje, razen starcev, samo ob sebi umevno zapustili ozemlje ali se, v kolikor so bili uradniki in politični voditelji, umaknili z borečimi se četami, ' 'io aretiraneo tega koncentracijskega 1 išča izključno starci, žene in otroci, P''i čemer imajo slednji večino.
Skupno je zaprtih več sto teh nesreč-oezev brez zadostne hrane in v sramot-
nih zdravstvenih razmerah v tovarniških prostorih.
Ko je nemško vodstvo spoznalo, da ne bo moglo braniti pred zapadni 111 branikom ležečih okroži j Eupen in Malmedy, je pravočasno priporočilo njihovo izpraznitev. Posebej jc pozvalo prebivalstvo, ki se je naselilo iz stare Nemčije, naj pravočasno odpotuje. Kljub temu pa je mnogo rodbin zamudilo možnost za odvoz ali pa je ostalo tamkaj upajoč, da bo vojna v nekaj dneh mimo. Mislili so, da bo življenje pod sovražno okupacijo lažje, kot pa bi bil beg.
Sedaj so prejeli Eisenhovverjev odgovor. Brezobzirna aretacija vseh Nemcev, katerih državljanstvo datira izpred leta 1040, ne glede na osebo, spol ali starost na ozemlju, ki ga ne gre smatrati za zasedeno inozemstvo, temveč za sestavni del Nemčije, nima primere niti v tej niti v prejšnji vojni. Zgolj Sovjeti 60 storili nekaj sličnega z deportacijo otrok iz Italije ter s svojimi nečloveškimi interna-eijskiml taborišči v baltskih državah in pa Angleži osvoji mi zapori za rodbini borečih se Duiov.
Tokio, 15. oktobra. Cesarski glavni stan je objavil v nedeljo posebno poročilo, ki pravi:
»Sovražno brodovje v vodovju vzhodno od Formoze (Taivvana) je pričelo dne 14. oktobra bežati proti vzhodu. Japonske edinice 6edaj z vedno boljšimi rezultati napadajo sovražnika. Vključno z že jav-ljenimi uspehi so doslej potopile 7 letalonosilk in 1 rušilec, 3 vojne ladje neznanega tipa se je sedaj posrečilo identificirati kot tri letalonosilke. Težko eo poškodovale dve letalonosilki, eno bojno ladjo, eno križarko in 11 vojnih ladij, ki jih ni mogoče točneje ugotoviti.«
Velika bitka pred Formozo drži že več dni vse Japonce v napetosti. Se vedno ni nobenih dokončnih preglednih ppročil. Poročila z bojišča pravijo, da je izgubil sovražnik skupno 14 letalonosilk ter da je ena bojna ladja potopljena. Ker so objave cesarskega glavnega stana stalno izredno previdne, so v Tokiju mnenja, da bodo sovražne izgubo verjetno velike. Najbrž so izgubili Američani največji del letalonosilk/s katerimi so napadli Formozo. Ze mnogo slabši letalski napad v soboto je pričal, da 60 bile nasprotne sile znatno zdecimirane. Japonski uspeh je tembolj pomemben, ker ,eo ga večinoma dosegla letala. Japonska mornarica je obdržala za vsak printer svojo polno bojno moč. Tu podčrtujejo, da se je posrečilo pr.vi napad na resnično notranjo japonsko obrambno črto z izgubami odbiti. To bo Japoncem pokazalo, s kakšnim pogumom branijo japonski vojaki svojo lastno j domovino.
Pristojni mornariški krogi so izjavili, da je dalo vrhovno mornariško poveljstvo v trenutku, ko je pričel sovražnik bežati, da bi ušel žilavim napadom japonskega letalstva, japonski mornarici povelje, naj ee s polno silo pojavi na bojišču. Japonska mornarica, ki je že dolgo čakala na povelje, da bi lahko posegla v boj, pluje proti prizorišču bojev pri Kormozi ter je prevzela zasledovanje težko poraženega in bežečega sovražnika.
Poročila 7, bojišča javljajo, da je bilo do nedel je v velik i bitki pri otoku Tai-wanu (Formo/,i) potopljenih od 12. oktobra naprej 22 vojnih ladij, i nadaljnje vojne ladje pa eo bile verjetno potopljene. Poleg tega jo bilo 27 vojnih ladij težko poškodovanih, tako da je izpadlo skupno 53 60vražnih vojnih ladij.
Po izjavi cesarskega glavnega 6tana 6e je z letalonosilkami dne 12. in 13. okt. potopilo najmanj 600 sovražnih letal ter 1300 mož posadke.
Tokijski listi se bavijo zelo obširno z uspešnimi boji japonskega letalstva. Vsi listi soglašajo, da se razvijajo sedanji boji v popoinoma drugačnih okoliščinah kot prejšnji spopadi, n. pr. pri Marianih, ter da potekajo za Japonce ugodno. »Asa-hi Šimbun« piše, da je prodrl sovražnik sedaj v neposredno območje japonskega letalstva, tnko da so lahko prešli Japonci, ki eo izkoristili ugodno priliko, z vaemi eilami k odločilni ofenzivi. V listu »Jo-miuri Iloči< piše nek japonski mornariški strokovnjak: Hoji z japonskimi letalskimi
ediuicami, ki operirajo s kopnih oporišč, ter sovražnimi jatami, ki odletajo z letalonosilk, so prispeli v odločilni štadij. Japonske edinice imajo izredno ugodne pogoje. Vendar je sovražnik napadal Formozo z več valovi. To ne pomeni nič drugega, kot izredno ugodno priliko za popolno uničenje sovražnih letalskih in pomorskih sil.
Maršal Rommel umrl
Berlin, 16. oktobra. Maršal Rommel je umrl na posledicah težke poškodbe na glavi, ki jo je dobil kot vrhovni poveljnik neke vojne skupine na zahodu pri avtomobilski nesreči. Fiihrer je odredil državni pogreb.
,V 1' tudi v noči na ponedeljek
Stockholm. 10. oktobra. Reuter javlja, da je bila Anglija tudi v noči na ponedeljek pod ognjem izstrelkov >V I«.
Borba za romunski petrolej
Stokholm. Angleški in severnoameriški »novinarji«, ki so jim sovjetska okupacijska oblastva prepovedala dostop na pelrolejsko podrofje pri Ploeštiju, so bili v resnici petiolejski strokovnjaki, ki so hoteli sondirati teren zn eventualne angleške in ameriške koncesije v romunskih področjih, pravi med vrsticami neko >Tassovo< poročilo.
Poljska — preizkusni kamen
Ženeva. Diplomatski dopisnik >Sun^ day Timesac piše v komentarju o razgovorih v Moskvi, da vlada med malimi zavezniškimi in nevtralnimi evropskimi in južnoameriškimi narodi mnenje, da predstavlja poljsko vprašanje preizkusni kamen. Ni dvoma, da je imelo rusko slališče vpliv na reakcijo teh dežel v Dumbartom Oaksu, čim so tamkaj obravnavali povojne načrte zavezniških narodov. Moskovski dopisnik »Sunday Timesa« pripominja sledeče: >Po ruskem mnenju osebna sestava poljske vlade ni preveč pomembna, razen ako bi bili v njej člani, ki bi nasprotovali politiki skupne varnosti z Rusijo.«
Bern. »Tribuno de Geneve« prinaša vest nekega tajnega poljskega radijskega oddajnika, ki pravi, da predstavlja moskovski izraz »osvoboditev« zgolj zamenjavo okupacijskih čet. V lublinskem okrožju jc prebivalstvo skoraj 100?(< za londonsko vlado ter očividno nasprotuje lakozvanemu osvobodilnemu odboru. Posebno hudo postopajo Sovjeti proti domači nrmndi. Njene člane razorožiljejo^ in pošiljajo v koncentracijska taborišča. Osvobodilni odbor je sabotiral boj v Varšavi ter zadržal oddelke, ki naj bi oja-fili armado generala Bora v glavnem mestu.
Stockholm. Newyorški radio je javil danes zjutraj, da je imel Mikolajczik včeraj v Moskvi razgovor s Churchillom, ki je trajal dve uri in pol. Proli večeru sla se Slalin iu Churchill razgovarjala nad pet ur.
Amsterdam. Reuler javlja iz Moskve, da je izjavil predsednik sovjetsko-polj-6kega osvobodilnega odbora Boleslav Be-rut v soboto, da jc mnenja, da bodo moskovska posvetovanja 0 poljskem vprašanju trajala kvečjemu še 2—3 dni, nakar bodo zaključena. »Zedinili sc bomo na podlagi nekega kompromisa,« je dodal Berut. Nato je zelo značilno izjavil, da se zastopniki lublinskega odbora in zastopniki poljske begunske vlade doslej še niso nikdar sestali.
Počastitev Friedricha Nietzscheja
Berlin, 16. oktobra. Na spominski slo- | vesnosti ob priliki stoletnice rojstva Friedricha Nietzscheja, na katero so se zbrali poleg številnih vodilnih mož stranke, vojske, umetnosti in znanosti Gauleiter in Reichsstatthalter Fritz Sauckel ter voditeljica žen v Nemčiji Gertruda Scholtz-Kling, je govoril v nedeljo dopoldne Reichsleiter Alfred Rosenberg. V svojem, z globokim razumevanjem življenjskega dela velikega filozofa in svoj čas prehi-tevajočega genija navdahnjenim govorom, je obravnaval Reichsleiter Rosenberg življenje tega velikega Nemca, ki je postal svoječasno iz notranjega protesta proti svoji duhovni in politični okolici revolucionar in ki doživlja šele v današnjem času svoje zgodovinsko počastitev. 19. stoletje, v katerem je živel, je bilo doba, ki jo je označil Nietzsche sam kot dobo »stilnih maskerad«. Nietzsche je zelo dobro vedel, da ne pripada več 19. stoletju ter se je imenoval »pojutrišnjega Evrop-ca«. Upal je v herojsko Nemčijo iz leta 1871., a je moral doživeti vzpon Bleich-roderjev in Ballinov. Zato so le redki ljudje razumeli Nietschejevo osamljenost. Ta osamljenost pa dviga Nietzscheja nad vse časovno ter ga stavlja v ogromni spopad, ki ga mora izvojevati nemški narod. Za Nietzscheja je bil marksizem do skrajnosti premišljena tiranija najmanjših in najbolj neumnih, ker mora povzročiti odstranitev pojma lastnine uničevalni boj za obstoj. Zahteval je, naj ostanejo vsa pota do male imovine odprta, toda naključje in brezdelno obogatitev je odklanjal. Izkoriščanje delavccv je naziva! ropanje na račun bodočnosti ter ga je smatral za ogrožanje človeške družbe. Na narodno meščanstvo Nietzsche še takrat ni nič dal. Napovedal je, da bo izšla iz mešanega liberalizma, plutokracije in anarhije kriza Nemčije ter vse evropske celine. Ako poudarjajo v zadnjem času zlasti njegovo »Voljo k moči«, moramo protestirati proti poskusom naših današnjih sovražnikov, ki smatrajo ta nazor za izpoved hotenja po trajnih vojaških napadih na »mirno demokratsko družbo zapada«. To jc le zakon življenja, kajti vsaka velika državna misel hoče zmagati. Za prikaz sovražnikovega stremljenja po moči kot delovanja za mir, je potrebna pač vsa demokratska hinavščina teh borznih piratov in visokih finančnikov.
Narodnosocialistični pokret stoji danes v resnično zgodovinskem smislu kot celota pred ostalim svetom, kot je stal Nictzsche kot poedinec nekoč pred težavami svojega časa. Narodnosocialistični
velikonemški Reich stoji kot blok volje 90 milijonov sredi ogromne borbe, ter nujno služi evropski usodi. Ako pozdravljajo danes takozvane človečanske demokracije v svoji sredi boljševizem, kot nekaj, kar spada k njim, potem si same pritiskajo na svoje nizko čelo pečat podlosti. Pozdravljamo Nietscheja preko vseh časov kot duhovnega brata v boju za preporod velikega nemškega duha kot znanilca evropske enotnosti, kot nujnost za ustvarjalno življenje našega, v veliki revoluciji pomlajajočega se kontinenta.
V skromnem in vrednem okviru prirejena spominska slavnost se jc pričela s citati Friedricha Nictzscheja, ki so jasno ponazorili naravnost preroški dar na samotni višini stoječega genija. Zvoki Lud-wiga van Beethovna so dostojno zaključili prireditev.
Halle, 16. oktobra,.V nedeljo dopoldne se je zbrala v Rocknu na grobu velikega filozofa skupina vodilnih mož pokrajine Halle-Merscburg.
Gauleiter Eggeling je prikazal v kratkem nagovoru boj velikega filozofa, ki je šel pred'svojim časom ter stremel po novih vrednotah.
Gauleiter je položil na Nietzschejev grob Fiihrejev venec. Tudi Rcichsmini-ster dr. Goebbels, Rcichsiciter Rosenberg, vodja nemških dijakov dr. Scheel, in Nietzschejev arhiv v Weimarju so odredili položitev vencev.
Rovarjenje proti Francu
Lizbona, 14. oktobra. Za boljševiško rovarjenje proti Francu je značilen intervju španskega emigranta in bivšega poslanca Corteza Mariana Rubia, ki ga je dal v Londonu nekemu ameriškemu dopisniku. V njem se je bavil 7. nujnostjo in možnostjo španske vladne spremembe ter je dejal, da so on in ostali španski politiki v etalnem stiku z de Gaullovo vlado, ki gleda simpatično na protifraneoveki pokret. Vsi španski emi-grantje so si edini, da je treba Franca odstraniti. Rubio je izrazil upanje, da se bo izvršila sprememba mirno, dejal pa je, da so pripravljene skupine španskih emigrantov, da si pribore tudi oborožen vetop v Španijo preko Pirenejev. Pred kratkim se je sestala v južni Franciji skupina emigrantskih generalov, da se pomeni o teh načrtih, dečini napada ob Španski meji okrog 50.000 Španskih ma-kijev. Ti drže v svojih rokah mesto Pra-das. nekaj kilometrov od meje, ki so ga močno utrdili.
Stran g
»SLOVENEC«, torek, 17. oktobra 1944.
Št. 238.
Odpri roke, odpri srce 11 Uspelo dijaško protikomunistično zborovanje
Gouor s- prezidenta za Zimsko pomoč
V drugo začenjam pokrel zn Zimsko pomoč v okviru Socialne pomoči Ljubljanske pokrajine in trkmn na dobro slovensko srce.
Takoj se moram zahvaliti zn razumevanje, nn katero sem minulo leto naletel pri oni večini rojakov, ki so sami na svojih plečih čutili težave vojne, pa so imeli najbolj čuteče srce za potrebe onih naših bratov in sester, ki te težave trikrutno občutijo. Prav zaradi tega se s polnim zaupanjem ■ obrafnm tudi tokrat na vse one, ki lahko s prispevki za Zimsko pomoč v dejanju pokažejo svoj smisel za ono prepotrebno slovensko vsenarodno skupnost, katera edina nas bo skozi težave vojne in komunistične revolucije pripeljala v varen pristan novega življenja in nove gradnje. One naj-premožnejše pa, ki sta jim vojna in revolucija samo dobrodošli krinki, za katerima pomnožujejo svoje bogastvo in imajo gluho srce za naloge, ki jih imajo do svojega nnroda, bom dosegel r. »i ngimi sredstvi. Zakaj čim bolj se bližnmo odločitvi, tem bolj je treba z vsemi sredstvi in vsem razumevanjem doprinašnti deleže k ustvaritvi te slovenske skupnosti. Tudi najbed-nejši, ki ni sam kriv svoje nesreče, inorn čutiti, dn mu jc v slovenski skupnosti toplo, da oni rojaki, ki jih je življenje obdarilo z večjo srečo, vidijo v njem svojega brata, ki jc toliko bolj vreden nnše ljubezni, kolikor huje sin življenje brez njegove krivde tepe. Dn, nstvariti moramo veliko slovensko družino, dn bomo vsi od prve-
ga do zadnjega v odločilnih časih z združenimi močmi branili svoj dom.
Potrebe so v primeri z lanskim letom dosti večje. Število beguncev se je povečalo, pridružili pa so se jim še nesrečneži, ki so bili prizadeti po bombnih napadih. Prav tako je stiska med siromaki, ki svoje nesreče niso sami zakrivili, večja, kot je bila lansko leto.
Vendar bo vse to brntskn vzajemnost vsega naroda zmagala, če se bomo vsi do poslednjega rojaka zavedali, da narod, ki si sam pomaga, nikoli ne propade. Kakor danes naši domobranci kot najboljši sinovi svojega naroda z orožjem v roki stoje na braniku svojega naroda in domovine, tako naj sc zaveda vsakdo, ki bo v zaledju s svojimi doprinosi za vsenarodni po-kret Zimske pomoči pomagal ustvarjati slovensko vzajemnost, da prav; tnko pripravlja temelje naši bodoči rasti, da je tudi borec, ki bo udeležen na sadovih nnše zmage! Pri vsem tem bo pa opravil tudi veliko delo krščanskega usmiljenju, zakaj lačne nasititi in nage obleči je zasluga, ki pripravlja dopadenje in plačilo pri Bogu. ,
Če imamo sloves dobrega, samozavestnega naroda, potem je sedaj nastopila priložnost, da v dejanju, ki ga od nas terja Zimska pomoč, ta svoj sloves opravičimo in si tako pridobimo tudi spoštovanje in upoštevanje in čase, ko bomo po tej strahotni vojni zasedali svoje mesto v novi Evropi.
Slovenec! Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze 1
Gospodarstvo
Švedski obrok mesa je bil znižan tedensko o«l 420 na 400 gramov.
Zelenjava v gorskih krajih. V Nemčiji delajo že dalj časa poskuse z gojitvijo zelenjave v gorskih krajih. Ti poskusi so v alpskih krajih privedli žo do dobrih rezultatov. Da so bili ti rezultati doseženi, je bilo treba najprej delati znanstvene poskuse, katere vrste zelenjave najbolje uspevajo v gorskih krajih. V višjih legah je namreč poletje tako kratko, da je treba gojiti predvsem vrste, ki «o odporne proti mrazu. V ta namen so zelo dobro prišle razne vrste zelja in ohrovt. Poskusi so dali naslednje uspehe: pri izpadu največ 10 do 15% so bile dosežene tudi po dolgotrajnih zimah med 1&41 in 1014 izredno zgodnje letine in sicer brez presaditvo in steklenih dvoran. Posejana je bila zelenjava avgusta na vrtnarske grede, nato so bile sadike presajene na razdaljo ">*fr cm, ko so bile dovolj močne, so bile presajene oktobra in novembra na oni kraj, kjer so pričakovali letino. Tudi presaditev v decembru na kraje, kjer ni bilo snega, je dala dobre rezultate. Rastline so kljubovale najhujši zimi. Sedaj se nadaljujejo poskusi do 1.200 m višine. Vse to dojtazuje, da Je gojitev zelenjave mogoča tudi visoko v gorah. Zaradi tega sedaj pospešujejo zelenjadarstvo tudi v gorskih krajih.
Relacija fnnt—dolar. »Neumno fun-to-dolarsko relacijo« imenujejo tukaj-
šnji krogi angleško kurzno razmerje med funtom šterlingora in dolarjem na črni borzi v Parizu. Če je tamkaj položaj tak, da se tamkaj plača za dolar 25 frankov, za funt šterling pa 67 frankov, potem bi to pomenilo, da je funt šterling 2,68 dolarja, kakor trdijo ameriški poročevulski dopisniki iz Pariza.
Povojna brezposelnost v Angliji.
Povratek dobe brezposelnosti na Angleškem po vojni je napovedal angleški delovni minister Bcvin v sredo v Spodnji zbornici, kakor to poročajo iz Londona. Za njegove želje in nnde, da bo ta brezposelnost nastopila le »začasno«, ni mogel Bcvin navesti nikakih verjetnih in možnih dokazov.
Bankrot snrdinskih železnic. Finančni položaj sardinskih železnic sc je po neki vesti iz Rima zelo poslabšal. tako da železnice ne izplačujejo več plač in mezd ter so pred bankrotom.
Reforma gospodarskih svetov ▼ Bo-nomijevi Italiji. Od Bonomijeve vlade izdan odlok o razpustu pokrajinskih gospodarskih svetov v južni Italiji ter sprememba le-teh v industrijske in trgovske zbornice predfašističnega obdobja komentirajo v berlinskih krogih tako, da se s tem nc bo prav nič spremenilo. Vendar pa bo delo in naloga teh novih ustanov ostala ista ko v fašistični Italiji.
AAAAAAAAAAAAAAA
Šport
Herrcsžetism se ni posrečilo revanžirati sa za poraz
v Celovcu
Težko pričakovana revnnžna tekma mod KAC-Rapidom in llermesom se je v nedeljo odigrala v prisotnosti 5000 gledalcev na llermreovem stadionu v Šiški. Tekmo jo posetil tudi g. prezident div, generpl Leon Rupnik. NemSkega beraterja pri Pokrajinski upravi jo zastopal g. Vrhou*. vodja propagandnega urada.
Po pozdravu Igralcev je vojaSko godba zaigrala nemško državno himno in nato slovensko. Med igranjem ao dvigniti tudi nemSko in slovensko trobojnioo. Takoj za tem jo generalni tajnik mostno občine g. Jančigaj pozdravil vso navzoče. Igralcem pa jo želol veliko uspeha. Za njim je spregovoril člnn vodstva nomšk« propagande g. Vrhovec. Nato stn igralo« pozdravila še zastopnika obeh nastopajočih klubov.
KAC-Rapid : Hermes 4 :3
Oba kluba sta nastopila v nekoliko spre. manjoni postavi, kot sta bili objavljeni v časopisih. Hormes je v prvom polčasu nastopil z branilcem Antoničičem ln napadalcem Bortoncljem, dočim sta ▼ drugem polčasu me« to gornjih nastopila Aljančič II. in Rogol.
Podali bomo le kratek potek igro. Takoj v začetku je bila igra odprta. Oba vratarja sta lahko pokazala svoje znanje. Toda, prvi je kapituliral v 10. minuti Oblak, ko je napadalec gostov zabil lep gol. Hennes takoj odgovori s protinapadi, vendar napad igra raztrgano. V 20. minuti prodre Hermes pred gol, toda prvi udarec zadene prečko, drugi pa Hermosovega napadalca. Žogo odbije nato v poljo branilec. Takoj nato zopet prodor Hormosovega desnega krila. Toda žogo n.iame vratar. V 32. minuti zopet preteče desno krilo (Smolej) svojoga nasprotnika, poda l«po pred gol ln Brodnik izenači 1:1. Hermes nadaljuje svoj pritisk na vrata gostov in le dobri obrambi se posreči preprečiti gol. Napad domačih jo poslal nekaj lepih žog proti vratom, toda nekaj jih je postalo plen dobrega vratarja, nekaj jih je pa udarilo v prečko. V 4.1. minuti je Smolej lopo prenesel žogo v levo polovico igrišča, Tu jo jo dobil BertoncelJ, jo podal Haclerju ln ta lopo v gol. Domači so vodili r. 2:1.
V drugem polčasu so gostje pritisnili. Izenačili so v 11. minuti po krasnem pro
,___ ______o v-lln Hermnžuni Igralo brez
ui/iu uw.ni,.. ...---- -	...
povezanosti, vendar se zopet, znajdejo ln oblegajo Rspidova vrata, V tem času je ostal neizkoriščen prosti strel I* 16 m. Zogo
j* immrei dobil tik pred gatom Baoler, to-
Ljubljana, 15. oktobra.
V nedeljo dopoldne se je v union-ski dvorani vršilo mogočno protikomunistično zborovanje d i j a š t v a vseb ljubljanskih srednjih in meščanskih šol. Dvorana je bila skoro premajhna in se je v hipu napolnila. Med veselim igranjem plošč so zborovalci pričakovali prihod g. prezidenta in gostov. V lepem številu so se udeležili zborovanja gg. ravnatelji srednjih šol, zastopniki tiska in propagande ter člani mladinskega kuratorija.
Takoj za gosti so imeli svoj prostor dijaki-domobranci, ki so prišli v velikem številu, da pokažejo in poudarijo enotnost dijaške fronte proti
komunizmu. Čim se je pojavil g. prezident, ga je mladina toplo sprejela, še prav posebno, ko so ga zagledali v uniformi divizijskega generala — inšpektorja Slovenskega domobranstva.
Gosp. prezidenta sta spremljala zastopnik nemških oblasti ar. Doujnk in arljutant, kapetan fregate g. Kregar. Prostore poleg g. prezidenta so zasedli predsednik dijaške protikomunistične akcije dr. Basaj in načelnika prosvetnega in informacijskega oddelka Pokrajinske uprave dr. Lovro Sušnik in dr. Ludvik Puš.
Po pozdravu te kot prvi spregovoril dijak domobranec, podnarednik Ogrin Tone.
Govor slovenskega dijaka
da jo je poslal v prečko, od tod naaa.i k njemu in proti golu. Tam pa je žo stal vTa-tar, ki Jo je poslal v aut V 23. minuti vratar Batlipa — Kovačič brani krasen »trči in ianje odobravanj® m«d gledalci, zlasti med nemškimi vojaki, ki so krepko noivijall za tovariše i« Celovoa. Takoj nato je dobilo žogo levo krilo gostov — Nemet*. 1» primerno razdalje je streljal in ioga je v lovom gornjem kotu ušla v gol — 3:2. Hermes odgovori s protinapadom, šibenik v s popa du odvzame žogo in jo pošlje Haclerju, t« preigra branilca in žoga jo obtičala v vratih — 3:3. Igra postaja nojpota in razgibana. Hermes je v premoči, toda streli proti golu postajajo plen vratarja. Gostje so pritisnili. Nekaj solo akcij ni imelo uspeha. Zinagotfavni gol jo padci v 38. minuti. Iz prostega strela proti Hcrmesu odbita visoka žoga jo prišla prod golom Hermesa pod noge enega izmed gostov in ta jo je neže-nirano streljal v gol — 4:3. Hermeženl so sicer še dvakrat resno ogrožali vrata gostov, toda obramba jo bila na mestu.
Gostjo so pokazali lopo povezano igro. Zlasti jo ugajala obramba, prt njej hranilno Mayer in vratar Kovači«. Velik delež na zmagi ima tudi srednji krile«, kt jo lepo Vlovll skoraj vsako žogo, ki jo bila namenjena proti njegovim vratom. Napad je opravil svojo nalogo dobro, zlasti Belak na lovom krilu, dočim krilci večkrat niso bili kos krilom domačih.
Hormosova Igra jo bila raztrpinn. NI bilo povezanosti med krilci in napadom. V drugem polčasu sta bili krili premalo zaposleni, zato tudi ni bilo pričakovanega uspeha. Na mest.n pa je bila obramba, zlasti branileo Aljančlč, ki jo rešil marsikatero kritično situacijo. Krilci so svojo nalogo sicer še dobro opravili, le da so večkrat. žogo preveč zadrževali. Napad nI bil homogen, zato so tudi ni mogel uveljaviti. Ta tekma .io torej jasen dokaz, da se dobrega moštva no sestavi tako, da so pobore iz drugega moštva nekaj dobrih igralcev in jo stvar s tem opravljena. Krilska vreta in napad morata biti navajena na skupno igro, ne pa tako kot smo to v nedeljo vi-doli.
Dopoldansko (okme: .Tiinior.il: Zabjak : Iztok 2:1, Korota.n : Ljubljana 0:0.
Predtckma popoldne: Mladika (jun.) : Hermes (jun.) 5:0.
Rezultate mladinskih tokom prsJSnJe nedelje bomo obenem s tabelo objavili prihodnji«,
Odločitev je padla. Zavedno slovensko dijaštvo se je odločilo. Komunizem sam ga je k tej odločitvi prisilil. Ali — ali! Ali s komunizmom v krvavo revolucijo, v uničenje slovenskega naroda — nli proti komunizmu v lepšo bodočnost slovenskega naroda.
Odločili smo se, kratko in jasno: »Neizprosen boj proti komunizmn!« Obenem pa je padla takrat tudi odločitev, kakšen bodi v bodoče slovenski dijak in kakšno mesto mu bo odrejeno v bodoči zgodovini slovenskega naroda.
Polpretekla doba s svojim čaščenjem materialnih vrednot se je izživela. Neskončno poveličevanje telesne sile in telesnih krasot je zastarelo, Življenjski materializem, ki so si ga komunisti postavili za svojega boga in ga skušali vsilili vsemu našemu narodu, je naš narod pripeljal na rob propada.
Namesto mnterializma je zavedno slovensko dijaštvo postavilo nov ideal, nov življenjski idealizem, ki temelji nn verskih in nravnib načelih ter večnih resnicah. Slovenski dijnk ne odklanja ostalih vrednot, ampak jih postavlja le na pravo mesto zato, ker zna pravilno vrednotiti.
Nasproti komunistični morali, ki je strnjena v njihovem geslu: naš bog so rop, požig, umor — stoji slovensko dijaštvo s svojo krščansko moralo, ki je zgrajena na naravnih in verskih načelih. Verske vrednote kot najvišje so današnjemu dijaku vodilo v _živ-1 jen ju. Po njih usmerja svoje mišljenje in delovanje.
Nasproti komunističnemu družabnemu redu, ki sloni na sovraštvu, zločinih in krivicah, jc postavilo zavedno slovensko dijaštvo ideale plemenitosti, pravice in ljubezni do Boga in domovine. Naši ideali niso lc lcjie sanje sli utvare, naši ideali so resnični ideali, ker temeljijo na veri v večne vrednote.
Slovenski dijak je zaveden Slovenec. Član tistega malega trpečega naroda, ki ga je zločinski komunizem pahnil v brezno plamenov, ruševin, trpljenja in krvi. Člani smo tistega malega trpečega naroda, ki je spet vstal in udaril jio svojem uničevalcu — brezbožnem komunizmu! Mi ljubimo svoj narod, nc s čustvi, ne z mehkimi solzavimi besedami, ampak z dejanji. Zanj hočemo delati, zanj se žrtvovati in tudi umreti I
Usoda sama kleše značaj slovenskemu dijaku. Mi hočemo imeti jeklen značaj, ki se trdno drži svojih načel in zmaguje nad svojimi slabostmi.
»Sam sebi gospodovati je največje gospodstvo!« kliče danes novo dijaštvo. Premagati s ani sebe in vztrajati v dobrem, to je ideal novega prerojenega dijaka. Tako utrjen koraka' slovenski dijak po trdni poti v življenje, gradit novega človeka.
Mi danes ne živimo le individualnega življenja, ampak tudi socialno življenje. Naše misli in dejanja mora voditi zavest skupnosti, zavest odgovornosti. Osebno korist moramo podrediti skupnim koristim in sc otresti vsake sebičnosti. Avtoriteta in disciplina naj usmerjata novega slovenskega dijaka v njegovem "Socialnem življenju in naj ga vodita v pravilnem pojmovanju skupnosti k novim idealom.
Iz krvi svojih bratov in sestra, iz ruševin svoiega porušenega domovja, vstaja v plamenih prekaljeno in v trpljenju preizkušeno, novo slovensko dijaštvo. Po treh letih protikomi\ni-stične borbe stoji danes naše dijaštvo bolj trdno in močneje, nego kdaj koli na okopih slovenskega naroda. Proti nam komunizem ne more opraviti nič več! Niti z lažmi, niti s pestmi! Skrivnostne ideje, zavite v tenčieo gesel francoske revolucije, svobode, enakosti in bratstva, nas ne mikajo več. Danes ie vspmu slovenskemu narodu jasno, kaj komunizem je, kaj hoče in kaj nudi.
Iz oči v oči si stojita danes komunist in zavedni slovenski dijak. Med njima ni več skrivnosti. Eden kot drugi je s svojim delom pokazal, kaj je in kaj premore. Eden kot drugi ve, da je to končni spopad na življenje in smrt.	. . .
Mi smo močni, organizirani in nrt-pnrni. Slovensko dijaštvo stoji povsod, kamor so prodrli komunistični zločinci. stoji tam. kamor ga je postavila domovina.
Mesto slovenskega dijaka ni samo v idejni borbi s komunističnimi zapeljive!, ampak tudi s puško v roki v vrstah Slovenskega domobranstva, ki uničuje po naših tleli v neizprosnem boju komunistične nasilnike. Ni kraja na slovenski zemlji, kamor ne bi stopila noga slovenskega dijakn-domo-brnnca v borbi z zločinskimi tolpami in tako ni mesta v ideologiji komun lažnih ideologov, ki gn ne bi slovenski dijak — idejni borec s stvarnimi dokazi ovrgel. Isti cilji, isti plamen, enotni nastopi, strnitev vseh zdravih sil slovenskega dijaštva v dijaški protikomunistični akciji in y Slo-
ni' več samo dejstvo. Pod udarci naših
venskem domobranstvu ideal, - ampak je danes ostrino naših idej, pod kopit bo sovražnik strt in poteptan. Z enotnostjo volj in mišljenj bo naš boj učinkovit in zmagovit.
Nismo sami! Z nami sodeluje v tej borbi ves slovenski narod! Naše sile so strnjene! Z zaupanjem in zvestobo bomo sledili svojemu vodniku generalu Rupniku, prvemu prntikomuni-sličnemu borcu, ki v teh časih vodi slovenski narod preko krvave glorije komunistične revolucije v mirnejše in lepš* življenje. Prerojeno slovensko dijaštvo danes slavi svoje vstajenje, vstajenje iz mrtvega materializma v življenjski idealizem. Prerojeno slovensko dijaštvo slavi danes zmago nad samim seboj. Ni nas strah, ko stopamo v življenje, saj imamo prava načela in resnične ideale. Med seboj nas veže domovinska ljubezen, vežejo nos isti cilji in iste ideje. Izbrisali bomo iz narodnega obličja komunizem in njegove zločine in slovenskemu narodu bomo dali novega človeka — dobrega, poštenega in vernega I
Z nami je narod slovenski, z nam je — Bog!
Govornik je pokazal na ideal n<v vega slovenskega dijaka, postavil idejni program dijaški borbi proti ko' munizmu. Takih odločnih besed si dijaštvo želelo, zato je bil govor de ležen velikega odobravajočega navdu šenja in to je bil znak, da so dijak odločeni' ta program v celoti izpolniti
Govor poročnika dr. Stanka Kocipra
Za njim je govoril poročnik dr. St
Kociper.
V svojem govoru je dr. Kociper prav posebno poudaril, da je mladina tista, ki je prva razumela resno nc. varnost komunizma in v prvi vrsti or-ganizirala borbo vsega naroda proti komunizmu. Opozoril je, da je ptav tako kot komunistično nar.ilje trebi razpršiti tudi vsenarodni sij'okrog 0F ki še zaslepljuje slovenski živel j n, Gorenjskem .Primorskem in_ Štajer skem. To pa zahteva največje enot nosti vsega naroda. Dalje je pokaza na ideale, ki tvorijo idejno podlaji protikomunistični borbi. Poudarka j( dal trditvi, da je kljub revoluciji na ša naloga graditi. Dijaštvu je poka zal na odlično mesto pri tem delu: tem, da gradi in jekleni svoje zna čaje ter voljo, s tem. da vsak oblikuj* v sebi lik etično visoko stoječega člo veka, že vsak dijak gradi temelj u lepšo bodočnost slovenskega narodu.
Izvajanjem govornika so dijaki r. zanimanjem sledili. Po govoru je domobranska godba zaigrala »Pozdrav iz Kninar.
Nato je g. Nikolaj Jeločnik reci-tirni svojo pesem »Beseda mladine<j Recitacija je bila verna slika domn-vine in borbe nnroda skozi tri leta revolucije. Po recitaciji je g. Jeločnik en izvod pesmi, ki je bil lepo vezan in opremljen z narodnimi barvami, poklonil g. prezidentu.
G. prezident slovenskim dijakom
Končno je dijakom spregovoril še p. prezident div. general Leon Rupnik, ki so ga zborovalci pozdravili z velikim veseljem. G. prezident jc izvajal:
Draga moja mladina!
če bo naš narod po desetih, dvajsetih ali petdesetih letih govoril in pisal o časih, v katerih živimo, delamo in se borimo, boste lahko s ponosom rekli, da ste tudi vi bili pri tem udeleženi, da ste že kot mladina izpolnili svojo dolžnost do Boga, naroda in domovine, da so se mnogi vaši starejši tovariši z orožjem, mlajši z _ delom, najmlajši pa s svojim zadržanjem borili in dali tndi svoje mlado življenje, dn bi ohranili svojo slovensko domovino in Evropo pred židovsko kugo boljševizma in sodelovali pri ustvarjanju nove, narode osrečujoče, boljše, Bogu dopadljivejšct pravičnejše in mirne dobe.
Vas, draga moja mladina, je Previdnost izbrala, da vas v tem nnjtež-
iem časn našega naroda oblikuje, jeleni, utrjnje in usposablja za obnovo naše razdejane domovine, za novi reil med našim narodom in s tem za sodelovanje pri, gradnji nove Evrope.
Prav tako, kot ne bo našemu narodu nič darovanega, ne bo tndi vam nič padlo iz neba. Če hočete svojemu narodn in s tem sami sebi izvojevati zmago, če hočete nstvariti novo dobo, morate pač pridno delati in se boriti, svoj in narodov značaj obdelovati in očistiti vseh zablod, napak in grehov preteklosti, da bodo nas duh in noša srca zopet neločljivo zakoreninjena v našem narodn in naši domovini, iz če-
sar naj raste in nspeva nnše močni slovenstvo — nam v ponos, našemi narodu pa v družini evropskih naro dov v ugled.
Vaše današnje zborovanje naj ve vedno opozarja na vaše dolžnosti ii močne, podžigajoče besede mojih mla dih predgovornikov si neizbrisljiyi zapišite v srca in spomin kot vodil za izpolnjevanje svojih narodnih ii človeških dolžnosti.
Slovenske, prav posebej pa nemšk oblasti delajo, kar največ morejo, d bi vam omogočile in olajšale delo, k vam ga je predpisala usoda, da i si ustvarili svoje mlado kraljestvo, katerem naj ob podpori doma in šol po duhu in telesu zdraVi rastete, d boste kot mladi možje dorastli svojin velikim nalogam na vseh področjil uspešnega dela in zmagovitega boji za čast božjo, blaginjo naroda in bla poslov domovine, kar boste delali ko nosilci naše srečnejše bodočnosti, ti je, kot praVo, zvesto, vestno in hrabr — mlado Slovensko domobranstvo.
Navzoči so prezidentovim besedan navdušeno pritrjevali. Po govoru go»f prezidenta je godba Slovenskega dc mobranstva zaigrala slovensko narod no himno, nato pa je vsa dvorana o spremstvu godbe zapela: Hej Slovenci
Zborovanje je bil mogočen uvod borbo proti komunizmu v novem šol skem letu. Tukaj se je začel poho mladih borcev. Narod, k! ima idejn tako prečiščeno in odločno mladin' kot je slovenska dijaška mladina, n more in ne bo umrl.

Misijonske šmarnice
Gregorlj Mali: Blagrovali me bodo vsi rodovi. Misijonske šmarnice. Duhovniška misijonska zveza. Knjiga XIII. Ljubljana 1944.
Župnika Gregorija Malija Misijonske šmarnice pomenijo izpolnitev zelje rajnega vseučiliškega profesorja dr. Lamberta Ehrlicha, da bi Slovenci dobili poleg drugih tudi šmarnice o misij onih, in je sam obenem s svojimi visokošolci zbiral marijanske zglede. Toda sredi tega dela mu je zločinska roka prestrigla nit življenja. Zato je sedaj Mali prevzel nalogo, da izpolni željo vnetega delavca za misijone med nami.
Misijonske šmarnice pomenijo pri nas marsikatero novost. Vsi zgledi so seveda vzeti iz misijonskih krajev in ob njihovih primerih ni navezan samo navaden moralni zgled, kar je za šmarnično knjigo v navadi, marveč nam ti primeri že sami po sebi nudijo vse polno zanimivosti in poučnih stvari o ljudeh in krajih, šegab in navadah iz krajev, od koder je vzet zgled, navezan na versko življenje po misi-jonih. Knjiga se potemtakem bolj nagiba na miselno in znanstvenoi poučno stran, manj pa na čustveno, a je kljub temu vsa polna navdušenega spodbujanja za katoliške vernike v naših
krajih. Šmarnice nas bodo dodobr seznanile z verskim življenjem po kt toliških misijonih v Indiji in na K to i skem, deloma tudi v Afriki in Mi hiki. S svojimi spodbudami k lepem življenju se avtor ponajveč obrača d naše slovenske mladine, da bi jo ol varoval pred sodobnimi nevarnostni In vse to je spregovoril Mali s topi in ljubečo besedo, a vendar nikjer n naletimo na pretiran govorniški patoi ki tolikokrat izzveni v prazno.
Novost misijonskih šmarnic je tu< v tem, da so notranje drugače ureji ne, kot smo navajeni pri verskem b< rivu v mesecu maju: doslej smo zm< rom slišali zgled na koncu govora, ti kaj pa je postavljen na začetek in f potem govornik med vsemvgovoroi naslanja nanj. Tudi to je malce nen" vadno, da je ta knjiga izšla namest tik pred majem, v septembru, teda povsem izven svoiega navadnega r< ka šmarnic. Menaa pač zaradi teg ker niso mišljene te šmarnice kot ol vezne za določeni mesec maj, marve se bodo lahko brale kjer koii in ki teri koli maj. Zmerom bodo dobrt došle, posebno na deželi, zaradi vrt proste, a tople besedfe; povsod, kje se bodo brale, bodo gotovo zmožn vzbuditi zanimanje za katoliške m sijone. In prav to je glavni namen te šmarnic. Knjiga je izšla broširana i ceno 20 lir.
vffvtvvtvvttvvvvtvv
ZADNJA KNJIGA I. LETNIKA »SVETA«
„TA3NE NARAVE"
ki jo je napisal prof. dr. Mihelčič je imenitna, silno poučna, bralca vleče od strani do strani vedno bolj. Knjiga bo gotovo navdušila slehernika, saj je vsebinsko in
slikovno zelo bogata,
NAROČITE SE NA SVET0V0 KNJIŽNO ZBIRKO! POSTANITE SVETOV NAROČNIKI IZ0BRA2UJTE SE IN BERITE »SVETOVE« KNJIGE1
Nadomestki za premog in drva
Mali ljudje, ki si v svoji skromnosti šele milo zimo, so se ie od poletnih mescev naprej začeli počasi preskrbovati s kurjavo in to z velikimi težavami in napori. Po gozdnih predelih na Golovcu in Rožniku nabirajo suhljad. Gozdovi so tlo dobra očiščeni. Domov nosijo najrazličnejše veje, drobnarijo in štore. Seveda w se ljudje začeli ozirati tudi po raznih nadomestkih, ki naj bi odlegli za premog in drva. Kje naj reven človek dobi kak primeren nadomestek?
Na barjanski ravnini lahko človek opazi, da so si nekatere male kmetije jn kočarji že preskrbeli nekaj nadomestne kurjave. Okoli hišic stoje že skladovnice barjanske šote, ki je bila pred 40 in več leta še kaj uvaževano kurivo tudi v Ljubljani, kajti šoto so kupovali revnejši prebivalci Ljubljane ter ž njo kurili peči. Barjani so takrat vozili v Ljuh-liano cele vozove narezane in posušene jot«. Komad v obliki kvadrata je bil po 2 krajcarja. Pred 70 in več leti so s šolo kurili celo razne kotle pri strojih. S šolo =o n. pr. kurili kotle pri strojih v cu-krarni na Poljanskem nasipu. S šoto so zakurili tudi stroj lokomotive, ki je vo-
zila iz Ljubljane proti Trstu čez Barje. Sedaj kopljejo šoto še prav na redkih krajih Barja, tako okoli Plešivice, občina Brezovica, in okoli Grmeza v južnem predelu Barja. Letos 60 ljudje narezali precej šote.
Je še kak drug nadomestek za premog in drva? I)a. Revni ljudje so prišli na misel, da so začeli pridno nabirati po golovških in rožniških gozdovih ježi-ce plemenitega kostanja. Na Golovcu človek lahko sreča stare ženice, ki nabirajo ježice. Ko jih povpraša, čemu jim bodo, ti odgovarjajo, da si ježice nabirajo za kurjavo. Doma jih jx>suše in potem z njimi kurijo, da si skuhajo skromno kosilce. Bosopeti dečki so navadno jeseni nabirali divji kostanj, da so ga prodajali trgovcem z deželnimi pridelki. Letos nabirajo ta kostanj tudi starejši ljudje. Ne zato, da bi ga prodalali trgovcem, marveč da ga shranijo doma v drvarnicah, ga posuše, da bodo potem z njim v hudi zimi kurili. Nekateri že sedaj kurijo pečice z divjim kostanjem. Pravijo, da daje divji kostanj mnogo gorkote ali po učeno rečeno »kalorij«. Vendar pa kostanj pri tem včasih zelo poka. Taki so letos nadomestki za premog in drva!
Dogodki in novice današnjega dne
NOVI GROBOVI
■f- Frane Kunaver. V Ljubljani je v Bogu zaspal svetnik drž. železnic v pok. gospod Franc Kunaver. Blagega očeta bodo pospremili na zadnji poti v torek ob štirih popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. — Naj rajni počiva v miru, vsem njegovim dragim naše iskreno 60-žaljel
ZGODOVINSKI PABERKI
16. vinotoka
1801 leta seje rodil v Petrovajadi-nu Josip JelačiČ, hrvatski ban. Napravil je vojno akademijo v Teresianu-mu. L. 1831. je bil že kapetan grani-earskega polka v Ogulinu in jrostal kmalu komandant prvega banskega polka. V revolucijskem letu 18-18 je postal koncem marca ban. Izdal je ukaz na vse županije, da imajo izvrševati samo njegove odredbe in je tako pretrgal vse vezi z Ogrsko. Sklical je zopet sabor in tu ga je ereraski patri-arn Josip Rajačič ustoličil za bana. Med tem časom so se Ogri pripravljali na vojsko. Jelačič jih je prehitel in pri Var&idinu prekoračil Dravo ter proglasil Medžimurje za sestavni del Hrvatske. Prodiral je proti Budimu. Premagal je ogrsko vojsko pri Pakož-tlu in se obrnil nato na pomoč Dunaju proti revolucionarjem, Skupno z NVindischgriitzom sta pokorila Dunaj. Po Novenfletu 1849 je odločilno pre-mngnr G6rgey-a pri Teteny-u in vkorakal v Budim, kamor so kmalu pnsti tudi Rusi ki so pomagali cesarju kroti ti Opre. Po pomirjen ju Ogrov pa so dobili Hrvati isto plačilo kot oni: absolutizem.
1S13 leta je bil Napoleon v trodnev-ni bitki, ki se je začela na ta dan, pri Leipzigu popolnoma premagan.
1818 leta se je v Javorjah v Poljan: ski dolini rodil Lnka Jeran, naboiun pesnik in pisatelj. Šolal se je v škofji Loki, gimnazijo je delal v Karlovcu in Ljubljani, kjer je končal tudi licej in bogoslovje. Kaplanoval je v loljanah, Horjulu in Sv. Petru v Ljubljani. Leta 1883 je postal kanonik. Umrl je 27. aprila 1896.
V prvi dobi je pisal pesmi svetne vsebine in razne prigodnice. Po končanem bogoslovju pa je objavljal samo nabožne pesmi, ki so polne globoke ljubezni do Boga in spoštovanja do Cerkve. Napisal in izdal je številne nabožne knjige, ki so doživele po vee izdaj. Bal je sotrudnik »Novic«, pomagal je Bleiweisu tudi pri urejevanju, in »Slovenskega cerkvenega časopisa«. Ko se je ta prekrstil v »Zgodnjo Danico«, je bil njen urednik od leta 1856 do smrti. Njegov vpliv in kritika dostikrat nista ugodno vplivala na razvoj slovenske književnosti. Zavračal in obsojal je Prešernovo ljubavno poezijo, hvalil je Koseskega. Bil pa je srčno zelo dober in velik dobrotnik dijaštva.
Zakaj naj bi se oni sveta bal, ki ga Bog varuje sredi sveta?
(Ciprijan.)
Koledar
Torek, 17. vinotok«: Marj&ta Alakok, devica; Florenclj, Skof; Andrej, mučenoe. Lnnlna sprememba: mlaj tb 6.35; Her-schel napoveduje spremwljlvo vreme. Sreda, IS, vinotoka: LuM, evangelist; Trifonija, »veta žena; E»kl*pijad, škof in mučenec; Just, mučeneo.
Dramsko gledališče »Matiček se «enl«. Red D. Ob 18.
Operno gledališče »Manon«. Red Premierski. Ob IS.
Kino Matica »Premiera« ob 16 tn 19.
KJno Union »Pred sodnim dnem« ob 16 in 19.15-
»Ce
Kino Sloga mol gospodari« ob 16 in 19.
Lekarniška slnžba Nočno ilutbo »m a J o lekarnei
Leustek, Resljeva cesta 1; mr.
17. vinotoka 1448. leta s« je začela tridnevna bitka na Kosovem polju med ogrsko vojsko, ki jo je vodil Ivan Hunjady in Turki. Po porazu pri Varni, kjer je padel v bofu tudi ogrski kralj Vladislav Jagelovič, je Hunjady neprestano mislil na novo vojno proti Turkom. Zbral je nezadostno vojsko in prekoračil pri Beogradu Donavo in klical na boj proti nevernikom tudi Srbe, ki se pa niso odzvali. Despot Jurij Brankovič je celo prepovedal prehod po svojem ozemlju. Kakor sovražna sila se je potikala vojska proti jugu in zadela na Kosovem polju na Turke. V tridnevni bitki so bili Ogri kljub junaški in trdovratni obrambi popolnoma poraženi. Hunjadyja je na povratku ujel despot Brankovič in ga izpustil šele po odkupnini in obljubil, da bo povrnil napravljeno škodo.
1797. leta je sklenjen mir v Campo Formio. Po umoru francoskega kralja, so se Avstriji priključile v boju proti Franciji še druge evropske države v t. zv. koalicijski vojni. Francozi so bili dosegli ob Renu znatne uspehe, ki so jih še povečali, ko sta se sprli zaradi delitve Poljske Avstrija in 1'rusija. Zadnja jo sklenila s Francozi celo eeparatni mir in Avstrija je morala skoraj osamljena nadaljevali boj s tremi armadami, ki jih je poslal direktorij proti njej. Zaradi porazov, ki jih je zadala južna armada pod poveljstvom Napoleona v Italiji, .je moral skleniti cesar mir v Campo Formio. Avstrija je izgubila Belgijo in Lombardijo, dobila pa je ozemlje beneške republike, ki je s tem prenehala.
1901. leta je umrl v Ljubljani Jakob Alešovec, časnikar in ljudski pisatelj. Rodil se je v Skaručni 24. julija 1842. Ljudsko šolo je obiskoval v Kamniku in je napravil šest razredov gimnazije v Ljubljani. L. 1864 je šel k Vilharju za domačega učitelja, čez dve leti h grofu Lauthieriju v Vipavo urejevat knjižnico. Od 1. 1867 je bival stalno v Ljubljani. V svoji prvi dobi je pisal v nemškem jeziku, po prihodu k Vilharju pa samo v slovenščini. Bil je ljudski pisatelj, svoja š! e-vilna dela je pisal preprosto ter z veliko hudomušnostjo in šegavostjo. Se danes ima spis »Kako sem se jaz likal« veliko vrednost. Glavno njegovo časnikarsko podjetje je bil humoristično-satirični list »Brencelj«, ki je v presledkih izhajal od 1869—1885. V njem je zlasti prijemal Dežmana in njegove politično somišljenike. V boju med mladimi in starimi je bil na strani Bleiweisa.
mr. hovec.
Kongresni tar. VIČ.
trg 12, in mr. Tria&ka cesta.
Ba Komo
Dobrim srcem!
Škofijska dobrodelna pisarna naproža vse, ki imajo kakršno koli staro uporabno blago, ostanke blaga, klobuke in podobno, da poklonijo za izdelavo copat za begunce in izgnance. Obenem prosimo, da se javijo oni, ki bi prevzeli izdelavo teh copat proti plačilu. Pisarna kupuje tudi stare dobro ohranjene Čevlje in obleko. Prijaviti na: Miklošičeva c. 7-1.
Knjižna tombola Zimske pomoči
*»3, 85,60, k9, 40, 65
so številke potrebne za trojke.
Kdor jih ima v isti vodoravni vrsti, je zadel trojko. Če pa ima le dve od teh in eno od dvojk je tudi zadel trojko.
Kdor je zadel trojko dobi: Jurčič: Cvet in sad. Gregorčič: Oliki. *ali: Spev rodni zemlji. Slapšak: En starček je živel in 200 lir.
Poleg gornjih številk sta bili doslej objavljeni številki za dvojke: 2 — 70.
Tablico so Vam še vedno na razpolago v tombolskem lokalu v Gradišču 4.
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Kuhano in posneto mleko
Pred posebnim sodiščem za javno varnost je v soboto pred sodnika stopil krepak posestnik France s Posavja, ki daje dnevno 3 litie mleka Prevodu. Sodnik mu pove, da je bil prijavljen zaradi kuhanega in posnetega mleka. France: »Dobro. Stvar je taka. Svoje žive dni nisem imel opravka z mlekom. Mleko ima čez žena.« Prišla je žnna Ana, ki je odločno oporekala, da bi bila dajala Prevodu kuhano in posneto mleko. Sodnik: »Tako pravijo inženirji higienskega zavoda!« Žena Ana: »Kaj inženirji? Saj še molzti ne znajo, pa bi mleko poznali.« Zaradi kuhanega in posnetega mleka jo bila nato izrečena denarna kazen 150 lir.
Zaradi mesa 840 lir kazni
Vinko, gostilničar v vzhodnem delu mosta — ne oni Vinko, ki jo v vino priliva! vodo — je bil obložen, da je skrival meso, ki so ga našli kontrolni organi v njegovi kleti pod sodom. Bilo je tam 10 kg mesa. Ta gostilničar Vinko se je izmotaval na vse načine, da meso ni bilo njegovo, da so ga dali shraniti neki drugi ljudje, ki so rekli, da pridejo prihodnji dan na gostijo. Tožil je Vinko tudi: »Nema vina, nema mesa.« Zaradi skrivanja mesa jo bil Vinko obsojen na 840 lir denarne kazni ali na 14 dni zapora.
Nekatere posestne spremembo
Bricelj Antonija, stavbenikova vdova v Ljubljani, je prodala inž. Ivanu Bartlu, direktorju mestne elektrarne v Ljubljani, zemljiško parcelo št. 110/4 njiva k. o. Poljansko predmestje v izmeri 559 m' za 75.465 lir. — Stare. Radovan, posestnik in trgovec v Ljubljani, Petrarcova ulica št. 20, jc prodal Jerasu Egidiju, trgovcu v Ljubljani, C. M. cesta št. 152, zemljiški parceli št. 344/12 in 344/18 njivi, k. o. Petersko predmestje 1. del v skupni izmeri 460 m' ter košček parcele št. 347/4 iste k. o. za 280.500 lir. — Škerlj Franc, posestnik in kurjač v Ljubljani, Apihova ulica št. 19. je prodal Iranu Bre-garju, trgovcu v Ljubljani, C. M. cesta št 51 a in soprogi Ijanciski^ Bre-garjevi nepremičnino vlož. št. 365 k. o. Kapucinsko predmestje (hiša št. 19 v Apihovi ulici in vrt) za 348.000 lir.
Ali ste se ie priglasili
za naročnika četrtega letnika »SLOVENCEVE KNJIŽNICE«? Povabilo ste gotovo sprejeli. Pomislite, da je knjiga v teh časih listo, kar nas za nekaj ur iztrga iz objema mračnih misli in nas povede v svet, ki ga sanjamo v svojih mislih in
si ga želimo.
Knjige četrtega letnika Slover.čeve knjižnice so zelo izbrane. Bralcem bomo postregli z deli iz svetovne književnosti. Postanite naročnik Slovenčeve knjižnice in U3tvarjajle si ua ta način svojo lastno
družinsko knjižnico.
Takoj iz dvorane v ječo
Kazenski sodnik-poedinec prt posebnem sodišču za javno varnost jc v soboto izrekel sodbo v neki daljši razpravi, ki je odkrila, kako daleč dostikrat sega sovraštvo in kakšne posledice rode domači prepiri. Dve sestri — lastnici hiše, v kateri jo ob: činska pisarna na Dobrovi, sta prišli v spor. Prišlo je tako daleč, da je bil mesar Anton Vampelj, kaicremu je gospodinjila ena teh sester, ovaden od moža druge sestre zaradi tajnega zakola goveje živine in skrivne prodaje mesa. Nasprotno pa je bila druga sestra ovadena, da je zaklala eno živino in meso prodajala po pretiranih cenah. Rezultat dveh razprav preti posebnim sodiščem je bil, da je bil mesar obsojen zaradi skrivnega zakola goveje živine in skrivne prodaje mesa na 6 mcseccv zapora in 15.000 lir denarne kazni, druga sestra Roza pa na 840 lir denarne kazni. Ko jc sodnik končal sodbo, jc izročil v dvo: rano poklicanemu pazniku zaporni list in dejal: »Odpeljite, ga takoj zapori« Obtoženec jc bil močno presenečen, a se jc moral vdati. Odšel je iz dvorano v zapor, ko je bil poprej še na svobodi.
V septembru ukradenih do 45 koles
Po poročilih kriminalnega oddelka policijske uprave Je bilo doslej v sep tembru ukradenih 45 raznih koles, ki so cenjena na 245.000 lir. Vsa ukradena kolesa pa še niso bila prijavljena poli ciji. Ne mino dan, da ne bi bilo kako kolo ukradeno. V zadnjem ča6U so bila ukradena 4 kolesa. Na cesti 8. maja bilo ukradeno Ivanu Komarju kolo Tor pedo, vredno 6.000 lir. Tovarniška štev, 41/434.227. V Kolodvorski ulici jo neznan tat Josipu Žitniku odpeljal 7.000 li vredno kolo s tov. 6L 761.801. Jožku Slu gi je bilo ukradeno kolo znamke Mal ster, vredno 5.000 lir. Tov. št 19.090.
Aretacija drznega sleparja
V kriminalni razvidni« policijske uprave pogostokrat zaznamovani slepar, Ljubljančan, 43 letni Ivan Kikelj in njegova znanka, 50 letna Ivanka V., doma iz Idrije, sta bila nedavno arotirana za radi raznih, na rafiniran način izvrševa nih goljufij. Sleparije so jima postale stalen vir dohodkov. Osleparila sta mnoge petične in dobro situirane Ljubljančane za prav veliko tisoč ilr. Izročena sta bila sodišču, kjer ee bo preiskava nadaljevala zaradi zločinstva obrtoma izvrševane prevare. Verjetno je še več oškodovancev, ki se niso prijavili poli ciji.
P0IZVED0VAN1A
Nalivno zero sem naJel na Tršsjski ee »ti, Dobite ga v uredništvu »Slovenca«.
/tosace
Maia taduSnlca v spomin na Mlakar Ludvika dipl. strojnega tehnika, kontro. lorja dri. železnic bo ob obletnici njegove smrti v cerkvi sv. Petra v sredo 18. t. m, ob 7.
Danes, dne 17. oktobra bo oh 7 zjutraj v stolni cerkvi sv. Nikoluja slovesna obletnica z liboro za pok. Matevžem Hribarjem is Bloike police, obč. Slarl trg Pri jat«lje in znauce Iskreno vabimo, da se udoleio službo božje ln molijo r.a pokoj rajnega.
Jesenska pastoralna konferenca »a duhovščino dekani je ljubljanske okolico bo v sredo 35. t. m. ob 10 v Škofijski račuuski
pisarni.
Zalivali, Lepo se zahvaljujem vaem, ki ste naSo mamo spremili k počitku ln Ji Izkazali poslednje spoštovanje. Vsem Bog plačaj! — P. Kallst Langerhole.
Vabljeni ste, da si ogledato razstavo slikarja SuSterSiča v »Galeriji Obersnel', Go. sposvelska oesta S. Razstavljeno j« čez Stl-ridoeot slik, pokrajinskih motivov • Fužin,
Dijaki! INSTHUKC1JE - Novi trg t, Informacije od 8—10 In od 15—17.
Gramofonske ploSČO rabljene (slovenske narodno posmi ln druge). Knpnje »talno po najvišji ooni tvrdka EVEltEST, Prešernova ulica 44.
Kmečka kultura Je aktualna knjižica. To so sodobna razmišljanja slovenskega človeka o njenih vrednotah. Knjigo Jo »pisal uulv. prof. dr. Fr. Štele. Zalotila Jo je Mohorjeva družba.
Gospode kstrheto ljubljanskih ljudskih In meščanskih Sol vabi k letni konferenci, ki bo prihodnjo sredo, 18. oktobra t. 1., ob 16 v katehetskl eobl — nadzornik la v»rouk.
Dijake Inje vlSJIh razredov srednjih «11 strokovnih Sol, ki letos ne obiakujejo re.1-noga pouka, lalrtto vstopijo v ViSJl trgovski tečaj kot redni sluiateljl ali kot tzrodp.l za posamezne predmete. — Informacije: Trgovsko učllISčo »Chrlstofov učo4 za»od«. Domobranska li,
Učite se atrojeplsj«! Nov! eno-, d?o, ln trimesečni tečaji pričenjajo 17. ln 1«. oktobra. Znanje »trojepUua vsakomur koristno in potrebno. Touk dopoldne, popoldne aH zvečer po ioljl. l'roop«Uti: Trgovsko očlll. ščo »Chrlstofov nčnl savod«, Domobranska li.
Naknadno vp4«o«anJe v F.noletnl trgovski tečaj s pravico javnosti in VISji trgov ski tečaj So tekočI teden. Informaoijo, pro. spektl: Trgovsko učllliiče »Chrlstofov nčnl zavod«, Domobranska 15.
I Sto živčni, zares nervosnlt Ml v«m
ilvce pomirimo ln utrdimo. ■ Ste morda slahokrvnlf Kri sc d«
pomnožiti, pa vas Se nič stalo ne ho!
Vse dijake In (HJaklnJ* opozarjamo, da se vrši vpisovanje v korepetltorlj ln Instrukelje vseh predmetov za vse ratrede Se do 2,1. oktobra. Specialne Instrukelje, Kongresni trg J 11.
Večerni trgovski tečaj prt Trgovskem učnem uvodu. Kongresni trg J.1I. prične s poukom ta teden (knjigovodstvo, korespondenca, računstvo, stenografija, J«iki itd.). Izbira prodmotov po žal JI. Vpisovanj« Sc ta teden, tudi zvečer. — Ravnateljstvo.
v Ljubljani umrli od I. oktobra do 12. oktobra 1944. Ivnnvs Ivun, Kolt, kurjač drž. žel. Vilharjova ul. .1. Blagajne SavoJanez. 25 let, akademik. Celjska ul. 13, Steblaj Ks-rol, 73 lot, vrtnar, Japljcva ul. 3, Cirk Noža, 76 lot, delavka, Japljeva ul. 1 Arhar Marija, 68 let, vpokojenka tobačno tovarne, Vidovdanska c. 9, Oven Neža, rojena Kn vnč, "4 let, dolavks. Japljeva nI. 1. Zalnr Helena, roj. Potočnik, 81 lot, »oprofca pekovskega mojstra, Trnovska al. 19, Setnn Anton, 1 loti, sin vii. rač. inSp. Pokr. uprn ve. Poru&kova 21, Jager Marija, rojen« Prime, 8» let. vdova Uvar>a. Japljeva nI. 2. Sugjič Marija, rojena Seme, 60 let, »aacb-nica. Mostni trg 7, Leskovio Adolf. 55 lort. pekovski mojster. Opekarska «. 8. — V ljubljanski bolnlSnlel umrli: Krohnje Viktorija, 60 let Šivilja, Reber 17, MlheJi« Janez. 62 let, poljski delavee, 7,g. KafelJ 40 • Polje. Hov0 Janoe, 45 let, «ln hiiaric«. Loka pri Jusmu 75, Popič Jožof, 54 lot posestnik, Grabrovee 59, Zdcinr Frano, S loti, oin de-lavoa, Podsmreka 29 — Dobrova, dr. Merela vič Ivan, 58 lot, iel. uradnik, Jegličeva t Langerholo Lucija, 66 lot, zasebnica, Os-ljovica 2M. Vuk Ivan, 84 lot, »tn kasačij-skega sodnika v p. Cesta Viktorja Bmi-nuela 16, Marlftič Ivan, 23 lot, Zaton.
KULTURNI OBZORNIK
Božena Nemcova »Babica«
Po pravljicah Božene Nemcove je sedaj »Slovenčeva knjižnica« poklonila svojim naročnikom kot dar ob koncu leta njeno najpriljubljenejšo knjigo »Babica« v prevodu dr. J. G i o n a r j a. Te »slike iz življenja na kmetih«, kakor pravi podnaslov, so zdaj izšle že v tretji izdaji v slovenskem prevodu, ki je bil — verjetno sploh prvi prevod iz češčine v tuje jezike, v katerih se je razširila po vsem svetu, kajti po pravici spada ta knjiga »med najbolj razširjene češke. knjige sploh«. Prvi slovenski prevod je še istega leta, ko je »Babica« izšla, t. j. leta 1855 priredil France Cegnar, ponatisnil pa ga je leta 1884 Krajec. Tega smo brali mi v svojih mladih letih, v zadnjem času pa je ta knjiga popolnoma pošla ter se tudi v knjižnicah porazgubila. Zato in pa ker je bil prevod po devetdesetih letih gotovo že zelo zastarel, je . bil gotovo potreben že zdavnaj nov. Kot mi je znano, je »Babico« z veliko skrbnostjo prevel neki profesor v Celju tik pred sedanjo vojno, ua mu je rokopis v zmedi dni propal. Zato ga je za »Slo-venčevo knjižnico«, v kateri se je ta pisateljica s svojimi pravljicami tako priljubila, prevel nanovo dr. J, Glonar. Založba na ga je okrasila s številnimi slikami, "vzetimi iz čeških krasotnih izdaj, ponajveč iz časa secesionistič-ne^a risanja, ter je prevod določila
kot nagradno knjigo obenem z izvirno Jalenovo povestjo »Cvetkova Cilka«.
Nekako natanko pred 100 leti (v letih 1841—42) se je začela v češki pisateljici nabirati snov za opis svoje mladosti, v kateri bi imeli glavno besedo spomini na babico, tisto babico, ki io je iz tujega okolja (pisateljica je bila dete zakona med Čehinjo in Nemcem) pripeljala v češkp narodno
frebujensko sfero. In potem je vsa tirideseta leta mislila na to povest ter počasi zbirala gradivo. Napisala pa jo je šele leta 1853 v času svoje največje bede in revščine: ko so ji moža. ki je služil na Slovaškem kot financar, odpustili iz političnih razlogov iz službe brez pravice na penzijo in ji je najdražji otrok — sin Hynek — umiral v Pragi. Triintridesetletnn se je tedaj znašla v Pragi še z dvema otrokoma brez denarja in v največjem obupu. V tolažbo srca pa je pisala io sončno in optimistično povest, ki pa jo je mogla tiskati šele dve leti pozneje in ki ji je prinesla svetovno slavo, začenši s — slovenskim Cegnar-jevim prevodom. Več prevodov kot »Babica« so v češki književnosti doživela v novejšem času samo Čapkovn dela.
če danes beremo to povest, ki stoji na začetku češkega pripovedništva skoraj tako nekako kot pri nas Lev-stik z Martinom Krpanom kot pro-
gram in prvo klasično pripovedno delo romantičnega rcalizmn, se u a ni zdi sicer nekoliko dolgočasna, kajti danes nismo več vajeni tako mirnega opisnega pripovedovanja romantičnih zgodb in običajev, kakor jih vsebujejo te »slike iz kmečkega življenja«. Toda čutimo pa v teh prisrčnih opisih starega idiličnega razmerja med gradom in kmetom toliko življenja, toplote in ljubezni do bližnjega, da nas povest še danes po devetdesetih letih ogreje tako s čudovito plemenitostjo nastopajočih oseb, zlasti babice, ter slikovitostjo domačih običajev, ki so nam danes zopet dragi in oživljanja vredni.
Božena Nemcova je zamislila svoje »slike iz kmečkega življenja« kot podobo stare babice v krogu vnukov in vnukinj, izmed katerih bralec takoj spozna v Barici pisateljičinc avtobiografske poteze. Iz pisateljič.inega življenjepisa, ki ga je prevajalec dodal v uvodu, je razvidno, da je bil njen oče Pankl sluga pri grofu Schulenber-gu ter jc s to plemcnitašto družino bival deloma na Dunaju, deloma na Češkem. Tako tudi glavna rodbina Proškovih živi na Češkem, dočim oče kot član kneginjinega uslužbenstva živi na Dunaju. Otroci so tako prepuščeni materi in babici, ki se je priselila k njim. S prihodom babice k Pro-škovira se začenjajo ti opisi, ki v prvih desetih poglavjih obsegajo življenje na vasi v zvezi z »dvorom« ter tako podajajo sliko življenja na kmetih: opis babičinega dneva, obiski pri mli narjevih in gozdar jevih, nedeljske
maše, celo vrsto postov, romanje, obisk pri kneginji itd. Tu je babica v krogu svojih in sosednih otrok ter v okolju vse vasi, obenem pa v pripovedovanju življenjske zgodbe nesrečno Vike. kt statičen opis vsaj nekoliko razgiba. Bolj pestra so naslednja poglavja, s katerimi sc kompozicija povesti nekako prelomi: od enajstega poglavja dalje je poudarek podan na običaje in šege v kmetsknm življenju v teku enega leta; zato je drugi del »Babice« foloklorno zanimivejši in bolj slikovit. Pisateljica je s temi opisi napolnila odmor, ko je odšla knegi-nja s počitnic zopet v velemesto in z njo Prošek. oče otrok. Poleg lepih opisov letnih časov, vernodušnih in božičnih praznikov itd. so tu opisani tudi začetki šolanja, sprehodi v gozd, lovi itd. Predvsem pa razgibava ta drugi del zgodbe Kristine ljubezni do Mile-ta. ki ga vzamejo k vojakom, pa ga babica s svojo prošnjo pri kneginji osvobodi vojaštvo in vrne nevesti prav na dan. dožetkov. Svatba je seveda tudi opisana. Zaključena je usoda blazne Vike ter rabičina smrt in njen pogreb.
Usoda blazne Vike je tipično staro romantična kakor tudi ljubezen med Kristo in Miletom: dve zgodbi, ki mirni opis leta na kmečki zemlji v krogu otrok lepo poživljajo in razgibajo. Ned vsemi temi opisi običajev in realističnega vsakdanejga življenja »na gradu in pod gradom« pa plava plemenita babica, stara korenina pristnega češtva, pobožna in modra, ki s čudovitim optimizmom in ljubeznijo
spremlja rast otrok kakor tudi osode svoje okolice. Ljubezen do domovine jc eden glavnih poudarkov babičinih naukov, potem pa ljubezen do narave in živali, ki prehaja ponekod že v pravo rousseaujestvo. Babica jc vtelešen princip Vere - Dobrote in Ljubezni ter ves svet ozarja s čudovito milinp. Tako vse socialne razlike med gradom iu okoljem padejo spričo dobrote ple-mičev in podanikov ter medsebojnega podpiranja. Vse se spreminja v idilo starih dobrih časov, ki jih žc sto let ni, ki pa žive v tej povesti v vsej svoji idealni lepoti. Svoje osebne spomine na mladost je Nemcova v tej sončni povesti iz časov njenega najbolj obupnega družinskega položaja znala z uhietniško silo predstaviti kot objektivno sliko češkega kmečkega podeželja, povezati narodopisne slike z razgibanim dejanjem romantičnih zgodb ter je s slikanjem prirodnih lepot odkrila z nenavadnim poznanjem globine človeških "src. kakor pravi Arne Novak. Zato ni čudno, da je našla tak odziv v svetovni književnosti, ki je to delo kot klasično ustvaritev sprejela medse. Kot vsako klasično delo pa ima svoj zdaj že priokus starosti, tehnične zastaranosti, sicer pa živega ie-dra in pravega življenja, ki je vtrle-šeno vedno v tem lepem liku »babice«, tipa vseh naših dobrih babic, varuhinj tradicij.
Varuhinj domače, narodne tradicije, ljubezni do jezika in srčne plemenitosti in dobrote, ki naj jo tudi novi rod srka iz njene velike, neizmerne — ljubezni.	td.
>
Kaj je novega pri naših sosedih?
Z (»ore n. jskef/a
Odlikovanja, — Desetnik Kogler i z
St. Vida oh Glini ie jtrejol železni križec 2. stopnje, isto odlikovanje je dobil Josip UrHer i/, št. Huperla pri Celovcu.
Z vzhodnega bojišča pozdravlja svojo mamico, zaročenko in vse znance in prijatelje v domovini in na bojiščih »rena-djr Viljem Kordeš.
Xa vzhodnem bojišču so padli desetnik Frane Mali iz Zgornje Kokre, občina Preddvor, dalje grenadir Josip Pisker-ii • k iz Z g. Jezerskega, grenadir .lanez /'bert z Britofa in grenadir Franc Zu" l>an z Brezij na Gorenjskem.
Na bojišču je padel poročnik Jurij Pirkcr, iz Sv. Krvi. v starosti 25 let.
Umrla je v Celovcu 73-|Ptna Uršula Vrečnik. krčniarica, iu je bila 9. okt. ondi pokopana.
V Brezah bi bil kmalu utonil neki delavec, ki je bržkone omedlel in padel v cestni jarek, ki je bil poln \ude.
Pa sta ga Josip Graf, nameščenec, in krčmnr llčilferer slučajno opazila in brž potegnila iz vode.
Ailo ga je povozil. Te dni je avto povozil 12 lelnega učenca Ivana Mikla iz Srednje vasi pri Bohinju. Pri tem si je lant zlomil nogo in so ga prepeljali v celovško bolnišnico.
S Spodnje Štajerskega
Veloposestvo Jarcninski dvor blizu Maribora preuiejajo za vzorno svinjerejo. Graščina, ki je bila last samostana Ad-monl, je bila slovita po imenitnih vinogradih. V starih časih so kupovali jare-ninsko vino gostilničarji in vinotržcl iz Štajerske in Dunaja. Posebno slovito ie t)ilo vino iz Vajgna. Poličkega vrha in štrihovca. Upravitelj šmarčan, ki je vodil veleposeslvo od leta 1925 dalje, je bil vzoren vinogradniški in sadjarski strokovnjak. Velika klet na Jareninskeni dvoru je bila neka posebnost. Takih kle-
Nov novomeški vodovod
Hova mesio je z vodo zopet zadovoljivo preskrbljeno
Dolgo dobo so Novomeščani pili le j zeleno Krko, ki se liho vije pod mestom in liže ogromno pečino, na kateri stoji mesto. To je bilo pred nekaj slo leti, ko ju bilo mesto obzidano z močnim zidom in ni imelo kake posebne vodovodne na-p"!javp, čemu, saj je Krka tekla tako blizu. Še danes so dobro vidni zlasti na severni iu južni strani mesta kraji, koder so bile skozi mestno ozidje speljane flopnice do Krke. |K> katerih so brhke Novomeščanke hitele zajemat vodo. Tudi mnogo kasneje, ko je mesto dobilo nekakšen vodovod, ki pa je bil zelo primitiven. so pili meščani le Krko. Na trgu bil namreč posta\ljen železen vodnjak, katerega so dali Novomeščani uliti na Fužinah pri Dvoru in je bil prav lepo umetniško delo. fz tega vodnjaka je v več curkih brizgala voda v široko in globoko železno kotanjo. V te vodne curke se je bil zagledal v lihi mesečni noči naš pesnik Dragotin Kette in ob šropotanju >ode spesnil ono lepo: »Na trgu«, katero eo si novomeški pevci zadnje čase izbrali kot novomeško himno. Iz tega vodnjaka je Novo mesto dolgo črpalo vodo za pitje, kuho in vse druge polrebe. Mnogo let kasneje pa je Novo mesto dobilo prvi moderni vodovod, po katerem je pritekla v mesto studenčnica iz bližnje vasi Sto-piče. Stari vodnjak je tedaj doslužil. Novomeščani pa, kakršni so, so ta vodnjak, la lepi spominpk na stare čase in končno to umetniško delo prodali Avstrijcem, ki so ga odpeljali v Traberk. kjer menda danes krasi nek tamošnji trg, mesto da bi novomeškega! — Vodovod, ki so ga Novomeščani dobili, je bil za tedanje rMe, ko je mesto štelo komaj nekaj nad duš, kaj moderno urejen, in rezer-
voM
daleč na okoli. Ko pa se je mesto vpdno bolj razširjalo in se je prebivalstvo množilo ter se skoraj več kot podvojilo, tudi ta nekoč tako moderni vodovod ni bil več kos vsem potrebam prebivalstva in se je mnogokrat dogajalo, da ni bilo v novem delu mesta v Koloniji po cele dneve dobiti vode. Mestna občina je že nekaj časa pred sedanjo vojno imela namen vodovod preurediti in ga prilagoditi polrebatn časa, kar pa je vojna preprečila. pa ne le to, mnogo je Novome-ičanom po tolikih letih zopet prikazala nekdanjo Milo. ko nioraio njihove hčere zopet hoditi zajemat vodo iz Krke. Pač ironija! Nekaterim, pravijo, da prav No-vorneščanov, se je zdel vodovod odveč, zato so enostavno razstrelili vse vodovodne naprave v Stopicali. Dejali so, da Novomeščani lahko pijejo Krko. ki je dosti blizu. Seveda se ti ljudje, _ki ?e jim pravi komunisti, danes najbrž že kesajo svojega dejanja, kajti s tem niso naredili kdove kake strateške poteze in so svojcem sami naprtili, da morajo sedaj gioboko doli v Krko hodit po vodo. Časi pred 100 leti so se sicer res ponovili, le s to razliko, da so tedaj Novomeščani pili precej bolj čisto vodo iz Krke, kol pa danes, ko so vsi kanali celega mesta speljani vanjo, in so mnogi, morda prav svojci tistih, ki so ukazali vodovod razdreti, dobili trebušne bolečine. Tiho pre-klinjaje morajo danes Novomeščani zajemat Krko in jo uporabljali za svoje potrebe in bili še zadovoljni, da sploh teče pod mestom.
G U N N A R GUNN ARSSON:
Iz potrebe po vodi je mestna občina odredila, da se namesti v Bršljinu ob Krki, kjer je reka mnogo bolj čisla, vodna črpalka. Urejena je ta črpalka na po?;on s premogom. Pričela je obratovati npkako okoli božiča lanskega leta ler potisne v rezervoar na Malem gričku '250 kirb. m vode na dan, katera se od tu razteka po mestu, zlasti po Koloniji. I)a je bilo te vode absolutno premalo, je jasno, saj je celo prej, ko je mesto dobivalo dnevno po 1500 kub. m vode, bilo vedno večje pomanjkanje vode. Vendar za prvo silo je bilo, posebno še. ko je bila ob grmskem kopališču ob Težkem potoku postavljena vodna črpalka, katera pa je seveda komaj zadostovala za grm-ski mestni okraj. Meseca avgusta letos pa je pričel obratovati novi vodovod. Črpalka tega vodovoda je na električni pogon. Zal pa je nizkotlačna. Potegne in po ceveh potisne 780 litrov vode na minuto. ali dnevno 561 kub. metrov. Voda, ki priteka v vodovod, teče skozi pet čistilnikov, ki so napolnjeni s kamenjem različne debelosti ter savskim prodom in finim peskom. V strojnici je priprava za dezinfekcijo vode s klorom. Vodovodu je priključen nov transformator, tako da ima vodovod svoje lastno pogonsko sredstvo. Dotok vode do črpalke je rezervoarja pa do Gotne vasi.
Vsekakor pa moramo Novomeščani biti hvaležni tistim odločujočim činiteljem. ki so poskrbeli za novi vodovod, saj so s tem. da so mestu preskrbeli dobro pitno vodo. obvarovali prebivalstvo epidemije tifusa in mnogih drugih nalezljivih bolezni. ki so se med prebivalstvom že javljale.
Po končani vojni pa bo mesto seveda moralo skrbeti v prvi vrsti za to, da bo dobilo zopet vodovod, ki bo vsestransko odgovarjal potrebam časa iu potrebam prebivalstva.
Kako je nastala prva cigareta
Dandanašnji se nam dozdeva povsem naravno, da kadimo cigatere, in niti ne pomislimo ne. kako je nastala prva cigareta, in vendar imamo tudi o tej prvi cigareti svoje podatke. Bilo 100 leti — ko se je Francija bojevala v Alžiru proti Abd F.l Kaderu. Tedaj je neki francoski vojak izgubil pipo. Ves nesrečen zavoljo tega. ni vedel, kako bi tobak dalje kadil. Pa si ga je sesvaljkal v časopisni papir, ga oslinij, na enem koncu zamašil in prižgul. To je bila prva cigareta. Njegovi tovariši so ga začeli brž posnemati, češ da jim je ta kaja bolj všeč, kot pa iz pipe. — Konec zadnjega stoletja je bila cigareta udomačena že po vsem svetu, a Francija je zaslovela, tla izdeluje najboljši cigaretni papir.
Polipova moč sesanja
Osmeronogi oktopus, ki mu navadno pravimo polip ali sipa, ima v ti-palkaji silno moč za sesanje. Tipalke imajo posebne priprave za sesanje, ki delujejo s silo 1.3 kg na vsak kvadratni ccniimeter. Ker ima vsaka tipalka več takih priprav, 6i lahko mislim«, kako se je nemogoče rešiti človeku, če ga v morju napade taka pošast in se • to silno močjo prisesa nanj.
NA BREGU
ŽIVLJENJA
15 Roman
38
Sera Sturla je obstal, srce mu je začelo razbijati v prsih, nehote se je močno oprijel stola. Za hip je pridr/al sapo, nato je dejal, — saj se ui upal, da bi slišal tisto iz njenih ust:
»Ali je,< besede so prišle ko hripavo šepetanje čez nenadoma suhe ustniee, »ali je — Finnur?«
»Finnur. Kaj misliš s tem?« /.a hip ga je začudeno in strahoma pogledala in se je nato začela glasno jokati. »Ne, ne, Kristjan je, tisti tam iz koče — KTiti — utonil je.c c
Sturla je olajšano zavzdihnil. In komaj je to storil, ga je že zapekla vest. Toda — kakšna blazna groza ;ra je bila nenadoma obšla I Kakšno olajšanje! Nič ni mogel za to. da je bil mahoma kar srečen.
Poklical je tistega moškega v solw. Bil je eden ribičev, ki so bili našli Kritijevo truplo. Ilelga je odšla. Ribič jc imel mrtvaški list od zdravnika s ieboj. Sera Sturla ga je izpraševat o bit/njih okolnosiih, in ribič jc povedal listo malo, kar je o tem vedel...
ti najdeš malo v naših krajih. Šmarčan je zgradi! moderne svinjake in je vpeljal žlahtne svinjske pasme. Od tod so razširili le pasme tudi po kmečkih gospodarstvih.
Sprememba govejega plemena v sodnem okraju Sv. Lenart. Za časa, ko je vodil napredno kmečko gospodarstvo v Slov. goricah dobro znani Ivan Hoškar od Sv. Jurija, so vpeljali kot enotno marija-dvorsko domačo pasmo. Tudi kmetijski strokovnjaki eo dali tej beloruineni pasmi prednost. Iz raznih okrajev, tudi iz Gornje in Srednjo Štajerske so hodili živinorejci nakupovat v naše kraje bike ple-menjake in telice. Marijadvorska pasma je tu sijajno uspevala. Voli to pasme so bili zelo iskani. Sedaj pa 60 vpeljali v te kraje pinegavsko pleme, kakor ga ima žr> prej ptujski okraj. Strokovnjaki trdijo, da je marijadvorska živina postala degenerirana. Krave nilekarice plncgauerce dajejo baje več mleka.
Slatina v Slov. goricah. V Zerjavcih pri Sv. Lenartu in pri Sv. Benediktu sla bila že pred dobrimi 60 leti odkrita dva močna vrelca slatine. V Zerjavcih je leta 1900 zajel tamošn ji vrelec II. Schlitz, trgovec od Sv. Trojice v Slov. goricah. Ta slatina ie nekaj let imela precej odjemalcev. Ko pa je Schlitz dogospodaril, je tudi vrelec bil zanemarjen. Okoliško prebivalstvo je imelo vknjiženo pravico do slatine za domače potrebe. Nedavno sc je našel podjeten mož iz Gradca, ki je zopet začel s stroji črpali žerjavsko slatino. Izvirek so očedili in postavili čistilne naprave. Slatina je po kakovosti slična radenski. Pri Sv. Benediktu pa je izvirek slatine zelo zanemarjen. Vodo odnašajo samo domačini. V Slov. goricah so enaki izvirki še na raznih krajih.
Petinosemdesetletnica rojstva. — Dne 10. okt. t. 1. je Alojzij Škof iz Arnovža obhajal svojo 85-lPtnico še ves čil in zdrav in še vedno pomaga kmetovati. Zet in dva vnuka pa so mu na bojiščih.
Pri Sv. Juriju ob južni železnici so tolovaji, ki 6o vdrli iz šmarsko-kozjan-#kih hribov, zažgali tamošnji »Katoliški domc ponovno, ker prvič ni v celoti zgorel. Tolovajskega vodjo. ki si je sam dal ime »Guzej« po nekdanjem rokovnjaškem vodji Guzeju. so domačini ujeli. Trije mladi možje so ga tako dolgo zasledovali, da so ga v bližini Zusma dobili v zasedo.
Nesreča z granatami. Trije otroci iz družine Tratenškove iz Šmarja pri Jelšah so našli dve ročni granati. Eno od teh so pokazali materi, ki jim jo je seveda brž vzela. A otroci so šli po drugo granato, ki so jo bili skrili, in jo začeli metati sem iu tja. Granata se je raztreščila in je ubila 7 letnega Janezka in kletnega ,loška, a 5letni Martin je bil hudo ranjen in prepeljan v celjsko bolnišnico.
Umrl jc v Gradcu bivši kotlar 76 letni Janez Skorušek.
Iz Hrvaške
Padli borci. Junaške smrti je padel za svojo domovino podpolkovnik Emil Kečet, rodom i/. Trsta. Častniško akademijo je dovršil leta 1018 v Dunajskem Novem mestu. Nekaj časa jc bil profesor vojne akademije v Zagrebu, k jer je izobraževal mlade hrvaške bodoče častnike, kmalu pa se je javil prostovol jko za borbo na terenu. Padel je v Okla ju pri Kninu v borbi z itali janskimi badoljevskimi odpadniki. — Prav tako je padel stotnik Milan Me-sič, doma iz Kamenice. Tudi on je padel v borbi z badoljevci v Kvartu pri Gospifu. Oba častnika sta ves čas borbe dokazovala svoje vojaške sposobnosti in hrabrost in stala ramo ob rami z največjimi hrVaškimi borci.
Sprejmejo se takoj 4 tkStkG v Ljubljani.
Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca".
P232
Župnik si je zapisal ta smrtni pri-mor. Vprašal je in zvedel, da bo za pogreb vse poskrbljeno. Določil je dan, in ribič je odšel.
Sera Sturla je bil pri tem fako čudno brezbrižen, l ako težko mu je bilo vživeti se v novi dogodek. N jegove duše tako rekoč ni bilo zraven, medtem ko mu je ribič vse pripovedoval. Pa je vendar slišal sleherno besedo, ki so se tako rekoč zagrizle vanj, ne da bi bil to spočetka opazil. Šele ko je ribič odšel, so začele vplivati.
Še zmeraj je sedel in strmel predse na ime, ki si ga je bil zapi-al in na številke in besede: »rojen in umrl«, ki niso ničesar povedale in so vendar toliko povedale.
O, to ubogo, borno življenje! Pa je bil vendar človek, človek kot on sam. ln spričo C os ] K) d a prav tako velik ko l.ak kralj... Prvikrat v dobi mnogih lei je bil nalovil poln čoln rib. Nuto seje napil, pač od samega veselja — ali pa, kdo ve! In potem je "tonil, ko je hotel namočiti čik, ker ni bij mogel
Dramsko gledaliSCe
Torek, 17. oktobra ob 18: »Matiček se tenl«.
Iied D.
Sreda, 18. oktobra ob 18: »Kar hočete«.
Bed C.
Četrtek, IS. oktobra ob 18: »Jakob Ruda«.
Red Četrtek.
Linhartova komedija: »MATIČEK SE ŽI2N1« spada v letošnjem sporedu med zanimive predstave, ker sodeluje v njej an-samhl Dramskega studia. Z njim se je predstavil občinstvu mladi gledališki naraščaj, ki poteka v glavnem iz Glasbene Akademijo. Osebe: Baron Naletel — Korošec; Rozala, njegova žeua — Pngljeva; Matiček, vrtnar graščinski — Sever; Nežka, hišna — Svetelova; Tonček, študent' na va-kancah — Jainuik; Zmešnjava, advokat na deželi — Lipah; Žužek, tajnik graščinski — Raztresen; Budalo, njegov pisar — Brezi-gar; Jerca, županova hči — Golieva; Jaka, lakaj — Dol i iis r; Gašper, delavec — Blaž i. dr. Igra se na gradu na Gorenjskem blizu vasi. Režiser: dr. Milan Pavlovič. Scena: arh, V. Gajšek. Kostumi: I). Kačer-jeva. Glasba, ki jo izvaja Frevorškov kvintet, Jožo Osana,
Operno gledališče
Torek, 17. oktobra ob 18: »Manon«. Premiera, Red Prcmierski. Sreda, 18. oktobra ob 18: »Jenufa«. Red
Sreda.
Četrtek, 1». oktobra ob 18: »Travlata«. Izven. Znižane ceno.
J. Mnsscnet: »MANON«. Opera v štirih dojanjih (šestih slikah) napisala II, Meil-hao in F. Gille, prevedel N. Štritof. Osebe: 'tanon Lesenut — Heyhalova; Pousett« — Barbičeva; Javotte — Baukartova; Rosette
—	Jančarjeva; Chevalier de« Grieui — I/i-pušček: Grof de« Grieui — Betetto; Lo-scaut. Garde du Corps — Janko. Guillot do Morfontaine — M. Sancin; Bretigny — Dolničar; I. in II. gardist — Langus, Menein; Sergeant — Perko, Dirigent: dr. Svara. Režiser: C. Dcbevec. Scena: Inž. E. Franz. Kostumi: D. Kačerjeva.
Verdijeva >TRAVIATA« z Vidalijevo ln
Cudnom, bo uprizorjena v četrtek, 19. t. m. izven abonmaja. Za to predstavo bodo ceno znižane, od 40 lir navzdol, na kar občinstvo posebej opozarjamo.
•CdliinlSha (kontna Irtfiniko primsrjc-
RADIO LDUBL3 ANA
Dnevni spored za 17. oktober:
7 Poročila v nemSčinl — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini
—	7.50 Jutranji pozdrav — 9 Poročila v nemščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini, nnpoved sporeda — 12.45 Koncert za razvedrilo izvaja radijski orkester pod vodstvom D. Ni. Rijanca — 14 Toročila v nemščini — 14.15 Od dveh do treh. glasben meh — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Popoldansko krstkočasje — 18.30 Pregled športnih dogodkov v nemSčinl in slovenščini — is.45 Zdravniška ura, dr. Bassin Rnjner: Obramba proti očesnim boleznim — 19 Za Zimsko pomoč govori g. Anton Koji. načel nik VI. oddelka pokraj. upr., nato Poročila v slovenščini — 19.45 Trenos aktualnega predavanja — 20 Poročila v nemščini — 2015 Dunaj pozdravlja Ljubljano — 21 Komorna glasba Ljubljanskega godalnega kvarteta in Jelko Stanič, violina, pri klavirju M. T.i povšek — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Plesni orkester vodi M. Vo-dopiveo — Prenos osrednjega nemškega sporeda.
čolna spraviti na suho. Ta brezmejna nesmiselnost si je utrla pot v zavest Sere Sturle. Kot bi trenil, je v mrzli jasnosti zagledal življenje kakor breg, kamor so ljudje naplavljali, boreč se ali mrtvi in utopljeni in trpinčeni — gugaje se na valovih gor in dol. ..
Nato je planil kvišku.
Ne, tako pa noče misliti! To se pravi, da Boga kleveta! Ker sc je nekdo napil in nato utonil! Ne, ne! Le kako da si je to izmislil! »Vsemogočni Bog. odpusti svojemu služabniku! Odpusti svojemu slabemu služabniku in daj mil od svoje moči! Ah, to je kazen, kazen, ker sem omahoval, ker je bila slabotna moja vera! Nikar ne odtegni roke od mene — sicer se bom pogubil — pogubil sc bom, o Gospod!« In ne tla bi se zavedal, počemu, a r. občutkom, da mora zaprvati svoji slabosti je naglo odprl vrata, pograbil klo-" buk in odšel — da si ogleda Kritijevo truplo.
Prišel je v kočo iz kamenja in šote: nizka je bila in temna — taka ko druge ribiške koče. Na nekaj deskah, ki so bilo položene med posteljo in preostanke stola, je ležalo Kritijevo truplo, zavilo v oguljeno, pisano posteljno odejo. Kako da ga niso dali v posteljo? Tuko čudno tnje je le/al, tako tja zagnan, pa je bila koča vendar njegova! župnik se je oziral okoli — vse en sam, strašen nered. Nepomiti
Zahvaljujemo
se vsem. ki so na kakršen koli način sočustvovali z nami ob izgubi našega
ADOLFA
in pa spremili nfl poslednji poti. • Predvsem smo dolžni zahvalo čč. duhovščini, gosp. zastopniku Združenja pekovskih mojstrov, darovalcem lepi« vencev, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter predragim trnovskim farnnom. ki so v tako častnem številu potrdili vez skupnosti jn izkazali rajnemu poslednjo čast. llog plačaj vsem! Sveta maša zadušnica bo brana v petek, 20. t. m. ob 6 zjutraj v trnovski farni cerkvi. Ljubljana, 16. oktobra 1944.
heskovčevi
Službo H
dobe B
Gospod. POMOČNICO
sprejmemo. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 9259.	b
POMOCNICO in UČENKO takoj sprejme šivilja Zolka Gruden, Cesta v Itožno dolino 9. b
kuhinjski lonci in pošvedrani čevlji so ležali med oblekami, orodjem in capami vseh vrst. Tu je bival samoten človek, ki je živel v hudi revščini. In zdaj je ležal tu. Velika luža je širila svoje temno zrcalo sredi poda. To je bila pač voda, ki se je bila nakapljala iz obleke utopljenca — zdaj se ni več odtekala. Tu je bil vso noč sam samcat ležal — in nenehoma sc je oglašal slaboten, kapljajoč zvok — dokler tudi ta ni zamrl in je postalo tiho v koči. Zakaj je bil ta človek tako sam? In zakaj si je bil to kočo postavil in se odtegnil ljudem? Imelo ga je. da bi od-grnil odejo in si še poslediijikrat ogledal njegov obraz. A nekaj ga je zadrževalo, nekak nedoločen občutek, da bi s tem motil mir mrtveca. Počemu je stal tu? Kaj ga je brigalo? — Tuj človek v tuji hiši. — Hipoma se je spomnil, da je bil vstopil, ne da bi bil potrkal. Saj je navada, da potrkaš na vrata hiše tujega človeka — dokler je živ. In ali ne bi bilo prav, zdaj — ko je mrtev, da ga smeš še manj žaliti? Ne, ni prav, da potrkaš na vrata mrličeve hiše, če ni nobenega živega notri, ki bi utegnil trkanje sliišati. — Lahko pa izostaneš. — Kaj imaš tu opraviti? — Stal je i:ii motril oguljeno, umazano odejo, ki je bil mrlič /. njo pokrit, z nekim občutkom, ko da ga je sram, da je vdrl1 v hišo. Nenadoma pa so se vse njegove nemirne in plapolajoče misli sprostile v enem samem krep-
POSTREŽNICO
pošteno in čisto, za vsak dan od 7 ali pol S do 4 popoldne »prejmemo v sredini mesta. Naslov v opravi >Slo-vcnca« pod št. 9260. b
rs
i_u
Službo
iičelo
REVEN AKADEMIK
želi mesto kot inštruktor za srednje ali ljudske šole. Gre pfoti honorarju. - Ponudbe pod »Pošten in marljiv št. 925-5«.	a
| Poizvedbe E
ZLATO ZA.PEST. URO som zpubila o<l Dobri-love ulic« do trnovske rcrkvr. Ker mi je drag spomin na pok. moža, prosim poštenega naj« ditelja, da sporoči svoj naslov v upravi Slo-v onra proti nagrad i.
iJJyii*rojLS
ŠIVALNI STROJ
pogrezljiv, z okroglim eolničkom, v brezhibnem stanju, ugodno naprf>doj. Nova trgovina. Dunajska cesta V», na«.pr. Gospodar, zveze.
|_Živali_|
PRODAM
10 prašičev in bika. -l ončar Ivan, Log 13. p. Brezovica.	j
3 Prodamo |
7. A POHIŠTVO
prodom ali zamenjam
2	mJ hrastovih plohov
3	in 5 cm. - PoDudbe na upravo »Slov.« p0(| »Solidno delo 9240*. j
OTROŠKI VOZIČEK globok, dobro ohra. njen zamenjam ra 5tar šivalni stroj, pohištvo radio ali karkoli. Ev] doplačam, ludi razliko! Nuslov pove: mprava »Slov.« 9210.	(|
wt	H
| Glasba g	
Gramofonske PI.OSfF, rabljene (slovenske nn. rodne pesmi in drngt| kupuje stalno po naj. višji ceni tvrdka Eve. rest, Prešernova nI. 41.
j Kupimo |
PERZIJSKO
ali pirotsko preprnjto kupim od privatnika. — Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »So. lidenc 9174.	(k
RIUUE, KAPNE
potfeljno perilo, brl. sače, razno moško io damsko perilo kupim stolno in plačam najboljše čepe. — Kupim tudi druga razna on čila event. prevzamem ista v komisijsko prodajo. Hinko Privšek • Gradišče 7 (nasproti Dramskega gledališča.
»SVET«
KINO »MATICA«,M1
Krasna Sarah Leander v revijskem filmi:
»PREMIERA« K. Martell. Th Lingen. Atilla Horbiger. Predstave ob 1( in IS.
IEL KINO »UNIOIV« ""
Sijaj, satira iz fua pojava Hallejevega kometa
»PRED SODNIM DNEM«
Kari Skraup, Susi NicoletU, H. Holt itd.
'Predstave ob K In H.15.
Namesto predstave v nedeljo ob 19. ki je bila prekinjena, se bo vrSila predstava v torek, 17. t. m. ob 18. Veljajo za nedeljo ob 19. uri izdane vstopnice.
tEL KINO »SIsOGA« U4C
Nadvse zabavna kmečka burka
»CE M02 GOSPODARI...« Volker »on Collande. .Tosef Steber Predstave ob 1« in 1»!
Umrl nam je naš srčno ljubljeni soprog, zlati papa in brat, gosp.
Frane Kunaver
svetnik drž. žel. v pokoju
K zadnjemu jjočitku ga spremimo v torek, dne 17. t. m. ob 4 pop. z Žal, kapele Sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Zagreb, 16. X. 1944.
Globoko žalujoči: Anica roj. Jeglič, soproga Martina por. Marangunič, Mar-janca, hčerki; ing. Matko Maran-gunič, zet; Miklavžek, Davor, vnuka — in ostalo sorodstvo.
kem in določnem vzkliku: »Troja krivda, tvoja krivda!« Obšla ga je zbeganost, ko da bi stal pred sodnikom kot obsojenec.
»Saj nisem mogel preprečiti- kar se je tu zgodilo,« je obupano dejal predse. »Saj na noben način niseni mogel za to. Torej tudi ne more biti moja krivda.«
Toda butalo je v njegovi krvi, udarjalo v njegovem srcu: »Tvoja krivda — tvoja krivda!« Vse pametni razloge je ta obsojajoči glas dal v nič — izginili so, še preden se jih je utegnil polastiti, liki slamnate bilke v hudi uri: »Tvoja krivda — tvoja kriv; da!« — In polagoma se je vdal. »Ali ni bila moja dolžnost, da bi se bil skušal temu človeku približati? — Pa saj sem to poskušal, a sem našel 1® mlačnoet in nejevoljo in skoraj sovražno nezaupanje! — Pa bi bil moral skozi io prodreti; to bi bila moja dolžnost. — A kaj bi bilo zaleglo? Prav tako bi se bilo moglo zgoditi...« Tod« kakor huda obdolžitev se je navzlic pameti še zmeraj oglašalo v srcu: »Tvoja krivda — tvoja krivda!«
Povesil je glavo in je brž odšel fe koče. Previdno je zaprl vrata za seboj. Hoja domov mu je bila tako na-porna, ko da bi se sesedal pod bremenom težkega križa. In kakor da ne bi mogel najti poti k Rogu; nemogoče niu je biio, da bi se zbral k moiitvi.
fiir »Ljudska tiskarna« - Za Ljudsko tiskamo; Jože Kramarič — Herausgeber, izdajatelj: Joško Krošelj — SchrifUeiter. urednik: Janko Hafner